KočevskaSeptember 2015 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod

VCKD pod okrilje novega javnega zavoda

Občina Kočevje bo ustanovila nov javni zavod, ki bo skrbel za turizem in kulturo ter upravljal z Večnamenskim centrom za kulturne dejavnosti. Obnovljeni 'kočevski kino', ki naj bi postal gonilo

kulturnega dogajanja na Kočevskem, bo svoja vrata odprl konec oktobra. Za vsebine bo poskrbel vršilec dolžnosti direktorja, ki bo pripravil vse pot-rebno za začetek dela zavoda. strani 4 in 5

Uspešna kočevska odbojkarica Živa Recek že tri leta živi v ZDA, kjer študira in igra v ekipi Gators. Članica članske slovenske odbojkarske reprezentance se je maja letos prvič uvrstila na evrop-sko prvenstvo, že prvo leto študija pa je bila razglašena za novinko leta. O odbojkarici, ki je morda bolj kot pri nas znana čez lužo, kjer navdušuje …

Mozaik stran 2

Vse o VCKD stran 4

Intervju: Živa Recek

stran 6

Globe za odpadke stran 8

60 let GZ Kočevje stran 10

Na Ronalda, prosim

stran 12

Kočevci, ki živijo v tujini

stran 14

O ustni higieni otrok

stran 16

Kolumna Nataše Briški

stran 19

O načinih pokopov

stran 22

Natečaj Prastol stran 23

Ristanc stran 24

Šport stran 28

Kulinarika stran 30

Zaradi odbojke odšla čez lužo

Kočevska september 2015www.kocevje.si 2MozaikKočevska www.kocevje.si

Kočevska filmska jesen

Medved v bližini Mozlja pokončal enajst ovac

Novi vodja treh lovišč s posebnim namenom

Delavnica Produkcija glasbe

S projekcijo filma Dječaci iz ulice Marxa i Engelsa se je 11. septembra končala 3. Kočevska filmska jesen (KFJ). Filmski festival, katerega ko-renine segajo v leto 2013, ko je ekipa Vezenine na parkirišču Turističnega kompleksa Jezero pripravila projek-cijo treh slovenskih celovečercev (v vseh so sodelovali Kočevci), je letos ponudil 31 kratkih, dokumentarnih, igranih in animiranih filmov iz de-vetih držav. Poleg bolj bogate bere filmov (lani so jih v sklopu festivala predvajali 16) je bila letošnja novost še predvajanje na različnih lokaci-jah. 3. KFJ so odprli 4. septembra v Šeškovem domu s projekcijama slo-venskih filmov Rezbar in Bad boys of reggae, nadaljevali s popoldanskimi

in večernimi projekcijami v Vezenini, dvakrat pa projektor preselili še v Mestno kavarno. »Imamo svojo ba-zo naslovov ljudi, ki jih naši znanci razpošljejo še na druge naslove. Tako smo prejeli več kot 50 filmov, naša žirija pa jih je izbrala 31. Ker gre za različne žanre, menim, da lahko vsak najde kaj zase,« je pred prika-zovanjem prvih dveh filmov pojasnil direktor festivala Sašo Koprivec. Odprtja festivala, ki ga je glasbeno začinil kvartet saksofonov Evterpa, se je udeležila tudi ekipa filma Rezbar (na fotografiji).

Ker so v letošnjem tekmovalnem programu tekmovali le glasbeni filmi, so Boštjan Miha Jambrek, Žarko Nanjara in Zoran Bitorajc izbirali

med tremi filmi: Bad boys of reggae, Kdo=mi2 in El poder de la musica: Mass alla de Mozart. Nagrado žirije si je prislužil slednji, ki ga je režiral Španec Joan Monton.

Nagrado občinstva pa so si razdelili (gledalci so po koncu predstav izpol-nili glasovalne lističe, na katerih so vsak film ocenili z ocenami od 1 do 5) kar trije: Poroka, Mano a mano in U kuči sa mrtvima.

Kočevska filmska jesen je del Festi-vala urbane kulture Kočevje, katerega glavni namen je popestriti kulturno ponudbo na Kočevskem, hkrati pa dvigniti njeno kakovost. Festival or-ganizirata Kreativno središče Vezeni-na in Občina Kočevje; slednja je zanj prispevala 18.000 EUR. Petra Šolar

V noči s 1. na 2. september je med-ved na ograjenem pašniku blizu Mozlja pokončal 11 ovac. Kosmati-nec si je pod ograjo izkopal luknjo, skozi katero se je splazil na pašnik. Sicer pa je medved na območju kočevske gozdnogospodarske enote letos pokončal 76 domačih živali in naredil za 16.900 EUR škode. Na odseku za gozdne živali in lovstvo kočevske enote Zavoda za gozdove

Slovenije so zabeležili 48 škodnih primerov, ki jih je povzročil medved, kar je manj kot lani. Vodja omenje-nega odseka Miran Bartol navaja, da je bilo v prvih osmih mesecih leta 2014 na območju od Velikih Lašč do Kolpe zabeleženih 106 takšnih škodnih primerov, v katerih je bilo pokončanih 83 domačih živali, oce-njena škoda pa je znašala 38.000 EUR. V vseh mesecih minulega leta

je bilo na območju ZGS OE Kočevje ocenjenih 198 škodnih primerov, ki jih je povzročil rjavi medved, v kate-rih je bilo pokončanih 124 domačih živali.

Napadi na drobnico so se tudi letos pojavljali v Mačkovcu, Knež-ji Lipi, Nemški Loki, Cvišlerjih, Dolgi vasi, Mozlju, Kočevski Reki, Željnah, Rajndolu, Črnem Potoku in Koprivniku. P.Š.

Marko Vilfan je na začetku avgusta prevzel vodenje treh lovišč s po-sebnim namenom (LPN): Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna gora. Vilfan, ki je bil od leta 2001 zaposlen v zavarovalništvu, pred tem pa je delal v zunanji trgovini, je funkcijo prevzel od Iztoka Ožbolta. Univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva zatrjuje, da bo izkušnje iz lovstva (je starešina lovske družine Ig in predsednik izvršnega odbora Območnega združenja upravljavcev lovišč Notranjske) in dosedanje po-

slovne prakse uporabil pri vodenju lovišč, ki so del kočevske enote Za-voda za gozdove Slovenije. »Zaostre-ne tržne razmere zahtevajo od LPN še bolj intenzivno trženje doma in iskanje novih trgov (lovskih gostov) v tujini,« povzema novi vodja. Hkrati zatrjuje, da bodo sledili temeljnemu poslanstvu lovišč in skrbeli za ohra-njanje in doseganje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih živalskih vrst. Skoraj vse ozemlje teh treh lo-višč na jugu države namreč sovpada z območjem Nature 2000. »Cilj je

sobivanje vseh: kmetov, lovcev, goz-darjev in živali,« pojasnjuje Vilfan, ki bo poskušal pri vodenju razpršiti tve-ganja in razširiti krog sogovornikov v prostoru in koristnikov lovskih stori-tev. V LPN je namreč možno zakupiti odstrel (upoštevajoč letne lovsko upravljavske načrte), najeti lovske koče, se dogovoriti za opazovanje živali, fotolov itd. V Sloveniji je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom.Petra Šolar

Megazvok, Društvo Kočevskih Glasbenikov (DKG) in Beartracks recording studio bomo v začetku decembra organizirali izobraževalno delavnico Produkcija glasbe. De-lavnica obsega 24 ur in bo trajala tri dni. Udeleženci bodo praktično spoznali delo na naslednjih področ-jih glasbene produkcije: glasbeni producent, snemalni tehnik, tonski mojster, mastering inženir, oblikova-

lec zvoka ter inženir v postproduk-ciji. Vsebinsko strokovno vodstvo delavnice bo prevzel Robert Bulešić (SAE Studio), prav tako pa bodo izpeljali tudi praktični prikaz v profesionalnem studiu, kjer bodo snemali pesmi glasbene skupine in spoznali ves proces produciranja – od predprodukcije do masteringa posnete pesmi.

Na področju regije je skozi no-

vejšo zgodovino popularne glasbe zaznano očitno pomanjkanje profe-sionalno usposobljenih ljudi, ki bi poznali proces izdelave do končnega produkta glasbe – profesionalno ob-delanega posnetka.

Delavnice se lahko udeleži največ deset slušateljev. Več informacij in prijave sprejemamo do 27. sep-tembra na beartracks.recording@gmail.com. Zoran Bitorajc

Vodja kabineta županaS septembrom ima kabinet župana svojega vodjo. Delovno mesto je zasedel Roman Horvat, ki je pred tem opravljal delo pomočnika komandirja Poli-cijske postaje Grosuplje, kjer je skrbel za področje prometa, dela splošnih policijskih nalog, preventive in finančnega poslovanja. V svoji 24-letni karieri si je nabral precej izkušenj in bo kot vodja kabineta župana Občine Kočevje predvsem pomoč županu in podžupanoma pri njihovem delu. V. M. M.

Del ekipe filma Rezbar • Foto: Tomaž Primon

Roman Horvat

Marko Vilfan • Foto: Petra Šolar

Kočevska september 2015www.kocevje.si 3Mozaik

Uvodnik»Ne bi se izpostavljal.« Neštetokrat slišan stavek. Pa naj gre za hrupne zabave, ki se razvlečejo po-zno v noč, odmevajo med betonskimi gmotami, kalijo nočni mir in – sodeč po odzivih stanovalcev največjega kočevskega blokovskega naselja – ne vzbudijo pozornosti policije; naj gre za samovoljo lastnikov hiš, ki si ogradijo občinsko ozemlje in s tem prepovedujejo parkiranje preostalim, ali pa za nestrinjanje z načinom dela neke ustanove (slabo delo, netransparentna poraba denarja, kadrovski manevri itd). Ljudje so nezadovoljni, še več: ljudje so jezni, a se o tem pogovarjajo na kavicah. Naj-večkrat pri tem tudi ostane. »Ne bi se izpostavljal.«

V nekaterih primerih sicer še razumljivo. Bojijo se. Ker bi njihove – sicer z argumenti podkrepljene kritike, praviloma podprte z zakonsko podlago – naletele na nerazumen odziv. Ne na odziv, ki bi težavo odpravil, ne na odziv, ki je predviden v za-konih, ne na kompromis, ampak na nekaj povsem drugega. Ker njihove izkušnje to potrjujejo. Nega-tivni povratni učinek.

Ampak ta stavek je zelo velikokrat nekaj druge-ga. Manever, s katerim se otepajo odgovornosti. Izgovor, da ne bi ukrepali. Opravičilo za lenobo in nezavzetost. Floskula, ki je prerasla v avtomatizem, ko postaviš vprašanje: In zakaj ne narediš česa? Ker se jim pač ne ljubi. Imajo čas (navsezadnje po-rabijo veliko časa za kavarniške debate), nimajo pa volje. Velikokrat se izkaže, da želijo z nekakšno ve-rigo – jaz tebi, ti njemu, on njemu – prenesti svoje mnenje do naslovnika. Posredno. Potrebujejo vezni člen, prenašalca. In mi smo lahko prenašalec. Za argumentirane kritike. Povedano enostavneje: uvajamo rubriko Izpostavljamo, kjer bomo objav-ljali vaša pisma, fotografije, s katerimi želite opozo-riti na nepravilnosti … Saj veste: »Če vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. In če tega ne morete spremeniti, spremenite svoj odziv. Ne pritožujte se.« Maya Angelou

Petra Šolar,odgovorna urednica

Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št.3, september 2015 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje/ zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica ured-nice in novinarka: Aleksandra Papež • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje/ zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: info@kocevska.si • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, marketing@kocevska.si • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Najbolje obiskani Poletni večeri

V Šeškovem domu legendarni indijski violinist

Nova koncertna sezona v Bazi 13

16. Poletni večeri na Mestni ploščadi v Kočevju 2015 so se začeli 2. julija s tradicionalnim nastopom Pihalnega orkestra Kočevje, ki je v goste po-vabil še Pihalni orkester Trebnje in tamkajšnje mažoretke. Nadaljevalo se je z nastopom zagrebške skupine Jinx, za njo pa je nastopil legendarni Oto Pestner ob spremljavi Melamin Jazz Quarteta. Četrti večer so padali rekordi obiskanosti – skupina Gadi je privabila približno 2000 ljudi. Zadnji julijski poletni večer pa so mestno ploščad zasedli Kranjci s pevko Ste-ffi. Vroči avgust je začel odlični Gal Gjurin s Temno godbo, čez teden dni pa smo uživali v skladbah Franka Si-

natre, ki so jih v Kočevje prinesli Blaž Vrbič in Big Band Grosuplje. Predza-dnji teden je prinesel dvojni program. V četrtek je nastopil Jernej Zoran z Ministrstvom resnice, prvič pa so Po-letni večeri potekali še v petek, ko so spektakularen nastop pripravili člani Srbskega kulturnega društva iz Ko-čevja s svojimi številnimi gosti, med katerimi so bili: Kulturno umetniško društvo Kozara Prijedor, Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, kantri plesna skupina Vrtičkarji, ženska pev-ska skupina Eternija in Grajski pevci Kulturno športnega društva Predgrad. Kot zadnji so na desetem večeru na-stopili člani legendarnega ansambla

Franca Miheliča, ki letos praznuje častitljivih 45 let delovanja. Skupno je na Poletnih večerih nastopilo več kot 230 izvajalcev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.

Tudi letos se je v izboru izvajalcev našlo za vsakega nekaj. Na svoj račun so prišli ljubitelji pop in rok glasbe, džeza, svinga, etna, folklore ter na-rodno-zabavne glasbe. Dober izbor glasbenikov so potrdili tudi obisko-valci, saj je deset zaporednih Poletnih večerov na mestni ploščadi obiskalo približno 8000 ljudi. Z ambientom, številčnostjo občinstva, odzivom in organizacijo pa so bili zelo zadovoljni tudi vsi nastopajoči. Tako se je tudi

letos uresničil in potrdil osnovni moto Poletnih večerov na mestni ploščadi v Kočevju: obiskovalcem privoščiti nekaj poletne zabave in vsaj malo do-pustniškega vzdušja.

Poleg dodatnega, desetega večera, so letošnji Poletni večeri ponudili še nekaj več – humanitarnost. Na šestem večeru se nam je pridružil projekt Fer-Fud, najbolj fer kulinarična izkušnja

na slovenskih ulicah z dobrodelno no-to. Z nakupom obroka so vsi donirali v podporo projektu Botrstvo v Slo-veniji za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Obisk je bil zadetek v polno, saj sta simpatična in zgovorna kuharja prodala skoraj vseh 300 prip-ravljenih obrokov in bila nad odzivom Kočevcev navdušena.Vesna Malnar Memedovič

27. septembra bo ob 18. uri v Šeško-vem domu nastopil Džohar Ali Khan, indijski violinist. Eden najbolj vidnih izvajalcev indijske klasične glasbe in vsestranski umetnik, ki redno kon-certira skoraj po vsem svetu, se bo v Kočevju ustavil dva dni po koncertu v Ljubljani. Sin in naslednik pokoj-nega Ustada Goharja Alija Khana, enega največjih genijev na violini, pripada šoli Patiala Gharana iz Ram-purja, to je ena izmed več glasbenih družin, šol in smeri indijske klasične glasbe, saj ima vsaka Gharana na-mreč določen glasbeni slog. Njegov stari oče je ustanovil smer Patiala Gharana, danes pa jo izvaja le Džo-har Ali Khan. O svojih glasbenih začetkih nam je zaupal: »Violino sem se začel učiti pri očetu, ko sem imel osem let, prvi nastop pa sem imel pri dvanajstih. Glasbo imam v krvi.«

Ob Džoharju Aliju Khanu bo 27. septembra v Kočevju nastopil Vasja Štukelj, ki bo igral na tintaal tablo, tradicionalno indijsko tolkalo. Kon-cert je omogočila Občina Kočevje.Vesna Malnar Memedovič

Baza 13 in Klub kočevskih študen-tov septembra odpirata vrata z ra-znovrstnim glasbenim programom, ki bo zadovoljil še tako zahtevno uho. Predstavili se bodo tuji in do-mači avtorji, ki so tako ali drugače zaznamovali glasbeno sceno. Se-zono bodo začeli Martin Ramoveš Band, ki svoj izraz s kritičnimi be-sedili najdejo v bluzu, roku in ostri različici kantrija, nasledil pa jih bo že 15. Klubski Maraton radia

Študent – Baza 13 bo med izbranci gostila MeduzaleM, nevemnevem in Haiku Garden. Četrti Monoci-kel, večer, posvečen kantavtorski glasbi, bo v letošnji sezoni odprl Pavle Benič, dolgoletni prijatelj kočevske glasbene scene, oktober pa se bo odvil v 'hard core' zvokih, priče bomo rajanju novopečenih študentov in noči čarovnic, ko bo na odru pesnil Miki Solus. Enajste-ga meseca v letu zagotovo ne

smete zamuditi, saj smo v program uvedli novosti – pravo metalsko žganje, improvizirano mešanje rifov in francosko poslastico Erotic Market. Vabljeni!

Vsi člani Kluba kočevskih štu-dentov si lahko priskrbijo vstopni-ce po nižji ceni. Včlanite se lahko med uradnimi urami ali na samem dogodku, kamor prinesete le potr-dilo o vpisu.Klara Zupančič

Blaž Vrbič in Big Band Grosuplje • Foto: arhiv Univox

V Šeškovem domu bo nastopil Džohar Ali Khan

Kočevska www.kocevje.si september 2015 4Kultura

VCKD bo odprt za vse zvrsti kulture

Kočevje bo končno dobilo kulturni center, v katerem se bodo lahko odvijali koncerti, gledališke in ki-nopredstave, delavnice ter druge kulturno-umetniške prireditve. »Prva naloga vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda za turizem in kul-turo bo napolniti hišo s kulturnimi vsebinami,« je povedal kočevski župan Vladimir Prebilič, ki bo

oktobra tudi imenoval vršilca dolž-nosti. Predlog odloka o ustanovitvi zavoda, ki ga bodo kočevski svetniki dobili na mizo konec septembra, namreč določa, da prvega v.d.-ja, ki bo opravljal naloge do imenovanja direktorja, imenuje župan. Direktorja pa imenuje svet s soglasjem občin-

skega sveta. Za zapolnitev prazne stavbe s kulturnimi vsebinami naj bi sicer skrbela dva, saj bo zavod poleg v.d.-ja zaposlil še programskega vodjo za kulturo. Občina tako izbiro vsebin popolnoma prepušča zavodu, ki bo pod svoje okrilje poleg kulture vzel še turizem. »Sama stavba je na-menjena vsem zvrstem kulture,« za-trjuje Lilijana Štefanič, direktorica kočevske občinske uprave in dodaja: »od ljudi, ki bodo delali na zavodu, bo odvisno, ali bomo dosegli to, kar smo si želeli.«

Večnamenska dvorana z zložljivi-mi tribunami»Ne moremo si privoščiti, da bi bila velika dvorana namenjena zgolj kino-predstavam, zato nameravamo vgra-diti izvlečne tribune z oblazinjenimi stoli. Te se zlahka pospravijo, dvorana pa bo tako primerna tudi za koncerte, razne nastope ali za vadbo,« je že

pred dvema letoma pojasnjeval Nejc Zemljak, vodja oddelka za prostor, investicije, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve Občine Ko-čevje. Projekt VCKD je star štiri leta, prvi načrti za delno obnovo stavbe na Trgu zbora odposlancev 62 pa segajo v leto 2008. Občina, ki je za obno-

vo 81 let starega objekta v središču Kočevja sprva nameravala odšteti 750.000 evrov, pri čemer bi polovico denarja dobila s posojilom, je pred dvema letoma ugotovila, da nobeden od gradbincev ne bo delal za tolikšno vsoto denarja (nobeno od gradbenih podjetij ni ponudilo nižje cene od mi-lijona evrov). Po tretji novelaciji inve-sticijskega programa je obnova 'kina' vredna 1,3 milijona evrov, od tega je 850.000 'evropskega' denarja.

VCKD, ki se v notranjosti precej razlikuje od starega kina, bo imel dvorano s približno 120 sedeži, ki se lahko pospravijo, in oder, ki se lahko podaljša. V pritličju bodo še: predprostor s točilnim pultom, sani-tarije, sodobne garderobe in preostali prostori za hrambo, v nadstropju bo pet pisarn, projektna kabina in sejna soba, v mansardi pa ogromen pros-tor, za katerega se v kočevski občin-ski upravi še niso določili, čemu bo

služil. Stavba bo sicer s prizidkom (nov je del proti Valentinu) in ure-jeno mansardo dobila dodatnih 250 kvadratnih metrov uporabnih povr-šin. Koliko bo stal najem dvorane ali preostalih prostorov, še ni znano, saj bo tudi cene oblikovalo vodstvo zavoda. VCKD naj bi svoja vrata

odprl konec oktobra, ko bo potekal t. i. otvoritveni vikend.

600.000 evrov za kulturo152 društev, od tega nekaj več kot

30 kulturnih. Dva javna zavoda – v kratkem bo občina ustanovila še tretjega. Skoraj 590.000 evrov za po-dročje kulture in okoli 360 kulturnih dogodkov na leto. To je 'letna bilan-ca' kulture v kočevski občini. Skoraj polovico vsega denarja, dobrih 281.000 EUR, je občina lani name-

nila za knjižničarstvo in založništvo, 126.000 EUR za ljubiteljsko kulturo, skoraj 80.000 EUR za druge pro-grame v kulturi, dobrih 50.000 EUR za medije in avdiovizualno kulturo,

skoraj 50.000 EUR pa za premično kulturno dediščino. Oba javna zavo-da, Knjižnica Kočevje in Pokrajinski muzej Kočevje, na območju občine opravljata z zakonom določeno jav-no službo. Ljubiteljskim kulturnim društvom organizacijsko in finančno (razpisi) pomaga tudi kočevska

Občina Kočevje bo v nas-lednjih dneh ustanovila Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje. Ta bo eden ključnih akterjev kulturnega dogajanja v Kočevju, saj bo med drugim upravljal z Večnamenskim centrom za kulturne dejavnosti (VCKD) oziroma obnovljenim 'koče-vskim kinom'.

Pred obnovo • Foto: Petra Šolar

Foto: Petra Šolar

Kočevska september 2015www.kocevje.si 5Kultura

FOTO NATEČAJ KOČEVSKO-SOŽITJE Z NARAVOFotografsko društvo Grča Kočevje v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kočevje v sklopu projekta LIFE Kočevsko razpisuje javni fotografski natečaj Kočevsko sožitje z naravo. Rok za oddajo fotografij je 30. september 2015. Več informacij in pravila natečaja najdete na spletni strani http://www.fotodrustvo-grca.si/prijavnicalifekocevsko.html. Izbrane fotografije bodo predstavljene tudi na fotografski razstavi. Vabljeni k sodelovanju.

območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Člani ko-čevskih kulturnih društev ustvarjajo na različnih področjih: petju, plesu, gledališču, lutkarstvu, folklori, lite-raturi, fotografiji, likovni umetnosti itd. Kulturno ponudbo v mestu ob Rinži dopolnjujeta Klub kočevskih študentov (KLUKŠ) oziroma njihov zavod Baza 13 ter Kreativno središče Vezenina. Slednja, ustanovljena maja 2013, je delno prevzela tudi vlogo galerije, saj ponuja prostor za manj-še razstave. Na odsotnost galerije v Kočevju (občina sicer že več let obljublja, da bo galerija v nadstropju stavbe, kjer je zdaj poročna dvorana) umetniki opozarjajo že dlje časa. Te-žave rešujejo z organizacijo razstav v knjižnici, kavarnah, na mestnih uli-cah ali drugih družabnih prostorih. V Bazi 13, kjer večinoma organizirajo glasbene dogodke, so letos z obu-ditvijo Kulturijade začinili kulturno dogajanje z literarnim večerom in razstavo fanzinov. V Kreativnem sre-dišču Vezenina, ki deluje kot zveza kulturnih društev, pa so organizirali prvi Festival urbane kulture, v njego-

vem sklopu pa tudi filmskega.

Strategija kulture sloni na petih stebrih»Deklica s piščalko in kulturno leto sta naši novosti na kulturnem podro-čju, ki združujeta lokalne ustvarjalce in tiste, ki ne živijo tu, ampak veliko doprinesejo,« je na predstavitvi lo-

kalnega programa kulture povedal eden od njegovih snovalcev Sašo Koprivec. Zato so ju avtorji 'strate-gije kulture' tudi postavili za dva od petih nosilnih stebrov kulture v ob-čini. Tretjega predstavlja festivalska dejavnost, četrtega odprt program kulturnega centra, petega pa vsebin-ska dejavnost. Javni zavod za turi-

zem in kulturo, ki naj bi predvsem poskrbel za povezovanje različnih področij kulture in izboljšanje kako-vosti, bo okrepil festivalsko dejav-nost in ponudil podporo inovativnim umetniškim praksam. »Vsekakor bo največ pozornosti namenjeno tretje-mu, odprtemu modulu, saj ta podpira razvoj kočevske kulture danes in v

prihodnosti. Kočevsko kulturo po-veže z najbolj sodobnimi praksami v svetu in omogoča, da jih ustvarjalci iz Kočevja sooblikujejo na način, ki je globalno primerljiv,« so zapisali avtorji 'strategije kulture'.

Snovalci programa so postavili tudi cilje, ki naj bi jih občina upo-števala. Ti so: podpreti in spodbu-diti delovanje amaterske gledališke skupine, ponovno oživeti pisateljsko sobo, osnovati likovno izobraževalne delavnice, spodbuditi umetnike iz lokalnega okolja, da se vključijo v vsako kulturno leto s svojimi pro-jekti, spodbuditi kulturno izmenjavo med pobratenimi občinami, prirejati redne javne tribune, zagotoviti bolj pestro ponudbo kulturnih prireditev, izboljšati informacijsko mrežo o do-gajanju na področju kulture, povečati obseg proračunskih sredstev s seda-njih 5,94 na 7 odstotkov, osnovati simbolične nagrade občine Kočevje za razvoj programskih vsebin podje-tnikom, formirati ulični festival ter osnovati večnamenski prostor za kul-turne dejavnosti in ustanoviti javni zavod. Petra Šolar

Foto: Petra Šolar

Po obnovi • Foto: Petra Šolar

Kočevska september 2015www.kocevje.si 6Intervju

Ujeli smo te na poti v Virginio in Washington. Se sezona torej začenja?Sezono začnemo ta konec tedna, in sicer s tekmama proti ekipama JMU in American. Po dveh tednih treningov dvakrat dnevno se vese-limo igranja proti ekipam, ki jih ne poznamo iz prejšnjih sezon, saj je razpored tekem v predsezoni vsako leto drugačen. To je naš prvi turnir v tej sezoni. Sledita še gostovanji v Teksasu in na Havajih, nato pa že začnemo našo konferenco, to je South East Conference (SEC).

Glede na to, da si med drugim imela kar nekaj tekem za slo-vensko reprezentanco, si veliko premora najbrž nisi mogla privoščiti? Konec maja ste se z reprezentanco uvrstile na evropsko prvenstvo. Veselje je verjetno še vedno prisotno?Res je, veliko premora si nisem mogla privoščiti, a vseeno je bilo tri tedne poletnih počitnic več, kot sem jih imela lani poleti. Ko sem

prišla po spomladanskem seme-stru domov, sem ostala le en dan, nato pa sem se pridružila članski reprezentanci v Mariboru, kjer smo se pripravljali na kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Z zmago proti Franciji smo dosegle velik uspeh v slovenski ženski odbojki, saj se članska reprezentanca prej še ni uvrstila na evropsko prvenstvo, za-to je bilo veselje še tako večje.

Vrniva se na začetek tvoje špor-tne poti. Že kot prvošolka si se začela ukvarjati z odbojko, sicer pa lahko rečemo, da jo imate kar v krvi. Verjetno je tudi to vplivalo nate? Ja, res je, začetki odbojke so kar daleč nazaj, začela sem namreč v prvem razredu. Odbojko sta trenirali obe starejši sestri, Nina in Alja, tako da sem bila jaz po navadi tista, ki je pobirala žoge na treningih starejših ekip, nato pa sem začela tudi treni-rati. Po navadi sem bila najmlajša na vseh odbojkarskih kampih in dogodkih, ampak me to ni motilo.

Če se prav spomnim, smo z Nino in Aljo leto dni igrale za isto ekipo, člansko OK Kočevje, pa čeprav je med nami nekaj let razlike.

Spomnim se, da si igrala tudi odbojko na mivki.To so moji najlepši spomini na obojko. Najprej sem igrala s so-igralko iz Kočevja, Nastjo Ščurk. V mlajših kategorijah smo bile zelo uspešne. Nato sem zamenjala klub, šla sem v Alianso Šempeter, kjer sem igrala z Mojco Božič. Udeleži-li sva se evropskega prvenstva U18 v Grčiji ter U20 na Portugalskem in prav s teh tekmovanj imam naj-boljše spomine in izkušnje.

Svojo pot si torej začela v Ko-čevju, nadaljevala v Šempetru, nato pa kar v Ameriko. Še več, na Florido, v mesto, ki predsta-vlja sanje marsikaterega mla-dega človeka. Študiraš in igraš na floridski univerzi. Kako si se odločila ravno za to univerzo, je bila pri izbiri pomembnejša

ekipa oziroma trenerka?Veliko ljudi misli, da če živim na Floridi, sem samo nekaj minut stran od sanjske plaže, a ni tako. Gainesville je manjše univerzitetno mesto, s priznano ameriško uni-verzo. V tem mestu živi približno 50.000 študentov, od tega nas je približno 350 športnikov. Ko sem se odločala za univerzo, mi je bilo zelo pomembno, da ima uni-verza dober program za športnike in uspešno odbojkarsko ekipo. Med obiskom univerze sem videla, da so njihovi objekti, fitnes, dvorana za treninge in dvorana za tekme res na visokem nivoju, zato odločitev ni bila težka. Za športnike na naši univerzi res dobro poskrbijo in so v zadnjih desetletjih ena od najbolj uspešnih ameriških univerz.

Je bilo težko zapustiti Kočevje, družino in prijatelje? Ali si se hitro navadila na novo okolje? Se spomniš svojega prvega dne na univerzi? Verjetno je precej drugače kot pri nas?

Kočevje se ponaša z eno od najboljših slovenskih odbojkaric, ki je morda še bolj kot pri nas slavna čez lužo. Dvaindvajsetletna Živa Recek, sicer članica članske slovenske odboj-karske reprezentance, se je maja letos prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. Živa, ki je svojo odbojkar-sko pot začela v Kočevju, že tri leta živi v Združenih državah Amerike, kjer na univerzi na Floridi študira rekreacijo in organizacijo dogodkov (Recreation and Event Management) ter igra odbojko v ekipi Gators. Že v svojem prvem letu študija je bila razgla-šena za novinko leta …

»S trdim delom in voljo je vse mogoče«

Foto: Tim Casey

Kočevska september 2015www.kocevje.si 7Intervju

Sprva sem bila tako navdušena, da si sploh nisem predstavljala, kako je živeti na drugi strani sveta, tako daleč od doma. Vendar pa sem že prej imela izkušnje s potovanji po svetu z različnimi odbojkarskimi ekipami in z življenjem v Šempe-tru, kjer smo imele igralke klubsko stanovanje. Seveda pa sem se že po nekaj tednih veselila božičnih praznikov, da se vrnem domov in preživim čas z družino in pri-

jatelji. Po navadi smo tukaj tako zaposleni, da nimamo niti veliko časa razmišljati o domotožju. Moj prvi dan ali pa celo teden je bil kar stresen. Glede na to, da sem morala naenkrat z vsemi govoriti angle-ško, sem porabila veliko energije za razmišljanje o komunikaciji. Angleščina ni bila ena izmed mojih najljubših predmetov v osnovni in srednji šoli. Prvi teden sem si nato morala urediti vse potrebne stvari, kot so bančni račun, pregledi in testiranja za športnike, dobiti sem morala knjige za šolo, kupiti stvari za študentsko sobo, poleg tega pa se navajati na nov odbojkarski sis-tem in stil igre, ki ga tukaj igrajo. Moje soigralke so vedele, da sem v tej okolici čisto na novo, in so mi pomagale pri vsem.

Ekipa Gators te je torej zelo dobro sprejela. Že v prvem letu si postala novinka leta, zdaj pa si ena od najboljših igralk ekipe.Že od začetka sem imela občutek, da me je ekipa zelo lepo sprejela. Nimam le ene najboljše prijateljice,

s katero preživim ves čas, ampak se prav z vsemi dekleti dobro ra-zumem. Zaradi ameriških pravil NCAA so trenerji na treningih vse poletje prepovedani, tako da starejše igralke in kapetanka prip-ravijo načrt treninga in igranja. Od začetka nisem preveč uživala v igri, saj mi nihče ni razložil sistema igre, obrambe, napada ali kakšnih drugih podrobnosti. Na igrišču sem bila takrat zelo zmedena, ko pa

smo začeli trenirati s trenerji, ki so bolje razložili sistem, je bilo veliko boljše.

Kakšen je tvoj status na univer-zi, kakšen odnos imajo do tebe profesorji in drugi študentje?Profesorji in študentje res spoštuje-jo športnike. Zavedajo se, da špor-tniki poleg udeležbe na predavanjih po navadi treniramo 15 do 20 ur na teden, se zbujamo okoli šeste ure zjutraj za fitnes, potujemo po vseh ameriških državah na tekme in smo kljub temu uspešni v šoli. Večina profesorjev je fleksibilnih in prijaznih. Nekateri štu dentje sicer mislijo, da če si športnik, je veliko lažje dobiti dobro oceno, vendar pa se to na naši univerzi ne dogaja. Športniki lahko dobimo pomoč od tutorjev. Biti športnik in dobiti štipendijo na ameriški univerzi so tukaj sanje vsakega mladega špor-tnika, zlasti zato, ker so šolnina, knjige in bivanje zelo dragi.

Je odbojka v Ameriki drugačna kot pri nas? Ali to, da v Ameriki

ni profesionalne lige, pomeni, da se po študiju vračaš v Evropo? V Ameriki je odbojka drugačna kot v Evropi. Pravila se razlikujejo od evropskih, možnih je več menjav ter 15-minutni premor po drugem setu. Tudi stil igre je drugačen, igra se veliko hitreje in z različnimi kombinacijami podaj. Mislim, da se nekatere igralke zanašajo bolj na fizičnost kot znanje in razumeva-nje odbojke, medtem ko evropske

igralke bolje poznajo samo igro in igrajo bolj z glavo. V Ameriki za zdaj še ni profesionalne lige, tako da večina tistih igralk, ki želi nadaljevati z odbojko, igra v tujini. Najbližja profesionalna liga tukaj je v Portoriku, veliko več možnosti pa v Evropi in Aziji, tako da se po vsej verjetnosti res vračam nekam bližje Sloveniji.

Si že od nekdaj na istem po-ložaju, torej kot napadalka/sprejemalka? Katere so ključne lastnosti, ki jih mora imeti igral-ka na tem mestu?V mlajših kategorijah sem igrala tudi druge pozicije, ne samo spre-jemalko. Letos sem v reprezentanci igrala korektorko, kar mi je po eni strani všeč, saj nisi obremenjen s sprejemom. Drugače pa moraš kot napadalka/sprejemalka obvladati vse elemente odbojke. Začne se s sprejemom, ki je najpomembnejši element, saj omogoča dobro orga-nizacijo napada. Imeti moraš dobro komunikacijo tako s prvo kot zad-njo linijo.

Šport na univerzah v Ameriki je zelo priljubljen nasploh, je odbojka med najbolj priljublje-nimi športi na tvoji univerzi?V ženski kategoriji je ena od naj-bolj priljubljenih športov. Pred na-mi sta po mojem mnenju le softball in gimnastika, saj sta obe ekipi lani zmagali na ameriškem prvenstvu. Vendar pa je vzdušje na naših tek-mah res super. Imamo univerzitetni band, skupino študentov, ki se po

navadi obleče v smešne kostume in zabavajo tudi druge gledalce in nasprotno ekipo. Na naših tekmah se zbere okoli tri tisoč gledalcev, največ jih je bilo dobrih pet tisoč, kar je v primerjavi s tekmami v Sloveniji res ogromno.

Vsi smo že kdaj gledali tipične ameriške filme o dogajanju na univerzah, športnikih, navija-čicah in zabavah. Je kaj resnice tudi v žuriranju, ki ga vidimo v filmih? Že prve dni, ko sem prišla v Ga-inesville, sem videla, da je štu-dentsko življenje tukaj res kot v kakšnih filmih. Gianesville je eno izmed najbolj priljubljenih študent-skih mest. Kot si omenila, veliko stereotipov iz filmov tukaj vidim v živo. Na tekmah (še posebej ameri-škega footbala) dobro vzdušje na-redijo navijačice in band. Na naši univerzi je tudi veliko 'sororitiy' in 'fraternity' ter ostalih društev, tako da če na razporedu ni nobenega športnega dogodka, se zagotovo dogaja kaj drugega.

Sicer pa te trenutno čakajo tudi obveznosti z reprezentanco? Kam se odpravljate? Ravno se odpravljamo na člansko evropsko prvenstvo, ki letos pote-ka v Belgiji in na Nizozemskem. Reprezentanca je že zbrana v Mariboru, jaz pa upam, da se jim lahko pridružim čim prej. Zaradi predavanj in obveznosti z odbojko tukaj na univerzi si nisem mogla privoščiti, da bi bila v Sloveniji na

pripravah mesec dni.

Imaš morda še kakšen nasvet za mlade športnike, ki sanjajo o igranju v tujini, kako lahko sa-nje zanje postanejo resničnost?Specifično za mlajše odbojkarice mislim, da meni ne bo nikoli žal, da sem bila štiri leta na drugem koncu sveta, pridobila diplomo in hkrati igrala odbojko na eni izmed najboljših univerz. Za vsakega se nekje najde mesto v ekipi, saj imajo veliko različnih univerz, ene z večjimi in ene z manjšimi športnimi programi. Poleg tega pa jaz vidim igranje v tujini kot dobro življenjsko izkušnjo, saj se naučiš samostojnosti, jezika, spoznaš ljudi iz različnih kultur in tako postaneš bolj odprt in sprejemljiv do drugih. Že po prvem potovanju s sloven-sko kadetsko reprezentanco v San Francisco sem bila zelo navdušena nad ameriškimi univerzami, ki so postale moje sanje. Če si nekaj zelo želiš, je s trdim delom in voljo vse mogoče.Aleksandra Papež

Foto: Tim Casey

Kočevska september 2015www.kocevje.si 8Moja občina

Globe za nepravilno ločevanje odpadkov

Na Ljubljansko 26 z namenom

Kočevarji smo Evropa za državljane

Marijin dom dobil nova okna

Avgusta je v občini Kočevje začel veljati predpis, ki ureja področje odpadkov. Ravnanje z odpadki pomembno vpliva na okolje okoli nas in kakovost biva-nja vseh. Ločevanje odpadkov je obvezno. Nadzor nad vsebino zabojnikov bo še naprej opravljala Komunala, ki vam zabojnika z neustrezno vsebino ne bo izpraznila. Ker pa bo Komunala o uporabnikih, ki ne bodo ločevali svojih od-padkov, obveščala inšpektorat, vas lahko obišče tudi inšpektor in vam izreče globo.

Prav je, da kot občani izpolnimo vse obveznosti, začenši z obvezno vklju-čitvijo v sistem ravnanja z odpadki (prijava gospodinjstva, dejavnosti) in sporočanjem pravilnih podatkov. Kljub stalnemu obvestilu na položnici Komunale še vedno marsikdo ne ve, da je treba na Komunalo sporočiti in z ustreznimi dokumenti izkazati vsakršno spremembo, med njimi tudi števila članov v gospodinjstvu, in sicer v roku osmih dni po nastali spremembi. Tre-nutno število prijavljenih oseb lahko preverite na položnici Komunale. Naj spomnimo, da ima Komunala pravico izterjati nastalo škodo zaradi netočnih podatkov, inšpektorat pa vam lahko naloži 250 EUR globe, če novonastalih okoliščin ne prijavite.

K plačevanju stroškov ravnanja z odpadki je zavezan vsak objekt, ki je pri-ključen na vsaj eno obliko komunalne oziroma energetske oskrbe. Oprostitev plačila je možna samo ob predložitvi ustreznih uradnih dokumentov. Naj vas spomnimo, da so izdana potrdila o začasnem bivališču veljavna samo do ro-ka, navedenega na njem, potrdila o šolanju pa samo za tekoče šolsko leto.

Vsi uporabniki smo si dolžni zagotoviti namenske zabojnike za zbiranje odpadkov. Uporabniki, ki zabojnikov še nimate, si jih morate po odloku zago-toviti najpozneje do konca meseca novembra. Iz uporabe se izločajo kovinski zabojniki; Komunala bo takšen zabojnik označila z obvestilom, da ga morate zamenjati, po preteku roka pa ga ne bo več praznila.

Pozornost bo usmerjena tudi na red in čistočo vaših prevzemnih mest in za-bojnikov za odpadke. Uporabniki moramo namreč poskrbeti, da so zabojniki na prevzemnem mestu samo na dan odvoza. Pripraviti jih je treba najpozneje do 6. ure, še isti dan po odvozu ali najpozneje naslednji dan pa jih moramo odstraniti. Smetarskim vozilom moramo zagotoviti neoviran dostop do zaboj-nikov. Odpadkov ne smemo sežigati, jih odlagati izven zabojnikov, razmeta-vati, raznašati ali odnašati iz zabojnikov. Odlaganje neustreznih odpadkov ob zabojnikih na zbirnih mestih, na ekoloških otokih, na pokopališčih in podob-no predstavlja prekršek s predpisano globo 100 EUR.

Po novem odloku imamo uporabniki več obveznosti, inšpektorat pa več možnosti za opozarjanje na dejanja uporabnikov, ki niso ustrezna, zaželena, kazijo videz našega mesta ali vasi in mečejo slabo luč na vse občane.

Naslednjič, ko boste z vrečko odpadkov stali pred zabojniki, pomislite na to, da vam vsak pravilno odložen odpadek prihrani najmanj 100 EUR.

Na tem naslovu uradujejo tri institucije, Občina Kočevje, Upravna enota Kočevje in Okrajno sodišče Kočevje. Od septembra vas ob vhodu v stavbo pozdravi varnostnik, čigar naloga je vzpostavljanje prvega stika s strankami, podajanje informacij in varovanje. Ob vašem obisku v stavbi na Ljubljanski 26 vas bo tako ob prihodu prijazno ogovoril varnostnik in vas povprašal o va-ših namenih in obveznostih v stavbi. Ob ponedeljkih med 7. in 17. uro, ob sredah med 7. in 18. uro ter ob petkih med 7. uro in 15:30 se bodo vrata pred vstopom v osrednji, pritlični del stavbe avtomatsko odpirala, ob torkih in četrtkih pa bo vrata od 7. do 14. ure odpiral varnostnik tistim strankam, ki bodo namenjene na UE Kočevje in Okrajno sodišče.

Novembra lani je Občina Kočevje pridobila sredstva za projekt Odzivi lokalnih skupnosti na izzive Evropske unije, ki ga financira Evropska unija v okviru programa EVROPA ZA DRŽAVLJANE. Gre za sodelovanje s pobratenimi občinami Rab (Hrvaška), Špital ob Dravi (Avstrija) in Comune Di San Dorligo della Valle (Italija).

Organizacija tega mednarodnega srečanja s 56 predstavniki štirih držav je projekt večje evropske razsežnosti. Srečanje je potekalo drugi konec tedna v septembru (11. do 13. sep-tember) in je vključevalo izvedbo mednarodne konference v Turističnem

kompleksu Jezero v Kočevju, obisk strokovnjakinje Vladke Turk Mate s področja eko turizma, trajnostnega turizma in varstva narave, prenočitve v eko okolju Koče pri Jelenovem stu-dencu, ogled mesta Kočevje ter poho-de v organizaciji Planinskega društva. Srečanje v okolju neokrnjene narave Kočevske je predstavnike spodbudilo k pozitivni naravnanosti in je pripo-moglo k aktivnim idejam, predlogom, delitvi izkušenj in utrjevanju medna-rodne naveze.

Sodelujoči so o tem mednaro-dnem srečanju poročali občanom in jih informirali prek socialnega

omrežja, spletne strani in objav v medijih. Med številnimi sklepi, ki so jih sprejeli, so se med drugim zavezali k spodbujanju srečanj dr-žavljanov, partnerstev med mesti in informiranju pobratenih mest, ki niso partnerji pri tem projektu, o projektni iniciativi in prizadevanju, da občine aktivnosti usmerijo v nadaljnji razvoj turizma. Sprejeli so tudi sklep, da se zavzamejo za izboljševanje pogojev investiranja, pospeševanje medna-rodnega sodelovanja s poudarkom na vključevanju starejših in mlajših generacij, promoviraje kulture ter še 12 drugih sklepov.

Sredi poletja so delavci začeli me-njavati okna na občinski stavbi. Ok-na na mogočni stavbi na Ljubljanski cesti 26, ki so jo začeli graditi leta 1887 in v kateri so nekdaj bivale sestre usmiljenke sv. Vincencija Pa-velskega, so bila namreč že močno dotrajana. Zato je Občina Kočevje postopoma začela obnavljati 128 let staro stavbo, v kateri imajo sedež

občinska uprava, upravna enota in okrajno sodišče. Ker je sodišče okna zamenjalo že pred leti, so delavci podjetja Lesnina MG Oprema za-menjali okna ter zunanje in notranje police prostorov občine in kočevske upravne enote. Zamenjava oken za stavbo, ki ima pestro zgodovino – začeli so jo graditi kot sirotišnico, nato je bila v njej šola, med prvo

svetovno vojno pa tudi bolnišnica – pomeni boljše tesnjenje, boljšo zvočno in toplotno izolacijo ter po-sledično prihranek pri kurjavi. Dela so stala 120.601 EUR z DDV.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 9Moja občina

Naša Rinža, čista in urejena

Občina Kočevje – starosti prijazna občina

Potem ko je Občina Kočevje letos poleti kar dvakrat naročila stroj-no košnjo na Rinži, s katero se je odstranil rumeni blatnik in posledič-no zavrla njegova rast, je v zadnjih dneh potekalo intenzivno čiščenje naplavljenih dreves, zaraščenega brega in delno čiščenje mulja ter širjenje rečne struge. Dela je izva-jalo podjetje Hidrotehnik, d. o. o., Ribiška družina Kočevje pa se je še posebej angažirala pri čiščenju predela ob Mahovniškem jezu. Počiščen del Rinže in brežine ob njej tako postajajo en lepših delov mesta. Sredi poletja se je v Rinži

pojavilo pomanjkanje kisika, kar je bil tudi vzrok večjega pogina rib. To se je zgodilo zaradi visokih poletnih temperatur, nizkega pretoka vode ter obilja hranil v reki. Zaradi nastale situacije je Občina Kočevje v sode-lovanju in po dogovoru z Ribiško družino Kočevje pristopila k iskanju rešitev nastale situacije, ki pa je iz-jemna. K sodelovanju pri reševanju pomanjkanja kisika so povabili tudi podjetje Toring turbine, d. o. o., iz Kopra, ki se ukvarja s proizvodnjo prezračevalcev vode (aeratorji) in strokovnim svetovanjem za reševanje tovrstne problematike. Omenjena

situacija na reki Rinži je tudi za njih s strokovnega vidika velik izziv, zato so nam brezplačno ponudili skupino strokovnjakov za proučitev razmer in možnost pilotnega nameščanja prezračevalev vode. Trenutno merijo vsebnost kisika v vodi od Karlove-ga mosta do zapornic. Na podlagi pridobljenih rezultatov bo sprejeta odločitev o kraju in številu name-ščenih prezračevalcev vode, ki naj bi pripomogli k izboljšanju stanja. Celostna in trajna rešitev pa prav gotovo terja izdelavo študije ureditve celotne struge reke Rinže in ukrepov za izboljšanje njenega stanja.

Občina Kočevje je konec julija z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko so-žitje podpisala pogodbo o vključitvi v slovensko mrežo Starosti prijazna mesta in občine, katere koordinator je inštitut. V skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena za obdobje petih let in katere skupna vrednost znaša 18.300 EUR, bo inštitut med drugim zagotavljal strokovno svetovanje in izobraževanja častnemu odboru pri izvajanju ukrepov, da bo občina Ko-čevje res postala starejšim prijazna.

Starosti prijazna mesta in občine je program Svetovne zdravstvene organizacije, ki poskuša mestom

pomagati, da se pripravijo na dva globalna demografska trenda – nag-lo staranje prebivalstva in širjenje urbanizacije. Po podatkih SURS-a je v občini Kočevje 35 odstotkov prebivalstva v kategoriji starostni-kov, v katero se uvršča prebivalstvo, starejše od 65 let. Tako je v progra-mu identificiranih osem področij, ki lahko vplivajo na zdravo in kakovo-stno življenje starejših ljudi: stavbne in izvenstavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spo-štovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, občevanje in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvenih služb. Za

omenjena področja je bilo opredelje-nih 84 značilnosti starosti prijaznega mesta in izdan priročnik s priporočili za uresničevanje projekta Starosti prijazna mesta – Vademecum. Pri-poročila zrcalijo predvsem potrebe po medsebojnem spoštovanju in var-nosti, socialni vključenosti, sožitju ljudi, naravi prijazni infrastrukturi in arhitekturi ob upoštevanju krajevnih značilnosti; vse to naj bo prijazno tako starim ljudem kakor tudi vsem prebivalcem.

V skladu s pravili delovanja slovenske mreže Starosti prijaznih mest in občin je bil imenovan častni odbor Starosti prijazne občine. Žu-

pan dr. Vladimir Prebilič je v častni odbor imenoval naslednje občane: Mileno Lautar, Ano Kosten, Alenko Bunderla, Jožeta Oberstarja, Antona Prelesnika, Slavko Janša, Mihaela Petroviča st., Milana Mlakarja, Zlati-co Arko, Antona Fajfarja, Grego Mo-horiča, Ireno Robič, Ivanko Bižal, Nušo Bakovič, Ano Pevec Hočevar, Lidijo Kavran Štrbac in Mojco Volf. Naloga častnega odbora je svetoval-na pomoč pri razvoju kraja, ki bo prijazen starim ljudem, in krepitvi solidarne povezanosti med vsemi generacijami. Tako bo častni odbor na podlagi svojih opažanj vsega, kar je v naši občini že prijazno staranju

in starosti, prav tako pa tistega, kar ni ugodno za staranje in sožitje lju-di, pripravil konkretne predloge za realistično izvedljivo spremembo. Ti predlogi bodo služili za podlago za pripravo strategije za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v občini Kočevje, ki je načrtovana za pripravo v letu 2016.

Cilj vključitve občine Kočevje v slovensko mrežo je predvsem to, da se začne pravočasno reševati ena od nalog bližnje prihodnosti – pripravlja-ti krajevne razmere in ljudi na čedalje večji delež starih ljudi z uspešnim učenjem za boljše sožitje med mlajši-mi in starejšimi. Mojca Volf

Kočevski les – zgodba se začenjaSeptembra so za kotlovnico na lesno biomaso na Trati zabrneli stroji. Občina Kočevje je namreč začela graditi sušilnice za les, pokrita in odprta skladišča ter preostale povr-šine, nujne za sušenje, skladiščenje in prevoz lesa. Med poletjem pa je bil že zgrajen vročevod, ki povezuje kotlovnico s cono LIK II.

Gradnja omenjenih objektov je namenjena zagonu dejavnosti letos ustanovljenega podjetja Kočevski les, ki bo sušilnice najel od Občine Ko-čevje. Glavni nalogi podjetja sta skrb za občinske gozdove ter vzpostavitev gozdno lesne verige na Kočevskem.

Za dosego teh ciljev je Občina Kočevje julija sprejela Odlok o podelitvi koncesije za upravljanje z gozdom v lasti Občine Kočev-je. Podjetje Kočevski les, ki je v 100-odstotni lasti Komunale Kočev-je, je tako pridobilo pravico do kon-cesije na občinskih gozdovih. Podpis koncesijske pogodbe načrtujemo še v tem mesecu. Za vzpostavitev delova-nja in prevzem upravljanja z gozdom v lasti Občine Kočevje pa se družba Kočevski les ustrezno opremlja z opremo za sledenje posekanega lesa. Do podpisa koncesijske pogodbe se mora družba ustrezno kadrovsko usposobiti z zaposlitvijo gozdarske-ga inženirja, po podpisu koncesijske

pogodbe ter zaključku investicije v sušilnice pa bo družba začela na-črtovana dela v gozdu ter pripravo žaganega lesa za sušenje.

Ključni cilj podjetja je lesu iz ob-činskih, državnih in zasebnih gozdov

dodati dodano vrednost. V prvi fazi bosta zgrajeni dve sušilnici kapacitet okoli 50 in 100 m3 sušenega lesa na cikel. V naslednjih treh letih je načrtovana tudi širitev kapacitet sušilnic za potrebe zainteresiranih

podjetnikov in predelovalcev lesa. Poleg sušilnic bo postavljeno pokrito skladišče za sušen žagan les in ure-jeno odprto skladišče žaganega lesa. Urejene bodo tudi ustrezne manipu-lativne površine za polnjenje in pra-

znjenje sušilnic in za nalaganje ter razlaganje transportnih kamionov.

Investicijo izvaja javno podjetje Komunala Kočevje. Skupna vrednost celotne investicije je okoli 400.000 EUR. 21. avgusta 2015 je bila podpi-sana pogodba in izvedena uvedba v delo. Na osnovi dogovorjenih rokov naj bi sušilnice bile dokončno zgra-jene čez tri mesece. To je tudi termin za začetek obratovanja sušilnic, ki je načrtovan za konec meseca novem-bra 2015.

V čakanju na sušilnice pa Koče-vski les ne spi. Od meseca junija 2015 že potekajo razgovori s podje-tniki na področju lesne predelave o sodelovanju pri vzpostavitvi gozdno lesne verige na Kočevskem. Na osnovi opravljenih razgovorov in izpolnjenih anketnih vprašalnikov se načrtuje tudi dopolnitev Strateškega načrta za pospešitev konkurenčnosti gozdno lesne verige na Kočevskem.

Investicija v sušilnice je tudi spod-buda, da podjetje Kočevski les, ki se je v minulih mesecih ukvarjalo predvsem s papirji, začne konkretno delati. Tako bo namreč za posušen in razrezan les iztržila tudi do desetkrat višjo ceno, kot bi jo lahko s prodajo hlodovine, hkrati pa je to zagotovilo, da bo razli-ka ostala v naši občini in se prelila v nova delovna mesta. Aleš Marolt

Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

Kočevska september 2015www.kocevje.si 10Ob obletnici

60 let Gasilske zveze Kočevje

Na Kočevskem so bila za časa stare Avstrije nemška gasilska društva. Na pobudo kočevskega gasilskega društva se je 13. maja 1906 zbralo vseh 16 gasilskih društev in ustanovi-lo Zvezo kočevskih gasilskih društev. Po končani 1. svetovni vojni jugo-slovanske oblasti nemških gasilskih društev niso ukinile. Oktobra 1927 so se gasilska društva na Kočevskem, osamosvojena predvojne pokrajinske zveze nemškega gasilstva na Kranj-skem, organizirala v samostojno Zvezo kočevskih gasilskih društev, ki je imela 15 društev. Leta 1935 je na Kočevskem delovalo 44 gasilskih društev, v katera je bilo vključenih 988 članov.

Po izselitvi kočevskih Nemcev je požarno varnost v Kočevju prevzela italijanska okupacijska oblast, ki je organizirala poklicne gasilce. To je trajalo do kapitulacije Italije, nato pa so skrb za to prevzeli Nemci z mo-biliziranimi Slovenci, ki so še ostali v Kočevju. Po 2. svetovni vojni so prostovoljna gasilska društva Ajbelj, Črni Potok, Dolga vas, Kočevje, Ko-čevska Reka, Koprivnik, Ložine, Li-vold, Mozelj, Osilnica, Polom, Stara Cerkev, Stari Log, Šalka vas, Vas-Fara ter prostovoljna industrijska gasilska društva Nova žaga, Tekstilana in Rudnik 28. avgusta 1955 ustanovila Občinsko gasilsko zvezo Kočevje.

Zaradi sprememb gasilske, lokalne in druge zakonodaje so prostovoljna gasilska društva v novih občinah Ko-čevje in Osilnica na izrednem občnem zboru 25. oktobra 1997 podpisala pogodbo o ustanovitvi Gasilske zveze Kočevje, ki danes skrbi za organi-zirano gasilstvo v občinah Kočevje, Kostel in Osilnica ter združuje 16 prostovoljnih gasilskih društev: PGD Dolga vas, PGD Kočevska Reka, PGD Klinja vas, PGD Kočevje, PGD Koprivnik, PGD LIK Kočevje, PGD Livold, PGD Ložine, PGD Mahovnik, PGD Morava, PGD Mozelj, PGD Osilnica, PGD Predgrad, PGD Sta-ra Cerkev, PGD Šalka vas in PGD Vas-Fara. V PGD, ki se združujejo v Gasilski zvezi Kočevje, deluje 1.632 članov (aktivnih 1411, preostalih 221 je podpornih članov oz. simpatizer-jev), od tega je 230 mladih, 281 čla-nic, 200 veteranov (ženske in moški) ter 443 operativnih gasilcev.

Poslanstvo GZ KočevjeVse od ustanovitve je GZ Kočevje ponujala vso strokovno pomoč in

podporo operativnim gasilskim enotam na Kočevskem. Aktivno je sodelovala pri razvoju društev, nabavi gasilskih vozil ter večje opreme za gašenje in reševanje, izgradnji in obnovi gasilskih domov, posebej pri vzgoji mladih gasilcev ter izobra-ževanju članov operativnih enot. V 60-letni zgodovini se je srečevala z različnimi težavami požarnega varstva in gasilstva, a je vse ovire vedno uspešno premagala in stalno zagotavljala osnovno poslanstvo 'v službi ljudstva na pomoč'.

Prostovoljni gasilci so krajani s humanitarnim poslanstvom pomagati človeku v nesreči, reševati ljudi in premoženje. To so ljudje, ki so prip-ravljeni pomagati drugemu ob vsaki uri, ob vsaki situaciji, vedno priprav-ljeni darovati svoj prosti čas, zdravje, neredko tvegati tudi svoje življenje. Krasijo jih polet, volja, predanost, požrtvovalnost in visoka strokovnost.

Gasilci se na intervencijah sreču-jejo predvsem s policisti, dežurno službo zdravstvenega doma, ob več-jih nesrečah tudi z občinskimi štabi CZ, organizacijo Rdečega križa in odgovornimi na občinah. Za svoje strokovno delo potrebujejo podporo in razumevanje županov, ki so od-govorni za požarno varnost v lokalni skupnosti, in občinskih svetnikov, ki jim določijo višino finančnih sredstev v občinskem proračunu. Brez denar-ja žal ni zahtevne in drage gasilske opreme in tehnike. Strokovno oporo in sodelovanje iščejo na Gasilski zvezi Slovenije in na Upravi RS za zaščito in reševanje. Pri gasilskih operativnih vajah in tekmovanjih je vedno do-brodošla nesebična pomoč sorodnih društev, ki delujejo v sistemu CZ – ja-marjev, tabornikov, potapljačev … v zadnjem času pa zelo dobro sodelujejo

z enotami Slovenske vojske z našega območja.

Na območju GZ Kočevje je le-tno od 90 do 120 intervencij zaradi nastalih požarov, prometnih in ele-mentarnih nesreč ter drugih dogod-kov. Vse intervencije so opravljene prostovoljno – brezplačno gašenje in reševanje je namreč nepridobitna dejavnost. Ocenjena vrednost običaj-nega letnega dela gasilcev pri gašenjih in reševanjih znaša med 40.000 in 60.000 EUR, odvisno od števila in zahtevnosti intervencij, v izjemnih letih presega 100.000 EUR. Celotno prostovoljno delo gasilcev pa je po ceniku Gasilske zveze Slovenije ovrednoteno med 130.000 170.000 EUR letno (strokovno izobraževanje gasilcev, delo z mladimi, ženami, s starejšimi člani, vzdrževanje tehnične opreme in vozil, gradbena dela pri urejevanju gasilskih domov in okolice … Letno je v GZ Kočevje opravljeno tudi več kot 10.000 prostovoljnih, brezplačnih ur.

Mejniki GZ Kočevje v zadnjem obdobjuGZ Kočevje je bila še posebej uspešna v zadnjih 15 letih. Na strokovnem področju so bile izdelane strokovno zahtevne analize in številne študije ra-zvoja gasilstva, s katerimi bo dosežen enakomeren razvoj sistema zaščite in reševanja na celotnem območju Ob-čine Kočevje in širše v GZ Kočevje. Operativne enote so bile kategorizira-ne, izdelana sta bila dva dolgoročna razvojna programa s poudarkom na posodobitvi gasilskih vozil, osebne zaščitne opreme in informacijskega sistema. Pripravljen je bil strateški program izgradnje bodočega centra za zaščito in reševanje v občini Kočevje.

Pomembno vlogo je GZ Kočevje

opravila na področju promocije Koče-vske in gasilstva v Republiki Sloveni-ji ter v sosednjih državah. Leta 2000 je bilo v Kočevju organizirano Držav-no mladinsko gasilsko tekmovanje (več kot 2.500 udeležencev), leta 2004 pa še Državno člansko gasilsko tekmovanje (več kot 3.000 gasilcev). Obe tekmovanji je stroka ocenila kot najbolje pripravljena gasilska tekmovanja v samostojni Sloveniji. Leta 2011 je v Kočevju potekala 18. mladinska gasilska olimpijada – prva gasilska olimpijada v Sloveniji, ki so jo organizirali mednarodna organiza-cija CTIF, Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Kočevje in Občina Kočevje. Tekmovalo je 40 enot iz 20 držav. Kot soorganizatorji gasilske-ga dela olimpijade smo si prislužili laskave ocene vseh odgovornih iz CTIF. Leta 2006 je GZ Kočevje pre-jela zlato priznanje Občine Kočevje, leta 2009 je bil v Kočevju v Šeško-vem domu Plenum Gasilske zveze Slovenije, leta 2015 je bila prvič po 2. svetovni vojni izvedena Florjanova maša za gasilce GZ Kočevje. Mla-dinke PGD Šalka vas so leta 1994 na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju dosegle 3. mesto, članice B PGD Dolga vas pa so v letu 2014 postale državne prvakinje.

V zadnjih 15 letih smo imeli kar ne-kaj velikih intervencij: požar večsta-novanjske stavbe v Šalki vasi leta 2002, požar v firmi Aviotex leta 2004, požar srednje šole Kočevje leta 2012, požar osnovne šole Stara Cerkev leta 2013, poplave v letu 2010, gozdni požar pri Osilnici leta 2012 in žledo-lom v letu 2014. Pomoč smo ponudili gasilcem na Krasu pri velikih požarih v naravi, pomagali smo krajanom pri vodni ujmi v Železnikih in v Italiji ter pri vetrovni ujmi na Ptuju.

Vodstvo GZ Kočevje Najvišji funkcionarji GZ Kočevje od leta 1955 so: prvi predsednik je bil Jože Oberstar, poveljnik pa Alojzij Lesar, ki je kot prvi v GZ Kočevje le-ta 1982 prejel najvišje priznanje Ga-silske zveze Slovenije, kipec Matevža Haceta. Leta 1968 je bil za predsedni-ka izvoljen Anton Kovačič, poveljnik pa je postal Karel Mrvar. Leta 1972 je poveljnik postal Matej Erjavec, ki je leta 1993 za svoje dolgoletno ak-tivno delovanje prejel kipec Matevža Haceta. Med letoma 1976 in 1978 je prevzel funkcijo poveljnika Karel Mrvar, leta 1978 je bil za poveljnika ponovno imenovan Matej Erjavec. Leta 1984 je postal predsednik Pavle Pogorelec, leta 1993 pa je postal po-veljnik Jožef Burja, ki je leta 2006 za svoje dolgoletno aktivno delovanje prejel kipec Matevža Haceta. Leta 1996 je postal predsednik Anton Faj-far, funkcijo poveljnika pa je prevzel Jožef Mihor, ki ga je leta 2003 nasle-dil Bojan Kocjan. Od leta 1984 stro-kovne naloge GZ Kočevje opravlja Milan Simičič.

GZ Kočevje je v soboto, 29. av-gusta 2015, svečano obeležila 60 let ustanovitve Gasilske zveze Kočevje. Prireditve, parade v centru mesta Ko-čevje in svečane akademije s pestrim družabnim delom v športni dvorani Kočevje, se je udeležilo več kot 500 uniformiranih gasilcev, visoki gosti (ministrica za obrambo RS Andreja Katič, direktor Uprave za zaščito in reševanje RS Darko But, predsednik gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša, župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič in številni drugi), donatorji ter občani.Iz različnih virov zbral Bojan Kocjan, poveljnik GZ Kočevje

Gasilska zveza Kočevje (v nadaljevanju GZ Ko-čevje) danes povezuje 16 prostovoljnih gasilskih društev. Organizirani za-četki njihovega delovanja segajo v leto 1878, ko je bilo na Kočevskem usta-novljeno prvo organizira-no prostovoljno gasilsko društvo – PGD Kočevje.

Gasilska tehnika GZ Kočevje • Foto: arhiv GZ Kočevje

Kočevska september 2015www.kocevje.si 11Izza kulise

Divjad posega v človekovo bivalno okolje

16. letne športne igre SDS in tradicionalno srečanje v Bovcu

V Lokalnih odborih SMC koče-vsko-ribniško-notranjske ter južne ljubljanske regije smo se odločil, da v dobrobit ljudi na tem območju pris-topimo k načrtni in sistemski analizi problematike velikih zveri in divjadi nasploh.

Bližnja srečanja z medvedom v urbanih okoljih, rejna živina, ki jo po-koljejo volkovi, uničevanje poljskih pridelkov in druga dejstva dokazuje-jo, da s politiko urejanja števila div-jadi nekaj ni v redu. Informacije, da si v številnih vaseh in zaselkih ljudje

v nočnem času več ne upajo brez varstva iz hiš, da medved sredi belega dne pleza na balkon stanovanjske hi-še, da je reja živine v številnih okoljih postala ekonomsko nesmiselna – že z laičnim razmislekom kažejo na to, da tu nekaj ni v pravem sorazmerju.

Da ne bi bili napačno razumljeni: še kako se zavedamo, da je stabil-no in bogato naravno okolje naša vrednota in tržna priložnost. Koče-vske si ni mogoče več predstavljati brez medveda, vendar je treba kljub temu ustvariti optimalno ravnovesje

in zato je naš slogan 'Človeku in div-jadi prijazno sobivanje'.

Naš namen ni do takšne rešitve pri-ti enostransko in pristransko, temveč želimo v odprti razpravi kmetov, goz-darjev, lovcev sprehajalcev, ekoloških ekspertov, prebivalcev ob gozdni meji in vseh drugih, ki jih sobivanje z gozdnimi prebivalci zadeva, ustvariti rešitve za danes in jutri.

Iz teh izhodišč pozivamo vse zain-teresirane prebivalce Kočevske, da se nam pridružijo v strpni in ustvarjalni razpravi o problematiki divjadi v

našem okolju. Radi bi slišali in zbrali čim več vaših izkušenj, mnenj in pre-dlogov, predvsem pa: opise bližnjih srečanj z divjadjo v urbanih okoljih; opise in oceno škode, ki vam jo je povzročila divjad v zadnjih nekaj letih – ne glede na to, ali ste škodo prijavili pristojnim institucijam ali ne; vaše predloge, kako bi po vašem mnenju bilo treba zagotoviti urejene razmere; oceno, ali je po vašem mne-nju fiksna ograja (mreža) z električ-nim pastirjem dovolj dobra zaščita za kmetijska zemljišča.

Pišite nam na naslov: kocevje@lo.strankasmc.si

Samo s skupnimi močmi in ustvar-jalnim dialogom nam bo uspelo dose-či spremembe na tem področju tako, da bomo ponosni na svoje neokrnjeno okolje, na simbol medveda in da se bomo počutili varne pred nadležnimi gozdnimi vsiljivci. Pozivamo vas tudi, da vsakršno srečanje z zvermi v urbanih okoljih prijavite na številko 113, ker boste s tem prispevali k ve-rodostojni sliki problematike divjadi v urbanih okoljih.

Slovenska demokratska stranka je v soboto, 25. julija, v sodelovanju s Športnim forumom SDS pripravila že tradicionalne 16. letne športne igre, ki so potekale v Bovcu.

Člani SDS smo se na športnih igrah pomerili v različnih katego-rijah, kjer smo lahko preverili tako skupinski duh kot lastno fizično pripravljenost. Tekmovalci smo se med seboj pomerili v naslednjih ka-

tegorijah: mali nogomet, odbojka na mivki, košarka, tenis, namizni tenis, kros in šah.

Ker je tudi v našem odboru OO SDS Kočevje veliko športnikov, smo se zbrali in odpravili v Bovec. S seboj smo imeli tudi navijače, zaradi katerih je bilo tekmovanje lažje in boljše. Organizirali smo prevoz in se s polnim avtobusom odpravili na pot. Vzdušje je bilo odlično, saj smo se

vsi zabavali že na poti proti Bovcu. Prispeli smo dobro razpoloženi, kar nam je dalo veliko motivacije za na-daljnje tekmovanje.

Osvojili smo pokale in kolajne, in sicer: 1. mesto tek (ženske od 26 do 40 let), 2. mesto v malem nogometu, 3. mesto v šahu in 3. mesto tek (de-klice do 15 let).

Po podelitvi priznanj se je začelo tradicionalno srečanje občinskih in

mestnih odborov SDS. Potekale so predstavitve odborov in druženje. Spletli smo nova poznanstva in prijateljstva, poskrbeli pa smo tudi za prepoznavnost naše občine. Tudi vnaprej se bomo na takšnih in podob-nih srečanjih trudili občino čim bolje prikazati, pa ne samo na športnih tekmovanjih, ampak tudi v domačem okolju. Želimo si privabiti čim več obiskovalcev, da nas spoznajo.

Na koncu smo bili ponosni na uspehe naših športnikov in vseh sode-lujočih. Upamo, da se prihodnje leto odpravimo na športne igre SDS še v večjem številu aktivnih športnikov, seveda pa na naše odlične navijače ne bomo pozabili. Slikovne utrinke si lahko ogledate na naši Facebook strani OO SDS Kočevje. Prav tako vas vabimo na spremljanje naše strani, kjer vse aktivnosti redno objavljamo.

Rinža (ponovno) ponos našega mestaJulija je bil v reki Rinži najhujši pogin rib po letu 1970, poginilo jih je namreč več kot 1.600 kilogramov vseh vrst. Kočevski ribiči so opozar-jali na verjetnost takšne katastrofe, saj je z leti prišlo do negativnega součinkovanja različnih dejstev. Tako je bila Rinža popolnoma zaraščena, voda se je zaradi vročine pregrela in ko je prišel težko pričakovani dež, je ta dvignil raven vode zgolj toliko, da se je mulj, poln fekalij in strupa, na dnu premešal, posledično pa je v vodi zmanjkalo kisika. Zahvaljujoč hitri akciji reševanja rib ribiške družine Kočevje je bil preprečen še hujši po-gin. Ribiči so ribe pobirali več dni.

V preteklosti so na reki Rinži že bili pogini. Dolgoletno nekontrolira-no polivanje gnojevke po okoliških

travnikih v neposredni bližini vodnih virov, neurejena kanalizacija in tudi neustrezno upravljanje z zapornicami so glavni razlogi za današnje stanje reke. Obremenjenost reke Rinže se ne osredotoča samo na dogajanje v mestu, ampak onesnažena teče že od izvira v Mrtvicah. Pritoki fekalij v Slovenski vasi, na Mahovniku, na dveh delih na koncu Rožne ulice, v Gaju, v Kidričevi ulici in pri Itasu so tako pognojili strugo, da je po najnovejših raziskavah na določenih lokacijah mulj presegel višino dveh metrov. Vodno rastlinje je močno pognojeno in ima idealne pogoje za rast. Prekrilo je skoraj celotno gladino reke. Dodatno zaporo, nepre-hodnost brežin in nepreglednost pa povzročajo tudi številna drevesa in

vejevje, porušeni po žledu. Vse to da-je Rinži in mestni okolici zanemarjen videz. Rinža je lena ponikalnica, zato toliko bolj potrebuje našo pomoč.

In vendar se premika. Prvi so ji pomoč ponudili ribiči, ki so že začeli čistiti. V spodnjem Mahovniku so očistili zaraščen jez in iz vode pote-gnili na tone odvečnega rastlinja in mulja. Vse to delajo ročno, do pasu so v vodi, saj zaradi močvirnatega terena strojna sanacija ni mogoča. Reka, ki teče skozi center mesta, mimo športnih objektov in stanovanj-skih sosesk, pod toliko mostovi, kjer se ustavljajo turisti, mora biti čista. Ne sme zaudarjati po fekalijah in v njej ne smejo plavati plastenke in higienski vložki. Nihče nima pravice onesnaževati naše reke. Tako je bil v

juliju končno saniran eden od večjih izpustov na koncu Rožne ulice. Ob-čina je izvedla dve košnji rumenega blatnika in postavila aerator, ki vodi dovaja kisik. Na sestankih v avgustu so se predstavniki ARSA, Hidroteh-nike, Občine, RD in Moje Kočevske dogovorili, da se bo dno Rinže strojno očistilo, prav tako pa se bodo strojno odstranila tudi podrta drevesa po celotni strugi Rinže.

Največja investicija v vsej zgodbi izboljšanja stanja reke Rinže je pove-zana s sanacijo vseh izpustov kanali-zacije od Slovenske vasi do Livolda. O tem tečejo pogovori med Občino in Komunalo, na vztrajno pobudo članov Društva Moja Kočevska. To je finančno velik zalogaj, zato bo pot-rebno postopno saniranje. Prvi ukrepi

se bodo izvajali z namestitvijo do-datnih grabelj, ki bodo preprečevale preliv odpadnih snovi v reko v Kidri-čevi, sledi pa čiščenje mulja iz rečne-ga dna. Cilj vseh naporov je skrajno preprost, vendar malce težje dosegljiv – reka Rinža mora postati naš ponos. Seveda pa se moramo potruditi vsi, res prav vsi, saj je reka vendar naša in nedopustno je, da jo sami onesna-žujemo. Odmetavanje in izlivanje vsega mogočega v straniščne školjke, gospodinjstva, ki niso priključena na sisteme kanalizacij, ter brezbrižno odmetavanje sega mogočega v Rinžo nam ne more in sme biti sprejemljivo. Če bo vsak storil korak v pravo smer in se nemara odzval tudi kakšni akci-ji, ki jih pripravljamo, potem se piše naši reki svetlejša prihodnost!

TRŽNICA KOČEVJE OBVEŠČA1.10.2015 bomo uvedli zimski obratovalni čas in ponudbo preselili v zgornje (zaprte) prostore tržnice.

Kmečka in rokodelska tržnica bo obratovala:• ob ponedeljkih med 15. in 18. uro,• ob sredah med 8. ter 17. uro ter • ob sobotah med 8. in 13. uro.

Tekstil:• ob torkih med 8. in 13. Uro.

Petki so rezervirani za tematske sejme, vsak tretji petek v mesecu bo bolšji sejem.

NAPOVED DOGODKOV V OKTOBRU:• 9.10. - 31.10. Razstava ustvarjalcev fotografsko -

slikarske sekcije Društva Herbs • 9.10. Kolesarski sejem za občane• 10.10. Fotoorientacija Rod Svobodnega risa• 16.10. Bolšji sejem za občane

Pestrost dogodkov in pisanost stojnic vas vabita na Tržnico Kočevje.

Tržni red, cenik in vlogo najdete na spletni strani Komunale Kočevje.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 12UrbanoKočevska

Na Ronalda, prosim

In kakšni so prihajajoči trendi pri-česk? Za mnenje smo povprašali dve frizerki iz Kočevja in med drugim izvedeli, da Kočevci še vedno radi posnemajo zvezdniške pričeske, med katerimi so najbolj priljubljeni nogo-metaši, kot sta Ronaldo in Neymar, pa zakonca Beckham, med starejšimi pa denimo televizijska voditeljica Rosvi-ta Pesek.

Vsekakor pa je še bolj kot upošte-vanje oziroma sledenjem trendom pomembno to, kako skrbimo za svoje lase. Ustrezna nega las je namreč glavna smernica, ki ji moramo slediti vsi. »Samo zdravi lasje so lepi lasje,«

poudarja Katarina Marinč iz frizerske-ga studia Katarina in pojasnjuje, da je nova kolekcija njihovih jesensko--zimskih barv zanje popolnoma nov izziv, saj želijo v kreativni svet dodati individualno noto. Katarina namreč bolj kot na trende prisega na individu-alnost strank, saj vsaka stranka dru-gače gleda na lepoto: »Vsaka stranka naj ima pričesko, ki se ujema z njenim življenjskim slogom, obliko obraza in temperamentom. Torej takšno, s katero se bo počutila svobodno in seksapilno. Enako velja tudi za barvne kombinacije. Osebno se izredno rada igram s kombinacijo več barv, kajti le tako zagotovim individualnost stranki.«

Po mnenju Simonce Tomc Debeljak iz Moškega studia S na spreminjanje trendov vpliva več dejavnikov, pri čemer veliko vlogo odigra predvsem filmska industrija, pa tudi znani špor-tniki. Podobnega mnenja je Marinče-va, ki pravi, da so zvezdniki res tisti, ki postavljajo trende, a dodaja: »Še vedno ostajam pri svojem, da je vsa-ka stranka svoj individuum in vsaki pristajat drugačna pričeska ter barva. Mi kot umetniki pa iz modnega sveta potegnemo detajle in jih potem vklju-čujemo v svoje delo.«

Domača katastrofaČe priljubljeno vodilo sam svoj mojster velja za marsikatero domače opravilo, kreativno ustvarjanje mo-

dnih dodatkov, kulinariko in še kaj podobnega, pa za oblikovanje pričesk tega ne moremo trditi. Frizerji so si tukaj enotni, saj si lahko sami, pred-vsem pri barvanju doma, naredimo več škode kot koristi. Barvanje doma je tako ena od najpogostejših napak, s katerimi si predvsem ženske močno poškodujejo lasišče. Kot pojasnjuje Marinčeva, so barve, ki jih lahko kupimo na trgovinskih policah, precej bolj agresivne od profesionalnih: »Če k temu dodamo še kemijo in nepozna-vanje frizerske teorije, pa lahko pri-čakujemo domačo katastrofo.« Druga najpogostejša napaka, zaradi katere nam lasje niso hvaležni, je pomanjka-nje časa. »Za celotno nego si je treba vzeti čas. Pomembno je pravilno pra-nje las in lasišča. Le s pravilno nego bodo lasje ohranili zdravo strukturo in sijaj,« pravi Tomc Debeljakova. Stro-kovnjakinji se strinjata, da je za nego las pomembna uporaba profesionalnih kakovostnih izdelkov, ki ne obtežujejo lasišča. »Čudežna formula se glasi: za lasišče ne smete uporabljati izdelkov, ki obtežijo, za dolžino las pa je treba poskrbeti z zadostno nego,« razlaga Tomc Debeljakova.

Visoka pričakovanja in varne raz-ličiceVečina Kočevk in Kočevcev prisega na varne in ustaljene pričeske oziroma »takšne, s katerimi ne izstopajo,« svo-je dolgoletne izkušnje z domačinkami

in domačini povzema Marinčeva. Sicer pa so njihova pričakovanja vi-soka, pri čemer je ključnega pomena zaupanje med frizerjem in stranko ter njuna dobra medsebojna komuni-kacija. »Stranki moraš predlagati, jo razumeti, čutiti, videti in zaznavati

vsak občutek posebej,« je prepričana Marinčeva. Da so Kočevci bolj za manj kot več, se strinja tudi Tomc Debeljakova in priznava, da se v Ko-čevju najdejo tudi izjeme, ki so drzne in ob katerih ti zastane dih ter sam pri sebi rečeš vau. Aleksandra Papež

F simonca.debeljak@gmail.com C 041 439 293 Moski Studio S

Jesen je tu. Čisto zares. Čeprav se septembra še nekako ne želimo povsem posloviti od poletja in kon-ce tedna izkoristimo za letošnje verjetno zadnje zamahe v morju, pa nam jesensko vreme že diha za ovratnik. Poletna oblačila so tako zamenjali malce daljši in toplejši kosi garderobe, in če ste med tistimi, ki sledite modnim trendom, potem veste, da novi jesensko-zim-ski trendi ne napovedujejo le modnih kosov, temveč tudi nove pričeske.

Eden od kočevskih frizerjev Aljaž Škerban med delom • Foto: Marko Vovk

Kočevska september 2015www.kocevje.si 13Urbano

V sodelovanju z

Frizerski studio LAS - AŽizključno po predhodni rezervaciji na tel. 031488802

Najbolj priljubljene televizijske serije pri nasPoletje je za nami, zakorakali smo v jesen, ko bodo dnevi krajši, večeri malce hladnejši in kot nalašč primer-ni za prijetno druženje ob televizij-skih zaslonih. S številnimi programi, ki nam jih ponujajo ponudniki to-vrstnih storitev, je izbira kar pestra (sploh ob dejstvu, da je časovni zamik ena najboljših funkcij zadnjih

nekaj let). Tako si lahko ogledamo različne žanre, tudi skoraj že kultne serije, kot je denimo humoristična Al-lo Allo, pa ženskam vsega sveta poz-nan Seks v mestu (Sex in the City) do najnovejših serij, kot je Igra prestolov (Game of Thrones) in slovenska

vinsko opevana Ena žlahtna štorija, ki ji je kakopak sledila konkurenčna televizija z najnovejšo slovensko se-rijo Usodno vino. Kot kaže, se pri nas trenutno največ dogaja v vinogradih.

Sicer pa imamo Slovenci dokaj raznovrsten okus za serije, saj so po podatkih aktualne raziskave GfK Slovenija, v katero je zajetih 512 ljudi iz celotne Slovenije, tudi z naših koncev, sodelujoči med prve tri naj-

ljubše uvrstili več kot 260 različnih serij. Na končnem seznamu najbolj priljubljenih so z izjemo prvega mes-ta večinoma ameriške serije, kot so Igra prestolov (Game of Thrones) na drugem mestu, Preiskovalci na delu (NCIS) na tretjem, še vedno aktualni

Prijatelji (Friends) na četrtem in Ve-liki pokovci (The Big Bang Theory) na petem mestu. Na prvem, zmago-valnem mestu, je kot trenutno najbolj priljubljena serija pri nas Ena žlahtna štorija, ki jo lahko spremljamo na Planet TV. Raziskava, ki so jo v GfK Slovenija opravili maja, še ni vključe-vala trenutno najnovejše serije Uso-dno vino, ki jo je POP TV na svoje zaslone produciral 2. septembra. Slo-venska kreativna produkcija očitno prisega na dogajanje v vinogradih. Če bo podobna raziskava na voljo prihodnje leto, bo zagotovo zanimivo videti, ali bodo zmagala Goriška brda ali dolenjski vinogradi. Do takrat pa

na kratko predstavljamo obe aktu-alni seriji domače produkcije.

Ena žlahtna štorijaAna Dolinar, Ajda

Smrekar, Ranko Ba-bič, Matjaž Javšnik in Janez Starina so le nekatera pre-poznavna imena, ki sestavljajo igralsko zasedbo Ene žlahtne

štorije. Romantična komedija se odvija na

Primorskem, na posestvu vdovca Špacapana s štirimi hčerami, ki jim družinska tradicija ne pomeni praktično nič. Njihovi fantje so precej drugačnega mnenja, saj hitro prepoznajo potencial ogromnega posestva. Ko se v zgodbo vmeša še gospo-dinja, ki kot naslednika sicer družinske tradi-cije vidi svojega sina, zgodba postane še bolj zabavna.

Usodno vinoInja Zalta in Klemen Janežič sta prevzela glavni romantični vlogi v Usodnem vinu, kjer nam že v

prvem delu postane jas-no, da se bo zgodba odvijala

okoli njune, sicer prepovedane ljubezni. Prihajata iz dveh sprtih

vinogradniških družin, Dolinar in Rozman. Nove ljubezni, razkrite

skrivnosti, dolgoletne zamere in spletke so stalnica romantične seri-je, ki se sicer tako kot Ena žlahtna štorija ponaša s priznano slovensko igralsko zasedbo, med njimi so Tjaša Železnik, Nina Ivanič, Zvone Hribar, Jernej Kuntner, Mojca Funkl idr.

Kaj gledajo Kočevci?Vseslovenska raziskava je torej pri-kazala širok nabor serij, ki kraljujejo na naših TV-zaslonih. Nas pa je za-nimalo, katere so najljubše TV-serije pri Kočevcih, in sicer smo vprašanje zastavili nekaterim znanim glasbeni-kom. Tudi pri nas se je izkazalo, da so okusi vprašanih precej različni, vsem pa je skupno to, da prisegajo na serije ameriške produkcije.

“Televizije ne gledam veliko, če že, gledam predvsem filme. Lahko pa

rečem, da sem včasih veliko gledala serijo Glee, in sicer zato, ker je v njej veliko glasbe.« Jasmina Movrin, Static

»Moja najljubša TV-serija je One Tree Hill. Lahko rečem, da sem je trenutno malo naveličana, ker sem vse sezone že tolikokrat pogledala. Tako všeč pa mi je zaradi dobre glasbe, precejšnje mere romantičnih zapletov in insertov, citatov iz klasič-ne literature, denimo Shaw, Thoreau ipd.” Urška Baković, glasbenica

“Moja najljubša serija je Entourage (Priskledniki, op. a.). Sicer pogledam veliko serij, ampak ta mi je nekako najbolj všeč zaradi zgodbe, v kateri

se predstavlja vsakdanje življenje v Hollywoodu. Igralci so super, veliko smešnih kadrov, dobre glasbe. Skrat-ka, toplo priporočam.” Dorian Granda, Muff

“Bones (Kosti, op.a.). Všeč sta mi lika glavne igralke in igralca, njun odnos in seveda same zgodbe.” – Matevž Novak, Pihalni orkester Krka

“Trenutno res ne gledam TV-serij, ni časa. Sem pa nazadnje pogledal Ho-use of Cards (Hiša kart, op. a.). Všeč mi je, da lahko pogledam celotno sezono naenkrat.” Igor Rančigaj, SelloutAleksandra Papež

Ena žlahtna štorija

Usodno vino

Kočevska september 2015www.kocevje.si 14Izziv

Življenje v tujini – priložnosti in ovire

Matija Krkovič (46), konzultant ortopedski kirurg Trenutno živi v Cambridgeu, Velika BritanijaV tujini živi: 8 let

Glavni razlog za selitev v tujino?Glavna razloga za selitev sta bila dva: želel sem se naučiti jezika in dobiti mednarodne izkušnje. Leta 2007, ko smo se odselili v Anglijo, je veljalo, da moraš za napredovanje v Sloveniji, v sistemu kot je tedaj obstajal, pridobiti mednarodne iz-kušnje. Ali je to delo ali pa 'sedenje' v kakšni bolnišnici – to takrat niti ni bilo pomembno. Glede jezika pa: ugotovil sem, da čeprav nisem imel slabe teme na kongresih, je bila predstavitev slabša zaradi mojega naglaševanja oz. poznavanja jezika. Poleg tega sva želela svojim otro-kom pokazati, da se vse ne začne in konča v Sloveniji, da obstajajo še drugi deli sveta.

Kakšne so prednosti in slabosti življenja v tujini?Prednosti so prvi ugotovili otroci. Kmalu so namreč spoznali, da je tukajšnji šolski sistem popolnoma drugačen od slovenskega. Ne temelji na kaznovanju in dokazovanju, da je učenec neumen oziroma da ne-česa ne zna. Angleški šolski sistem temelji na nagrajevanju za dobro opravljeno delo, ne glede na to, kako dobro je bilo opravljeno. Kritika pride šele na koncu, če se le da, pa je ni. Druga prednost je, da je način dela na mojem področju popolnoma drugačen: samostojnost je neprimer-ljivo večja, predvsem pa je neprimer-ljivo večja odgovornost. Predvsem pa ni nobenih večjih birokratskih ovir glede razvoja, delanja novih stvari. In pa: nimamo nobenega šefa nad sabo. Šef je lahko dober, lahko pa slab, in če je slab, te onemogoča na mnogo področjih. Tukaj tega ni.

Sem sam svoj šef in imam svoj tim, s katerim moram ustrezno ravnati.

Slaba stvar – v našem primeru, ampak tudi to se je že precej izbolj-šalo – pa je socialni del življenja. Nenadoma prideš v popolnoma neznano okolje, kjer so neznani ljudje, ki imajo popolnoma drugačno ozadje. Angleži se ne štejejo med Evropejce. Način življenja in social-ni stiki so popolnoma drugačni, tako da je navezovanje stikov z Angleži precej težko, navezovanje stikov z drugimi Evropejci, ki živijo tukaj, pa je veliko lažje. Zame je bil šok nep-rimerno večji, kot sem si predstavljal … Že najeti hišo je bilo težje, kot sem pričakoval.

Kakšni so stroški bivanja v pri-merjavi s Slovenijo, npr. vrtec, najemnine, kolikšna je povprečna plača?Vrtec je tu zelo drag, mislim da ok-rog 800 funtov na mesec za otroka. Državne šole so zastonj, učenci dobijo, če sem prav razumel, tudi svinčnike. Zasebne šole pa stanejo letno od 12.000 funtov dalje za ene-ga otroka. Stroški bivanja, na primer cene plina in elektrike, so približno enaki kot v Sloveniji … Kakovost gradnje hiš pa je tu slabša kot v Slo-veniji. V Sloveniji so hiše grajene za večno. Tukaj večina hiš srednjega razreda nima plošč oziroma so redke. Stopnja nezaposlenosti je šestodsto-tna, povprečna plača pa znaša 26.500 funtov na leto. Cene najemnin se razlikujejo, odvisno od mesta. Za enosobno hišo – morate vedeti, da tu za enosobno hišo štejejo takšno, ki ima eno spalnico, dnevne sobe ne štejejo kot 'sobe'– znaša okrog 300 do 400 funtov na mesec. V Cambrid-geu ali Londonu boste za enosobno hišo odšteli okoli 700 do 800 funtov. Najem 4- do 5-sobne stane od 2.000 do 3.000 funtov na mesec, prišteti pa morate še stroške.

Glavna razlika med slovenskim in angleškim nepremičninskim tr-gom je, da je tu večina urejena prek hipotek. Precej ljudi ima hipoteke, tudi mi.

Zdravstveno zavarovanje ima vsak, ki ima naslov v Veliki Britaniji (tukaj ne ločujejo med stalnimi in začasnimi naslovi). Nobenih zdra-vstvenih kartic ni, nobenih dodatnih zavarovanj ali stroškov – to je vse urejeno. Slovenski sistem je predrag.

Kakšen je povprečni delovnik?Sam imam natančno določen urnik – od ponedeljka do nedelje. Povprečni tedenski urnik traja 48 ur, vanj so vključena dežurstva. Lahko bi imel več, lahko tudi manj. Če glede na urnik nimam obveznosti, recimo danes, sem lahko doma in počnem, kar želim. Opravljam tudi zasebno prakso, ki tukaj ni stigmatizirana kot v Sloveniji, kjer je vsakdo, ki opra-vlja dodatno prakso, enakovreden goljufu, tatu ipd. Tu je to celo pogoj. Kot kirurg ne morem imeti zasebne prakse v zasebni bolnišnici, če nisem zaposlen v javni. Vsaj od začetka ne.

Tu je zasebno-javno zelo povezano. Primer: če je bolnik operiran v za-sebni bolnišnici in pride do zapletov, ki jih zasebna bolnišnica ne more re-šiti, ker so premajhni, je premeščen v državno bolnišnico, stroške zdravlje-nja pa pokrije država. Odnos do tega, kar delaš v prostem času, je precej drugačen od odnosa v Sloveniji.

Ali kaj pogrešate iz življenja v Sloveniji?Pogrešamo socialni del. Na žalost vse manj, ker imamo vse manj stikov. Starši pogosto pridejo na obisk, saj so zdajšnje cene letalskih prevozov nizke, skoraj primerljive z avtobusnimi.

Se nameravate vrniti v slovenijo?Ne. Eden od razlogov je, da v Slove-niji najbrž ne bi dobil službe. A tudi če bi jo dobil, bi bil stigmatiziran kot tujec, ki si misli, da nekaj ve, ker je bil v tujini – to je sicer moje osebno mnenje … ne vem pa, ali je res. Poleg tega se niti otroci ne bi želeli vrniti in žena prav tako ne.

Julija Valentič (41), samostojna podjetnicaŽivela v Kanadi, provinci OntarioV tujini živela: 2 leti

Glavni razlog za selitev v tujino?Moj partner Mark Volčanšek, čigar starši so se v Kanado odselili v šestdesetih letih, prihaja od tam. Že od nekdaj sem si želela preseliti se v tujino. Po končani srednji šoli sem kot au-pair pet mesecev živela v Londonu, med študijem pa v Meirin-genu v Švici. Prepotovala sem velik del Evrope, zato sem si želela preiz-kusiti tudi življenje na drugi celini. Hkrati sem si želela, da tudi najina desetletna hči pridobi določene iz-kušnje, ki bi ji koristile v življenju, predvsem dobro znanje tujega jezika, Mark pa si je prav tako želel vrnitve v domače okolje. Vsi smo imeli kar velika pričakovanja ob tej selitvi, zato smo pred dvema letoma prodali vse premično premoženje, oddali stanovanje v najem in se odpravili v Kanado.

Kakšne so prednosti in slabosti življenja v tujini?Dobro je, da si izpostavila tako prednosti kot slabosti, saj izkušnje ne bi mogla opredeliti kot značilno

dobre ali slabe. V pozitivnem smislu smo se bolj povezali kot družina, se naučili delovati v novem, tujem okolju in še tako slabe stvari obrniti sebi v prid. Zanimivo je, da kulturni šok ni sledil takoj po selitvi, ampak šele po štirih, petih mesecih življenja v Kanadi. Takrat namreč šele začneš pogrešati ljudi, stvari in dogajanje v domovini. Kanadčani sicer slovijo kot zelo prijazni, vendar nič več od tega. Mi smo imeli to srečo, da je partner ohranil stike s svojimi prijatelji, jaz pa sem se povezala s Slovenko Špelo, ki se je v enakem obdobju preselila v našo sosesko, zato je bil naš družabni krog veliko širši, kot bi bil sicer. Seveda je bila tam tudi partnerjeva družina, veliko nam je pomagala predvsem njegova mama. Ker sem sama zelo družabna, se me je najbolj dotaknilo pomanj-kanje družabnega življenja, saj ljudje tam živijo, da delajo, in ne obratno.

Kakšni so stroški bivanja v pri-merjavi s Slovenijo, recimo naje-mnina, stroški za hrano, šolnine, vrtci, zdravstveno zavarovanje?Predvsem je pomembno poudariti, da je velika razlika, ali v tujo državo padeš iz vesolja in začenjaš iz nič ali pa si iz svoje države napoten na delo v tujino. Ti dve situaciji sta popolnoma neprimerljivi, saj se kot totalni novinec veliko težje prila-gajaš, saj nimaš finančnega kritja, ko pa začenjaš, začenjaš pri dnu, se pravi s slabo plačanimi deli, kjer se moraš dokazovati vsaj nekaj let, da pozneje prideš na bolje plačan po-ložaj. Med tem se večina ljudi zgara in nima praktično nič od življenja. Sodobno suženjstvo. Povprečna letna plača je bila ob našem prihodu leta 2013 76.000 EUR, govorimo o bruto znesku. Vedeti pa moramo, da so razlike med plačnimi razredi ogromne, stroški avtomobilskega zavarovanja, telefonije, elektronike, obšolskih in sprostitvenih dejavnosti pa so za nekoga na minimalcu og-romni. Učitelj s toliko leti delovne dobe, kot sem jih imela jaz, ko sem prišla v Kanado (po poklicu sem učiteljica športne vzgoje), zasluži morda še kakšnih 10.000 EUR na leto več od povprečja. Partner je za delo v tovarni avtomobilov prejemal 55.000 EUR letno, vendar je delal po pogodbi in ni bil v rednem delovnem razmerju. To pomeni manjše kritje za zdravstveno zavarovanje, nobenega zobozdravstvenega kritja ali povra-čila prevoza na delo – na vsako delo pa se je treba voziti. Tudi prehrana ni plačana, delovnik pa je deseturni.

Stroški bivanja so v predelu, kjer smo živeli, enaki kot recimo v Ljubljani, mladi, ki imajo službe, si kupujejo nove hiše in se kronično zadolžujejo, tudi za 20 ali 30 let, sa-mo zato, da lahko živijo v prevelikih hišah – neredki so samski ljudje, ki si kupijo hišo, potem pa si ne morejo privoščiti npr. vstopnice za fitnes. Hrana stane zelo različno, tista, ki je ekološko pridelana, je seveda enkrat ali celo dvakrat dražja od hrane, ki jo

Kanada uvaža iz ZDA in Mehike. V Kanadi se sicer pridela nekaj hrane, vendar dežela nima dobrih klimat-skih pogojev za pridelovanje hrane in tudi tista hrana, ki je opredeljena kot ekološko pridelana, dozori v pokritih skladiščih pod lučmi. Sami smo čez čas odkrili nekaj trgovin s solidno robo in ugodnimi cenami, oz. ugotovili, kje se splača kaj kupo-vati. Na splošno je vsak Kanadčan zadolžen do konca življenja.

Kanadčani uživajo privilegij brezplačnega zdravstvenega za-varovanja, ki pa ga na laž postavi prva angina, saj je treba vsa zdra-vila plačati. Brezplačni so obvezni zdravstveni pregledi, čakalne dobe pa neprimerno daljše kot pri nas. Ljudje, ki nimajo dodatnega zdra-vstvenega kritja, so prepuščeni sami sebi, pomislite npr. na vsakega tretjega Kanadčana, ki boleha za diabetesom in si ne more privoščiti injekcij inzulina. Običajno se takim stanje poslabša do te mere, da jih pripeljejo v bolnišnico šele takrat, ko je že prepozno.

Šolstvo je brezplačno, javne šole financira država, katoliške pa poleg države dodatno še Cerkev, zato so tu-di 'kvalitetnejše'. So zelo storilnostno in tekmovalno naravnani: v tretjem razredu testirajo otroke iz znanja ma-tematike in angleškega jezika, zato se mi je zdelo, da se s hčerko vse le-to učiva samo matematiko. Likovno in glasbeno vzgojo so imeli samo tu in tam, na 'dobre' dneve, sem se tedaj šalila. Sama sem se zgrozila nad športno vzgojo, ki jo tudi sama učim, saj nimajo izdelanega učnega načrta zanjo, šport v šolah jemljejo zgolj tekmovalno (šolske lige) ali pa spro-stitveno, brez sistematike, kaj šele metodike poučevanja različnih disci-plin, kot so gimnastika, atletika, pla-vanje ... Starši sicer svojim otrokom lahko privoščijo obšolske aktivnosti, a le tisti, kjer sta oba starša polno zaposlena. Te pa so redke, saj se med tednom dela praktično po cele dneve in nima potem kdo skrbeti za otroke. Začaran krog. Velikokrat sem se vprašala, kako ljudje sploh sprejmejo tak način življenja, in se hkrati zgro-zila, da smo tudi v Sloveniji na dobri poti, da si ga na ta način uničimo.

Kakšen je povprečni delovnik?Partner je v povprečju delal 9 ur dnevno, neredko tudi sobote, pra-znike ali nedelje, ker so bili ti dnevi bolje plačani. Sama sem na začetku delala na črno kot osebni trener (za-radi prevelikega števila prebivalstva v Ontariu je kontrola na delovnem področju zelo slaba in siva ekono-mija cveti), pozneje pa volontersko v slovenski (mednarodni) šoli in honorarno v fitnes centru, nekaj ur zjutraj in nekaj zvečer, večinoma pa toliko, kolikor so me potrebovali. Da bi se zaposlila kot profesorica športne vzgoje je bilo nemogoče, saj bi morala pred tem opraviti vsaj leto dni šolanja na Ontario College of Te-achers, ki pa je bilo za naše razmere predrago. Hkrati mi tudi ta izobraz-

Kriza, nezaposlenost in nezmožnost napredova-nja so trije izmed mnogih razlogov, da vse več ljudi zapušča Slovenijo. Tudi Kočevcev. Zanimalo nas je, ali je življenje v tujini boljše oziroma kakšne so prilož-nosti in kakšne ovire.

Matija Krkovič

Julija Valentič

Kočevska september 2015www.kocevje.si 15Izziv

ba ne bi omogočala zaposlitvene varnosti, saj je v Ontariu učiteljev veliko preveč (predvsem zato, ker so dobro plačani). Lahko bi dobila delo v provinci Saskatchewan ali v Alber-ti, kjer je letna povprečna temperatu-ra 0 °C. Ampak, ne hvala!

Ali kaj pogrešate iz življenja v Sloveniji? Življenje v Sloveniji sem zelo pogre-šala, predvsem druženje s prijatelji, bližino narave, jezik, šport … Smu-čali recimo v Kanadi nismo, saj sta bili obe zimi premrzli. Pogrešala sem tudi sproščeno življenje, delo z naši-mi otroki, predvsem pa to, da grem lahko povsod peš ali s kolesom, in ne z avtomobilom. V Ontariu se vsa-kodnevno zelo redko vozijo s kolesi, tudi kolesarskih stez ni. Slovenci za zdaj še vedno jemo boljšo hrano, pijemo čistejšo in predvsem okus-nejšo vodo, manj zaslužimo, a se več družimo, se ukvarjamo s športom in smo deležni kakovostnejšega šola-nja in zdravstvenih storitev za manj denarja. Mislim, da se vsi strinjamo, da je človeka vredno, da se za te privilegije splača še naprej boriti, saj imamo samo eno življenje.

Ali se nameravate vrniti in zakaj da/ne? Smo že doma. Uživamo.

Dušan Kaluža (46), učitelj kabale in hebrejščineTrenutno živi v Madridu, ŠpanijaV Španiji živi: 6 let

Glavni razlog za selitev v tujino?Težko rečem. Pred tem sem delal v turizmu in mi je manjkala izkuš-nja živeti v tujini. Najprej sem šel v Libanon. Vsekakor sta me gnali radovednost in želja po novostih. Zdaj vem, zakaj sem šel, tedaj pa tega nisem vedel. Odločitev ni bila preračunljiva, saj nisem šel zaradi ekonomsko boljšega položaja. Motiv ni bila služba. Ko sem šel v Avstrali-jo, sem recimo žrebal, kam bom šel, preden sem šel v Španijo, pa sem si rekel: 'Zdaj bom odprl prvo revijo, ki jo bom videl, in v tisto državo, ki jo bom prebral na strani, ki jo bom odprl, bom šel. Pa sem odprl in preb-

ral: 'Tomaž Pandur režira v Madridu'. In sem šel v Madrid! Popolnoma nepreračunljivo. Problem je, da se navadiš. Prvo leto je vedno isto: najti moraš stanovanje, prihodke, mini-malno spoznati državo, kako funkci-onira, spoznati moraš minimalni krog sodelavcev … in potem to postane rutina. Bežiš od tega, kar bi moral narediti – spoznati samega sebe. Šele zdaj vidim, da je bil vzrok tudi iska-nje samega sebe, duhovni razvoj, s čimer se zdaj ukvarjam. Potujem pa že od nekdaj. Začel sem v osnovni šoli, nato sem bil zaposlen v turizmu, tako da sem bil vsako leto po dvakrat na vseh kontinentih. Potem sem mo-ral ubrati svojo pot, nastaviti zrcalo tistemu, kar sem delal prej …

Kakšne so prednosti in slabosti življenja v tujini?Vsaka prednost lahko hitro postane slabost, in obratno. To je dejstvo. In v tujini si še bolj občutljiv. Prednost je morda v tem, da na neki način izstopiš iz vzorcev, ki jih doma težko premagaš, v tujini pa mogoče lažje – način razmišljanja recimo. Kmalu ugotoviš, da morda nisi tako strpen, kot si mislil, ker se dogaja tebi. To je najprej težava, ki postane prednost, saj osebnostno rasteš: mož-nost in prisila drugega razmišljanja. Zagotovo je velik izziv kulturni šok,

štejejo pa tudi malenkosti, kot so navade, pozdravljanje, zamujanje, točnost, poslovna etika – sploh ne moreš dojeti, da je lahko drugače. So stvari, ki jih ne moreš pričakovati, da so lahko drugačne. Grki na primer pričakujejo, da jih boš ti poklical, ko se vrnejo z dopusta. Njihova navada je, da tisti, ki ostane, izreče dobrodo-šlico tistemu, ki se vrne. To je zgolj en primer, takšnih pa je cel kup! Pomanjkljivost je morda še v tem, da se te zadeve ne dotaknejo v tolikšni meri, kot bi se te, če bi bil doma – recimo zdravstvena reforma je bila, pa si distanciran.

Kakšni so pogoji bivanja v primer-javi s Slovenijo?V Španiji je praviloma vse ceneje kot v Sloveniji, razen najemnin. Te so – vsaj v Madridu – dražje. Je pa res, da ne potrebuješ avta, ker lahko kamorkoli v središču Madrida prideš peš. Ker ti mesto s svojo bogato ponudbo (muzeji, zabave, prireditve) ponuja dovolj, ti ni treba hoditi med vikendom drugam, na izlete. Največ-ji strošek je stanovanje. Najemnina za enosobno stanovanje v Madridu znaša okoli 600 evrov. Za enega je to zelo veliko. Ampak najemnina za dvosobno stanovanje lahko znaša 700 evrov, kar je takoj nižje, če si stroške delita dva. Hrana v trgovini

je cenejša, hrana zunaj prav tako, plače so nekoliko višje od sloven-skih, je pa tudi veliko brezposelnih. Ne potrebuješ delovnega vizuma. Prijaviš se na policiji in dobiš neke vrste davčno številko. Šole so javne in zasebne.

Kakšen je 'povprečni' delovnik?Moj poklic je svoboden in nimam fi-ksnega delovnika. Dopoldne se prip-ravljam na predavanja, ki jih imam popoldne, drugače pa ima večina Špancev – tudi tisti, ki delajo v tr-govinah – siesto. Ta traja med drugo in četrto ali drugo in peto popoldne, je pa značilna predvsem za špansko podeželje.

Ali kaj pogrešate iz življenja v Sloveniji? Včasih. Velikokrat namreč pridem na obisk, zdaj celo načrtujem, da bi bil v Sloveniji mesec dni spomladi in nato še jeseni. Včasih pogrešam stik z naravo, ampak to je vedno te-žava, če si v mestu. Živim v središču Madrida in le z avtobusom se lahko odpeljem ven …

Ali se nameravate vrniti in zakaj da/ne? Glede na to, da sem malo tukaj in malo tam, ne.Petra Šolar

Energetske prenove d.o.o. je visoko specializirano podjetje za energetske sanacije večstanovanjskih stavb.

Odlikujejo nas inovativen pristop ponu-janja energetskih prenov, uporaba mo-dernih tehnologij, dolgoletne izkušnje in visoka strokovnost ključnih ljudi ter skr-ben izbor podizvajalcev. Tako lahko zaradi zaupanja, ki ga uživamo pri bankah, kot edino podjetje v Sloveniji, svojim stran-kam ponudimo možnost plačila izvedbe projekta v 120 obrokih (10 let).

Naša ponudba vključuje vse sestavne de-le celovite energetske sanacije na enem mestu, to je energetski izračun in gradbe-na fizika, projektiranje, izvedba del, finan-ciranje, črpanje nepovratnih sredstev Eko Sklada, izdelava energetske izkaznice in vse drugo potrebno za izvedbo kvalitetne sanacije s poudarkom na energetski učin-kovitosti.

Naše vodilo je, da mora PRIHRANEK pri energiji pokrivati STROŠKE prenove.

www.energetske-prenove.si

Dušan Kaluža

Foto: Mojca Leskovšek Svete

Kočevska september 2015www.kocevje.si 16Zdravje

Slaba ustna higiena kočevskih osnovnošolcev

Naglavne uši – zmote in dejstva

»Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer, čisti si zobe skrbno, to si piši za uho.« Besedilo Zorana Arneža je zlasti v devetdesetih letih odraščalo z marsikom. Pesmica, ki so jo starši prenašali na svoje otroke. Kot kaže, pa se je nekje po poti iz-gubila. Jo današnji otroci, natančneje osnovnošolci, sploh še poznajo? Vse kaže, da ne. Podatki z vseh štirih kočevskih osnovnih šol, ki so jih zbrali v Zdravstvenem domu Kočev-je (ZD Kočevje), namreč prikazujejo izjemno slabo statistiko, saj ima v povprečju le 10 odstotkov učencev v posameznem razredu čiste zobe. »Stanje je resnično skrb vzbujajoče, ker je po zbranih podatkih videti, da si otroci sploh ne umivajo zob vsak dan,« pojasnjuje ravnateljica OŠ Ob Rinži Darja Delač Felda.

Ustno zdravje je integralni del splošnega zdravja otrok in pomeni odsotnost vseh bolezni, ki omejujejo njihovo sposobnost grizenja, žveče-nja, smejanja, govorjenja in psiho-socialnega blagostanja. Po splošnem priporočilu Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) si morajo otroci in mladostniki ščetkati zobe dvakrat na dan. Izsledki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2014, ki jo najdemo v publikaciji Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, kažejo, da si zobe več kot enkrat dnevno ščetka 71,6 odstotka mladostnikov. Podatki, ki so jih zbrali v ZD Kočev-je, pa pri kočevskih osnovnošolcih prikazujejo precej slabše stanje. Zad-nje preverjanje ustne higiene, ki jih za vse osnovne šole v Kočevju izvaja strokovni zobozdravstveni kader iz ZD Kočevje, je denimo na OŠ Ljuba Šercerja potekalo januarja 2015 in po besedah ravnateljice Jožice Pečnik je zobozdravnica ugotovila, da je pri veliki večini učencev potrebna sana-cija zob in obisk pri ortodontu. »So-glašamo s predlogom zobozdravnice. Razredniki so starše obvestili o dolo-čenih terminih pri zobozdravniku in jim izročili pripravljene napotnice za pregled pri ortodontu,« je pojasnila Pečnikova. Da je sodelovanje v prid izboljšanju stanja pri otrocih med ZD Kočevje in osnovnimi šolami

tesno, je jasno po pogovoru z vsemi ravnatelji šol. »Z rezultati sem sez-nanjen, zaradi tega smo skupaj (z ZD Kočevje, op. a.) napravili načrt ukre-pov, da stanje popravimo, predvsem pa, da ozavestimo starše, kako nujno je, da pri umivanju zob sodelujejo, saj vsi vemo, kako si zobe umije

otrok, ko hiti v posteljo ali pa šolo,« izpostavlja ravnatelj OŠ Zbora odpo-slancev Peter Pirc in hkrati priznava, da drugače pravzaprav ne more biti, saj otroci po njegovi oceni pojedo ogromno količino sladkarij, pri pra-nju zob pa nimajo zadostnega nadzo-ra staršev, kar seveda izkoristijo.

Ključna vloga staršev»Samo starši lahko naredimo spre-membo,« je jasen Pirc in dodaja, da njihove vloge ne more nikoli in nikakor nadomestiti šola. Podobne-ga mnenja je ravnateljica OŠ Stara Cerkev Sonja Veber, ki pravi, da so starši na prvem mestu, »šola kot ustanova pa je lahko samo še doda-tna pomoč.« Vse štiri osnovne šole izvajajo številne ukrepe in aktivno-sti, s katerimi želijo izboljšati ustno higieno svojih učencev. Tako je bila v nekaterih šolah na prvem šolskem dnevu pri prvošolčkih prisotna zobozdravstvena asistentka iz ZD

Kočevje Mateja Tadič, ki je tudi ena od glavnih pobudnic za ozaveščanje o pomembnosti pravilne nege zob pri učencih. V OŠ Ob Rinži so sprejeli sklep, da bodo rojstne dneve v šoli praznovali bolj zdravo ter tako uki-nili sladkarije in sladke pijače, ki jih otroci sicer precej redno prinašajo v

šolo. Na OŠ Ljuba Šercerja razredni-ki redno spodbujajo učence k dosled-nemu in pogostemu izvajanju ustne higiene. V OŠ Stara Cerkev bodo v letošnjem šolskem letu v sodelova-nju z ZD Kočevje izvajali Vzgojo za zdravje. V OŠ Zbora odposlancev so šli še dlje in bodo z oktobrom uvedli obvezno ščetkanje zob po malici za učence v četrtih in petih razredih, v prihodnjih letih pa načrtujejo pre-mik še v nižje razrede. »Dvigujemo prah,« pravi Pirc, ki se skupaj z rav-natelji preostalih kočevskih osnovnih šol še kako zaveda problematike. Pirc, Delačeva, Vebrova in Pečni-kova se strinjajo, da morajo svojo, torej ključno vlogo odigrati starši. »Vloga staršev je najpomembnejša, saj so otroci ogledalo njihovih na-vad. Skupaj se morajo posvetiti temu vprašanju in vztrajati toliko časa, da otroci navado pridobijo in ta postane njihova vsakdanja rutina,« opozarja Delačeva. »Menim, da je to, česar

se lotevamo, največ, kar lahko nare-dimo, in da staršem pomagamo pri vzgoji. Torej konec obdarovanja s sladkarijami, skrb za zdravo prehra-no in ščetkanje zob po malici. Goto-vo vsem staršem to ne bo všeč, a jih lepo prosim, da premislijo in kljub zadržkom, ki jih imajo, podpirajo

željo zobozdravnic in tudi šole,« na starše apelira Pirc.

Pičlih, a nujnih šest minut na danTadičeva opozarja na ključni pro-blem staršev, to je splošno pomanj-kanje časa zaradi današnjega ritma življenja in posledično premalo časa, ki ga starši namenijo ustni higieni svojih otrok. Kot razlaga, se v ZD Kočevje skupaj z vsemi osnovnimi šolami trudijo izboljšati stanje, zato so v preteklem šolskem letu večkrat obiskali posamezne šole in poskušati izboljšati rezultate ter s slabih 10 priti na 30 odstotkov, vendar jim to ni uspelo. »Tudi ko smo bili navzoči na roditeljskih sestankih in prišli naslednji dan v šolo s tabletkami za kontrolo higiene, ni bilo čisto nič drugače,« pojasnjuje. Kot pravi, pot-rebujejo otroci pri negi zob pomoč nekje do svojega 12. leta starosti, kontrola čistoče pa je potrebna vsaj še nekaj nadaljnjih let. »Dobra ustna

higiena, redno ščetkanje, nitkanje in obiski pri zobozdravniku prepreču-jejo nastanek kariesa, vnetja dlesni in izgubo zob. S slabo ustno higieno pa so povezane tudi druge bolezni, kot so denimo sladkorna bolezen ali srčno-žilne bolezni,« še izpostavlja Tadičeva. »Stanje je slabo in ga moramo popraviti,« poudarja Pirc in upa, da bodo vse aktivnosti, ki jih bodo izvajali na šoli, nekakšna 'šok terapija' za starše, ki bo pripomogla k spoznanju, da so oni tisti, ki so odgovorni za ustno higieno svojih otrok in da za to potrebujejo le pičlih šest minut na dan.

Začetek že v vrtcuDa je pomembno otrokom že od ma-lih nog priučiti higienskih navad, se zavedajo tudi v Vrtcu Kočevje, kjer malčke navajajo na ustno higieno. Zdravstvena vzgoja je del njihovih ključnih dejavnosti, z otroki obi-skujejo zobno ambulanto, obišče jih zobozdravnica, sodelujejo v projektu NIJZ Zdravje v vrtcu, po obrokih splakujejo zobe in nasploh skrbijo za preventivne zdravstvene ukrepe. Na vrtčevskih jedilnikih je veliko sadja in zelenjave, porabo sladkorja pa omejujejo. Na bistveno vlogo staršev opozarja tudi ravnateljica vrtca Irena Robič: »Pomembno je sodelovanje s starši, ki lahko vsebine iz vrtca vpletajo v navade umivanja zob doma. Vzgojitelji v vrtcu so s svojim znanjem ter pozitivnim od-nosom do ustne higiene predvsem svetovalci, vzgled ter vez med starši in otroki. Starši pa imajo odgovor-nost do svojih otrok že od prvega mlečnega zobka dalje.« Po mnenju Robičeve je ustna higiena širok po-jem in ni le ščetkanje zob, temveč zobozdravstvena vzgoja, s katero je treba otrokom privzgojiti potrebo po rednem in pravilnem čiščenju zob, ustrezne prehrambne navade, potrebo po čistih zobeh po vsaki jedi in redno obiskovanje zobozdravnika. »Lepi zobje ne pomenijo le lepega nasmeha, temveč tudi splošno zdrav-je,« pa še opozarja Tadičeva in starše poziva, da skupaj z njimi naredijo korak naprej k izboljšanju ustne higi-ene svojih otrok. Aleksandra Papež

Naglavne uši so žuželke prosojne barve, velike od 3 do 4 mm. Ko se nahranijo s krvjo, se obarvajo rjavo rdeče. Naglavne uši ne skačejo z glave na glavo, saj so plazeči insekti.

Največkrat se prenašajo ob stikanju glav (posebno v vrtcih). Uši niso po-kazatelj slabe higiene, ravno naspro-tno: zelo rade imajo čista lasišča. A brez panike! Zoprne zalege se lahko zlahka rešimo, če dosledno upošte-vamo navodila.

»Ko starši dobimo obvestilo, da so se v vrtcu ali šoli pojavile uši, moramo otrokovo lasišče pregledo-vati vsak dan. To delamo pri dobri, najbolje dnevni svetlobi, lahko pa si pomagamo s povečevalno lečo. Pregledamo celotno lasišče, zlasti v zatilju in za ušesi, najdemo pa lahko tako odrasle uši kot gnide. Pri odkri-vanju si pomagamo s prečesavanjem

z gostim glavnikom, priporočljivo je, da prečesavamo mokre lase. V lekarnah najdemo več preparatov za razuševanje – postopek, ki ga izvaja-mo tako pri otroku, pri katerem naj-demo uši ali gnide, kot tudi pri vseh preostalih družinskih članih oziroma ljudeh, kjer najdemo uši. Postopek razuševanja začnemo pri vseh dru-

žinskih članih sočasno. Pri uporabi preparatov moramo natančno slediti navodilom proizvajalca, da kože la-sišča ne dražimo preveč. Preparat za nanesemo na suho lasišče, ga skrbno razporedimo po njem ter pustimo, da deluje vsaj deset minut. Nato la-sišče speremo z vodo in obrišemo z brisačo. Lasišče prečešemo, sprva z navadnim glavnikom, potem pa še z gostim. Postopek razuševanja obve-zno ponovimo čez 7 do 10 dni ozi-roma glede na navodila proizvajalca tudi prej. Glavnike in krtače ope-remo v vroči vodi (več kot 60 °C), prav tako perilo, ki je bilo v stiku z lasmi. Predmete, ki jih ne moremo

oprati, vstavimo v plastično vrečko, ki jo tesno zatisnemo in pustimo za 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zamrzovalniku. Otrokom odsvetujemo medsebojno menjavo kap, čelad, glavnikov ali krtač,« je pojasnila Edita Jusić, dr. med., sicer pediatrinja v kočevskem zdravstve-nem domu. Dodala je, da odkritje uši ali gnid na otrokovi glavi načeloma ne sme biti razlog, da bi otrok izostal iz šole ali vrtca.

Glede preparatov proti ušem meni, da naj jih ne bi uporabljali preventiv-no. Bolj priporočljivo je vsakodnev-no pregledovanje otrokovega lasišča. Petra Šolar

Začetek šolskega leta poleg učenja in novih prijateljev s seboj prinese tudi veliko bolezni in … uši. Izjema ni-so niti kočevski vrtci in šole, v katerih so se te nadležne žuželke znova pojavile, zato smo nasvete, kako ravnati, če odkrijemo uši, poiskali pri pediatrinji Editi Jusić.

V povprečju ima v vsakem razredu čiste zobe le 10 odstotkov otrok. • Foto: Shutterstock

Foto: 123rf

Kočevska september 2015www.kocevje.si 17Potepanja

Od Köbenhavna do Stockholma – kolesarjenje po ŠvedskiOd 19. do 30. junija letos sva se od-pravila na kolesarjenje po Švedski. Z letalom sva iz Ljubljane poletela v Köbenhavn, kjer naju je pričakal dež, ki je bil prve dni kar pogost sopot-nik. Köbenhavn je največje mesto v Skandinaviji. Za ogled bi potrebovala več dni, a sva si lahko privoščila le popoldanski panoramski izlet skozi center. Na Švedsko sva se odpeljala z vlakom po znamenitem 12 km dolgem mostu Oresund, ki od leta 2000 prek Severnega morja povezu-je Köbenhavn in Malmö, mesto na skrajnem jugu Švedske. Most je res atraktiven, z neverjetno konstrukcijo, ki je speljana deloma nad morjem in deloma pod njim.

Malmö je eno od najstarejših skan-dinavskih mest, ki se ponaša z naj-višjim nebotičnikom na Švedskem. Tako imenovani Torso je tudi najvišja stanovanjska zgradba v Skandinaviji ter druga najvišja stavba v Evropi. Po ogledu znamenitosti sva kljub pozni uri nadaljevala pot ob razgledni zahodni obali Severnega morja. Naj-bolj sva bila navdušena nad 150 let starim, lepo ohranjenim mlinom na veter. A vzpon do njega je naznanjal, da s Heleninim kolesom nekaj ne bo v redu. Škrtanje v menjalniku se je po ravnini umirilo in ob desetih zvečer sva še v soncu prispela v mesto Lan-dskrona. Že prvi večer sva ugotovila, da bo spanje na Švedskem drago.

Žal se je najino kolesarjenje nas-lednji dan že po nekaj kilometrih prekinilo. Ob težjem vzponu se je menjalnik dokončno zlomil. Obtičala sva sredi cvetočega polja. Nočna mo-ra kolesarja! Poskušala sva poiskati najbližji kolesarski servis, a sva od domačinov zvedela, da na Švedskem ta vikend praznujejo njihov največji praznik Midsommer, pri nas bi rekli kresna noč in kresni dan, ko je vse za-prto. Midsommer na severu praznuje-jo bolj kot novo leto. Ljudje nosijo na glavah venčke iz cvetja, se zabavajo, popivajo, igrajo družabne igre na do-mačih vrtovih … Super, a žal nikjer nikogar, ki bi nama lahko pomagal!

Na srečo sva pred odhodom nave-zala stik s slovenskim duhovnikom Zvonkom Podvinskim, ki že 20 let deluje v Göteborgu. Poklicala sva ga in od njega dobila telefonsko številko slovenske družine iz Helsingborga. Kmalu je bila Helena s kolesom vred v avtu prijaznega g. Ilka. Tako sva se znašla v pevski družini sester Budja, doma iz Male Nedelje, ki pa že več

desetletij živijo na Švedskem. Sestre Budja so ustanovile prvi slovenski ansambel na Švedskem, izdale so se-dem zgoščenk slovenskih in švedskih pesmi, same so pisale pesmi, glasbo in priredbe ter ustanovile tudi družin-ski pevski zbor Orfej. Nastopale so veliko po Sloveniji in na Švedskem.

Namesto vrtenja pedalov sva tako dva dni tudi midva praznovala Mid-sommer s Slovenci na Švedskem, kjer se je veliko prepevalo, kar nama je bilo še posebej pri srcu.

V ponedeljek smo na servisu Bi-cycle Doktor v Helsingborgu ugoto-vili, da so menjalnik poškodovali pri transportu na letalu, saj se sicer ne bi mogel tako zlomiti. Prijazen serviser je kolo hitro popravil in imel hvala bogu ustrezne dele. Končno sva se odpeljala naprej proti 200 km odda-ljenemu Göteborgu, do katerega sva kljub hladnemu vremenu (12–14 °C), nasprotnemu vetru in občasnemu dež-ju potrebovala le dva dni. V Götebor-gu naju je pričakal duhovnik Zvonko Podvinski z okusno obaro, nato pa smo se odpeljali k slovenski družini Zupančič še na palačinke. Čeprav sta obe generaciji (starši in otroci) rojeni na Švedskem, vsi tekoče govorijo slovensko. Oče tudi izvrstno obvlada harmoniko, zato smo večer nadaljeva-li ob prepevanju slovenskih ljudskih in narodno-zabavnih viž.

Vse bi bilo lepo in prav, če Helene ponoči ne bi napadel zobobol. G. Zvonko, najin angel varuh, naju je odpeljal še k svoji zobozdravnici Poljakinji, ki je Heleno oskrbela kar zastonj.

Zvonko nama je z avtom razkazal Göteborg, drugo največje mesto na Švedskem, nato pa sva krenila v not-ranjost dežele. Veter nama je končno zapihal v hrbet. Cesta, lahko bi jo imenovala 'gori-doli', naju je vodila mimo številnih jezer, po katerih je Švedska znana. Vožnja po urejenih kolesarskih poteh ob jezerih je ponu-jala čudovite razglede. Romantične hiške, večinoma brez zaves in s sve-tilkami na vseh oknih, so spominjale na hišico Pike Nogavičke. Tipična podeželska hiša je lesena, rdeče opeč-nate barve z belimi okni in vrati. Vo-zila sva skozi gozdove, včasih 30 km ni bilo nobenih hiš. Sanjsko vožnjo je motilo le dejstvo, da je na podeželju težko dobiti prenočišče, zato sva mo-rala kakšen dan krepko potegniti do kraja, kjer sva lahko prespala.

Pot naju je vodila skozi Bollebygd,

Boras, Gällstad in Mulseryd v Jön-köping, mesto na jugu največjega švedskega jezera Vättern. Zadnjih 15 km sva vozila po nevarni hitri cesti, a ko sva prispela iz gozda, enostavno ni bilo druge možnosti. Naslednji dan pa sva spet uživala na poti ob obali jezera. Centralna južna Švedska je najlepši del dežele in tudi največja žitnica. Nepregledna polja so poseja-na z žitom, sončnicami, makom, lečo in raznimi kulturami. V lepem vreme-nu, ki sva ga bila zadnje dni deležna,

sva neizmerno uživala. Kar prehitro sva prišla v čudovito mesto Vadste-na, najin glavni cilj potovanja. Tu je pokopana svetnica Brigita Švedska, zavetnica Švedske in sozavetnica Evrope. Svetnica je bila sicer poro-čena in mati osmih otrok, po smrti moža pa je ustanovila red brigitink in zgradila samostan. V 14. st. je z mo-žem peš poromala iz Švedske v dalj-no Španijo na grob apostola Jakoba v Santiago de Compostela. Na grob sv. Brigite Švedske sva se odpravila

zato, ker je bila ena najpomembnejših Jakobovih romaric. Camino naju z njo povezuje, saj sva to pot po Španiji leta 2004 opravila tudi midva in po-zneje po Sloveniji trasirala slovenski camino oz. slovensko kolesarsko Jakobovo pot, ki je v srednjem veku naše romarje peljala v Compostelo.

V samostanu v Vadsteni so naju sprejele Brigitine sestre. Pri njih sva smela prespati, ker naju je priporočil g. Podvinski. V Vadsteni se namreč vsako leto na binkošti zberejo Slo-venci iz celotne Švedske pri skupni maši in kulturnem programu. Zato sestre Slovence in Zvonka dobro poznajo. Posebno jim je všeč sloven-ska pesem. Ko sva v nedeljo pred mašo zapela v še prazni cerkvi, so naju slišale, in ena izmed njih naju je prosila, da na začetku maše zapojeva slovensko pesem. Tako sva imela veliko čast, da sva v pomembnem svetišču zapela Marijino pesem. Pred odhodom sva obiskala še muzej, kjer je marsikaj zanimivega iz časa in živ-ljenja sv. Brigite.

Kar težko sva se odpravila naprej do mesta Linköping. Ker sva zaradi pokvarjenega kolesa izgubila dva dni in pol, sva morala zadnjih 200 km do Stockholma, od koder sva imela po-vratno letalo za Ljubljano, prevoziti z avtobusom.

Zadnji dan sva posvetila ogledu ogromnega Stockholma, ki ima sa-mo tristo tisoč manj prebivalcev kot celotna Slovenija. Slikovito mesto je znano predvsem po svoji znameniti legi, saj središče mesta leži na kop-nem in na štirinajstih otokih jezera Mälaren, od tod tudi ime mesto na vodi oz. severne Benetke. Ogledala sva najstarejši del mesta, t. i. Gamla Stan ali Staro mesto, kjer je kraljeva palača, sedež švedske vlade in parla-menta, katedrala in druge znamenito-sti. Za zaključek sva bila še v muzeju Vasa, ki hrani mogočno bojno ladjo iz leta 1628. Plavajoča rezbarska moj-strovina z mnogo pozlačenimi kipci, ki naj bi pokazala moč takratne šved-ske krone, ni nikoli plula. Takoj po splavitvi se je potopila; najbrž zaradi številnih topov na krovu. Po 300 letih so jo dvignili in obnovili.

Sedemsto dvajset prevoženih ki-lometrov po lepih, urejenih, za kole-sarje prijaznih cestah skozi zanimivo Švedsko s številnimi doživetji po Skandinavskem polotoku bo ostalo v lepem spominu.Helena in Franc Štefanič

Dan odprtih vratPodjetje Melamin D.D Kočevje odpira svoja vrata.

Dan odprtih vrat bo 3.10.2015 ob 10:00 h, na sedežu podjetja Tomšičeva cesta 9.

Predvidena je kratka predstavitev dosedanjih dosežkov pojetja, ter ogled kotlovnice na bio maso.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 18Ob občinskem prazniku

Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem je že poleti 1942 načrtovalo zbor delegatov krajevnih narodnoosvobodilnih od-borov, vendar je italijanska ofenzi-va to onemogočila. Poleti 1943 so po izkrcanju zahodnih zaveznikov na Siciliji in padcu fašizma v Italiji nastale ugodne razmere, ki so omo-gočale intenzivnejše priprave na sklic širšega zbora predstavnikov slovenskega ljudstva.

Vrhovni plenum OF je na zase-danju 21. septembra 1943 sklenil, da bo zbor zasedal od 1. do 3. oktobra 1943 v Sokolskem domu v Kočevju. Mesto je bilo izbrano

za kraj zasedanja, ker je bilo sredi osvobojenega ozemlja. Poleg tega je bilo zaradi svoje zemljepisne lege manj izpostavljeno sovražni-kovim napadom. Dostopno je bilo odposlancem z vzhodne in zahodne Slovenije. Sokolski dom v Kočevju je imel dvorano, primerno za okoli 600 ljudi. V okolici mesta so izpra-znjene vasi odseljenih kočevskih Nemcev ponujale zatočišče udele-žencem zasedanja. Izbira kraja je imela tudi simboličen pomen, saj je bilo Kočevje 600 let gospodar-sko, upravno in kulturno središče nemškega jezikovnega otoka sredi slovenskega etničnega ozemlja.

Kočevje naj bi postalo rojstni kraj najvišjega predstavnika slovenske ljudske oblasti. Razglas o razpisu volitev za zbor odposlancev slo-venskega naroda je izšel tudi kot letak, natisnjen v tiskarni Pavliček v Kočevju. Istočasno so natisnili tudi letak ''Narod si bo pisal sodbo sam!'', za katerega je linorez izrezal slikar France Mihelič.

Volitve so potekale od 20. do 25. septembra 1943. Aktivno in pa-sivno volilno pravico so imeli vsi, starejši od 17 let, in prvič v naši zgodovini tudi ženske. Med odpos-lanci so bili zastopani različni pok-lici in sloji prebivalstva, največ je

bilo kmečkega prebivalstva, poleg njih pa tudi delavci, izobraženci, učitelji, profesorji, zdravniki, prav-niki, kulturni delavci, študentje, uradniki, trgovci in obrtniki. Med njimi so bili tudi trije duhovniki. Imena skoraj vseh udeležencev so znana, prav tako poklici in imena krajev ali volilnih enot, ki so jih zastopali. Njihovi podpisi so na ogled v Jakčevi spominski knjižici na razstavi Narod si bo pisal sodbo sam, Slovenija od ideje do države.

Priprava dvorane Dvorano takratnega Sokolskega doma so slovenski umetniki za to

priložnost še posebej okrasili. Stene doma so prekrili z napisi in gesli, ki so bili poškodovani ali uničeni kmalu po nemški okupaciji mesta, oktobra 1943. Skoraj nepoškodovan je ostal samo napis nad odrsko od-prtino. Po drugi svetovni vojni so močno poškodovano stavbo obnovi-li in jo po narodnem heroju Jožetu Šešku preimenovali v Šeškov dom. Leta 2001 je bil razglašen za kultur-ni spomenik državnega pomena.

O tehničnih pripravah na zbor se je Bogdan Osolnik spominjal: »Tam smo si skupaj s kočevskimi aktivisti ogledali Sokolski dom – sedanji Šeškov dom – in dvorano, v kateri

Zbor odposlancev slovenskega naroda je bil prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda med 2. svetovno vojno v Evropi. S svojimi sklepi in odločitvami je uzakonil narodno oblast na slovenskih tleh in izvolil njeno najvišje predstavništvo – Slovenski narodnoosvobodilni odbor, prvi slovenski partizanski parlament.

Narod si bo pisal sodbo sam, Kočevje (1.–4. oktobra 1943)

Praznovanje 20-letnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, 1963, Pokrajinski muzej Kočevje

Porušeno mesto ob bombardiranju

Spomenik svobode je bil slavnostno odkrit ob 10-letnici zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda

Kočevska september 2015www.kocevje.si 19Ob občinskem prazniku

naj bi bilo zasedanje. Poslopje je stalo nekoliko zunaj mesta in še ni bilo obdano s hišami, ki tam stojijo danes. /…/ O ureditvi notranjosti doma smo se pogovarjali z arhi-tektom Sašo Sedlarjem in skupino likovnih umetnikov, v kateri sta bila tudi Niko Pirnat in Dore Klemenčič – Maj. Dvorana je morala biti dobro zatemnjena, ker je bilo predvideno, da bo zbor zasedal le ponoči. Ar-hitekt si je zamislil, da bodo stene okrasili z lesenimi letvami, ki bodo tudi podlaga za slike in napise. Ko smo govorili o geslih, ki naj bi bila zapisana na stenah, je Kidrič dal idejo, naj bi bile na čelni strani nad odrom zapisane Cankarjeve besede ''Narod si bo pisal sodbo sam!''

Dore Klemenčič – Maj je zapos-lil soboslikarja, ki sta prepleskala celo dvorano: stranski steni sivo, prednjo in zadnjo z balkonom pa rdeče. Po končanem pleskanju je Klemenčič dobil v tamkajšnji tekstilni tovarni 150 metrov tem-nordečega blaga, iz katerega so na vsaki strani dvorane naredili po pet od stropa do tal segajočih prog, med presledki pa izpisali razna gesla, nad oder pa Cankarjevega. Čez teden dni je inženir Rojc poslal Klemenčiču še štiri pomočnike: arhitekta Sašo Sedlarja, slikarje Nikolaja Pirnata, Draga Vidmarja in Franceta Miheliča, ki so nato skupaj narisali portrete treh velikih voditeljev protifašistične koalicije in Josipa Broza – Tita. Na zadnjo balkansko steno sta Pirnat in Mi-helič naslikala še šest simboličnih likov (delavca, kmetico, partizana itd.). Po končanem delu je dvorano prevzel inženir Lojze Rojc.

Potek zasedanja Zasedanja zbora odposlancev slo-venskega naroda se je udeležilo 668 neposredno in posredno izvo-ljenih ter delegiranih odposlancev in 78 delegatov odborov OF. Na zbor so prišli tudi predstavniki osrednjih vodstvenih organov narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije, med njimi dr. Ivan Ribar, predsednik izvršnega odbora Antifašističkog vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije (AV-NOJ), delegacija Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, vodja zavezniške vojaške misije za Slovenijo, kanadski major William Jones in drugi.

Zasedanje se je začelo v petek, 1. oktobra 1943, ob 21. uri. V dvorano so odposlanci prihajali po okrožjih. Prvo, slavnostno sejo je začel predsednik Izvršnega od-bora OF (IO OF) Josip Vidmar s pozdravnim nagovorom. Nato je v dvorano vkorakala desetina parti-zanov, ki je razvila in pozdravila slovensko narodno zastavo. Med-tem so odposlanci peli slovensko narodno himno Naprej zastave slave. Zaigrala jo je rudarska godba iz Kanižarice pri Črnomlju pod tak-tirko Rada Simonitija.

Sledila je izvolitev častnega in delovnega predsedstva. Za delov-nega predsednika so izvolili Bog-dana Osolnika, ki je takoj prevzel

vodenje zbora. Za zapisnikarja sta bila zadolžena Stane Krašovec in Milan Megušar. Nato so od-poslance pozdravili predstavniki jugoslovanskega, hrvaškega in slo-venskega osvobodilnega gibanja ter major Jones. Večer se je zaključil s kulturnim programom.

Druga, delovna seja se je začela 2. oktobra 1943 ob 21. uri. Na za-četku so odposlanci z navdušenjem pozdravili prihod delegatov iz Primorske in Štajerske, ki so zaradi ovir prišli v Kočevje šele tega dne. Nato so zbor pozdravili predstavni-ki Primorske (Jože Grahor), Štajer-ske (Peter Stante), Gorenjske (Jože Sluga) in Ljubljane (Vlado Krivic).

Osrednji del seje sta bili poročili članov IO OF Borisa Kidriča in Ed-varda Kardelja. Boris Kidrič je po-ročal o nastanku in razvoju OF ter opozoril na vlogo in prispevek Ko-munistične partije Slovenije v OF. Za njim je nastopil Edvard Kardelj z referatom o političnem položaju in nalogah osvobodilne borbe. Sejo so zaključili ob štirih zjutraj.

Tretja, delovna seja je potekala 3. oktobra od 21. ure dalje. Odprl jo je Zoran Polič, član IO OF, z referatom Graditev nove ljudske oblasti in vključitev prebivalstva v narodnoosvobodilno borbo. Za njim je nastopil dr. Marijan Brecelj, tudi član IO OF, z referatom O go-spodarstvu, financah in prehrani.

Zborovanje sta zaključila dr. Ivan Ribar in Josip Vidmar s svojima govoroma, in sicer 4. oktobra 1943 ob treh zjutraj. Na koncu zborova-nja je še enkrat nastopila partizan-ska gledališka skupina. Premierno je odigrala igro Mati, ki jo je prav za ta namen napisal Mile Klopčič.

Pomen kočevskega zbora Zbor odposlancev slovenskega na-roda v Kočevju je imel predvsem manifestativni značaj. Na njem so sprejeli odlok o splošni mobilizaciji vseh ljudskih sil in vseh gmotnih sredstev slovenskega naroda za pot-rebe narodnoosvobodilnega boja, sklep o priključitvi Slovenskega primorja k združeni Sloveniji. Poleg tega so izvolili 120-članski Vrhovni plenum OF ali Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal kot organ oblasti tudi prvi slovenski partizanski parlament. V njegovo predsedstvo so bili izvo-ljeni vsi člani dotedanjega IO OF. Zbor je izvolil tudi 42-člansko dele-gacijo za sodelovanje na 2. zaseda-nju AVNOJ-a ter se izrekel za novo, demokratično in na narodni ena-kopravnosti zgrajeno Jugoslavijo.Vesna Jerbič Perko

Pomembnejši viri in literaturaArhiv PMK Kočevje.

• Tone Ferenc: Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1.–4. 10. 1943. Dokumenti. Kočevje, 2003.

• Natalija Mihelčić: Zbor odposlancev sloven-skega naroda v Kočevju 1943–2008, Pokra-jinski muzej Kočevje, Kočevje, 2008.

• Zbor odposlancev slovenskega naroda v Ko-čevju od 1. do 3. oktobra 1943. Dokumenti. Uredil Milan Megušar-Borut, Ljubljana 1953.

• Bogdan Osolnik: Narod si bo pisal sodbo sam. Ob 50-letnici Zbora odposlancev slo-venskega naroda v Kočevju, Ljubljana, 1993.

• Irena Škufca: Narod si bo pisal sodbo sam: Slovenija od ideje do držav,. Pokrajinski mu-zej Kočevje, 1998, str. 42.

Ugasnite luči, da ne bo videti, da je tu še kakšna državaTakšni občutki me prevevajo ob spremljanju odzivov Slovenije na begunsko krizo. Ugasnite luči, da ne bo videti, da je tu še kakšna država. Strašno čedna država sicer, ki pa, kot nekatere čedne dekline in mladci, živi od danes do jutri in nima prave strategije za 10 in več let naprej. Strategije upravljanja z lastnimi ljudmi, kaj šele izmučenimi begunci, ki te dni trkajo tudi na naša vrata in srca.

Ob spremljanju sej državnega zbora ugotavljam, da vodstvo države, ki naj bi ljudstvu kazalo pot, prav tako bega, kot te dni bega javnost. Razumem, da je izziv precejšen, iskanje rešitev pa ravno zato ne tako preprosto, a bi vseeno pričakovala, da imamo bolj razdelan načrt, kar se tiče kvot, po-moči bolj obremenjenim državam in glede prihodnosti beguncev pri nas.

Pred približno 20 leti smo bili soočeni s podobnim izzivom, izkušnje torej imamo, migracije ljudstev niso nekaj novega, obstajajo primeri dobre prakse postopanja s prišleki, težko pa se tudi delamo, da nismo vedeli, kaj se dogaja. Na Bližnjem vzhodu in severu Afrike spopadi intenzivno divjajo že zadnjih nekaj let, tudi begunce na čolnih in prenatrpano italijansko Lampeduzo gleda-mo že vrst let. Kar se v naši soseski dogaja danes, je bilo samo vprašanje časa. In zdaj, ko je vojna zares potrkala na naša vrata, ko ni več nekje tam, daleč stran, smo mi presenečeni. Vse, kar lahko slišimo od vlade, so podatki o tem, kje je kakšnih 10 postelj frej, Madžarski pa smo na pomoč pos-lali celih 10 šotorov. Plosk, plosk.

Ljudje so preslabo obveščeni glede begunske problematike. V Nemčiji in Franciji so npr. notranji ministri takoj poklicali župane in jih seznanili z vladnimi načrti glede sprejema beguncev ter prosili za njihovo podporo.

Eni begunce pozdravljajo, drugi bi gradili zidovePo družbenih omrežjih tako že nekaj tednov krožijo številne dezinformacije, kar nerazumevanje dogajanja le še poglablja. Ljudi je upravičeno strah. Bojijo se. Vrhovni šefi države pa z nikakršno strategijo obveščanja tako rekoč soustvarjajo pogoje za vzpon teorij zarote.

Kar naenkrat smo se spet začeli deliti, na tiste, ki okoli paradirajo z napisi “Begunci, dobrodošli”, in tiste, ki bi najraje postavljali zidove. “Obe možnosti sta slabi”, kot je za London Review of Books zapisal Žižek: “Največji hipokriti so tisti, ki pozivajo k odpiranju mej. Zelo dobro vedo, da se to ne bo nikoli zgodilo: takšna poteza bi v Evropi takoj sprožila vsesplošen upor. Populist, ki je proti pri-seljevanju, pa prav tako zelo dobro ve, da ljudem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, če bi bili prepuš-čeni samim sebi, ne bi uspelo rešiti lastnih težav in reformirati svoje države.”

Zgražanje nekaterih nad Evropo, kako da ne dela nič, ni na mestu. Seveda, vedno se da narediti še več in bolje. Moramo narediti več in bolje. Tudi iz Evrope so se ljudje zaradi popolnoma enakih razlogov kot ti begunci zdaj, vojn in revščine, razseljevali po vsem svetu. A mnogo več bi morale narediti tudi ZDA. Vpletene v vse vojne na kriznem območju naj bi do konca septembra sprejele 1800 Sircev. Ne, nisem se zmotila, ne manjka nobena ničla. 1800. Glede na obseg krize in odgovor-nost zanjo, ki je tudi na njihovih plečih, je to skoraj enako nič. Turčija je denimo sprejela okoli dva, Libanon pa milijon in pol beguncev.

Nobene katastrofe ne bo, če sprejmemo nekaj sto tisoč beguncevEvropi, ki skupaj šteje več kot 750 milijonov ljudi, se ne bo zgodila nobena katastrofa, če sprejme nekaj sto tisoč beguncev. Ampak res prav nobena. Če jih pride milijon, je to še vedno vsega 0,13 odstotka prebivalstva. Prinesejo lahko marsikaj dobrega. Vprašanje, ki se mi zdi zelo pomembno, pa je, kako te begunce, ki prihajajo z drugega sveta in so drugačni od nas, integrirati v Evropo. Ima-mo načrt za to, da jim razložimo, kako živimo tu, kakšna pravila spoštujemo in katere pravice smo si izborili?

Pred dnevi me je denimo zmotila novica iz Nemčije o tem, kako je vodstvo šole na Bavarskem starše obvestilo, naj svoje hčere oblečejo bolj konservativno, ker da so zraven telovadnice postavili begunski kamp. “Sirski državljani so večinoma muslimani in govorijo arabsko. Begunci so zaznamo-vani z njihovo lastno kulturo. Ker je šola v neposredni bližini kampa, dekletom svetujemo bolj 'zapeto' oblačenje, sicer lahko pride do kakšnih nesporazumov.” Ne vem, ali gre za edinstven primer ali ne, da ne bi prihajalo do nesporazumov, med drugim, kako oblečena naj hodi ženska v javnosti v Evropi, pa je treba tem ljudem razložiti, kako živimo tu. Oni so tisti, ki se morajo prilagoditi, mi jim mora-mo pa pomagati pri tem.

Evropa je in mora (p)ostati vključujoč prostor za vse, ki bi želeli tu pošteno živeti in delati. Ko so se ljudje množično preseljevali čez lužo, tudi iz naših krajev jih je kar nekaj odšlo tja, eni s trebu-hom za kruhom, drugi, ker so bili preganjani, so imeli tam zanje pripravljen zelo premišljen načrt, reklo se mu je 'melting pot' ali po naše talilni lonec. Metaforo so uporabljali za opisovanje fuzije različnih kultur in narodov, ki so se zlivali v ZDA v želji po boljšem življenju. Projekt integracije tuj-cev v okolje se je začel s postankom na Ellis Islandu, nadaljeval pa z obveznim tečajem angleščine in spoštovanjem lokalnih pravil.

Imamo takšen načrt tudi za Evropo? Zares poln kufer namreč imam 101 iniciative zbiranja po-moči za to in ono, ko se odgovornost z ramen države prelaga na državljane in državljanke. S tem problemov ne rešujemo, ljudi pa delamo še bolj odvisne in nemočne.

Resen razmislek, kako zelo bo prihod beguncev, večinoma drugačnih kultur in tradicij, utegnil spremeniti staro celino, je zelo na mestu. Zmerjati ljudi, ki se to sprašujejo, z rasisti, ni prav. Kaj bo torej čez mesec dni, ko se begunci spočijejo, ko se zadeve umirijo? Velik del ljudi, ki prihajajo, pred-stavljajo šolajoči otroci. Po moji logiki bo Evropa potrebovala nove učitelje, ogromno njih. In vizijo, kako te ljudi, mnogo zelo izobraženih, integrirati v družbo. Prav ta razmislek, poleg števila šotorov in toplih odej, potrebujemo zdaj.

Nataša Briški

KOLUMNA

Fot

o: G

rega

Žun

ič, V

iva

Kočevska september 2015www.kocevje.si 20

Pet stoletij kmečkih uporovPrvi kmečki upori so se na slovenskih tleh pojavljali že v 14. stoletju. Iskra kmečke upornosti ni ugasnila vse do zloma fevdalnega sistema v 19. sto-letju in odprave podložništva. V tem času se je zvrstilo pet velikih (1478, 1515, 1573, 1635, 1713) in blizu dvesto lokalnih kmečkih uporov.Med poglavitnimi razlogi za upor-

ništvo so bile slabše možnosti za kmečko trgovanje, povečane obre-menitve podložnikov, uvajanje novih javnih bremen v korist dežele in dr-žave, turški vpadi in kmečke vojaške dolžnosti. Svoje so dodale še hude preizkušnje zaradi številnih vojn, slabih letin in epidemij. Vse slabši položaj so kmetje začeli izražati v obliki kmečkih uporov. Uperjeni so bili proti posameznim zemljiškim gospodom, a tudi proti fevdalizmu kot ekonomskemu in upravno-sodne-mu sistemu.

Največji slovenski kmečki uporKmečki upori v drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja predstavljajo eno najpomembnejših prelomnic v slovenski zgodovini, saj so pos-tavljali prve temelje oblikovanja slovenskega naroda. Med njimi po-sebno mesto zavzema kmečki upor leta 1515. Po obsegu (okoli 25.000 km²), trajanju (pet mesecev) in šte-vilu upornikov je največji slovenski kmečki upor. Na višku upora je so-delovalo okoli 80.000 podložnikov, kar je predstavljalo več kot deset odstotkov vsega tedanjega prebi-

valstva v slovenskih deželah (okoli 600.000).

Že sočasni viri ga imenujejo slovenski kmečki upor (Windischer Bauernbund), nekateri tudi kot notranjeavstrijska kmečka vojna (Der innerösterreichische Bauer-nkrieg). Pozneje so ga, nekoliko neustrezno, označevali tudi kot 'vseslovenski punt', saj je zajel skoraj vse slovensko narodnostno ozemlje. Velja za največji klasični kmečki upor ne samo pri Slovencih, ampak tudi med vsemi južnimi Slo-vani, v mejah tedanjega nemškega cesarstva pa spada med največje predhodnike deset let poznejše nem-ške kmečke zveze.

Zgled za uporniško gibanje so podložniki na slovenskih tleh po vsej verjetnosti našli v kmečkih nemirih v sosednji Furlaniji leta 1496 in 1511 ter tri leta pozneje na Ogrskem. Razvijalo se je iz več ločenih žarišč na Kranjskem, kjer se je položaj podložnikov slabšal bolj kot v drugih deželah. Osamljena uporniška središ-ča so se v začetku leta 1515 začela povezovati v kmečko zvezo, a sprva še ni prišlo do nasilnih dejanj.

Močan zalet so kmečkemu upor-ništvu dali šele kočevski podložniki, ki pa se kasneje v uporu več ne ome-njajo. Na nekem zborovanju konec februarja ali najkasneje v začetku marca so presenetili samovoljnega graščaka Jurija Thurna, zakupnika kočevskega gospostva, in Gregorja Stržena, osovraženega skrbnika gra-du Fridrihštajn, in oba ubili. Upor-niška zveza se je nato naglo širila. Konec marca je segala od Kočevske do Gorenjske in štela že okoli 20.000 kmetov.

Po začetnih uspehih kmečke vojske v maju in juniju je plemiška vojska do konca julija ali najkasneje na začetku avgusta upor krvavo za-dušila, upornike pa kruto kaznovala. »… Nemalo so jih nataknili na kol, obesili ali izšibali. Mnogim so po-žgali hiše. Od preostalih je moral vsak dati po hiši en zlatnik. Tako so jim purgirali žolč.«

Najstarejše slovenske tiskane besedeNaslov razstave je povzet po boj-nem klicu »leukhup leukhup woga gmaina«, ki se je ohranil med verzi

nemške žolnirske pesmi, natisnjene na letaku na Dunaju kmalu po od-ločilni bitki pri Celju julija 1515. V vsaki kitici je skupaj s puntarskim geslom »stara prauda« zapisan po enkrat. To so najstarejše v slovenšči-ni tiskane besede. Na svetu sta ohra-njena samo dva izvoda: enega hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, drugega Deutsche Staats-bibliothek Berlin.

Razstava bo na ogled do konca februarja 2016Med razstavljenim gradivom velja omeniti maketo gradu Fridrihštajn (avtor je Anton Troha iz Vinice), ki ga viri omenjajo med gradovi, ki jih upornim kmetom ni uspelo zavzeti. Pozornost pritegne tudi več kosov orožja iz 15. in 16. stoletja, ki jih hra-ni Hrvatski povijesni muzej Zagreb. V vitrinah so na ogled novci cesarja Maksimilijana in namizno posodje iz Narodnega muzeja Slovenije ter kopije urbarjev in listin (originali so bili na ogled samo mesec dni po otvoritvi) iz Arhiva Republike Slove-nije, ki vsebujejo dragocene podatke o poteku upora. Ivan Kordiš

Iz depojev

Leukhup leuhkup woga gmaina500 let slovenskega kmečkega upora 1515

V slovenski kolektivni spo-min se je največji slovenski kmečki upor zapisal kot eden izmed stebrov slo-venske narodne identi-tete in uporniške narave. Pomembno obletnico v slovenski zgodovini smo v Pokrajinskem muzeju Ko-čevje konec aprila obeležili z občasno razstavo. Dopol-njuje jo katalog s prispevki treh avtorjev v slovenščini, povzetkom v angleščini ter seznamom razstavljenega gradiva.

Tridelna shema fevdalne družbe na tiste, ki delajo, tiste, ki se vojskujejo, in tiste, ki molijo. Freska Triplex status mundi v mestni cerkvi sv. Jurija na Ptuju, okoli 1470–1480Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, foto Boris Farič, 2008

Slavko Pengov, Boj za staro pravdo, 1958, freska, detajl stenske poslikave v preddverju Državnega zbora Republike SlovenijeZavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Restavratorski center, foto Vid Klančar, 2010

Kočevska september 2015www.kocevje.si 21Ste vedeli?

Gradnja v Kočevju pred dobrim stoletjemPri raziskovanju zgodovine stavb v Kočevju so stari časopisi lahko dober vir podatkov. Eden takšnih, ki so nam v veliko pomoč, je tudi Gottscheer Bote, ki je izhajal v ob-dobju od 1904 do 1919. Tiskala ga je Tiskarna Pavliček v Kočevju, od katere so se ohranile tiskovine ter ti-skarski stroj, ki stoji v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Za številne stavbe je danes še vedno težko določiti leto nastanka ali pa osebo, ki jo je dala postaviti.

Leta 1911 je bil objavljen pri-spevek o gradbeni dejavnosti v Kočevju. Ta je bila v tem letu kljub visokim stroškom zelo živahna. Postavili so temelje za številne stanovanjske hiše, pri nekaterih pa so zaključili groba gradbena dela. Med njimi omenjajo upravno stavbo Trboveljske premogokopne družbe, stavbo trgovca z vinom Tschinkla, pa zidarskega mojstra Breiditscha, trgovca Kresseta, občinskega redar-ja Kreuzmayerja, zasebnice Marie Skerl, mizarskega mojstra Finka, tesarskega mojstra Jonkeja, pivo-varja Ferlesa, gradbenega mojstra Renata, vinskega trgovca Kajfeža, zasebnika Alternreiterja, gostilničar-ja Raimunda Erkerja, železniškega uslužbenca Tautscherja, gostilni-čarke Fanny Verderber, frizerja Herbsta in Deutscher Schulfereina.

V tem letu so izvedli tudi celo vrsto dozidav in obnov, med katerimi je posebej izpostavljena stavba peka Gottlieba Mareka Cafe Wien. Ta je bila pozneje znana kot najboljša predvojna slaščičarna in pekarna v

Kočevju. Žal danes mnogo teh stavb ne stoji več.

V tem obdobju je na zahodnem delu mesta proti Marofu nastala Rossenhofgasse, danes vsem znana Rožna ulica. Imenovali so jo tudi

četrt vil. Lepe enodružinske hiše so bile zgrajene v secesijskem sti-lu, spredaj pa so imele vrtove. Na koncu ulice so iz vodarne vodile vodovodne cevi, ki so jih takrat po-daljšali do železnice. To je napove-

dovalo tudi pozidavo tega območja v prihodnosti.

Tako je bilo v letu 1911. Kje bodo čez 100 let izvedeli, kaj se danes gradi in obnavlja v Kočevju?Vesna Jerbič Perko

PUNTARSKI DAN V KOČEVJUSobota 26.9.2015; OD 9:00 DO 18:00 ure

9:00 srednjeveška tržnica 11:00 pričetek dogajanja v viteškem taboru• muzej na prostem z bogato vitezovo orožarno,• grbi slovenskih zgodovinskih pokrajin, • srednjeveški vrtiljak,• papirnica, • kaligrafija,• knjigoveštvo

16:30 – 18:00 nastopi viteških skupin• Venček renesančnih plesov Kud Klati Vitez • Trebušna plesalka• Turnirska zgodba kralj Matjaž (kombinacija plesov in dvobojev)• Turnirska zgodba Martin Krpan (kombinacija plesov in dvobojev)• Umor grofa Turna in pričetek kmečkega upora• Venček renesančnih plesov Kud Klati Vitez

Hiša Fanny Verderber, danes imenovana tudi predalčna hiša, 1955–1960 • Foto: Matija Cetinski, PMK Kočevje

Kočevska september 2015www.kocevje.si 22Izpostavljamo

Hranjenje pepela pokojnika pri nas ni dovoljeno

Po slovenskem zakonu so poleg klasičnih pokopov v krsti možni tudi žarni pokopi in pokopi zunaj pokopališča, raztros pepela na po-kopališču ali zunaj njega, pokojnik lahko telo daruje v študijske namene ali pa iz njegovih ostankov izdelajo diamant. A je v praksi precej dru-gače. Na kočevskem pokopališču, kjer so lani pokopali sto ljudi, ni možno raztresti pepela. »Projekt je izdelan, raztros pepela na mestnem

pokopališču bo predvidoma možen prihodnje leto,« je povedal direktor Komunale Kočevje Marko Kljun. In to čeprav je Občina Kočevje pred petimi leti za obnovo mestnega pokopališča namenila okoli mili-jon evrov. Zakaj v sklopu obsežne investicije ni uredila še prostora za raztros? Po nepotrjenih podatkih za-to, ker je zmanjkalo denarja … Na ljubljanskih Žalah so 'novo' obliko pokopov – raztros pepela – uvedli že daljnega leta 1989, lani se jih je za takšen način odločilo 173.

Na Kočevskem sicer tako kot drugod po Sloveniji vztrajno narašča delež žarnih pokopov. »Za klasične pokope se praviloma odločajo starej-ši in Romi,« pojasnjuje Kljun. Lani so na desetih pokopališčih, s kateri-mi upravlja Komunala Kočevje, 122 pokojnikov pokopali v žari, 19 pa v krsti. Navade se očitno spreminjajo, saj je bilo leta 1974 v Sloveniji manj kot sto upepelitev in žarnih pokopov. V zadnjih letih se 65 odstotkov ljudi odloči za žarni pogreb, in sicer več

kot 50 odstotkov na podeželju in do 90 odstotkov v mestih.

Raztros pepela v gorah le z dovoljenjem upravne enote»Prijateljevi stari starši želijo, da njun pepel raztrosijo na točno dolo-čenem kraju, zato sta sorodnikom že naročila, naj se pozanimajo, kaj morajo storiti,« mi, ko nanese beseda na pokope in tabu smrti, pove zna-nec. Za izvedbo neklasičnih pokopov je namreč treba izpolniti kar nekaj papirologije. Za raztros pepela zu-naj pokopališča je tako treba dobiti dovoljenje upravne enote. Ta izda odločbo po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pri-stojnega upravnega organa občine, kjer se ta pokop lahko opravi. A tudi pri raztrosu pepela zunaj pokopališča praviloma sodeluje pogrebec, ni pa to nujno. Slovenski zakoni raztresa-nja po preostalih površinah, tudi v gorah, ne prepovedujejo (slovenski zakon, ki ureja to področje, je sicer star več kot 30 let). »Pristojni organ bi izdajo dovoljenja zavrnil le, če bi bil raztrosa pepela na določenem kraju v nasprotju z drugimi predpisi oziroma bi predstavljal nedopusten poseg v pravice tretjih,« je eden od odgovorov na državnem portalu RS. To potrjujejo tudi v Javnem podjetju Žale, kjer so že sodelovali pri raztro-su pepela v severni steni Triglava, pepel so že raztresli v Sočo in v do-mači gozd umrlega.

Pepel umrlega pa lahko od leta 2008 raztrosite tudi v morje. Komu-nala Koper letno na ta način izvede od 30 do 40 pokopov, kar je največ

od vseh treh obalnih komunalnih podjetij (raztrose v morje opravljajo že v Izoli in Piranu). A tudi tu veljajo posebna pravila: ladja odpelje na natančno določeno mesto, ki je od obale oddaljeno približno poldrugo miljo, kjer se zasidra in kjer po žal-nem govoru oz. slovesnosti stresejo pepel v morje.

Pepel pokojnih pa je možno stisni-ti tudi v diamant – za zdaj le v Švici. Kot je razvidno iz spletnih strani ponudnikov teh storitev, se cene

takšnega načina 'večnega počitka' gibljejo med tri in devet tisoč evri.

Hranjenje pepela pokojnika doma pa – v nasprotju s sosednjo Italijo – pri nas ni dovoljeno.

Izbira pogrebne službe možna le na treh pokopališčih v občiniKomunala Kočevje ima v upravlja-nju pokopališča v Kočevju, Dolgi vasi, Stari Cerkvi, Kočevski Reki, Zajčjem Polju, Vidmu, Klinji vasi, Starem Logu, Polomu in Koprivniku.

To pomeni, da lahko na omenjenih pokopališčih izvaja pogrebno službo le omenjeno podjetje, saj je izvajalec gospodarske javne službe. Drugače je le v Livoldu, Mozlju in Moravi, kjer svojci pokojnika lahko izbirajo med več pogrebnimi službami. Raz-log: omenjena tri pokopališča vzdr-žujejo in upravljajo vaščani oziroma vaške skupnosti. Nov osnutek zako-na, ki ga je ministrstvo za gospodar-ski razvoj in tehnologijo dalo v javno obravnavo poleti, sicer predvideva štiri možne ureditve pogrebne dejav-nosti, in sicer kot pretežno gospo-darsko javno službo, pretežno tržno dejavnost, kot tržno dejavnost z mi-nimalnim obsegom storitev v domeni javne službe in kot pretežno gospo-darsko javno službo z možnostjo iz-bire. Osnutku močno nasprotujejo v zbornici komunalnega gospodarstva, saj je pogrebna dejavnost dejavnost širšega družbenega pomena. »Zato je ni mogoče prosto prepuščati trgu. Ne samo zaradi pravnega reda, am-pak tudi zaradi pietete pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov,«

je argument Roberta Martinčiča, predsednika Komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri ZKG.

»Spoštovanje oziroma pomanjka-nje spoštovanja pravice do pietete je razlog, da se marsikdo ne odloča za najem kočevske pogrebne službe,« pa postavlja pod vprašaj prej omenjeni 'argument' Viktor Pešelj, vaščan Livolda. »Pravico do pietete morajo spoštovati vsi, predvsem pa izvajalci pogrebne službe,« nadaljuje Pešelj in razlaga, da že tako občutljive svojce

največkrat prizadene ravno odnos izvajalcev pogrebne službe. »Zgodilo se je, da pogrebnik ni nosil rokavic, da so med pogrebom tik ob ograji z rovokopačem kopali zemljo in podobno,« dodaja Viktor Pešelj. Li-voldčani so sami uredili pokopališče. Po nekaterih virih naj bi pokopališče nastalo leta 1824, ko je eden od la-stnikov tamkajšnjih zemljišč za ta namen daroval njivo. Livoldčani so v devetdesetih letih minulega stoletja

s samoprispevki zgradili mrliško vežico, pred dobrim desetletjem pa tudi postavili novo ograjo in stare ko-čevarske spomenike vključili vanjo. Zaradi vsega naštetega ne želijo pre-dati pokopališča v upravljanje drugim oziroma ne želijo opustiti možnosti izbire. »Vaščani ne plačujejo naje-ma mrliške vežice v času smrti, ne pobiramo grobarin, skozi naše poko-pališče vodijo urejene in tlakovane poti in vsak sorodnik umrlega lahko izbere za pogreb kogar koli,« našte-

va prednosti Pešelj. Za nameček pa takšna ureditev zniža stroške pogreba. Pokop na kočevskem mestnem poko-pališču v povprečju stane okrog 1.200 evrov (pogrebne služba in storitve), v to ceno pa niso všteti nastopi pevskih zborov, govori in preostale storitve. Je pa tudi na Kočevskem že vrsto let možna izbira govornika, glasbe in drugih dejavnosti, s katerimi pospre-mite pokojnika k večnemu počitku. Petra Šolar

Minljivost življenja je ena od redkih stvari, ki je skupna vsem ljudem. A se želje po-sameznikov glede načina in kraja pokopa precej razliku-jejo. Te pa v Sloveniji nema-lokrat trčijo ob birokratske zidove (zakone in odloke) in omejeno ponudbo, zato so alternativne možnosti poko-pov pri nas redke.

Nudimo vam:

• ZAKOLIČENJE OBJEKTOV

• GEODETSKI NAČRTI

• UREDITVE MEJ

• DELITEV PARCEL

• EVIDENTIRANJE STAVB V KATASTER STAVB

Pokopališče v Livoldu • Foto: Petra Šolar Pokopališče v Kočevju • Foto: Foto: Petra Šolar

Marko Kljun

Kočevska september 2015www.kocevje.si 23Izpostavljamo

Festival lesa letos z mednarodnim oblikovalskim natečajemV Kočevju bomo v drugi polovici novembra priča izvedbi že tretjega Festivala lesa. Program bo popestrilo veliko zanimivih predavanj, delav-nic in razstav, glavna novost pa je mednarodni natečaj industrijskega oblikovanja z imenom 'Prastol – od ideje do prototipa'. Oblikovalci bodo iskali ravnovesje med filozofskim razmišljanjem, da drevo s pomočjo človeka nadaljuje svoje življenje kot les, kreativnostjo in na koncu materi-alizacijo stola, saj bodo štirje najbolj-ši predlogi za nagrado dobili izdelavo prototipa in dodatne ure v lesarski de-lavnici srednješolske stavbe. Z izdela-nim prototipom bo oblikovalec dobil priložnost narediti naslednji korak k dejanski tržni uveljavitvi izdelka. Na-tečaj je odprt do 30. septembra.

Poklon pragozduVeč kot 80 % kočevske občine prek-riva gozd. Tu je obenem kar šest pragozdnih ostankov, zato je natečaj nastal predvsem kot poklon tem ekosistemom, ki so tako edinstveni in posebni. Namen je oblikovati preprost, funkcionalen in ergonomsko oblikovan stol, ki bo poleg svoje pri-marne funkcije ozaveščal uporabnika (človeka) o pomembnosti sožitja človeka z naravo. Prijavljena dela bo ocenila strokovna komisija, sestavlje-na iz strokovnjakov z različnih pod-

ročij, ki pa so vseeno tesno povezani s temo natečaja. Predsednik je prof. dr. Niko Torelli, profesor na Fakulteti za dizajn, sodelujejo pa še prof. dr. Janez Suhadolc, priznani arhitekt, ki je izdelal stol tudi za papeža, Tomaž Hartman, avtor knjige Pragozd, ter pisateljica in umetnica Lela B. Njatin. Kot strokovni sodelavec bo v komisiji sodeloval Andrej Palman, tehnolog v GSŠ, ki bo poskrbel tudi za izdelavo prototipov.

Izdelava prototipa ni lahka nalogaGlavna prednost natečaja je izde-lava prototipa, saj pot od ideje do dejanskega izdelka ni lahka, čeprav se morda na prvi pogled zdi, da je. Na zelenici pri novi srednji šoli je mogoče občudovati prototip lanske-ga zmagovalnega predloga mestne opreme, ki je prav tako nastal na festivalu, to je lesena klop. Postopek izdelave vsekakor ni bil lahek. Ena od avtoric zmagovalne ekipe (to sta sestavljali še Tanja Štajdohar in Sara Hočevar) Hana Geder pojasnjuje: »Lani je delavnica trajala samo en dan, kar seveda ni dovolj, da se ideja dokončno razvije. Tako je še malo dozorevala, malo smo jo prilagajale in temu posvetile še veliko risanja.« Sicer pa glavni lanski problem tako ona kot tehnolog Andrej Palman, ki je poskrbel, da so stvari v delavnici

potekale, kot morajo, vidita v šibki organizaciji: »Lani smo se slabo or-ganizirali in ni bilo vodje projekta,« pove Palman. Letos teh težav ne bo, saj je izdelava že predvidena, vključ-no z dobavo materiala in časom v delavnici.

Hana poudarja predvsem zanimi-vost in koristnost izkušnje z izdelavo prototipa. »V procesu nastajanja izdelka se soočiš z veliko manjšimi težavicami. Problem je bil konec koncev tudi glede plačila – ali moraš imeti odprt s. p. ali delaš preko av-torske pogodbe – nas na faksu niso učili, kako se naredi račun.« (smeh) Pomembna je tudi komunikacija med oblikovalcem oz. arhitektom in tehnologom. Ožja ekipa se je dobila dvakrat, da so se poglobljeno pogo-vorili in dogovorili glede podrobno-sti, ve povedati Andrej Palman. Hana dodaja, da je šlo veliko energije za sestanke, usklajevanja in je bilo pot-rebnega veliko sodelovanja.

Po prototipu – serijska proizvodnjaEna od nalog vseh prijavljenih na letošnji tečaj je, da izdelajo stol, ki bo primeren tudi za serijsko proizvodnjo. Prva razlika je v stroških. »Ko so na Občini Kočevje naročili deset klopi, je bila ta večja količina, zato so se stroški v primerjavi z vzorčnim iz-delkom praktično razpolovili,« pravi

Palman. Poleg tega je bila prejšnja iz-kušnja zanj zelo koristna, saj velikok-rat ideje arhitektov ali oblikovalcev niso prave za serijsko proizvodnjo. Tu je tako lahko nastopil kot predla-gatelj rešitev – vse je namreč možno narediti, vprašanje je le, za kakšen denar. Neka srednja možnost je po navadi najboljša, je konstrukcijsko trdna, a oblike ne spremeni bistveno.

Pri stolih ima izkušnje že od prej. »Je pa seveda veliko spet odvisno od oblikovalcev. Za kakšno vezavo se bodo odločili – ali bo to na primer lepilo, enojni ali dvojni čep; kakšen bo dizajn – ali bodo stoli bolj 'itali-janski', torej nežni, elegantni, vitki, ali pa 'nemški', ki so bolj robustni.« Avtorji bodo lahko tudi predlagali les, ki ga želijo uporabiti. Za vse pri-javitelje pa ima tudi nasvet: »Glede na to, da natečaj predvideva, da je izdelek primeren za manjšo serijsko proizvodnjo, svetujem, da oblikovalci upoštevajo osnovne standarde izde-lave stolov (višina sedala itd.). Mladi oblikovalci naj nujno poskusijo poi-skati svoj stil – vsak starejši arhitekt ali oblikovalec ima enoto, po kateri je razpoznaven.«

Poleg natečaja pestri dogodki za vseNatečaj je le prva od aktivnosti, ki bodo potekale v sklopu festivala.

Glavnina dogodkov se bo zgodila v drugi polovici novembra, festival pa letos nagovarja različne javnosti. Za občane bodo organizirana zanimiva predavanja, delavnice in razstave. Ne smemo pozabiti niti na tržnico, kjer si boste lahko ogledali in kupili izdelke modernega slovenskega dizajna, zato se obisk vsekakor splača. Pomembni so tudi mladi, saj če želimo, da lesna panoga postane ena nosilnih te regije, moramo že danes poskrbeti za izobra-ževanje, predvsem pa navduševanje mladih nad ustvarjanjem iz lesa. Pri-hajajoče generacije bodo pokazale, ali smo jim bili danes sposobni pokazati prave priložnosti, povezane z lesom.

Tako kot lani bo v sklopu festivala podeljena nagrada za naj podjetniško idejo Občine Kočevje, mladi podje-tniki pa se bodo lahko udeležili start up vikenda na temo lesenih izdelkov. Ne nazadnje pa bodo pomembne tudi širše teme s področja lesarstva in gozdarstva, saj je lesna veriga ena od ključnih razvojnih tem Slovenije. Zato bodo temu izzivu namenjeni posebni dogodki za podjetnike in preostale odločevalce. Podrobnejši program Festivala lesa pa bo predsta-vljen v naslednji številki Kočevske. Maruša Hrovat

Natečaj za najboljšo podjetniško idejoV nasprotju z veliko slovenskimi občinami, ki ne spodbujajo podjetij z različnimi oblikami pomoči, na primer pri naložbah ali zaposlo-vanju, Občina Kočevje spodbuja inovativnost tako podjetij kot posameznikov. Letos že tretje leto zapored razpisuje javni natečaj za najboljšo podjetniško idejo v občini Kočevje za leto 2015.

Želja in namen Občine je spodbu-jati in podpirati razvoj podjetništva ter nastajanje start up podjetij. Tega

smo se lotili z javnim natečajem, s katerim iščemo podjetniške ideje, ki morajo izkazovati inovativnost, rast in nadaljnji razvoj poslovne ideje z več področij. Med temi so okoljska tehnologija, mediji, informatika, živilstvo in biotehnologija, gozdar-stvo, lesarstvo, turizem, transport in logistika, trženje in druge panoge, ki so zanimive za gospodarski sektor občine Kočevje in so vezane nanjo.

Z natečajem spodbujamo tako posameznike kot podjetja, da bi

predstavili svojo idejo in pozneje ustanavljali nova podjetja, širili dejavnost in zaposlovali. Tudi tako poskuša občina izboljšati okolje, ki bi omogočalo gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest ter s tem znižanje stopnje brezposelnosti.

Podjetniške ideje, ki jih bo obrav-navala in ocenila posebna komisija, morajo biti vezane na občino Kočev-je. Točke dobijo ideje, ki so inovativ-ne in izvirne, morajo biti izvedljive in imeti tržni potencial, pomembna

sta tudi finančni vidik ideje in njen pomen za širše družbeno okolje. Naj-več točk prinese merilo izvedljivosti ideje, torej ali jo namerava razviti v podjetje in ali ima prijavitelj oziroma njegova ekipa dovolj znanja za us-pešno uresničitev poslovne ideje.

Prve tri izbrane bodo nagrajene z denarno nagrado 900 EUR bruto za prvo mesto, 600 EUR bruto za drugo in 300 EUR bruto za tretje mesto, bodo pa do finančne nagrade upravičeni tudi tisti prijavitelji, ki

bodo po oceni strokovne komisije zbrali več kot 30 točk, in sicer v vi-šini 100 EUR.

Merila, kriterij in postopek oce-njevanja je Občina Kočevje objavila na spletni strani http://www.kocevje.si/za-obcane-razpisi. Za vse dodatne informacije lahko pokličete Anito Si-mičič po telefonu na številko: 01 89 38 237 ali ji pišete na anita.simicic@kocevje.si. Svojo prijavo oddajte na vložišču Občine Kočevje, najpozneje do 30. oktobra 2015 do 10. ure.

Več informacij o Festivalu lesa lahko najdete nawww.festival-lesa.siin na Facebooku: Festival lesa

Kočevska september 2015www.kocevje.si 24Ristanc

Del poletja preživeli ob ledeni lepotici

Počitnice izkoristili za obnovo učilnic

Letošnje poletje bo ostalo v lepem spominu učencem OŠ Ljuba Šercer-ja. Z učiteljema Sašem Mrnjecem in Andrejo Erjavec so od 9. do 14. avgusta preživeli nepozabne trenutke in tkali nova prijateljstva z novome-škimi vrstniki v dolini reke Soče. »Bivali smo v vasi Soča, ki je v doli-ni Trente. Mentorja Edi in Urška sta razložila hišni red in potek dejavnosti skozi teden. Sledil je spoznavni ve-čer. Prvo noč smo zaspali ob poslu-šanju pravljice in šumenju reke Soče. Naslednji dan smo se odpravili na Lemovje, zapuščeno gorsko vasico. Pot za marsikaterega učenca ni bila lahka, a smo na koncu vsi prisopihali na vrh. Edi nam je razkazal cerkev in vojaško pokopališče. Odšli smo na sprehod po Soški poti ob reki Soči, opazovali njeno smaragdno barvo, videli Mala korita in se sprehodili čez viseče mostove. Dan smo zaklju-čili s štafetnimi igrami. Tretji dan smo ustvarjali ob reki Soči. Nastali so čudoviti peščeni gradovi. Popol-dne smo v bližnjem gozdu nabrali veje in zakurili ogenj. Kuharica Eri-ka je pripravila hrenovke in krompir, mi pa smo se preizkusili v peki na žerjavici. Še dobro, da je bil krompir že kuhan, saj se nikomur ni ljubilo prav dolgo vrteti palice. Lakota je naredila svoje … V sredo smo šli na pohod do bunkerja. Pot je bila dolga, a je v dobri družbi in prijetni senci hitro minila. Na piknik prostoru nas je čakala kuharica. Veseli smo bili, saj smo vedeli, da nam je pripravila nekaj dobrega. Pojedli smo in si napolnili bidone z osvežilno vodo iz

izvira. Pot nas je vodila naprej k bun-kerju. Čakal nas je strm vzpon, a smo ga z veliko dobre volje in skupnimi močmi premagali. Na vrhu smo zag-ledali manjšo poraslo utrdbo z linami in mislili, da je to vse. Marjeta nas je presenetila in pokazala skrivni vhod. Z baklami v rokah smo se sprehodili po številnih hodnikih in manjših so-banah ter začutili mogočnost tega ni-koli uporabljenega bunkerja. Pot smo nadaljevali proti Velikim koritom, ki veljajo za 'glavno plažo' Soče. Tam je bilo veliko kopalcev in na prvi pog-led ni prav nič kazalo, kako mrzla je v resnici ta ledena lepotica. Vsi smo vsaj do kolen stopili vanjo in začutili teh 14 stopinj, najbolj pogumni so tudi zaplavali. V četrtek smo igrali igre zaupanja in urili svoje čute na slepi stezi. Učencem se je nekoliko poznala utrujenost od vsakodnev-nih pohodov, a nihče ni oporekal ponovni enourni hoji do kopališča. Zadnji večer smo uživali v plesu z glasbenimi željami. Petek je bil čas pakiranja in slovesa. Da smo lažje pričakali odhod, smo se pomerili še v orientaciji in lokostrelstvu. Po ko-silu smo se polni novih vtisov poslo-vili od mentorjev in kuharice ter se odpeljali proti domu. Na avtobusu je vladalo povsem drugo vzdušje kot prvi dan. Bilo je bolj veselo, spro-ščeno. Brez Rotary kluba Kočevje verjetno ne bi nikoli doživeli toliko lepih trenutkov v neokrnjenem, a žal za marsikaterega učenca tako odda-ljenem koščku Slovenije,« so strnili vtise udeleženci tabora. Andreja Erjavec

Potem ko so v minulih dveh letih štiri šolske stavbe na Kočevskem dobile lepšo zunanjo podobo, so nekatere med poletjem dobile še lepšo notranjost. Prenovljene učil-nice, hodniki ali drugi prostori so 1. septembra pričakali učence, ki obi-skujejo šole v Mestnem logu, Gaju in na Reški cesti, osnovnošolci iz Livolda pa so se zaradi del prva dva tedna morali voziti v matično šolo v Kočevje.

V šolski stavbi v Gaju, ki je bila lani energetsko sanirana, so med šolskimi počitnicami prenovili ku-hinjo, uredili dostop za invalide in v enem traktu dogradili stopnice za učilnice na prostem, obenem pa ure-dili še greznico. »Najpomembnejša je bila sanacija kuhinje. Delavci so zamenjali vse odtoke, jaške, stenske in talne ploščice, uredili električno napeljavo, prebelili stene ter menjali rolete pri razdelilnem pultu,« poja-snjuje ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Peter Pirc. Vsa dela, ki jih je krila občina, so stala približno 70.000 EUR.

V 'Bračičevi šoli', kjer imajo pouk učenci prvih, drugih in tretjih razredov Osnovne šole Zbora odpo-

slancev, so med počitnicami naredili 'mini' učilnico za individualno učno pomoč. Obenem so delno sanirali tri strope, s katerih je že odpadal omet. Dela v stavbi na Reški cesti so stala okoli 1000 EUR, plačala pa jih je šola. Pirc dodaja, da sta hišnika odsotnost otrok izkoristila za veliko manjših del, ki pa v primerjavi z ve-čjimi niso tako očitna.

V lepše hodnike, učilnice in ka-binete so 1. septembra zakorakali osnovnošolci in učitelji Osnovne šo-le ob Rinži. V ogromni šolski stavbi v Mestnem logu, ki jo letos obiskuje 420 otrok, so namreč delavci med poletjem pobrusili in polakirali parket, obnovili nekatere sanitarije, namestili manjkajoče ploščice ob umivalnikih v učilnicah ter uredili prezračevanje in predelne stene v garderobah in zaklonišču.

V podružnični šoli v Livoldu, kjer ima svoje prostore tudi vrtec Biba, pa so odstranili dotrajane omete, na-redili nove, sanirali strope, zamenjali parket v učilnicah in PVC po tleh v predprostorih, uredili stopnišča in oba vhoda. Obenem so uredili dvo-rišče za športne površine, asfaltirali dovoz do šole, ukinili greznice in

priključili stavbo na javno kanali-zacijsko omrežje, uredili odvodnja-vanje meteornih vod ter tla okoli šole. »Za obnovo je največji delež namenila Občina Kočevje, nekaj pa smo dodali tudi iz lastnih sredstev

zavoda. Vsa dela na obeh šolah so ocenjena na okoli 140.000 EUR,« je povedala ravnateljica Osnovne šole ob Rinži Darja Delač Felda. Šola v Mestnem logu je sicer edina od štirih kočevskih osnovnih šol, ki niso

dočakale temeljite prenove, saj sta bili OŠ Ljuba Šercerja in OŠ Zbora odposlancev deležni energetske sanacije, velik del OŠ Stara Cerkev pa so zaradi požara zgradili na novo. Petra Šolar

Foto: Petra Šolar

Foto: Andreja Erjavec

Kočevska september 2015www.kocevje.si 25Ristanc

Ostržek v Vrtcu Kočevje

Gledališčniki treh osnovnih šol na taboru

Spet je tu novo šolsko leto

Leta 1995 je akademski kipar Stane Jarm Vrtcu Kočevje ob praznova-nju 50-letnice podaril umetniško delo – kip Ostržka. V kroniki Vrtca Kočevje je zapisano, da je bil 8. 6. 1995 pred enoto Ostržek postavljen kip pravljičnega junaka Ostržka, ki je, kot ga je opisala Nadja Kovačič, umetnostna zgodovinarka Pokrajin-skega muzeja Kočevje, »dobrodušen, domiseln, trmast«.

Ostržek je, kot vemo, literarni lik, pravljični junak italijanskega avtorja Carla Collodija, ki se je prvič pojavil v pravljici Le avventure di Pinocchio – Dogodivščine Ostržka, in sicer kot lesena lutka, ki mora skozi številne preizkušnje, tako dobre kot slabe. Na predstavitvi kipa sta bila takratna ravnateljica vrtca Marjana Ačimovič

in takratni župan Občine Kočevje Janko Veber. Po dvajsetih letih je bila umetnija potrebna prenove ozi-roma dodatne zaščite. Tako smo kip 12. 12. 2014 oddali v hrambo in re-stavriranje samostojnemu podjetniku Romanu Zupančiču, ki se ukvarja z umetniškim ustvarjanjem in pou-stvarjanjem. Roman se je v prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje teme-ljito lotil dela in potek restavriranja tudi foto dokumentiral.

Naš Ostržek, ki smo ga med tem že kar pogrešali, se je lep, zdrav in vesel spomladi 2015 spet vrnil do-mov, kot je bilo dogovorjeno. Zdaj je Ostržek, »dobrodušen, domiseln in trmast«, spet deležen občudovanja otrok, staršev, zaposlenih in številnih mimoidočih. Lidija Jerše

Idila kraja Bosljiva Loka in prostora pri Srečku Gabriču, kjer smo bivali, je ponujala spodbudo za neskončno fantazijo in coprnijo 20 mladim gledališčnikom treh kočevskih šol; OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ljuba Šercerja in OŠ Ob Rinži. Pod vod-stvom mentorjev Tine Stopar, Blaža Merharja, Jožice Grmič, Špelce Hribar, Maje Žagar, Andreje Mlekuž in Suzane Puš se je vrtinec idej, fantazije in coprnije v petek odvrtel na odru, kjer je mlada, heterogena

skupina igralcev odigrala dve igri – Županova nova oblačila in Kraljična brez wifi-ja. Po odzivu gledalcev smo bili prepričani, da je tridnevno delo od srede, 19. avgusta, do petka, 21. avgusta, obrodilo slastne sadove, ki pa jih bomo v novem šolskem letu začinili še s ščepcem igralske vrline Gašperja Jarnija. Začinjeno bomo ponudili na ogled na Otroški gledali-ški mini karavani. Do takrat pa mora še malo zoreti.Suzana Puš

Letos nas je na šoli največ v zgodo-vini, kar 509. Tudi generacija prvo-šolčkov je najštevilčnejša in šteje 67 nadobudnih šestletnikov. Ti so imeli na prvi šolski dan svečan sprejem v Šeškovem domu, kjer so jim tretješol-ci in Otroški pevski zbor Piki Jakob pripravili nadvse prisrčen pozdrav. Verjamem, da jih je očaral – njihovi nasmehi in zadovoljni obrazi so to potrjevali, upam pa, da je vtis naredil tudi prostor, kjer so bili. To je prostor, iz katerega izhaja tudi ime naše šole in za katerega upam, da ga bodo v prihodnosti radi obiskovali. Prvi šol-ski dan je pomemben dan za otroka in res sem vesel, da tudi starši tako mislijo, saj so otroku prišli v oporo večinoma v parih. Pogled na ponos,

ki sije z obrazov vseh, je prelep …Načrtov na šoli je veliko, vnema

je prav tako velika in kar je najpo-membneje, imamo pogoje za kakovo-stno delo. Osnovna šola je drugi dom otrokom vsaj devet let. To je dolga doba. Kar pomislite, kaj vse se zgodi v tem času. Se sploh spomnite vsega? Šola je tudi polje, kjer se srečajo trije ključni dejavniki – učenec, učitelji in starši. V tem času gotovo kdaj pride tudi do nesporazumov. Šola je živ-ljenje in nesporazumi so del njega. A vsak nesporazum bo in je rešen, če se ga lotimo takoj, in ne pustimo, da se zadeve nalagajo. V šoli se zavedamo, da ste starši glavni vzgojitelji, a lepo vas prosim še po tej poti, da dopus-tite učiteljicam, učiteljem in nam v

vodstvu, da vam pri vzgoji občasno svetujemo, pomagamo in včasih tudi povemo o stvareh, ki niso ravno pri-jetne za uho, a so nujne za oblikova-nje mladega človeka, ki bo spoštoval temeljne vrednote.

V tem trenutku že vsi učenci zavze-to sledijo pouku, odkrivajo nove, nez-nane stvari. Po treh tednih je vse tako, kot je bilo pred počitnicami, ki so že daleč za njimi, ki se jih več niti dobro ne spomnijo. In to je tisto, kar imajo otroci, nam odraslim pa tega dostikrat manjka – živijo za prihodnost, za no-ve izzive in dogodivščine …

Vsem želim uspešno šolsko leto, ki naj ga zaznamujejo predvsem lepi in nepozabni dogodki.Peter Pirc

Foto: Blaž Merhar

*AMZS vam podari oljni filter ob nakupu in menjavi vsaj 3 litrov motornega olja. Akcija velja od 27. 8. 2015 do 15. 10. 2015. Izkoristijo jo lahko člani AMZS. A I

T

Avto-moto društvo365/24/7

AMZS Kočevje, T: 01 8930 846

Motorno olje je življenjska tekočina vašega vozilaPoskrbite za njegovo redno menjavo

Foto: Lidija Jerše

Kočevska september 2015www.kocevje.si 26Zeleno

Namen nove rubrike v časopisu je informiranje obča-nov in drugih o delovanju MIR, še posebej pa sezna-njanje s pravili in pravno ureditvijo, katerih nadzoro-vanje je v pristojnosti tega (med)občinskega organa. Veliko kršitev in nepravilnosti je namreč prav posledica dejstva, da so občani premalo seznanjeni z obvezno-stmi oz. celotno ureditvijo določenih področij.

V tokratnem prispevku se želimo osredotočiti na vprašanje ravnanja in uporabe občinskih javnih cest in javnih poti, saj se na tem področju ugotavlja znatno število kršitev, in sicer tako občanov – fizičnih oseb – kot tudi pravnih oseb (gospodarskih subjektov), ki se pri svojem delu srečujejo z njihovo uporabo. Zaradi omejenosti prostora bomo predstavili le najosnov-nejše podatke in pravila na tem področju, za dodatna pojasnila pa se lahko kadarkoli obrnete na MIR oz. na tam zaposlene uradne osebe. Koristne informacije so objavljene tudi na spletni strani MIR-a, povezave pa so urejene s spletnih strani vseh treh občin.

Katera dovoljenja ali soglasja so torej potrebna v zvezi s posegi na ali ob občinskih javnih cestah?Temeljna predpisa, ki urejata to področje, sta Zakon o cestah ter občinski Odlok o občinskih javnih cestah ter urejanju javnih površin na območju Občine Kočevje (ter ustrezna občinska odloka občin Kostel in Osilnica).

Posegi v varovalni pas občinskih cestVsaka občinska javna cesta ima določen t. i. varovalni pas, znotraj katerega je poraba prostora omejena oz. podvržena zahtevi po pridobitvi soglasja upravljavca javnih cest, tj. občinskih uprav vsake občine za občin-ske ceste na njenem področju. Občani se velikokrat ne zavedajo, da dejstvo, da so lastniki stanovanjskih ali drugih parcel, ki ležijo ob občinskih cestah, še ne opravičuje, da po lastni presoji oz. brez pridobljenega soglasja uporabljajo ta prostor, kadar želijo denimo postaviti ograje, škarpe, zasajati drevesa, grmovje ali drugo vegetacijo, zlagati drva ipd. Za vse take in po-dobne posege je pridobitev predhodnega soglasja občine obvezna, sicer se znajdejo v prekršku. Varovalni pas za občinske javne ceste v občini Kočevje pravi-loma znaša 10 metrov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, v Občini Kostel in Občini Osilnica pa 8 metrov.

Dela v območju občinskih cest Dolžnost za pridobitev soglasja na podlagi 27. člena Zakona o cestah za izvajanje del v območju ceste je še posebej pomembna za podjetja in druge pravne ose-be, ki izvajajo kakršnakoli dela (npr. gradbene posege, poseke drevja) v tem območju. Brez soglasja občine, v katerem se določijo pogoji in režim uporabe ter zahte-vajo sanacijska dela, je izvajalec v resnem prekršku, za katerega so za pravne osebe predpisane globe v višini 6.000 EUR, za njihove odgovorne osebe pa 2.000 EUR.

Onesnaženje cest V skladu s 5. členom Zakona o cestah je seveda pre-povedano kakršnokoli onesnaževanje cest, bodisi pri izvajanju domačih del, del na poljih ali del, ki jih izva-jajo gospodarske družbe (npr. gozdna in gradbena podjetja), z razsipanjem raznega materiala po cestah, nanašanjem blata, zlivanjem odplak ali odvajanjem vo-de in kanalščin na cesto.

Globe za ugotovljene kršitve na tem področju so precej visoke in znašajo od 1.000 EUR dalje, zato se je v izognitev temu seveda bolje podrediti veljavnim pred-pisom. Namen občin in MIR-a kot nadzornega organa seveda ni pobiranje kazni, temveč zagotoviti varovanje cest in varnega odvijanja prometa na njih za vse in pod enakimi pogoji. Damir Marinč

Skupaj z Romi do bolj zdravega načina življenjaGlavni cilj projekta SORO – So-delovanje za zdravje Romov, ki ga vodi Ljudska univerza Kočevje in je financiran s pomočjo norveškega finančnega mehanizma, je izboljšati zdravstveni položaj Romov v JV--regiji.

V okviru promocijske kampanje, s katero želimo Rome podrobneje ozavestiti o pomenu samooskrbe ter možnostih uporabe lastne pridelane zelenjave v prehrani, smo uredili zelenjavni vrt, za katerega zdaj skrbi romska družina sama. Zgodaj spo-mladi smo zavihali rokave, poprijeli za vrtna orodja ter se lotili dela, ki ga ni bilo malo. Zemljo smo okopali, zrahljali in pognojili, nazadnje pa je sledila še zasaditev vrta, pri čemer smo posadili in posejali številne zdrave in okusne vrtnine. Vreme nam je bilo to poletje zelo naklonje-no, volje ter pridnih rok ni primanj-kovalo in temu primeren je bil tudi rezultat. Presežke zelenjavnega vrta smo razdelili po romskih naseljih, svežo in lokalno pridelano zelenjavo pa smo vsakokrat vključili tudi v de-lavnice zdrave prehrane. Ob pogledu na polne košare dobrin pa že komaj čakamo, da se pokažemo tudi širši javnosti. V soboto, 19. septembra, in v sredo, 23. septembra, bomo na-mreč na kočevski tržnici predstavili projekt SORO in vas skupaj z rom-sko družino povabili na degustacijo okusnih in zdravih pridelkov z zele-njavnega vrta.

Projekt zagotovo ne bi tako us-pešno zaživel brez pomoči romske koordinatorice Petre Majer. Na LU Kočevje smo namreč kadrovsko

bogatejši za strokovno sodelavko, ki skrbi za učinkovito sodelovanje med različnimi institucijami, ki se vsako-dnevno srečujejo z Romi, in romsko skupnostjo. Glavnino njenega dela v sklopu projekta trenutno predstavlja motiviranje Romov za udeležbo na

tečajih, izvajalcem delavnic pa po-maga pri prvem stiku z družinami na terenu ter pri komunikaciji in preva-janju romskega jezika v slovenščino.

Z romsko skupnostjo smo do zdaj preživeli že veliko delavnih ur, podrobneje smo se spoznali med

seboj ter se drug od drugega veliko naučili. Vse bolj se zavedamo, da bomo le s sodelovanjem in s skupni-mi močmi lahko dosegli skupen cilj in v sožitju zaživeli bolj zdravo in lepše življenje.Urša Brinovec

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA

Foto: Urša Brinovec

Foto: Petra Majer

Kočevska september 2015www.kocevje.si 27Zeleno

Urejena okolica pokopališča v Dolgi vasiPotem ko so pred nekaj leti v Dolgi vasi uredili mrliško vežico, je k ure-ditvi klicala še njena okolica. Velik prazen prostor pred pokopališčem sta kazila dva ekološka otoka z za-bojniki živih barv. Ker gre za kraj, ki ga je treba obravnavati spoštlji-vo, smo se lotili urejanja okolice.

Z minimalnimi posegi smo želeli prostor kultivirati, mu dati dosto-janstvo in pieteto. Oba ekološka otoka sta zdaj združena, postavljena v drugi plan in zastrta z lesenim plotom. Sčasoma bo ta posivel, se obrasel z zelenjem in tako bo otok z zabojniki skoraj neopazen.

Na parkirišču je predviden režim parkiranja po vseh normativih. Ko bodo parkirni boksi še označeni, bo dovolj prostora za urejeno in racionalno parkiranje 20 osebnih avtomobilov, česar pa zdajšnje stihijsko parkiranje ne omogoča. Parkirišče je ob večjih pogrebih, se pravi tri- do petkrat na leto, seveda premajhno, toda nemogoče in pov-sem nesmiselno bi ga bilo samo za te priložnosti povečati, prav tako pa sta tlakovanje in asfaltiranje zdaj peščene površine agresiven in nepotreben poseg, ne nazadnje pa tudi strošek. Pesek je do zemlje mnogo prijaznejši, saj ji še vedno pusti dihati.

Drevored lip spoštljivo in dos-tojanstveno pospremi k zadnjemu počitku. Hkrati loči parkirno povr-šino od poti in naredi nekaj sence tako za ljudi kot avtomobile. Velika

prazna površina je z zelenimi otoki okrog dreves postala mehkejša in bolj kultivirana. Masivni hrastovi okviri okrog lip služijo tudi kot klo-pi, ki jim bodo krošnje lip ponudile

še poletno senco.Ljudje smo že tako narejeni, da

v vsaki spremembi, naj bo še tako dobra in dobronamerna, raje vidimo probleme kot napredek. Pozabili

pa smo, da napredek niso le asfalt in beton ter nova parkirna mesta. Napredek je tudi to, da česa ne za-betoniramo in ne poasfaltiramo, da dodamo samo nekaj kulture in reda

temu, kar imamo, zasadimo drevo-red, postavimo v senco preprosto leseno klop in se malo potrudimo pri pluženju. Mateja Dekleva

POKOPALIŠČE DOLGA VAS PARKIRIŠČE

lipe

cesta Kočevje - Reka

pokopališče

vežica

ekootok

parkirišče

Kako Kočevci (ne) ločujejo odpadke V tem jesenskem času boste tisti, ki imate vrtove ali njive, pridno in s pono-som pobirali pridelke, sad svojega večmesečnega truda, pri tem pa zavrgli dele rastlin, ki niso primerni za zaužitje. Naj vas spomnimo, da so to biološko razgradljivi odpadki in jih zato odložite na kompostni kup oziroma v rdečo (bio) posodo.

Odlaganje vrtnih ostankov, trave, listja, vej ipd. v rjavo posodo za me-šane komunalne odpadke (MKO) ni primerno dejanje z vidika okolja in ne nazadnje tudi ne zaradi finančnih obremenitev. Ker je treba vsebino rjavih zabojnikov pred odlaganjem na odlagališče obdelati (za kar plačujemo upo-rabniki visoko ceno), biološki odpadki, odloženi med MKO, zvišujejo stroške na položnici. Biološke odpadke z nižjimi stroški predelamo v kompost na kompostarni Mozelj, veliko gospodinjstev pa jih ima možnost predelati doma in kompost uporabiti namesto umetnih gnojil. Naj ne ostane neopaženo, da je odlaganje bio odpadkov med MKO prepovedano z občinskim predpisom. Gospodinjstva, ki svoje biološke odpadke kompostirate, ne plačujete stroškov ravnanja z biološkimi odpadki.

Na kompostnik in v rdečo posodo spadajo kuhani ostanki hrane, olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, čajne vrečke, kavna usedlina, papirnate bri-sačke in robčki, moker papir, ovenelo cvetje, trava, listje, veje, ostanki vrtnih pridelkov, žaganje, stelja …

Odpadkov, ki niso biorazgradljivi (lasje, dlaka, plenice, plastenke, vrečke, steklenice ...), ne odlagajte ne na kompostnik ne v rdečo posodo. Odložite jih v preostale namenske posode ali jih odpeljite v Zbirni center Mozelj.

OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE

NAČRT ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1.10.2015 DO 31.10.2015

OKTOBER 2015

P T S Č P S N

1 BIO*

2 BIO 3 4

5 6 7 8 BIO*

9 BIO 10 11

12 13 14 15 BIO*

16 BIO 17 18

19 20 21 22 BIO*

23 BIO 24 25

26 27 28 29 BIO*

30 BIO 31

ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)

ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)

ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) BIO/BIO* BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na

naslovih: Bračičeva, Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora odposlancev.

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1.10.2015 DO 31.10.2015

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1.8.2015 DO 31.8.2015

AVGUST 2015 P T S Č P S N 1 2

3 4 5 6

BIO*

7 BIO 8 9

10 11 12 13

BIO*

14 BIO 15 16

17 18 19 20

BIO*

21 BIO 22 23

24 25 26 27

BIO*

28 BIO

* 29 30

31

ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)

ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)

ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA)

BIO/BIO*

BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora odposlancev.

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1.8.2015 DO 31.8.2015

AVGUST 2015 P T S Č P S N 1 2

3 4 5 6

BIO*

7 BIO 8 9

10 11 12 13

BIO*

14 BIO 15 16

17 18 19 20

BIO*

21 BIO 22 23

24 25 26 27

BIO*

28 BIO

* 29 30

31

ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)

ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)

ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA)

BIO/BIO*

BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora odposlancev.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 28Šport

Kočevski orli imajo letos kar štiri pokale

Tradicionalni pohod DI Kočevje na Mestni vrh

Lesce – Firefighter Combat Challenge

Velik uspeh kočevskega tenisa

Letošnje leto je bilo za lokostrelski klub Orli in njegove člane še pose-bej uspešno, saj se lahko pohvalimo s štirimi dobitniki pokalov. Katja Murn je osvojila dva pokala v kate-goriji mladink z ukrivljenim lokom – slovenski tarčni pokal in sloven-ski pokal Arrowhead. Tega si je v kategoriji kadetov z ukrivljenim lo-kom pristreljal tudi Matic Žagar. V kategoriji veteranov z instinktivnim lokom pa se je mladima lokostrel-cema pridružil še Ljubo Kravanja.

Septembra so se začela tudi zu-nanja državna prvenstva. Potem ko je Jurij Kravanja februarja v Kočevju premagal vso konkurenco in postal dvoranski državni prvak v lokostrelstvu, je 22. avgusta naziv državnega prvaka v 3D-lokostrel-stvu osvojil še en orel, to je Ljubo Kravanja. Preostala državna prven-stva bodo potekala septembra.

Začetki kluba Orli segajo v leto 2007, ko se je povezalo nekaj na-

dobudnih ljubiteljev lokostrelstva. Ustanovili so klub, ki so ga poime-novali po veličastni ptici, ki domu-je tudi v okolici Kočevske Reke, kjer je bil tedanji sedež kluba. Svoj interes in ljubezen do lokostrelstva so širili in predstavljali tudi dru-gim, klub pa je počasi, a vztrajno rasel in se krepil. Ljubiteljsko stre-ljanje je kaj kmalu prešlo v načrtno treniranje, to pa je spodbudilo ude-ležbe na tekmovanjih. Leta 2010 sta se klubu pridružili prvi dekleti, kmalu pa so jima sledili še drugi mladi člani. Ti so sprva streljali z dolgim in golim lokom, nekaj čla-nov s sestavljenim lokom, pozneje pa so, predvsem mladi, izrazili željo, da bi streljali z ukrivljenim ali olimpijskim lokom. Dosegati so začeli vse boljše uspehe in po-kazala se je potreba po še resnejših treningih.

Naši člani se izobražujejo za trenerje, sodelujejo pri delovanju

Lokostrelske zveze, klub pa orga-nizira tako pokalna tekmovanja kot tudi državna prvenstva. Čeprav so organizacije tekmovanj izjemno zahtevne, smo se do zdaj vedno izkazali in pripravili odlične tekme, ki so jih pohvali tako tekmovalci kot tudi sodniki. Za to se moramo seveda zahvaliti pridnim članom, ki vedno zavihajo rokave in dajo vse od sebe za skupni uspeh. Tu res pride do izraza, da so vsi v klubu predvsem zaradi ljubezni do loka in puščice. Državno prvenstvo v disciplini 900 krogov bomo tudi letos organizirali v Kočevju, in sicer 27. septembra na stadionu. Lepo vas vabimo k ogledu tekme in k navijanju za do-mače športnike, ki se že pospešeno pripravljajo na ta pomembna tek-movanja. Hkrati pa vabimo nove člane, da se nam pridružijo in spoz-najo ta zelo lep šport. Vse v zlato!Ida Murn

Člani Društva invalidov Kočevje smo se v soboto, 29. 8. 2015, tako kot vsako leto, v jutranjih urah odpravili na že tradicionalni jesenski pohod na Mestni vrh pri Kočevju. Cilj pohoda je bila Planinska koča pri Jelenovem studencu. Za naše težje gibljive člane je bil organiziran avtobusni prevoz.

Pri planinski koči so nas pričakali prijazni gostitelji in postregli z domačo pripravljeno hrano. Udeleženi člani smo ves dan uživali v lepotah prečudovite narave, čistem zraku ter raziskovali različne pohodniške poti. Dan smo zaklju-čili z dobro voljo in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno sestanemo.Vesna Markoš

Predzadnji konec tedna v avgustu sta se za 300 tekmovalcev znova odvili naj-težji dve minuti v športu. Na letališču v Lescah je namreč potekalo že šesto tekmovanje Firefighter Combat Challenge, ki si ga je že prvi dan ogledalo več kot 1000 gledalcev. Tekmovanja, ki je temelj gasilskega dela in spodbuda za pripravljenost na brezkompromisne situacije, so se udeležili tudi predstavniki PGD Stara Cerkev: Tamara Dulmin, Alen Henigman, Špela Vovko in Seba-stjan Vovko.

Kako poteka tekmovanje? Gasilci tekmujejo v popolni operativni opremi, ki je težka 25 kilogramov. Po stopnišču morajo priteči v tretje nadstropje in s seboj nesti 20 kilogramov zvi-te cevi. Ko pridejo do vrha, odložijo cev in po vrvi potegnejo 20 kilogramov težko utež 12 metrov visoko, nato stečejo po stopnicah navzdol. Na poligonu tekmovalci s težkim kladivom udarjajo po železni kladi, ki jo morajo premak-niti za en meter. Med ovirami tečejo 20 metrov, vzamejo polno cev z vodo in jo vlečejo nazaj 20 metrov ter z vodo zbijejo tarčo. Spustijo cev in zagrabijo 80 kilogramov težkega ponesrečenca, ki ga vlečejo 30 metrov do cilja.

Kako smo se izkazali gasilci PGD Stara Cerkev?V kategoriji posamezno do 40 let je Sebastjan Vovko osvojil 3. mesto, prav tako je 3. mesto pri ženskah osvojila Špela. »S Sebastjanom sva nastopila tudi v mešanem tandemu, kjer sva osvojila 3. mesto. V ženskem tandemu pa sva z Jamie (Fire department Austin, ZDA) z veliko prednostjo ugnali vso konkurenco in zasluženo osvojili 1. mesto,« je s ponosom povedala Špela.

Sebastjan je nastopil tudi v ekipi HAIX team Slovenia skupaj z Anžetom Habjanom, Domnom Pavličem, Gregorjem Stanonikom in Maticem Zupa-nom. V kategoriji štafet so prepričljivo in z novim rekordom pometli z vso konkurenco in se ponovno povzpeli na najvišjo stopničko. Vsa država je lahko ponosna na dosežke naših fantov in deklet. Po šestih zaporednih letih in po petih najbolj prestižnih tekmovanjih po Evropi se bodo le najboljši lahko pomerili na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike. Slovensko reprezentanco, prostovoljno ekipo, ki z vsakim tekmovanjem podira rekorde, sestavljajo: Anže Habjan (PGD Podnart), Domen Pavlič (PGD Begunje), Gregor Stanonik (PGD Gorenja vas), Sebastjan Vovko (PGD Stara Cerkev) in Matic Zupan (PGD Moste).

Poudariti je treba, da fantje, poleg službe, aktivno sodelujejo v svojih ma-tičnih prostovoljnih gasilskih enotah, kjer pomagajo reševati življenja, poma-gajo pri sanacijah škode po naravnih nesrečah in ujmah. Njihova psihofizična pripravljenost je prednost pri delu, ki so mu predani. To ni zgolj šport ali interesna dejavnost, to je način življenja, poudarjajo naši srčni gasilci. In le če so v najboljši formi, lahko kadarkoli in kjerkoli pomagajo.Špela Vovko

Drugi konec tedna v septembru je Teniški klub Krka Otočec pripravil teniški turnir za otroke, stare od 7 do 18 let, 3. dolenjski teniški sate-lit – kids tour KRKA cup 2015. Na turnirju se je v šestih kategorijah pomerilo 34 otrok iz teniških klubov Dolenjske, Kočevja in Posavja. Čla-nice in člani Teniškega kluba Kočev-

je so domov prinesli tri zmagovalne pokale ter štiri medalje za tretje mes-to. V kategoriji midi tenis (8 do 10 let) je zmaga pripadla Špeli Rijavec, odličen uspeh kočevskega teniškega kluba pa je dopolnila še Taja Šola s tretjim mestom. Zmago so Kočevci prinesli domov tudi v kategoriji od 10 do 13 let, kjer je blestel Tilen Ma-

jerle, tretje uvrščena pa sta bila Jure Fotivec in Žiga Murn.

Tudi igralci od 13 do 18 let so dokazali, da so skozi sezono trdo delali. Zmagovalec je postal Tadej Tej Turk, tretje mesto pa je zasedel Anže Behin.

Čestitke teniškemu podmladku!Matej Memedovič

Foto: Blaž Keršič

Kočevska Xxxxx september 2015www.kocevje.si 29

Kočevski orli imajo letos kar štiri pokale

Kočevska september 2015www.kocevje.si 30Kulinarika

Recepti Kruh na brzako, puding iz riževe moke in zdroba, juha iz buče hokaido in jajčna pita

Devetindvajsetletna Alja Farkaš je mlada mamica leto dni stare Ele, ki ji družbo delata še kuža Fast in muca Žaža. Študentka živilske tehnologije pravi, da njeni interesi ne poznajo meja. Marsikdo jo pozna po blogu Crush, spletnem dnevniku, kjer skrbno beleži vse svoje poglede, hobije in stvari, do katerih goji posebno simpatijo. Med njimi je ljubezen do kvačkanja, izdelovanja nakita, šivanja in kuhanja. O njenih kvačkanih izdelkih so pisali že marsikateri mediji, mi pa smo se odločili, da jo povprašamo po njenih kuharskih specialitetah. Navdihe zanje najde v kuharskih oddajah, na družbenih omrežjih, kot sta Instagram in Pinterest, pa v restavracijah, v domači kuhinji pri mami, babici, tašči, skratka povsod. Jedi pripravlja vsak dan, saj se zaveda, da je pri prehrani najpomembnejša raznolikost oziroma pestrost živil. »Moj moto je: vsega po malem. Iz prehrane ne izključujem ničesar, sploh pa ne maram tren-dovskih diet. Na veliko srečo nisem ena od tistih, ki ne zdržijo dneva brez čokolade ali česa sladkega. V kuhinji pa zelo rada eksperimentiram oz. impro-viziram,« pravi Alja in dodaja, da so njeni recepti povsem preprosti in posvečeni mamicam, dojenčkom in ljudem, ki imajo na voljo manj prostega časa: »Zelo malo je treba za okusen, zdrav in očem prijeten obrok.« Z nami je delila štiri svoje recepte, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Aleksandra Papež

KRUH NA BRZAKO

• 500 g moke (npr. 200 g pirine, 200 g pšenične črne in 100 g pšenične bele moke)

• 1 vrečka suhega kvasa• žlička soli (po okusu)• 500 ml tople (mineralne/

vodovodne) vode• semena po želji (sončnična,

bučna, lanena ...) Vse skupaj premešamo, prelijemo v dvolitrski pravokotni pekač za kruh in kolače z neoprijemljivim nanosom (sicer premažite z maščobo) in pustimo 30 minut vzhajati, pokrito s kuhinjsko krpo. Po 30 minutah nastavimo pečico na 200 °C (zgornje/spodnje grelo). Ko pečica doseže 200 °C, pekač odkrijemo, ga vstavimo v ogreto pečico in pečemo 30 do 40 minut, dokler ne postane skorjica kruha lepo zlato do rjavo rumena. Ko je kruh pečen, ga postavimo na kovinsko mrežico/rešetko, da se ohladi in osuši.

PUDING IZ RIŽEVE MOKE IN ZDROBA (ZA 1 OSEBO)

• 200 ml mleka (kravjega, riževe-ga ...)

• 10 g riževe moke• 10 g zdroba (pirinega, kamuto-

vega, pšeničnega ...) Mleko zavremo in vanj vsujemo riže-vo moko in zdrob. 10 minut mešamo in kuhamo na zmernem ognju. Po potrebi razredčimo z malo vode. Nato vlijemo v silikonske modelčke (po želji) in pustimo, da se puding ohladi. Ko je ohlajen, ga vzamemo iz modelčka (modelček prevrnemo na krožnik) in mu dodamo sadje ali preliv po želji. Poljubno dekoriramo.

Sadni predlog:3 polovičke zamrznjenih marelicžlico vode10 minut počasi segrevamo na majhnem ognju, pretlačimo, mal-ce ohladimo in polijemo po pudingu.Lahko uporabimo tudi sveže sadje ali marmelado.

Čokoladni predlog:5 g nesladkanega kakavanekaj koleščkov bananePuding posipamo s kakavom in dekoriramo s koleščki banane ali pa kakav in pretlačeno banano vmešamo v puding.

JUHA IZ BUČE HOKAIDO (ZA 4 OSEBE):

• 2 večja korena• 1 manjša ali polovica večje buče

hokaido • 2 stroka česna• oljčno olje• začimbe (lovorov list, timijan,

majaron)• sol• poper• bučno olje, kisla smetana ali sladka

stepena smetana, bučna semena Česen popražimo na olju, da zadiši, dodamo na manjše koščke narezano bučo (neolupljeno, brez semen) in korenje, še malo popražimo in vlijemo toliko vrele vode, da je zelenjava pokrita. Dodamo začimbe. Kuhamo pribl. 20 minut oziroma dokler koren ni omehčan. Nato iz juhe poberemo lovorov list in zelenjavo spa-siramo s paličnim mešalnikom. Solimo po okusu. Postrežemo s kislo ali (stepeno) sladko smetano, malo bučnega olja in bučnimi semeni.

NasvetIsti način priprave juhe lahko uporabimo za več vrst zelenjave (brokoli, koromač itd.), po želji dodamo še čebulo/por, krompir za gostejšo juho in med/sladkor/jabolko za slajši okus.

JAJČNA PITA

Alja jo poimenuje pita, pa čeprav ne vsebuje testa. V bistvu gre le za nadev prave jajčne pite ali kiša.

• 6 jajc• 200 ml mleka• 250 ml smetane (lahko uporabi-

mo kislo smetano ali smetano za kuhanje)

• 3 žlice moke• 300 g tunine (v naravnem soku ali v oljčnem olju)• 150 g naribanega sira (edamec, grojer, gavda, mocarela)• na čebuli in česnu popražena in ohlajena zelenjava (polovi-

ca naribane bučke, polovica narezane paprike, 3 narezani češnjevi paradižniki) ter žlica sezama

• začimbe (ščep origana, bazilike, timijana)• češnjevi paradižniki/navaden paradižnik za povrhu pite (Opomba: Vse sestavine poljubno spreminjamo, tudi količino jajc brez skrbi zmanjšamo na polovico.)

Vse skupaj dobro premešamo (najprej tekoče sestavine in moko, nato preostalo). Okrogel pekač za pite obložimo s papirjem za peko (ali dobro namastimo). V pripravljen pekač vlijemo prip-ravljeno zmes. Povrhu obložimo z narezanim paradižnikom ali češnjevimi paradižniki. Pito pečemo približno 35 minut v pečici, ogreti na 220 °C.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 31Krajevne skupnosti

Simon Popović

Narkoman nikoliSamozaložba, 2015

Pretresljiva osebna izpoved avtorja, ki se je odločil spregovoriti o svojem boju z odvisnostjo od alkohola in drog. Mlade želi posvariti pred nevarnostmi kakršnega koli omamljanja. V delu, ki ga je napisal s pomočjo sestre, opisuje vsakdanje življenje v krščanski komuni Retro v Zagrebu, kjer je bival šest let. Opisuje stiske, ki jih je pre-življal, spominja se brezskrbnega otroštva in razmišlja o sodob-nem svetu. K sreči ima zgodba srečen konec.

Gayle Forman

Če ostanemMladinska knjiga, 2015

Izjemno ganljiv roman, ki nas prisili k razmišljanju in v našem spominu ostane še dolgo potem, ko odložimo knjigo. Pretresljiva in topla zgodba o 17-letni čelistki, ki se ne spomni ne avtomobilske nesreče ne njenih posledic ... Iz neke druge perspektive opazuje svoje lastno poškodovano telo in ljudi, ki ji pomagajo. Trudi se, da bi dojela, kaj se dogaja, kaj je izgubila, hkrati pa je pred njo strašna odlo-čitev. Bo sledila staršem in bratcu, ali bo zbrala moč in nadalje-vala tam, kjer se je zanje vse končalo. Zgodba o moči ljubezni, družine, prijateljstva in glasbe.

Margaret Mazzantini

Ne premikaj seMladinska knjiga, 2015

Avtorica romana Novorojen nam tok-rat podarja novo, čustveno intenzivno zgodbo v romanu Ne premikaj se. Glavni protagonist romana, kirurg Timoteo, po hčerini hudi prometni nesreči v obupu in strahu za njeno življenje išče tolažbo ali odpuščanje v vrtincu spominov na leta, ko je zaman iskal smisel, in na predme-stno dekle, s katero se ob svoji ženi strastno in neustavljivo zap-lete. To naključno srečanje ga znova obudi v življenje. Skrivna romanca sčasoma dobi tragične dimenzije in Timotea ponovno prisili v premislek, kaj je res pomembno v njegovem pustem življenju, v katerem je izgubljena ljubezen pustila praznino, ki je nič ni uspelo zares zapolniti – vse do rojstva njegove hčere. »Kaj pomeni ljubiti, hčera moja? Ti veš?«Knjiga je prevedena v več kot 30 jezikov, posneli pa so tudi film z znano igralko Penelope Cruz.

Desa Muck

Škratovile in pasje srceZaložba Bp, 2015

Pričujoča knjiga je slikanica (ilustracije je prispevala Eva Cajnko), torej knjiga, name-njena otrokom. Škratovile so nov pojem v slovenski književnosti. Rodijo se takrat, ko se vila in škrat zaljubita, njuni otroci pa imajo lastnosti obeh mitoloških bitij. Zgod-ba se začne, ko se v gozdu Čarodol dve škratovili Evila in Katarila srečata z velikanskim psom, ki mu je ime Azo. Njihovo druženje je polno zanimivih dogodkov, smešnih pripetljajev in napetih dogo-divščin. In to vse v enem dnevu. Azo ob koncu dneva spozna ne-kaj neverjetnega. En dan s škratovilami je enak desetim človeškim oz. pasjim letom. Toda ni mu žal, ta dan je bil vreden desetih let življenja. Lepa misel, ki jo mogoče bolje razumejo in cenijo odrasli kot otroci, ki jim je knjiga v osnovi namenjena.

KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA

TZO 20, trgovski center NAMA1330 Kočevje

+386 (01) 893 14 86pon–pet: 8h–12h, 15h–19h

sob: 8h–12h

Prireditev ob dnevu KS Šalka vas

Prva Mačkarada na Rinži

Krajevna skupnost (KS) Šalka vas je v počastitev svojega praznika 4. julija organizirala krajšo kulturno-zabavno prireditev, za tekmovalno vročico in popestritev dogodka pa v sode-lovanju s PGD Šalka vas še drugo meddruštveno gasilsko tekmovanje članov v spajanju sesalnega voda.

KS Šalka vas je skupnost krajanov, organiziranih zaradi zadovoljeva-nja skupnih potreb prebivalcev na območju dela Kočevja (Rudnik, Trdnjava, Roška cesta, Travniška cesta, Rozmanova ulica in Rudarsko naselje) ter naselij Šalka vas, Želj-ne, Griček pri Željnah, Klinja vas, Spodnji Cvišlerji, Zgornji Cvišlerji, Onek, Mačkovec, Laze pri Oneku, Staro Brezje, Rajhenav, Koprivnik in Hrib pri Koprivniku. V omenjenih naseljih in ulicah živi približno 3.300 ljudi. KS je bila ustanovljena leta 1974 pod imenom Krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas, leta 1995 pa se je preimenovala v Krajevno skupnost Šalka vas. Ker je bil takrat sedež KS iz rudarskega doma na Roški cesti prenesen v gasilski dom v Šalki vasi, je KS dobila ime po največjem nase-lju in sedežu skupnosti.

Za KS Šalka vas sta značilna zgo-dovina rudarstva in s tem povezano

Rudniško jezero s sipinami, ki je nas-talo po opustitvi rudarjenja. Rudarji svoj praznik praznujejo 4. julija, v spomin na petdnevno gladovno stav-ko rudarjev v letu 1934, in ta dan si je za svoj praznik izbrala tudi naša KS.

Julijskega tekmovanja v spaja-nju sesalnega voda se je udeležilo sedem ekip (PGD Klinja vas, PGD Mahovnik, PGD Stara Cerkev, PGD Koprivnik in dve ekipi PGD Šalka vas), ekipa PGD iz pobratene Stran-ske vasi pri Semiču pa je sodelovala zunaj konkurence. Še enkrat se je pokazalo, da gre za hitro in dinamič-no tekmovanje, zelo zanimivo tudi za gledalce, saj so v velikem številu bučno navijali za vse nastopajoče, ki so se v veliki vročini potili pod če-ladami. Tudi zaradi dopustov je bilo žal nekaj manj ekip, kot so pričako-vali, zato se je tekmovalo na ligaški sistem, vsak z vsakim, namesto na izpadanje, kot je bilo sprva mišljeno. Po hudih in izredno zanimivih bojih je zmagala ekipa PGD Stara Cerkev (z najboljšim časom 22,32 sekunde) pred ekipo PGD Šalka vas (23,90 sekunde) B ter ekipo PGD Mahovnik (25,79 sekunde). Povejmo še, da so imele vse tri ekipe enako število točk, v finale pa sta se zaradi bolj-

šega časa uvrstili ekipi PGD Stara Cerkev in PGD Šalka vas B, kje so bili malenkost boljši gostje iz PGD Stara Cerkev.

Po končanem tekmovanju je svoje znanje pokazala tudi ekipa pobra-tenega prostovoljnega gasilskega društva Stranska vas. Pomerili so se z ekipo PGD Mahovnik in PGD Šalka vas B. Po porazu s PGD Mahovnik so premagali ekipo PGD Šalka vas B in hkrati postavili tudi najhitrejši čas dneva z 19,30 sekunde.

Tekmovanje je bilo prijateljskega in družabnega značaja, zato rezultati niso bili v ospredju. Kljub temu smo zmagovalnim ekipam podelili zaslu-žene pokale, preostalim sodelujočim ekipam pa praktične nagrade in pri-znanja, ekipi PGD Stranska vas pa tudi pokal za fair-play, in sicer lesen kipec medveda, ki nam ga je podaril gospod Kobola.

Po tekmovanju smo vse goste, tek-movalce in sodnike tudi malce pogos-tili, nadaljevalo pa se je s prijetnim druženjem obiskovalcev ob zvokih dua Črni klobuk. Pri izvedbi priredi-tve so nam pomagala številna združe-nja, organizacije in posamezniki, ki se jim najlepše zahvaljujemo.Rajmund Kapš

Prva Mačkarada na Rinži je uspela, okoli 60 nas je bilo na vodi, približno 30 mask pa nas je spremljalo še na suhem,« je povedal Jože Corel, pred-sednik Vaškega društva Mahovnik. Corel, ki je prvi kočevski poletni karneval na vodi ovekovečil še s skokom v Rinžo, je pojasnil, da sta avtorja pobude za organizacijo kar-nevala Igor Marinčič in on. Podobne karnevale namreč že več let prirejajo na Kolpi, pa tudi na morju, zakaj ga torej ne bi imeli še v Kočevju?

Prvo Mačkarado na Rinži sta v so-boto, 22. avgusta 2015, organizirala Krajevna skupnost Kočevje mesto in Vaško društvo Mahovnik. Karneval si je ogledala množica ljudi, ki je ma-škare spodbujala s Karlovega mosta. Kot pojasnjujejo organizatorji, je bil odziv fantastičen, saj jim je na koncu

zmanjkalo čolnov. Corel zagotavlja, da bo poletna mačkarada postala tra-

dicionalna, prav tako pa menda tudi skoki v vodo. P.Š.

Kočevska september 2015www.kocevje.si 32Zadnja stran

ČETRTEK

18:00

19:00

PETEK

11:00

SOBOTA

10:00

11:00-12:00

TOREK

18:00

ČETRTEK

19:00

SREDA

18:00

SOBOTA

10:00

8. 10.

Knjižnica KočevjeRAZSTAVA: MEDALJONI – PORTRETITAXI ART, Aprilija Lužar ak. slik. performer

Knjižnica KočevjeDIPLOMSKI VEČER – JAN ŽELEZNJAK: DEINDUSTRIALIZACIJA KOČEVJA PO LETU 1990Knjižnica Kočevje

9. 10.

Galerija, Life Museum Aprilija, Kočevska RekaRAZSTAVA OBJEKTOV IN SLIKTAXI ART, Aprilija Lužar ak. slik. performer

10. 10.

Tržnica Kočevje FOTOORIENTACIJA PO MESTU KOČEVJETaborniki Rod Svobodega risa Kočevje

Tomšičeva cesta 13, KočevjePREDSTAVITEV PLESNIH ZVRSTI TER ODPRTA DELAVNICA PLESNE REKREACIJEPlesni Klub Rusalka

13. 10.

Pokrajinski muzej Kočevje PREDSTAVITEV KNJIGE POTOVANJE SKOZI ČAS, AVTORJA TONETA ŠERCERJAZdruženje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kočevje in Pokrajinski muzej Kočevje

15. 10.

Pokrajinski muzej Kočevje OTVORITEV LIKOVNEGA SALONA KOČEVJEPokrajinski muzej Kočevje

21. 10.

Pokrajinski muzej Kočevje PREDSTAVITEV KNJIGE DR. BOŽA REPETA: S PUŠKO IN KNJIGOPokrajinski muzej Kočevje

7. 11.

Koprivnik - prostori Zavoda Nesseltal KoprivnikJESENSKA DELAVNICA Z DARIEM CORTESEJEMENODNEVNA DELAVNICA O KISIH IN ŽGANJEKUHIZavod Nesseltal Koprivnik

19. 9.

Koprivnik SPOMINSKA SVEČANOST OB OBLETNICI ZMAGOVITIH BOJEV XVIII. DIVIZIJE PRI OBRAMBI BELE KRAJINE Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kočevje

22. 9.

Mestna ploščadDRUŽINSKA URA AMZS IN KOLESARSKI DANAMD Kočevje,SPV Občine Kočevje in KolesarskI klub Melamin

24. 9.

Šeškov domSLAVNOSTNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBO-RA DRUŠTVA UPOKOJENCEV KOČEVJE Z GOSTIDruštvo upokojencev Kočevje

Pokrajinski muzej Kočevje OTVORITEV RAZSTAVE: KUGE, LAKOTE IN VOJSKE – REŠI NAS, O GOSPOD! KRANJSKA V PRVEM LETU VELIKE VOJNEPokrajinski muzej Kočevje

25. 9.

Mestna ploščadDOŽIVITE KOČEVSKO 2015 – MEDENI ZAJTRK IN BAZAR NEVLADNIH ORGANIZACIJI V KOČEVJUTuristično društvo Kočevje

Šeškov domNAŠIH 25Društvo podeželskih žena Kočevske

26. 9.

Tržnica Kočevje in središče mestaPUNTARSKI DAN Občina Kočevje

Mestna ploščadDOŽIVITE KOČEVSKO 2015 – PRAZNIK MOŠTA IN DIVJAČINE TER DAN KULTURTuristično društvo Kočevje

26. IN 27. 9.

Teniška igrišča GajOBČINSKO PRVENSTVO V TENISUTeniški klub Kočevje

27. 9.

Mestna ploščadDOŽIVITE KOČEVSKO 2015 – MEDENI DNEVI NA KOČEVSKEMTuristično društvo Kočevje

Pred Šmalcljevo domačijoŠMALCLJEV DANKŠD Predgrad

Šeškov domKONCERT INDIJSKE KLASIČNE GLASBE: JOHAR ALI KHAN IN VASJA ŠTUKELJ TER RAZSTAVA O GANDHIJUObčina Kočevje

28. 9.

Pritličje Knjižnice KočevjeRAZSTAVA UMETNIŠKIH IZDELKOV ZA POMOČ PO NEZGODNI POŠKODBI GLAVEDruštvo Veronika in Društvo Vita

29. 9.

Prostori stare Železnine, TZO 80OTVORITEV JESENSKE RAZSTAVEDruštvo podeželskih žena Kočevske

30. 9.

Park GajOTVORITEV RAZSTAVE V PARKU GAJ O NEZNANIH KOČEVSKIH STAVBAHPokrajinski muzej Kočevje

1. 10.

Koprivnik - prostori Zavoda Nesseltal KoprivnikZELIŠČA V KOČEVARSKEM LJUDSKEM IZROČILU DELAVNICA ZA MLADE Z DIJAKI GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE KOČEVJEZavod Nesseltal Koprivnik v sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje

2. 10.

Avla šole na TZOKOČEVJE – PONOSEN NA MOJE LEPO MESTOOŠ Zbora odposlancev

Gaj Kočevje /start in ciljZADNJE KOLO POKALA STOJNAKolesarsko društvo Melamin

Dvorana Šeškovega domaOSREDNJA PRIREDITEV »TU, KJER SEM DOMA«Občina Kočevje

SOBOTA

11:00

TOREK

11:00-16:00

ČETRTEK

18:00

18:00

PETEK

10:00

18:00

SOBOTA

10:00

SOB. IN NED.

3. 10.

Balinišče v Gaju OBČINSKI TURNIR V BALINANJU – DVOJICE 2015ŠTKD Gaj Kočevje, Občina Kočevje, ŠZ Kočevje

Pred Šeškovim domomSPREHOD PO KOČEVJUPokrajinski muzej Kočevje

Trg zbora odposlancev 80, KočevjeFOTOGRAFSKO SLIKARSKA RAZSTAVA »REHABILITACIJA PUNTARIJE«Društvo Herbs Kočevje - Fotografsko slikarska sekcija

Dvorana Šeškovega doma8. MEDNARODNI SALON FOTOGRAFIJE NARAVA 2015Fotografsko društvo Grča Kočevje

5. 10.

Pokrajinski muzej Kočevje Z IGRO DO DEDIŠČINE – LUTKOVNA IGRICA ZA PREDŠOLSKE OTROKE: V DEŽELI KAČARIJI 5Pokrajinski muzej Kočevje

6. 10.

Marijin Dom /sedanji prostori župana in Občine KočevjeRAZSTAVA: HEROINA, SLIKE IZ CIKLUSOV 20. IN 21. STOLETJA A. L.TAXI ART, Aprilija Lužar ak. slik. performer

Park nacionalnih herojev in spomenik na Mestni ploščadiJAVNA AKCIJA: PERFORMANS, VIDEO, PORTRETIRANJE: PUNTARJI IN PUNTARKE, HEROINE 21. STOLETJATAXI ART, Aprilija Lužar ak. slik. performer

Knjižnica KočevjePOTOPISNO PREDAVANJETOMAŽ HARTMAN: ZAHODNA AMERIKAKnjižnica Kočevje

7. 10.

Šeškov domPOZDRAV OTROKOM KUD »Jazbec in partnerji« v sodelovanju z OŠ

8. 10.

POŠ LivoldOTVORITEV POŠ LIVOLDOŠ Ob Rinži

SOBOTA

8:30

9:00

17:00

18:00

PONED.

9:00-11:00

TOREK

12:00

15:00

19:00

SREDA

18:00

ČETRTEK

18:00

NEDELJA

9:00

15:00

18:00

PONED.

dopoldan

TOREK

17:00

SREDA

12:00

ČETRTEK

12:00

PETEK

11:00

17:00

19:00

KOLEDAR DOGODKOVOB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE 2015

2. 10.

Dvorana Šeškovega domaOSREDNJA PRIREDITEV »TU, KJER SEM DOMA«Občina Kočevje

PETEK

19:00