carbonate sedimentary rocks-lecture 2014-2015-81-120

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna

Phylloidne alge prepoznamo le, e je mikrit zapolnil pore na robovih listov ali ploic

Halimeda Halimeda

aragonit v recentnih primerkih izgleda povsem rjavo

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Charophyceae

pokonne rastline s tevilnimi vejami pritrjene

na pe- ali mu-dno

steblo je le redko kacitizirano centralni kanal obdajajo manji kanalki znotraj stene kanala

veinoma se ohranijo enski reproduktivni

organi (oogoniji ali girogoniti) votle sferine ali eliptine forme z debelo kalcitno steno

pogosto z znailno spiralno ornamentacijo esto se pretransportirajo v mo- in druga

sosednja okolja

znailne za plitvo sladko in brakino vodo z W


Charophyceae Oogoniji

Charophyceae

Calcisphaere problematini organizmi (? ze-alge)

kroglasti skeleti neznanega izvora

pogoste v plitvovodnih apnencih W okolij

(ii) Rumeno-zelene alge (Chrysophyta)

Coccolithoporidae

planktonske alge nanoplankton SEM

imajo kalcitni skelet

sestavljen iz sferinih kokosfer (10-100 m v premeru), ki

so zgrajene iz tevilnih kalcitnih ploic ali kokolitov

kokoliti so diskasti z radialno razporejenimi kristali

pogosti v kredi in pelaginih apnencih od J do danes

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Calcisphaere tanke mikritne stene obdajajo kroglasto odprtino

Coccolithoporidae

(iii) Rdee alge (Rhodophyta)

Corallinaceae K do danes

razirjene so povsod, obiajno so vezane na normalne mo-pogoje

do globine 25 m; nekatere vrste uspevajo tudi v zaprtih plitvinah s

poviano slanostjo, v polarnih morjih in do globine 250 m

naseljujejo trdo dno: grebene, eri, lahko tudi nestabilne substrate

tvorijo razline skorjaste, vejaste, segmentirane in nodularne

oblike; e tvorijo prevleke okoli nekega jedra nastanejo onkoidom

podobne tvorbe imenovane rodoidi (ali rodoliti)

skelete iz Mg-kalcita gradi drobna mreasta struktura s

pravokotnimi kamricami 2 razlinih velikosti stene kamric so temne in nepresevne, v kamricah je pogosto kalcitni cement

najbolj znani predstavnik je Lithothamnion

Solenoporaceae Cm do Mc

alge normalno slanih, toplih, plitvih morij z W in trdim dnom

gradile so skorjaste ali nodularne oblikem redko so bile razvejane

skelet iz Mg-kalcita sestavljajo drobne mreaste celice s kronim

do poligonalnim prenim presekom

Gymnocodiaceae P-K

segmentirane alge, ki morfoloko spominjajo na dasycladaceae

zgrajene so iz centralnega, delno kalcificiranega stebla, ki ga obdaja

kalcitni tulec, skozi katerega izhajajo veje

vejice imajo manje preseke in potekajo poevno glede na

centralno steblo, kar gymnocodiaceae loi od dasycladaceae

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Corallinaceae

Solenoporaceae

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Corallinaceae

Corallinaceae rodoidi

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Solenoporaceae

Gymnocodiaceae

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

(iv) Cianobakterije (neko modro-zelene alge)

tvorijo mikrobne preproge v skoraj vseh okoljih in

izgrajujejo stromatolite glej poglavje Tekstura sedimentnih kamnin!

so petrogenetsko zelo pomembni organizmi, ki kaejo

iroko ekoloko prilagoditev: od sladkih do hiperslanih

voda, od hladne do tople vode

zgrajene so iz enocelinih filamentov in sluzi filamenti se vasih celo ohranijo

lovijo, veejo in stabilizirajo droben sedimentni material


Girvanella Renalcis

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


stromatoliti in onkoidi (sferini stromatoliti)

laminirani karbonatni sedimenti, ki nastanejo zaradi delovanja cianobakterij

organske lamine iz cianobakterij se izmenjujejo z laminami drobnega karbonatnega sedimenta, ki pogosto vsebuje peloidni material

po odmrtju organizmov se prazni prostorki zapolnijo s cementom ali sedimentom e so ti prostorki veji od obiajne zrnsko podprte pore govorimo o fenestrah

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Radiolarije

morski planktonski mikroorganizmi (100-200 m)

zgrajene iz opalne kremenice med diagenezo preide v kalcedon in nadalje -kremen

sferini, bodiasti in stoasti skeleti

ohranjenost v fosilni obliki:

pogosto in dobro se ohranijo v globokomorskih

roencih

v apnencih so ponavadi slabe ohranjene in

kalcitizirane (po robovih so lahko nazobane)


SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Mikrit ali karbonatni mulj

zelo drobnozrnata osnova v apnencih

sestavljen iz karbonatnih zrnc < 30 m mehanskega in biokeminega izvora; zelo malo mikrita ima isto kemini izvor.

Glede na velikost loimo:

minimikrit 2r < 1m

mikrit 1 m < 2r < 4 m

mikrosparit 4 m < 2r < 30 m

sparit 2r > 30 m

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (III) mikrit

nestabilni aragonit in Mg-kalcit se med diagenezo

spremenita v kalcit

Recentni karbonatni mulj sestavljajo:

aragonit izvira iz skeletnih drobcev alg in polev

Mg-kalcita izvira iz drobcev rdeih alg in bentokih fm

Mg kalcit izvira iz drobcev kokolitov in planktonskih fm

kalcit

Mikrit v zbrusku izgleda kot siva, gosta kalcitna masa. Mikrosparit pa ima e vejo stopnjo presevnosti.

Mikritna osnova Mikrosparit rekristalizirana mikritna osnova

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Poleg karbonatnih sestavin v karbonatnih kamninah najdemo e

Siliciklastine terigene sestavine

terigena zrna, ki pridejo v bazen s kopnega

q, minerali glin, TM, litina zrna LZ karbonatnega izvora so litoklasti

Nekarbonatni avtigeni minerali

anhidrit, sadra, q, kalcedon, opal, pirit, glavkonit, albit, K-glinenec

avtigeni pirit nastane kot rezultat ivljenskih aktivnosti sulfatreducirajoih bakterij in je indikator redukcijskih pogojev

avtigeni glinenci drobni idiomordni kristali, ki nastanejo pri procesih nadomeanja vulkanskega pepela ali kot stranski produkt pri dolomitizaciji

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV

siliciklastinega materiala

je ponavadi razmeroma

malo analiziramo v netopnem ostanku

Litklast oosparita Litoklast izpranega biomikrita

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

KLASIFIKACIJE APNENCEV: Dunhamova klasifikacija

Dunhamova klasifikacija (1962) z dopolnitvami Embry-ja in Klovana (1972)

Klasifikacija kamnin glede na strukturo kamnine odvisna v glavnem od W okolja

Pred ime

dodamo

lahko e: glavne tipe

prisotnih zrn

druge strukturne

informacije

(stopnja

sortiranosti...)

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Bioklastini W

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Bioklastini P Slabo sortiran ooidni peloidni P

Peloidni W M

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Bioklastini G

Intraklastini bioklastini P

Bioklastini G

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Dobro sortiran ooidni G

Peloidni G

Bioklastini G

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Problemi Dunhamove klasifikacije

mikrit v P sinsedimentni ali postsedimentacijski izvor?

W P zaradi odvodnjevanja med kompakcijo


Bioklastini G postsedimentacijska infiltracija mulja Slabo sortiran ooidni peloidni P

Pri poimenovanju pazimo, da gledamo kamnino v celotnem zbrusku!!!

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

KLASIFIKACIJE APNENCEV: Folkova klasifikacija

Folkova klasifikacija (1959, 1962)

Klasifikacija kamnin glede na:

nain nastanka avto- vs. alohtoni apnenci glede na prisotnost oz. odsotnost zrn v mikritu glede na vrsto prisotnih zrn glede na vrsto veziva mikrit vs. sparit

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Folkova klasifikacija po strukturnem spektru(1959)

Klasifikacija temelji na:

deleu prisotnih zrn razmerju med

mikritno osnovo in

sparitnim cementom

stopnji sortiranosti in stopnji zaobljenosti

zrn

MIKRIT in

DISMIKRIT

FOSILIFERNI

MIKRIT

RAHLI

BIOMIKRIT

ZBITI

BIOMIKRIT

SLABO IZPRAN

BIOSPARIT

NESORTIRAN

BIOSPARIT

SORTIRAN

BIOSPARIT

ZAOBLJEN

BIOSPARIT

MIKRIT in

DISMIKRIT

FOSILIFERNI

MIKRIT

RAHLI

BIOMIKRIT

ZBITI

BIOMIKRIT

SLABO

IZPRAN

BIOSPARIT

NESORTIRAN

BIOSPARIT

SORTIRAN

BIOSPARIT

ZAOBLJEN

BIOSPARIT

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Rahli biomikrit

Sortiran oosparit

Zbiti biomikrit

Slabo izpran oosparit

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Nesortiran biointrasparit

Rahli biomikrit

Nesortiran pelsparit

Sortiran biosparit

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Fosiliferni mikrit Slabo izpran oopelsparit

M Slabo sortiran ooidni peloidni P

Ime po Dunham-u

Ime po Folk-u

Jezerski apnenci (lakustrini apnenci)

so najpomembneji med sladkovodnimi apnenci

nastanek jezerskih apnencev

anorgansko izloanje sproijo: sprememba T ali P,

odstranitev CO2 iz vode zaradi fotosinteze,

evaporacija v aridnih klimatih, meanje vode z

razlinim pH

biogeno izloanje: veina jezerskih apnencev nastane

zaradi delovanja cianobakterij lovljenje in vezanje mikrita +/- drzr siliciklastinega materiala nastajajo sladkovodni stromatoliti in onkoidi

SLADKOVODNI, TERESTINI IN SKORJASTI APNENCI S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

znailno menjavanje temnih glinastih in svetlih karbonatnih lamin

pogoji izloanja karbonatov iz sladke vode:

Mg/Ca < 2 kalcit Mg/Ca = 2-7 Mg kalcit Mg/Ca = 7-12 Mg kalcit & dolomit Mg/Ca > 12 aragonit

Terestini apnenci: lehnjak in travertin

nastajajo v sladkih vodah na kopnem, izven vpliva morja, vendar v znatno manji koliini kot jezerski apnenci

lehnjak in travertin se loita po nastanku, strukturi in zgradbi

Lehnjak

spuvast, izrazito porozen, mehak apnenec, ki nastaja ob slapovih in vodnih izvirih lehnjakove bariere (Plitvice, Slapovi Krke)

kalcit in Mg kalcit se izloata po stebelcih in listiih mahov, cianobakterij, vodnih rastlin in potopljenega lesa proces je najbolj intenziven v conah prenja vode ob slapovih

izloanje CaCO3 je posledica odstranjevanja CO2 iz Ca-hidrogenkarbonata v vodi

zaradi fotosinteze (slapovi)

P in T pri prenju in/ali segrevanju vode (slapovi)

parcialnega P CO2, ko voda pridre na povrje (izviri)

visoka poroznost lehnjaka je posledica:

razpadanja organskega tkiva

raztapljanja

sprostitve CO2 in drugih plinov iz luknjic, ki so nastali pri oksidaciji organske snovi


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Lehnjak ob slapovih nastaja pri T=10-30C.

Letni prirastek 5-20 cm veina se izloi poleti.

Mono Lake, Kalifornija

Terestini apnenci: lehnjak in travertin

nastajajo v sladkih vodah na kopnem, izven vpliva morja, vendar v znatno manji koliini kot jezerski apnenci

lehnjak in travertin se loita po nastanku, strukturi in zgradbi

Lehnjak

spuvast, izrazito porozen, mehak apnenec, ki nastaja ob slapovih in vodnih izvirih lehnjakove bariere (Plitvice, Slapovi Krke)

kalcit in Mg kalcit se izloata po stebelcih in listiih mahov, cianobakterij, vodnih rastlin in potopljenega lesa proces je najbolj intenziven v conah prenja vode ob slapovih

izloanje CaCO3 je posledica odstranjevanja CO2 iz Ca-hidrogenkarbonata v vodi

zaradi fotosinteze (slapovi)

P in T pri prenju in/ali segrevanju vode (slapovi)

parcialnega P CO2, v trenutku, ko voda pridre na povrje (izviri)

visoka poroznost lehnjaka je posledica:

razpadanja organskega tkiva

raztapljanja

sprostitve CO2 in drugih plinov iz luknjic, ki so nastali pri oksidaciji organske snovi


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Lehnjak ob slapovih nastaja pri T=10-30C.

Letni prirastek 5-20 cm veina se izloi poleti.


Travertin (calcareous sinter)

trdo litificiran, luknjiast, celino zgrajen,

nepravilno laminiran ali plastnat apnenec

nastane preteno z anorganskim

izloanjem kalcita iz toplih vod okoli

termalnih izvirov, gejzirov, mineralnih vod

ali toplih sulfatnih raztopin (veliki kristali)

delno travertin nastaja tudi zaradi

biogenih bakterijskih procesov (drobni

kristalki)

izloanje CaCO3 je posledica sproanja

CO2 pri poviani T vode glede na okolico

v trenutku njenega izlitja na povrje

pogosto so vezani na vulkansko dejavnost,

ki segreje vodo

lastnosti travertina:

visoka poroznost

razmeroma velika trdnost

tanka in nepravilna laminacija

celina, grudasta in onkoida zgradba


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Travertin ob vroih izvirih nastaja pri T=25-95C.

Letni prirastek 1-20 cm.


Yellowstone National Park

Skorjasti apnenci: kalkret ali kalie

nastanejo z nadomeanjem in cementacijo tal ali

kamnin sestavljenih iz CaCO3

znailen je za semiaridna in aridna okolja izparevanje > padavineletna koliina porna voda zasiena s CaHCO3

- se dviga proti povrju

mono izparevanje povzroi izloanje kalcita v

obliki skorjastih prevlek

prvotne strukturne in teksturne znailnosti

kamine se spremenijo nastanejo nodularna, pizoidna ali laminirana skorjasta nakopienja

mikritnega do mikrosparitnega kalcita

skorjasti apnenci so praviloma tanki (do nekaj 10

cm) pogosto so zakljuni len v ciklusu poplivujoe sekvence zaznamujejo kratkotrajne emerzije (okopnitve) v sedimentih

KP

debeleje plasti skorjastih apnencev (max 50 m)

se pojavljajo v karbonatno-evaporitnih kamninah

so pomemben indikator paleoklimatskih pogojev

nakazujejo prekinitev mo-sedimentacije, vadozno diagenezo in subaersko preperevanje

apnencev


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Texas

kalkretni pizoidi

Jamski apnenci ali speleotemi (dripstone)

to so apneneve sige, ki so nastale pri kapljanju vode

nasiene s CaHCO3- v apnenevih jamah

poimenovanje:

stalagmiti sige, ki rastejo iz tal navzgor

stalaktiti sige, ki rastejo iz stropa navzdol (visijo)

stalagmati zdruitev stalagmita in stalaktita v steber

debelokristalni kalcit (redko aragonit in magnezit) se

izloa zaradi:

izparevanja vode iz kapljic, ki visijo s stropa

izparevanje vode iz vodnega filma, ki se cedi po steni

nagle sprostitve CO2 iz vode zasiene s CaHCO3- v

trenutku udarca kapljice vode ob tla jame


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

jamski biseri

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Najpomembneji diagenetski proces v karbonatnih kamninah litifikacija z vodo zasiene karbonatne sedimente pretvori v sprijeto trdno kamnino apnenec, dolomit

Diagenetski procesi v karbonatih:

(i) kemino diagenezo

izokemina diageneza procesi, pri katerih se sestava glavnih komponent ne spreminja

mikritizacija

cementacija

neomorfizem

alokemino diagenezo procesi, pri katerih se sestava glavnih komponent spreminja

dolomitizacija

dedolomitizacija

nekarbonatna nadomeanja: silifikacija, anhidritizacija

(ii) mehansko diagenezo

kompakcija

Karbonatni sedimenti so zelo dovzetni za diagenetske procese

karbonatni minerali so bolj topni v vodi kot veina ostalih raztapljanje in ponovno obarjanje

primarni karbonatni minerali (na pr. aragonit) so metastabilni pri sedimentacijskih pogojih

DIAGENEZA APNENCEV

Osnovni pojmi, definicije itd. glej poglavje o diagenezi siliciklastinih sedimentnih kamnin

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Obiajni potek diageneze

diageneza se praviloma zane e na morskem dnu mikritizacija in zgodnjediagenetska morska cementacija zrna so lahko potem tudi naknadno delno preneena

precejen del diageneze stabilizacijo mineralne sestave zrn poteka pod vplivom meteorne vode izpodriva in nadomea morske fluide v porah zaradi relativnega nihanja mo-gladine

blizupovrinska okolja diageneza nastopi zelo hitro ivaheno pretakanje vode

veje prekrivne globine

vpliv kompakcije postaja veji in bolj oiten

ostali diagenetski procesi (cementacija, dolomitizacija) potekajo poasneje kot blizu povrine

DIAGENEZA APNENCEV

MORSKA DIAGENETSKA OKOLJA

Meteorsko vadozno

diagenetsko okolje

pore obasno zapolnjene z vodo, ki

kaplja in se precejanavzdol v

meteorsko freatino podroje izloajo se speleotemi, gravitacijski

in meniskus kalcitni cementi

Meteorsko freatino

diagenetsko okolje

pod nivojem podtalnice so pore

stalno zapolnjene z meteorsko

vodo revno z Mg in Na izloa se kalcitni cement: cirkumgranularne

skorje ter izometrini makro- in

mikrokristalni druzimozaini

cement

Diagenetsko okolje velikih prekrivnih globin

porni fluidi s poviano slanostjo (brine), potekata mehanska in

kemijska kompakcija raztapljanjem pod pritiskom in izloanje druzimozainega sparitnega kalcitnega cementa

Morsko vadozno diagenetsko okolje

izloanje cementov zaradi izparevanja

vode in odstranjevanja CO2 iz vode ter

biomineralizacije plane kamnine aragonitni, Mg kalcitni in dolomitni

cementi

Plitvomorsko freatino

diagenetsko okolje

porna voda bogata z Mg in

Na izloajo se Mg-kalcitni in aragonitni vlaknati

cementi

Marine phreatic

Globokomorsko freatino

diagenetsko okolje

hladna morska porna voda izloa se mozaini kalcitni

cement, mona je

dolomitizacija

Diagenetsko okolje meane

sladke in slane podzemne vode

dolomitizacija sedimentov in izloanje

kalcitnega cementa

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

MIKRITIZACIJA

proces, pri katerem se primarna zgradba in struktura prvotnih komponent pretvori v enolino

mikritno maso brez vidne notranje zgradbe

pomembno vlogo imajo endolitske alge, gljive in bakterije

poselijo povrino zrn in vrtajo vanje luknjice kasneje zapolni mikrit

nastajajo mikritne ovojnice mikritizacija na povrini bioklastov

mikritizacija napreduje centripetalno in see do razline globine popolna mikritizacija peloidi

e zlasti obutljivi so skeletni delci

mikritnih ovojnic ne smemo zamenjati za obrobni mikritni cement

DIAGENEZA APNENCEV: Mikritizacija

mikritizirana zrna imenujemo

tudi kortoidi ali oviti bioklasti

Mikritne ovojnice

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

sestava mikritnih ovojnic

pri aragonitnih zrnih so aragonitni, pri kalcitnih zrnih pa kalcitne sestave

obvezno vsebujejo tudi velik dele organske snovi zaiti zrno pred procesi raztapljanja

okolje in pogoji pri katerih mikritizacija poteka:

mikritizacija je zgodnjediagenetski proces

poteka pred cementacijo in je eden prvih procesov

znailna je za zaitene mo-plitvine in lagune z nizko W vode pogoji ugodni za intenziven razvoj potrebnih organizmov

mikritizirana zrna so dober indikator pogojev in okolja sedimentacija pozor! lahko so naplavljena na plimske obale

DIAGENEZA APNENCEV: Mikritizacija

Peloidi nastali z mikritizacijo

CEMENTACIJA

najpomembneji diagenetski proces povee sedimente v sedimentno kamnino

obsega procese izloanja kalcitnih, Mg-kalcitnih in aragonitnih cementov v porah karbonatnih

sedimentov; lokalno se pojavljajo tudi dolomitni, evaporitni, piritni in kremenovi cementi

mineralna sestava in morfoloka oblika cementov sta odvisni od kemizma pornih vod in splonih

fi-ke pogojev isti mineral v razlinih diagenetskih conah tvori razline morfoloke oblikah

DIAGENEZA APNENCEV: Cementacija S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Sintaksialni obrobni cement Mikrostalaktitni cement Meniskus cement

Obrobni vlaknati cement (Druzi)mozaini cement Kombinacija

Obrobni vlaknati cement (acikularni cement)

po povrini zrn ali po stenah por rastejo stebriasti ali igliasti kristali zobata obroba obiajno tvori izopahe (enakomerno debele) lamine

glavni tip cementa v grebenskih apnencih, v plitvomorskih apnencih, apnencih

hardgroundov, plimskih ravnic, spodnje medplimske cone in planih kamnin v sedimentih odloenih v globji vodi ga ni ali je zelo redek

v recentnih sedimentih je sestavljen iz aragonita in Mg-kalcita, v apnencih samo

iz kalcita

nastaja v podmorskem okolju v zgodnjediagenetski fazi kot 1. cement

DIAGENEZA APNENCEV: Cementacija S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Obrobni vlaknati (mo-freatini) cement

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

DIAGENEZA APNENCEV: Cementacija

Obrobni vlaknati (mo-freatini) in mozaini (meteorsko freatini) cement

Obrobni vlaknati (mo-freatini) cement Obrobni vlaknati (mo-freatini) in mikritni cement 3 generacije

Obrobni vlaknati (?) cement

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Meniskus cement

nastaja v vadozni coni na stikih med dvema sosednjima zrnoma

izloi se ob izparevanju kapljic vode, ki so jih kapilarne sile v obliki mostu vzdrevale med zrnoma

konni efekt je zaprtje por

redko ga najdemo, ker ga prekrijejo mlaji cementi CL

poseben naini zapolnjevanja por v vadozni coni mehanska akumulacija drobnih kalcitnih (mikritnih) kristalov izloeni so bili v zgornjem delu vadozne cone in nato delno preneeni med zrna v nije dele vadozne cone vadozni kristalni melj (lahko tudi vadozni peletni melj) ali interni sediment geopetalna tekstura

DIAGENEZA APNENCEV: Cementacija

carbonate sedimentary rocks-lecture 2014-2015-81-120

Documents