carinski postopki po 1. 5. 2016 - fu.gov.si · pdf filerepublika slovenija ministrstvo za...

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Carinski postopki po 1. 5. 2016

April 2016

Selena Rauter Razboršek mag. Milan Kušer Darja Medle Laste Naumovski Barbara Balaban Ana Maček Liljana Jordan Barbara Merhar



Vsebina

1. Carinski zakonik Unije in akti, potrebni za njegovo uvedbo

2. Spremembe pri izpolnjevanju carinskih deklaracij in ostalih vlog

3. Pomembnejše spremembe pri carinskih postopkih (uvoz, izvoz, posebni postopki)

4. Spremembe pri tranzitnem postopku

5. Poenostavljeni postopki in AEO

6. Poreklo blaga

7. Carinska vrednost blaga

8. Zavezujoče tarifne informacije



1. Carinski zakonik Unije in akti, potrebni za

njegovo uvedbo



Carinski zakonik Unije (CZU)

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o Carinskem zakoniku Unije (UL L 269, z dne 10. 10. 2013)

Začetek veljavnosti in uporabe zakona

• Prenovljeni carinski zakonik je začel veljati 30. 10. 2013

• Določbe, ki dajejo pooblastila Komisiji za pripravo izvedbenih in delegiranih aktov, so se pričele uporabljati 30. 10. 2013

• Zakonik se bo v celoti pričel uporabljati 1. maja 2016

• Prehodno obdobje za uvedbo popolne elektronske izmenjave v skladu s CZU se konča 31. 12. 2020

– V prehodnem obdobju mora biti popolnoma razvit IT sistem na ravni Unije in na nacionalni ravni

– Princip: v prehodnem obdobju se ne sme uvesti ali spremeniti obstoječ papirni ali elektronski sistem



Razlogi za prenovo carinskega zakonika

• Posodobitev carinske zakonodaje

• Veliko število sprememb veljavne carinske zakonodaje

• Zagotovitev brezpapirnega okolja

• Modernizirani pristop k carinskih kontroli

• Nova vloga in poslanstvo carinskih organov pri zagotavljanju varnosti in varstva

• Vzpostavitev enakih pravil glede odločb v zvezi z uporabo carinske zakonodaje v Uniji

• Zaupanja vredni gospodarski subjekti bi morali uživati status pooblaščenega gospodarskega subjekta

• Hitra prepustitev blaga ob predhodni predložitvi vseh potrebnih informacij



Novosti

• Popolno brezpapirno poslovanje

• Spremembe na področju poenostavljenih postopkov (vpis v evidence deklaranta, poenostavljena deklaracija…)

• Uvedba dovoljenj za samooceno…

• Dodatni pogoj za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) – praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije

• Status AEO kot pogoj za določene olajšave/postopke

• Sprememba pravil glede zastopanja

• Horizontalne določbe o carinskih odločbah (procesna pravila, uveljavitev načela biti slišan)

• Veljavnost splošnega zavarovanja po celotni EU, uvedba splošnega zavarovanja z znižanim zneskom

• Spremembe na področju carinskih postopkov

• Železnica in pošta nista več oproščeni vložitve vstopne skupne deklaracije

• Čas začasne hrambe se podaljša do 90 dni (zdaj 20 oz. 45 dni)



Akti, potrebni za uvedbo CZU

1. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 o določitvi podrobnih pravil za

izvajanje nekaterih določbe Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega

parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije CZU - izvedbena uredba

(IU)

2. Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št.

952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije -

delegirana uredba (DU)

3. Delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov (UCC

WP) - IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju

delovnega programa za carinski zakonik Unije (2014/255/EU)

4. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU)

št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi

določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni

elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU)

2015/2446 - prehoden delegiran akt (TDA)

5. Spremembe nacionalne zakonodaje (ZICZEU…)



Uredba Sveta 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

Uredba Komisije št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe

Sveta št. 2913/92

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013

o Carinskem zakoniku Unije

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446

uredba - DU

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447

- IU

Prehoden delegiran akt - TDA



Uporaba aktov

NASLOVI CZU

I. Splošne določbe

II. Dejavniki, na podlagi katerih se uporabljajo uvozne ali izvozne dajatve, in drugi ukrepi v zvezi z blagovno menjavo

III. Carinski dolg in zavarovanje

IV. Blago, vneseno na carinsko območje unije

V. Splošna pravila o carinskem statusu, dajanju blaga v carinski postopek, preverjanju, sprostitvi in prepustitvi blaga

VI. Sprostitev blaga v prosti promet in oprostitev uvozne dajatve

VII. Posebni postopki

VIII. Iznos blaga s carinskega območja unije

IX. Elektronski sistemi, poenostavitve, prenos pooblastila, postopek v odboru in končne določbe

NASLOVI DU NASLOVI IU



Primer „delegirane“ določbe



Primer „izvedbene“ določbe

Člen 24 IU – IZVEDBENA DOLOČBA

Izpolnjevanje meril

(člen 39(a) zakonika)

1. Če je vložnik fizična oseba, se šteje, da je merilo iz člena 39(a)

zakonika izpolnjeno, če v zadnjih treh letih vložnik, in po potrebi

zaposleni, odgovoren za carinske zadeve vložnika, ni huje ali

ponavljajoče kršil carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter ni storil

hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo.



Delovni program za CZU

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju

delovnega programa za carinski zakonik Unije (2014/255/EU):

Vsebuje seznam elektronskih sistemov, ki so potrebni za uporabo CZU, in

roke njihove vzpostavitve



Prehoden delegiran akt

Akt za čas prehodnega obdobja od 1. 5. 2016 do 31.

12. 2020 za primere, ko elektronski sistemi (nacionalni

ali unijski) še niso vzpostavljeni, določa alternativne

rešitve za zagotovitev pravilne uporabe CZU



Prehodno obdobje

od 1. 5. 2016 do 31. 12. 2020 • Izvajanje postopkov in dovoljenja v prehodnem obdobju:

– Končne določbe delegirane in izvedbene uredbe -

Naslov IX

– Korelacijska tabela - priloga 90 DU

– Prehoden delegiran akt (TDA) + priloge

• Obvezna ponovna ocena dovoljenj



ZICPES ZICZEU

• Dne 27. 1. 2016 je bil predlog Zakona o

izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije -

ZICZEU dan v javno obravnavo in medresorsko

usklajevanje

• Predvidena obravnava v DZ v aprilu

• 4 podzakonski akti



ZICZEU

• Prenova veljavnega ZICPES glede na novo

carinsko zakonodajo

• Elektronsko poslovanje

• Deregulacija poklica carinskih zastopnikov

• Izpolnjevanje pogoja poklicne kvalifikacije

• Prenova carinskih prekrškov



Zaključki

• FURS objavlja informacije, povezane z uvedbo CZU na spletni strani http://www.fu.gov.si/carina/

• V pripravi je dokument s podrobnim opisom izvajanja postopkov s 1. 5. 2016

• FURS bo izvedla ponovno oceno dovoljenj po uradni dolžnosti (poziv imetnikov dovoljenj preko spletne strani, s strani finančnih uradov…)

• Priporočilo: Pridobitev statusa AEO!

http://www.fu.gov.si/carina/



2. Spremembe pri izpolnjevanju carinskih

deklaracij in ostalih vlog



Uredba Sveta 2913/92 o carinskem zakoniku

Skupnosti

Uredba Komisije št. 2454/93 o določbah za

izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne

9. oktobra 2013 o Carinskem

zakoniku Unije

Delegirana uredba

Komisije (EU) 2015/2446

uredba - DU

Izvedbena uredba

Komisije (EU) 2015/2447 -

IU

Prehoden delegiran akt – TDA (Delegirana uredba

Komisije (EU) 341/2016

Priloge k TDA



Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU

(Delovni program)

• Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU (delovni program), ki

temelji na obstoječem dokumentu načrtovanja, povezanim z

vsemi carinskimi projekti v zvezi z informacijsko tehnologijo in

pripravljenim v skladu z Odločbo 70/2008/ES

• Vsebuje seznam elektronskim sistemov, ki jih bodo morale

razviti države članice in po potrebi države članice v tesnem

sodelovanju s Komisijo, da bi se lahko carinski zakonik začel

uporabljati v praksi.

Tudi prilagoditev sistemov deklarantov

Na podlagi člena 280 CZU



Delovni program

• Na podlagi čl. 280 CZU sprejet „Izvedbeni sklep Komisije

z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa

za carinski zakonik Unije“ (Url. L št. 134/2014)

• Je del širšega načrta informatizacije carinske unije, ki

mora zagotoviti usklajen razvoj in delovanje carinskih

trans-evropskih sistemov

• Obravnava zgolj projekte, ki imajo zakonsko osnovo v

CZU

• Pripomoček, ki bo pomagal uvesti CZU v smislu razvoja

in uvedbe elektronskih sistemov

• Priloga delovnega programa za CZU je seznam

projektov, ki se letno prilagaja razmeram in je usklajen z

večletnim strateškim načrtom informatizacije (MASP)


FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Seznam pobude

delovnega programa za

leto 2015

1. Sistem registriranih

izvoznikov (REX)

2. Nadzorstvo 2+ (SURV 2+)

3. Odločbe (Decisions)

4. Neposreden dostop podjetij

do centralnih storitev

(UUM&DS)

5. Posodobitve AEO

6. EORI 2

7. Nadzorstvo 3 (SURV 3)

8. Dokazilo o unijskem statusu

blaga (PoUS)

9. Posodobitev NCTS

10. Avtomatiziran izvozni sistem

(AES)

11. Informativni listi INF

12. Posebni postopki (SP)

13. Obvestilo o

prispetju/predložitvi/začasna

hramba (AN, PN, TS)

14. Nacionalni uvozni sistemi

(IMPORT)

15. Uvozno centralizirano

carinjenje (CCI)

16. Upravljanje zavarovanj

(GUM)

17. ICS 2

NOVO

Delovni program se bo v letu 2016 revidiral



Primer opisa projekta

iz delovnega programa

Določeni možni začetni in končni datumi uvedbe

projektov

Tehnične specifikacije na razpolago

predvidoma 2 leti pred uvedbo



Projekti in predvideni roki

uvedbe

Različna časovna prehodna obdobja za posamezne projekte

V nadaljevanju je opis nekaterih projektov, ki sledijo najprej…



TDA (Transitional Delegated Act)

• Uredba* vsebuje določbe za prehodno obdobje, v

katerem se bodo elektronski sistemi za izmenjavo

informacij med carinskimi organi in Komisijo ter za

shranjevanje takšnih informacij, kot je določeno v

delovnem programu, dokončno oblikovali.

• Vsebina te uredbe je torej posledica potrebe po

premostitvi prehoda od obstoječih sistemov k postopni

uvedbi elektronskih sistemov, predvidenih v zakoniku.

* DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o

dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s

prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar

zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446

Objava 15.3.2016



TDA (Transitional Delegated Act)

• Za zagotovitev predvidljivosti in pravne varnosti bo ta uredba

vsebovala tudi določbe o začasni neuporabi zadevnih določb

v delegiranem aktu, na primer, da se pojasni, da se namesto

sistema IT za obravnavanje zahtevkov uporabljajo obrazci v

papirni obliki ali obstoječi nacionalni sistemi.

• Ta začasna pravila se bodo uporabljala od 1. maja 2016,

dokler zadevni sistemi IT ne bodo posodobljeni ali se ne

bodo začeli uporabljati, in sicer v skladu s pooblastilom iz

člena 279 zakonika. Zadnji sistem se bo začel uporabljati

konec leta 2020.



Priloge TDA

• Priloga 1 – legenda

• Priloga 2-5 (prej priloga 1,1a,1b) – zavezujoča tarifna informacija

(obrazec zahtevek/odločba)

• Priloga 6-7 (prej priloga 1c,1d) – pooblaščeni gospodarski subjekt

(obrazec zahtevek/odločba)

• Priloga 8 (prej priloga 28) – deklaracija o carinski vrednosti blaga

D.V.1

• Priloga 9:

Dodatek A (prej priloga 30a) – vstopna/izstopna skupna deklaracija

Dodatek B1 (prej priloga 31) – vzorec enotne upravne listine

Dodatek B2 (prej priloga 32) – vzorec enotne upravne listine za tiskanje z

računalniškimi sistemi

Dodatek B3 (prej priloga 33) – vzorec dopolnilnega obrazca enotne

upravne listine

Množica prilog, ki nadomeščajo priloge, ki so trenutno objavljene v izvedbeni

uredbi, katera pa 1.5.2016 ne bo več v veljavi



Dodatek B4 (prej priloga 34) – vzorec dopolnilnega obrazca enotne upravne listine za tiskanje z računalniškimi sistemi

Dodatek B5 (prej priloga 35) – izvodi obrazcev iz dodatkov B1 in B3, ki morajo vsebovati podatke v samokopirni obliki

Dodatek B6 (prej priloga 36) – izvodi obrazcev iz dodatkov B2 in B4, ki morajo vsebovati podatke v samokopirni obliki

Dodatek C1 (prej priloga 37) – pojasnjevalne opombe k enotni upravni listini

Dodatek C2 (prej priloga 37a) – pojasnjevalna opomba o uporabi tranzitnih deklaracij pri izmenjavi standardnih sporočil z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI)

Dodatek D1 (prej priloga 38) – oznake, ki se uporabljajo na obrazcih

Dodatek D2 (prej priloga 37c) – dodatne oznake za računalniški tranzitni sistem

Dodatek E (prej priloga 38d) – podatki, ki se obdelujejo v centralnem sistemu

Dodatek F1 (prej priloga 45a) – spremna tranzitna listina (STL)

Dodatek F2 (prej priloga 45b) – tranzitni seznam postavk (TSP)



Dodatek G1 (prej priloga 45e) – spremna tranzitna/varnostna listina (STVL)

Dodatek G2 (prej priloga 45f) – tranzitni/varnostni seznam postavk (TVSP)

Dodatek H1 (prej priloga 45g) – spremna izvozna listina (SIL)

Dodatek H2 (prej priloga 45h) – izvozni seznam postavk (ISP)

Dodatek I1 (prej priloga 45k) – izvozna/varnostna enotna upravna listina (IVE)

Dodatek I2 (prej priloga 45l) – seznam postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine (SPIVE)

Dodatek J1 (prej priloga 45i) – varstvena in varnostna listina (VVL)

Dodatek J2 (prej priloga 45j) – varstveni in varnostni seznam postavk (VVSP)

• Priloga 10 (prej priloga 58) – nalepka s piktogramom

• Priloga 11 (prej priloga 45) – nakladnica

• Priloga 12 (prej priloga 67) – obrazci za zahtevek in dovoljenje

• Priloga 13 (prej priloga 71) – informativni listi (INF1, INF2, INF5, INF9)



Izpolnjevanje carinske deklaracije v

prehodnem obdobju po 1.5.2016

• Priloga B (k delegirani in izvedbeni uredbi) predpisuje

nabor podatkov, format in obveznost podatkov

• TDA odlaga uporabo Priloge B in vsebuje Prilogo 9 z

dodatki

• Priloga 9 z dodatki predstavlja „skoraj“ enake zahteve,

kot veljajo za izpolnjevanje EUL pred 1.5.2016

Dodatek B1 (EUL obrazci) Dodatek C1 (POJASNEVALNE OPOMBE K ENOTNI UPRAVNI LISTINI)

Dodatek C2 (POJASNJEVALNA OPOMBA O UPORABI TRANZITNIH DEKLARACIJ

PRI IZMENJAVI STAND. SPOR. Z ELEKTR. IZMENJAVO PODATKOV (EDI)) Dodatek D1 (OZNAKE, KI SE UPORABLJAJO NA OBRAZCIH)





• Na podlagi TDA bo spremenjen pravilnik o

izpolnjevanju EUL

– Glavne spremembe v izpolnjevanju EUL po 1.5.2016:

• Poenoteno izrazoslovje v skladu z novim carinskim

zakonikom

• Tabela EUL (obveznost izpolnjevanja podatkov) se

spremeni in sicer je črtan stolpec, ki je vezan na

izpolnjevanje carinske deklaracije pri vnosu v carinsko

skladišče dosedanjega tipa D – stolpec K se briše.





• Sprememba pri oznakah skladišč (Polje 49 EUL)

– R Javno carinsko skladišče tipa I

– S Javno carinsko skladišče tipa II

– T Javno carinsko skladišče tipa III

– U Zasebno carinsko skladišče

– V Skladišča za začasno hrambo blaga

– Y Necarinsko skladišče

– Z Prosta cona ali prosto skladišče



Izpolnjevanje carinske

deklaracije v prehodnem

obdobju po 1.5.2016 CZU Sedanji CZ

Ni potrebe po spremembi dovoljenja, v evidencah bodo tipi skladišč zamenjani z novimi



Šifrant listin za polje 44 • Šifrant EUL, polje 44 (11.10) že objavljen na

straneh FURS – vsebuje oznake, ki bodo veljavne

1.5.2016

– Preimenovana vsebina posameznih oznak

– Nove oznake

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Carina/Podrocja/Carinske_listine/Opis/Sifrant_EUL_S_31_2016.zip

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Carina/Podrocja/Carinske_listine/Opis/Sifrant_EUL_S_31_2016.zip



Izpolnjevanje carinske deklaracije

v prehodnem obdobju po 1.7.2016 (sprememba načina plačevanja DDV)

• Pravne podlage za spremembo načina plačevanja DDV ob uvozu so določene v 77. členu Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15).

• Začetek uporabe 1.7.2016, Izkazovanje obračunanega DDV od uvoza v obračunu DDV-O v polju 26 …

• Slovenski davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v Sloveniji;

– V trenutku vložitve carinske deklaracije mora zagotoviti vse podatke, določene v šestem odstavku 77. člena ZDDV-1 (slovenska ID številka prejemnika blaga iz polja 8 EUL/zavezanca za plačilo DDV, davčno osnovo iz 38. člena ZDDV-1, stopnja DDV in znesek DDV).


FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Izpolnjevanje carinske deklaracije v

prehodnem obdobju po 1.7.2016 (sprememba načina plačevanja DDV)

• Davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji in so identificirani za namene DDV v Sloveniji;

– V trenutku vložitve carinske deklaracije mora zagotoviti vse podatke, določene v šestem odstavku 77. člena ZDDV-1 (slovenska ID številka prejemnika blaga iz polja 8 EUL/zavezanca za plačilo DDV, davčno osnovo iz 38. člena ZDDV-1, stopnja DDV in znesek DDV) ter pred začetkom uvoznega postopka imenovati slovenskega davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza in zanj na pristojni finančni urad (ali le določen urad) predložiti pooblastilo na predpisanem obrazcu preko sistema eDavki.

– Če v carinski deklaraciji ne zagotovi vseh podatkov ali in če ne imenuje davčnega zastopnika (oba pogoja morata biti izpolnjena), se DDV plačuje kot da bi bil uvozna dajatev (kot vse ostale dajatve ob uvozu).


FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Izpolnjevanje carinske deklaracije v

prehodnem obdobju po 1.7.2016 (sprememba načina plačevanja DDV)

• V polju 47 se deklarira vse uvozne dajatve (vključno DDV), pri šifri B00 vpiše šifro za način plačila G (Preloženo plačilo – sistem DDV (člen 23 Šeste direktive o DDV)), pri ostalih pa npr. R, A itd.:

• V polju 44 mora biti navedena ID. št. za DDV prejemnika v polju 8 EUL (slovensko veljavno identifikacijsko številko za DDV pod šifro Y040)

• Če uvoznik nima sedeža v Sloveniji ;

• v polje 44 navede: svojo slovensko veljavno identifikacijsko številko za DDV pod šifro Y040 in veljavno slovensko identifikacijsko številko za DDV slovenskega davčnega zastopnika pod šifro Y042;

DDV




prehodnem obdobju po 1.7.2016 (sprememba načina

plačevanja DDV)

• Neplačilo DDV po carinski deklaraciji tako ne bo mogoče,

če:

– identifikacijska številka za DDV, ki bo vpisana v polje 44

carinske deklaracije pod šifro Y040 ne bo obstala ali ne bo

veljavna;

– identifikacijska številka za DDV, ki bo vpisana v polje 44

carinske deklaracije pod šifro Y042 ne bo obstala ali ne bo

veljavna;

– davčno zastopanje ni urejeno.



Prehodna obdobja za dovoljenja

• Dovoljenja z omejenim rokom veljavnosti veljajo do konca svoje veljavnosti oz. najkasneje do 31. 12. 2018

• Dovoljenja za ZTI veljajo do konca svoje veljavnosti

• Ostala dovoljenja je potrebno ponovno oceniti do 1. 5. 2019 (razen taksativno naštetih dovoljenj – npr. Dovoljenje pooblaščenega izvoznika za izdajo določenih dokazil o poreklu blaga ("izjava na računu") na podlagi členov 97 in 117 Uredbe 2454/93)

• Imetniki dovoljenj morajo v prehodnem obdobju od 1. 5. 2016 izvajati dovoljenja v skladu z določbami CZU (priloga 90 DU!)

• *Šifre 3S13 in 3S14 (polje 44 EUL) ostanejo v veljavi tudi po 1.5.2016



Elektronske spremne listine

• V pripravi je sistem, ki bo omogočaj prejemanje

elektronskih prilog k uvozni deklaraciji

• V 1. fazi bo sistem implementiran v SIAIS (uvozni sistem)

v fazi izvajanja preverjanja/kontrole deklaracije in blaga

• Uvedena tri nova elektronska sporočila (SIP440, SIP441

in SIP442) (potrebna integracija na strani deklaranta)



Pogoji Eno sporočilo lahko vsebuje več prilog, poleg samih prilog mora sporočilo obvezno vsebovati tudi:

• MRN/LRN carinske deklaracije ali drugega dokumenta

• datum in uro pošiljanja

• šifro priloge (iz šifranta za polje 44 EUL),

• referenčno številko priloge

• številko postavke na katero se priloga nanaša. V primeru, da se nanaša na celo deklaracijo se označi z 0.

• EORI številko vložnika uvozne deklaracije

• elektronski podpis

Izvajalo se bo preverjanje preverjanje EORI številke vložnika prilog.

Skupna velikost prilog po sporočilu je lahko maksimalno (15 MB)


FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE TDA (AEO zahtevki)

• še naprej se bo uporabljal zahtevek za

pridobitev dovoljenja za status pooblaščenega

gospodarskega subjekta (AEO) in njegovo

odobritev v papirni in elektronski obliki vse

dokler se sistem ne posodobi.

• a) zahtevki za status AEO se vložijo v obliki

obrazca iz Priloge 6 in

• b) dovoljenja za status AEO se izdajo v obliki

obrazca iz Priloge 7.



3. Pomembnejše spremembe pri carinskih

postopkih (uvoz, izvoz, posebni postopki)

21.5.2015



Carinski postopki CZ v. CZU



Posebni postopki po 1. 5. 2016



Začasna hramba

Členi 144 - 151 CZU

Ni carinski postopek ampak položaj neunijskega blaga,

začasno hranjenega pod carinskim nadzorom v času

med njegovo predložitvijo carini in trenutkom, ko je dano

v carinski postopek oziroma ponovno izvoženo



Začasna hramba - novosti

Podaljšuje je rok, v katerem mora biti neunijsko blago v

začasni hrambi dano v carinski postopek ali biti ponovno

izvoženo, na 90 dni.

Carinski organi lahko odobrijo gibanje blaga v začasni hrambi

med različnimi prostori za začasno hrambo. V teh primerih ni

potrebno vložiti tranzitne deklaracije. Gibanje blaga mora

odobriti carinski organ in mora biti predvideno v dovoljenju za

uporabljanje prostorov za začasno hrambo.



Začasna hramba - novosti

Za upravljanje prostorov za začasno hrambo je potrebno

pridobiti dovoljenje carinskih organov in predložiti zavarovanje

velja za dovoljenja, izdana po 1. 5. 2016

Kaj je z obstoječimi dovoljenji? Dovoljenja za začasno

hrambo, ki so bila izdana pred 1. 5. 2016 se lahko uporabljajo

naprej do izteka veljavnosti oziroma do njihove ponovne

ocene (najkasneje do 1. 5. 2019), zavarovanja ni treba

predložiti.



Dajanje blaga v postopek

Razen, kadar ni drugače določeno, deklarant prosto

izbere carinski postopek, v katerega se da blago.

CZU ne pozna več »carinsko dovoljene rabe ali

uporabe blaga«.



Neveljavnost carinske deklaracije -

novosti

Carinski organi izrečejo že sprejeto carinsko deklaracijo za neveljavno, kadar :

– bo blago nemudoma dano v drug carinski postopek širše kot do sedaj! (174. čl. CZU)

– posebne okoliščine

Širše so tudi možnosti za izrek carinske deklaracije za neveljavno po prepustitvi blaga

– blago pomotoma prijavljeno v več kot eni carinski deklaraciji novo!



Uvoz in plačilo dolga

Dovoljenje za splošno zavarovanje (95. čl. CZU)

Dovoljenje za odlog plačila (110. člen CZU)



Splošno zavarovanje (SZ) - novosti

Pojem:

– Zavarovanje, ki krije carinski dolg v zvezi z

dvema ali več operacijami, deklaracijami ali

carinskimi postopki.

Zahtevek in dovoljenje za uporabo splošnega

zavarovanja v carinskih zadevah



Pogoji za SZ

sedež na carinskem območju Unije

odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske

zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih

dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika (AEO

merilo)

redni uporabnik carinskih postopkov ali upravljavec prostorov

za začasno hrambo ali izpolnjevanje merila praktični standardi

usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno

povezane z opravljanjem dejavnosti (AEO merilo);



Znižanje

Kadar je treba za nastali carinski dolg predložiti

zavarovanje obstaja možnost uporabe splošnega

zavarovanja z znižanim zneskom

KDO? AEO za carinsko poenostavitev

KAKO? na podlagi zahtevka

zmanjšanje na 30% referenčnega zneska



Kaj je z obstoječimi carinskimi

inštrumenti zavarovanja

• Vse sprejete garancije in garantna pisma, ki se

uporabljajo za zavarovanje plačila carinskih obveznosti

in so v evidenci FURS (SIGMS) evidentirane pred 1. 5.

2016, se lahko nemoteno uporabljajo kot sedaj, in sicer

do poteka njihovega roka za uporabo.

• Prav tako se bodo po 1. 5. 2016 nemoteno uporabljali

tudi vsi gotovinski pologi za zavarovanje plačila

carinskega dolga, ki so bili oz. bodo vplačani na

depozitni podračun FURS do 1. 5. 2016.



Kaj je z obstoječimi dovoljenji za uporabo in za

znižanje splošnega zavarovanja

• Po 1. 5. 2016 se lahko nemoteno uporablja

tudi dovoljenje, v katerem je bilo dovoljeno

znižanje splošnega zavarovanja v carinskih

postopkih za 30% ali za 50%, in sicer do

poteka roka za uporabo predloženega

instrumenta zavarovanja oz. do njegove prve

spremembe (npr. sprememba zneska).



Novo dovoljenje za SZ (I)

Po 1. 5. 2016 bo moral predlagatelj zavarovanja pred:

• predložitvijo novega instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti,

• podaljšanjem veljavnosti predloženega instrumenta zavarovanja, ali

• uveljavitvijo kakršnekoli spremembe na predloženem instrumentu zavarovanja

najprej pri Finančnem uradu Nova Gorica vložiti zahtevek za izdajo novega dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja po novi carinski zakonodaji.



Novo dovoljenje za SZ (II)

Predlagatelji zavarovanj, ki imajo za zavarovanje plačila carinskega dolga položen depozit oz. gotovinski polog – velja enako:

Pred prvo spremembo zneska depozita ali položitvijo novega depozita bo moral predlagatelj najprej vložiti zahtevek za izdajo novega dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja po novi carinski zakonodaji.

Skrajni rok za pridobitev novega dovoljenja za predlagatelje depozitov pa je 1. 5. 2017.



Dovoljenje za odlog plačila

Dovoljenje se izda na podlagi zahtevka in ob predložitvi

zavarovanja (drugih pogojev ni)

Obstoječa dovoljenja za odlog plačila ostanejo v veljavi:

neomejeno, če je odlog odobren ločeno za vsak vknjiženi znesek

do izdaje novega dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja, ob

izdaji dovoljenja za SZ se hkrati avtomatično izda tudi novo

dovoljenje za odlog plačila



Izvoz – definicija izvoznika (i)

Spremenjena definicija izvoznika! Izvoznik po novem pomeni:

a) osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima ob

sprejemu deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v

zadevni tretji državi in ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju

blaga c carinskega območja Unije,

b) fizično osebo, ki prenaša blago za izvoz, če je to blago v njeni

osebni prtljagi,

c) v drugih primerih pa osebo s sedežem na carinskem območju

Unije, ki ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s

carinskega območja Unije.



Izvoz – definicija izvoznika (ii)

Oseba s sedežem v EU:

katero koli osebo z običajnim prebivališčem na

carinskem območju Unije, če gre za fizično osebo

katero koli osebo, ki ima registrirani sedež, glavno

upravo ali stalno poslovno enoto na carinskem območju

Unije, če gre za pravno osebo ali združenje oseb



Izvoz – definicija izvoznika (iii)

Definicija stalne poslovne enote:

pomeni stalni kraj poslovanja, na katerem so stalno

prisotni potrebni človeški in tehnični viri ter prek katerega

oseba delno ali v celoti izvede carinske operacije



Posebni postopki (pp)

Pojma carinski postopki z ekonomskim učinkom in odložni

postopki ni več,….se preimenujejo v posebne postopke.



Kaj je z obstoječimi dovoljenji po 1. 5.

2016

• Dovoljenja, ki imajo omejen rok veljavnosti (npr AO),

ostanejo v veljavi, do izteka veljavnosti ali 1. 5. 2019

(upošteva se zgodnejši datum).

• Dovoljenja, ki nimajo omejenega roka veljavnosti

(npr. CS): ostanejo v veljavi; carinski organ bo v

prehodnem obdobju do 1. 5. 2019, po uradni

dolžnosti, izvedel ponovno oceno dovoljenja.



Predložitev zavarovanja - novost

• Pomembna sprememba se nanaša na obveznost

predložitve zavarovanja (211. člen CZU).

• Po novem je kot pogoj za vnos blaga v pp, da

oseba predloži zavarovanje (včasih je bilo to opcija

– sedaj obveza).

• Za obstoječa dovoljenja za pp, ki so bila izdana

pred 1. majem 2016, se predložitev zavarovanja

ne bo dodatno zahtevala.



4. Spremembe pri tranzitnem postopku



Vsebina

Postopek tranzita Unije

Formalnosti

Poenostavitve

Zavarovanje

Postopek TIR

Carinski status blaga



Nova zakonodaja EU

Carinski zakonik Unije – UREDBA (EU) št. 952/2013 (NASLOV VII, POGLAVJE 2, členi 226 - 236)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 (NASLOV VII, POGLAVJE 2, členi 184 - 200)

Izvedbena uredba Komisije (EU) (NASLOV VII, POGLAVJE 2, členi 272 - 321)

Prehodna delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 (POGLAVJE 6, ODDELEK 2, členi 24 - 53)

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije (2014/255/EU)



Formalnosti v okviru postopka

tranzita Unije

Do posodobitve sistema NCTS (predvidoma do

2020) večina formalnosti pri carinskem uradu

tranzita, carinskem uradu tranzita in namembnem

carinskem uradu ostaja enakih.



Formalnosti pri carinskem uradu odhoda

• Osnovni procesi ostajajo nespremenjeni

• Podatkovne zahteve za tranzitno deklaracijo do leta 2020

ostajajo enake (dodatek C1 priloge 9 TDA – podat. set F)

• Spremna tranzitna (varnostna) listina (STL/STVL) ostaja

obvezna in se vedno natisne

• Seznam občutljivega blaga ne bo več obstajal, zato vnos

tarifne oznake blaga ni več obvezen

• Obvezna namestitev carinskih oznak (301. čl. IU) ali

uvedba drugih ukrepov za identifikacijo

• Načrt poti se lahko določi za vse vrste blaga (298. čl. IU)



Izredni dogodki med gibanjem blaga

(člen 305 IUCZU)

• Obvezna predložitev blaga skupaj z MRN tranzitne operacije carinskemu organu DČ na območju katere se nahaja v primeru spremembe načrta poti, poškodovanja carinskih oznak, pretovora, raztovora zaradi neposredne nevarnosti, izrednega dogodka, spremembe elementov iz člena 296(2) IU za eno prevozno sredstvo

• Izjemoma (carinske oznake niso bile nameščene, zamenja se le vlečno vozilo, tehnične težave pri železniških vagonih…) predložitev ni potrebna, najbližji carinski urad je kljub temu potrebno obvestiti

• Informacije o dogodku se evidentirajo v NCTS pri uradu tranzita ali namembnem uradu (do posodobitve NCTS-a)



Poenostavitve v tranzitu do 1. 5. 2016

• Poenostavljen postopek tranzita Unije za prevoz po železnici - uporaba CIM kot tranzitne deklaracije (do oktobra 2019)

• Poenostavljen postopek tranzita Unije za prevoz po zraku in morju – raven 1 (do 1. 5. 2018)

• Poenostavljen postopek tranzita Unije za prevoz blaga po zraku in morju – raven 2 (do 1. 5. 2018)

Veljajo le še v prehodnem obdobju (24. člen TDA)

• Izvzetje iz zahteve po uporabi predpisanega načrta poti

• Nacionalne poenostavitve (z izjemo poenostavljenega tranzita v železniškem prometu z uporabo CIM)

Prenehajo veljati

72



Poenostavitve v tranzitu po 1. 5. 2016 (CZU)

• Pooblaščeni pošiljatelj

• Uporaba posebnih carinskih oznak

Veljajo za postopke začete v DČ izdaje dovoljenja

• Pooblaščeni prejemnik

Veljajo za postopke končane v DČ izdaje dovoljenja

• Uporaba deklaracije z manj podatki (po posodobitvi NCTS)

• Uporaba elektronske prevozne listine (od 1. 5. 2018)

Veljajo v vseh DČ

73



Kaj se bo zgodilo z obstoječimi

dovoljenji po 1. 5. 2016?

• Dovoljenja, odobrena na podlagi CZ ali IU, ki so 1. maja 2016 že

veljavna in ki nimajo omejenega obdobja veljavnosti:

• ostanejo v veljavi in

• se ponovno ocenijo (najkasneje do 1. 5. 2019).

• Dovoljenja, odobrena na podlagi CZ ali IUCZ, ki so 1. maja 2016 že

veljavna in ki imajo omejeno obdobje veljavnosti: ostanejo v veljavi

do konca navedenega obdobja ali 1. 5. 2019 (upošteva se

zgodnejši datum).

• Na podlagi ponovne ocene se obstoječe dovoljenje razveljavi in, če

je to primerno, izda novo dovoljenje.

74



Poenostavitve v postopku tranzita Unije (splošni pogoji: člen 191 DU)

Dovoljenja se lahko izdajo osebam, ki:

• So ustanovljene na carinskem področju Unije

• Bodo redno uporabljali tranzitne postopke

• Izpolnjujejo merila iz točk a, b in d člena 39 CZU: – odsotnost kršitev carinske/davčne zakonodaje in kaznivih dejanj

– sistem vodenja trgovinskih in transportnih evidenc

– praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije (NOVO)

Dovoljenja se izdajo le, kadar carinski organi lahko nadzirajo postopek in izvajajo kontrole, ne da bi bile upravne obremenitve nesorazmerne z zahtevami udeleženca.

75



Zavarovanje carinskega dolga

• Zavarovanje obstoječega carinskega dolga

• Zavarovanje morebitnega carinskega dolga

• Lahko se dovoli, da ga predloži tretja oseba

• Pokriva znesek uvozne/izvozne/druge dajatve v

zvezi z blagom, ki je zajeto ali se prepusti z dekl.

• Lahko je posamezno ali splošno (dovoljenje)



Opustitev zavarovanja (89/8 čl. CZU)

• Za blago, ki se prevaža po Renu, vodnih poteh Rena, po Donavi ali vodnih poteh Donave;

• Za blago, ki se prenaša po transportnih napeljavah;

• V posebnih primerih, ko je blago dano v postopek začasnega uvoza;

• Za blago v postopku tranzita Unije, za katerega se uporablja poenostavitev iz točke 4e) člena 233 CZU in se prevaža po morju ali zraku med pristanišči ali letališči Unije (elektronski blagovni manifest).



Posamezno zavarovanje v postopku

tranzita Unije – novosti

• Posamezno zavarovanje v obliki izjave poroka

– postopek ostaja nespremenjen

– nov vzorec izjave poroka

• Posamezno zavarovanje v obliki kuponov

– nov vzorec izjave poroka in nov vzorec kupona

– vsak kupon krije znesek v višini 10.000 EUR

– veljavnost kupona je eno leto



Splošno zavarovanje v postopku

tranzita Unije – novosti

• Enaki pogoji za zmanjšanje zneska zavarovanja za vso blago (seznam občutljivega blaga se briše)

• Pogoji za dovoljenje so usklajeni s pogoji za AEO

• Predloži se le v obliki izjave poroka (nov vzorec)

• Novi vzorci potrdil o zavarovanju TC31/33

• Imetnik postopka ne sme spreminjati dostopne kode

• Carinski urad zavarovanja hrani izjavo

• Dovoljenja, veljavna na dan 1. 5. 2016, ostanejo v veljavi



Postopek TIR (glavne spremembe)

• MRN se predloži carinskim uradom na enega od predpisanih načinov (črtna koda, STL/STVL, zvezek TIR…). STL/STVL se natisne na zahtevo imetnika zvezka TIR.

• Dovoljenja za pooblaščenega prejemnika za TIR:

– ostanejo v veljavi do ponovne ocene (najkasneje do 1. 5. 2019)

– pogoji so usklajeni s pogoji za AEO

– uporabljajo se le v DČ izdaje



Carinski status blaga - sistem dokazil o

unijskem statusu blaga

• Ustvari se centralni sistem PoUS, ki bo omogočal različne načine povezovanja sistemov DČ (carinski organi in podjetja) in bo namenjen shranjevanju in izmenjavi dokumentov. Začetek uporabe: 2019.

• Dokumenti T2L, T2LF in blagovni manifest v papirni obliki se bodo nadomestili z elektronskimi dokumenti

• Nekatere vrste dokazil bodo ostale zunaj sistema PoUS (komercialni dokument do 15.000 EUR, zvezek TIR, ATA, obrazec 302…)



Carinski status blaga –

prehodno obdobje

• Do vzpostavitve sistema dokazil o statusu

unijskega blaga (PoUS) se dovoli uporaba

dokazil v papirni obliki:

– T2L/T2LF

– blagovni manifest

– komercialni dokument za blago nad 15.000

EUR



Carinski status blaga - posledice uvedbe

sistema dokazil (PoUS)

• Obvezna uporaba elektronskega sistema za

vložitev dokazila T2L, T2LF in elektronski

blagovni manifest

• Dokazila v obliki komercialnega dokumenta se

uporabljajo le še za blago, katerega vrednost ne

presega 15.000 EUR



Carinski status blaga – ostale novosti

• Carinski blagovni manifest je nova oblika dokazila

(člen 206 IU)

• Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga, ki ga

izda pooblaščeni izdajatelj (prej pooblaščeni

pošiljatelj za status) – člen 128

– Overitev oz. overitev/evidentiranje ni potrebna

• Dovoljenje za pripravo manifesta pomorske družbe

po odhodu („day after manifest“) člen 129c IU



9. NCTS

12. SP EXP

13. PN

13. TS

To be defined by MS as part of national plan

12. SP IMP

10. AES Comp.1

16. GUM Component 2

To be defined by MS as part of national plan

14. National Import Systems upgrade

13. NA

11. SP INF 2. BTI phase2

7. SURV 3

5. AEO phase 1

4. UUM&DS 6. EORI 2

3. Cust. Dec. (incl. nat. CD)

01/01/2017

1. REX

15. CCI

16. GUM Component 1

17. ICS2

2. BTI phase1

Step 1 Step 2

1.5 AEO phase 2

8. PoUS

Roll-out plan

Roll-out plan

10. National Export Systems upgrade –

Comp.2



Poenostavljeni tranzitni postopek za

prevoz blaga po železnici (I)

Do 1. 5. 2016: 372. – 377. člen (dovoljenje) in 412. – 425. člen (postopek) IU CZS:

• dovoljenje

• evidence obračunskih služb železniške družbe

• tovorni list CIM kot tranzitna deklaracija

• postopek izven NCTS

V prehodnem obdobju 1. 5. 2016 – novi NCTS (2020) se uporabljajo 29. – 45. člen TDA. Predložitev zavarovanja ni potrebna v prehodnem obdobju, če je podlaga za opustitev (čl. 95 CZ) dana v dovoljenju, izdanem pred 1. 5. 2016



Poenostavljeni tranzitni postopek za

prevoz blaga po železnici (II)

• Po prilagoditvi sistema NCTS (2020) bo konec

prehodnega obdobja

• Ne bo več poenostavljenega tranzitnega postopka

po železnici

• Tovorni list CIM ne bo veljal kot deklaracija za

postopek tranzita Unije

• Uporaba NCTS (možnost uporabe tranzitne

deklaracije z manj podatki, posebnosti za železnico)



Uporaba elektronske prevozne listine kot

tranzitne deklaracije (novost)

• Člen 233/(4)(e) CZU in členi 199 in 200 DU CZU

• Velja za letalski in pomorski prevoz

• Nadomešča obstoječi poenostavitvi v tranzitnih postopkih (raven 2)

• Podatki iz elektronske prevozne listine so na voljo carinskemu uradu odhoda in namembnemu uradu na letališčih/pristaniščih odhoda in namembnih letališčih/pristaniščih



5. Poenostavljeni postopki in AEO



Poenostavljeni postopki po CZU

CZU; Naslov V; Poglavje 2; Oddelek 3, 4 in 5

– Poenostavljena deklaracija (člen 166)

– Centralizirano carinjenje (člen 179)

– Vpis v evidence deklaranta (člen 182)

– Samoocena (člen 185)

IU; Naslov V; Poglavje 2; Oddelka 2 in 4

DU; Naslov V ;Poglavje 2; Oddelka 2 in 4

90



Poenostavljena deklaracija

Nepopolna deklaracija Poenostavljena deklaracija

Postopek poenostavljene deklaracije

Dovoljenje za redno uporabo poenostavljene

deklaracije



Poenostavljena deklaracija

• Carinski organi lahko dopustijo, da se blago da v

carinski postopek na podlagi poenostavljene

deklaracije, v kateri se lahko izpusti nekatere

navedbe ali spremne listine

• Za redno uporabo poenostavljene deklaracije je

potrebno ustrezno dovoljenje carinskih organov

92



Pogoji za dovoljenje za poenostavljeno

deklaracijo

• Odsotnost hujših ali ponavljajočih kršitev carinske zakonodaje ali davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj (39/a CZU)

• Zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v zvezi z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi

• Zaposleni seznanjeni s tem, da je treba obvestiti carinske organe težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi primerne kontakte

• Če je primerno, ima zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v povezavi s PIO



Vpis v evidence deklaranta (I)

Hišno carinjenje Vpis v evidence deklaranta

Oprostitev predložitve blaga (ni pošiljanja obvestil o

predložitvi) AEO C



Vpis v evidence deklaranta (II)

• Carinska deklaracija se vloži v obliki vpisa v evidence deklaranta:

– navedbe deklaracije na voljo carinskim organom v elektronskem sistemu deklaranta v trenutku vpisa v evidence deklaranta

• Možnost opustitve obveznosti predložitve blaga (samo za imetnike dovoljenj AEOC)

• Carinska deklaracija se šteje za sprejeto v trenutku, ko se blago vpiše v evidence

• Izključitev postopkov 42 in 63



Vpis v evidence deklaranta (III)

• Carinski organi opustijo obveznost predložitve blaga pod naslednjimi pogoji:

– deklarant je imetnik AEOC

– to upravičujeta narava in pretok zadevnega blaga

– imajo dostop do vseh informacij potrebnih za pregled blaga

– v trenutku vpisa v evidence za blago ne veljajo več prepovedi ali omejitve, razen če je v dovoljenju določeno drugače

• Šteje, da se blago prepusti v trenutku vpisa v evidence deklaranta

• Nadzorni carinski urad lahko zahteva predložitev blaga

21.5.2015 96



Dopolnilna deklaracija (člen 167 CZU)

• V primeru poenostavljene deklaracije ali vpisa v evidence deklaranta, deklarant v določenem roku pri pristojnem carinskem uradu vloži dopolnilno deklaracijo

• Dopolnilna deklaracija je lahko splošna, periodična ali zbirna

• Obveznost vložitve dopolnilne deklaracije se opusti:

– ko je blago dano v postopek carinskega skladiščenja

– v drugih posebnih primerih



Dopolnilna deklaracija

• Carinski organi lahko opustijo zahtevo po vložitvi dopolnilne deklaracije:

– poenostavljena deklaracija se nanaša na blago, katerega vrednost in količina je pod statističnim pragom

– opustitev ne velja za primere, ko je poenostavljena deklaracija narejena z vpisom v evidence deklaranta

• Poenostavljena deklaracija ali vpis v evidence deklaranta in dopolnilna deklaracija sestavljata enoten, nedeljiv instrument, ki začne učinkovati z dnem sprejema poenostavljene deklaracije oziroma z dnem vpisa blaga v evidence deklaranta

21.5.2015 98



Centralizirano carinjenje

Enotno dovoljenje za poenostavljene postopke –

EDPP (SASP) Centralizirano carinjenje

Ob uvedbi informacijskega sistema za izmenjavo podatkov

med vključenimi DČ, najkasneje 31. 12. 2020

AEO C



Centralizirano carinjenje (I)

• Carinski organi lahko osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima ta oseba sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu

• Pogoj za dovoljenje: imetnik dovoljenja AEOC

• Dovoljenje se lahko opusti, kadar se carinska deklaracija vloži ter blago predloži carinskima uradoma v okviru ene države članice



• Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija:

– nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek

– opravi carinsko kontrolo

– v utemeljenih primerih zahteva, da carinski urad, pri

katerem je bilo predloženo blago, opravi carinsko

kontrolo

– opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali

izvozne dajatve

• Udeležena carinska urada izmenjata informacije, ki so

potrebne za preverjanje carinske deklaracije in za

prepustitev blaga

Centralizirano carinjenje (II)

21.5.2015 101



Centralizirano carinjenje (III)

• Carinski urad, pri katerem se predloži blago:

– opravi carinsko kontrolo in carinskemu uradu, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sporoči rezultate teh kontrol

• Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, prepusti blago pri čemer upošteva:

– rezultate lastnih kontrol za preverjanje carinske deklaracije

– rezultate kontrol za preverjanje carinske deklaracije, ki jih je opravil carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago

21.5.2015 102



Nova poenostavitev: Samoocena

Carinski organi lahko gospodarskemu subjektu

dovolijo:

• da izvaja določene carinske formalnosti, ki jih

načeloma izvajajo carinski organi

• da določi znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve

• da izvaja določene kontrole pod carinskim nadzorom

• Pogoj za dovoljenje: imetnik dovoljenja AEOC



Dovoljenja za poenostavljene postopke v

prehodnem obdobju

• Dovoljenja z omejenim rokom veljavnosti veljajo do konca svoje veljavnosti oz. najkasneje do 1. 5. 2019

• Ostala dovoljenja je potrebno ponovno oceniti do 1. 5. 2019

• V prehodnem obdobju od 1. 5. 2016 do 1. 5. 2019 se veljavna dovoljenja uporabljajo v skladu s pogoji s novega CZU ter v skladu s prilogo 90 DU

Ponovna ocena pomeni:

– ponovno preverjanje pogojev in meril

– izdaja novega dovoljenja v skladu s CZU in razveljavitev starega dovoljenja



Iz Priloge 90 DU



Hišno carinjenje v prehodnem obdobju –

priloga 90

Vpis v evidence deklaranta

Dovoljenje za

poenostavljeno

deklaracijo

Odobren kraj predložitve

Izključitev postopkov 42 in 63 Uporaba popolne elektronske deklaracije

Obvezna predložitev blaga carini



Prehodno obdobje – nepopolne

deklaracije

• Postopek nepopolne deklaracije se izvaja na

enak način kot danes

• Šifra za nepopolno deklaracijo B in X za

dopolnilno deklaracijo

• Velja do posodobitve informacijskih sistemov

SICIS



Prehodno obdobje - postopek

poenostavljene deklaracije

• podjetje predloži carinskemu organu komercialni dokument, ki se evidentira v MNAD

• po preteku obdobja se vloži dopolnilna deklaracija v skladu z dovoljenjem za poenostavitve

• do posodobitve informacijskega sistema SICIS, se uporabljajo enake šifre kot danes (Y – dopolnilna deklaracija)

• do ponovne ocene dovoljenj se uporabljajo obstoječe številke dovoljenj 3S13

• po ponovni oceni, novo dodeljena številka dovoljenja



Prehodno obdobje – hišno carinjenje

• Postopek hišnega carinjenja:

– uporabljajo se iste šifre (Z(A3) za začetno popolno deklaracijo oz. Z za klasično dopolnilno deklaracijo) in obstoječe številke dovoljenj za 3S14

– do ponovne ocene oz. do spremembe SICIS se izvaja tako kot danes

• po ponovni oceni, novo dodeljena številka dovoljenja



Pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO)

CZU; Naslov I; Poglavje 2; Oddelek 3

– Pooblaščeni gospodarski subjekt (člen 38)

IU; Naslov I; Poglavje 2; Oddelka 3

DU; Naslov I ;Poglavje 2; Oddelka 3



Dovoljenje AEO

• Gospodarski subjekt s sedežem na carinskem območju Unije, ki izpolnjuje določena merila, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta

• Status pooblaščenega gospodarskega subjekta zajema:

– dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, na podlagi katerega je imetnik upravičen do določenih poenostavitev, predvidenih v skladu s carinsko zakonodajo (AEOC) ali

– dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega je imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom (AEOS)

• Obe vrsti dovoljenj se lahko uporabljata istočasno (AEOF)

111


FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Merila AEO • Odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske

zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika

• Sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezne carinske kontrole

• Plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti

• AEO C: praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti

• AEO S: ustrezni varnostni in varstveni standardi



Praktični standardi usposobljenosti ali

poklicne kvalifikacije

• Obe merili: praktični standardi usposobljenosti in

poklicna kvalifikacija oseb sta enakovredni

• Imetniki AEO se sami odločijo za način dokazovanja

izpolnjevanja pogoja

• Pogoj velja za vse vložnike, ne glede na njihovo

vlogo v dobavni verigi

• Prehodno obdobje za preverjanje novega pogoja (1.

5. 2019)

113



Praktični standardi

usposobljenosti/Poklicna kvalifikacija

Praktični standardi

usposobljenosti

• Tri leta delovnih izkušenj na

carinskem področju ali

• Uporaba akreditiranega

standarda kakovosti v zvezi

s carinskimi zadevami

Poklicna kvalifikacija

Vložnik ali oseba, odgovorna za carinske zadeve vložnika, je uspešno opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje, ki ga priredi:

• carinska administracija DČ

• izobraževalna ustanova, priznana s strani carinske administracije DČ

• profesionalno ali trgovinsko združenje, priznano s strani carinske administracije DČ



Status AEO kot pogoj za določene

olajšave/postopke

Vrsta poenostavitve Pogoj

Poenostavljena deklaracija (člen 166 CZU) Odsotnost hujših ali ponavljajočih kršitev carinske ali davčne

zakonodaje (člen 39/a CZU) ….

Centralizirano carinjenje (člen 179 CZU) AEOC

Vpis v evidence deklaranta z opustitvijo

predložitve (člen 182 CZU)

AEOC

Samoocena (člen 185 CZU) AEOC

Status pooblaščenega pošiljatelja (člen

233/4/a CZU)

Izpolnjevanje meril iz točk a, b in d člena 39 CZU: • odsotnost kršitev carinske/davčne zakonodaje in kaznivih dejanj • sistem vodenja trgovinskih in transportnih evidenc • praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije

Status pooblaščenega prejemnika (člen

233/4/b CZU)

Izpolnjevanje meril iz točk a, b in d člena 39 CZU

Uporaba posebnih carinskih oznak (člen

233/4/c CZU)


Uporaba carinske deklaracije za tranzitni

postopek z manj podatki (člen 233/4/d CZU)


Uporaba elektronske prevozne listine (člen

233/4/e CZU)


115



6. Poreklo blaga



Zakonodaja

Nepreferencialno poreklo:

členi od 22 do 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) / členi od 59 do 63 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku unije (CZU),

členi od 35 do 65 in priloge 9 – 13 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (IUCZS) / členi od 31 do 36 ter priloga 22-01Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (DU) ter členi od 57 do 59 in priloga 22-14 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (IU).



Zakonodaja

Preferencialno poreklo:

na podlagi sporazumov: protokoli o poreklu, ki so del sporazumov,

so objavljeni v Uradnem listu EU serije L, po 1. 5. 2016 ni

sprememb,

enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi:

1) Splošni sistem preferencialov (GSP): členi: 66 – 97 w IUCZS / DU

– členi od 41 do 58; IU – členi od 70 do 112

2) Drugi enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi: členi 97x –

123 IUCZS / DU – členi od 59 do 70; IU – členi od 113 do 126,

notranji trg EU: uredba 1207/2001, s spremembami / IU – členi od

61 do 66 ter priloge 22-15, 22-16, 22-17 in 22-18 (vzorci izjav)



Nepreferencialno poreklo Obstajajo velike razlike med preferencialnim in nepreferencialnim poreklom:

pri uvozu je trenutno (in bo tudi po 1. 5. 2016) obvezna predložitev potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga samo za nekatere kmetijske izdelke, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi (obrazec - priloga 13 IUCZS / priloga 22-14 IU),

pravila o preferencialnem poreklu so natančno določena, so rezultat pogajanj in jih uporabljajo vse pogodbenice sporazuma. Pravila za določitev nepreferencialnega porekla so samostojno (avtonomno) določena s strani države uvoznice, ta pravila pa se od države do države med seboj razlikujejo. Zato je težko pričakovati, da bi za ugotavljanje nepreferencialnega porekla tretja država upoštevala EU pravila, še posebej v primerih, ko ta pravila niso izčrpna in so osnovana samo na principu „zadnje bistvene gospodarsko upravičene predelave ali obdelave“ in je treba upoštevati sodbe sodišč,

v primeru dvoma v pristnost ali veljavnost dokazila o poreklu, izdanega v tretji državi v okviru preferencialnih ureditev, je vzpostavljen sistem upravnega sodelovanja. V tem sistemu so organi tretjih držav dolžni zagotoviti vso potrebno pomoč pri ugotavljanju pravilnega porekla izdelkov. Tak sistem ne obstaja pri nepreferencialnem poreklu, razen pri nekaterih kmetijskih proizvodih, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi.



Nepreferencialno poreklo

Blago ima nepreferencialno poreklo:

Države, v kateri je bilo v celoti pridobljeno ali izdelano (23. člen CZS / člen 60(1) CZU),

Če je bilo blago proizvedeno v dveh ali več državah, ima blago nepreferencialno poreklo tiste države, v kateri je bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje (24. člen CZS / člen 60(2) CZU).




Postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s 24. členom

CZS:

tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI KN: obdelave ali predelave, ki so

navedene v stolpcu 3 Priloge 10; če izdelek ni naveden v Prilogi 10, velja

pravilo spremembe tarifne številke (člen 37 IUCZS),

vsi ostali izdelki: obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 Priloge 11

(člen 39 IUCZS). Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih

opombah iz Priloge 9 (Opomba 5: za vse proizvode, ki niso omenjeni v

prilogi 11 (razen tekstila iz Oddelka XI), se poreklo določa za vsak primer

posebej ob upoštevanju postopkov, ki se nanašajo na koncept zadnje

bistvene predelave ali obdelave, kot je opredeljeno v členu 24 CZ).



Nepreferencialno poreklo Blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje

(člen 32 DU):

„Za blago, navedeno v prilogi 22-01, se šteje, da je bila opravljena

njegova zadnja bistvena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava

novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v

državi ali na ozemlju, na katerem se izpolnijo pravila iz navedene

priloge ali ki ga ta pravila opredeljujejo.“

Priloga 22-01:

- primarna pravila,

- preostala pravila za poglavje (kadar se države porekla ne da določiti

z uporabo primarnih pravil ali drugih preostalih pravil za poglavje,

npr. preostalega pravila za poglavje, ki se uporablja za mešanice)




Ker v prilogi 11/ v prilogi 22-01 niso navedeni vsi izdelki (v prilogi 22-01

je navedenih več izdelkov kot v prilogi 11), moramo velikokrat določiti

poreklo za vsak primer posebej ob upoštevanju člena 24 CZS / člena

60(2) CZU – koncept zadnje bistvene obdelave ali predelave.

Pomagamo si lahko s sodno prakso evropskega sodišča:

objektivna in dejanska razlika med osnovnim in predelanim

proizvodom,

pridobljeni proizvod ima posebne lastnosti in sestavo, ki jih pred

predelavo ali obdelavo ni imel (pomembna kakovostna sprememba

lastnosti; bistvene spremembe v sestavi in lastnostih),

pravilo dodane vrednosti.



Nepreferencialno poreklo - CZU



Nepreferencialno poreklo - IU




Ker po novem v CZU in DU ter IU ni več določb, vezanih na izdajo dokazil o

nepreferencialnem poreklu blaga (potrdil o poreklu blaga) za namene izvoza iz

EU, državam članicam v smislu izvoza in nepreferencialnega porekla ostaja

samo člen 61(3) CZU: „Kadar tako zahtevajo potrebe trgovine, se lahko v EU

izda dokument, ki dokazuje poreklo, v skladu s pravili o poreklu, veljavnimi v

namembni državi ali na namembnem ozemlju, ali s katero koli drugo metodo za

določitev države, v kateri je bilo blago v celoti pridobljeno ali kjer je bila

opravljena njegova zadnja bistvena obdelava ali predelava“ – pravna podlaga

za izdajo potrdil o poreklu blaga v EU za namene izvoza izdelkov iz EU, pri

izdaji potrdil pa gre za svobodno izbiro glede uporabe pravil o poreklu:

vključitev določb v nacionalni predpis (ZICPES ZICZEU)

ohranitev dosedanjega obrazca (vzorca iz Priloge 12 IUCZS),

izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga (izdajanje potrdil o poreklu

blaga – prenos določb iz členov od 48 do 54 IUCZS v ZICZEU),

katera pravila uporabiti (ostaja prosta izbira; ne bo definirano v ZICZEU)




Dokazilo o nepreferencialnem poreklu – potrdilo o poreklu blaga: obrazec je v

prilogi 12 IUCZS / v prilogi 9 Pravilnika o izpolnjevanju enotne upravne listine

(obrazec ni spremenjen).

V potrdilih o poreklu blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Unije,

države članice Unije (48. člen IUCZS) ali tretje države (19. člen ZICZEU).

Novost – spremenjen 2. odstavek člena 49 IUCZS (19. člen ZICZEU): „Če to

upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, se

lahko potrdilo o poreklu blaga predhodno potrdi z žigom pristojnega organa in s

podpisom njene pristojne osebe, če se spoštujejo določbe o poreklu in je

zagotovljena upravičenost izdaje dokazil.“



Notranji trg EU

Uredba (ES) št. 1207/2001 se razveljavi z dnem 1. 5. 2016 (286(2)

člen CZU),

od 1. 5. 2016 dalje: IU – členi od 61 do 66 ter priloge 22-15, 22-16,

22-17 in 22-18 (vzorci izjav),

za dokazovanje preferencialnega porekla blaga na notranjem trgu

EU se uporablja izjava dobavitelja. Izjava dobavitelja predstavlja

dokazilo, na osnovi katerega se lahko izda dokazilo o poreklu za

blago, kupljeno na notranjem trgu EU, in izvoženo iz EU v eno

izmed držav oziroma skupino takšnih držav, s katerimi je EU sklenila

sporazume ali izvoženo iz EU za namene bilateralne kumulacije v

eno izmed držav oziroma skupino držav, za katere so v veljavi

enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi.



Notranji trg EU



Notranji trg EU

Člen 61 IU: nanaša se na kratkoročno izjavo dobavitelja in ne prinaša sprememb, četudi je v točki 3 tega člena namesto izraza »izdelati« uporabljen izraz »predložiti«.

Kratkoročni izjavi dobavitelja se sestavita za vsako pošiljko blaga posebej. Dobavitelj takšno izjavo vključi v trgovinski račun za navedeno pošiljko, na dobavnico ali na kateri koli drug trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje blago v pošiljki, da ga je mogoče prepoznati. To pomeni, da je izjava dobavitelja sestavni del trgovinskega računa, dobavnice ali katerega koli drugega trgovinskega dokumenta. Izjava dobavitelja se običajno napiše v jeziku, v katerem je napisan račun, dobavnica ali trgovinski dokument.

Kljub temu se izjava dobavitelja lahko sprejme tudi, če je izdelana samostojno (ločeno) in ni del trgovinskega dokumenta, vendar mora takšna samostojna izjava vsebovati vse podatke o družbi, ki je izdelala izjavo, v njej pa mora biti navedeno tudi sklicevanje na trgovinski dokument, na katerega se izjava nanaša, ta trgovinski dokument pa mora biti k izjavi tudi priložen oziroma mora biti na razpolago carinskim organom.



Notranji trg EU



Notranji trg EU

Člen 62(1) IU: obdobje veljavnosti do enega leta se nadomesti z obdobjem

veljavnosti do dveh let (šteto od datuma izdaje izjave / od dneva njene sestavitve).

Primer: dolgoročna izjava dobavitelja, ki bo sestavljena 15. 12. 2016, bo lahko veljala

maksimalno do 14. 12. 2018 (največ do dveh let od dneva njene sestavitve) in ne do

31. 12. 2018, saj bi bilo v tem primeru obdobje od datuma sestave izjave do datuma,

ko izjava preneha veljati, daljše od dveh let.

Člen 62(2) IU: spremembe, ki se nanašajo na sestavo dolgoročne izjave dobavitelja z

učinkom za nazaj za blago, dobavljeno pred sestavitvijo izjave, so precej omejevalne.

Primer: če bo dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena npr. 10. 5. 2016, bo lahko

veljala največ od 11. 5. 2015 do 10. 5. 2016 in ne bo mogla prenehati veljati 11. 5.

2016 ali kasneje, saj se mora obdobje veljavnosti izteči na dan, ko je bila izjava

sestavljena. To tudi na žalost pomeni, da 1. 5. 2016 ali kasneje, ne bo več mogoče

sestaviti dolgoročne izjave dobavitelja sredi leta, npr. junija, z veljavnostjo tako za

nazaj kot tudi za naprej (do vključno 30. 4. 2016 je mogoče izdati dolgoročno izjavo

dobavitelja npr. dne 16. 4. 2015 z veljavnostjo izjave od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016) –

po novem bo treba sestaviti dve izjavi dobavitelja.

Če je izjava dobavitelja sestavljena po tem, ko je bilo blago že dobavljeno / z učinkom

za nazaj, se v izjavi dobavitelja navede datum, ko je bila izjava dejansko sestavljena

(če je sestavljena danes, se vpiše današnji datum).



Notranji trg EU



Notranji trg EU

Člen 63 IU: vzorci izjav dobavitelja se nahajajo v prilogah 22-15, 22-16,

22-17 in 22-18 IU. Izjava dobavitelja mora biti sestavljena v skladu z

opombami, vendar opomb ni treba navajati v izjavi. Če primerjamo

besedilo izjav dobavitelja skupaj z opombami, ki so v veljavi do

vključno 30. 4. 2016, s tistimi, ki jih bomo uporabljali po tem datumu, ni

bistvenih razlik – spreminjajo se samo nekateri izrazi, kot npr. namesto

izrazov »izdelati« in »izdati«, bo po novem v uporabi izraz »sestaviti«.



Notranji trg EU

Kratkoročna in dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo

statusa preferencialnega porekla:

se uporabljata za izdelke, ki še nimajo statusa preferencialnega

porekla, je pa v EU že bila na teh izdelkih brez porekla opravljena

kakšna faza obdelave ali predelave (vendar izdelki niso pridobili

statusa preferencialnega porekla), ki je pogoj za pridobitev

preferencialnega porekla. Ti dve vrsti izjave dobavitelja se

uporabljata za namene polne kumulacije na notranjem trgu EU.

polna kumulacija je najvišja oblika kumulacije. Omogoča, da se pri

ugotavljanju porekla končnega izdelka takrat, ko so pri izdelavi

določenega izdelka uporabljeni materiali brez porekla, lahko

seštevajo vsi postopki obdelave ali predelave, opravljeni na

materialih brez porekla.



Notranji trg EU

Točka 1: drugi (poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla), tretji (tarifna številka HS uporabljenih materialov brez porekla) in četrti stolpec (vrednost uporabljenih materialov brez porekla) se izpolni le, kjer je ustrezno. To pomeni, da je izpolnitev teh stolpcev odvisna od pravila, ki je določeno v seznamu obdelav ali predelav, in se uporablja za pridobljeni izdelek. Če pravilo o poreklu za pridobljeni izdelek določa odstotno mejo glede vrednosti uporabljenih materialov brez porekla (npr. skupna vrednost materialov brez porekla ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna), se mora v četrti stolpec vnesti vrednost uporabljenih materialov brez porekla. Če pa npr. pravilo o poreklu za pridobljen izdelek določa spremembo tarifne številke, je treba izpolniti tretji stolpec, vrednost uporabljenih materialov brez porekla pa ni pomembna.



Notranji trg EU



Notranji trg EU

Člena 64 in 66 IU: V zvezi z izdajo informativnih potrdil INF

4 in preverjanjem izjav dobavitelja ne bo bistvenih

sprememb - v postopku se spreminjajo samo roki, in sicer

na način, da se vsi roki, ki so v uredbi št. 1207/2001, s

spremembami, navedeni v mesecih, v IU nadomestijo z

dnevi (mesec ima v povprečju 30 dni).



Notranji trg EU



Notranji trg EU

Člena 65 IU in 26 CZU: v IU ni več člena, ki govori o

enotnem dovoljenju za pooblaščenega izvoznika (člen 8

uredbe št. 1207/2001, s spremembami), saj le-ta ni več

potreben. V 26. členu CZU je namreč določeno, da so

odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje veljavne na

celotnem carinskem območju Unije. Torej je na celotnem

območju Unije veljavno tudi dovoljenje za poenostavljeno

potrjevanje porekla blaga. Kar pomeni, da bo lahko

pooblaščen izvoznik na osnovi dovoljenja, pridobljenega v

Sloveniji, izvažal iz katere koli druge države članice.



Notranji trg EU

Vse izjave dobaviteljev, izdelane oziroma izdane do vključno 30. 4. 2016, se izdajo / izdelajo v skladu z uredbo št. 1207/2001, s spremembami, in ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti – ni jih potrebno nadomeščati z novimi izjavami dobavitelja. To pomeni, da bodo dolgoročne izjave dobaviteljev, izdane na podlagi »stare« uredbe, lahko veljale največ do 29. 4. 2017 (če bodo izdane 30. 4. 2016). 1. 5. 2016 in po tem datumu je treba upoštevati določbe izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447.



Regionalna konvencija Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu je bila objavljena v UL EU L 54, z dne 26. 2. 2013.

Pravila o poreklu blaga iz protokolov o poreklu blaga v veljavi med državami pan-evro-mediteranske kumulacije bodo postopoma nadomeščena s pravili o poreklu blaga iz Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki so identična sedanjim pan-evro-mediteranskim preferencialnim pravilom o poreklu blaga. Države Zahodnega Balkana bodo preko Regionalne konvencije vključene v sistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla blaga. Regionalna konvencija trenutno velja za 18 pogodbenic: EU, države EFTE (Norveška, Islandija, Švica ter Lihtenštajn), Albanijo, Črno goro, Makedonijo, Srbijo, Jordanijo, Ferske otoke, Turčijo, Egipt, Palestino, Izrael (1.10.2014), Bosno in Hercegovino (1.11.2014), Tunizijo (1.1.2015) ter Republiko Moldavijo (1.9.2015), vendar se med vsemi temi pogodbenicami še ne uporablja, saj bi morale pogodbenice nadomestiti obstoječa pravila o poreklu blaga iz protokolov s pravili iz Konvencije.



Regionalna konvencija

V UL EU C 67, z dne 20. februarja 2016, je bilo objavljeno obvestilo Komisije v zvezi

z začetkom uporabe Regionalne konvencije o pan-evro mediteranskih preferencialnih

pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo

med pogodbenicami k tej konvenciji. Pogodbenice Regionalne konvencije so: EU,

Albanija, Alžirija, BiH, Egipt, Ferski otoki, Islandija, Izrael, Jordanija, Kosovo, Libanon,

Makedonija, Črna gora, Maroko, Norveška, Srbija, Sirija, Švica (vključno z

Lihtenštajnom), Tunizija, Turčija ter Zahodni breg in Gaza.

To obvestilo Komisije nadomesti obvestilo 2015/C 214/05, ki je bilo objavljeno v

Uradnem listu EU C 214, z dne 30. 6. 2015.

V obvestilu sta objavljeni:

1. Razpredelnica 1: Razširjena razpredelnica, ki vključuje tudi države Zahodnega

Balkana in Republiko Moldavijo. V to razpredelnico se bodo postopoma dodajali

datumi, pred katerimi se bo nahajal „(C)“, kadar se bo sporazum o prosti trgovini

med pogodbenicami iz te razpredelnice skliceval na konvencijo.

2. Razpredelnica 2: SAP matrika (države Zahodnega Balkana).



Regionalna konvencija Datumi iz razpredelnice 1 se nanašajo na:

začetek uporabe diagonalne kumulacije na podlagi člena 3 Dodatka I h konvenciji

(kumulacija porekla), če se zadevni sporazum o prosti trgovini sklicuje na konvencijo;

v tem primeru se pred datumom nahaja „(C)“,

začetek uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo,

priloženih zadevnemu sporazumu o prosti trgovini, pa v drugih primerih (kumulacija

na osnovi sedanjih protokolov o pravilih o poreklu).

Datumi iz razpredelnice 2 se nanašajo na začetek uporabe protokolov o pravilih o

poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo in so priloženi sporazumom o prosti trgovini

med EU, Turčijo in državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Kadar

se na konvencijo sklicuje sporazum o prosti trgovini med pogodbenicami iz te

razpredelnice, se v razpredelnico 1 doda datum, pred katerim se nahaja „(C)“.

Materiali s poreklom iz Turčije, ki jih zajema carinska unija EU-Turčija, so lahko vključeni

kot materiali s poreklom za namene diagonalne kumulacije med EU in državami, ki

sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in za katere velja protokol o poreklu.




Razlika med novim in predhodnim obvestilom Komisije je v

razpredelnici 1 (začetek uporabe pravil o poreklu, ki določajo

diagonalno kumulacijo v pan-evro-mediteranskem območju): v

razpredelnico 1 je dodana Republika Moldavija, saj je za Republiko

Moldavijo Regionalna konvencija začela veljati 1. septembra 2015. V

razpredelnico 1 so dodani tudi datumi, pred katerimi se nahaja »(C)«,

kar pomeni, da se je začela uporabljati diagonalna kumulacija na

podlagi člena 3 Dodatka 1 h konvenciji (kumulacija porekla). V primeru

Makedonije so v razpredelnico 1 dodani datumi, pred katerimi se ne

nahaja »(C)«, kar pomeni, da se pravila iz konvencije v trgovini med

državami EFTE (Švica vključno z Lihtenštajnom, Islandija, Norveška) in

Makedonijo še niso pričela uporabljati, vendar pa je kumulacija mogoča

na podlagi 3. in 4. člena protokola B med državami EFTE in

Makedonijo, ki vsebuje enaka pravila kot pravila iz konvencije.




Iz razpredelnice 1 so razvidne naslednje novosti:

1. 4. 2014 so se pravila iz konvencije pričela uporabljati v trgovini

med Albanijo in Kosovom, med Albanijo in Moldavijo, med Bosno in

Hercegovino in Kosovom, med Bosno in Hercegovino in Moldavijo,

med Črno goro in Kosovom, med Črno goro in Moldavijo, med

Makedonijo in Kosovom, med Makedonijo in Moldavijo, med Srbijo

in Kosovom, med Srbijo in Moldavijo, med Kosovom in Moldavijo;

pravila iz konvencije so se 1. 5. 2015 pričela uporabljati v trgovini

med EU in Makedonijo, med državami EFTE in Albanijo ter med

državami EFTE in Srbijo;

v trgovini med EU in Švico ter med EU in Egiptom so se pričela

uporabljati pravila iz konvencije 1. 2. 2016;

1. 2. 2016 so se med Makedonijo in državami EFTE pričela

uporabljati pravila o poreklu, ki so identična pravilom iz konvencije.




Trenutno je možna diagonalna kumulacija med EU, državami EFTE, Albanijo, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. V okviru SAP + kumulacije, ki bi omogočila diagonalno kumulacijo med EU, državami SAP, državami EFTA in vsemi izdelki iz Turčije, diagonalna kumulacija torej še vedno ni mogoča z Bosno in Hercegovino, Kosovom in vsemi izdelki iz Turčije (kumulacija je možna samo z blagom, ki ga zajema carinska unija EU-Turčija).

Za dokazovanje porekla blaga se v obstoječi SAP kumulaciji še naprej uporabljajo enaka dokazila o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izjava na računu) na osnovi prehodnih določb sklepov o nadomestitvi sedanjih protokolov s pravili iz konvencije, ki določajo, da kadar kumulacija vključuje le države EFTE, Ferske otoke, EU, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, je lahko dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.



Regionalna konvencija dne 16. 3. 2016, je bil v Uradnem listu EU L 71 objavljen Stabilizacijsko-pridružitveni

sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani;

Protokol III o pojmu „izdelki s poreklom“ (stran 310);

pravila o poreklu, ki se uporabljajo: Dodatek 1 (opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja) in ustrezne določbe Dodatka 2 (posebne določbe, ki odstopajo od določb iz Dodatka I) k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (Regionalna konvencija). Regionalna konvencija je bila objavljena v UL EU L 54, z dne 26. 2. 2013. Vsi sklici na „zadevni sporazum“ v Dodatku 1 k Regionalni konvenciji in v zadevnih določbah Dodatka 2 k Regionalni konvenciji se štejejo kot sklici na stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Kosovom;

začetek veljavnosti sporazuma – 1. 4. 2016 (sporočilo o začetku veljavnosti sporazuma je bilo objavljeno v UL EU L 78, z dne 24. 3. 2016);

do objave novega obvestila Komisije v zvezi z začetkom uporabe Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo med pogodbenicami k tej konvenciji, je med EU in Kosovom možna le bilateralna kumulacija.



Splošni sistem preferencialov

1. januarja 2014 se je pričela uporabljati Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi uredbe Sveta (ES) št. 732/2008. Ugodnosti tarifnih preferencialov uživajo naslednje države:

države upravičenke do splošnega režima, ki so navedene v Prilogi II uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 7 uredbe),

države upravičenke do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), ki so navedene v Prilogi III uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 12 uredbe),

države upravičenke do posebnega režima za najmanj razvite države (vse razen orožja (EBA)), ki so navedene v Prilogi IV uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 18 uredbe).

Država, ki jo Svetovna banka tri zaporedna leta uvrsti med države z visokim ali višjim srednjim dohodkom, ne bi smela uživati ugodnosti preferencialov GSP (člen 4(1)(a) uredbe o GSP).




Uredba (EU) št. 978/2012:

zmanjšuje se število držav upravičenk do splošnega režima - po 1.1.2016 – 81 držav upravičenk do splošnega režima GSP; 1.1.2016 so bile iz Priloge II (države upravičenke do splošnega režima) črtane naslednje države: Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Salvador, Honduras, Nikaragva, Panama, Peru, Turkmenistan, Bocvana in Namibija = uredbi št. 1015/2014 in 1016/2014),

uvaja vsakoletni pregled pogojev za uživanje ugodnosti tarifnih preferencialov v okviru splošne sheme preferencialov (nekatere države lahko izgubijo status GSP upravičenke, druge ga lahko na novo pridobijo ali pa se preprosto ohrani status quo). Komisija do 1. januarja vsako leto pregleda Prilogo II. Sklep o črtanju države upravičenke s seznama držav upravičenk do GSP se začne uporabljati eno leto po začetku veljavnosti sklepa (primer - uredbi št. 1015/2014 in 1016/2014 – objavljeni v UL 27. 9. 2014: Turkmenistan, Bocvana in Namibija po 1.1.2016 niso več upravičene do statusa države upravičenke do GSP na podlagi člena 4(1)(a) uredbe o GSP, saj je Svetovna banka te države tri zaporedna leta uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom),




Uredba (EU) št. 978/2012:

država, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, uživa ugodnosti tarifnih

preferencialov, zagotovljenih na podlagi splošnega režima, razen če

uživa ugodnosti režima preferencialnega dostopa do trga

(avtonomni režim, sporazum o prosti trgovini), ki zagotavlja enake ali

boljše tarifne preferenciale kot shema za praktično celotno trgovino.

Sklep o črtanju države upravičenke s seznama držav upravičenk do

GSP se začne uporabljati dve leti po začetku uporabe režima

preferencialnega dostopa do trga (primer: Ukrajina bo črtana s

seznama držav upravičenk do GSP dve leti po začetku uporabe

sporazuma o pridružitvi, torej bo črtana s seznama 1. 1. 2018).



Sistem registriranih izvoznikov -

REX členi od 41 do 58 DU ter členi od 70 do 112 IU,

registriran izvoznik:

izvoznik, ki ima sedež v državi upravičenki in je registriran pri

pristojnih organih te države upravičenke za izvoz izdelkov v okviru

sheme – za izvoz v EU ali v drugo državo upravičenko, s katero je

možna regionalna kumulacija,

izvoznik, ki ima sedež v DČ in je registriran pri carinskih organih te

DČ za namene izvoza izdelkov s poreklom iz EU, ki se uporabljajo

kot materiali v državi upravičenki v okviru bilateralne kumulacije,

prepošiljatelj blaga, ki ima sedež v DČ in je registriran pri carinskih

organih te DČ za namene sestave nadomestnih navedb o poreklu

pri prepošiljanju izdelkov s poreklom v druge dele carinskega

območja EU ali, kadar je to primerno, na Norveško, v Švico ali

Turčijo – „registrirani prepošiljatelj“.




REX sistem samopotrjevanja porekla blaga: odgovornost na strani izvoznikov,

dokazilo o poreklu = navedba o poreklu: če vrednost izdelkov v pošiljki ne presega 6 000 EUR, lahko navedbo o poreklu sestavi izvoznik, ne glede na to, ali je registriran ali ne; če vrednost izdelkov v pošiljki presega 6 000 EUR, navedbo o poreklu lahko sestavi samo registrirani izvoznik,

navedba o poreklu (priloga 22-07 IU; v angleškem, francoskem ali španskem jeziku) se lahko da na vseh trgovinskih dokumentih, ki prikazujejo ime in polni naslov izvoznika in prejemnika kot tudi poimenovanje izdelkov in datum izdaje,

da bi postali registrirani izvozniki in prepošiljatelji blaga s sedežem na carinskem območju EU ali izvozniki s sedežem v državah upravičenkah, izvozniki vložijo zahtevek za registracijo izvoznika pri carinskih organih (EU) oz. pri pristojnih organih v državah upravičenkah. Zahtevek se predloži na obrazcu iz priloge 22-06 IU,




REX

carinski organi DČ 1. 1. 2017 začnejo z registracijo izvoznikov in

prepošiljateljev blaga s sedežem na njihovem ozemlju,

v EU s 1. 1. 2018 carinski organi v vseh DČ prenehajo z izdajanjem potrdil o

gibanju blaga EUR. 1 za namene bilateralne kumulacije porekla,

do 31. 12. 2017 carinski organi DČ izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali

nadomestna potrdila o poreklu obrazec A na zahtevo izvoznikov ali

prepošiljateljev blaga, ki še niso registrirani. To velja tudi, če je izdelkom s

poreklom, poslanim v EU, priložena navedba o poreklu, ki jo sestavi

registrirani izvoznik v državi upravičenki,

DČ sporočijo EK imena, naslove ter kontaktne podatke svojih organov, ki so

pristojni za registracijo izvoznikov in prepošiljateljev v sistemu REX in

carinskih organov, ki so odgovorni za zagotavljanje upravnega sodelovanja

s pristojnimi organi držav upravičenk – rok: 30. 9. 2016.




REX države upravičenke začnejo registracijo izvoznikov 1. 1. 2017 (oz. vse

države upravičenke začnejo uporabljati sistem registriranih izvoznikov

najpozneje 30. junija 2020),

če država upravičenka ne more začeti z registracijo 1.1.2017, EK pisno

obvesti do 1.7.2016, da bo odložila registracijo izvoznikov do 1.1.2018 ali

1.1.2019,

v obdobju 12 mesecev po datumu, ko država upravičenka začne registracijo

izvoznikov, pristojni organi te države upravičenke še naprej izdajajo potrdila

o poreklu - obrazec A (FORM A) – na zahtevo izvoznikov, ki še niso

registrirani v času, ko se zahteva izdaja potrdila o poreklu (obdobje 12

mesecev se lahko na podlagi zaprosila podaljša še za največ 6 mesecev, če

imajo pristojni organi države upravičenke težave z dokončanjem postopka

registracije v roku dvanajstih mesecev),

izdana potrdila o poreklu obrazec A so v EU sprejemljiva kot dokazila o

poreklu, če so izdana pred datumom registracije zadevnega izvoznika.




REX izvozniki v EU, registrirani ali ne, od 1. 1. 2017 sestavljajo navedbe

o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, če njihova

skupna vrednost ne presega 6 000 EUR,

izvozniki v državi upravičenki, registrirani ali ne, sestavljajo

navedbe o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki,

če njihova skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, od dneva, po

katerem namerava država upravičenka začeti registracijo

izvoznikov,

izvozniki (iz EU, držav upravičenk) po registraciji sestavijo navedbe

o poreklu za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, če njihova

skupna vrednost presega 6 000 EUR, od datuma začetka veljavnosti

njihove registracije.




REX nadomestna navedba o poreklu se sestavi v skladu z zahtevami iz Priloge 22-20

UI,

če so izdelki s poreklom, ki še niso bili sproščeni v prosti promet, dani pod carinski nadzor carinskega urada DČ, lahko prepošiljatelj nadomesti prvotno navedbo o poreklu z eno ali več nadomestnimi navedbami o poreklu (nadomestna navedba) za namen pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega območja EU oziroma na Norveško ali v Švico,

za namene pošiljanja izdelkov s poreklom drugam znotraj območja EU, lahko nadomestno navedbo o poreklu v EU da samo registrirani prepošiljatelj, če skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 €, do vrednosti izdelkov s poreklom 6000 €, pa ni nujno, da je prepošiljatelj registriran. Nadomestno navedbo o poreklu v EU lahko sestavi tudi prepošiljatelj, ki ni registriran, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6000 €, če nadomestni navedbi o poreklu priloži izvod izvirne navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki,

za namene pošiljanja izdelkov s poreklom na Norveško ali v Švico pa mora biti prepošiljatelj obvezno registriran v sistemu REX, da lahko da nadomestno navedbo o poreklu,

nadomestna navedba o poreklu je veljavna 12 mesecev od datuma izdaje prvotne navedbe o poreklu.



Nadomestna dokazila o preferencialnem

poreklu Sporazum med EU in Korejo: dokazili o poreklu – izjava o poreklu, izjava

pooblaščenega izvoznika o poreklu = po 1. 5. 2016 bo mogoče sestaviti

nadomestno izjavo o poreklu (člen 69 IU: nadomestna dokazila o

preferencialnem poreklu, izdana ali izpolnjena izven okvira GSP Unije):




REX Člen 68 IU: Registracija izvoznikov izven okvira sheme GSP Unije = sporazumi

o prosti trgovini med EU in Kanado, med EU in Vietnamom (ena od bodočih

možnosti), med EU in Singapurjem (Singapur: REX, EU: PI)…..




REX Podatkovna zbirka registriranih izvoznikov:

EK vzpostavi sistem REX in zagotovi njegovo dostopnost do 1.1.2017,

v sistemu REX (elektronska baza podatkov) se hranijo informacije, ki so jih izvozniki/prepošiljatelji blaga predložili za namene registracije (priloga 22-06 IU – obrazec zahtevka za registracijo izvoznika),

pristojni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic sproti posodabljajo podatke v sistemu REX (podatke o izvoznikih, ki so jih sami registrirali),

ob prejemu popolnega zahtevka iz priloge 22-06 pristojni organi držav upravičenk / carinski organi DČ izvozniku ali prepošiljatelju (iz EU) dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna; izvozniku ali prepošiljatelju sporočijo številko registriranega izvoznika in datum, od katerega je registracija veljavna,

Pristojni organi držav upravičenk / carinski organi DČ sproti posodabljajo podatke.




REX Podatkovna zbirka registriranih izvoznikov:

EK ima dostop do vseh podatkov in pristojnim organom držav upravičenk zagotovi

varen dostop do sistema REX,

Pristojni organi držav upravičenk imajo dostop do podatkov o izvoznikih, ki so jih sami

registrirali,

Carinski organi DČ imajo dostop do podatkov, ki so jih sami registrirali, carinski organi

drugih DČ in pristojni organi držav upravičenk ter Norveška, Švica ali Turčija.Ta

dostop do podatkov je namenjen izvajanju preverjanja carinskih deklaracij (člen 188

CZU) ali kontroli po prepustitvi blaga (člen 48 CZU),

Če se država ali ozemlje umakneta iz Priloge II k Uredbi št. 978/2012, ti pristojni

organi ohranijo dostop do sistema REX tako dolgo, kolikor je potrebno, da se jim

omogoči skladnost z njihovimi obveznostmi iz člena 70 (obveznost zagotovitve

upravnega sodelovanja v okviru sistema REX),

EK omogoči javnosti dostop do podatkov (ne do vseh; odvisno od dovoljenja

izvoznika, ki v ta namen podpiše polje 6 na obrazcu iz priloge 22-06; ne glede na

dovoljenje izvoznika, EK javnosti vedno omogoča dostop do nekaterih podatkov).



7. Carinska vrednost blaga



Zakonodaja

Zakonodaja do 1. 5. 2016

členi od 28 do 36 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS)

členi od 141 do 181a in priloge od 23 do 29 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju IUCZS)

Zakonodaja po 1. 5. 2016

členi od 69 do 76 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku unije (v nadaljevanju CZU)

člen 6 in priloga 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (v nadaljevanju DU) ter členi od 127 do 146 in 347 in prilogi, 23-01 do 23-02 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (v nadaljevanju IU)



Transakcijska vrednost

člen 70 (1) CZU

Primarna osnova za carinsko vrednost blaga je transakcijska vrednost,

tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje

Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati in je po potrebi usklajena.



Transakcijska vrednost

člen 128 IU

1. Transakcijska vrednost blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije, se določi v trenutku sprejema carinske deklaracije na podlagi prodaje, ki se izvede, tik preden je bilo blago vneseno na to carinsko območje.

2. Če je blago prodano za izvoz na carinsko območje Unije, in sicer ne preden pride na navedeno carinsko območje, ampak medtem ko je v začasni hrambi ali ko je dano v posebni postopek, ki ni notranji tranzit, posebna raba ali pasivno oplemenitenje, se bo transakcijska vrednost določila na podlagi navedene prodaje.



Osnova za carinsko vrednost

Pogoj za uporabo prodaje kot osnovo za carinsko vrednost v skladu

s členom 70 CZU je, da ima dejansko obliko prodaje, z dejanskim

kupcem in prodajalcem.

Z drugimi besedami, da bi določili carinsko vrednost v skladu z

določbami člena 70 CZU, je treba ugotoviti, ali se stranke v

transakciji lahko šteje kot kupec in prodajalec in s tem, ali je

transakcija za prodajo v pravnem smislu kot tudi v komercialnem

smislu.



Praktičen primer

Prodaja med A in B je prodaja, ki izpolnjuje pogoje za prodajo tik

preden je bilo blago vneseno v EU. Transakcijska vrednost je prodaja

med A in B.

Podjetje A iz tretje

države proda blago

podjetju B iz EU

Podjetje B iz EU

sprosti v prost

promet blago



Praktičen primer

Prodaja med A in B je prodaja med tretjimi državami. Prodaja med B in

C je prodaja, ki izpolnjuje pogoje za prodajo tik preden je bilo blago

vneseno v EU. Transakcijska vrednost je prodaja med B in C.

Podjetje A iz tretje

države proda blago

B v drugi tretji državi

Podjetje B iz tretje

države proda

blago podjetju C iz

EU

Podjetje C iz EU

sprosti v prost

promet blago



Zaporedne prodaje

člen 147 IUCZS

Za izvajanje člena 29 zakonika se dejstvo, da je blago, ki je predmet prodaje in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, šteje za zadosten podatek, da je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti. Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet.

Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.



Zaporedne prodaje



Zaporedne prodaje

člen 128 (1) IU

Transakcijska vrednost blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko

območje Unije, se določi v trenutku sprejema carinske deklaracije na

podlagi prodaje, ki se izvede, tik preden je bilo blago vneseno na to

carinsko območje.

člen 347 IU

Prehodna določba o transakcijski vrednosti

Transakcijska vrednost blaga se lahko določi na podlagi prodaje,

izvedene pred prodajo iz člena 128(1) te uredbe, kadar osebo, v imenu

katere je vložena deklaracija, zavezuje pogodba, sklenjena pred 18.

januarjem 2016.

Ta člen se uporablja do 31. decembra 2017.



Praktičen primer

Slovensko podjetje sprosti blago v prost promet in

uveljavlja predhodno prodajo (izpolnjuje pogoje

navedene v členu 147 IUCZS).

Carinska vrednost blaga je 1.000 EUR.

Podjetje iz Indije preproda 50 enot

Slovenskemu podjetju v vrednosti

1.500 EUR, s pariteto FOB Koper

Podjetje iz Kitajske proda

50 enot Indijskemu podjetju

v vrednosti 1.000 EUR, s

pariteto FOB Koper



D.V.1

člena 178 in 179 IUCZS

člen 6 DU

Deklaracija o carinski vrednosti blaga

1. Do datumov posodobitve nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k

Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU carinska deklaracija za sprostitev v

prosti promet vključuje navedbe v zvezi s carinsko vrednostjo.

2. Carinski organi lahko dovolijo, da se v zvezi s predložitvijo navedb

iz odstavka 1 lahko uporabijo sredstva, ki niso tehnike elektronske

obdelave podatkov.

3. Če se navedbe iz odstavka 1 predložijo s sredstvi, ki niso tehnike

elektronske obdelave podatkov, se za to uporabi obrazec iz Priloge 8.



D.V.1

4. Carinski organi lahko opustijo obveznost po predložitvi navedb iz

odstavka 1 tega člena, če carinske vrednosti zadevnega blaga ni

mogoče določiti na podlagi člena 70 zakonika.

5. Razen če je to nujno za pravilno določitev carinske vrednosti,

carinski organi opustijo obveznost po predložitvi navedb iz odstavka 1 v

katerem koli od naslednjih primerov:

(a) kadar carinska vrednost uvoženega blaga v pošiljki ne presega

20 000 EUR (sedaj 10.000 EUR), če pošiljka ni del delne ali večkratne

pošiljke istega pošiljatelja istemu prejemniku;



Menjalni tečaji

členi od 169 do 171 IUCZS

člen 171 (2) IUCZS “ Če se menjalni tečaj v obdobju uporabe,

navedenem v prejšnjih določbah, ki je zabeležen v sredo in objavljen

tega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, ki

se uporablja v skladu z določbami tega poglavja, nadomesti slednjega

in začne veljati naslednjo sredo kot tečaj, ki se uporablja zaradi

izvajanja člena 35 zakonika.“)

člen 146 IU

Nova zakonodaja ne upošteva več 5% sprememb



Praktičen primer upoštevanja 5%

sprememb za Ruski Rubelj za mesec

marec 2016



Praktičen primer pretvorbe valute za mesec

marec 2016

Slovensko podjetje je kupilo v Rusiji stroj s pariteto FOB

Koper, v vrednosti 1.000.000,00 RUB.

Če je podjetje sprostilo stroj v prost promet:

1. 3. 2016 je bila carinska vrednost 11.738,81 EUR,

9. 3. 2016 je bila carinska vrednost 12.488,62 EUR,

30. 3. 2016 je bila carinska vrednost 13.184,30 EUR.



Menjalni tečaji

Nova zakonodaja ne upošteva več 5% sprememb pri posamezni valuti,

zato bo menjalni tečaj enak celoten mesec. Člen 146 IU določa, da se

bo menjalni tečaj, ki je objavljen na predzadnjo sredo vsakega meseca,

če na ta dan menjalni tečaj ne bo objavljen, se bo uporabil zadnji

objavljeni tečaj. Menjalni tečaj se bo uporabljal en mesec, z začetkom

na prvi dan naslednjega meseca.



Praktičen primer za mesec maj 2016

Slovensko podjetje je kupilo v Rusiji stroj v vrednosti

1.000.000,00 RUB s pariteto FOB Koper.

Menjalni tečaj za RUB za preračun carinske

vrednosti je 75,8478 in bo veljal celoten mesec maj

ne glede na valutna nihanja.



Avtorski honorarji in licenčnine

člen 32 (1)(c) CZS

členi od 157 do 162 IUCZS

člen 71 (1)(c) CZU

člen 136 IU




člen 157 (2) IUCZS

Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami člena 29 zakonika, se brez poseganja v člen 32(5) zakonika, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le, če se to plačilo:

— nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in

— predstavlja prodajni pogoj za to blago.

člen 159 IUCZS

Avtorski honorar ali licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:




— se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na blago, ki je bilo po

uvozu ponovno prodano v nespremenjenem stanju ali le nebistveno

obdelano oziroma predelano,

— se to blago prodaja z blagovno znamko, nameščeno pred uvozom

ali po njem in za katero se plačuje avtorski honorar ali licenčnina, in

— kupec nima možnosti nabave tega blaga pri drugih, s prodajalcem

nepovezanih dobaviteljih.

Člen 160

Če kupec avtorske honorarje ali licenčnino plača tretji osebi, so pogoji

iz člena 157(2) izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim povezana

oseba zahteva od kupca to plačilo.




člen 71 (1)(c) CZU

1. Pri določanju carinske vrednosti na podlagi člena 70 se dejansko

plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prištejejo:

(c)avtorski honorarji in licenčnine za vrednoteno blago, ki jih mora

kupec plačati neposredno ali posredno kot pogoj za prodajo

vrednotenega blaga, kolikor ti avtorski honorarji in licenčnine niso

vključeni v dejansko plačano ali plačljivo ceno;




Člen 136 (4) IU

Šteje se, da se avtorski honorarji in licenčnine plačajo kot pogoj za

prodajo uvoženega blaga, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih

pogojev:

(a) prodajalec ali oseba, povezana s prodajalcem, zahteva od kupca to

plačilo;

(b) kupčevo plačilo se opravi zaradi izpolnitve obveznosti prodajalca, v

skladu s pogodbenimi obveznostmi;

(c) blaga ni mogoče prodati kupcu oziroma ga ta ne more kupiti brez

plačila avtorskega honorarja ali licenčnine imetniku licence.



8. Zavezujoče tarifne informacije



KAJ? • odločba, s katero se odloči o uvrstitvi nekega blaga v carinsko

nomenklaturo

v CZU pojem odločba v zvezi z zavezujočo tarifno informacijo („odločba ZTI“)

• se izda na zahtevo (v DČ, kjer ima vložnik sedež ali v DČ,kjer se bo

informacija uporabljala - DU, 19. člen)

• izda jo carinski organ (v Sloveniji FURS)

ZAKAJ? • ZTI nudi pravno varnost gospodarskim subjektom pri izračunavanju

uvoznih dajatev.



PRAVNA PODLAGA PO 1. MAJU 2016

- Evropska zakonodaja

Carinski zakonik Unije - CZU

• členi: 33 do 37

• členi, ki se nanašajo na vse odločbe: 22, 23, 26, 28, 31, 32, 44 – pravica do pritožbe)

• člen 52 – stroški

Izvedbena uredba - IU

• členi: 16 do 23

• členi, ki se nanašajo na vse odločbe: 10 do 14

Delegirana uredba - DU

• členi: 19 do 22, 251

• členi, ki se nanašajo na vse odločbe: 11 do 13



Prehodna delegirana uredba - PDU

• člen: 4

• člena, ki se nanašata na vse odločbe: 2 in 3

• PRILOGE 2, 3, 4 in 5

- ZICZEU v pripravi



ZAHTEVEK ZA ZTI

• V PRILOGI 2 k DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE (EU) 2016/341

z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013

Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami

za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni

elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane

uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15. 3. 2016)

• na spletni strani FURS



številka EORI !



IUCZ

Zahtevek se lahko nanaša le na eno vrsto blaga

IU (člen 16)

zahtevek za ZTI se lahko nanaša samo na blago s podobnimi značilnostmi, katerega razlike niso pomembne za njegovo tarifno uvrstitev

razširja možnost izdaje ZTI za

skupino izdelkov

(primer keramični cvetlični lončki različnih dimenzij)



SPREJEM ZAHTEVKA

• Carinski organi takoj oz. najpozneje v 30 dneh po prejemu zahtevka za odločbo

preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem zahtevka (CZU, člen 22(2)).

• Zahtevek se ne sprejme:

- če vložnik na poziv ne dopolni vloge (IU, člen 12(2)),

- če se ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe ZTI ali katero koli

predvideno uporabo carinskega postopka (CZU člen 33, 1. odstavek (b)),

- kadar imetnik odločbe vloži ali je že vložil pri istem ali drugem carinskem uradu

zahtevek, ki se nanaša na isto blago, ali je tak zahtevek vložen za njegov račun

(CZU člen 33, 1. odstavek (a)).



ROK ZA IZDAJO ZTI

(izdaja in vročitev)

IUCZ

3 mesece

- z možnostjo podaljšanja

CZU

120 dni

- z možnostjo podaljšanja za največ 30

dni

(velja na splošno za vse odločbe)

- z možnostjo podaljšanja za 10

mesecev v primeru zadržanja izdaje

ZTI, v izjemnih primerih dodatno

podaljšanje največ za 5 mesecev



PRAVNA NARAVA ZTI

VELJAVNOST

CZ

velja 6 let od dne izdaje

CZU, člen 33

velja 3 leta od dne, ko začne

odločba učinkovati

Informacije, ki so 1. maja 2016 že

veljavne, ostanejo v veljavi za

obdobje 6- ih let (DU, člen 252)!



CZ Informacija zavezujoča le za carinske organe!

CZU, člen 33

- Informacija je zavezujoča za carinske organe (v zvezi z blagom, za katerega so car. formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati).

- Imetnik je zavezan do car. organov (šele z dnem, ko prejme informacijo ali ko se šteje, da je odločbo prejel).

Obvezno označiti v carinski deklaraciji z

navedbo referenčne številke (IU, člen 20)!

DU, člen 252 : velja tudi za informacije,

sprejete pred 1. majem 2016!

NADZOR UPORABE!



PRENEHANJE VELJAVNOSTI OZIROMA

RAZVELJAVITEV ZTI

ZTI SE ODPRAVI (EX TUNC):

- ZTI temelji na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vložnika

ZTI PRENEHA VELJATI (EX NUNC):

- sprejme se sprememba nomenklature

- sprejetje ukrepa Komisije za določitev tarifne uvrstitve blaga



CARINSKI ORGANI RAZVELJAVIJO ZTI:

- ZTI ni več v skladu z razlago nomenklature zaradi pojasnjevalnih opomb

HS/KN ali sodbe Sodišča EU ali odločitve o uvrstitvi, mnenja o uvrstitvi

SCO

- Komisija izda državi članici odločbo, ki narekuje razveljavitev

- Smernice o uvrstitvi, ki jih sprejme Customs Expert Group

- napaka v uvrstitvi

- administrativna napaka

- eden ali več pogojev za sprejetje odločbe ni več izpolnjen

ZTI se ne more razveljaviti na zahtevo imetnika!

ZTI ni mogoče spremeniti!



„PERIOD OF GRACE“

• V primeru razveljavitve lahko imetnik zaprosi za podaljšano uporabo, če ima

sklenjene zavezujoče pogodbe, ki temeljijo na ZTI in so bile sklenjene pred

iztekom njene veljavnosti /razveljavitve.

• največ 6 mesecev /ukrep lahko določi krajše obdobje ali izključi podaljšano

uporabo

• ZAHTEVEK:

- mora bit vložen v 30 dneh od dneva, ko ZTI preneha veljati/ je razveljavljen

- vložen pri organu, ki je izdal ZTI

- obvezno navedena količina, za katero se zahteva podaljšanje uporabe

- DČ/DČ-e, kjer bo blago v obdobju podaljšane uporabe ocarinjeno

• ODLOČBA:

- izdana in vročena takoj oziroma najpozneje v 30 dneh



• Poizvedba o vseh veljavnih evropskih ZTI na

naslovu:

• http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ebti/e

bti_consultation.jsp?Lang=sl

http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ebti/ebti_consultation.jsp?Lang=sl

http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/ebti/ebti_consultation.jsp?Lang=sl



Hvala za pozornost!

[email protected]

[email protected]

[email protected]

[email protected]

[email protected]

[email protected]

[email protected]

[email protected]

mailto:[email protected]










carinski postopki po 1. 5. 2016 - fu.gov.si · pdf filerepublika slovenija ministrstvo za...

Documents