GORENJSKA

Gorenjski kampi se počasi polnijoZa zdaj predvsem z domačimi go-sti in v glavnem ob koncih tedna, a tudi rezervacij iz tujine je iz dne-va v dan več. Goste vabijo s popu-sti, narava in življenje na prostem sta v pokoronskem obdobju zago-tovo prednost.

5

GORENJSKA

Obeta se gradnja stanovanjKot vse kaže, naj bi se prenova nekdanjega Tekstilindusovega samskega doma v Stražišču zače-la že letos jeseni, prav tako se obe-ta gradnja stanovanj na prostoru nekdanje Gorenjske mlekarne.

8

ŠPORT

Glavni cilj je Dirka po FrancijiKolesar Tadej Pogačar je skupaj z ekipo postavil okvirni plan dirk in cilje za nadaljevanje sezone. Vse se bo vrtelo okrog Dirke po Franci-ji, njen začetek je predviden konec avgusta.

13

KRONIKA

Pomanjkanje primerno velikih dvoranTežave s pomanjkanjem primerno velikih sodnih dvoran, ki jih nare-kuje zagotavljanje predpisane var-nostne razdalje, bo gorenjskim sodiščem še uspelo reševati z medsebojnim usklajevanjem so-dnic in sodnikov.

16

VREME

Danes bo delno jasno. Jutri bo večinoma sončno. V četrtek se bo postopno pooblačilo, popoldne bo občasno deževalo.

9/23 °Cjutri: večinoma sončno

97

70

35

26

66

01

8

73 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 2. junija 2020

Leto LXXIII, št. 44, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Suzana P. Kovačič

Ljubljana, Kranj – Prvi pri-mer okužbe z novim koro-navirusom smo v Sloveni-ji zaznali 4. marca. Že 12. marca je bila razglašena epi-demija, ki je ustavila javno življenje, vlada pa je ukrepe postopoma začela sproščati v aprilu. Na zadnji dan epi-demije, 31. maja, so v UKC Ljub ljana zdravili še pet bolnikov s covidom-19, od tega je bil eden v intenziv-ni negi. Do konca epidemije je bilo potrjenih 1473 obole-lih. Na Gorenjskem ostajajo brez okužbe občine Bohinj,

Jezersko, Gorenja vas - Po-ljane in Žiri. Nedelja je bila četrti zaporedni dan brez nove potrjene okužbe. V času epidemije je umrlo 109 oseb, od tega šest na širšem Gorenjskem; po občinah bi-vanja dva v Domžalah in po eden na Jesenicah, v Kranju, Naklem in Žirovnici.

Poveljnik republiške Ci-vilne zaščite (CZ) Srečko Še-stan je v soboto deaktiviral državni načrt zaščite in re-ševanja; v približno dveh te-dnih naj bi pripravili poroči-lo o delu CZ, oblikovali pa so že merila za izplačilo dodat-ka za njene pripadnike.

Včeraj so se v šole vrnili tudi četrtošolci in petošolci, v sredo gredo še šesti, sed-mi in osmi razredi. Dovolje-no je zbiranje do dvesto oseb na javnih krajih, delovanje večjih nastanitev, zdravi-lišč, velneških in fitnes cen-trov, bazenov, vodnih aktiv-nosti. Zaprti ostajajo nočni klubi ter trgovine ob nede-ljah in praznikih, razen ben-cinskih servisov in lekarn. Ključni cilj tretjega protiko-ronskega zakona je ohrani-tev čim več delovnih mest in pomoč turistični panogi z vrednostnimi boni.

Epidemije po osemdesetih dneh ni večZ zadnjim majskim dnem je bilo v Sloveniji tudi formalno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Življenje se vse bolj normalizira, a v okvirih nove realnosti. Državni zbor je v petek sprejel tretji paket protikoronskih ukrepov.

V parku pred Kliniko Golnik so imeli včeraj slovesnost ob koncu epidemije, na kateri so se vsem zaposlenim, strokovnim ustanovam, lokalni skupnosti, donatorjem in medijskim hišam zahvalili za odlično sodelovanje, učinkovito delo in odgovorno vedenje, ki je močno pripomoglo k uspešni zajezitvi epidemije. / Foto: Primož Pičulin

Mateja Rant

Ljubljana – Spremembe za-kona o Triglavskem naro-dnem parku (TNP), ki jih je predlagala poslanska skupi-na SAB, je podprlo kar 79 po-slancev. S spremembami so na novo uredili način dode-ljevanja sredstev iz državne-ga proračuna občinam v par-ku. Po novem bodo lokalne skupnosti za investicije vsa-ko leto prejele okrog štiri mi-lijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka dohodnine, so pojasnili v SAB. Doslej je ve-ljalo, da razvojni projekti in

investicije v parkovnih obči-nah prejmejo dodatna pro-računska sredstva v višini osemdeset odstotkov pred-računske vrednosti projek-ta, a prav ta določba se v pra-ksi ni izvajala. Po prepriča-nju nekdanjega župana ob-čine Bohinj in prvopodpisa-nega pod novelo Franca Kra-marja je bil zakon o TNP iz leta 2010 eden največjih pro-blemov Zgornje Gorenjske in Primorske, saj s strogimi pravili omejuje razvoj lokal-nemu prebivalstvu.

Denar za občinske naložbe v parkuPoslanci državnega zbora so minuli teden potrdili novelo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki med drugim določa nov način dodeljevanja proračunskih sredstev za občine v parku.

Aleš Senožetnik

Zgornji Brnik – Na brniškem letališču je v petek prista-lo letalo Air Serbia s 24 po-tniki na krovu, kar je bil prvi pristanek potniškega letala, odkar je vlada 12. maja po-novno odprla zračni potni-ški promet. Ker Srbija spa-da med t. i. tretje države, ob prihodu za potnike (z izje-mo slovenskih državljanov, lastnikov nepremičnin pri nas in oseb z diplomatskim potnim listom) velja karan-tena. Letalo srbskega prevo-znika tako prekinja zatišje, ki je nastalo zaradi epidemi-je covida-19.

Na Brniku dočakali prvo letaloKako hitro se bodo na brniško letališče vračali letalski prevozniki, je odvisno tudi od tega, kako hitro se bo država dogovarjala za odpiranje mej, je ob pristanku prvega letala povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir.

Na brniškem letališču je prvo po sproščanju ukrepov zaradi epidemije covida-19 pristalo letalo prevoznika Air Serbia. / Foto: Gorazd Kavčič43. stran

42. stran

46. stran

2 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme POLDE NOVAK iz Mavčič.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

Tokrat imamo za vas kar dve dobri novici. Pošta Slovenije bo z junijem spet opravljala jutranjo dostavo časopisa in že to številko časopisa ste lahko brali že zjutraj.Ker se epidemija covida-19 z mesecem majem izteka, smo že včeraj odprli okence za stranke. Če boste imeli s seboj položni-co, jo boste lahko plačali receptorki ob vhodu v poslovno hišo na Nazorjevi ulici 1 v Kranju. Če jo boste pozabili ali če boste kupili knjigo, pa boste morali stopiti oziroma se z dvigalom peljati v naše poslovne prostore, ki so v drugem nadstropju. Ker je virus še vedno med nami, se moramo obnašati varno, to pomeni, da si pred vstopom v poslovno hišo nadenite masko. Tudi v naše poslovne prostore lahko vstopate le z obrazno masko. Tako boste poskrbeli, da vsi skupaj ostanemo zdravi.Čez poletje bo veljal poletni delovni čas, kar pomeni, da bo okence za stranke odprto vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Žal pa izletov, ki jih tako težko pričakujete, še ne smemo pri-pravljati.

Vaš Gorenjski glas

Jutranja dostava in odprto okence

Fot

o: G

rega

Fla

jnik

Za 25. rojstni dan Malih sivih celic se piše zgodovina

Kviz Male sive celice vsako soboto izobražuje, zabava in nav-dihuje gledalce vseh starosti. Ob praznovanju četrt stoletja pripravlja ekipa praznično oddajo, polno presenečenj. Tako v soboto, 6. junija 2020, ob 9.30 na Prvem programu Tele-vizije Slovenija ne bo manjkalo gostov presenečenja, spret-nostno-inteligentnih iger, megalomanskega eksperimenta, torte velikanke, zabave s tekmovalci, himne Malih sivih celic in razglasitve najboljšega. Verjetno se vsi sprašujete, kdo bo letos najboljši? Kar osem zmagovalnih ekip, saj sezono kon-čujejo s četrtfinalom.

RTV Slovenija podarja naročniku Gorenjskega glasa družabno igro Male sive celice. V žrebu boste sodelovali, če boste pra-vilno odgovorili na vprašanje: Koliko let praznuje kviz Male sive celice? Odgovore s svojimi podatki pošljite do srede, 10. junija. 2020, na naslov: Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali na koticek@g-glas.si.

Foto

: Adr

ian

Pre

gelj/

RT

V S

LO

Država je v več svežnjih za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu uvedla vrsto ukrepov, ki so skupno težki več kot šest milijard evrov. Samo zadnji, tretji protiko-ronski sveženj je vreden mi-lijardo evrov. Ta prinaša tudi subvencioniranje krajšega delovnega časa, delodajal-ci bodo ta ukrep lahko upo-rabljali od 1. junija do 31. de-cembra 2020. Prinaša tudi podaljšanje subvencionira-nja čakanja na delo še za en mesec, do konca junija, do česar bodo praviloma upra-vičeni vsi delodajalci, ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva, kot je bilo sprva mišljeno. Ukrep subvenci-oniranja skrajšanega delov-nega časa je združljiv z ukre-pom čakanja na delo. Kot je pred dnevi v državnem zbo-ru pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, so se za samo enomesečno podalj-šanje odločili v želji, da bi spodbudili čim hitrejše po-novno aktiviranje proizvo-dnje v polnem obsegu. Ob tem se prispevek države ne-koliko spreminja. Povrači-lo nadomestila plače se na-mreč znižuje na osemdeset odstotkov zakonsko določe-

nega zneska za primer zača-snega čakanja na delo, hkra-ti pa ne sme presegati najviš-jega zneska denarnega na-domestila za primer brezpo-selnosti. Pogoj medtem še

naprej ostaja padec prihod-kov glede na enako obdobje lani za deset odstotkov.

Prenehajo še nekateri drugi ukrepi pomoči

S koncem epidemije se je iztekla tudi pomoč samoza-poslenim, kmetom, družbe-nikom in verskim uslužben-cem; zadnje izplačilo lahko upravičenci pričakujejo do 10. junija.

Delodajalci znova prevze-majo kritje nadomestil zara-di bolniških odsotnosti svo-jih zaposlenih. Tudi pravi-

ce iz javnih sredstev niso več avtomatično podaljšane, kot je to veljalo med epidemi-jo. Stranke morajo zato za podaljšanje pravic, ki so se iztekle konec maja, vložiti

vlogo najpozneje do kon-ca junija. Izjeme so vloge za otroški dodatek, državne šti-pendije, subvencije vrtca in subvencije malice ter kosi-la, saj so se te pravice že pred epidemijo podaljševale avto-matično.

Na predkrizne »obrate« se vrača delo sodišč, upravne enote že normalno delujejo.

Na seznamu za prost vstop tudi Madžarska

Vlada je že prejšnji teden izdala nov odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za pre-prečitev širjenja novega ko-ronavirusa na mejnih pre-hodih, na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notra-njih mejah Slovenije, ki pred-videva 14-dnevno karanteno za državljane EU ter tudi tis-te iz tretjih držav. Na seznam držav za prost vstop sta uvr-ščeni Hrvaška in Madžar-ska, izjeme so tudi za druge državljane EU brez stalne-ga prebivališča v Sloveniji, to so dnevni in tedenski delov-ni migranti, obiski bližnjih sorodnikov, prehodi zaradi zdravstvenih razlogov, rezer-virane nočitve in lastništva nepremičnine.

Slovenija pa je s 15. juni-jem uvrščena na seznam

držav za prost vstop v Grči-jo z letališč v Atenah in So-lunu. Na Letališču dr. Jožeta Pučnika so dočakali prvi re-dni potniški let prevoznika Air Serbia, ki je v petek pri-letelo iz Beograda.

Lepše čase lahko pričakujejo gostinci

Vlada je na nedavni dopi-sni seji odločila, da še nap-rej v veljavi ostajajo vsi akti in ukrepi, ki jih je spreje-la v času razglašene epide-mije in do 1. junija niso bili odpravljeni ter zato veljajo še naprej do njihove spre-membe ali preklica.

Zadnja Valiconova javno-mnenjska raziskava pa je po-kazala, da so se po enem me-secu vse ocene tveganja za različne prostočasne in tu-ristične aktivnosti znižale, a ne vse enako. Najbolj se je sprostila ocena tveganja obi-ska restavracij oz. lokalov ter uporabe javnega prome-ta, najmanj oz. skoraj ne pa ocena tveganja za krajša po-tovanja v EU in za potovanja na bolj oddaljene destinacije z letalom. Sodeč po rezulta-tih, je ta hip še vedno kot naj-manj tvegan ocenjen dopust v Sloveniji, lepše čase lahko pričakujejo tudi gostinci.

Epidemije v Sloveniji ni več

Znova je dovoljeno obratovanje nastanitvenih obratov z več kot tridesetimi sobami, zdravilišč, velneških in fitnes centrov, bazenov (na sliki), vodnih aktivnosti. / Foto: Gorazd Kavčič

V veljavi ostajajo vsi predpisani higienski ukrepi, med drugim tudi obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih, kjer je medsebojna razdalja manjša od 1,5 metra, v javnih prevoznih sredstvih, pri osebah z respiratornimi obolenji, pri zaposlenih v zdravstvenih ustanovah glede na stopnjo izpostavljenosti, pri zaposlenih v vseh domovih za ostarele in vzgojno-varstvenih zavodih za osebe s posebnimi potrebami ter pri obiskovalcih zdravstvenih ustanov, domov za ostarele in vzgojno-varstvenih zavodov za osebe s posebnimi potrebami.

1. stran

Suzana P. Kovačič

Kranj – V Bolnišnici za gi-nekologijo in porodništvo (BGP) Kranj od 29. maja da-lje omogočajo samoplačni-ško testiranje na novi koro-navirus. Izvajajo ga ob pone-deljkih, sredah in petkih med 9. in 10. uro, in sicer v mon-tažni enoti BGP Kranj. Cena testiranja z odvzemom bri-sa nosno-žrelnega predela je

sto evrov. Na odvzem se lah-ko naročite na številko 04 208 28 00 vsak dan med 8. in 14. uro. Ob naročilu na odvzem vam bodo sporoči-li točen datum in uro odvze-ma brisa. Ob dogovorjenem terminu se boste zglasili v montažni enoti BGP Kranj pred glavnim vhodom v bol-nišnico. Če bo izvid poziti-ven, vas bo po telefonu pok-lical epidemiolog. Izvidi bo

tudi v angleškem jeziku. Že pred dobrim tednom dni so samoplačniško testiranje na koronavirus po ceni sto evrov začeli v zdravstvenih domovih (ZD) Osnovnega zdravstva Gorenjske. Kot je povedal direktor OZG Jože Veternik, so do včeraj op-ravili 57 samoplačniških te-stov, od tega večino v ZD Je-senice in nekaj v ZD Bled. Vsi brisi so bili negativni.

Samoplačniško testiranje tudi v BGP Kranj

Kranj – Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slo-venije so sporočili, da od včeraj dalje spet sprejemajo stranke, ki pa morajo pri tem upoštevati preventivne zaščitne ukrepe. Strankam omogočajo tudi novo storitev, to je pripravo in oddajo elektronskih vlog, ne da bi za to potrebovale digitalno potrdilo.

Pokojninski zavod spet sprejema stranke

Kranj – Zavod za zdravstve-no zavarovanje Slovenije ima novo razporeditev uradnih ur, drugačno od tiste, ki je veljala pred epidemijo covida-19. Z novo razporeditvijo na ZZZS zaradi izjemnih okoliščin do konca leta nekoliko omeju-jejo fizične obiske strank in se prednostno osredotočajo na zagotavljanje elektronskih storitev, strankam pa omo-gočajo dosegljivost po tele-fonu in elektronskih medijih. Po novem se uradne ure ob delavnikih začnejo ob 9. uri, ob torkih pa jih več ni.

Spremenjene uradne ure za stranke

3Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Generacija mojih staršev ni vrtnarila za sprosti-tev in zabavo, pač pa

iz ekonomskih razlogov. De-lavska družina s podeželja ze-lenjave ni kupovala v trgovini ali na tržnici, pač pa jo je pri-delala na kosu zemlje. S svežo v petih mesecih in s shranjeno za zimo (v prvih hladilnih skrinjah ogromnega obsega) je nekako preživela. Krompir in drugo ozimnico si je zagotovila pri bližnjem kmetu, največkrat v zameno za pomoč pri pobira-nju poljskih pridelkov. Tam je kupovala tudi mleko in jajca, mlečne izdelke so vsak konec tedna prinesle kmetice iz hri-bovskih vasi. V trgovini, kamor se je šlo največ trikrat na teden, so kupovali olje, kis, higienske pripomočke in kruh, črno štru-co za čez teden, belo za v nede-ljo. O zdravi hrani se takrat ni govorilo.

Danes vrtnarimo manj iz potrebe po prihranku v gospo-dinjstvu, temveč bolj zaradi želje po zdravem domačem pridelku, zaradi sprostitve in rekreacije. »Vrtičkanje«, kot ljubkovalno rečejo ljubitelji vr-tnarjenja, postaja naravnost modno, enako kot kuhanje, in nemara se tudi vrtnarjem ena-ko kot kuharskim »chefom« obeta, da postanejo zvezde medijskih šovov. Kdor nima ohišnice, se vrtnarjenju lahko predaja na balkonu ali terasi.

Priznati moram, da me vr-tnarjenje nikoli ni niti malo zanimalo. Še najmanj takrat, ko so se s tem ukvarjali moji

starši, ki so se okoli treh po-poldne vrnili z dela in potem niso imeli nobenih službenih obveznosti več ter so se lahko nemoteno ukvarjali z vrtom. Še dolgo potem me ta dejav-nost ni pritegnila. Potem pa pridejo zrela leta (in treba se je začeti zbliževati z zemljo, kot pravi moje potomstvo) in splet okoliščin je tudi mene privedel do tradicionalne dejavnosti. Na najetem sosedovem vrtu se je začelo prekopavanje, sajenje, sejanje, pridelovanje. Pridelek je »bio« in »eko«, to je že treba priznati, a žal si ga vsako leto neprostovoljno in nesorazmer-no razdelim z vrtnimi škodljiv-ci, kar me vsako jesen znova postavi pred odločitev, ali spo-mladi nadaljevati ali ne.

Letošnji začetek vrtne sezo-ne je bil zaradi koronavirusa poseben. Vrtnariti smo začeli že sredi marca, med drugim tudi po zaslugi vladne odločit-ve, da v času karantene dovoli odprtje trgovin s tehničnim blagom in vrtnim programom. Zaprte meje občin so nas ome-jile na domači kraj, na vrtu smo se lahko dodobra razgibali in tudi družabnost med sose-di je bila dopustna ob dejstvu, da naša imetja ograjujejo žive meje in žičnate ograje. Zbliža-li smo se z naravo. In naposled ima naše dvomesečno početje podobno kot v času naših star-šev tudi pragmatičen učinek, ko nam ni več treba na tržni-co, pač pa si lahko solato in špinačo odrežemo na doma-čem vrtu.

Na vrtu

KO­MEN­TARDanica Zavrl Žlebir

Prepoved opravljanja zrač-nega potniškega prometa je veljala vse od 17. marca, zato so se prvih potnikov razvese-lili tudi pri Fraportu Sloveni-ja. Vznemirjenje, da se na le-tališče vrača prvo potniško letalo po dolgem času, je ob-čutil tudi poslovodni direk-tor Zmago Skobir, ki sicer napoveduje počasno okreva-nje letalskega prometa. »Po napovedih letalskih prevo-znikov in preverjanju rezer-vacijskih sistemov, ki so od-

prti, pričakujemo vzpostav-ljanje prometa v treh delih. Do 15. junija se bodo na leta-lišče predvidoma vrnili pre-vozniki Lufthansa, poljski prevoznik LOT in Montene-gro Airlines. Nato do konca junija pričakujemo Swissa-ir, Brussels Airlines, Tran-savio in British Airways. Po prvem juliju naj bi promet bolj smelo in tekoče stekel, vendar še vedno precej okr-njeno,« je dogajanje na le-tališču v naslednjih tednih povzel Skobir, ki je dodal, da sta se poletom na brniško letališče za zdaj odpovedali družbi Iberia in Finnair.

Prvi mož upravitelja br-niškega letališča je poudaril

tudi pomen odzivnosti držav pri tekmovanju za prido-bivanje prevoznikov, ki so zaradi epidemije že začeli krčiti svoje flote. »Rezultat te tekme bo precej odvisen od tega, kako se bodo drža-ve, vključno s Slovenijo, od-zvale, predvsem v smislu od-piranja meja in bolj smele-ga in strateškega nastopa in podpiranja promocije na tr-gih.« Kako hitro se bo letal-ski potniški promet vračal na naše največje letališče, je po Skobirjevih besedah od-visno tudi od tega, kako hit-ro se bo Slovenija dogovarja-la o odpiranju meja z drugi-mi državami.

Fraport Slovenija je od za-četka epidemije utrpel pre-cejšnje izgube. Od sredi-ne marca, ko se je potni-ški promet ustavil, beležijo

zgolj 15 odstotkov običajne-ga prometa, zaradi česar so se v vodstvu podjetja obrnili tudi na državo. »Glede na to, da je letalski promet strate-ško in poslovno pomemben tako za gospodarstvo kot tu-rizem, je podjetje naslovilo več pobud na pristojna mi-nistrstva, vendar do danes ni bilo deležno nobenih po-sebnih ukrepov,« je pojasnil Skobir, ki meni, da bodo mo-rali v podjetju poseči tudi po radikalnejšem zmanjševa-nju stroškov, tako dela kot investicij.

Strošek dela predstavlja največji del pogače izdatkov na letališču, tako da bodo za-rezali tudi vanj, konkretnih ocen o zmanjševanju števi-la zaposlenih pa Skobir ni dal. »Težko ocenjujem, ker bo to odvisno od napovedi

letalskih prevoznikov o vra-čanju na letališče. Če bodo te napovedi ostale, ker je se-veda odvisno od odpiranja meja in dogovorov naše dr-žave z drugimi, bodo pose-gi toliko manjši, težko pa da-nes povem, koliko.«

Na letališču še vedno po-teka tudi gradnja dvajset milijonov evrov vrednega potniškega terminala, ki za zdaj teče dalje, a Skobir ni izključil niti posegov na to področje. Kot je dejal, si-cer gradnje ne nameravajo ustaviti, utegne pa se pro-jekt zamakniti.

Na letališču so se sicer dobro pripravili na ponoven zagon potniškega prometa. Med zaščitnimi ukrepi, ki so jih sprejeli v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), so obvezni nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok in ohranjanje varnostne raz-dalje. Temperature potni-kom ne merijo, ker so v do-govoru z NIJZ ocenili, da to ni potrebno. Če bo v prihod-nje sprejet takšen predpis, bodo na letališču namestili toplotne kamere. Na potni-ški terminal lahko vstopa-jo le potniki in zaposleni, za varnost katerih so poskrbeli tudi s steklenimi pregrada-mi. Tako kot tudi v normal-nih razmerah je na letališču vseskozi prisoten zdravnik, v primeru suma na okužbo pa bi lahko potnika izolirali in ga z lastnim vozilom pre-peljali v ustrezno zdravstve-no ustanovo.

Na Brniku dočakali prvo letalo31. stran

Fraport Slovenija je v času od začetka epidemije dosegel zgolj 15 odstotkov siceršnjega prometa.

Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir

Jože Košnjek

Kranj – Ukrepe za prepreče-vanje širjenja koronavirusa rahljajo tudi v Cerkvi. Vero-učno leto je končano. Tudi spovedovanje je še naprej prepovedano, dovoljena pa sta številnejša udeležba ver-nikov pri mašah in varno po-deljevanje obhajila. Verni-ki morajo razkuževati roke, nositi zaščitne maske in upoštevati medsebojno raz-daljo. Ta navodila oziroma omejitve morajo spoštovati tudi pri krstih in pogrebih. Prva obhajila so dovoljena. Kdaj bodo in kako bodo pote-kala, je stvar dogovora med župnikom, člani župnijsko--pastoralnega sveta in starši prvoobhajancev. Birme pa bodo jeseni. Kako bodo pote-kale, bo odvisno od takratne-ga zdravstvenega oziroma epidemiološkega položaja v

državi. Za birmo in za dru-ge cerkvene dejavnosti lah-ko pričakujemo natančnej-ša navodila po prvem juniju, ko bodo o tem razpravljali in odločali slovenski škofje.

Po informacijah iz gorenj-skih župnij bo nekaj prvih obhajil že junija. Jezerski žu-pnik Brane Zadnik je pove-dal, da birma letos ni bila pla-nirana in bo prihodnje leto, prvo obhajilo pa bo najver-jetneje po 20. juniju. Kranj-ski župnik dr. Andrej Naglič je povedal, da so bile v kranj-ski dekaniji birme načrtova-ne za jesen in se bodo takrat

tudi izvedle. Tudi prva obha-jila bodo z maja in junija veči-noma prestavljena v septem-ber in oktober. To je samo-stojna odločitev župnij v do-govoru s starši in ob upošte-

vanju navodil Slovenske ško-fovske konference. Dr. Nag-lič pravi, da bo najbrž večina teh slovesnosti opravljenih v družinskem krogu in bodo poleg prvoobhajancev in nji-hov staršev v cerkvi le ožji so-rodniki. Marsikje bodo maše tudi na prostem. Starolo-ški župnik dr. Alojzij Snoj je na naše povpraševanje po datumu prvega obhajila

odgovoril, da bo v nedeljo, 21. junija. Birma v kar veliki žu-pniji pa bo jeseni. Kdaj bo le-tos prvo obhajilo in kdaj bir-ma, smo vprašali tudi v Žu-pnijo Šenčur. Župnik Ur-ban Kokalj je povedal, da le-tos v šenčurski župniji birme ne bo in je prestavljena v pri-hodnje leto, prvo obhajilo pa bo po dogovoru s starši juni-ja, vendar ne pri redni maši. Prvoobhajanci bodo razde-ljeni v tri skupine. Prvo ob-hajilo bodo prejeli v Šenčur-ju, v Vogljah in na Olševku. V radovljiški župniji bi morali imeti prvo obhajilo 13. maja, vendar so ga zaradi epidemi-je odpovedali in prestavili na jesen. Te odločitve po bese-dah župnika Andreja Župa-na ne bodo spreminjali in bodo imeli prvo obhajilo in birmo jeseni. Na oba dogod-ka se bodo tako lahko temelji-to pripravili.

Obhajila dovoljena, birme še neZa podelitev prvega obhajila se lahko župniki odločajo samostojno. Nekaj jih bo že junija. Birme pa so prestavljene na jesen.

Obhajilo in birma sta pomembna zakramenta v Katoliški cerkvi pa tudi v nekaterih drugih krščanskih cerkvah. Obhajilo (evharistija) je spomin na zadnjo večerjo, ko je Jezus na veliki četrtek zvečer blagoslovil kruh in vino, birma pa je potrditev v veri in tudi dokaz duhovne zrelosti.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

4 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

info@g-glas.si

Ana Šubic

Kranj – Skladno s spremem-bo odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi je od včeraj na javnih krajih do-voljeno zbiranje do dvesto oseb, je pa še vedno treba spoštovati varnostne ukre-pe za preprečevanje prenosa okužbe. Kaj to pomeni za po-ročne obrede? V primeru iz-vedbe na javnem kraju, kjer je dostop omogočen vsako-mur, je treba upoštevati do-ločbe omenjenega odloka, je razložil načelnik Uprav-ne enote (UE) Kranj Matjaž Dovžan. »Pri sklepanju za-konskih in partnerskih zvez v zaprtih prostorih naj bi se še vedno spoštovala priporo-čila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede upo-rabe zaščitnih mask, ustre-zna razdalja med osebami ter priporočila glede higie-ne in zračenja prostorov,« je dodal.

»Na samem protokolu je praviloma število prisotnih manjše, zato v tej smeri ni težav,« pa je povedala načel-nica UE Radovljica Maja An-tonič. V dvorani Šivčeve hiše v Radovljici in poročni dvo-rani v zgradbi Občine Bled, ki sta njihova uradna poroč-na prostora, je glede na veli-kost in ob upoštevanju med-sebojne razdalje (1,5 do 2 metra) možna prisotnost do približno 15 oseb. Števi-lo navzočih v zaprtih pro-storih izven uradnih poroč-nih lokacij je prav tako od-visno od velikosti prostorov,

upoštevanje varnostne raz-dalje in drugih priporočil pa je potrebno tudi pri po-ročnem obredu na prostem. Antoničeva je tudi poveda-la, da pri poročnih slavjih v gostinskih lokalih in podob-nih obratih ali na zasebnem zemljišču omejitev ni, saj ne gre za zbiranje ljudi na jav-nem kraju, temveč za krog zasebnih povabljencev.

Na UE Radovljica so sicer v času epidemije, od sredine marca do konca maja, ime-li načrtovanih 62 porok, 28 so jih v dogovoru s pari pre-stavili na kasnejši termin. »Stranke same so odpove-dale le poroke, ker jih zara-di vseh ukrepov omejitve gi-banja niso želele imeti ali pa jih zaradi pomanjkanja go-stinske ponudbe niso mogle

izvesti. Teh je bilo 19,« je po-jasnila Maja Antonič. Po 28. aprilu, ko je vlada po šestih tednih prepovedi ponovno dovolila poročne obrede, a ob prisotnosti največ šestih oseb (par, priči, matičar in pooblaščenec), so imeli pet-najst porok. V juniju jih na-črtujejo 28. »Termini za po-roke se ponovno postopoma polnijo. Največ je načrtova-nih za avgust in september. Nekoliko večje je ponovno zanimanje za tuje poroke, kar pa je odvisno tudi od dru-gih okoliščin, kot so sprosti-tev ukrepov glede prehaja-nja meje, letalski prevozi in gostinska ponudba,« je še razložila.

Na UE Kranj pa je bilo v času epidemije odpove-danih oz. prestavljenih 35

sklenitev zakonskih zvez. Po 28. aprilu so v prostorih UE izvedli devet obredov, kjer sta bila prisotna le bo-doča zakonca brez prič. »Za junij je bilo prijavljenih 38 sklenitev zakonskih zvez, a jo je deset parov že odpove-dalo oz. prestavilo na kasnej-ši termin,« je razložil Dovž-an. Kljub preklicu epidemi-je do minulega petka niso zaznali porasta števila pri-jav porok oz. so še vedno za-znavali manjše število odpo-vedi, predvsem zaradi nego-tovosti glede načrtovanja po-ročnega slavja v gostinskih lokalih. »Seveda glede na objektivne okoliščine v nas-lednjih dneh in tednih pri-čakujemo povečanje števi-la prijav novih sklenitev za-konskih zvez,« je dodal.

Poročna slavja zdaj brez omejitev, na obredih pa šeKonec epidemije je prinesel tudi dodatno rahljanje pogojev za izvedbo poročnih obredov.

Na poročnih obredih še vedno veljajo omejitve predvsem zaradi upoštevanja minimalne medsebojne razdalje. / Foto: Tina Dokl

Ana Šubic

Kranj – Z rahljanjem vlad-nih ukrepov za zajezitev ko-ronavirusa se je začela po-večevati tudi ponudba štu-dentskega dela. Iz e-Štu-dentskega servisa so spo-ročili, da je del za študen-te iz tedna v teden več, tre-nutno jih je na voljo oko-li 850. »Dela, ki jih delo-dajalci nudijo, so poveza-na z odpravo ukrepov, zato je trenutno več ponudbe za delo v gostinstvu, še vedno v trgovinah, za razvoz hra-ne pa tudi ostalih del, kot npr. delo v klicnih centrih,

administraciji, delo za raču-nalnikom. Največ študen-tov trenutno opravlja fizič-na dela, dela v prodaji in ad-ministrativna dela,« je raz-ložila Saša Praček iz e-Štu-dentskega servisa.

Kot ugotavlja, so se urne postavke dvignile za okoli deset odstotkov; povprečna urna postavka je trenutno malo nad šestimi evri bru-to. Najbolje so plačana dela, pri katerih zahtevajo pred-hodne izkušnje in znanja, pridobljena s šolanjem oz. opravljanjem takšnega dela v preteklosti. Ko govorimo o boljših urnih postavkah,

so mišljeni zneski od 6,5 pa vse do 13 evrov bruto na uro.«

Lani so tak čas imeli obja-vljenih okoli 3500 del. Kljub naraščanju ponudbe je po mnenju Saše Praček težko oz. praktično nemogoče pri-čakovati, da bo takšna kot lani. »Manj bo možno izbi-rati, še vedno pa se bo dalo najti delo.« Mladim svetu-jejo, da se glede možnosti opravljanja dela pozanimajo tudi pri svojih starših, prija-teljih in znancih, saj vsa niso vedno objavljena.

Sedemdeset odstot-kov vseh, ki delajo preko

študentskega servisa, opra-vlja dela v poletnem času, je razložila Saša Praček. Dija-ki imajo sicer priložnost pri-dobiti prve delovne izkušnje po dopolnjenem 15. letu. »Po naših statistikah jih ve-čina dela pri 19 letih, v pov-prečju zaslužijo 180 evrov na mesec.«

V času epidemije je sicer zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva ponudba študentskega dela po bese-dah Saše Praček padla čez noč. »Od 2500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem ted-nu ponudba padla na 400.

Še vedno pa je večina štu-dentov zadržala delo v pod-jetjih, kjer so delo že op-ravljali. Določena podjetja, v katerih je bilo to možno, so tudi študentom organi-zirala delo od doma. Iskali smo študente za varstvo ot-rok, dostavo živil ranljivej-šim skupinam, večje pov-praševanje je bilo pri trgov-cih.« Kasneje se je pojavi-la tudi potreba po pomo-či v kmetijstvu zaradi izpa-da tujih delavcev, precej je poskočila tudi ponudba del v trgovinah ter del, poveza-nih s programiranjem, digi-talizacijo in dostavo.

Za študente znova na voljo več delaPonudba študentskega dela znova narašča, a je vseeno nekajkrat manjša kot v enakem obdobju lani.

Jože Košnjek

Kranj – »To je goli protek-cionizem in kršenje ustav-nih pravic Slovencev na Ko-roškem do stikov s Sloveni-jo,« je zapisal celovški odve-tnik mag. Rudi Vouk ob dej-stvu, da Avstrija še vedno ni sprostila meje s Slovenijo.

Avstrija ima pri tem dvojna merila. Za prehajanje mej s Švico, Nemčijo, Češko in Madžarsko ni več ovir, za mejo s Slovenijo pa te še os-tajajo. Analitiki ocenjujejo, da so v ozadju gospodarski interesi, predvsem želja, da bo čim več turistov iz Nem-čije in Švice ostalo v Avstriji in da jih ne bo mikala pot v Slovenijo in še vedno nego-tovo Italijo.

Prosto gibanje ljudi in bla-ga terjajo tudi predstavniki gospodarskih zbornic Koro-ške, Štajerske, severne Itali-je, Slovenije in Hrvaške. Po-udarjajo, da je pandemija na njihovih območjih večino-ma pod nadzorom in je zato

mogoče normalno gospo-darsko sodelovanje. Pred-sednik koroške gospodar-ske zbornice Jürgen Man-dl in predsednik Slovenske gospodarske zbornice v Ce-lovcu Benjamin Wakounig sta zvezno vlado na Duna-ju pozvala k takojšnjemu odprtju meje s Slovenijo.

»Predlagamo, da se spro-sti čezmejni promet, ki je v interesu obeh sosednjih držav, pa tudi prosti pre-tok blaga, ljudi, kapitala in storitev, ki je ena od temelj-nih pravic Evropske unije,« sta zapisala Mandl in Wa-kounig. »Takega stanja ne smemo vzdrževati dlje, kot je nujno potrebno. V tem smislu bi se moralo čim prej normalizirati tudi sta-nje na meji z Italijo, pri če-mer je treba upoštevati, da so bile nekatere italijanske province v času koronaviru-sa zelo prizadete.«

Za čimprejšnje popolno odprtje meje s Slovenijo se je zavzel tudi koroški dežel-ni glavar dr. Peter Kaiser.

Dvojna merila AvstrijeMarsikdo v Avstriji in tudi zunaj nje ne razume, zakaj Avstrija ne sprosti meje s Slovenijo.

Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu / Foto: Gorazd Kavčič

Jürgen Mandl, predsednik Gospodarske zbornice Koroške / Foto: SGZ Celovec

Kranjska Gora – Občina Kranjska Gora je včeraj zno-va začela izvajati brezplačne prevoze za starejše v pro-jektu Prostofer. Prostofer je namenjen tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov oz. nekoga, da bi jih peljal, imajo nizke mesečne dohodke pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Omo-goča jim lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, jav-nih ustanov ... Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. Občina Kranjska Gora je v ta namen kupila sodob-ni e-avto vozilo, vabijo tudi nove voznike, da se jim prid-ružijo. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje.

Znova brezplačni prevozi starejših

5Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 info@g-glas.si

Alenka Brun

Kranj – Vili Podvin iz Mo-šenj se je pred kratkim pridružil meščanski »bra-tec«, butični Linhart Hotel & Bistro v Radovljici. Tako se ekipa Vile sedaj seli z ene na drugo lokacijo – so pač časi taki. Vila bo po novem odprta ob koncu tedna, Lin-hart vsak dan, nam razloži-jo. Oba objekta imata tera-si, sploh Vila ima precej ve-liko, tako da je bilo tam za ustrezno razdaljo med go-sti poskrbljeno že pred nas-talo situacijo; na Linharto-vi terasici pa so jo zagotovi-li tako, da so mizam umak-nili kakšen stol. Tudi higi-enska priporočila oziroma novi predpisi s tega področ-ja jim ne delajo težav. Raz-kužila imajo na več vidnih mestih, jedilnik po novem

natisnejo vsakemu gostu posebej.

V Vili so se takoj, ko je na-stopilo obdobje epidemi-je, usmerili v razvoz hrane, ki ga sedaj počasi ukinjajo, saj so konec tedna v Linhar-tu prešli z veselih uric ulične hrane in sladkih prigrizkov na reden, širši meni. Povejo še, da se ljudje vračajo; tera-sa Vile Podvin pa je do sedaj gostila celo dve poroki.

Na Nemškem Rovtu naj-dete simpatično Gostilno in penzion Resje. Ravno pre-poznavni so postali, pa se je pojavil covid-19 in čez noč so ostali brez dela. Sedaj so od-prti, vendar se bojijo, da bo minilo kar nekaj časa, pre-den bodo ljudje spet zašli k njim v večjem številu, saj ne ležijo ravno ob Bohinjskem jezeru – kljub temu da so znani po izvrstnih menijih

domačega kuharskega moj-stra Jožeta Godca. V času Fe-stivala alpskega cvetja si lah-ko pri njih privoščite cvetlič-ni meni, vendar se predhod-no najavite; pripravljajo pa se tudi že za junijski Teden restavracij, ki bo letos pote-kal kasneje kot običajno.

Se pa streljaj od Bohinj-skega jezera nahaja Restau-rant Triglav Bohinj, v pritlič-ju Aparthotela Triglav. Od-prli so takoj, ko je bilo mo-goče – 4. maja. Imajo veli-ko teraso, tako da je za raz-mik med mizami poskrblje-no, vzpostavili so tudi sistem razkuževanja, strežno ose-bje sledi priporočilom. Upo-števanje higienskih priporo-čil jim torej ne dela večjih te-žav, prilagodili so se pač raz-meram. Trenutno je tako, da so bolj polni ob koncu te-dna. Opažajo, da se ljudje

opogumljajo, saj pripravlja-jo zajtrke za hotelske goste in so jih do danes imeli že kar nekaj (seveda so jih pri-lagodili pravilom in priporo-čilom); prilagodili so tudi re-dni meni restavracije.

Ravno tako je odprt kranj-ski KluBar gastropub. Tera-sa lokala je kar obiskana, vsa-ko drugo mizo so odstranili, v notranjost lokala pa, čeprav je zdaj to že dovoljeno, ljudje ne hodijo. Večinoma sedijo

na terasi, ker je tako obdob-je, povedo. Ker so bolj prire-ditveno intenzivni, priredit-veno orientiran lokal, čaka-jo, kaj se bo zgodilo v nada-ljevanju. Tovrstno dogajanje jim manjka.

V KluBar gastropubu lah-ko tudi jeste. Kuhinja je po-novno odprta, gostom pa nu-dijo možnost, da jih pokliče-jo in potem hrano sami prev-zamejo. Lahko se naročijo tudi na uro, še povedo.

Higienska priporočila, ukrepi niso problem, po njihovem je to bolj social-na distanca. Zdi se jim, da to pa »ubija« lokale; sploh tiste, ki temeljijo na druže-nju. In to pri njih čakajo: da se sproži druženje. Ne vedo pa, kaj bo. Odkar tera-sa dela, jih ljudje kar obiš-čejo. Med njimi ne zazna-jo kakšne napetosti, opaža-jo pa še, da se gostje drži-jo pravil.

Gostje se vračajoLokali, restavracije, gostilne, picerije, kavarne, bari, bistroji ... so se v novi realnosti znašli vsak po svoje, se prilagodili času, ki je prišel. Ljudje se vračajo. Počasi. Eni so previdnejši, drugi bolj sproščeni, pravijo. Spoštovanje priporočil je obojestransko: tako na strani gostincev kot tudi gostov.

Natakarji se še nikoli niso znašli v takšni realnosti ...

Marjana Ahačič

Bohinjska Bistrica - Tudi ve-čina gorenjskih kampov je v zadnjih dveh tednih že odpr-la vrata in tudi dočakala prve goste. Kamp Danica v Bohi-nju je vrata ponovno odprl že 18. maja. Prvi gostje, stara starša z vnuki, niso prišli od daleč, je povedala Milena Ko-šnik iz Turističnega društva Bohinj. Sredi prejšnjega te-dna je bilo tako v kampu oko-li osemdeset gostov, še več pa jih običajno pride ob kon-cih tedna, za zdaj so to pred-vsem pavšalisti. Kot je pove-dala Košnikova, običajno v kampu beležijo okoli dvajset odstotkov domačih gostov, sicer pa je poleti v Danici naj-več Nemcev, Nizozemcev, Belgijcev, Čehov in Poljakov.

»Kljub situaciji upamo na uspešno sezono, saj smo v naravi, v zelenju, kar je za-gotovo prednost,« je pravi Košnikova, ki poudarja, da so v kampu poskrbeli za vse prilagoditve, ki jih predpisu-je Nacionalni inštitut za jav-no zdravje.

Tudi Kamp Zlatorog ob Bohinjskem jezeru so odpr-li 18. maja. Za zdaj so glede na razmere zadovoljni z od-zivom gostov, ki so jim po-nudili tridesetodstotni otvo-ritveni popust. Za razliko od

preteklih let, ko so prevlado-vali tujci, so tokrat prišli slo-venski gostje, ki jih bodo va-bili tudi z dodatnim oglaše-vanjem.

Vse več rezervacij

Kamp Špik v Gozdu-Mar-tuljku je načeloma odprt vse leto, po koncu epidemije pa so ga spet odprli v četrtek, 21. maja, in že prvi konec tedna sprejeli prvih šestdeset go-stov, je povedal vodja kampa Rado Urevc.

»Odpovedi ni bilo veliko, a tudi kakšnih posebnih

rezervacij nismo imeli,« je povedal. »So pa interes za prihod izrazili nemški gostje le dan za tem, ko je vlada objavila odločitev, da s potrdilom o rezervaciji lahko vstopijo v našo drža-vo. Tako iz Nemčije vsako-dnevno dobivamo prošnje za izdajo potrdil o rezerva-cijah.«

Nemci so tudi sicer najšte-vilnejši gostje v Kampu Špik, sledijo jim slovenski gostje, ki jih je običajno oko-li dvajset odstotkov, ter Ni-zozemci. A kljub za kampe

relativno velikemu številu Slovencev Urevc ni prepri-čan, da lahko domači gostje rešijo sezono. V kampu, ki so ga odprli pred štirimi leti, se je sicer vsako leto povečevalo število gostov in nočitev, sle-dnjih so tako lani zabeležili štirideset tisoč, gostov pa 18 tisoč, kar je bilo 16 odstotkov več kot leto poprej. Prvi več-ji izpad je zanje pomenila že odpoved Planice konec mar-ca, saj v času te velike prire-ditve običajno v kampu gos-tijo po več kot petdeset bival-nikov dnevno.

Sicer pa Urevc še pravi, da glede sezone ni zgolj čr-nogled. »Turisti, ki pride-jo v kamp, so individualisti. Pridejo, ko je lepo vreme, in odidejo, če se vreme poslab-

ša. Podobno bodo po mojem mnenju storili tudi zdaj: ko se bodo odprle meje, bodo takoj odšli na pot, sploh tis-ti z bivalniki in prikolicami, tako da upamo, da bomo na koncu sezone nekje na polo-vici lanske realizacije.«

Prvi gost že pet minut po odprtju

Kamp Šobec običajno od-pirajo za veliko noč, letos pa so prvega gosta sprejeli v po-nedeljek, 18. maja, le nekaj minut za tem, ko so odprli vrata recepcije. Prejšnji ko-nec tedna, je povedal direk-tor kampa Uroš Ambrožič, je bilo gostov že okoli dves-to, velika večina Slovencev. Odprti sta trgovina in resta-vracija, voda ima nekaj manj kot 15 stopinj.

Da bi spodbudili prihod gostov, so na Šobcu letos cene v predsezoni spustili za dvajset odstotkov. Kljub temu da so v kampu ved-no izrazito prevladovali tuji

gostje, se veselijo domačih. Pričakujejo, da jih bo največ ob koncih tedna. »Če ne bo kakšnih neprijetnih prese-nečenj na meji, za zdaj gle-de na situacijo kaže razme-roma dobro, kljub temu pa menimo, da bomo težko do-segli polovico izkupička lan-ske sezone,« je še povedal Ambrožič.

Kamp Bled, ki sodi pod okrilje Sava Turizma, bo vrata odprl 12. junija. Ne-kaj rezervacij je še iz pred-koronskega obdobja, zlasti pa jih v Sava Turizmu vese-li izrazito povečano povpra-ševanje z domačega trga v zadnjih 14 dneh. Poleg tega zaznavajo tudi povpraševa-nje tujih gostov. Šobcu so-sednji novi River Camping Bled pa bo vrata predvido-ma odprl 10. junija.

Gorenjski kampi se počasi polnijoZa zdaj predvsem z domačimi gosti in v glavnem ob koncih tedna, a tudi rezervacij iz tujine je iz dneva v dan več. Goste vabijo s popusti, narava in življenje na prostem sta v pokoronskem obdobju zagotovo prednost.

Tudi v Kampu Danica v Bohinju so takoj po odprtju v drugi polovici maja pozdravili prve domače goste.

»Turisti, ki pridejo v kamp, so individualisti. Pridejo, ko je lepo vreme, in odidejo, če se vreme poslabša. Podobno bodo storili tudi zdaj: ko se bodo odprle meje, bodo takoj odšli na pot, sploh tisti z bivalniki in prikolicami.«

6 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

info@g-glas.si

Urša Peternel

Hrušica – Največja investi-cija v jeseniški občini ta čas je gradnja druge cevi predo-ra Karavanke. Investitor je sicer država oziroma Dars, a gradbena dela bodo zago-tovo vplivala tudi na lokal-no skupnost. Zato je jeseni-ški župan Blaž Račič imeno-val delovno skupino za spre-mljanje investicije, ki je v torek v prostorih Krajevne skupnosti Hrušica opravila prvi operativni sestanek.

Na sestanku so kot pred-stavniki lokalne skupnosti so-delovali podžupan Miha Re-bolj, direktor občinske upra-ve Gregor Hudrič in predse-dnik KS Hrušica Janez Ma-rinčič. Poleg njih so bili pri-sotni še predstavniki podjetja DARS, DRI, izvajalca Cengiz Insaat in nadzora investicije, v delovni skupini pa sicer so-deluje tudi predstavnik Obči-ne Kranjska Gora.

Predstavnika izvajal-ca in nadzora sta prisotne

seznanila z do sedaj opra-vljenimi deli; od 2. marca je podjetje Cengiz Insaat iz-vedlo pripravljalna dela na platoju, ta čas pa potekajo dela na začasnem portalu, kar je predpogoj za začetek izkopa predora. Ta dela naj bi dokončali do konca avgu-sta, v tem času pa bo izva-jalec postavil tudi začasni most preko Save, uredil do-stope do lokacij odlagališč

viškov materiala ter cestno semaforizacijo.

Kot so po sestanku pove-dali na Občini Jesenice, so na sestanku na zahtevo žu-pana Račiča uskladili tudi seznam cest, ki se bodo upo-rabljale za gradbiščne tran-sporte, v prihodnje pa bodo pripravili sporazum med in-vestitorjem, izvajalcem in Občino Jesenice glede nji-hove uporabe. Opravljene

bodo tako imenovane ničte meritve teh cest, na podlagi česar bo možno po končani investiciji ugotoviti njihovo obremenjenost kot posledi-co investicije.

Delovna skupina se bo ses-tajala enkrat mesečno, pred-vidoma vsak zadnji torek v mesecu. Spremljala bo grad-bena dela, skrbela za prenos informacij in sprotno odpra-vljanje morebitnih težav.

Bdeli bodo nad gradnjoJeseniški župan Blaž Račič je imenoval delovno skupino, ki bo spremljala gradnjo druge cevi predora Karavanke. V njej je tudi predstavnik Hrušice, ki bo v času gradnje najbolj obremenjena krajevna skupnost.

Od 2. marca, ko je bilo uvedeno v delo, je podjetje Cengiz Insaat izvedlo pripravljalna dela na platoju, ta čas pa potekajo dela na začasnem portalu, kar je predpogoj za začetek izkopa predora. / Foto: Gorazd Kavčič

Rok za dokončanje del na slovenski strani predora je 62 mesecev, trajala naj bi torej do maja 2025.

Mateja Rant

Bled – Za blejske parke zad-nji dve leti skrbi doktor ag-ronomije Jan Bizjak s svojo ekipo v okviru javnega pod-jetja Infrastruktura Bled. V prihodnjih letih bi parkom radi vrnili nekdanjo podobo,

zato so se lotili tudi preuče-vanja blejske parkovne zgo-dovine in k sodelovanju po-vabili krajinsko arhitektko, ki bo na podlagi podatkov iz preteklosti pripravila nove načrte obnove.

»Doslej smo nadomešča-li drevesa, ki so bodisi padla

sama bodisi smo jih mora-li zaradi bolezni ali dotraja-nosti podreti, zdaj pa je čas za celovito obnovo, ki bo slonela na blejski parkov-ni zgodovini,« poudarja Jan Bizjak in dodaja, da blejski parki skrivajo precej »zele-nih zakladov«, med drugim

vrsto posebnih dreves. Posvetili se bodo tudi obali, ki na nekaterih delih razpa-da, in sicer predvsem tam, kjer ni utrjena z betonsko škarpo oziroma ni dreves, ki bi s svojim koreninskim sis-temom preprečevala erozi-jo. Bizjak si želi, da bi iz je-zerske sklede v prihodnosti povsem umaknili promet in okoli jezera v vsej dolžini za-sadili park, saj si jezero po njegovih besedah to zaslu-ži. »Radi bi, da bi tudi oba-la Blejskega jezera spet dobi-la nazaj cvetoče grmovnice, morda tudi kakšno drevo, ki bo za senco racam in ribam, da bo sprehod okoli jezera še bolj romantičen,« razmi-šlja Bizjak in opozarja, da so blejski parki majhni in jih ni moč primerjati z ogromni-mi parkovnimi površinami v tujini, zato je v njih prepo-vedano poležavanje in druge dejavnosti. »Dejstvo je, da je Bled obkrožen z zelenjem in gozdovi, torej z naravo, kjer vsak lahko najde svojih pet minut miru, zato naj parki božajo naše oko in dušo.« Kot še dodaja, se mu ne zdi nič narobe, če kdo poišče senco pod drevesom. »Vede-ti pa je treba, da blejski par-ki niso plaža ali prostori za piknik.«

Preporod blejskih parkovNa Bledu v prihodnjih letih načrtujejo celovito obnovo parkov, saj želijo kraju vrniti podobo, kot jo je nekdaj že imel.

Blejski parki dobivajo novo podobo. / Foto: arhiv občine

Urša Peternel

Jesenice – Vodenje Fakul-tete za zdravstvo Angele Boškin je s 1. junijem prev-zela doc. dr. Ivica Avber-šek Lužnik, mag. farmacije. Nova dekanja s štiriletnim mandatom je bila izvoljena na volitvah, ki so potekale 25. maja v fakultetnih prostorih na Jesenicah in v Ljubljani. Dr. Aberšek Lužnikova je vi-sokošolska učiteljica za bio-kemijo in biofiziko, na jese-niški fakulteti pa deluje vse od njene ustanovitve. Ima več kot 28 let vodstvenih

izkušenj na različnih polo-žajih, vključno z vodenjem Oddelka za laboratorijsko diagnostiko v Splošni bolni-šnici Jesenice. V svojem pro-gramu je poudarila prizade-vanja za nadaljnji razvoj štu-dijskih programov od prve bolonjske stopnje do dok-torskega študija ter aktiv-no vključevanje fakultete v reševanje problematike po-manjkanja diplomiranih medicinskih sester in fizio-terapevtov v Sloveniji.

Fakulteto je od konca leta 2017 kot vršilka dolžnosti dekanje vodila Sanela Pivač.

Nova dekanja jeseniške fakulteteFakulteta za zdravstvo Angele Boškin je dobila novo dekanjo, to je postala doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik.

»Zakon vsebuje 78 pre-povedi za parkovne skup-nosti, a prebivalci so to del-no sprejeli, saj jim je bilo ob-ljubljeno, da bo država sofi-nancirala razvojne projek-te v osmih občinah na ob-močju parka.« Kljub temu v vseh letih doslej država ni zagotovila dodatnih pro-računskih sredstev za par-kovne občine. S spremem-bo 11. člena omenjenega za-kona pa bodo po novem ob-činam vsako leto nameni-li 0,2 odstotka dohodnine. Omenjena sredstva si bo osem parkovnih občin, to

so Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Koba-rid, Gorje in Jesenice, med seboj razdelilo po deležih, ki so jih sporazumno dolo-čili župani. Kot so še pojas-nili v SAB, predlog sicer sle-di ureditvi v zakonu o glav-nem mestu, po katerem Me-stni občini Ljubljana za po-samezno proračunsko leto pripada med 0,6 in 0,8 od-stotka dohodnine za izvaja-nje nalog iz pristojnosti dr-žavnih organov in organov mestne občine. »Tako kot ima Ljubljana kot prestol-nica poseben pomen za dr-žavo, ga ima tudi edinstven TNP.«

Denar za naložbe v parku31. stran

Radovljica – V Radovljici zvišujejo ceno socialnovarstvene sto-ritve pomoč družini na domu, ki jo za občane izvaja tamkajšnji Dom dr. Janka Benedika. Od 1. junija bo tako skupna cena storitve ob delavnikih višja za 7,66 odstotka, ob nedeljah za 6,19 odstotka, na dni državnih praznikov pa za 8,09 odstotka. Strošek uporabnika, ki plača 20 odstotkov cene, bo tako višji za 3,16 odstotka na delavnik (3,70 evra na uro), ob nedeljah za 2,87 odstotka (5,18 evra na uro) in na dni državnih praznikov za 3,06 odstotka (5,56 evra na uro). Razlogi za zvišanje cene so v višjih stroških dela zaposlenih in materialnih stroških za neposredno oskrbo, pojasnjujejo. Socialnih oskrbovalk, ki nudijo pomoč uporabnikom, pretežno starejšim pa tudi invalidom in kronično bolnim, je v občini 13, povprečno število uporabnikov pa je bilo v lanskem letu 76 na mesec.

Višje cene za pomoč na domu

Kranj – Kmalu po pojavu novega koronavirusa v Sloveniji so v Mestni občini Kranj zaprli otroška in šolska igrišča. Ograje so zaklenili, igrišča brez ograje pa opremili s trakovi, ki so opo-zarjali, da je uporaba igrišč in opreme na njih prepovedana. Od včeraj naprej so otroška in športna igrišča znova odprta. Ker nevarnost okužbe oziroma širjenja nalezljivih bolezni še vedno obstaja, je treba pri uporabi zunanjih igral poskrbeti za osebno higieno otrok oziroma vseh, ki bodo igrala uporabljali. Predvsem je treba skrbno umiti ali razkužiti roke pred igro in po njej ter paziti na higieno kašlja. Na kranjski občini opo-zarjajo tudi na obnovo atletske steze, skakališč in metališč na atletskem stadionu. Ta bo za vse uporabnike predvidoma zaprt od 8. junija do 31. julija.

Igrišča so spet odprta

7Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 info@g-glas.si

www.vitabalans.si | Tel: 01-560 97 90

ZA HRUSTANEC IN KOSTI

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Samo do odprodaje zalog. Na voljo v lekarnah.Ena tabl. Glukozamin vsebuje 600 mg glukozamina in 50 mg vitamina C, ki ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca in kosti.

+Ice GeI 100 ml PODARIMOAKCIJA!

19.80180 tabl.

priporočena cena priporočena cena

Marjana Ahačič

Radovljica – V ponedeljek so se v Radovljici začeli letošnji Vurnikovi dnevi, posvečeni 1. junija 1884 rojenemu ra-dovljiškemu rojaku arhitek-tu Ivanu Vurniku. Zaradi trenutnih razmer del prire-ditev večinoma poteka na in-ternetu; tako so včeraj na Fa-cebooku na strani Centra ar-hitekture Slovenije najprej pripravili internetno odprtje Vurnikovih dni 2020, sledi-la je (internetna) slavnostna podelitev Vurnikove štu-dentske nagrade. Letos jo je prejela Ljubljančanka Nika Curk, Vurnikovi študentski priznanji pa Sebastjan Cvel-bar in Eva Pavlič.

Na poziv za Vurnikovo štu-dentsko nagrado se je letos prijavilo deset kandidatov z deli, ki jih sestavljata osebna mapa in avtorski esej, je po-jasnila Barbara Viki Šubic, direktorica Centra arhitek-ture Slovenije. Ocenila jih je žirija, v kateri so bili ar-hitekt in kritik Andrej Stre-hovec, arhitekt Rok Plohl ter hrvaška arhitektka izr. prof. Mia Roth Čerina. Kot pra-vijo, Vurnikove nagrade ra-zumejo kot poziv študen-tom, da se preizkusijo v pri-kazu celostnega ustvarjalne-ga arhitekturnega opusa, ki

je nadgrajen s pisnim ese-jem. Pri tem poudarjajo, da se na ta način ustvarjata tako prispevek k razvoju posame-znika kot tudi strokovni pri-spevek: »Vse združeno pod imenom izjemne večplastne in celostne arhitekturne osebnosti Ivana Vurnika.

Kot so pojasnili, je preje-mnica Vurnikove študent-ske nagrade v svojem delu obravnavala ljubljanske Kri-žanke. »Tema odpira raz-pravo o javnem in privatnem prostoru oz. o pomembnosti

upravljanja poljavnega pros-tora ter s tem naslavlja eno bistvenih tem kulturnega ra-zvoja in ohranjanja kultur-nih vrednot, katerih sestavni del je arhitektura. V komple-ksno strukturiranem, a ven-darle gladko berljivem ese-ju je jasno ubesedena pro-blematika določenega ome-jevanja dostopa do ljubljan-skih Križank ter tako pred-stavljena odtegnitev dela iz-jemno kakovostnega poljav-nega prostora,« so med dru-gim zapisali v obrazložitev.

Jutri bo ob 19. uri še razgla-sitev zmagovalcev in spletno odprtje razstave študentske-ga natečaja Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Ra-dovljici, v sredo pa razglasitev zmagovalcev in spletna razsta-va Vurnikovega fotografske-ga natečaja. Prispeli predlogi vseh natečajev bodo v Radovlji-ški graščini in v galeriji Šivče-va hiša na ogled ves junij, sicer pa tudi na spletni in FB-strani Centra arhitekture Slovenije, je pojasnila Barbara Šubic, di-rektorica centra.

Začenjajo se Vurnikovi dneviNa dan obletnice rojstva arhitekta Ivana Vurnika, ko obeležujejo tudi radovljiški krajevni praznik, in v naslednjih dneh se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki jih tudi letos organizirata Center arhitekture Slovenije in Krajevna skupnost Radovljica.

Prejemnica Vurnikove nagrade Nika Curk (druga z leve) v družbi radovljiškega župana Cirila Globočnika, direktorice Centra arhitekture Barbare Viki Šubic in predsednika sveta KS Radovljica Andreja Golčmana. / Foto: Tina Dokl

Cveto Zaplotnik

Kranj – Zavezanci naj infor-mativne izračune natančno pregledajo, preverijo, ali vključujejo podatke o vseh obdavčljivih dohodkih, in jih primerjajo s svojimi po-datki oziroma s tistimi, ki so jih prejeli od izplačevalcev. Če se z informativnim izra-čunom strinjajo, jim ni tre-ba storiti ničesar in izračun bo po poteku roka za ugo-vor samodejno postal odloč-ba. V primeru, da podatki v izračunu niso pravilni ali so pomanjkljivi, morajo najpo-

zneje do 29. junija ugovar-jati izračunu na obrazcu, ki je dostopen na vseh finanč-nih uradih in na spletni stra-ni finančne uprave. Če med zneski, navedenimi v infor-mativnem izračunu, in tisti-mi, ki so jih zavezanci prejeli od izplačevalcev dohodkov, ni več kot enega evra razlike, jim ni treba vložiti ugovo-ra. Tisti, ki so prejemali do-hodke tudi v tujini, jih mo-rajo napovedati najpozneje v ugovoru, če jih seveda niso napovedali že med letom in jih je finančna uprava lah-ko vključila že v informativ-ni izračun. Zavezanci, ki do izdaje informativnega izra-čuna niso uveljavljali poseb-ne olajšave za vzdrževane

družinske člane, lahko to storijo še v ugovoru.

Rok za vračilo preveč pla-čane dohodnine je 29. julij, prav tako pa na ta dan pote-če tudi rok za doplačilo do-hodnine. Če zavezanec ugo-varja izračunu, ne nastane obveznost doplačila ali vrači-la dohodnine, v tem primeru davčni organ na osnovi vlo-ženega ugovora izda odloč-bo o odmeri dohodnine.

V drugem svežnju je dob-ra tretjina informativnih iz-računov z doplačilom doho-dnine, več kot polovica jih je z vračilom, preostali so brez

doplačila ali vračila. Skupni znesek doplačil je 64,2 mili-jona evrov ali povprečno 263 evrov na zavezanca, znesek vračil pa znaša skoraj 220 milijonov evrov ali povpreč-no 626 evrov na zavezanca.

Finančna uprava bo nas-lednji in hkrati zadnji sve-ženj informativnih izraču-nov dohodnine poslala ob koncu junija, v tem svežnju bodo izračuni za fizične ose-be, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih dohodkov. Preostali zave-zanci, ki so lani imeli obdav-čljive dohodke, a informativ-nega izračuna ne bodo pre-jeli do 15. julija, bodo morali sami vložiti napoved najpo-zneje do 31. avgusta.

Drugi sveženj dohodnineFinančna uprava je v petek na naslove 686.961 zavezancev poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2020. V svežnju je več kot polovica izračunov z vračilom dohodnine.

Finančna uprava opozarja zavezance, naj bodo pri pregledovanju informativnega izračuna pozorni na regres. V davčno osnovo se namreč všteva le znesek regresa, ki presega povprečno plačo zaposlenih v Sloveniji; ta je po podatkih statističnega urada lani znašala 1753,84 evra.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Po podatkih državne-ga statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin v enem letu, med lanskim in le-tošnjim majem, znižale za 1,2 odstotka, imeli smo torej de-flacijo. Blago se je v enem letu

pocenilo za 2,9 odstotka, sto-ritve pa so se v enakem obdob-ju podražile za dva odstotka. K letni deflaciji so največ pri-spevali cenejši naftni derivati – cene bencina so se znižale

za 25,5 odstotka in cene dizel-skega goriva za 22,5 odstotka, deloma pa tudi pocenitev ob-leke in obutve. Na drugi strani so letno inflacijo najbolj zvi-šale podražitve hrane – sveže sadje se je v enem letu podra-žilo za 23,4 odstotka, meso pa za 10,6 odstotka.

In kaj se je maja dogajalo na mesečni ravni? Cene življenj-skih potrebščin so bile maja v primerjavi z aprilom v pov-prečju višje za 0,9 odstotka. K mesečni inflaciji so največ

prispevale višje cene svežega sadja, ki so glede na april po-rasle za 32,8 odstotka, poleg cen sadja pa tudi višje cene blaga in storitev na področju kulture in rekreacije, draž-ja obleka in obutev ter višje cene storitev za osebna vozi-la. Majska inflacija bi bila še višja, če je ne bi znižala poce-nitev naftnih derivatov.

Tako v statističnem uradu kot v Banki Slovenije opozar-jajo, da je bilo v času epidemi-je koronavirusa precej težav pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov, zato je tudi manjša zanesljivost podatkov o rasti cen življenjskih potreb-ščin. V izrednih razmerah se je spremenila tudi struktura potrošnje, košarica življenj-skih potrebščin pa se ni spre-menila in odraža lanske vzor-ce potrošnje gospodinjstev.

Na letni ravni deflacija, na mesečni inflacijaMaja je bila v Sloveniji na letni ravni 1,2-odstotna deflacija, na mesečni ravni pa 0,9-odsotna inflacija.

V Banki Slovenije napovedujejo junija naraščanje cen energentov. Cene nafte se namreč na svetovnem trgu postopoma zvišujejo, junija pa bo tudi prenehal veljati vladni odlok, po katerem se je električna energija v zadnjih treh mesecih pocenila za skoraj trideset odstotkov.

Škofja Loka – Od torka, 2. ju-nija, pa vse do konca mese-ca bo v Rokodelskem centru Duo Škofja Loka na ogled po-tujoča razstava Žiri, čevljar-sko mesto. Razstava prepleta zgodbi ročne in industrijske izdelave čevljev.

Žiri, čevljarsko mesto

8 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

Vilma Stanovnik

Kranj – Kot smo že večkrat poročali in kot lahko vidi­jo domačini in obiskovalci Stražišča, nekdanji Teksti­lindusov samski dom v Stra­žišču že vrsto let sameva in propada. Lani so znova stek­li pogovori o prenovi, kot kaže, pa se ta letos vendar­le obeta.

Investitor podjetje Clip­plus je na kranjsko upravno enoto že oddalo vlogo za pri­dobitev gradbenega dovolje­nja, tako da naj bi prenovo nekdanjega Tekstilinduso­vega samskega doma na De­lavski cesti v Stražišču po na­črtih začeli že letos jeseni.

Stavbo naj bi v celoti pre­novili, v njej pa naj bi bilo ob zaključku projekta 59 stano­vanj. Stavba bo sestavljena iz večjega in manjšega dela. Objekt bodo tudi statično utrdili, nov fasadni ovoj in streha pa bosta izboljšala energetske karakteristike. Povsem nove bodo električ­ne, vodovodne in strojne in­stalacije, ki naj bi jih izved­li po najvišjih standardih in bodo bistveno vplivale na varnost in kakovost bivanja.

Kot pojasnjujejo na kranjski občini, naj bi pod­jetje Clipplus prodajo pre­novljenih prostorov začelo že poleti.

Kot kaže pa se vendarle premika tudi pri urejanju tako imenovane soseske Ko­zolci. Družba za upravljanje terjatev bank je našla kup­ca za zemljišče na območju nekdanje Gorenjske mle­karne. Zemljišče je konec lanskega leta kupila Iskra Impuls. Konec marca je ze­mljišče prišlo v last projek­tnega podjetja Emeco nepre­mičnine, glavni investitor­ji pri projektu pa naj bi bili Egipčani.

Kakšen bo novi projekt, še ni znano, znano pa je, da

so v soseski Kozolci načrto­vali devet večstanovanjskih objektov s skupno 395 sta­novanji, poslovno stavbo, center za dnevno varstvo ot­rok, pomožne stanovanjske objekte, zelene rekreacijske površine in osrednji javni trg. Vrednost projekta je bila ocenjena na šestdeset mili­jonov evrov.

Kot pojasnjujejo na Me­stni občini Kranj, občina s prostorskimi načrti zago­tavlja prostorske pogoje, ki omogočajo, da lahko in­vestitorji gradijo v skladu

z veljavno zakonodajo. »V Mestni občini Kranj smo zelo veseli zaupanja in in­teresa zasebnih investitor­jev za gradnjo stanovanj, ki jih v Kranju primanjkuje. V tem vidimo podporo razvoj­nim ciljem in viziji na po­dročju stanovanjske grad­nje, s katerimi smo stopili v ta mandat.  Hkrati bo to pri­spevalo h kakovosti življe­nja prebivalcev vseh gene­racij, še posebno pa k bolj­šim pogojem za mlade dru­žine v naši občini,« pravijo na občini.

Obeta se gradnja stanovanjKot vse kaže, naj bi se prenova nekdanjega Tekstilindusovega samskega doma v Stražišču začela že jeseni, prav tako se obeta gradnja stanovanj na prostoru nekdanje Mlekarne.

V zanemarjeni stavbi nekdanjega Tekstilindusovega samskega doma v Stražišču se vendarle obetajo sodobna stanovanja.

Aleš Senožetnik

Cerklje – Gorenjska banka že dlje časa poskuša prodati Hribarjevo hišo v Cerkljah. Ena najznamenitejših hiš v občini, nekoč v lasti ljubljan­skega župana in nestorja slovenskega bančništva Iva­

na Hribarja, je naprodaj za 452 tisoč evrov. Kot je zna­no, je interes za nakup hiše že pred epidemijo covida­19 kot edina izkazala Občina Cerklje. Cerkljanski župan Franc Čebulj je že pred ča­som povedal, da bi bila hiša lahko izjemna pridobitev za cerkljansko kulturno in tudi siceršnje javno življenje, a ima tudi pomisleke, saj

je objekt ob precej visokih vzdrževalnih stroških potre­ben celovite prenove. »Tudi glede na nastalo situacijo, ki jo je prinesla epidemija covi­da­19, se mi postavlja vpra­šanje, kakšen pomen ima ta objekt in kako nam bo slu­žil,« se je na zadnji seji ob­činskega sveta spraševal Če­bulj, ki je znova poudaril, da se bodo kljub zelo dobremu

stanju občinskih financ v občini v prihodnje mora­li navaditi na manjše prili­ve in posledično zategova­nje pasu, ki ga deloma na­rekuje tudi poglabljajoča se kriza, ki jo je spodbudila epi­demija. »Ne vem, ali je v teh časih pomembno, da hišo imamo. To je objekt za dob­re čase, napovedujejo pa se slabi. Zame je pomembno,

da preživimo in da dokonča­mo začete in načrtovane pro­jekte,« je še dejal cerkljanski župan, podobne pomisleke pa so imeli tudi nekateri sve­tniki. Luka Jezeršek iz vrst TOP Liste občine Cerklje si­cer meni, da v Cerkljah ima­jo dovolj ljudi, ki bi hiši znali »dati vsebino, čeprav je vse­bino za takšno hišo zelo tež­ko najti«. Na koncu pa se je treba vprašati tudi, ali se fi­nančni vložek, ki bi bil po­treben, pod črto izplača, je še dodal Jezeršek.

Kljub pomislekom pa v Cerkljah še niso povsem opustili ideje, da bi hiša priš­la v lastništvo občine, kar bi si želel tudi marsikateri ob­čan. Nazadnje so sklenili, da se župan vendarle udeleži pogajanj za ceno, svetniki pa naj premislijo tako o smisel­nosti nakupa kot tudi o pro­gramu, ki bi bil primeren za takšen objekt.

Razpravljali tudi o Hribarjevi hišiNa majski seji so cerkljanski svetniki razpravljali o smiselnosti nakupa Hribarjeve hiše, ki je še vedno naprodaj.

Edini znani interesent za nakup hiše je Občina Cerklje.

Gorenjska banka Hribarjevo hišo v Cerkljah prodaja za 452 tisoč evrov.

Foto

: arh

iv G

oren

jske

ga g

lasa

Vilma Stanovnik

Kranj – Večkrat smo že poro­čali o zapletih glede vodenja Komunale Kranj in vprašlji­vih skupščinah, ki jih je skli­cal takratni predsednik Zo­ran Stevanović. Minuli petek so iz Komunale Kranj posla­li sporočilo, ki ga je podpisal direktor Matjaž Berčon.

»Potem ko je Okrožno so­dišče v Kranju že 6. marca s sklepom zavrnilo poskus vpisa spremembe vodstva javnega podjetja Komunala Kranj, d. o. o., na podlagi do­mnevnih skupščin, ki jih je sklical takratni predsednik Zoran Stevanović, je ta te­den, 25. maja, isto sodišče za vse sprejete sklepe na neza­konito sklicanih skupščinah ugotovilo ničnost. S tem je tudi po sodni poti dokazano nezakonito delovanje dolo­čenih članov prejšnje sesta­ve skupščine javnega podje­tja. Zato je v sklic naslednje skupščine, ki je napovedana za 15. junij, uvrščena točka o pripravi in vložitvi kazen­skih ovadb zoper odgovorne

osebe. Sicer pa so se po skup­ščini v novi sestavi, ki je za­sedala 16. marca in jo sestav­ljajo župani občin družbe­nic, razmere v javnem pod­jetju normalizirale,« poja­snjuje Matjaž Berčon.

Stevanović je že napovedal pritožbo na zamudno sod­bo, s katero je kranjsko so­dišče v gospodarskem sporu med Občino Cerklje in Ko­munalo Kranj ugotovilo nič­nost sklepov, sprejetih na iz­rednih skupščinah javnega podjetja 24. februarja in 2. marca. Kot zatrjuje, je Ko­munala Kranj pod vodstvom Matjaža Berčona skrila pred njim poziv sodišča za odgo­vor na tožbo, zato kljub svo­jim pravnim interesom ni mogel podati odgovora na tožbo, sodišče pa zaradi tega ni moglo pravično razsoditi. »Za samo tožbo kot za poziv sodišča nikoli nisem vedel,« je še poudaril Stevanović, ki meni, da naj bi bilo v tem pri­meru storjeno kaznivo deja­nje zlorabe položaja ali pra­vic, zaradi česar bodo sproži­li ustrezne postopke.

Sklepi skupščin so ničniIz Komunale Kranj sporočajo, da so sklepi nezakonitih skupščin Komunale Kranj nični.

info@g-glas.si

Marjana Ahačič

Lesce – Tudi čebelarski cen­ter v Lescah je bil v času epi­demije covida­19 zaprt; kot je povedala upravnica centra Špela Razinger Kalan, je ne­prekinjeno delovala le satni­šnica. Po predhodnem tele­fonskem dogovoru so lahko čebelarji pripeljali čebelji vo­sek v predelavo, na isti način je potekal prevzem satnih osnov, je pojasnila. V cen­ter se zdaj skladno s spro­ščanjem ukrepov vračajo ak­tivnosti. Trgovina in kavar­na sta že odprti, 20. maja so praznovali tudi svetovni dan čebel. Pripravili so ustvar­jalno delavnico z dr. Sabino

Šegula, na kateri so izdelova­li dekoracijo z medovito ra­stlino v lončku, po delavnici so z medovitimi rastlinami zasadili gredo in korita pred centrom ter tako simbolič­no poskrbeli tudi za čebe­le v čebelnjaku Čebelarske­ga centra Gorenjske. Oživ­ljajo tudi ponudbo vodenih ogledov čebelarskega centra. »V čebelnjaku imamo že na­seljen opazovalni panj, kjer lahko obiskovalci skozi stek­lo opazujejo opravila čebel v panju. Kljub odpovedim na­povedanih skupin iz tujine v spomladanskem času ostaja­mo optimistični in pričaku­jemo obisk v poletnem ter je­senskem času.«

Odpira se tudi čebelarski center

Svetovni dan čebel so praznovali z ustvarjalno delavnico.

9Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 info@g-glas.si

Suzana P. Kovačič

Kranj – Pripadniki 15. pol-ka vojaškega letalstva Slo-venske vojske in 31. lovske-ga polka Vojnega letalstva ZDA, ki deluje iz vojaške baze v italijanskem Avianu, so včeraj med 13.10 in 14.25 ob koncu epidemije covi-da-19 opravili skupen prelet nad Slovenijo. K dobri epi-demiološki sliki smo prispe-vali vsi, z akcijo pa so se še posebej zahvalili zdravstve-nim delavcem pa tudi pri-padnikom Civilne zaščite in vsem, ki so se vključili v sis-tem zaščite in reševanja, ter vsem, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje vseh osnovnih sistemov v državi.

Piloti so s šestimi leta-li F-16 in tremi letali PC-9 preleteli Jesenice, Golnik, Kranj, Ljubljano, Celje, Ma-ribor, Ptuj, Šmarje pri Jel-šah, Brežice, Novo mesto, Metliko, Postojno in Izolo s

sporočilom, da se z velikimi tveganji lahko uspešno spo-padamo le tako, da sodeluje-mo in si pomagamo. Letala so Slovenijo preletela v dveh ešalonih, med katerima je bila milja razmika, in sicer

na višini približno 1200 me-trov s povprečno hitrostjo 425 kilometrov na uro.

V tem času so patrulje Slo-venske policije v neposredni bližini bolnišnic prižgale modre luči. Tudi gorenjski

policisti so se s svojo priso-tnostjo pred SB Jesenice in Kliniko Golnik simbolič-no zahvalili medicinskemu osebju za ves trud, ki so ga vložili v obvladovanje širje-nja koronavirusa.

Zahvalili so se iz zrakaVojaški piloti so s šestimi letali F-16 in tremi letali PC-9 ob koncu epidemije preleteli Slovenijo s sporočilom, da se z velikimi tveganji lahko uspešno spopadamo le tako, da sodelujemo in si pomagamo.

Vojaški piloti so preleteli tudi Jesenice, Golnik in Kranj. / Foto: Gorazd Kavčič

Maša Likosar

Tržič – Del višjih prihodkov bodo namenili zagotavlja-nju sredstev za investicije, del pa bodo prihranili zara-di negotove finančne situaci-je v prihodnosti kot posledi-ce pandemije covida-19. Po-večujejo se tudi predvideni transferni prihodki iz držav-nega proračuna, in sicer za devetsto tisoč evrov. Ti bodo namenjeni za sofinancira-nje izvedbe druge faze sana-cije po ujmi. »Država je spo-znala podhranjenost Občine Tržič. Ocenjujemo, da nam je vsako leto zmanjkalo os

sedemsto do osemsto tisoč evrov za plačilo nalog, ki smo jih bili po državnih zakonih dolžni opraviti. Primanjkljaj se je poznal predvsem na in-vesticijah. Državni zbor je to v okviru koronazakonov po-pravil in odpravil,« je pojas-nil tržiški župan Borut Sajo-vic in dodal, da zadolževanja ne načrtujejo.

Rebalans proračuna Obči-ne Tržič za leto 2020 je bil potreben zaradi zagotovitve sredstev za izvedbo druge faze sanacijskih ukrepov od-prave posledic neurja z moč-nim vetrom in poplavami leta 2018, ki je najbolj prizadelo

širše območje Jelendola. »Ko smo proračun sprejema-li, nismo vedeli, na koliko sredstev iz državnega prora-čuna za sanacijo po neurju lahko računamo. Načrtovali smo, da lahko dobimo okoli 1.300.000 evrov. Sredstev je na razpolago več, zato mora občina zagotoviti tudi več DDV-ja, projektiranja in več nadzora. Postavko odprave posledic neurja in drugih na-ravnih nesreč povečujemo za 1.250.000 evrov in po novem znaša 2.607.000 evrov,« je povedal župan.

Na podlagi razpisa je bila v proračun uvrščena

energetska sanacija objek-tov Občine Tržič in Tržiške-ga muzeja, za kar je predvi-denih 20.500 evrov. Poveča-la so se sredstva za pospeše-vanje gospodarstva v občini. »Letos bo na razpisih razde-ljenih 155 tisoč evrov, kar po-meni, da se postavka poveču-jejo za dvajset tisoč evrov,« je povedal župan. Dodatno so se zagotovila sredstva za sanaci-jo usada na Kranjski cesti ter uskladila finančna sredstva Krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču. Pri ohranjanju in razvoju kulturne dediščine Občina Tržič načrtuje sana-cijo muzeja Zgornja kajža.

Pol milijona več prihodkovObčinski svet Občine Tržič je soglasno sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2020. Skupni prihodki se povečujejo za nekaj več kot pol milijona evrov, in sicer kot posledica višjih prihodkov iz naslova dviga povprečnine.

Suzana P. Kovačič

Naklo – Nakelski občinski svetniki so na majski seji potrdili elaborat o oblikova-nju cene storitve oskrbe s pi-tno vodo, nazadnje so to sto-rili leta 2017. S tem so potr-dili tudi novo, višjo ceno vo-darine, to je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja jav-ne službe in je oblikovana na kubični meter porablje-ne vode, ter višjo ceno omre-žnine, ki se obračunava gle-de na zmogljivost priključ-kov, določenih s premerom vodomera. Občinski svetni-ki bodo na naslednji seji z re-balansom proračuna določi-li, kolikšen delež cene bodo subvencionirali gospodinj-stvom. S povišanjem cen mora pred uveljavitvijo sicer soglašati vseh sedem občin lastnic, občinski svet v Nak-lem je bil prvi, ki je to obrav-naval. Svetniško vprašanje je tudi bilo, kaj bo v primeru, če novih cen ne potrdijo. Direk-tor Komunale Kranj Matjaž Berčon je dejal, da bodo pri-morani zmanjšati investici-je, da pokrijejo poslovno iz-gubo.

Samo na vodovodu je ime-la lani Komunala Kranj več kot 715 tisoč evrov izgube skupaj v vseh občinah usta-noviteljicah, od tega v občini

Naklo nekaj manj kot 70 ti-soč evrov. Direktor Berčon je svetnikom pojasnil, kaj vpli-va na ceno vodarine. Največ-ja sta strošek dela, več kot tre-tjino cene, in pa druge stori-tve in stroški z več kot dvajse-timi odstotki, kjer gre največ za elektriko, odškodnine la-stnikom zemljišč ... Več kot dvajset odstotkov cene zne-se tudi vodno povračilo drža-vi. Vodarina se v občini Nak-lo draži za 4,6 odstotka. Na ceno omrežnine pa najbolj, v 45 odstotkih, vplivajo naje-mnine občinam. Večje je po-sodabljanje v omrežje občin lastnic, višji je strošek naje-mnin, je pojasnil direktor Berčon. Dobra tretjina cene omrežnine gre za obnovo hi-šnih priključkov, samo letos 1,4 milijona evrov po občinah lastnicah Komunale Kranj, dobrih dvajset odstotkov pa v menjave vodomerov. Stro-šek omrežnine se v občini Naklo draži za 32,1 odstotka. Če ponazorimo s konkret-nim izračunom za povpreč-no gospodinjstvo v Naklem z mesečno porabo 16 kubič-nih metrov vode (DN 20) in vključenim DDV, je bila leta 2017 potrjena cena 13,58 evra na mesec, predlagana nova cena oskrbe s pitno vodo pa je 15,84 evra, kar je 16,6-od-stotno povišanje.

Podražila naj bi se oskrba z vodoObčinski svet v Naklem je prvi med občinami lastnicami Komunale Kranj obravnaval predlagano podražitev oskrbe s pitno vodo.

Aleš Senožetnik

Cerklje – Cerkljanski občin-ski svetniki so se v sredo ses-tali na prvi seji od razglasitve epidemije. Med pomemb-nejšimi točkami dnevnega reda je bil sprejem rebalan-sa letošnjega proračuna, s

katerim so odhodke poveča-li za 115 tisoč evrov, prihod-ke pa za 55 tisoč evrov. Pred-videni odhodki tako znašajo 19,3 milijona evrov, prihodki pa 13,5 milijona evrov. Kljub presežku odhodkov nad pri-hodki občina ne predvideva zadolževanja, saj ima zaradi

dobrega poslovanja, še do-volj sredstev iz preteklih let.

Glavni razlog za spre-jem tokratnega rebalansa so po besedah župana Fran-ca Čebulja izjemno nizke cene asfalta na trgu, ki jih nameravajo v Cerkljah iz-koristiti, zaradi česar so s

spremembami posameznih postavk več sredstev name-nili za cestno infrastrukturo. Sredstva na postavki občin-ske ceste so tako povečali za 514 tisoč evrov. V prihodnjih mesecih namreč načrtujejo obnovo cest v vaseh Šmar-tno, Poženik, Zalog, Cerklje,

Adergas in na Zgornjem Br-niku ter po potrebi tudi dru-god po občini. Dodatnih šestdeset tisoč evrov so na-menili tudi za odsek pločni-ka med gasilskim domom in zaselkom Trata v Zalogu, za 150 tisočakov pa so zmanjša-li sredstva, namenjena kro-žišču v Trati, saj se bo zače-tek gradnje zamaknil v dru-go polovico letošnjega in v prihodnje leto.

Zaradi dodatnih del bodo petdeset tisočakov več na-menili tudi za kanalizacijo v Zalogu, za sto tisoč evrov pa so povečali tudi sredstva

za projekt obnove vodovoda v Zalogu. Za sedemdeset ti-soč evrov so znižali sredstva za kanalizacijo med Zalo-gom in Cerkljansko Dobra-vo, za petdeset tisoč evrov pa sredstva, namenjena kanali-zaciji odpadnih vod s Krvav-ca do doline. Izvajanje obeh projektov se bo namreč za-maknilo do prihodnjega leta. V prihodnje leto so pre-nesli tudi sredstva, name-njena za drsališče in igral-no površino v nogometnem centru v Velesovem.

Predlagan rebalans so sve-tniki potrdili soglasno.

V rebalans zaradi poceni asfaltaCerkljanski občinski svetniki so z rebalansom proračuna zagotovili več sredstev predvsem za obnovo cestne infrastrukture.

Češnjice v Tuhinju – Občina Kamnik, Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Krajevni odbor NOB Tuhinj vabijo na krajšo spominsko slovesnost v Češnjice, ki bo v nedeljo, 7. ju-nija, z začetkom ob 10. uri pri spomeniku padlim. Poklonili se bodo padlim borcem, med njimi partizanskemu zdravniku dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije kapetanu Charlesu Fischerju, dvema ameriškima oficirjema Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu ter dvema britanskima oficirjema majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parsu, ki so padli za svo-bodo v teh krajih v letih 1944 in 1945. Zbrane bodo pozdravili podžupan Bogdan Pogačar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik in predstavnika Veleposlaništva Združenih držav Amerike in Velike Britanije.

Spominska slovesnost v Češnjicah

10 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

info@g-glas.si

Mateja Rant

Poljane – Izbrani izvajalec je v teh dneh začel priprav-ljalna dela za gradnjo kroži-šča v Poljanah. Če bo šlo vse po načrtih, bodo dela kon-čali še pred koncem leta, so pojasnili na Občini Gorenja vas - Poljane.

Za gradnjo krožišča v Po-ljanah so na občini že sep-tembra 2018 podpisali spo-razum o sofinanciranju z direkcijo za infrastrukturo. Na podlagi tega je direkci-ja lani jeseni objavila javno naročilo za izbiro izvajalca del. Najugodnejšo ponud-bo v višini slabih 268 tisoč evrov je ponudilo podjetje GGD Kranj, so pojasnili na občini in dodali, da bo obči-na prispevala 73 tisoč evrov za prestavitve komunalnih vodov in gradnjo pločnikov. »Izvajalec mora v skladu s pogodbo krožišče zgraditi v roku pol leta od uvedbe v delo, ki je bila sredi maja.« Novo krožišče se navezuje

na prav tako novozgraje-ni most čez Soro, pri kate-rem ta čas pospešeno gra-dijo mostne opornike, so še pojasnili na občini. »Oba

projekta sta medsebojno usklajena, saj so intenzivna usklajevanja obeh projek-tantskih ekip potekala že v fazi razvoja projektov, kjer

so sodelovali tudi vsi uprav-ljavci komunalnih vodov, ki potekajo preko območja novega predvidenega krož-išča.«

Začeli gradnjo krožiščaV sklopu del, ki jih izvajajo v okviru projekta povečanja poplavne varnosti na območju Poljan, so sredi maja začeli graditi tudi novo krožišče na mestu sedanjega semaforiziranega križišča.

V Poljanah bodo začeli graditi tudi novo krožišče. / Foto: Gorazd Kavčič

Mateja Rant

Žiri – Za zagotovitev ustrez-nih pogojev za delo še tret-je zdravnice v Zdravstveni postaji Žiri so v prostorih, kjer je bila včasih ordinacija Dušana Sedeja, v preteklem mesecu izvedli preureditev dostopa v eno od ordinacij. S preureditvijo prostorov so omogočili tudi izvajanje do-datnih zdravstvenih stori-tev, so sporočili z občine.

V sklopu obnove so izvedli nekatera rušitvena dela, pos-krbeli so še za izdelavo no-vih predelnih sten in spuš-čenega stropa ter položili nove talne obloge. Zamenja-li so notranja vrata in izvedli predelavo elektro in strojnih instalacij ter slikopleskar-ska dela. Za naložbo, ki je bila vredna dobrih 22 tisoč

evrov, je sredstva zagotovila občina. »Vso potrebno opre-mo prostorov in namestitev klimatskih naprav pa bodo zagotovili zdravniki sami,« so še pojasnili na občini. Po

besedah zdravnika družin-ske medicine Jake Strela so s temi prostori pridobili do-datne ambulante, kjer bodo lahko kakovostneje izvaja-li preventivne dejavnosti,

to je preventivne preglede za zdrave ljudi in kronične bolnike. »Več prostora bo po novem tudi za kineziolo-ško dejavnost, to je testira-nja in svetovanje glede teles-ne zmogljivosti, več prostora smo zagotovili še družinski medicini, na področju kate-re sta prej delovali dve am-bulanti, po novem pa tri.« Strela tudi veseli, da bodo zdaj lahko omogočili bolj sa-mostojno delo tudi speciali-zantom družinske medici-ne. Širili bi lahko tudi dejav-nost psihoterapije, razmiš-ljajo še, kako bi vključili tudi medicino dela, ki so jo doslej izvajali le v omejenem obse-gu, pravi Strel. »Odpira pa se tudi možnost drugih speci-alističnih obravnav oziroma nadgradnja obstoječih spe-cialističnih dejavnosti.«

V Žireh prenovili ambulanteV prvem nadstropju Zdravstvene postaje Žiri so v začetku tedna končali obnovo tamkajšnjih prostorov.

V Zdravstveni postaji Žiri so obnovili prostore ambulant v prvem nadstropju. / Foto: arhiv občine

Ana Šubic

Železniki – Železnikarski ob-činski svetniki so minuli četr-tek na zadnji seji sprejeli prvi rebalans letošnjega občinske-ga proračuna. Prihodki prora-čuna so se povečali za 777 ti-soč evrov oz. 11 odstotkov in tako po novem znašajo 7,8 milijona evrov. Dodatnih 291 tisoč evrov jim je prinesel višji znesek povprečnine, ki po no-vem znaša 632,96 evra, prav tako se nadejajo dodatnih 452 tisoč evrov sredstev za fi-nanciranje investicij iz dru-gih javnofinančnih institucij.

Odhodki so se povečali na 8,3 milijona evrov, kar je dober milijon evrov oz. 14 odstot-kov več kot prej. »To je odraz povečanja prihodkov in pove-čanja stanja na računu konec leta v višini 243 tisoč evrov, od tega so imele 190 tisoč na ra-čunu krajevne skupnosti,« je razložila občinska svetovalka za proračun, finance in go-spodarstvo Cirila Tušek.

Z rebalansom so v prora-čun na novo vnesli sanaci-jo brežine nad hišami v na-selju Na Plavžu, kjer je ko-nec januarja prišlo do večje-ga skalnega podora, sicer pa so domačini že vrsto let pri-ča padanju kamenja. Sana-cija je skupaj z davkom oce-njena na 1,8 milijona evrov, v letošnjem proračunu pa so predvideli 508 tisoč evrov za izvedbo prve faze. Nade-jajo se, da bo sanacijo s 403

tisoč evri sofinanciralo mi-nistrstvo za okolje in pros-tor, 105 tisoč evrov pa bi pri-spevala občina. Na odobritev državnih sredstev še čakajo. Župan Anton Luznar močno upa, da bodo uspešni in da bodo lahko šli v izvedbo.

Povedal je tudi, da so z re-balansom v proračun doda-li 30 tisoč evrov za izgradnjo opornega zidu Nastran in na-daljnjo ureditvijo pločnika na Studenem z rušenjem dovo-za do sosednje stavbe. Denar so zagotovili tudi za različne projekte, kjer so ga predvideli premalo. Postavko za uredi-

tev ceste Štulc–Jurež v Davči so povišali za 30 tisoč evrov, saj je najnižja ponudba na javnem razpisu znašala več kot 221 tisoč evrov, pa čeprav se je na njem potegovalo kar devet ponudnikov. Za sana-cijo dodatnega objekta Vrt-ca Železniki so namenili 40 tisoč evrov več, tako da je se-daj na voljo 149 tisoč evrov. Tudi v tem primeru je najniž-ja ponudba presegala projek-tantsko oceno vrednosti inve-sticije, prav tako pa se je po-kazalo nekaj dodatnih del pri zunanji ureditvi.

Med svetniki, ki so sodelo-vali v razpravi, je bil tudi Franc Tušek, ki je dejal, da v prora-čunu pogreša pobudo za iz-gradnjo tržnice v Železnikih, ki jo je svetniška skupina NSi maja naslovila na župana, in da upa, da bo ta projekt čim prej prišel v občinske načrte.

Predvideli tudi sanacijo brežineV Železnikih so z rebalansom občinskega proračuna predvideli tudi sanacijo brežine v naselju Na Plavžu.

Škofja Loka – Razvojna agencija Sora –Turizem Škofja Loka je začela izvajanje digitalne promocijske kampanje Zdaj je čas za škofjeloške slike, ki uporablja skupno grafično po-dobo STO-jeve kampanje Moja Slovenija in poteka na so-cialnih omrežjih Facebook in Instagram. Za ta namen so pripravili tudi tri kratke promocijske videe območja, ki so najbolj interaktivni element kampanje. Eden od filmov pri-kazuje Poljansko, drugi Selško dolino, tretji pa Škofjo Loko. Najdete jih na povezavah: https://www.facebook.com/skofja-loka/videos/298548694490898/(Poljanska dolina), https://www.facebook.com/skofjaloka/videos/1928444373954567/ (Selška dolina) in https://www.facebook.com/skofjaloka/videos/2952108804885362/ (Škofja Loka).

Zdaj je čas za škofjeloške slike

Kranj – Društvo Sorško polje bo pripravilo v soboto, 13. junija, strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Udeleženci si bodo ogle-dali nekatere kmetije, ki s svojo ponudbo sodelujejo tudi na tržnicah v Mavčičah in v Stražišču v Kranju. Ogledali si bodo pridelavo zelišč, vzrejo krškopoljskih prašičev in jelenjadi ter izdelavo jelenovih klobas in salam, domačijo z lastno pivovar-no ter domačijo, na kateri se ukvarjajo z ekološkim in deloma tudi biodinamičnim kmetovanjem. V društvu sprejemajo prija-ve in dajejo dodatne informacije na e-naslovu zdenka.jerala@gmail.com in na telefonski številki 040 977 392.

Na ogled pridelave zdrave hrane na Dolenjskem

Kranj – Podjetje Telemach je že pred časom namestilo defi-brilator na svoji poslovni in upravni stavbi na Brnčičevi ulici v Ljubljani, v minulih dneh pa je z njimi opremilo še trinajst poslovalnic po Sloveniji. Na vseh lokacijah je poskrbelo tudi za usposobljenost zaposlenih, da bodo lahko pomagali ljudem v primeru srčnega zastoja.

Defibrilatorji na Telemachovih poslovalnicah

Kranj – Začenja se šesta sezona akcije naj planinska koča, ki jo portal Siol.net organizira v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Bralci bodo tudi letos izbirali naj planinsko kočo in naj visokogorsko kočo. V izboru sodeluje 156 koč, od tega 28 visokogorskih planinskih postojank in 128 planinskih koč. Prvi krog spletnega glasovanja poteka od 1. junija do 27. julija. V drugi krog glasovanja, ki bo potekal med 28. julijem in 3. septembrom, bo uvrščenih deset finalistk iz prvega kroga, ki bodo prejele največ glasov, pet koč iz kategorije naj planinska koča in pet koč iz kategorije naj visokogorska planinska koča.

Glasovanje za naj planinsko kočo 2020

Na Plavžu je konec januarja prišlo do večjega skalnega podora. V občinskem proračunu so tako predvideli 508 tisoč evrov za prvo fazo sanacije brežine, pri čemer upajo na sofinanciranje države.

11Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 info@g-glas.si

Aleš Senožetnik

Mengeš – Čeprav so v Men-gšu do zadnjega upali, da bodo občinski praznik, ki ga praznujejo 29. maja, za-okrožili s proslavo, jim za-radi veljavnih ukrepov za

preprečevanje epidemije co-vida-19 to ni uspelo. Kljub temu minuli petek ni šel mimo povsem brez praznič-nega vzdušja. Že dopoldne sta župan Franc Jerič in po-džupan Bogo Ropotar polo-žila venca k spomeniku in

rojstni hiši Janeza Trdine, znamenitega Mengšana, na čigar rojstni dan v Mengšu tudi obeležujejo občinski praznik.

Popoldne pa so si župan Jerič, občinski svetniki, čla-ni občinske uprave in drugi

gostje, pod vodstvom zapo-slenih v podjetju Graditelj, ogledali, kako poteka grad-nja mengeške športne dvo-rane, objekta, ki predstavlja eno najpomembnejših inve-sticij v občini v zadnjih letih.

Gradnja dvorane, ki ne bo ponudila mesta zgolj števil-nim športnim društvom, ki delujejo v občini, temveč bo pomembno pripomogla tudi k dokončni rešitvi prostor-ske stiske v bližnji Osnovni šoli Mengeš, se je začela juni-ja lani, dokončana pa bo jese-ni. »Računamo, da bomo ob koncu septembra ali v začet-ku oktobra dvorano odprli, vsekakor pa to ne bo na prvi šolski dan. S tako pomemb-nim projektom je nesmiselno hiteti, če smo čakali toliko let. Objekt je treba dokončati kva-litetno, brez hitenja in v skla-du s terminskim planom,« je povedal župan Franc Je-rič, ki je zadovoljen, da jim bo ob pomoči nepovratnih sredstev, približno petmili-jonski projekt najverjetne-je uspelo dokončati celo brez

kreditov. S strani Eko sklada bodo namreč prejeli 844 ti-soč evrov, preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 489 tisoč evrov ter Fun-dacije za šport dodatnih 65 ti-sočakov. »Glede na to, da oči-

tno ne bomo potrebovali po-sojil za tako pomemben pro-jekt, kaže, da smo v minulih letih dobro gospodarili. Bo pa morda kredit potreben za kakšnega od naslednjih po-membnih načrtov v občini,« je dodal Jerič.

Po dokončanju špor-tne dvorane namreč obči-no v prihodnjem letu čaka

še rekonstrukcija obstoječe šolske telovadnice, s čimer bodo učencem in zaposle-nim zagotovili dovolj prosto-ra, med pomembnimi pro-jekti za nadaljnji razvoj kraja pa je tudi ureditev Slovenske ceste, za katero so z državo že podpisali pogodbo o so-financiranju v višini šeststo tisoč evrov. Obnova dotraja-ne ceste je namreč možna in smiselna, potem ko so lani novembra dokončali men-geško obvoznico in s tem to-vorni in drug tranzitni pro-met preusmerili ven iz na-selja. Lotili pa se bodo tudi ureditev središča Mengša in dvonivojskega parkirišča. »Prepričan sem, da bodo svetniki za takšne projekte, ki so vitalnega pomena za razvoj občine, radi dvignili roke,« je sklenil Jerič.

Dvorana bo dokončana jeseniEpidemija covida-19 je Mengšanom preprečila praznovanje občinskega praznika, namesto tega pa so si ogledali, kako napreduje gradnja mengeške športne dvorane.

Strop dvorane krasi osem 37,5-metrskih lesenih nosilcev, naravno svetlobo pa zagotavljajo svetlobniki.

Zbrane je pozdravil tudi mengeški župan Franc Jerič.

Dvorana v Mengšu, za katero je občina prejela tudi nepovratna sredstva, bo zgrajena brez kreditov.

Jasna Paladin

Kamnik – Na Občini Kamnik te dni razočarani ugotavlja-jo, da je bil v minulih dneh sistem izposoje električnih koles Kamkolo večkrat tarča objestnežev in vandalov, ki so naredili veliko škode.

»Sistem izposoje koles Kamkolo smo zagnali za vse vestne in odgovorne po-sameznike, ki se z veseljem vozijo po poteh Kamnika, nekateri med njimi pa na-merno povzročajo poškodbe opreme in koles, kar je nedo-pustno in popolnoma nepri-merno. Glede vandalizma je najbolj problematična posta-ja na Duplici, kjer vsak dan zaznavamo nove in nove po-škodbe. V zadnjih dneh so bila iz priklopnih stebričkov na Duplici izruvana in ukra-dena tri kolesa. Kolo je bilo ukradeno tudi na avtobusni postaji v Kamniku. Ukrade-na kolesa običajno najdemo nekje na terenu, vsa pa so močno poškodovana in niso več varna za uporabo v siste-mu. Zaradi nastalih poškodb imajo težave z izposojo vsi uporabniki. Vsa dejanja smo prijavili policiji, saj gre za kazniva dejanja, sistem pa zaradi poškodb povzroča

težave pri uporabi tudi vsem ostalim uporabnikom,« pra-vijo na občini, kjer ugota-vljajo tudi več drugih kršitev pri uporabi koles. »Še vedno opažamo vožnje več oseb na kolesu, kolesa uporabljajo mladoletne osebe, eno upo-rabniško kartico uporablja več oseb, nezaklenjena kole-sa so parkirana pred gostin-skimi lokali. V zvezi s tem Občina Kamnik opozarja, da gre za hujše kršitve Splošnih pogojev dostopa in uporabe

sistema za izposojo električ-nih koles v občini Kamnik, za katere uporabnikom zara-čunavamo pogodbene kazni (od 100 do 150 evrov), plači-lo poškodb za kolesu po ve-ljavnem ceniku serviserja, hkrati pa jim zaradi teh krši-tev onemogočimo nadaljnjo uporabo sistema Kamkolo,« še pravijo in občane, ki bodo zaznali kakšne nepravilnos-ti, pozivajo, naj to sporočijo s SMS-sporočilom na telefon-ski številki 069 970 269 in

031 388 324 ali po elektron-ski pošti na naslov info@kamkolo.si ter tako prispe-vajo k preprečevanju teh de-janj.

Sistem Kamkolo je med občani sicer zelo priljubljen. Na voljo je trideset električ-nih koles na šestih postajah in večina uporabnikov kole-sa uporablja vestno in odgo-vorno, zato si vsi skupaj že-lijo, da bi odgovorni primer-no kaznovali kršitelje in tako omilili nadaljnje zlorabe.

Kamkolo tarča vandalovNiti dva tedna še nista minila, pa so na Občini Kamnik zaznali že vrsto kršitev pri izposoji sistema Kamkolo. Eden od uporabnikov, ki ga je posnela varnostna kamera, je kolo iz stebrička preprosto izruval.

Največ kršitev so doslej zaznali na postaji na Duplici.

Jasna Paladin

Domžale – Župani in župa-nja občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin – soustanoviteljic Zdravstve-nega doma Domžale – so podpisali dokument identi-fikacije investicijskega pro-jekta – DIIP in pismo o na-meri za namen gradnje zdra-vstvenega doma. Imenova-li so tudi gradbeni odbor za gradnjo prizidka in s tem na-redili korak bližje k posodo-bitvi objekta Zdravstvene-ga doma Domžale ter kako-vostnejšim in dostopnejšim zdravstvenim storitvam na primarni ravni. Zdravstveni dom, ki osnovno zdravstve-no varstvo na primarni ravni in storitve nekaterih specia-lističnih služb zagotavlja več kot 58 tisoč prebivalcem, je

namreč dotrajan in premaj-hen, saj se prostori od šestde-setih let prejšnjega stoletja, odkar obstoječi zdravstveni dom stoji, niso spreminjali.

Na vrsti so razpisi za idej-ne projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Cilj županov občin soustanovi-teljic je, da bi letošnje leto čim bolje pripravili vso do-kumentacijo, naslednje leto pridobili gradbeno dovolje-nje in konec leta 2021 začeli samo gradnjo. Največji stro-šek bo nosila Občina Dom-žale, ki bo financirala tudi gradnjo podzemne garaže, v prizidku bodo v dveh nivo-jih uredili nove ambulante, v pritličju pa sodobno urgen-co. Investicijske programe in s tem deleže sofinancira-nja bodo občine sprejemale na občinskih svetih.

Župani podpisali pismo o nameri

Kamnik – Ivica in Damijan Rostan ob podpori dr. Marjete Humar iz Društva sv. Jakoba in kamniškega župana Mateja Slaparja vabita na svečano odkritje spominske plošče v po-častitev pesnika slovenske moderne Otona Župančiča, ki bo v četrtek, 11. junija, ob 17. uri pri Vivodovih na Parmovi ulici 17 v Kamniku. Pesnik Župančič je s svojo družino rad preživljal poletja v Kamniku, zelo dobro pa se je razumel z gospodom Vivodom, lastnikom gostilne Pri vinski trti na današnji Parmo-vi ulici, kjer je tudi ustvarjal Veroniko Deseniško, eno od svojih najbolj znanih del, ki je izšlo leta 1924. Gostja na odkritju spominske plošče bo pesnikova vnukinja dr. Alenka Župančič.

Vabilo na odkritje spominske plošče

12 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Urša Peternel

Jesenice – V Gornjesa-vskem muzeju Jesenice so pred kratkim pripravili kra-tek, šestminutni filmski zapis o dramskem in film-skem igralcu, ponosnem Jeseničanu in tudi častne-mu občanu Jesenic Mihi Balohu, ki prav v maju pra-znuje življenjski jubilej. Film je na ogled na sple-tni strani muzeja, za sce-narij in montažo je poskr-bel Aljaž Pogačnik.

Miha Baloh je bil rojen 21. maja 1928 na Jesenicah. Otroštvo je preživel pri ba-bici v Dravljah, nato pa se je vrnil k staršem na Jese-nice. Šolanje na gimnaziji v Kranju je leta 1942 prekini-la vojna, zato se je vrnil na Jesenice in se vpisal v vaje-niško šolo. Po vojni je šola-nje nadaljeval na gimnaziji

v Ljubljani in na Jesenicah. Šolanje je kljub očetovemu nasprotovanju nadaljeval na Akademiji za gledališče, re-žijo, film in televizijo v Lju-bljani, kjer je leta 1951 diplo-miral iz dramske igre.

Baloh je pisal gledališko zgodovino na Jesenicah, v Dravljah, Mariboru, Trstu,

Celju, Kostanjevici na Krki in v Ljubljani.

Proslavil pa se je tudi v svetu filma, kjer je gledalce in zlasti gledalke privlačil s svojim igralskim talentom in predvsem donhuansko pojavnostjo. Filmsko karie-ro je začel leta 1956, po letu 1966 pa se je uveljavil tudi

pri tujih producentih in fil-marjih. Prelomna je bila vlo-ga Aleša v filmu Veselica re-žiserja Jožeta Babiča, Baloh je zaslovel čez noč in postal največja zvezda jugoslovan-skega filma. Zatem je igral glavne moške vloge v filmih Ples v dežju, V dvoje, Neve-sinjska puška, kjer je vse ne-varne prizore posnel sam. Med leti 1964 in 1966 je ig-ral tudi v štirih koproduk-cijskih filmih o Winnetou-ju, skupaj z zelo slavnimi evropskimi igralci. V tujini si je priigral filmski ugled zlas-ti z igranjem vloge Omerja Pashe v televizijski nadalje-vanki in v zgodovinski drami Polkovnik Jenatsch.

Baloh danes živi na Jese-nicah, leta 2008 je prejel na-ziv častni občan Jesenic, je pa tudi prejemnik nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre.

V maju praznuje Miha BalohV Gornjesavskem muzeju Jesenice so pripravili kratek film o življenju in delu dramskega in filmskega igralca, ponosnega Jeseničana in častnega občana Mihe Baloha, ki v maju praznuje življenjski jubilej.

Miha Baloh kot Aleš v filmu Veselica / Foto: GMJ

Alenka Brun

Kranj – Letošnji Ex tempo-re Kranj je v sodelovanju z Mestno občino Kranj, Go-renjskim muzejem in Zavo-dom za turizem in kulturo Kranj organiziralo Kultur-no društvo likovnikov Kranj.

Rajko Bogataj, predse-dnik društva, pove, da so prvi ekstempore lani organizira-li ravno tako v maju. Udele-žilo se ga je dvajset slikarjev iz vse Slovenije. Tudi letos je bil odziv dober. Ekstem-pore je trajal tri dni: od pet-ka, 29. maja, ko so v jutra-njih urah v Avli Mestne ob-čine (MO) Kranj predvsem ljubiteljski slikarji, čeprav so se med njimi našli tudi tisti z akademskim naslo-vom, žigosali svoja platna, do nedelje, 31. maja 2020. Osnovna tema so bile zgo-dovinske in etnološke zna-menitosti mesta Kranj, pod-tema pa tudi arhitekturne posebnosti mesta. Dovolje-ne so bile vse tehnike, ki so bile izvedljive v treh dneh. Razstavljena dela, narejena na ekstemporu, ki jih je oce-nila in izbrala strokovna ži-rija, v kateri sta bila umetno-stni zgodovinar in kritik ddr. Damir Globočnik in kustosinja ter likovna kriti-čarka Petra Vencelj, bodo na ogled v Galeriji MO Kranj

do 27. junija 2020. Vsi sode-lujoči na ekstemporu so do-bili priznanja, trije najboljši med njimi pa so prejeli celo denarne nagrade.

Najprej pa so se lahko ude-leženci ekstempora po želji (in velika večina se je za to odločila) sprehodili skozi Kranj. Razkazala jim ga je Petra Vencelj, a tokrat v vlo-gi turistične vodnice. »Pre-šernov gaj, kanjon Kokre, kjer se najdejo lepi motivi, ki so v zgodovini že navdihni-li številne slovenske slikarje,

mestno jedro, arhitektura, dvorišča mesta, kranjska cerkev, grad Khislstein ...« našteva Vencljeva.

Nadaljnji potek dogod-kov pa si je vsak udeleže-nec kreiral sam – z odloči-tvijo, kaj bo slikal in kje v mestu. Tako si je Besničan, torej skoraj domačin, aka-demski slikar Franc Bešter izbral bolj skriti kotiček na Sejmišču, kjer ga je nagovo-ril stari del arhitekture; mi-kala sta ga tudi Pungert in kakšen slikarski motiv od

tam. Pravi, da se nerad od-loča za stvari, ki pritegnejo večino, vedno najde kaj po-sebnega, kaj takega, kar je bolj skrito očem. Razloži pa nam še, da sam motiv konec koncev že ni tako važen, bolj je pomembno, koliko slikar v svoje delo vloži sebe, svo-je energije, ga prevzame ustvarjalni trenutek.

Slovesno odprtje razstave drugega Ex tempora Kranj Zgodovinsko mesto bo v to-rek, 16. junija 2020, ob 17. uri v Galeriji MO Kranj.

Stari Kranj skozi oči slikarjaKonec tedna se je na ulicah, trgih, v bolj ali manj skritih kotičkih Kranja zgodil drugi Ex tempore Kranj – Zgodovinsko mesto 2020. Kot že njegov naslov pove, je bila osnovna tema tokratnega ekstempora upodobitev zgodovinskih in etnoloških znamenitosti mesta.

Osnovna tema drugega Ex tempora Kranj so bile zgodovinske in etnološke znamenitosti mesta Kranj, podtema pa tudi arhitekturne posebnosti mesta. Na fotografiji je akademski slikar Franc Bešter med ustvarjanjem.

Jasna Paladin

Trzin, Kamnik – V Medob-činskem muzeju Kamnik v letošnjem letu predstavljajo ilustratorko Polono Lovšin. Med karanteno, ko so bile kulturne ustanove zapr-te, so o njej in njenem delu pripravil že spletno razsta-vo, v četrtek, 28. maja, pa še »klasično« razstavo, prav-zaprav dve. Eno v njenem domačem Trzinu, in si-cer v centru Ivana Hribar-ja, kjer so na ogled kopije njenih del na panojih, dru-go pa v Galeriji Pogled v Ka-mniku, kjer je avtorica raz-stavila svoja izvirna dela.

Kustosinja obeh razstav, ki jo spremlja tudi katalog, je Saša Bučan iz Galerije Miha Maleš.

Polona Lovšin je na Aka-demiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomirala iz sli-karstva, njena poklicna pot, tesno povezana z ilustracija-mi, pa se je začela leta 2003. Je izjemno ustvarjalna ume-tnica, ki svoja dela objavlja v številnih otroških revijah, ilustrirala je tudi mnogo šolskih učbenikov in slika-nic, objavlja in razstavlja pa doma in v tujini.

V Trzinu bo razstava na ogled do 22. junija, v Kamni-ku pa do 13. avgusta.

Razstava ilustracij Polone Lovšin

Ilustratorka Polona Lovšin (desno) skupaj s kustosinjo razstave Sašo Bučan / Foto: Medobčinski muzej Kamnik

Samo Lesjak

Kranj – Avtorica razstave, aktivna kranjska ustvarjal-ka Biserka Komac, je diplo-mantka grafičnega oblikova-nja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, člani-ca Likovnega društva Kranj in ZDSLU, kot zavzeta foto-grafinja pa se je pridružila tudi Fotografskemu društvu Janez Puhar. Risanje in sli-kanje je bilo vedno prisotno v njenem bitju in žitju, že v rani mladosti pa ji je likovni svet približal stric, akadem-ski slikar Bogdan Grom.

Avtorico je situacija zad-njega obdobja epidemi-je spodbudila razstaviti

podobe obrazov različnih obdobij njenega plodovitega slikarskega udejstvovanja. Gre tako za portrete ljudi, s katerimi se srečuje v svojem življenju, nekateri pa so tudi izmišljeni. Pri upodabljanju je uporabila številne tehnike in načine stilizacije ter uspe-la povezati svoj pogled z do-mišljijo v poteze, ki jih sen-ce in barve rišejo vsepovsod okrog nas. Katera čustva se skrivajo za vsemi temi ma-skami, se sprašuje Biserka Komac in odgovarja z raz-stavljenimi deli, ki obrazom vračajo prvinsko človeško dimenzijo, vselej preplete-no s tančico čarobne skriv-nostnosti.

Skrivnosti obrazovDo sredine junija je v kranjski Cafe Galeriji Pungert na ogled slikarska razstava Biserke Komac z naslovom Obraz – simbol skrivnosti.

Biserka Komac / Foto: Samo Lesjak

13Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 ŠPORT IN REKREACIJA maja.bertoncelj@g-glas.si

Maja Bertoncelj

Kranj – Kolesarji še čakajo na nadaljevanje sezone, tudi Tadej Pogačar, eden izmed zvezdnikov svetovnega kole-sarstva. Kolesar iz vasi Kla-nec pri Komendi sodi v krog favoritov Dirke po Franciji.

Lanska sezona je bila nje-gova prva med najboljšimi na svetu in že takoj je navdu-šil. Med drugim je na špan-ski Vuelti kot prvi Slovenec dobil tri etape. Uspešno je začel tudi letošnjo sezono, a koronavirus je povzročil predčasen konec Dirke po Emiratih. Sledila je karan-tena v Abu Dabiju, vrnitev najprej v Monako in nato v Slovenijo. Konec aprila je vzpostavil svoj kanal na Yo-uTubu in naložil prve vide-oposnetke. Kot pravi, je to prostor, kjer bo ljubitelje ko-lesarstva popeljal v središče kolesarskih dirk svetovne-ga razreda in bodo skupaj z njim doživljali pravi pomen njegovega slogana Nikoli ne odnehaj in nikoli se ne pre-daj! Podaljšal je tudi pogod-bo z ekipo UAE Team Emi-rates, in sicer do konca leta 2024. »Vesel sem, da lah-ko nadaljujem sodelovanje

z ekipo UAE Team Emira-tes. Tukaj sem postal profe-sionalec. V ekipi se počutim zelo prijetno. Verjamem v ekipo in želim si biti del tega ambicioznega projekta. Pri-hodnjih pet let bo bistvenih za razvoj ekipe in moje ka-riere. Upam, da bodo uspe-šna,« je zapisal ob podpisu pogodbe.

Trenutno je v fazi priprav na prve dirke, ki jih, kot pravi, že komaj čaka. Predzadnji te-den v maju je preživel v dolini

reke Soče, natančneje v Bov-cu. »Bovec sem izbral, ker tam pravzaprav še nikoli ni-sem bil. Pa da ne bo pomote, bil sem tam, a zelo na hitro, samo mimo, na kolesu. Dru-gi razlog za ta kraj pa so bile medijske obveznosti – sne-manje kolesarskih vsebin, ki so bile lokacijsko vezane na lepo dolino reke Soče ter le-gendarni vzpon na Vršič in Mangart. Za vse kolesarske navdušence in navijače naj samo namignem, da si boste

lahko že v juniju na televiziji ogledali, kaj vse se je tam do-gajalo. Bilo je zanimivo delati s snemalci, predvsem pa, da sem še enkrat več spoznal, kako lepa je Slovenija,« je sporočil na svoji spletni stra-ni. To je bil teden, v katerem je bilo treninga po intenziv-nosti in urah bistveno manj. Povsem drugače je bilo že minuli teden.

Sicer pa je Pogačar po vrnit-vi iz Monaka v Slovenijo lah-ko naredil kar nekaj kvalite-tnega treninga in izboljševal tudi najboljše čase vzponov na Stravi: »Na začetku je bilo sicer nekaj težav z omejitvi-jo gibanja po občinah, a tudi to ni predstavljalo neke hujše ovire v primerjavi z dejstvom, da smo morali v drugih drža-vah fantje trenirati v stanova-njih na trenažerjih. V zadnjih tednih pa so se zadeve počasi začele premikati na bolje tudi v kolesarstvu. Skupaj z ekipo smo že postavili okvirni plan in cilje za nadaljevanje sezo-ne. V mojem programu dirk ostaja Dirka po Franciji, njej pa bodo prilagojene druge dirke, ki bodo služile pred-vsem kot priprava za Tour.«

Začetek Dirke po Franciji je predviden konec avgusta.

Glavni cilj Dirka po FrancijiKolesar Tadej Pogačar je skupaj z ekipo postavil okvirni plan dirk in cilje za nadaljevanje sezone. Vse se bo vrtelo okrog Dirke po Franciji.

Tadej Pogačar že komaj čaka nadaljevanje kolesarske sezone. / Foto: Tina Dokl

Matjaž Klemenc

Radovljica – V nedeljo je na atletskem stadionu v Ra-dovljici potekal atletski mi-ting, ki je bil hkrati tretji Me-morial Marjane Lužar Ko-belenski. To je bila po sko-raj treh mesecih ena izmed prvih uradnih športnih pri-reditev v Sloveniji in prvo atletsko tekmovanje po raz-glasitvi epidemije covida-19.

Radovljiški atletski klub je od Atletske zveze Slovenije dobil zeleno luč 14 dni prej, tako da za organizacijo mi-tinga ni bilo veliko časa. Atle-tinje in atleti so se do pred kratkim samostojno prip-ravljali na sezono in prav ne-deljska tekma je bila še kako dobrodošla za test trenutne pripravljenosti. Miting tok-rat ni bil mednarodni, saj je koronavirus preprečil prihod tujih tekmovalcev. Vseeno je bila za uvod udeležba več kot dobra. Na tekmo je bilo pri-javljenih 309 tekmovalcev iz več kot tridesetih slovenskih atletskih klubov. Merili so se v kategorijah člani, članice,

starejši mladinci, starejše mladinke, mlajši mladinci, starejše mladinke, pionirji U16, pionirke U16, pionirji U14 in pionirke U14. Na sta-dionu so bili letos le tekmo-valci, sodniki, trenerji in teh-nična služba. Rekvizite, ki so jih uporabljali športniki, so

vseskozi razkuževali. Veliko ukrepov, a vseeno bolje, kot da tekmovanja sploh ne bi bilo. Miting je bil memorial-ni, v spomin na že omenjeno prezgodaj preminulo Marja-no Lužar Kobelenski, ki je v teku na štiristo metrov z ovi-rami leta 1990 v Plovdivu z

jugoslovanskim rekordom 56,74 osvojila srebrno me-daljo na svetovnem mladin-skem prvenstvu. V tej disci-plini je bila v Radovljici že tretjič zapored najboljša slo-venska rekorderka Agata Zu-pin, članica Atletskega klu-ba Velenje, s časom 1:00,85. Njen rekord 55,96 je iz leta 2017. Res je kar nekaj zaosta-la za njim, a glede na trenu-tne razmere, na dejstvo, da je to šele začetek sezone na prostem in da ji je pred dnevi umrl dedek, posebej vrhun-skega rezultata niti ni bilo pričakovati. Dobro je na dves-to metrov tekel Jure Grkman (21,44, Kamnik), ki je bil se-kundo počasnejši od držav-nega rekorda Matica Osov-nikarja.

Atletski klub Radovljica je vzorno pripravil miting. Za piko na i je z njimi zdržalo tudi vreme, temperature pa so tekmovalcem omogočile dobre pogoje za tekmovanje. Že v soboto je nova atletska prireditev, 26. Mednarodni atletski miting Kranj 2020 – Vučkov memorial.

Atletski začetek v RadovljiciRadovljiški atletski miting je bil uvod v atletska tekmovanja na prostem v Sloveniji. V memorialni disciplini je bila najhitrejša Agata Zupin.

Agata Zupin je bila najhitrejša v teku na štiristo metrov z ovirami. / Foto: Gorazd Kavčič

Maja Bertoncelj

Kranj – Znano je, da bo zaključni turnir balinar-ske superlige za sezono 2019/2020 gostila Šiška. Balinarska zveza Slovenije je namreč organizacijo do-delila BŠD Šiška iz Ljublja-ne. Zaključni turnir bo 27. in 28. junija.

Na nevtralnem prizori-šču v legendarni balinarski dvorani v Šiški se bodo na zaključnem turnirju za na-slov državnega prvaka pote-govale štiri najboljše ekipe rednega dela elitne moške

lige. Superligaši bodo preki-njeno tekmovanje nadalje-vali 13. junija s tekmami 17. kroga, teden dni kasneje pa bo na sporedu zadnji del re-dnega dela sezone.

Trenutno sta v najbolj-šem položaju Trata iz Ško-fje Loke in Agrochem Hrast iz Kobjeglave, ki sta si s 26 točkami že zagotovila na-stop na zaključnem turnir-ju, tretjeuvrščena Skala iz Sežane ima dvajset točk, za mesto med najboljšo četve-rico pa kandidirata še lju-bljanski Krim in Zabiče s po 19 točkami.

Tračani že na zaključnem turnirju, ki bo v Šiški

Maja Bertoncelj

Kamnik – V vrstah kamni-škega Calcita Volleyja je prišlo do menjave v strokov-nem vodstvu prve ženske ekipe. Iz kluba so sporočili, da je po treh zelo uspešnih letih mesto prvega trener-ja zapustil Gregor Rozman, ki pa ostaja v klubu. V novi sezoni bo pomočnik Aljoši Jemcu, ki je bil v klubu dol-go pomočnik prvega trener-ja, v minuli sezoni pa je sa-mostojno vodil drugo član-sko ekipo, ki je igrala v 1. B-ligi. S kamniškimi mladin-kami je osvojil naslov držav-nih prvakinj.

»Nedvomno gre za zelo velike čevlje, saj je rezultat-sko Calcit Volley že vrsto let v samem vrhu slovenske

odbojke. Ob rezultatskih uspehih je Gregorju Rozma-nu v zadnjih letih uspelo zgraditi tudi odličen kolek-tiv, saj je ekipa resnično di-hala kot eno. Izziva se ne bo-jim, saj sem bil v zadnjih sezonah na neki način ves čas zraven in pri tem imel priložnost do podrobnosti spoznati, kako stvari deluje-jo,« je povedal 37-letni Aljo-ša Jemec. Do minule sezo-ne je bil sedem let pomoč-nik kar petim različnim tre-nerjem.

V kamniški zasedbi bo os-talo jedro ekipe, ki je ob na-slovu državnih prvakinj sla-vila tudi v srednjeevropski ligi. Dodatni izziv za ekipo in novega trenerja pa bodo tudi kvalifikacije za nastop v ligi prvakinj.

Državne prvakinje imajo novega trenerjaOdbojkarice kamniškega Calcita Volleyja bo v novi sezoni kot glavni trener vodil Aljoša Jemec.

Aljoša Jemec je v minuli sezoni vodil drugo člansko kamniško ekipo, ki je igrala v 1. B-ligi, v novi sezoni bo trener aktualnih državnih prvakinj. / Foto: Klemen Brumec

Kranj – Ta konec tedna se bo po prekinitvi sredi marca s tekma-mi 26. kroga nadaljevala Prva liga Telekom Slovenije. Triglav bo v nedeljo gostoval v Ljubljani pri Bravu, Domžale bodo v nedeljo igrale doma z Mariborom. Na seji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije so pred dnevi odločili, da se bo prva liga končala 22. julija. Konec nogometne sezone pa bo z dvema tekmama dodatnih kvalifikacij 26. in 30. julija.

Nogometaši na zelenicah še do konca julija

14 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020REKREACIJA info@g-glas.si

G l a s o v a K o l e s a r j e n j a

Grega Flajnik

S kolesom okrog Slovenije, 1. delBilo je davno, mislim, da

proti koncu srednje šole, ko sem v kleti našel staro očetovo moško kolo znamke Favorit. Prebarval sem ga, zamenjal zračnice, mu privil prtljažnik in kmalu je dozorela ideja, da grem z njim na prvo samos-tojno potovanje, s kolesom po Sloveniji. Na srečo sploh nisem vedel, kaj me čaka, kaj pomeni pritiskati peda-le v klanec, ko je kolo obteže-no še s kakimi 15 kilogrami opreme. Želel sem si obkro-žiti Slovenijo v smeri urnega kazalca. Iz Kranja sem zape-ljal mimo Cerkelj do Kamni-ka, kjer me je čakala prva ovi-ra – klanec na Črnivec. Le s težavo sem ga premagal in se spustil proti Gornjemu Gra-du ter naprej v Savinjsko doli-no. Prvič sem prespal v Solča-vi tik ob reki Savinji. Staro

ženičko, vsaj takrat se mi je zdela stara, sem prosil, ali lah-ko na njenem vrtu postavim šotor in prespim. Z največjim veseljem mi je dovolila. Pova-bila me je celo, naj prespim v njeni hiši, a sem odklonil, saj sem hotel biti samostojen in spati v šotoru. Zjutraj je bil zaradi vlage, ki jo oddaja Savi-nja, šotor povsem premočen – in jaz tudi. Prijazna gospa me je pričakala pred vrati in mi z veseljem skuhala čaj in ocvrla jajčka. Bila je navduše-na nad mano, jaz pa nad njo, še bolj pa nad slastnim zaj-trkom. Veliko me je spraše-vala in hvaležno sem ji od-govarjal, za popotnico mi je dala še nekaj jabolk in piško-te. Drugi klanec na moji poti je bil še hujši od prvega in sem šel kar malo peš. Skozi Mat-kov kot sem se dvigoval in z

vsakim metrom se mi je odprl nov lep pogled jutranje svetlo-be. Spust skozi dolino potoka Meža proti Črni na Koroškem je bil nekaj lepega, navdušen sem bil nad lepoto naših kra-jev. Od tod je »letelo« vse do Dravograda, kjer se Mežica zliva v Dravo, in naprej pro-ti Mariboru. Štajerci, odprti

ljudje, so me povsod sprejeli z nasmehom. Kjer sem pro-sil samo za vodo, sem dobil še kaj za pod zob. V tistih ča-sih smo bili potovalni kole-sarji res atrakcija. Pot me je vodila mimo Radgone in ve-černo kopanje sem si privo-ščil ob Ledavskem jezeru v Prekmurju. Z domačinom,

ki je v bližini lovil ribe, sva se zapletla v pogovor in kmalu mi je ponudil spanje na seni-ku. Naslednji dan sem okusil kratke klance na Goričkem in se iz Ljutomera povzpel na Jeruzalem, ki mi je ponu-jal lepe razglede po urejenih vinogradih. V Rogaški Slati-ni, ki je bila že takrat pojem slovenskega zdraviliškega turizma, sem bil navdušen nad veličastnimi zdraviliški-mi zgradbami in se nato ob reki Sotli podal vse do Čateža ob Savi. Vmes sem si privo-ščil še ovinek na Kozjansko. V Podsredi sem srečal prep-roste, a zelo prijazne ljudi. Mnogi so težko živeli, a zame so našli kaj okusnega. Pov-sod so me bili veseli. Okusil sem slast Kozjanskih jabolk in iz odličen zavitek iz njih. (Se nadaljuje)

Jelena Justin

Karantena oz. obdobje omejitve gibanja na matič-no občino je sprožilo tok is-kanja poti, ki so neznane, a nam vsem na dlani. Tura, ki jo danes delim z vami, je ena od takih. Po neoznačenih, udobnih, lepih, mehkih ste-zicah do hriba nad Kranjem, kamor se dnevno zgrinjajo množice ljudi. S kančkom sreče na opisani poti, vsaj do vasi Pševo, ne bomo srečali nikogar.

Iz Kranja se zapeljemo v Spodnje Bitnje, kjer naspro-ti cerkve sv. Miklavža, ki jo imamo na levi strani, zavije-mo na desno v središče vasi. Vozimo po glavni cesti sko-zi vas. Ko cesta zavije desno, zagledamo smerokaz za pod-jetje Mlinar, ki nas usmeri

levo. Peljemo mimo nogo-metnega igrišča in tukaj na primernem mestu parkira-mo. S parkirišča nadaljuje-mo po cesti, ko zagledamo informacijski zemljevid oko-liških poti, malce naprej pa zavijemo desno proti zgoraj omenjenemu podjetju. Na desni strani se pasejo konji. Ko dosežemo podjetje Mli-nar, smo na križišču, kjer je razpelo. Zavijemo desno na rahlo vzpenjajočo se maka-damsko cesto. Na vrhu klanč-ka zagledamo na desni strani manjše parkirišče in dva ko-lovoza. Eden pripelje ostro z desne poti, ravno tako na des-ni pa zagledamo še en, vzpe-njajoč se kolovoz. Hojo zač-nemo po njem, a hitro opazi-mo nad kolovozom lepo, pla-ninsko stezico. Povzpnemo se do nje in nadaljujemo po

njej. Pot kmalu doseže rob gozda, kjer se odpre pogled proti Čepuljam. Dosežemo razpotje, ena steza gre na-ravnost, ena desno. Zavije-mo desno in se povzpnemo na Jeku, 504 m n. m. Vrne-mo se nazaj na prvotno pot in nadaljujemo naprej. Ta del, po katerem hodimo, se imenuje Šajde Vrhe, kar lah-ko preberemo na smeroka-zu, mimo katerega gremo. Začnemo se vzpenjati in do-sežemo Žilbar, 527 m n. m., kjer sta dve lični klopi. Udob-na steza nas vodi naprej in opazimo, da hodimo ob ure-jeni MTB-stezi. Na zemljevi-du, ki se najde na spletu, je vpisano Poligon Borovnič-ke. Ko se vzpon konča, smo pri dveh lesenih stolih, tabli, ki označuje omenjeni poli-gon kot Blueberry Hill. Gre

za urejeno MTB-stezo, ki jo vzdržuje MTB klub Kranj. Ime poligona me je spomni-lo na džezovsko klasiko, ki so jo izvajali Fats Domino, Lou-is Armstrong in tudi Hrvati-ca Zdenka Kovačiček. Nad poligonom se začnemo str-mo vzpenjati. Še zadnji metri ob levem robu travnika in do-sežemo cesto, nad vasjo Pše-vo. Cesto prečimo in se pro-ti vrhu Jošta vzpenjamo po markirani poti. Pot je prava mala 'diretissima', sploh če uberemo še kakšno bližnji-co. Tik pod vrhom Jošta se združimo s potjo, ki pripelje iz smeri Špičasti vrh. Še zad-nji metri in že smo na vrhu.

Zdaj pa se je treba vrni-ti na izhodišče. Predlagam naslednji sestop. Po marki-rani poti gremo proti Čepu-ljam. V vasi zavijemo desno

proti Lavtarskemu Vrhu, a po približno sto metrih se levo odcepi kratek del asfal-tirane ceste, ki se spremeni v kolovoz in se začne spušča-ti v dolino potoka Suha. Na razcepih poti se držimo leve, saj moramo priti do potoka, ki teče pod nami.

Spuščamo se po kolovozu, in ko dosežemo potok Suha, se ob njem vrnemo nazaj na izhodišče v Spodnje Bitnje. Možnost sestopa je tudi iz vasi Javornik. Po markira-ni poti se vrnemo v Javor-nik, kjer zavijemo desno

na glavno asfaltirano cesto. Po cesti gremo malce nap-rej od cestnega odcepa za Sveti Jošt, nato pa zavijemo levo skozi vas, dosežemo ko-lovoz, ki mu vztrajno sledi-mo v dolino. Kolovoz vmes postane steza, ki nas pripelje do potoka Suha oz. do ma-kadamske ceste, ki vodi ob njem. Po njem se vrnemo na izhodišče.

Nadmorska višina: 845 mVišinska razlika: 650 mTrajanje: 5 urZahtevnost: ★★★★★

Planinski izlet: Jeku (504 m n. m.), Žilbar (527 m n. m.), Sveti Jošt nad Kranjem (845 m n. m.)

Borovničev hribUdobne, neznane in neoznačene stezice v neposredni bližini kranjskega Svetega Jošta. Stezice, ki niso ravno obljudene in zato še toliko lepše. Blueberry Hill poje Zdenka Kovačiček.

Izhodišče današnje poti / Foto: Jelena Justin

Poligon Borovničke oz. Blueberry Hill / Foto: Jelena Justin

Vzpon na Sveti Jošt iz vasi Pševo / Foto: Jelena Justin

Če Gorenjci želimo obkrožiti Slovenijo v smeri urnega kazalca, je prva resna ovira prelaz Črnivec. Na spustu se nam odpre lep razgled proti Gornjem Gradu. / Foto: Grega Flajnik

15Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Ana Šubic

Kranj – Čez dva tedna se bo iztekel redni rok za oddajo zbirnih vlog za kmetijska plačila, ki so ga zaradi epi-demije s 6. maja podaljša-li na 15. junij, zamudni rok pa so zamaknili na 10. ju-lij. Vodja oddelka za kme-tijsko svetovanje pri Kme-tijsko gozdarskem zavodu Kranj Tomaž Cör pravi, da so z dosedanjim potekom elektronskega izpolnjeva-nja in oddajanja vlog zado-voljni, pa čeprav zaradi izva-janja preventivnih ukrepov za zajezitev covida-19 po-teka malce počasneje. »Na Gorenjskem je bilo doslej zaključenih 2980 vlog, pri-čakujemo pa jih okoli 3750. Če bomo nadaljevali s takim tempom, bomo vse vloge pravočasno oddali,« je na-povedal Cör.

Izpolnjevanje vlog, ki je potekalo od 24. februarja, je po razglasitvi epidemije zastalo. »Večina terenskih svetovalcev, ki se ukvarjajo s subvencijsko kampanjo,

je v drugi polovici marca ko-ristila lanski dopust, z apri-lom pa smo jih poslali na čakanje. Nato smo 12. apri-la začeli s poskusnim izpol-njevanjem vlog na daljavo, in sicer za manjše kmeti-je, ki vlagajo zbirno vlogo le za travinje. Nekaj vlog smo na ta način pripravili vnap-rej, pred oddajo pa smo le še pridobili kmetovo poob-lastilo in zadevo rešili v pe-tih minutah. To nam je pre-cej olajšalo delo po 28. apri-lu, ko smo znova začeli dela-ti na polno in stranke spre-jemati v pisarnah.«

Izpolnjevanje in odda-janje vlog poteka na dva-najstih lokacijah kmetij-skih svetovalnih služb, za obisk se je treba predhod-no naročiti. Stranke naro-čajo na dlje časa, da ne pri-haja do srečevanj in čakanj v čakalnici. »Prav tako je pi-sarne treba zračiti, razku-ževati površine. Svetoval-ce smo opremili z zaščitni-mi sredstvi, namestili smo tudi pleksi stekla, seveda pa se morajo samozaščitno

obnašati tudi stranke. Kljub preklicu epidemije jih pro-simo, naj imajo s seboj za-ščitne maske, saj so prosto-ri majhni.« Pred ponovnim odprtjem služb so pričako-vali nekaj težav, a kot ugota-vlja Cör, so se svetovalci na nove razmere dobro priva-dili in delo kljub vsemu po-teka dokaj hitro. Prav tako opaža, da imajo zaradi po-daljšanja kampanje manj težav pri kmetih, ki uveljav-ljajo subvencije za vrtni-ne ali druge posevke, saj v tem času že točno vedo, kaj bodo sejali, medtem ko so ob prejšnjih kampanjah s to odločitvijo čakali, dokler niso vedeli, kakšne bodo vremenske razmere.

Pred izpolnjevanjem so organizirali dvajset izobra-ževanj, na katerih so vlaga-telje poučili o izpolnjevanju in oddajanju zbirnih vlog. »Razdelili smo jim gradivo v zvezi s kampanjo, jih opo-zorili, da morajo imeti ure-jene GERK-e (grafične eno-te rabe kmetijskih zemljišč), sicer morajo prej na upravno

enoto, in jim povedali, na kaj morajo paziti, da je izpolnje-vanje vloge hitrejše in lažje.« Letos sicer ni večjih novosti, saj poteka zadnje leto pro-gramskega obdobja 2014–2020.

Vlagatelji sicer lahko vlo-go oddajo tudi sami preko spleta, a se tega po podatkih Cöra loti le nekaj sto od 56 tisoč upravičencev v Slove-niji. »Potrebno je določeno strokovno znanje, zato ve-čina kmetov izpolnjevanje vloge raje zaupa nam, s či-mer so bolj gotovi, da bodo sredstva, ki jim pripadajo, tudi dobili.«

Vsako leto je tudi nekaj kmetov, ki vlogo oddajo v za-mudnem roku, a jim za vsak dan zamude odtegnejo en odstotek neposrednih plačil. »Nekateri namenoma za-mudijo za kakšen dan, da se izognejo gneči ob koncu iz-polnjevanja v rednem roku, so pa tudi takšni, ki jih mo-ramo mi opomniti na odda-jo vloge, kar mi ni razumlji-vo, saj gre za njihov denar,« je še razložil.

Za oddajo zbirnih vlog še dva tednaGorenjski kmetje so v okviru letošnje subvencijske kampanje, ki je podaljšana do 15. junija, v zamudnem roku pa do 10. julija, doslej oddali skoraj tri tisoč zbirnih vlog za neposredna plačila.

Marjana Ahačič

Radovljica – Kmetijo Do-lenc, ki jo je pred skoraj šti-ridesetimi leti v Vrbnjah pri Radovljici postavil znani go-renjski veterinar Anton Do-lenc, danes vodi že tretja ge-neracija Dolenčevih, ki jo predstavljata Antonova vnu-ka. Nejc je vodenje kmetije od svojega očeta Klemena Dolenca prevzel leta 2013, dve leti za tem se je njegova sestra Nina začela ukvarjati s predelavo mleka. Na police trgovinice, ki deluje v okviru kmetije, bo ravno v teh dneh postavila tudi svoje prve zor-jene sire.

»Pred petimi leti sem, po-tem ko sem zaključila iz-obraževanje na Biotehni-škem centru Naklo, zače-la najprej s svežim progra-mom jogurtov, skute, mas-la in mladega sira. Nato smo uredili še zorilnico, kjer na to, da jih postavimo na poli-ce, prav v teh dneh že čaka-jo prvi hlebci poltrdega sira tipa gavda. Temu bo sledil trdi sir, verjetno tipa emen-talec,« je povedala Nina in pojasnila, da so se na ta na-čin odzvali na povpraševanje

kupcev, ki so že pred epide-mijo na kmetijo v Vrbnje pri-hajali z vseh koncev Gorenj-ske, številni tudi iz Ljublja-ne.

Na Dolenčevi kmetiji je že nekaj let mogoče kupi-ti tako mlečne izdelke kot sveže mleko iz mlekomata. Z obojim, sta povedala Nina in Nejc Dolenc, redno zala-gata tudi šole, vrtce in dnev-no bližnji dom starejših ob-čanov v Radovljici.

»Že pred epidemijo je šlo mesečno v predelavo od pet

do osem tisoč litrov mleka, okoli dvesto litrov smo ga prodali na mlekomatu, kar je ostalo, je šlo v mlekarno. Mle-ko se je sicer odkupovalo tudi v času epidemije, se je pa ni-žala odkupna cena. Zato smo bili seveda zadovoljni, ko je v tem času pot do naše kmeti-je našlo kar nekaj ljudi, ki so prvič prišli k nam. S podobno situacijo so se, kot sva izvede-la od kmetov, s katerimi se vi-devamo na tržnicah, srečeva-li tudi po drugih kmetijah,« je povedala Nina.

Sicer pa Dolenčeva pravi-ta, da se ljudje v zadnjih le-tih vedno bolj zavedajo, kaj pomeni kakovostna lokal-na, doma pridelana hra-na. »Sploh mlade družine

z otroki, posredno prek njih pa tudi vrtci in šole. Zato povpraševanje po tovrstni ponudbi v zadnjih letih kon-stantno narašča. Ljudje so za kvalitetno hrano pripravlje-ni odšteti tudi nekaj več od tistega, kar bi zanjo porabi-li v velikih supermarketih,« povesta.

»Pomembno se jim zdi, da vidijo, kjer in kako je hra-na pridelana. Da ima kmet nadzor nad celotnim postop-kom, od krme do končnega izdelka. Naša pot od hleva in mlekarne do sirarne je dolga

samo petdeset metrov, in če bi šlo v hlevu karkoli narobe, bi bila jaz, ki skrbim za pre-delavo, prva, ki bi to opazi-la,« pove Nina.

Nejc ob tem še enkrat po-udari, da se vse začne s kvali-tetno krmo. »Ob tem pri nas res veliko pozornosti posve-čamo dobremu počutju ži-vine. In higieni, seveda. Na tem področju smo skoraj pre-več natančni,« se še posmeji.

Dolenčevi obdelujejo šest deset hektarov povr-šin, od tega je dobra četr-tina ornih, deset hektarov je pašnikov, ki jih pokosi-jo enkrat do dvakrat letno, sicer se na njih pase mlada živina in presušene molzni-ce. V hlevu molža poteka 24 ur dnevno, tam krave jedo, počivajo in se molzejo, ko jim ustreza. Vsakodnev-no se molze 60 od skupaj 79 molznic, skupaj z mla-do živino je tako na kmetiji 150 glav živine. Mlada kme-ta sta prepričana, da je prav počutje živali, ki imajo na voljo dovolj prostora za gi-banje, poleg ustrezne kvali-tetne krme eden od bistve-nih pogojev za visoko kvali-teto mleka.

Povpraševanje po lokalnem se je povečaloProdaja mleka in mlečnih izdelkov neposredno na kmetiji se je v času epidemije zelo povečala. Dolenčevi upajo, da bodo del novih strank, ki so začele na kmetijo prihajati v zadnjih dveh mesecih in pol, obdržali tudi, ko se življenje vrne v stare tirnice.

Nina in Nejc Dolenc pred domačo kmetijo v Vrbnjah pri Radovljici / Foto: Gorazd Kavčič

Nejc je kmetijo od očeta Klemena Dolenca prevzel pred sedmimi leti. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Včeraj je bil svetovni dan mleka. V Sloveniji se je po podatkih statističnega urada z govedorejo lani ukvarjalo prib-ližno 30 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki so redila okoli 483 tisoč glav goved, od tega je bilo 100.830 krav molznic. Večino pridelanega kravjega mleka odkupijo mlekarne in drugi od-kupovalci. Predlani je bilo pri nas 252 podjetij, katerih glavna dejavnost je bila predelava mleka. »Lani je bilo odkupljenih približno 564 tisoč ton mleka, od tega so ga slovenske mlekar-ne odkupile skoraj 405 tisoč ton ali 72 odstotkov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so ga, ker se je izvoz na italijanski trg zaradi pandemije covida-19 zaprl, odkupile še več; v marcu je bil ta delež 78-odstoten,« so sporočili s statističnega urada. Slovenija sicer izvozi precej več mleka, kot ga uvozi; predlani ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozi jih vrednostno precej več kot jih izvozi. Predlani je prebivalec Slovenije porabil v gospo-dinjstvu povprečno 43 litrov mleka, 12,6 kilogramov jogurta, 9 kilogramov sira in skute, 4,6 kilograma smetane in še 5,4 kilograma drugih mlečnih izdelkov. »Ob svetovnem dnevu mleka ne smemo pozabiti tudi na ovčje in kozje mleko. Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji je bilo v letu 2018 priredilo 617 ton ovčjega in 1.677 ton kozjega mleka,« so še navedli na statističnem uradu.

Slovenec porabi dobrih štirideset litrov mleka

Kranj – Skladno z metodologijo odloka o finančnem nado-mestilu zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije covida-19 je Gozdarski inštitut Slovenije izračunal, kolikšen je bil izpad. Po izračunih je v drugi polovici marca znašal 14 odstotkov, v aprilu pa 35 odstotkov. Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so la-stniki gozdov po določilih odloka upravičeni do nadomestila za mesec april, saj mora biti za obdobje, za katero vlagajo zahtevek, ugotovljen najmanj 20-odstotni izpad dohodka v sektorju gozdarstva. Zahtevke za dodelitev finančnih nado-mestil lahko upravičenci vložijo še do 15. junija na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Višino izpada majskega dohodka v gozdarskem sektorju bodo v skladu z določili od-loka objavili v začetku julija.

Nadomestilo za izpad v gozdarskem sektorju

Dolenčeva pravita, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kaj pomeni lokalna, doma pridelana hrana. »Sploh mlade družine z otroki, posredno prek njih pa tudi vrtci in šole.«

16 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Kranj – S koncem epidemi-je covida-19 so včeraj tudi sodišča začela delovati v pol-nem obsegu. Pred tem so namreč vse od 16. marca opravljala naroke in odloča-la samo v nujnih zadevah. Z »normalizacijo« poslovanja sodišč pa so ta postavljena pred nov problem, na kate-rega je že pred časom opozo-ril tudi predsednik vrhovne-ga sodišča Damijan Florjan-čič. Namreč, da vsa sodišča zaradi nadaljnjega upošte-vanja varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe covida-19, predvsem zago-tavljanja minimalne varno-stne razdalje, ne bodo mog-la zagotavljati primernih dvoran za izvedbo narokov, na katerih je prisotnih večje število strank, kar velja zlas-ti za obravnave v kazenskih in družinskih zadevah. Po-manjkanje primernih sod-nih dvoran pesti tudi gorenj-ska sodišča, je potrdila pred-sednica Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek.

Jeseni tudi najem večjih prostorov

»Tudi na sodnem okrož-ju Kranj se soočamo s po-manjkanjem primerno ve-likih sodnih dvoran. Trenu-tno nam bo sicer z medse-bojnim usklajevanjem us-pelo izvesti vse obravnave in naroke, seveda ob upošteva-nju predpisane razdalje 1,5 metra s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se bo pa poleti ali v začetku je-seni, če bodo ti zdravstveni

ukrepi še veljali, pojavil pro-blem zagotavljanja primer-nih dvoran tudi na našem sodnem okrožju. Zato smo že v stiku z ministrstvom za pravosodje, ki je po zakonu o sodiščih pristojno in dolžno zagotoviti sodiščem primer-ne prostore za njihovo delo-vanje,« je razložila Robleko-va. Kot je dodala, bodo mora-li s posredovanjem ministr-stva za nekaj obravnav naje-ti večje prostore, kje bodo ti prostori, pa v tem trenutku še ni znano.

Navodila za stranke so-dišč sicer ostajajo enaka, kot so veljala doslej, torej od raz-glasitve epidemije korona-virusa. Sodišča zato vablje-nim strankam hkrati z va-bili pošiljajo tudi obvestilo o protokolu poslovanja so-dišč, v katerih jih opozarja-jo na dolžno ravnanje, ena-ko pa velja tudi za nevablje-ne stranke. Tu Roblekova

predvsem poudarja, da je vstop v sodne stavbe dovo-ljen le zdravim osebam, zato varnostna služba ob prihodu na sodišče vsakogar povpra-ša o zdravstvenem stanju in osebam, ki kažejo akutne znake bolezni dihal, vsto-pa ne dovoli. »Preizkus je možen tudi s pomočjo teh-ničnih sredstev – merjenje temperature, pojasnjuje Ro-blekova.

»Čakalnica« pred sodno stavbo

Vse stranke oziroma ude-leženci v postopkih vstopajo v sodne zgradbe skozi glavni vhod. Stranke same v sodno stavbo ne vstopajo, temveč počakajo pred sodno stavbo, vhodna vrata odpira le var-nostnik in stranke vstopijo v sodno stavbo na poziv var-nostnika ali pristojne sodne osebe. V sodno stavbo vsto-pajo na poziv posamično v

razmiku najmanj 1,5 metra. Vse stranke morajo ob vsto-pu in ves čas zadrževanja v sodni stavbi spoštovati mi-nimalno medsebojno razda-ljo, uporabljati zaščitno ma-sko, ki pokrije nos in usta, priskrbeti pa so jo dolžne same. Ob vstopu je obvezno tudi razkuževanje rok.

»Razen pred razpravno dvorano gibanje po sod-ni stavbi ni dovoljeno. Tudi v razpravni dvorani so vsi dolžni uporabljati zašči-tno masko in razkužilno sredstvo za razkuževanje rok. V vseh obravnavnih dvoranah je označeno, na katerih mestih lahko sedijo udeleženci sodnih postop-kov, da je zagotovljena pred-pisana razdalja,« pojasnjuje Roblekova.

Nevabljene stranke le med uradnimi urami

Od včeraj lahko na sodiš-če, vendar le v času uradnih ur, vstopajo tudi nevabljene stranke in njihovi pooblaš-čenci, brez predhodne naja-ve na objavljene e-naslove ali telefonske številke sodišč. Kljub temu pa tako stranke kot njihove pooblaščence in druge osebe prosijo, da se za vpogled v sodni spis ali za pridobitev potrdila predhod-no najavijo v času uradnih ur sodnih pisarn po e-pošti ali telefonu, da ne bi po nepo-trebnem prihajalo do čaka-nja pred sodnimi zgradba-mi, saj glede na prostorske zmožnosti več kot ena oseba na enem vpisniku hkrati ne more biti navzoča, še dodaja Roblekova.

Na sodiščih pomanjkanje primerno velikih dvoranTežave s pomanjkanjem primerno velikih sodnih dvoran, ki jih narekuje zagotavljanje predpisane varnostne razdalje, bo gorenjskim sodiščem še uspelo reševati z medsebojnim usklajevanjem sodnic in sodnikov. Če se bo ukrep zavlekel v jesen, pa bodo morali dvorane tudi najemati.

Do nadaljnjega morajo stranke počakati pred sodno stavbo, vanjo pa vstopajo le na poziv varnostnika ali pristojne sodne osebe. / Foto: Gorazd Kavčič

Simon Šubic

Kranj – Agencija za varnost prometa (AVP) in policija sta včeraj začeli novo nacional-no preventivno akcijo Hit-rost, ki bo trajala do 14. juni-ja, njen sestavni del pa bodo seveda tudi poostreni nad-zori hitrosti vožnje. Nepri-lagojena hitrost še vedno os-taja med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami,

zato je osnovni namen ak-cije zmanjševanje njihove-ga števila. Tokratna akcija, ki jo bodo ponovili avgusta, sovpada tudi z vrnitvijo pre-ostalih osnovnošolcev v šol-ske klopi.

Začasni podatki kažejo, da se je letos do 20. maja na slovenskih cestah zara-di neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih ne-sreč, kar je enajst odstotkov manj kot v enakem obdobju

lani. Policija je v slabih petih mesecih ugotovila skupaj 124.219 kršitev cestno-pro-metnih predpisov, približ-no tretjina oziroma 40.980 je bilo kršitev s področja hi-trosti. V primerljivem ob-dobju lani je bilo obravnava-nih 52.555 takšnih kršitev, a se je letos zvišal delež nesreč zaradi neprilagojene hitrosti med vsemi vzroki za nasta-nek prometnih nesreč. Ta znaša 18,8 odstotka, lani pa

16,3 odstotka. Zaradi neprilagojene hi-

trosti je letos umrlo pet oseb (17 odstotkov vseh smrtnih žrtev), lani jih je v enakem obdobju umrlo devetnajst (46 odstotkov vseh smrtnih žrtev). Število hudo poško-dovanih (69) je bilo enako v obeh primerjalnih obdobjih, letos pa je bilo manj lažje po-škodovanih – 446 letos, 530 lani. Vseh pet smrtnih žrtev je bilo tudi povzročiteljev

prometne nesreče. Trije so bili vozniki osebnega avto-mobila, obenem sta bila dva vinjena, eden pa tudi ni upo-rabljal varnostnega pasu.

Dve smrtni žrtvi sta bila vo-znika motorja (v starosti 39 let) in mopeda (v starosti 50 let). Motorist je vozil pod vplivom alkohola.

Tretjina prekrškov povezana s hitrostjoZačela se je nacionalna preventivna akcija Hitrost. Zaradi neprilagojene hitrosti je letos umrlo pet ljudi, vsi so bili povzročitelji prometnih nesreč, trije pa so bili ob tem tudi vinjeni.

Preventivna akcija Hitrost bo potekala do 14. junija, avgusta jo bodo ponovili. / Foto: Tina Dokl

Simon Šubic

Hrušica – Jeseniški policisti so pred dnevi prejeli prija-vo drzne tatvine na Hruši-ci. Na bencinskem servisu je moški pozno zvečer voz-nici pomagal pri dolivanju olja v vozilo in jo na ta način zamotil, da je medtem dru-gi storilec neopaženo preg-ledal avtomobil in izmak-nil torbico. Policisti poja-snjujejo, da gre za klasičen

primer drzne tatvine, kjer storilci nudijo pomoč, pro-dajajo stvari, poskušajo vzpostaviti pogovor ali z drugimi načini preusmeri-ti pozornost lastnika stran od njegovega vozila. Med-tem sostorilci iz vozila uk-radejo vrednejše predmete, kot so torbice, telefoni, de-narnice. »Vozila zaklepajte, ko niste v njih, in poskrbite za svojo lastnino,« zato sve-tujejo policisti.

Eden voznico zamotil, drugi ukradel torbico

Leskovica – V Leskovici se je v petek popoldan huje poško-doval mopedist. Zaradi neprilagojene hitrosti je zdrsel po strmem pobočju, so pojasnili policisti in dodali, da poško-dovani nima vozniškega dovoljenja, vozil pa je neregistriran moped. Reševanje so izvedli škofjeloški gorski reševalci, s kraja pa so ga odpeljali z vojaškim helikopterjem.

Z mopedom po strmem pobočju

Jesenice, Stara Oselica – Gorenjski policisti so v petek obrav-navali tri nesreče pri delu. Opoldan se je na Jesenicah poško-doval delavec, ki je padel s kesona tovornega vozila. Podobna nesreča se je popoldan zgodila še v Kranju, kjer je moški med čiščenjem zdrsnil s tovornega vozila. Odpeljali so ga v bolni-šnico. Zvečer pa je v Stari Oselici na domačina med delom v skednju padla večja vreča s koruzo. Gasilci, gorski reševalci in ekipa Nujne medicinske pomoči Škofja Loka so poškodo-vanega moškega rešili iz razsute koruze in na kraju nesreče oskrbeli, nato so ga s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali v ljubljanski klinični center.

Na kmeta padla večja vreča s koruzo

Simon Šubic

Domžale – Domžalski poli-cisti so v soboto na podlagi odredbe sodišča opravili hi-šno preiskavo pri 44-letnem Domžalčanu, ki so ga sumi-li storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedani-mi drogami, nedovoljeni-mi snovmi v športu in pred-hodnimi sestavinami za iz-delavo prepovedanih drog. V preiskavi so našli doma narejena laboratorija za

gojenje konoplje (na sliki), zasegli so tudi skupno pol kilograma konoplje, sto sa-dik konoplje in elektronski tehtnici.

Doma gojil konopljo

Foto

: PU

Lju

blja

na

Alenka Brun

Danes sicer štiri-članska zasedba gorenjskih kore-nin, kar dva nji-hova člana nam-

reč prihajata iz Medvod, je bila najprej duo. Potem je dvojec po štirih letih igranja dobil še tretjega člana, sedaj skupino Calypso – bend za žur, kot se fantje radi kličejo, sestavljajo: Domen Kuralt, Andraž Štrukelj, Jure Osma-nović in Goran Poluga.

Repertoar skupine, ki letos praznuje že dvajsetlet-nico delovanja, je zelo širok. Publika, ki je željna nepo-zabne zabave tako nikoli ni razočarana. Fantje poudar-jajo, da glasbo vedno izvaja-jo v živo.

V zadnjih letih ustvarjan-ja je Calypso predstavila kar nekaj avtorskih skladb, ki smo jih lahko slišali na glas-benih odrih, vrtijo pa se tudi na različnih radijskih pos-tajah. Med uspešnicami na primer izstopa pesem Le rezerva, saj je po gledanos-ti in poslušanosti podrla vse rekorde na YouTubu in tudi na radijskih postajah.

Ob dvajsetem rojstnem dnevu pa so fantje izda-li novo pesem z naslovom Rojena zame, ki je v ritmih ’’reggaetona’’ namenjena predvsem mladim.

Pesem je pozitivna, vese-la, zaljubljena. Avtor glasbe in besedila je Rok Lunaček. Zanjo je Calypso posnela tudi že videospot. To je sku-pini uspelo tik pred razme-rami, ki jih je povzročil novi koronavirus, torej v zače-tku marca. Snemali so na

Hočkem Pohorju, glavno vlogo pa je odigrala spletna vplivnica Nika Krmec, ki v videospotu praznuje rojstni dan. V videu je prisotna tudi Nikina slavna psička Skey-ti. Domen Kuralt, pevec in vodja skupine Calypso, pa odigra njenega partnerja … »V videospot smo vklju-čili tudi svoje oboževalce, ki nas redno spremljajo na nastopih, tokrat kot Nikine prijatelje, ki pridejo na pra-znovanje rojstnega dne,« razloži Domen in doda, da so se kljub nastali situaciji odločili, da pesem predsta-vijo javnosti. Obenem pa so javnost morali tudi obves-titi, da veliko praznovan-je za dvajsetletnico svoje-ga delovanja odpoveduje-jo. Praznovali naj bi jo sredi

maja v Komendi, v goste pa so ob tej posebni priložno-sti povabili Pop Design. O novem datumu za zdaj ne razmišljajo.

Trenutno se fantje posve-čajo izdaji zgoščenke, čep-rav še niso rekli zadnje bese-de o tem, ali jo bodo posne-li ali ne.

»V letu 2020 bi praznova-li dvajseto obletnico ustano-vitve skupine. Prišli smo do rekordnega števila ogledov na YouTubu. Prvič v vseh letih smo izdali tri nove pes-mi in posneli zelo uspešen duet s primorskim glasbe-nikom Urbanom Vidmar-jem. Prvič smo posneli bala-do. Da ne govorim o tem, da smo imeli v letošnjem letu dogovorjenih največ nas-topov na veselicah do sedaj

– skratka, obetalo se je izje-mno bogato leto, a se je zgo-dila korona in življenje se nam je obrnilo na glavo pra-ktično čez noč,« vodja sku-pine ne more mimo koro-nasituacije. Nadaljuje, da se je sicer v podobni situ-aciji kot on znašlo kar lepo število slovenskih glasbeni-kov. Domen je namreč živel od glasbe, sedaj je odkrit, da išče službo. Kljub temu da ni nastopov, so fantje pub-liki predstavili omenjeno pesem Rojena zame in bili glasbeno vseeno dejavni – kolikor se je dalo, torej na prilagojen način, s pomoč-jo spleta. Do danes so pos-neli tudi že dve novi pesmi, še pove Domen, ki pa bosta izšli takoj, ko bodo dovoljeni večji javni dogodki.

ROJENA ZAMESkupina Calypso – bend za žur, ki na slovenski glasbeni sceni obstaja že okroglih dvajset let – se je s trdim delom in predanostjo glasbi prebila v sam vrh slovenske zabavne glasbe. Na začetku je letošnje leto obetalo, potem pa so se zaradi covida-19 načrti čez noč spremenili.

Skupina Calypso – bend za žur ima gorenjske korenine. V vseh teh letih je že od začetka njen član, tudi ustanovitelj, Domen Kuralt, ki prihaja iz Medvod. Dobro se znajde v vlogi pevca, kitarista in tudi kot vodja skupine. Iz Medvod je še klaviaturist Jure Osmanović. On je v skupini deset let; toliko časa pa je član fantovske ekipe tudi bobnar Goran Poluga. Lansko leto je Calypso zaradi službenih obveznosti zapustil harmonikar Matic Hribar, na njegovo mesto pa je prišel mladi Andraž Štrukelj. / Foto: arhiv skupine

Loški Sanjski šopek oziroma Meta Sporiš (na fotografiji) in Uroš Čeferin, ki sta po ljubezni do cvetličnega ustvar-janja sicer dobro znana Žirovcem, od lani pa tudi loški publiki, sta se tako razveselila konca epidemije, da sta pripravila sobotno dopoldne, kjer sta povezala cvetje in pitje kave. V goste na Mestni trg sta povabila Valentino Radič in Gregorja Gazvodo iz Trbovelj s svojo kavo Iconic. Naključnim mimoidočim kot tudi drugim sta s »ponov-nim« odprtjem polepšala sobotno dopoldne – seveda ob upoštevanju vseh predpisanih priporočil in ukrepov.

Cvetlično veselje

Alenka Brun

Zelo jih veseli, da lahko v kinodvo-rane po 76 dneh ponovno pova-bijo ljubitelje fil-

mov. »V dvoranah smo v skla-du s priporočili NIJZ ob upoš-tevanju ustreznih varnostnih razdalj in vseh drugih zah-tev omogočili obiskovalcem varen in prijeten ogled filma,« je ob odprtju Koloseja v pet-ek, 29. maja, povedala Ursu-la Spruk, direktorica filmske-ga programa in marketinga kinematografov. Povabilu na odprtje po koronasituaciji so se v ljubljanskem Koloseju odzvali tudi znani obrazi.

V Koloseju so v nadaljevan-ju pripravili privlačen in zani-miv filmski program, tako da lahko obiskovalci vsak teden pričakujejo od dva do tri nove filmske naslove. Bodo pa v program vključili tudi filme evropske produkcije. Med

drugimi nemški film Lara, ki so ga posneli po scenari-ju slovenskega scenarista in režiserja Blaža Kutine, ki je na festivalu v Karlovih Varih osvojil posebno nagrado žiri-je, in švedsko komično dramo Tu je bila Britt-Marie. Na spo-redu bo kmalu tudi družin-ski animirani film A je to 4, prav tako se že pripravljajo na poletne filmske naslove. Upa-jo tudi, da bodo lahko v njiho-vi Dvorani slovenskega filma kmalupremierno predstavi-li kakšen film slovenske pro-dukcije, saj se ta sooča s hudo stisko in negotovostjo, ker sta bila financiranje in možnost nadaljevanja snemanja usta-vljena. »Domača filmska pro-dukcija je ključnega pome-na za ohranitev naše kultur-ne dediščine in naše identite-te, kar so v kriznih časih pre-poznale vse vplivne evropske države in ji namenile dodatno podporo. Upamo in želimo si, da bi bilo tako tudi pri nas,« je še povedala Sprukova.

FILMSKI KOLOSEJ PONOVNO ODPRT

Prišla sta tudi igralca Nina Ivanič in Jernej Kuntner.

Foto

: Kol

osej

18 TOREK_02. 06. 2020

Se še danes svet sesuje, se sprašujem.

Kaj že človek obupuje, se sprašujem

in zakaj se bolj srčno ne borimo,

saj brez muje se še čevelj ne obuje, se sprašujem.

Bomo zmogli skupaj preživeti

bodisi iz želje bodisi iz nuje, se sprašujem.

Kako bomo živeli po koncu teh izzivov,

ko bomo obsojali vse obraze tuje, se sprašujem

in kaj lahko že zdaj storimo

za našo prihodnost, ki se kuje, se sprašujem.

GAZELAMateja Rant

V OŠ Orehek so na dal­javo obravnavali Prešerno­vo šesto Gazelo, ki govori o negotovosti in se je zato uči­teljici Simoni Merljak zde­la pravšnja za ta čas. Deve­tošolci so morali na koncu napisati, kaj jih skrbi ozi­roma glede česa so negoto­vi sami. Nekateri so to stori­li kar v pesniški obliki, med njimi Brina Mohar.

Tujca

Sama na ulici iščem tebe,a ti si nedaleč stran. Tako blizu,a hkrati tako daleč,kot tujca v noči,iščeva vsak svoj pristan. Stopiš do mene,v oči si strmivain si le ljubezni želiva. Ničesar ne govoriva,s pogledi si vse poveva. Ti kradem trenutek,ti kradem nežnost,dotike iskrene. Me primeš za roko,odideva v temo,nad mestom se že dani,ljubezen in sreča,kje si ti.

Lea Lukanec

»Stopiš do mene, v oči si strmiva in si le ljubezni želiva. Ničesar ne govoriva, s pogledi si vse poveva.« So osebe in so čustva, ob katerih ne potrebujemo besed, saj govori srce. Želim vam veliko sončka. Meta

Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov pes mi.mla dih@gma il.com ali na na slov: Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj.

PESMI MLADIH

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE POTOVANJA VINO HRANA ŽENSKE

PESMI MLADIH

Alenka Brun

V slovenskem Tednu restavra­cij, ki promovi­ra vrhunsko slo­vensko kulinari­

ko, sodelujejo najboljše slo­venske restavracije, ki dva­krat letno predstavijo svo­je znanje v treh hodih in po prijazni ceni. S tem sloven­ski gostinci nagradijo svoje

stalne goste za njihovo zve­stobo in povabijo nove, da spoznajo vrhunsko kulinari­ko, ki ni nujno vedno draga.

Ljubitelji okusov, ki čaka­jo Teden restavracij in so v nizkem startu, da rezervi­rajo mizo pri svojem naj­ljubšem kuharskem mojs­tru – ali celo več teh, so letos marca ostali brez dogodka, a Teden restavracij je dobil drug datum: sedaj se bodo lahko z okusnimi jedmi s

posebnih menijev po enotni ceni 19 evrov razvajali med 12. in 21. junijem 2020. So pa tokrat pripravili še meni­je za 25 evrov, kar je cena za dodatek na kakovost za naj­boljše ocenjene restavracije, ki jih organizatorji kulinari­čnega dogajanja ocenjujejo s srčki – tremi in več.

Vrhunska kakovost mora črpati iz bogate tradicije in jo mora obenem tudi nad­grajevati, pravijo.

Povezovanje preteklosti in sodobnosti

Na tokratnem Tednu res­tavracij bosta sodelovali kar 102 restavraciji in gostilni, od tega 17 novih ali ponov­no priključenih. Ta bo letos v znamenju poudarka pove­zovanja preteklosti in sodob­nosti ter bo minil ob upošte­vanju vseh varnostnih ukre­pov in priporočil.

Uroš Mencinger, selek­tor Tedna restavracij: »Po

koroni se mora življenje spet čim prej normalizirati. Teden restavracij bo poka­zal, kako se da v naših najbo­ljših restavracijah in ob dob­ri hrani, seveda z upošteva­njem vseh varnostnih ukre­pov in protikoronskih pripo­ročil, ponovno uživati.«

Več informacij v zvezi s srčki, Tednom restavracij in rezervacijami, ki jih sode­lujoči že sprejemajo, najde­te na spletni strani Tedna restavracij. Na fotografijah: izvirnost različnih kuhar­skih mojstrov s preteklih Tednov restavracij.

TEDEN RESTAVRACIJPomladi še ni konec, pravijo organizatorji priljubljenega Tedna restavracij, ki je dobil novi datum. Potekal bo med 12. in 21. junijem 2020. Slovenski kuharski mojstri tako ponovno vabijo na prvi najokusnejši teden letošnjega leta.

Mateja Rant

V letošnjem šol­skem letu je naziv Junaki našega časa potr­dilo 16 šol in en

dijaški dom. Med dobitni­ki naziva sta tudi OŠ Simo­na Jenka Kranj in OŠ Pre­ska, še dve gorenjski šoli pa sta na novo izkazali poseb­no skrb za razvoj prostovolj­stva otrok in mladih, in sicer

OŠ Orehek in OŠ Komen­da­Moste.

Zavodi, ki so prejeli ome­njeni naziv, načrtno razvija­jo prostovoljstvo učencev ter zagotavljajo strokovno men­torstvo in koordinacijo dela mladih prostovoljcev, pou­darjajo na Slovenski filan­tropiji. »Izkazali so se s šte­vilnimi akcijami in proje­kti na različnih področjih, kot na primer z medvrstni­ško pomočjo, sodelovanjem z domovi starejših občanov,

pomočjo živalim, zbiranjem raznih potrebščin …« V izre­dnih razmerah epidemije novega koronavirusa jim ta naziv pomeni še veliko več, je poudarila Irena Hudo­bivnik iz OŠ Simona Jen­ka Kranj. Mladi prostovoljci Rdečega križa iz njihove šole so skrbeli za promocijo prve pomoči na šoli in v vrtcu, prostovoljci medvrstniške pomoči pa so kot tutorji skr­beli za medsebojno pomoč sošolcem pri šolskem delu,

sta pojasnili mentorici kro­žka Irena Hudobivnik in Bogdana Mikša. Februarja so prostovoljstvo promovi­rali tudi na skupnem dogod­ku v okviru projekta Dobra dejanja, na katerem so gosti­li učence prostovoljce iz treh primorskih šol. Na delavni­cah, ki so jih pripravili v šoli, so se učencem OŠ Simona Jenka Kranj pridružili vrst­niki iz OŠ Koper, OŠ Šmarje pri Kopru in OŠ Pier Verge­rio Il Vecchio Koper Capodi­stria. Na delavnicah so izme­njali mnenja o dobrih dejan­jih, povezali so se z nitko pri­jateljstva in izvedeli podrob­nosti o številki 112. Obljubi­li so si tudi, da se sredi maja znova srečajo, a je srečanje preprečila epidemija.

MLADI PROSTOVOLJCINaziv Junaki našega časa, ki ga podeljuje Slovenska filantropija, sta potrdili tudi Osnovna šola (OŠ) Simona Jenka Kranj in OŠ Preska.

Nekega dne smo se s staro mamo odločili speči pletenice. Pripra-vili smo: moko, kvas, vodo, sol. Naredili smo testo. Iz testa nam je sta-ra mama pokazala, kako se splete pletenica. Pre-mazali smo jih z jajcem in dali v peč. Vsa hiša je dišala po pletenicah. Bile so zelo slastne.

Tine Pintar, 5. razred, PŠ Dražgoše

Pletenice

19

PRAZNOVANJA

TOREK_02. 06. 2020

TANJA ODGOVARJA

tanja.70@hotmail.com

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

Samo Lesjak

Zaradi karizme in neskončne ener-gije, ki jo izža-reva, so se Igor-ja prijeli mno-

gi vzdevki: Roker, Marlon Brando, I. L., Iggy Pop … Kot tehnični strokovnjak je zaposlen pri distribuci-ji električne energije v Lju-bljani, še bolj kot v poslov-nem pa blesti v svetu glas-be, natančneje pri obiskova-nju rokerskih pa tudi ostalih koncertov.

Prvega ne pozabiš niko-li, tako je tudi Igorju globok pečat vtisnil premierni kon-cert, nastop skupine Dire Straits v Hali Tivoli pred natanko 35 leti, maja 1985. Od tedaj se je na njegovi poti zvr-stilo nešteto koncertov, tudi legendarnih zasedb in glas-benikov, kot so Rolling Sto-nes, Pink Floyd, Ramones, Bruce Springsteen, David Bowie, Bob Dylan ter seveda domala vsa domača glasbena scena – denimo zgolj na Sid-dharti in Peru Lovšinu je bil več kot dvajsetkrat.

Vse te obiske koncertov Igor marljivo beleži ter v poseben album shranjuje koncertne vstopnice – mno-ge so že same po sebi zgod-ba zase – in v vseh teh letih se jih je nabralo že več kot 550, medtem ko je skupno število

koncertov, ki jih je obiskal, še vsaj za 300 višje.

Igor je, tudi zaradi obiskov mnogih koncertov na tujem, prekrižaril domala pol Evro-pe: vse od Dalmacije do Beo-grada, od Pariza do Berlina, od Dunaja do Münchna, od Rima do Dublina.

Iskreno je hvaležen gos-podoma z vzdevkoma Aliga-tor ter Freak, ki sta in še ved-no skrbita za varno in nad-vse veselo pot. Kdor Igorja vsaj malo pozna, pa dobro ve, da njegova najljubša turi-stična destinacija ostaja raj-ski otok Rodos. Grški biser je tako rekoč njegov drugi dom, saj ga redno obisku-je že zadnjih 23 let. Že zgolj ob misli na Rodos mu zaigra srce, prevzamejo ga čustva in neskončna želja po čim-prejšnjem obisku peščenih

plaž, uživanju ob koncertih ob sončnih zahodih ali ob polni luni, eksotičnih kok-tajlih in ne nazadnje prekra-sni vili Davida Gilmoura.

Igorja sicer veseli mar-sikaj, tako se je ukvarjal z inštruiranjem, prevajan-jem ter podnaslavljanjem fil-mov. Njegovi hobiji so por-tretiranje, fotografiranje ter – kot se tudi spodobi za tak-šnega ljubitelja glasbe – pisa-nje pesmi. Ustvaril je že bli-zu osemdeset besedil z upa-njem, da katerega izmed njih v svoj repertoar uvrsti katera od domačih ali tujih glasbe-nih skupin. Igor je tudi izvr-sten igralec biljarda ter zvest navijač nogometnega klu-ba Liverpool, med drugim je rdečim v živo zaploskal leta 2007, ko so na Camp Nou premagali slovito Barcelono.

Vse to pa se vselej preple-ta z glasbo oz. koncerti. Ti so zdravilo za dušo, srce in telo, kot pravi Igor, ter popolna in nujna droga, brez katere ne more živeti. Zato ga seveda žalosti obdobje epidemije, ko so koncerti na čakanju, kot je na čakanju tudi praz-novanje njegovega okrogle-ga jubileja – z Abrahamom se je srečal 4. aprila. V zave-tju domačega ognjišča je ob listanju albuma koncertnih vstopnic nostalgično obujal spomine, vendar brez skrbi: ena izmed Igorjevih vrlin je tudi potrpežljivost, tako da se že veseli dne, ko bo svojo srečo lahko delil tudi s pri-jatelji. Kot pravi Iggy: Lep je občutek, ko veš, da imaš oko-li sebe ljudi, ki te imajo radi, in jim sam lahko to prijatelj-stvo ali ljubezen tudi vračaš.

ROKER SREČAL ABRAHAMAV častni klub petdesetletnikov je pogumno vstopil ljubiteljem koncertov dobro znani Igor Lavrič s Kokrice, ki ostaja zvest rokenrolu … in Rodosu.

V kraljestvu rokenrola: Igor Lavrič / Foto: Gorazd Kavčič

Alenka Brun

Petnajstega maja pred devetdeseti-mi leti je še v prej-šnjem tisočletju na Srednji Beli na svet

prijokala Francka Govekar. Da v hiši živi ženska, ki pra-znuje visoki jubilej, oznan-ja veličasten ženski mlaj – roža z velikimi rdečimi cve-tovi na vrtu pred hišo, kjer slavljenka živi.

Že zgodaj dopoldne je bilo živahno. Obiskali so jo bližnji sosedje, zadone-la je harmonika. »Ob prije-tnem kramljanju, dobri kap-ljici in prigrizku se kar nis-mo mogli ločiti,« je zapisala Marija Velikanje.

Kljub tegobam, ki so se pojavljale skozi Francki-no življenje, je ostala pra-va borka, nadaljuje Veli-kanjeva. »Preživela je voj-ne grozote in s tem veliko strahu in pomanjkanja. Za vedno se je morala poslovi-ti od dveh sinov, ki sta odšla v mnogo prerani grob, kas-neje pa še od moža. Ostal

ji je le najmlajši sin Marko z družino, Francka pa ima tudi tri vnukinje in že štiri pravnukinje.«

Kljub raznim boleznim in tegobam je Francka Gove-kar dočakala častitljivo sta-rost, saj jo predvsem dobra volja, prijaznost in delo drži-jo pokonci.

Lepi spomini vedno osta-nejo, pravi Velikanjeva. Tako se spominja, kako so pred šestdesetimi leti nabi-rali borovnice za prodajo in

je imela gospa Francka ved-no najlepše. »Take z meglico ''povrh'', mi, otroci, pa bolj mokre. In potem je pokoj-na Lojzlnova Cilka kar njene potresla čisto na vrhu zaboj-čkov, da so bili vsi lepi.«

Francka goji tudi strast do gobarjenja. »Ko pa jo vpra-šam, ali še kaj dela rezan-ce, mi reče: ''Ja, včeraj sem jih naredila iz desetih jajc.'' Res je še korenina,« zaključi Velikanjeva.

V Društvu upokojencev Preddvor slavljenki želijo še naprej trdnega zdravja in dobrega počutja v krogu svo-jih najdražjih.

FRANCKINIH DEVETDESET

Francka Govekar / Foto: osebni arhiv

»Levinja 75«

Draga Tanja, obračam se na vas z vprašanji in prosim za pomoč. Zaradi službe sem že nekaj časa obupana. Zanima me tudi ljubezen, ker ne vem, kateri partner bi bil zame ide-alen. Ali se bom poročila in ali imam sploh lahko upanje, da se kdaj odselim? Hvala.

Na koncu poletja, oktobra ali najkasneje novembra, boste dobili službo, ki jo tako zelo težko čakate. S tem se bo marsikaj spremenilo. Seve-da na pozitivno. V obdobju, ko boste čakali na poslovne spremembe, boste spoznali fanta, ki vam je namenjen in je v vseh pogledih idealen. V trenutni zvezi boste še nekaj časa vztrajali, kako dolgo, pa je odvisno le od vas. Na kon-cu se bo vse dobro rešilo, saj se tudi on zaveda, da tako ne

gre več naprej. Beseda bo dala besedo in potem kmalu pride pravi rezultat. Obetata se vam zakon in en otrok. In seveda se boste odselili, celo v čisto nov kraj. Sprememba okolja bo neverjetno dobro vplivalo na vas. Vedno skušajte dokonča-ti stare obveznosti, preden se odločite stopiti korak naprej. Bodite pozorni, kaj vam šepe-ta notranji glas, saj vam bo to vedno prišlo prav. Da, srečni boste, ker to tudi znate in si želite biti. Želim vse lepo in veliko sonca.

»Škorpijon 87«

Sem čisto obupana in ne vem več, kaj naj storim. V življenju si najbolj želim ljubezni. A lju-bezni ni in ni. Ali bom sploh kdaj srečna in kdaj se bo to zgodilo. Bom imela svoje otro-ke, in če da – koliko?

Pogled v karte je razkril same lepe dogodke na področju ljubezni. Kmalu, še v letoš-njem letu, se vam bo začelo veliko dogajati. Najprej boste seveda potegnili črto čez vse tiste, ki so vas v preteklosti prizadeli. S pogledom nazaj si samo ustvarjate trpljenje in slabo voljo. Spoznali boste nekoga, lahko da že v mese-cu juliju, in sicer v manjši dru-žbi, v katero boste povabljeni čisto po naključju. Ljubezen na prvi pogled, pri obeh. Seveda boste srečni. Vidim dva otroka. Zaradi službe se preveč obremenjujete, ne vidim razloga za to. Srečno.

»Moje življenje«

Enkrat ste mi že odgovorili in z odgovori sem bila zadovoljna. Tokrat pa vas prosim, da mi odgovorite glede hčerke, ki mi

povzroča velike skrbi. Kako bo z njenim šolanjem, ki ji ne gre in ne gre? Bo sploh kdaj dokonča-la faks? Zanima me tudi njena prihodnost oziroma ljubezen.

Biti mama je najtežji poklic na svetu. Hči bo fakulteto uspešno zaključila, le malce kasneje, kot bi bilo pričako-vano. Približno čez tri leta. Bolje pozno kot nikoli, si morate reči v tolažbo. Letos se bo začasno zaposlila, kar bo zanjo zelo dobro. Naučila se bo odgovornosti do sebe in drugih. Prihodnje leto se ji obeta nov začetek v ljubezni. V tem odnosu bo zelo sreč-na in zadovoljna, kar bo na splošno ugodno vplivalo na njeno prihodnost, se pravi tudi šolo in ljubezen. Nikar si ne belite glave po nepo-trebnem, saj bo še vse tako, kot je prav. Lepo se imejte in srečno!

V zadnjem tednu se je v kranjski porodnišnici rodilo 31 otrok, od tega 16 deklic in 15 dečkov. Najlažja je bila dekli-ca z 2530 grami, najtežji pa deček s 4430 grami. V jeseni-ški porodnišnici se je rodilo 20 otrok, od tega 12 deklic in 8 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4160 gramov, najlažji pa deček, ki mu je tehtnica pokazal 2820 gramov.

Novorojenčki

V Kranjski Gori sta se 23. maja 2020 poročila Vid Razinger in Barbara Hlebanja.

Mladoporočenci

20

NAGRADNA KRIŽANKA

TOREK_02. 06. 2020

Nagrade: 1. nagrada: darilna kartica želja v vrednosti 15 evrov, 2. in 3. nagrada: knjiga

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če­nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do četrtka, 11. junija 2020, na Go renj ski glas, Nazorje­va ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na­bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Seksi pite je knjiga posvečena ljubiteljem hitrih in enostavnih receptov. Vsebuje 40 preverjenih receptov za sladke, slane, presne, mesne in veganske pite. Pite so slastne, preproste za pripravo in očarajo z bogato kombinacijo okusov in različni-mi načini priprave. Postrežemo jih lahko kot sladico, prigrizek, glavno jed ali prilogo. Mehka vezava, 145 x 210 mm, 90 strani

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

11EUR

Alenka Kodele je tokrat pripravila svoj izbor najboljšega peciva iz priljubljenih in tudi že razprodanih knjig: Torte in tortice, Pite in zavitki, Čaša sladkega, Piškoti, Piškotki in drugačno pecivo, Najboljši piškoti.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

168 strani, 14 x 20 cm, spiralna vezava

EUR12,50

V knjigi je zbranih več kot sto novih receptov (za juhe, zelenjavne jedi, meso, ribe, rižote, testenine in sladice). Opremljeni so z več kot petsto fotografijami, ki nazorno prikazujejo potek priprave jedi, tako da se boste priprave lahko lotili tudi kuharski začetniki.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

14,99246 strani, trda vezava

EUR

21Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 NASVETI info@g-glas.si

n JAZ, MIDVA IN MIKU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Katja Do lenc

L a h k e j e d i

Erika Jesenko

Doma narejena okusna polivka za zeleno solato bo popestrila enolično zabelo s kisom in oljem. Vredno je poskusiti. Zdaj imamo solate končno zares v izobilju. Že če namesto kisa upo-rabimo limonin ali pomarančni sok, bo okusna sprememba zagotovo dobrodošla.

Pikantni gorčični solatni preliv

Potrebujemo 4 žlice vinskega kisa, ščepec sveže zmletega popra, žlico gorčice, 5 žlic olivnega olja, 2 žlici čilijeve omake (oz. po okusu), 2 žlici nasekljane kreše in sol.V manjšo skodelico damo vinski kis, ki ga lahko nadomesti-mo z jabolčnim, in mu dodamo poper, gorčico in olje. Vse sestavine dobro zmešamo in po želji dodamo čilijevo omako, nasekljano krešo ter sol. Zopet dobro zmešamo in prelijemo po solati.

Odišavljeni solatni preliv

Potrebujemo 5 žlic belega kisa, 2 stroka strtega česna, pol žličke origana, pol žličke bazilike, pol žličke koprca, žlico limoninega soka, 5 žlic olivnega olja, žlico nastrganega hrena in sol.V lonček damo kis, strt česen, suh in zmlet origano, baziliko, koprc ter pomešamo. Nato ožamemo limono in nastrgamo hren. Dodamo še limonin sok in olivno olje. Premešamo, da se kis in olje čim bolj pomešata, solimo, po okusu vmešamo še hren in prelijemo po solati. Namesto suhih lahko dodamo na drobno narezane sveže začimbe.

Kremasti majonezni solatni preliv

Potrebujemo 3 žlice majoneze, ščepec soli, 2 žlici suhega vina in 2 žlici zeliščnega ali jabolčnega kisa.V kozarček damo najprej vino in kis. Dodamo še majonezo in dobro premešamo, da postane čim bolj tekoče. Solimo in prelijemo po solati. Če želimo ostrejšega, dodamo malo nari-banega hrena. Preliv je primeren za solato, ki je kombinirana s krompirjem, mesom in cvetačo. Jajčni solatni preliv

Potrebujemo 2 trdo kuhani jajci, sok limone, pol žličke nastrga-ne čebule, žličko sesekljanih kaper, 2 žlici vinskega kisa, žličko gorčice, žlico sesekljanega drobnjaka, 1 sesekljano kumarico, sol in poper, 1 dl olja in 3 dl jogurta.V posebni posodi vse sestavine dobro premešamo in pre-lijemo po solati. Preliv se prilega tudi mesnim, cvetačnim, krompirjevim in ribjim solatam.

Zelena solata na vašem vrtu, v cvetličnih koritih, lončkih, odrezanih plastenkah …

Solata potrebuje hranljivo zemljo, sonce in vodo. Bolj kot gno-jilo ji ustreza redno rahljanje zemlje. Sejemo in sadimo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, v notranjosti pa lahko na okenski polici ob obilici sonca raste celo leto. Rada je v družbi redkvic, čebule, jagod in bučk.

Bogata jabolčna pita s skutoJabolka in skuta – dve

preprosti živili, ki sta sestav-ni del zdrave in uravnoteže-ne prehrane že od nekdaj. Svoje posebno mesto imata tudi v slovenski kulinariki. Iz tako preprostih sestavin lahko nastane izjemna ja-bolčna pita s skuto. Okusna, poceni in ne preveč obreme-njujoča za našo prebavo.

Za pripravo bogate ja-bolčne pite s skuto potrebu-jemo: za testo: 250 g moke, 70 g mletega sladkorja, pol žličke pecilnega praška, 4 rumenjake, 100 g masla, ščepec soli, lupinico 1 limo-ne; za jabolčni nadev: 4 sre-dnje velika jabolka, 2 žlici sladkorja, 1 žličko cimeta,

pest rozin; za skutin na-dev: pol kg skute, 4 beljake, sok polovice limone, lupini-co 1 limone, 100 g sladkor-ja, 1 vanilin sladkor, 2 žlici zdroba.

Najprej pripravimo testo: Skupaj zmešamo moko, pe-cilni prašek, sol, sladkor in limonino lupinico. Doda-mo na kocke narezano mas-lo ter ga na grobo vgnetemo v testo. Nato dodamo še ru-menjake in vse skupaj zgne-temo v testo. Testo razdeli-mo na dva dela, tako da je en del malenkost večji od drugega, ter ju zavijemo v folijo. Večji del postavimo v hladilnik, manjši del pa v zamrzovalnik za 1 uro.

Priprava jabolčnega nade-va: Jabolka naribamo, poka-pljamo z limoninim sokom, posladkamo, potresemo s cimetom ter jim primešamo rozine.

Priprava skutnega nadeva: Beljake s polovico sladkorja stepemo v trd sneg. Skuto zmešamo s preostalim slad-korjem, limonino lupinico in njenim sokom, vanilje-vim sladkorjem in zdrobom. Nazadnje vmešamo še sneg iz beljakov.

Sestavljanje pite: Testo iz hladilnika razvaljamo v velikosti pekača ter z njim obložimo namaščen pekač. Po testu enakomerno raz-poredimo jabolčni nadev.

Jabolčni nadev prekrije-mo s skutinim nadevom. Po vrhu naribamo testo iz zamrzovalnika. Pito peče-mo v pečici, segreti na 180 °C, 40 minut. Da se nam

pita ne bi preveč zapekla, jo po potrebi pokrijemo z alu folijo. Pečeno pito pus-timo, da se ohladi, ter po želji potresemo z mletim sladkorjem.

Mojca Logar

Ko pomislimo na raznoli-kost, se nam utrne marsikaj. Raznolika je lahko dežela, družba, vas, pokrajina, oble-ka. Tokrat imam v mislih ra-znoliko hrano. Običajno smo s pečenjem na žaru v naših krajih začeli s prvomajskimi prazniki, letos smo zaradi dela od doma in lepega vremena s tem začeli že prej. Ko se vozim mimo gostiln, ki so v času kri-ze popolnoma samevale, je na več krajih opaziti pujska, ki se mamljivo vrti na ražnju. Ljud-je se vračajo tudi v gostinske lo-kale, gostilničarji pa se trudijo še bolj, da bi goste zopet lahko razvajali.

Na našem domačem žaru smo običajno pekli meso različ-nih vrst, oblik in okusov. Zraven smo narezali paradižnik, čebu-lo, ajvar ali gorčico in to je bil piknik. Ne vem, kaj me je letos nagovorilo, naj izbor malo raz-širim. Morda različne reklame za žarjenje, popularnost, več časa, ko je človek sam s seboj in ima čas premišljevati in se pot-ruditi malo bolj. Tako smo ob več različnih vrstah mesa sedaj pripravili tudi sir in veliko peče-ne zelenjave. Meni je všeč okus po dimu in oglju, zato uporab-ljamo klasični žar z ognjem. Vse to meso je precej mastno; če pečemo na plinu, moramo olje še dodajati, če pečemo na oglju, se le malo odcedi, še vedno pa vsebuje veliko maščobnih ka-lorij. Moški skrbijo za ogenj in vse, kar se peče zunaj, ženske pripravimo ostalo. Letos me je nagovorila pečena zelenjava. Tako v ponvi spečem šampi-njone, bučke, beluše, papriko. Solata je paradižnikova s ku-marami in papriko. Po vrhu potresem tanko narezane olive,

artičoke in feta sir. Odraslim je čudovito, otroci pa ven izbi-rajo vse, kar jaz mislim, da je zraven za okus. Domač kruh je vedno pri roki, ne sme manj-kati mlada čebulica in različne omake. Ko je vsega drugega to-liko in je očitno malo drugače, meso ostaja. Potem ga jemo še drugi dan, tretji dan morebitne ostanke dobi le še pes. Tudi ka-dar imamo kakšno slavje v go-stilni, je kuharica vedno vztra-jala pri raznolikosti jedi, po možnosti takih, ki jih doma ne pripravimo ravno pogosto, vsee-no pa morajo biti tudi preverje-ne klasične jedi. Brez tega si ne bi upali postreči večje množice povprečnih gostov.

Torej raznolikost v hra-ni vsem ugaja. V umetnosti je različnost še sprejemljiva, čeprav je v glasbi hitro ritem, ki nekomu zelo ugaja, za drugega pa je hitro kar nekaj. V modi je različnost še kar dobrodošla, odvisno, kje se gibljemo, smo na dopustu, v službi ali na zabavi. Ko preidemo na različnost v družbi, med ljudmi, tukaj pa smo hitro na tankem ledu. Pre-več različnih ljudi nas lahko moti, mnogi se počutijo ogrože-ne, morda se je bolj varno gibati med sebi podobnimi ljudmi. V naravi je različnost – biodiver-ziteta edina možnost preži-vetja, različnost je bogastvo in pogoj za obstoj populacije. V kulinariki je raznolikost pope-stritev okusov, vsakdanjika. V družbi je izmenjava različnih mnenj naše največje bogastvo, v praksi pa ga je pogosto tako tež-ko izvajati in uskladiti. Ko bi se v vsej tej raznolikosti zgledova-li po kulinariki, se ne bi nikoli zmotili ali komu zamerili …

Raznolikost

Mojca Logar je profesorica geografije in zgodovine.

Janez Logar

Raziskovanja sebe in svoje zgodovine skoraj ni videti kon-ca. To lahko delamo z neko razdaljo, samo opazujemo, od kod smo prišli in kaj nosimo v sebi. Lahko se prepričujemo, da to nima nobenega smisla. Lahko celo zanikamo, vendar znanost (npr. epigenetika) po-trjuje močan vpliv okolja na našo sedanjost. Sicer pa vemo brez učenih raziskav – jabolko ne pade daleč od drevesa. Oko-lje, v katerem smo odraščali, je precej pomembno za našo se-danjost. Če pa vključimo še ne-zavedne vsebine, postane naš rod ključen za vzorce, ki jih no-simo v sebi. In ti (podzavestni) psihični vzorci določajo naše vedenje in nivo naše sreče. Pri raziskovanju našega rodu ni prostora za krivdo, je le pogum pogledati, od kod prihajamo.

Tam, kjer imamo še žive starše, je v našo korist, da jih povprašamo, kar nas zanima. Ponekod nočejo govoriti o tem, kar je bilo. Zato pomaga, če jih povprašamo, kako so jih vzgajali, kaj se je dogajalo, ko so bili oni majhni. Kaj je bilo dobrega in kaj slabega? Česa se najrajši spominjajo in česa se nočejo spomniti? Zakaj ne? Ne glede na vse, kar vemo in kar še odkrijemo, bomo imeli lepšo prihodnost, neizmerno lepšo prihodnost, če se s starši spra-vimo, jih poskušamo razume-ti, da so dali, kar so pač znali. Kot mi danes.

Znanje koristi, resnica osvo-baja. Še nekaj vprašanj, ki so lahko ključna. Nekaj, kar se je neodvisno od moje volje zapi-salo v moje telo. Te vsebine ča-kajo mojo bližino. Ali sem bil spočet v ljubezni? Načrtovan, zaželen, pričakovan? Kako je

moje spočetje vplivalo na odnos med očetom in mamo? Ali je moja mama med nosečnostjo doživela kakšne travmatične dogodke? Kdo je moji mami pomagal takoj po porodu? Ali sem bil odmaknjen od svoje mame v prvih treh letih? Ali je res, da je moja mama pred mano izgubila dojenčka? Kdaj in kako se je v moje življenje vključil moj oče? Kako je skrbel za mojo mamo? Kakšen sem bil kot otrok – ali sem veliko jo-kal, s kom sem se igral, kdo me je potolažil, ali sem bil zvedav, sem rad hodil v šolo? Kakšen odnos sem imel z mamo in ka-kšnega z očetom? Kako sem re-agiral na ločitev svojih staršev? Kako se je moja mama obna-šala do očeta in obratno? Ali je moj prihod spremenil njun odnos? Kako je smrt mojih starih staršev vplivala na mojo mamo, očeta? Kako ste mi to povedali? Kako sem reagiral? Kako je mojo mamo sprejela tašča? Ali sta se razumeli? Kako je moj oče podprl svojo ženo v nesoglasjih s taščo?

Vse to in še več je ustvarjalo vzdušje, v katerem sem od-raščal. Saj to ni pomembno, pravite nekateri. Le zakaj se nam tolikokrat v življenju ponavljajo ista počutja ob drugih ljudeh in v drugačnih situacijah? Ne morem nave-zati stika, zmrznem, nenad-zorovano veliko govorim ali se smejim ob tem, ko mi je nepri-jetno, čuden občutek ujetosti … Ponavljanje prekletstva zgo-dovine je izven dosega naše zavesti – dokler ne sprejmemo lastne odgovornosti.

Moja družinska zgodovina

Janez Logar je terapevt v zakonskem in družinskem centru Toplina v Kranju. e-pošta: janez.logar@toplina.net

22 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

desetdnevna vremenska napoved

Torek2. 6.

10/22 °C

Nedelja 7. 6.

9/21 °C

Sreda 3. 6.

Četrtek4. 6.

Petek5. 6.

Sobota6. 6.

9/23 °C 10/24 °C 10/20 °C 10/21 °C

Ponedeljek 8. 6.

Torek9. 6.

Sreda10. 6.

Četrtek11. 6.

9/19 °C 8/20 °C 10/21 °C 10/22 °C

tedenski koledar vzhod zahod

KAŽIPOT kazipot@g-glas.si

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

Do konca šolskega leta vsak dan že

od 10. do 20. ure.Odgovor je pogovor.

Pogovori se s svetovalci

Potrebuješ pomoč?

Zvez

a pr

ijate

ljev

mla

dine

Slo

veni

je, D

imič

eva

ulic

a 9,

Lju

blja

na /

Brez

plač

na o

bjav

a

2. 6. tor. Erazem 5.14 20.47

3. 6. sre. Pavla 5.13 20.47

4. 6. čet. Franc 5.13 20.48

5. 6. pet. Valerija 5.12 20.49

6. 6. sob. Norbert 5.12 20.50

7. 6. ned. Robert 5.12 20.50

8. 6. pon. Medard, 5.11 20.51dan Primoža Trubarja

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.

sudoku_LAZJI_20_44NALOGA

8 3 4 5 79 6 21 7 3 5 46 8 3 4

9 2 8 41 5 7 9

2 5 9 1 88 9 6

3 7 2 4

sudoku_LAZJI_20_44

REŠITEV

8 2 3 4 1 5 9 6 79 4 5 3 6 7 8 2 11 6 7 8 2 9 3 5 46 7 8 9 3 4 5 1 25 9 1 2 7 8 6 4 34 3 2 1 5 6 7 8 92 5 9 6 4 3 1 7 87 8 4 5 9 1 2 3 63 1 6 7 8 2 4 9 5

sudoku_TEZJI_20_44NALOGA

1 5 92 9 1 4 3

2 35 2 9 7

9 26 3 5 1

3 18 4 7 5 2

7 9 5

sudoku_TEZJI_20_44

REŠITEV

1 3 4 6 5 7 2 8 95 2 8 9 1 4 7 3 66 9 7 2 8 3 1 5 48 5 2 1 4 6 9 7 39 7 1 5 3 8 4 6 24 6 3 7 2 9 5 1 82 4 5 3 6 1 8 9 73 8 9 4 7 5 6 2 17 1 6 8 9 2 3 4 5

TEŽJI SUDOKU

LAŽJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_20_44NALOGA

15929143

235297

926351

3184752

795

sudoku_TEZJI_20_44

REŠITEV

134657289528914736697283154852146973971538462463729518245361897389475621716892345

sudoku_LAZJI_20_44NALOGA

83457962173546834

92841579

25918896

3724

sudoku_LAZJI_20_44

REŠITEV

823415967945367821167829354678934512591278643432156789259643178784591236316782495

Rešitev:

Rešitev:

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201 42 00 ali oseb no na Nazor-jevi ulici 1 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Kažipot brez-plačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni naslov kazipot@g-glas.si.

IZLETI

Do Krive jelkeKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi na pohod do Krive jelke v Dupljah, in sicer v četrtek, 4. junija. Izhodišče bo na Kokrici pri Mercatorju, star bo ob 8. uri. Hoje bo za približno štiri ure, priporočajo pohodne palice in primerno obutev.

Kolesarjenje nakelskih upokojencevNaklo – Društvo upokojencev Naklo vabi v četrtek, 4. junija, na kolesarjenje na relaciji Naklo–Kranj–Smlednik–Podreča–Naklo. Zbor bo ob 9. uri pred Domom upokojencev Naklo.

Začetek kolesarjenja šenčurskih upokojencevŠenčur – Kolesarska sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi na začetek kolesarjenja. Kolesarilo se bo vsak petek z začetkom ob 9. uri, vrnitev je predvidena do 12. ure. Prvo kolesarjenje bo ta petek, 5. junija. Poleg primerne kolesarske opreme morate imeti pri sebi tudi zaščitno masko. Kolesar-ske poti niso daljše od 25 kilometrov in so primerne za vsa-kogar, za pot se dogovorite na začetku kolesarjenja, vedno imajo kolesarji tudi vmesni počitek. Zbirno mesto bo pred domom gasilcev, v primeru napovedi dežja pa kolesarjenje odpade. Informacije: Viktor Pravst, tel. 031 512 421.

RAZSTAVE

Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po RadovljiciRadovljica – Galerija Šivčeva hiša ob Vurnikovih dnevih 2020 od 1. do 30. junija gosti razstavo Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Radovljici, ki jo je pripravil Center arhitekture. Na ogled je od torka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.

Zornica Škofja Loka – Od 27. maja je v Galeriji Ivana Groharja na ogled razstavni projekt Zornica, pri katerem sodelujejo: Ja-nez Jocif in Capella Carniola, Agata Pavlovec, Andrej Perko, Tone Štamcar in Maja Šubic, kustosa razstave pa sta Barba-ra Sterle Vurnik in Janez Jocif.

Rezultati 44. kroga – 31. maja 2020 5, 7, 10, 12, 14, 15, 28 in 38

Loto PLUS: 7, 8, 21, 22, 24, 29, 31 in 36

Lotko: 7 1 5 5 5 7

Sklad 45. kroga za Sedmico: 1.880.000 EUR Sklad 45. kroga za PLUS: 330.000 EUR Sklad 45. kroga za Lotka: 370.000 EUR

LOTO

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – V aktualnih razme-rah tudi dogodki v tednu slepih in slabovidnih pote-kajo po spletu, zvrstilo se jih bo več kot trideset. Poteka-la bodo predavanja, branje pravljic, »kulturne točke s kavča« ... V rubriki Zmen-ki na slepo bodo poteka-li pogovori s slepimi in sla-bovidnimi. Ljudje jih bodo lahko spraševali o njihovem življenju, kar je namenje-no razbijanju stereotipov o slepoti. Temu so namenje-ne tudi vsakodnevne obja-ve pod naslovom Življenje je lepo, če ga živiš, s kateri-mi želijo pokazati, da življe-nje slepih in slabovidnih ni le temno in sivo, pač pa pol-no, veselo in pisano. Ali si upaš, pa so naslovili izzive, ki opozarjajo na to, kako ži-vijo slepi. Pripravili so dve okrogli mizi, vabijo pa tudi k teku, kolesarjenju in zbi-ranju sredstev za dober na-men. V petek, 5. junija, pa bo ob 19. uri na Radiu Og-njišče potekala zahvalna maša iz kapele na Okro-glem, maševal bo upokoje-ni nadškof Anton Stres. Na spletni strani Zveze društev

slepih in slabovidnih Slo-venije (ZDSSS) pa bo mo-goče spremljati tudi šaho-vski dvoboj med Frenkom Mlačnikom in Leonom Ma-zijem.

Letos ZDSSS praznuje sto let. Gorenjsko društvo bi moralo biti ob tej prilož-nosti gostitelj vseslovenske-ga srečanja slepih in slabo-vidnih. Kot pravi Beno Virt z Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, je srečanje odloženo bodi-si na jesen bodisi na pri-hodnje leto. Sicer pa doda-ja, da se običajne aktivnosti društva postopoma vračajo. Začel se je trening stezne-ga kegljanja. Vrtno keglja-nje pa poteka v Škofji Loki, kamor člane vozijo s kom-bijem. »Zaradi predpisane enainpolmetrske razdalje med ljudmi smo pri aktiv-nostih, povezanih s prevo-zi, močno omejeni. V kom-biju sta po teh pravilih po-leg šoferja lahko le dva po-tnika, torej bi morali deni-mo iz Kranja v Škofjo Loko, kjer jih vrtno kegljanje tre-nira šest, peljati kar trik-rat,« pove Beno Virt, ki se je o tem večkrat posvetoval z NIJZ.

Teden slepih in slabovidnihV tednu slepih od 1. do 6. junija se bodo dogodki vrstili zlasti na družbenih omrežjih. Z Okroglega, kjer bi moralo biti letos vseslovensko srečanje slepih in slabovidnih ob stoletnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, bo po radijskih valovih potekala zahvalna sveta maša.

Kranjska Gora – V RTC Žičnice Kranjska Gora so poletno sezo-no že odprli z obratovanjem sedežnice Vitranc 1 in poletnim sankališčem. V petek, 5. junija, odpira svoja vrata tudi Bike Park Kranjska Gora. Do 24. junija bodo omenjene aktivnosti na voljo ob petkih, sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, od 25. junija dalje vsak dan od 9. do 17. ure. Iz Turizma Kranj-ska Gora pa so sporočili, da bodo Turistično-informacijsko točko Topolino v Mojstrani odprli v soboto, 6. junija. Ta in še naslednji konec tedna, 13. in 14. junija, bo informacijska točka odprta med 10. in 18. uro, od 20. junija dalje pa vsak dan med 8. in 20. uro. Topolino predstavlja vstopno točko v turistično destinacijo Kranjska Gora in obiskovalcem izreka dobrodošlico ter jim poleg počitka (na urejenem parkirišču) ponuja tudi osvežitev ob Savi Dolinki in turistične informa-cije. Počivališče je z brvjo čez Savo Dolinko povezano tudi s priljubljeno kolesarsko potjo.

Sankališče že odprto, konec tedna tudi Topolino

23Gorenjski glastorek, 2. junija 2020 MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

Strokovni sodelavec za zagotavljanje kakovosti, m/ž (Kranj) Za delo na projektih zaposlimo strokovnega sodelavca za zagotavljanje kakovo-sti. Vaše delovne naloge bodo obsegale: pripravo planov vodenja sistema kakovo-sti na projektih, nadzor sistemov vodenja na projektih, vpeljevanje in nadgradnja predpisanih postopkov po sistemu vodenja na projektih ... Comita razvoj, projekti-ranje, proizvodnja in inženiring, d. d., Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj. Prijave zbi-ramo do 15. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Elektroinštalater (več sodelavcev), m/ž (Vodice) V svoj kolektiv vabimo nove sodelavce za delo pri zamenjavi števcev na odjemnih mestih na področju Slovenije. Če imate znanja na področju elektroinštalaterskih del, uporabe Microsoftovih programskih orodij ter ste kreativni in samoiniciativni, vas vabimo, da se nam pridružite. Dober in urejen kolektiv. Nadpovprečno stimula-tivno plačilo v panogi. Merlab, d. o. o., Bukovica pri Vodicah 4B, 1217 Vodice. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Računovodja, m/ž (Bled) Opis: obračun plač in druga izplačila po pogodbah o delu (obračun refundacij, od-tegljajev ...), obračun potnih nalogov zaposlenim, nadzor nad registracijo delovne-ga časa, pomoč pri pripravi mesečnih izkazov in letnega poročila ... Diagnostični center Bled, d. o. o., Pod skalo 4, 4260 Bled. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Tehnik kontrolor (več delovnih mest), m/ž (Ljubljana, Kranj) Opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Regia Group, d. d., Vodovodna cesta 93, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Sistemski inženir, m/ž (Kranj) V ekipo vabimo izkušenega sistemskega inženirja. Skupaj z ostalimi sodelavci iz ekipe boste skrbeli za upravljanje strežniške infrastrukture podjetja, obenem pa predlagali spremembe in izboljšave v sodelovanju z našimi poslovnimi razvijalci pri analizi in pripravi rešitev, ki jih Četrta pot razvija in vzdržuje za potrebe svojih

strank. Četrta pot, d. o. o., Planina 3, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 19. 6. 2020. Po-drobnosti na www.mojedelo.com.

Vodja kakovosti, m/ž (Križe pri Tržiču) Opis delovnega mesta: organizacija in vodenje poslovne funkcije kakovosti ter sis-tema kakovosti v podjetju po standardu ISO 9001:2015, ISO 14001 in ostalih stan-dardov s področja dela, vodenje kontrole kakovosti (vhodna in končna kontrola, kontrola v procesu), obvladovanje kontrolne in merilne opreme ... Intec MKD, d. o. o., Retnje 1a, 4294 Križe. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com.

Prodajalec, m/ž (Kranjska Gora) Tvoje delo bo strokovno svetovanje kupcem, po potrebi sestavljanje športne opre-me, priprava blaga in prodajnega prostora za prodajo in po potrebi delo pri blagaj-ni. Intersport ISI, d. o. o., Cesta na Okroglo 3, Naklo 4202. Prijave zbiramo do 27. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Strokovni sodelavec v finančnem kontrolingu, m/ž (Kranj) Želite delati v okolju, ki vam ponuja razvoj in medsebojno sodelovanje? Prizadeva-mo si za nenehen razvoj znanja in kompetenc znotraj banke. Nenehno skrbimo za dobro počutje sodelavcev na delovnem mestu z odprto in transparentno komuni-kacijo ter organizacijo raznovrstnih dogodkov, s katerimi krepimo medsebojno so-delovanje. Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj. Prijave zbi-ramo do 10. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Skladiščni manipulant, m/ž (Škofja Loka) Naloge in odgovornosti obsegajo: transport materialov, polizdelkov in izdelkov, dostavo osnovnega in pomožnega materiala iz skladišča na delovna mesta v pro-izvodnji, prevzem, raztovarjanje in ustrezno skladiščenje blaga, pripravo blaga za prevzem ... EGP Embalažno grafično podjetje, d. o. o., Kidričeva cesta 82, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 20. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Strojnik TGM, m/ž (Kranj) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, opravljen izpit za TGM, poznavanje pomena varnostne opreme ... Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 10. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Avtomehanik/mehanik, m/ž (Gorenjska) Od novega sodelavca pričakujemo: II.–V. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izku-šenj, delavnost in pozitivno naravnanost. Jurčič & Co., d. o. o., Poslovna cona A 45, 4208 Šenčur. Prijave zbiramo do 1. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kuhar-picopek, m/ž (Cerklje) V priznani gostilni Pod Jenkovo lipo iščemo sodelavce. Lipa, d. o. o., Savska loka 21, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 6. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) NA: www.mojedelo.com, info@mojedelo.com

MojeDelo.com

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek nep rekinjeno od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 15. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

V knjigi so predstavljeni različni načini reje. Uvodna poglavja so osredotočena na izbiro ustrezne pasme oz. križanca ter ureditev in opremo hlevov za rejo posameznih vrst perutnine, osrednji del pa je namenjen opisu tehnologij rej od valjenja, preko vzreje, reje za nesnost ter pitanja za meso do kakovosti mesa in jajc. Veliko pozornosti so avtorji namenili tudi prehrani.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

21256 strani, brošura, 17 × 23,5 cm

EUR

9 90EUR

Če na vaše rolete in okenske police sedajo različni ptički, ki iščejo zavetje pred mrazom, boste s tem priročnikom lahko natančno določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prikazani v naravni velikosti, zato pri prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot.

Ptičja gnezdaSpodaj so primeri različnih ptičjih gnezd, kakršne ste morda že

kdaj videli na svojem vrtu. Gnezda so najbolj opazna pozimi, ko

večina dreves in grmov ni olistana. Vendar prepoznavanje tudi

takrat ni preprosto, kajti graditelji teh izbic za svoje mladiče so

se že prej umaknili drugam. Kateremu ptiču bi torej pripisali ta

gnezda?

Na zunanjem zadnjem zavih-

ku je nekaj primerov naravnih

in umetnih gnezdilnih votlin.

kupolasto gnezdo, severni

kovaček → str. 24

grobo skodeličasto gnezdo, kos

→ str. 70 / 71

skodeličasto gnezdo v polodprti

gnezdilnici, taščica → str. 40

kupolasto gnezdo, stržek

→ str. 23

kroglasto gnezdo, dolgorepka

→ str. 50

veliko kroglasto gnezdo iz

suhljadi in z nadstreškom,

sraka → str. 94 / 95

neobloženo gnezdo iz suhljadi,

grivar → str. 84 / 85

Naravne in umetne

gnezdilne votline

Za gnezdilce v nišah so primerne gnezdilne vdolbine, za

duplarje pa globoke votline. Kjer primanjkuje naravnih

dupel, so koristna umetna, kajti le redki duplarji si sami

izvotlijo gnezdo. Morda imate tudi vi na vrtu prostorček

za gnezdilnico?

Na zunanjem sprednjem

zavitku je nekaj primerov

ptičjih gnezd.

naravna gnezda, mestna

lastovka → str. 36

naravno gnezdilno duplo, lesna

sova → str. 92 / 93

gnezdilna vdolbina, npr. za

šmarnico → str. 42

umetni gnezdi za mestne

lastovke → str. 36

votla gnezdilnica, npr. za sinice

→ str. 26 , 51

velika votla gnezdilnica za

postovke → str. 88 / 89

naravno gnezdilno duplo, zelena

žolna → str. 78 / 79

Vrtni ptiči v naravni velikosti

Poznavanje in določevanje ptičev je zdaj še preprostejše.

Najpogostejši pernati obiskovalci naših vrtov so v tem

priročniku prikazani v naravni velikosti, zato pri

prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot.

• 60 vrst vrtnih ptičev od majhnega rumenoglavega

kraljička do velike mlakarice

• Zanesljivo iskanje s primerjanjem velikosti

• Vse značilnosti na velikih fotografijah

• Dopolnilne fotografije s pomembnimi

podrobnostmi

• Dodatek: gnezda in gnezdilnice

Veliko veselja pri

prepoznavanju in

opazovanju!

www.narava.si9 789616 893701

ISBN 978-961-6893-70-1 11,50 €

Daniela Strauß

Vrtni ptiči v naravni velikostiSt

rauß

V

rtni

ptič

i v n

arav

ni v

eliko

sti

Cena knjige, ki je lahko tudi lepo darilo, je

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

AKCIJA

ZAHVALANi res, da je odšla – nikoli ne bo!Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.

V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, babi in prababi

Marica Veseličrojena Sirnik iz Kranja

Iskreno hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-cem za pomoč, izrečena sožalja, besede sočutja in tolažbo, za da-rovano cvetje in sveče. Hvala Andreju Urbancu in Doroteji Oster-man za poslovilne besede. Posebna zahvala družinski zdravnici ZD Kranj dr. Simoni Kos, medicinski sestri Mojci in patronaž-ni sestri Andreji za nesebično pomoč v zadnjih mesecih. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se od nje poslovili na njeni zadnji poti.

Žalujoči vsi njeniKranj, maj 2020

BR

EZ

PL

AČ

NA

OB

JAVA

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIKUPIM

ODKUPIMO karambolirana vozila, vo-zila v okvari, slabše ohranjena in nevo-zna, poceni avtovleka po celi Sloveniji, Grega Meze, s.p., Čopova 1, Lesce, tel.: 040/629-675 20001153

GRADBENI MATERIALSTAVBNO POHIŠTVOPRODAM

GARAŽNA vrata Lip Bled, dimenzije 220 x 200, tel.: 030/793-934 20001142

KURIVOPRODAM

BUKOVA, metrska drva, tel.: 04/25-22-689 20001143

STARINEPRODAM

V BAKER klepanega velikega divjega petelina in malteški križec, let. 1913, tel.: 04/53-18-664 20001140

KUPIM

ODLIKOVANJA, kovance, ure, slike, značke, srebrnino, luči, kipe in drugo, tel.: 030/670-770 20001157

KMETIJSKI STROJIPRODAM

2 strižni kosilnici BCS Olympia, ben-cin, 127 cm, odlični, cena 700 EUR/kos, tel.: 031/795-286 20001139

NERABLJEN motokultivator Neva Su-baru 7 KM, prekopalnik 20 cm globi-ne 120 ali 80 cm širine, plug za oranje in snežna freza, foto na www.bolha.com, cena 1.100 EUR, tel.: 041/528-698 20001130

KUPIM

TRAKTOR in bikca simentalca, starega do 20 dni, tel.: 031/604-918 20001144

PRIDELKIPRODAM

VINO kraški teran, cena 2 EUR/l, me-šano belo 1,10 EUR/l. Zbiram naročila za dostavo, tel.: 031/795-008 20001146

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

ČB telička, stara en mesec, tel.: 041/886-862 20001156

KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave pred nesnostjo. Pripeljemo na dom, Matej Bulovec, s.p., Mlakarjeva ul. 45, Šen-čur, tel.: 041/710-113 20001151

KRAVO simentalko s teletom, pašno, tel.: 041/904-784 20001145

TELICO LS/BBP, staro 6 mesecev, tel.: 041/571-150 20001141

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

GOSTILNA Pr`Kral zaposli picope-ka-kuharja (m/ž). Več infomacij na 041/689-669. Pr`Kral, d.o.o., Verje 9, Medvode 20001127

MLADINSKA knjiga nudi priložnost zaslužka vsem, ki imate radi delo z ljud-mi. Zdene Brovč, s.p., Zminec 127, Šk. Loka, tel.: 040/304-270 20001114

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE – vsa gradbena dela, notranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d.o.o., Stru-ževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 20001154

ADAPTACIJE hiš in stanovanj, ure-janje dvorišč, fasade, ometi, izkopi, dimniki ... LEARD, d.o.o., Pivka 11, Naklo, tel.: 041/583-163 20001155

FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 53a, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 20001152

ZASEBNI STIKIVDOVEC, 56 let, z Golnika, s stano-vanjem, želim spoznati prijateljico za družbo in pomoč v gospodinjstvu, tel.: 064/280-480 20001129

V 75. letu starosti nas je zapustil

Franc Škerjanc - Škorczidarski mojster in upokojeni pismonoša iz Žiganje vasi

Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 4. junija, ob 15. uri na pokopališču v Križah. Na dan pogreba bo žara s pokojnikom v mrliški vežici v Križah od 10. ure dalje.

Žalujoči vsi njegovi

24 Gorenjski glastorek, 2. junija 2020

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

9/23 oC

6/21 oC

13/24 oC

14/24 oC

11/23 oC

8/22 oC

8/20 oC

14/23 oC

10/22 oC

10/22 oC

8/21 oC

8/20 oC

10/21 oC

10/20 oC

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

9/23 °C 12/21 °C8/22 °C

Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne je možna kakšna ploha. Jutri bo večinoma sončno, popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte. V četrtek se bo postopno pooblačilo, popoldne bo občasno deževalo.

Jasna Paladin

Zgornje Stranje – Kot vsi starejši, imata tudi zakon-ca Uršič zanimivo življenj-sko zgodbo. Veronika Štirn se je rodila 23. aprila 1930 v Zgornjih Stranjah, Fran-čišek Uršič (Franci) pa 15. novembra 1924 v sosednji vasi Godič. Pred drugo sve-tovno vojno sta se poznala le na videz, usoden za nju-no življenjsko pot pa je bil vaški ples, na katerem sta se zaljubila. »Med vojno je bila mami izseljena v Nemčijo, v delovno taborišče Altte-ting, skupaj z mamo in sta-ro mamo, ker sta bila brat Mirko in ata Karel v parti-zanih. Ko so se vrnile ko-nec aprila 1945 domov, še ni bilo svobode. V hiši so še vedno stanovali tujci. Tudi ata se ni vrnil iz partizanov, ker je tam umrl. Očka Fran-ci je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko. V Nor-mandiji je prebegnil k zave-znikom in se vrnil v domo-vino s 5. Prekomorsko bri-gado. V Ljubljano je prišel 9. maja 1945, na dan osvo-boditve. Tudi on je imel ve-liko srečo, da je ostal živ,« svoja starša opiše Milena Brajer, ena od dveh hčera, ki sta se jima rodili (poleg nje še Ida).

Po šolanju sta se oba star-ša zaposlila na sedanji Obči-ni Kamnik, kjer sta delala do upokojitve. Oče je bil tržni in-špektor, mama pa je delala v računovodstvu. Poročila sta se 29. aprila 1950 na Matič-nem uradu Kamnik. Na po-roko v Kamnik sta se peljala s taksijem, na cerkveno poro-ko pa sta šla kar peš, v cerkev sv. Benedikta v Stranje, ki je bila po vojni obnovljena po Plečnikovih načrtih. Poroč-no kosilo pa so jima v druž-bi najožjih sorodnikov in

prijateljev pripravili doma. Glavna kuharica je bila kar nevestina mama.

Zraven domače hiše sta začela graditi svoj dom. Pos-tala sta starša dvema hčera-ma, danes pa imata vnuka in štiri vnukinje ter še tri prav-nuke in štiri pravnukinje – obiskov vseh sta vselej zelo vesela. Po upokojitvi sta se ukvarjala z domačim vrtom in varstvom vnukov, gospod Franci je nadvse rad zaha-jal v gore, mamin ponos so bile cvetoče balkonske rože

ter odlične potice in flanca-ti, ki jih za praznike še ved-no speče. Oba pa sta bila ve-lika ljubitelja knjig, še ved-no rešujeta križanke in piše-ta dnevnik.

»Zadnja leta so postala na-porna zaradi bolezni in sta-rosti, vendar se še kar neka-ko trudita, da vse v hiši po-storita sama, le za nakupe in delo okrog hiše poskrbi-mo drugi,« še pravi hčer-ka Milena in zaključi, da sta bila starša vse življenje skro-mna, delovna in poštena.

Še vedno skrbita sama zasePred mesecem dni je minilo sedemdeset let od poročnega dne Veronike in Frančiška Uršiča iz Zgornjih Stranj. Minuli teden so ju s šopkom in čestitko obiskali tudi kamniški župan Matej Slapar in predstavniki Društva upokojencev Kamnik.

Frančišek in Veronika Uršič sta poročena že sedemdeset let. / Foto: Občina Kamnik

Aleš Senožetnik

Mengeš – Praznovanje ob-činskega praznika 29. maja, je bilo zaradi epide-mije koronavirusa okrnje-no, letošnji občinski nagra-jenci v občini Mengeš pa so kljub temu znani. Zla-to priznanje bo na predlog

Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš tokrat pre-jel Stanislav Šimenc, srebr-nega Renato Osolnik (pre-dlagatelja Brane Vrhovnik in Bogo Ropotar), bronasta pa Marija Repanšek, Bran-ko Urbanc (obakrat predla-gatelj PGD Loka pri Men-gšu) in Andrej Šink (upravni

odbor Balinarskega kluba Mengeš). Tudi letos bodo podelili Trdinovi nagradi, ki jih podeljujejo dijakom in študentom za najboljše pro-jektne ali raziskovalne nalo-ge, ki se ukvarjajo s temati-ko, povezano z mengeško občino. Prejemnika letoš-nje nagrade sta Tim Janežič

za diplomsko nalogo z nas-lovom Zgodovina Planin-skega društva Janeza Trdi-ne Mengeš od leta 1952 do leta 2012 ter Zala Pezdirc za diplomsko nalogo Anali-za kulturne dediščine v ob-činah Mengeš in Kamnik ter možnost za razvoj novih tu-rističnih programov.

Znani letošnji občinski nagrajenci

Simon Šubic

Kranj – Pošta Slovenije za-radi sproščanja ukrepov na ravni države tudi v poštnem prometu od včeraj ponovno posluje običajno, pri čemer v njenih poslovalnicah še vedno izvajajo nekatere var-nostne ukrepe. Kot so spo-ročili, so včeraj vse pošte za-čele poslovati po običajnem delovnem času tudi ob so-botah, tudi dežurni pošti v Ljubljani in Mariboru sta znova uvedli dežurni delov-ni čas. Še vedno pa ostaja-jo zaprte pošte na ljubljan-skem in mariborskem kli-ničnem centru ter brni-škem letališču.

Do preklica ostajajo v ve-ljavi pravila glede vročanja pošiljk. Vse vrste poštnih pošiljk se že od 11. maja vro-čajo na običajen način, ven-dar brez fizičnega kontak-ta med pismonošem in na-slovnikom z upoštevanjem

ustrezne varnostne razda-lje. Pismonoše pošiljke še vedno vročajo na prostem in ne vstopajo v skupne prosto-re strank (npr. v stanovanj-ske bloke in do vrat naslov-nika). Nekaterih storitev, kot so dostava z vnosom v stano-vanje, vnos oziroma odvoz blaga v stanovanje naslovni-ka ipd., prav tako še vedno ne izvajajo.

Pravila ob vstopu strank v poštne poslovalnice so zdaj sproščena, je pa določeno število strank glede na ve-likost prostora za stranke. Glede uporabe zaščitnih mask in drugih zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronaviru-som bo Pošta Slovenije upo-števala spremembe s strani pristojnih institucij. Za zdaj velja, da so obvezni razku-ževanje rok, uporaba zašči-tne maske, prezračevanje in zagotavljanje varne razdalje med osebami.

Pošte odprte kot običajno

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju (SPJ) v okviru projekta Obisk gora v času podnebnih sprememb, ki ga sofi-nancira ministrstvo za okolje in prostor, z današnjim dnem uvajajo prevoze z električnim avtomobilom z Jesenic do Vrat (vsak torek in četrtek), do Krme (vsako sredo) ter od Jesenic do Kranjske Gore med muzejskimi enotami Gornjesavskega mu-zeja Jesenice (vsak petek in soboto). Prevozi v alpske doline so brezplačni, za prevoz med muzejskimi enotami pa je potreben nakup vstopnice za vsaj eno muzejsko enoto. Prevoz lahko rezervirate na spletni strani Slovenskega planinskega muzeja, kjer najdete tudi urnike prevozov ter dobite vse dodatne infor-macije. Za več informacij jih lahko tudi pokličete na številko 08 380 67 30 ali pišete na e-naslov info@planinskimuzej.si.

Brezplačni prevozi v alpske doline

Med muzejskimi hišami in v alpske doline se lahko peljete z e-avtomobilom. / Foto: arhiv GMJ SPJ

Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka junija vabi na dva dogodka. V četrtek, 11. junija, bodo v Stari Loki predsta-vili knjigo Slovenski razkol dr. Jožeta Možine. Ob koncu meseca pa napovedujejo zbor članov društva in predsta-vitev publikacije Loški razgledi, in sicer 30. junija ob 19.30 v Sokolskem domu. Predsednik društva Aleksander Igličar končuje 12-letno vodenje, kandidatka za novo predsednico je Helena Janežič.

Predstavili bodo knjigo Slovenski razkol