CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKTV5-0437

TRAJANJE PROJEKTA: 12 mesecev, od 1. 9. 2008 do 30. 8. 2009

NASLOV PROJEKTA: NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA –

KONCEPTI NAČRTOVANJA KURIKULA

Financiranje projekta: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo in šport

• ODGOVORNA NOSILKA PROJEKTA:– red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta,

• ČLANICE PROJEKTNE SKUPINE:– izr. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman Univerza v

Mariboru, Filozofska fakulteta,– izr. prof. dr. Majda Cencič, Univerza na Primorskem,

Pedagoška fakultet– izr. prof. dr. Branka Čagran, Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta, – doc. dr. Marija Javornik Krečič, Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta,– red. prof. dr. Majda Schmidt, Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta,– Doc. dr. Amalija Žakelj, Zavod RS za šolstvo

SHEMATIČNI POTEK DELA NA PROJEKTU:

TEORETIČNA IZHODIŠČA – PREGLED LITERATURE

ZASNOVA RAZISKAVE

IZVEDBA RAZISKAVE

PRIPRAVA POROČILAPREDSTAVITEV REZULTATOV

Natančna opredelitev problemaPriprava merskih instrumentov za posamezna področja raziskovanja

Analiza učnih načrtov Empirična raziskava

Vsebinska zasnova raziskave

• Analiza usmerjenosti učnih ciljev

• Vertikalna povezanost vsebin in prisotnost aplikativnih znanj

• Vloga sodobnih konceptov pri izboru metod, oblik, strategij učenja in poučevanja

• Vloga učiteljev pri uvajanju učnih načrtov

• Skrb za dijake s posebnimi potrebami

Metodološka opredelitev raziskave

• Deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda

• Izbrani učni načrti in gimnazijski učitelji

• Merski instrumenti*

• Kvalitativni in kvalitativni pristop k obdelavi podatkov

Merski instrumenti

• Kriteriji za vrednotenje usmerjenosti učnih ciljev v učnih načrtih

• Kriteriji za vrednotenje vertikalne povezanosti vsebin in prisotnosti aplikativnih znanj

• Kriteriji za vrednotenje didaktičnih priporočil

• Anketni vprašalnik za gimnazijske profesorje

Analiza učnih ciljev

Kognitivni cilji• Prevladujejo kognitivni cilji,

ki pokrivajo različne nivoje znanja in se najbolj ujemajo z Bloomovo taksonomijo

Nekognitivni cilji• Nekognitivni cilji so v

manjšini (umetniški predmeti, kroskurikularni predmet)

• Manj ciljev s področja vzgoje

• Več bi lahko bilo ciljev s področja ustvarjalnosti in učenja učenja ter razvoja čustev

Analiza vertikalne povezanosti učnih vsebin in prisotnost aplikativnih znanj

Vertikalna povezanost

• Kaže se v: kroskurikularnih temah, kompetenčnen pristopu, vseživljenjsko učenje

Aplikativna znanja

• Se kažejo v medpredmetnih povezavah in procesnih ciljih

Analiza didaktičnih priporočil

• Skladna s sodobnimi trendi na področju učenja in poučevanja

• Zapis se nanaša na različne faze pouka

• Učitelj je pojmovan kot razmišljujoči praktik (strokovna presoja o , izbiri zaporedja učnih vsebin, strategij…)

• Niso povsem enotno zapisana

Analiza odgovorov učiteljev pri uvajanju učnih načrtov

Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov

23,1

50

55,6

72,8

79,3

79,5

81,3

81,7

84,6

85,9

87,9

87,9

91,4

96,7

76,9

50

44,4

27,2

20,7

20,5

18,7

18,3

15,4

14,1

12,1

12,1

8,5

3,3

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

je vsebinsko manj obsežen

učne cilje je lažje realizirati

dovolj je poudarjeno timsko delo profesorjev

didaktična navodila so zapisana natančno

učne vsebine so posodobljene

pričakovani rezultati so napisani ustrezno

dovolj usmerja k medpredmetnemu povezovanju

učni cilji so zapisani natančno

spodbuja profesorje in dijake k sodelovalnemu učenju

navaja k rabi različnih učnih metod, oblik, strategij

upošteva sodobna spoznanja

je kompetenčno zasnovan

omogoča izbirnost

usmerja k rabi IKT

da

ne

Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov

Vsebinski vidik• Sodobna znanstvena

spoznanja• Izbirnost

Procesni vidik• Usmerjanje k rabi

različnih pristopov• Sodelovalno učenje

Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov

Delovna doba• Nismo odkrili

pomembnih razlik

Predmet poučevanja• Najvišje ocenjen učni

načrt za tuj jezik, sledita učna načrta za matematiko in slovenščino

• Najnižje ocenjen učni načrt za geografijo

Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov

76,1

57,1

47,7

38,6

38,5

27,5

26,1

25

20,9

23,9

42,9

52,3

61,4

61,5

72,5

73,9

75

79,1

80,719,3

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

nezadovoljiva didaktična usposobljenost profesorjev

med kolegi ni priprvljenosti za sodelovanje pri uvajanju novosti

skromna opremljenost za uvajanje IKT

nezadovoljivo razumevanje kompetenčnega pristopa

nezadovoljiva strokovna usposobljenost profesorjev

nezadovoljivo razumevanje pričakovanih rezultatov

nezadovoljivo razumevanje medpredmetnega povezovanja

večina kolegov ni naklonjena uvajanju IKT

težave z razlikovanjem med splošnim in posebnim znanjem

težave pri samostojni izbiri zaporedja obravnave učne vsebine da

ne

Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov

Vsebinski vidik• Razumevanje

pričakovanih rezultatov

• Samostojna izbira zaporedja učnih vsebin

Procesni vidik• Didaktična

usposobljenost učiteljev

• Nepripravljenost za sodelovanje in uvajanje novosti

Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov

Delovna doba• Nismo zaznali

pomembnih razlik, le tendence razlik

• z več težavami se soočajo starejši učitelji

Predmet poučevanja• Na ovire pri izvajanju

učnih načrtov najbolj pogosto opozarjajo učitelji geografije

• Učitelji drugih predmetov pa manj pogosto

Zastopanost kompetence učenje učenja v učnih načrtih

• V ospredju so aktivnosti, ki prispevajo k razvoju kognitivne komponente kompetence učenja učenja, manj pa s področja motivacijsko-emocionalnega vidika

• Profesorji se ne čutijo dovolj kompetentni za razvijanje te kompetence

Skrb za dijake s posebnimi potrebami

• V učnih načrtih skromno zastopana• Individualizirani programi niso posebej

izpostavljeni• V didaktična priporočila bi bilo potrebno

vključiti vsaj okvirne prilagoditve glede pripomočkov in opreme ter poučevanja in učenja

Zaključek• Pri posodabljanju učnih načrtov so bila

upoštevana spoznanja kurikularne teorije

• Posodobitev je temeljila na analizi potreb kot ključnem momentu za kurikularno reformo (H. Taba)

• Potrebno je stalno strokovno spopolnjevanje gimnazijskih učiteljev

• Potrebne so nadaljnje analize in raba različnih pristopov pri spremljanju učnih načrtov

HVALA ZA POZORNOST