cmrlji_2011.pdf

ebelarska zveza Slovenije Komisija UO ZS za alternativne opraevalce

Brdo pri Lukovici

Dogodki iz ivljenja mrljev in ebel samotark

Zvezek 2, Leto 2011

Foto: Franc Ovsec

Zvezek komisije za alternativne opraevalce december 2011 2

UVODNIK Spotovana bralka, spotovani bralec! Bere drugo tevilko e-zvezka Dogodki iz ivljenja mrljev in ebel samotark, ki smo jo letos s svojimi momi , voljo in zanesenostjo pripravili lani nae komisije. Namen teh zvezkov je, da nae izkunje, lepa doivetja pa tudi grenka razoaranja ob spremljanju dogajanj v naravi z naimi mrlji, posredujemo drugim ljubiteljem narave in tudi za obujanje spominov nanje v mrzli polovici leta in v naslednjih letih. Z izdajanjem e-zvezkov, spominov v elektronski obliki, je komisija priela lani, ko smo ob koncu leta s kar nekaj truda oblikovali prvi zvezek. Vsebina je bila e precej skromna in vendar dovolj spodbudna za druge lane in prijatelje komisije, ki so se letos odzvali z zelo lepimi in doivetimi opisi ter, ne da bi se eleli hvaliti, tudi z izredno lepimi ter pounimi fotografijami. e bomo zmogli, bomo z delom nadaljevali v naslednjem letu ali pa vsaj vsako drugo ali tretje leto. Prav je, da med nami ne potekajo le ustni pogovori, ki so sicer najbolj prijetni in neposredni, vendar so kratkega veka pomnjenja, temve da o svojem delu pustimo sled tudi na nekem trajnejem mediju. Res je, da naa prizadevanja za ohranitev mrljev v Sloveniji predstavljajo le drobec v sklopu vseh znanih prizadevanj osveenih ljudi in drub za ohranitev ive, vsaj delno neokrnjene narave, ki se vedno bolj kri zaradi vse agresivnejih posegov loveka vanjo. Toda tudi ta drobec je pomemben, zato smo dolni, da s potrebnimi in monimi razlinimi aktivnostmi, tudi izdajanjem e-zvezkov, nadaljujemo. Janez Grad (predsednik komisije)

KAZALO Janez Grad Moja doivetja s mrlji v letu 2011 3 Danilo Bevk Reportaa 6 Jurij Nabergoj Poroila o gojenju mrljev v letu 2011 7 Vanda Vremak-Richter Poletna zgodba o mrljih z Gerbieve 11 v Ljubljani 8 tefan Kuto mrlji za pokuino 8 Franc Ovsec mrlji nai dobri sosedje 10 Milan Gabri Travnik pod Lisco 12 Botjan in Metka Roblek mrljarjenje v letu 2010 in 2011 12 Joa Pavli mrlji najbolj ogroene koristne uelke 13 Zbral: dr. Janez Grad, [email protected] Uredil: Danilo Bevk, [email protected] Besedila prispevkov niso lektorirana in recenzirana.


MOJA DOIVETJA S MRLJI V LETU 2011 Janez Grad, Petelinje V letu 2011 sem s mrlji doivel mnogo lepega pa tudi precej grenkih trenutkov in razoaranj. mrlji imajo pa tevilne sovranike tako s podroja drugih ivali kot tudi vremena in za povrh e loveka. Zato ni udno, da se njihovo tevilo v prosti naravi, predvsem gledano z vidika vseh v Sloveniji iveih vrst, zelo hitro manja. Ker so se doloene vrste tudi v dananjih, bolj in bolj neprijaznih okoliinah kar dobro umestile v osiromaeno okolico, nevei opazovalec niti ne opazi, da so doloene vrste na pragu izumrtja. Ob vsem tem se zato ljubitelji mrljev e bolj razveselimo vsakega sreanja z veselo breneimi pridnimi opraevalci in razmiljamo, kako jim im bolj pomagati v neenakopravnem boju za obstanek. Kar precej asa sem posvetil opazovanju mrljev po travnikih, vrtovih, celo v hii in seveda v mrljakih pri meni doma in pri ZS na Brdu pri Lukovici. Svoja opaanja predstavljam v Preglednici 1 in Preglednici 2. Zapomnil sem si nekaj najbolj prijetnih doivetij in preseneenj, na primer:

- Na travniku v Kamnici sem nael kar 4 gnezda B. lucorum, gnezdo B. argillaceus, 2 gnezdi B. humilis in e gnezdo B. sylvarum. Za uda pa letos tam ni bilo nobenega gnezda B. lapidarius, ki so druga leta bila. Tudi sicer letos nisem videl vejega tevila teh mrljev. Na travniku ob Savi v Dolskem pa sem hkrati na enem samem mestu nael na cvetlicah kar 2 matici B. argillaceus.

- Obisk in razmiljanje o razreitvi problema, na domu gospe Vande Vremak- Richter v Ljubljani, ki je nastal, ker so se ose in mrlji B. lapidarius naselili za stropom sobe in prestraili gospo.

- Ogled travnika v Kamniki Bistrici, kjer sem videl in fotografiral veje tevilo rno-rdee razliice mrljev B. soroeensis, Slika 1.

Slika 1: Samek rno-rdee razliice mrljev B. soroeensis, Kamnika Bistrica, 31. 8. 2011.

- Dogodka, ko sta se speta vrnila v panj matica in samek, enkrat parek B. hypnorum in enkrat parek B. humilis.

- Obisk pri ljubitelju narave in mrljev g. Milanu Gabriu na njegovem vikendu v Oreju nad Sevnico, pod Lisco, kjer sem preiskal okolike travnike.

- Moj, kar tako, nepovabljen in nenapovedan obisk ebelarstva Troha na Babnem polju, kjer imajo velik ebelnjak, ki je le okrog 15 m oddaljen od vremenske hiice, kjer nai vremenarji obiajno izmerijo eno najnijih temperatur v Sloveniji. Na cvetlini gredi ob hii, veliki priblino 2m x 3m, polni oranno cvetoih kapucink, pa so me, glede na pozen datum, izredno razveselili 3 hitro se spreletavajoi mrlji, mlada matica B. lu/te in dve delavki, glej Preglednico 1. Delavka B.hortorum je morala biti e potomka letos izlegle matice; mediino je srkala tako, da je zlezla v cvetove in jih s tem opraevala. rn mrlj s okoladnoorannim zadkom, verjetno Alpigenobombus wurfleini mastrucatus (nem.: Bergwaldhummel), pa je dosledno srkal mediino od strani, pri dnu cveta, ne da bi cvetove opraeval, Slika 3.


Slika 3: Delavka, verjetno B. wurfleini mastrucatus na cvetu kapucinke na Babnem polju, 27. 9. 2011.

- Povabilo ebelarja Marjana Jemca iz Kamnice, naj ogrebem gnezdo mrljev na skladovnici drv ob vrtni lopi, ki jih je hotel odstraniti. Zelo sem se zaudil, ker so bili v gnezdu rjavi mrlji B. pascuorum in mlada rno-rdea matica B. lapidarius. mrlji so bili podhlajeni in so se teko premikali, saj je bil e 21. oktober. Ne razumem, kako so se razlini mrlji znali v enem gnezdu. Bom moral e ugotoviti, e ni g. Jemec e prej kaj prekladal tam okrog, nael dve gnezdi in ju enostavno zmetal skupaj.

- Najdba od mraza otrple rno-rumeno-bele delavke B. soroeensis (B. terrestris?) na kamnitem balkonu mojega doma, 10.10.2011, katere fotografija je na Sliki 2.

Seveda pa je bilo tudi kar nekaj teav z gojenjem mrljev. Poletje je bilo nekaj asa izredno vroe in suho, kar je povzroilo pomanjkanje mediine v cvetju, morda pa je bil to tudi vzrok za ivahno delovanje voenih ve, ki so napadle ve druin razlinih vrst mrljev, tako doma kot tudi na Brdu (B. lapidarius). Menim, da tudi zaradi izredno sunega marca matice, ki gradijo gnezda v zemlji (B. hortorum, lucorum in terrestris) niso sprejele panjev za svoj dom. Jaz nisem imel nobenega uspeha z njimi. Od ostalih dogodkov in mojih dejavnosti omenjam e pisanje prispevkov o mrljih v Slovenskem ebelarju in Obinskih novicah obine Dol pri Ljubljani, ter razstavljanje fotografij in panjev za mrlje v okviru stojnice D Dolsko na sejmu v Senoetih, obina Dol pri Ljubljani. Na domu pa sem imel tudi ve obiskov razlinih ljubiteljev mrljev, obisk prorektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kovaia z druino in prijatelji, ter obisk skupine skavtov iz obine Dol pri Ljubljani pod vodstvom gospe Natae Polanec..

Slika 2: Delavka rno-rumeno-bele razliice mrljev B.soroeensis (morda B.terrestris), Petelinje, 10. 10. 2011.


Preglednica 1: Datumi opazovanja mrljev v letu 2011, mesta (kraji) opazovanja in zapaene vrste mrljev na okolikih travnikih (oznaka x). Datum Kraj opazovanja B.: la ru xx yy so1 so2 tt ho lu/te pa hu sy pr hy wu ar 15.03. 10.10. Petelinje x x x(?) x x x x x x x x (Dol pri Ljubljani) 07.04. 25.09. Kamnica/Osredke x x x x x x x x (Dol pri Ljubljani) 25.04. 10.09. Dolsko: vas, travnik ob Savi x x x x x x x (Dol pri Ljubljani) 05.04.,26.05.12.09. Ljubljana-Vi x x x x 05.05. 10.09. Brdo pri Lukovici x x x x x (mrljak ZS) 09.07., 31.08. Kamnika Bistrica x x x x x x 17.07. Jezersko x x x x x x x 12.08. Dragoe x x x x x x 14.08. Oreje nad Sevnico x x x x x 04.09. Runarsko/Nova vas x x x x (Bloka planota) 27.09. Babno polje: ebelarstvo x x x Troha

Opombe: 1. Ker mrlje B. lu. in B. te. v naravi medsebojno teko razlikujemo, sem monost medsebojne zamenjave nakazal z znakom poevne rtice med imenoma mrljev. 2. mrlje B. so1 sem nael v Kamniki Bistrici le na travniku ob gostiu Pri Juriju, otrplo delavko B. so2 (verjetno) pa sem nael na balkonu domae hie v Petelinjah. Legenda: B. pr. ... Bombus pratorum - pomladanski zemeljski mrlj, B. te. " B. terrestris - temni zemeljski mrlj, B. lu. " B. lucorum - svetli zemeljski mrlj, B. ho. " B. hortorum - vrtni zemeljski mrlj, B. ar. " B. argillaceus - temnokrili zemeljski mrlj, B. la. " B. lapidarius - veliki rno-rdei mrlj, B. hy. " B. hypnorum - drevesni mrlj, B. pa. ... B. pascuorum - rjavi mrlj, B. hu. " B. humilis - travniki mrlj, B. sy. " B. sylvarum - sivi mrlj, B. ru. " B. ruderarius - mali rno-rdei mrlj, B. xx. " B. la. z motnosivobelim zadkom, B. yy. " B. la. z orannim zadkom, B. so1. .. B soroeensis - rno-rdei samek z rumenim opkom dlaic na straneh oprsja, B. so2. .. B soroeensis rno-rumeno-bela delavka s prekinjenim rumenim pasom na zadku, B. tt. " B. la. z rumenim trakom dlaic na temenu oprsja. B. wu " B. wurfleini mastrucatus rn mrlj s okoladnoorannim zadkom. Preglednica 2: Naseljeni mrlji v mrljaku v Petelinjah v letu 2011. Vrsta t. matic t.druin z delavkami t. druin z mladimi maticami B. hypnorum 4 4 2 (8.6. se vrnila matica s samkom) B. pratorum 2 2 2 B. pascuorum 7 6 4 B. hortorum 1 0 0 B. humilis 15 11 7 (16.7. se vrnila matica s amkom) B. humilis s 1 0 0 B. lapidarius 1 0 0 skupaj 31 23 15


REPORTAA Danilo Bevk

Prvo julijsko soboto sem se kolegom Evgenom Benedikom odpravil v Ljubno na Gorenjskem. Odloila sva se da konno izpolniva veletno obljubo, da obieva mrljarja Joeta Pavlia. Nad njegovim prostornim mrljakom, ki med drugim premore celo posteljo, sva bila takoj navduena. Prednjo steno z vhodi v panjike krasi poslikava, ki je najlepa, e jo pogledamo malo bolj od dale. Ob strani

je v zavetrju in senci postavljena klop, tako da je opazovanje mrljev res udobno. Panjiki na drugi strani stene se odpirajo kot predali. Ker je mrljev vedno manj in ker njihove druine jeseni odmrejo si je Joe v mrljaku postavil tudi opazovalni panj s ebelami. as pri tem velikem ljubitelju mrljev in narave ter navduenem pripovedovalcu je zelo hitro minil. Upam, da se e vrneva.


POROILO O GOJENJU MRLJEV V LETU 2011 Jurij Nabergoj, Ljubljana Kraj postavitve panjev: Vas Preganje; n.v. 590 m; v bregu, ki se spua proti JJZ. tevilo postavljenih panjev: 10 trije glineni, est lesenih razlinih modelov. Nain postavitve: posamino, raztreseni po parceli, eden na drevesu, ostali na tleh od 10 do 50 cm nad zemljo. mrlji so se letos pojavili relativno pozno prvo matico (B. pratorum) sem opazil ele 15. marca, prve B. hipnorum in B. pasquorum pa ele 27. marca. Zanimivo, da letonje leto dolgo nisem opazil nobene matice B. hypnorum, ki jih je bilo prejnja leta zelo veliko. Tudi v panj na drevesu, ki je namenjen njim, se nobena matica ni vselila. Naseljenih panjev je bilo manj kot prejnje leto skupno le pet. Panj 1 glineni (velika posoda za roe) z leseno streho. 1. aprila sem vstavil matico B. pratorum, ki se je prijela. Gnezdo je lepo napredovalo, tevilne delavke so vletale in izletale, toda vednevna ohladitev z dejem in notranja toplota sta povzroili preve vlage v notranjosti, zaradi esar se je pojavila plesen in je gnezdo konec maja propadlo. Panj je imel ve navrtanih lukenj za zraenje, vendar to oitno ni zadoalo. Drugo leto bom ta panj postavil na popolnoma suh prostor pod streho. Panj 2 veliki leseni, samostojei. Vselila se je matica B. humilis in to sama. Mislil sem e, da je panj nenaseljen, potem pa sem opazil promet delavk. Gnezdo je lepo ivelo vse do srede avgusta, ko so ga uniile vee. Panj 3 glineni (izdelek kiparke M. Smerdu). Panj sem imel pod streho, zavarovan pred dejem. Matica (neznana vrsta) se je sama naselila in kake tirinajst dni je vletala in izletala. Pozneje pa je nisem ve videval. Ko sem odprl panj sem opazil, da je matica zgradila en veji lonek, ki je bil do polovice napolnjen z mediino in nekaj manjih lonkov, ki so bili prazni.

Panj 4 leseni standardni s predprostorom. V ta panj sem prenesel druinico B. lapidarius, ki sem jo odkril, ko sem v aprilu odkopaval kompostni kup. Uspelo mi je v panj prenesti satje, matico in vse delavke. Druina je izredno rastla in bilo je uitek opazovati izletanje in priletanje. Ocenjujem, da je bilo na viku v panju ve kot 200 osebkov. V juliju sem opazil izletanje prve mlade matice. Pozneje sem natel, da je bilo mladih matic devet ali deset. V zaetku avgusta so panj uniile vee. Poskual sem sicer reiti, kar se je e reiti dalo, vendar brez uspeha. Na koncu so v panj vdirale e ose, ki so kradle mediino preostalim mrljem. Panj 5 glineni (izdelek kiparke M. Smerdu - drugi). V ta panj sem prenesel druino B. pascuorum, ki se je tudi naselila v kompostnem kupu (drugem kot pod 4. zgoraj). Tudi v tem primeru je bila naselitev uspena. Pobral sem prav vse osebke. Po nekaj dneh sem panj ponoi preselil v Ljubljano na vrt privatne hie v bliini ljubljanske trnice. mrlji so lepo sprejeli novo lokacijo in z veseljem sem naslednji dan opazoval, kako izletajo in se tudi vraajo. Verjetno so hrano nali kar na trnici, pri prodajalkah ro in cvetja, pa tudi na ljubljanskem gradu, ob Ljubljanici oz. po (redkih) vrtovih. Druina v panju je normalno rasla in doakala svoj konec sredi septembra. Vee panja v mestu niso nale!

Glineni panj za mrlje - izdelek kiparke Mojce Smerdu.


POLETNA ZGODBA O MRLJIH Z GERBIEVE 11 V LJUBLJANI Vanda Vremak-Richter, Ljubljana Sem vnukinja znanega, e pokojnega slovenskega slikarja in kiparja Toneta Kralja. ivim v hii, ki si jo je zgradil daljnega leta 1926 in stoji sredi vrta, v katerem so tudi visoke ciprese, smreke, velika lipa, trta in druge rastline. Neke noi sredi junija sem na stropu mansardne spalnice tik ob vratih na balkon zasliala krebljanje oz. nekaj takega, kot da bi prasketal ogenj. Ko sem potrkala na strop (knauf, izolacija) se je zaslialo mono brenanje vznemirjenih ivali. Najprej sem se ustraila, da so nas zopet obiskali sreni in ose, saj se vse te ivali oitno dobro poutijo v tem okolju. Z balkona sem opazila nad zgornjim delom vrat majhno odprtino in jo zaela opazovati. In

res, vsakih 10 minut je ven prilezlo nekaj majhnega in temnega in na moje olajanje niso bili sreni. Podnevi je bila nad stropom tiina, e seveda nisem potrkala nanj in s tem povzroila panike, ponoi pa ni bilo miru, kar seveda ni bilo prijetno. V upanju, da gre za ebele ali mrlje sem na internetu dobila informacije o teh ivalih, klicala na ebelarsko zvezo in dobila ime osebe, ki mi bo lahko povedala kaj ve - prof. Janeza Grada. Ogledal si je njihovo gnezdo in mi zagotovil, da so mrlji (Steinhummel) in nas prosil, naj potrpimo do konca avgusta, ko bodo zapustili gnezdo. Tako je tudi bilo. Postajali so vse veji (pravi bombniki) in konec avgusta je bila v gnezdu tiina.

MRLJI ZA POKUINO tefan Kuto Torej: e bi spomladi vedel, da bom povabljen k pisanju za glasilo o mrljih, bi bil tale prispevek precej drugaen. Tako pa se moram opravievati e na zaetku: ni ve kot nekaj vtisov o prvih - v vseh pogledih amaterskih - izkunjah s mrlji ne morem ponuditi. Zadev si namre nisem beleil, ne po datumih in ne recimo po tem, kje in na kateri pai sem videl posamezno vrsto. V meni je bila spomladi le navduenost in elja, da bi ustvaril kaken svoj panj.

Da se nekateri ukvarjajo s mrlji, sem vedel e nekaj let, vedel sem za delovanje dr. Grada in minulo zimo sem ga obiskal po slubeni dolnosti - posnela sva

intervju za nacionalni Radio. Oboroen z njegovimi nasveti in predvsem z dragoceno knjigo o mrljih sem za zaetek s pomojo strica-ebelarja izdelal dva panjia. V zgodnji pomladi, e v toplih februarskih dneh sem zael spremljati prva izletavanja matic. Naj e geografsko opredelim kraj dogajanja: gre za osrednje Goriko, za (mojo rojstno) vas Peskovci, nm. v. 250-280 m, 10 km od madarske in 15 km do avstrijske meje. Pri oprezanju za maticami se niti nisem oddaljeval od domaije, gre za kompleks starih gospodarskih poslopij, (tudi drvarnica in upa) in stanovanjsko hio, vse skupaj je obdano z mlajim sadovnjakom, okrasnim vrtom in z zaraeno hudourniko grapo z raznolikim drevesnim in grmovnim sestojem. Razlinih ni in navlake je toliko, da ni nobene potrebe, da bi recimo nastavljal bivalia divjim ebelam. Okolica je kmetijska, dve skrajnosti se kaeta: delno se povrine zaraajo, travnike pa izrazito zgodaj kosijo. V bliini je nekaj njiv, ki niti niso - vsaj po mojem obutku in vedenju - izrazito izpostavljene pesticidom. Vidni pa so znaki vsem znanih procesov: parcele


so dananji veliko veje kot so bile vasih, ni ve mejic, ni gru dreves in visokodebelnih sadovnjakov, melioracije in komasacije so storile svoje. A v celoti vzeto , mislim, da krajina ni do konca degradirana. Prav v neposredni okolici domaije, na vrtu in zlasti v zaraeni grabi s sestoji grmovja in trajnih zeli, je nedvomno primeren habitat za mrlje. O tem sem se preprial, ko sem zael zadeve opazovati in sem v posameznih dnevih brez teav ujel matico na vsakih nekaj minut. Tu pa sem delal napako: nisem upoteval namigov v knjigi in nasveta dr. Grada: lovil sem jih kar po vrsti, ponujale so se mi zlasti matice zemeljskih mrljev (B. terestris, B.lucorum, B.hortorum, tudi B. sylvarum, kot sem po fotografijah uspel determinirati sam in s pomojo dr. Grada). Nisem pa iskal - ali pa ni bilo? tistih vrst, ki so primerni za panjie. Zadovoljil sem se tistimi, ki so se najpogosteje spreletavale v neposredni bliini. Pravzaprav jih tedaj niti nisem dobro poznal: v knjigi in po skicah so namre zadeve videti preproste, v praksi pa je, vsaj zaetniku, teko na hitro doloiti vrsto. Morda bodo izkunje prinesle svoje.

Moram tudi rei, da sem se s mrlji ukvarjal bolj mimogrede, ob tevilnih drugih spomladanskih vrtnih in obhinih delih; sasoma sem spoznaval, da si je za podrobneje spoznavanje in uspehe treba vzeti kar precej asa. Poudariti moram, da prihajam domov ob koncih tedna, ukvarjam se z vsemi mogoimi remi od sadjarstva dalje in mrlji so bili to pomlad bolj za povrh. Po prvih poskusih sem imel e dobro tehniko lova: s prozorno plastino posodo sem matico pokril in jo nato

previdno zajel v plastini etui nalivnega peresa. Bil sem navduen, a kaj, ko je prav vsaka, potem ko sem vhod panjia po cca 25 minutah odmail, odletela in se ni vrnila. e skrajam: preden sem ugotovil, kaj je narobe in preden mi je gospod Grad e enkrat jasno povedal, da z vsemi vrstami povprek pa ne bo lo, je bila sezona mimo, pomlad se je prevesila v poletje.

Matice so torej beale, so se pa razlino obnaale: ene so bile ves as ivne, brenale so v panjiu in so odletele takoj, ko sem odprl izhodno luknjico, druge pa so ostale notri potem e ve minut, kar me je navdajalo z lanim upanjem. V panjiu sem jim nastavil kanek z vodo razredenega medu. Zgodilo se mi je, da sem po nekaj deevnih dneh priel domov, odprl pokrov in notri nael matico ki je nato obotavljivo odletela. Verjetno je bila ena od pred tem ujetih, bil sem vesel, a se je potem izkazalo, da se ni naselila, zgolj zapomnila si je, kje je dobra hrana in kje je suho tudi v deju. e povzamem po spominu: morda sem sreal letos kaknih osem razlinih vrst, tako reko na dvoriu; ire v pokrajino, h gozdnemu robu, kot reeno, niti nisem el. Glede konje: vedno sem za kak dan zamudil s prihodom, tako da morebitnih pokoenih druin nisem zasledil. Kmetu, ki kosi tudi meni, pa ne morem rei, naj z delom poaka do konca tedna, da pridem jaz iz mesta domov. Spomladi bo bolje in vem, katere matice bom iskal - vsaka ola nekaj stane. Opazoval sem mrlje potem e skozi vse poletje in jesen, nekatere e globoko v jesen (recimo lapidarius, humilis). Napravil


sem spomladi kar nekaj fotografij - dr. Grad me opozarja, da utegne biti ena prav zanimiva, morda B. soroensis. Sam tega seveda nisem opazil da je ena od svetlih prog na zadku pretrgana, mi ni padlo v oi ali pa sem mislil, da ni to ni posebnega. (Fotografijo - in e nekaj drugih - prilagam in prepuam v presojo strokovnjakom. Vse so z vajgelije na dvoriu). Glede fotografiranja e tole: nisem ravno ve in ne more verjeti, kako hiter je pravzaprav mrlj. Preden se nastavi avtomatika na mojem Pentaxu, ravno odleti k drugemu cvetu: kar naprej je tiste pol sekunde pred mano. In e nekaj me je impresioniralo: tejem se za kar dobrega opazovalca narave zanima me vse mogoe, hodim naokoli z odprtimi omi. A nikoli si ne bi mislil, kakno uelje bogastvo se pravzaprav

spreletava pred mojim pragom: toliko razlinih vrst divjih ebel in drugih krilatih uelk, kot sem jih videl to pomlad, ko sem pogledoval za mrlji, tega si res ne bi mislil. Dela in prouevanja - za vrsto let. Spomladi, oboroeni z novim znanjem, nadaljujemo s mrlji.

MRLJI NAI DOBRI SOSEDJE Franc Ovsec, Gorjua 31, Dob mrlji so mi iz otrokih let ostali v spominu kot ljubke uelke. Odrasli so mi govorili, da ne pikajo in se jih ni treba bati. Meni pa so se prikupili predvsem zato, ker so kot majhne pisane ogice brenale od cveta na cvet. Spoznanje, da so mrlji prijazne uelke, sem prenesel tudi na svoja vnuka. Med ljudmi nae deele so torej mrlji eni od najbolj priljubljenih in prepoznavnih uelk in nisem e sreal loveka, da bi planil po njih podobno kot po muhi ali osi.

mrlji so ves as moji sopotniki na izletih v naravi, travnikih, vrtu, pa tudi na okenskih policah. Zaradi novega naina kmetovanja in onesnaevanja okolja pa je vse manj uelk opraevalk, med katerimi mrlji zavzemajo pomembno mesto. Zanimanje za mrlje se mi je povealo ob branju lanka, ki je omenjal, da v rastlinjakih uporabljajo mrlje za opraevanje rastlin. Zael sem razmiljati o ideji, da bi vzgojil mrlje, ki bi v moji okolici pomagali opraevati rastline. O ivljenju in vzgoji mrljev pa seveda nisem vedel ni. Nakljuje je hotelo, da sem ravno v tistem asu gledal na televiziji pogovor z prof. dr. Janezom Gradom, malo pozneje pa sem v asopisu bral e intervju. Obakrat je tekel pogovor o mrljih. To me je tako navduilo , da sem resneje zael razmiljati o gojenju mrljev, vendar je e naprej ostala neznanka, kako priti do mrljev. Reitev pa je prila pri drugem neverjetnem nakljuju. Sredi junija 2010 se je k naemu vikendu blizu Dolskega pripeljal sam g. Janez Grad. Iskal je ogroeno mrljo druino, za katero mu je povedal sovaan ebelar. Gospodu Janezu sem pomagal, da sva jo nala in reila. Med akanjem na mrlje delavke,


ki so bile e na pai, sva se pomenkovala o mrljih. Omenil sem mu intervju na televiziji in mojo namero, da sem ga elel obiskati, da bi kaj ve zvedel o gojitvi mrljev. Sedaj pa tako nakljuje, da me kar sam g.Janez Grad obie. Pogovor je razreil marsikatero mojo neznanko o gojitvi in udomaitvi mrljev. Dogovorila sva se tudi, da ga obiem na njegovem domu in da si ogledam panje in mrljak.

S pridobljenem znanjem sem se v zimskem asu lotil izdelave panjev. Prednjo stran sem tudi poslikal z raznimi motivi z akrilnimi barvami. Izdelal sem sedem panjev. Nestrpno sem priakoval pomlad in prve prebujene matice. Oboroen z znanjem, ki mi ga je prijazno posredoval g. Janez, sem se konec marca in v zaetku aprila podal na lov. Prvi sem ujel tri matice, jih namestil v panje v velikem priakovanju, vendar jim ponujeni dom ni bil ve. Ponovno sem zaprosil g. Janeza za instruktao. Dal mi je tudi knjigo, katere soavtor je tudi on : mrlji v Sloveniji pomembni in ogroeni opraevalci. Knjiga je pravi ubenik za zaetnike. Spomladi sem pogosto el na lov za maticami kar za mojo hio na Gorjui, kjer je gozdiek gabra, ki ga na JV obkroa travnik. Preseneen sem ugotovil, koliko mrljev se je hranilo na spomladanskih cvetlicah. S pomojo knjige sem jih tudi prepoznal. Opazil sem svetle zemeljske mrlje, rjave in sive mrlje. Primerilo se je, da sem v enem dnevu ujel tudi po deset mrljev, pa se nobeden ni odloil za ponujeno domovanje. Spoznal sem, da so mrlji za udomaevanje precej nepredvidljivi, izpolnjeni pa morajo biti tudi nekateri pogoji, ki pa jih e ne poznam. Tako mi

letonjo pomlad ni uspelo vzgojiti nobene mrlje druine. Preostalo mi je e upanje, da mi uspe v poletnem asu najti kakno druino na travniku. Zaradi intenzivnega kmetovanja v moji okolici pa nisem nael nobene druine. Spraeval sem se tudi, kam so se porazgubile tevilne matice, ki so spomladi obiskovale cvetlice ob robu gozda za nao hio. Sem pa v poletnih mesecih vekrat opazoval mrlje na vrtu, posebno zvesto so obiskovali cvetove sonnic. Uspelo mi je napraviti nekaj blinjih posnetkov z fotoaparatom. Zadnjega mrlja sem videl na okenski cvetlici v zaetku oktobra. Bil je prav drobcen, manji od ebele.

Upam,da mi bo prihodnja pomlad bolj naklonjena in da mi bo uspelo vzgojiti kakno mrljo druino. Do takrat pa bom skual pridobiti e kakno novo spoznanje o naih dobrih sosedih mrljih, katerim so nai dedje dali prav prikupna imena: rumenek, rjavek, rdeeritek, ravfenkirer itd.

Zahvaljujem se tudi prof. dr. Janezu Gradu, ki me je vekrat sprejel na svojem domu in mi nesebino posredoval bogato znanje o ivljenju mrljev. Podobnih zanesnjakov ne potrebuje le naa domovina, temve tudi irni svet, kateremu


je potrebno dopovedati, da brez opraevalcev na Zemlji ne bo ivljenja, brez mrljev pa ne morejo preiveti samo njim zaupane (prilagojene) rastline. Na tem mestu tudi apel kmetom, da na

travnikih pustijo nekaj kvadratnih metrov nepokoene povrine, kjer bodo neovirano rastle travnike roe, v zemlji pa bodo nali zavetje nai mrlji, ki jih narava in mi tako potrebujemo.

TRAVNIK POD LISCO Milan Gabri

TRAVNIK Povrina brez drevja in grmovja. Rastejo le trave. To je travnik. Lepo je hoditi po travnikih, irokem odprtem prostoru in odprtih pogledov. Travnik pa je tudi ivljenjska zdruba rastlin in ivali. Na videz brez ivljenja za ljudi, ki gredo le mimo, na sprehod in ne opazujejo. Vekrat se mi je tako zgodilo. Potem pa sem v prilogi Dela, pred nekaj leti, prebral lanek o slovenskih mrljih. Zael sem opazovati. Beno sem poznal mrlje, uelke podobne ebelam, le da so veji. Opravljajo podobno nalogo, opraujejo cvetje, zagotavljajo razmnoevanje in blaginjo nam. Sedaj hodim po travnikih, opazujem pestrost in prepletenost in vidim ivljenje. Poznam in razlikujem med mrlji razlinih vrst. Eni so veji, drugi manji, eni enobarvni drugi pisani. Vsi pa neutrudno iejo cvetje in medico.

Moj travnik je za kozolcem. Vekrat sedim ob kozolcu in gledam po odprtem prostoru. Pogled see do obronkov gozda. Trava valovi v junijskem vetrcu, valovi nihajo sem ter tja in zdi se da potujejo. Obutek je romantien, eprav je opoldan in sonce ge. Moj travnik je pod Lisco, na vzhodnem poboju 948 metrov visokega podolgovatega hriba.

Travnik je obrnjen proti jugozahodu. Prijetna toplota veje po travniku navzgor. Tiina je popolna, le pasji laje se slii od dale. Tiina pa je navidezna. Slii se znailno brenanje. Steze ni. Hodim kjerkoli in s pogledom iem. Trava je vlana, pred dnevi je deevalo. Travnik je valovit in se na nad potjo zakljui z grebenom, ki zgoraj prehaja v bolj poloen teren. Jea visoka par metrov je posejana s skritimi podzemnimi domovanji, z gnezdi mrljev. Tam so doma, eno leto, eno sezono. epim in jih opazujem. Gnezda so v opih trave in pod zemljo.


Prebral sem, da ivijo tudi v narejenih panjih (lesenih zabojkih, kartonskih katlah, keraminih lonkih,M) za mrlje. In sem ga naredil iz lesa, s predprostorom, s poliko za vletanje in suhim mahom v notranjosti.

Pod enjo ob kozolcu sem ga nastavil, vendar prepozno, ele na zaetku maja. mrlja samica pa prostor za gnezdo ie prej, v sredini aprila. Maja je e delo, opraevanje je velik posel in dela se od jutra do veera vsak dan.

MRLJARJENJE V LETU 2010 in 2011 Botjan in Metka Roblek, Baelj pri Preddvoru V letu 2010 sva spomladi ulovila ve matic in jih vsadila v panj z mahom. al se niso obdrale. Druina rjavih mrljev Bombus pascuorum se je v tem letu naselila v drvarnici pod paleto z listjem in drobirjem in se obdrala do zaetka oktobra. V letu 2011 se je matica ponovno vrnila v isto gnezdo in si ustvarila novo druino. Istega leta v mesecu juniju je sosed urejal dvorie ob hii in nael na povrini gnezdo rjavkov B. pascuorum. Nato sva gnezdo previdno ogrebla, vstavila v panj in poakala do trde noi, da so se delavke vrnile v gnezdo. e v temi sva z eno zaprla panj in ga odnesla v mrljak z 8

panji.Zgodaj zjutraj pa sva odprla relo in druina je lepo napredovala in se obdrala do konca avgusta. Vsako leto pa se naselijo na vrtu nadzemni rjavi mrlji B. pascuorum in pod povrjem rni travniki mrlji B. humilis, kar je zanimivo, saj travniki mrlji najvekrat naredijo gnezdo na povrini. Te druine redno opazujeva in jih ne ogrebava. Zgodilo se je tudi to, da je je ponoi uniil mrlje druine in pojedel vso zalego. V letu 2012 si eliva ve uspeha pri naselitvi matic.

MRLJI NAJBOLJ OGROENE KORISTNE UELKE Joa Pavli, Ljubno na Gorenjskem Star sem dobrih 80 let. Odkar se zavedam ivljenja imam veliko veselje do narave. Obudujem in spotujem vse ivo v smislu lovetva, ivalstva in rastlinstva. Vsak dan pa sem vedno bolj alosten, ker nam pred omi izumira mnogo koristnih uelk, ptic in ostalih prostoiveih ivali. Mnoge izginjajo zaradi sodobne obdelave poljskih povrin in gozdov. Travnike so vasih kosili dvakrat na leto, sedaj pa jih petkrat,

tako, da veina roic sploh ne more dozoreti. ebele in mrlji jih zato ne morejo opraiti, zato so prikrajane roe in uelke. Cvetoih travnikov sploh ni ve. Konje s kosilnicami, kropljenje poljin in teki poljedelski stroji uniijo na dostopnih povrinah prav vse povrinske mrlje in tudi zemeljske v plitvejih rovih. Tiste pa ki po udeu ostanejo, zanesljivo izkopljejo lisice in jazbeci, saj imajo izostren voh in


zaznajo vonj zalege tudi en meter pod zemljo. e nekaj desetletij imam naproene nekatere kmetovalce na vejem podroju: od Kokre, Loma, Tria pa tja do irovnice in Bleda, da me obveajo o najdbah mrljevih gnezd. Na vsem tem podroju dobim na leto najve tri do tiri ohranjena gnezda. V letu 2011 sem dobil obvestilo o dvanajstih izropanih gnezdih. Vse sem si ogledal in videl, kako globoko in med debelimi koreninami lahko plenilci izropajo gnezdo. Nael sem samo dve povrinski gnezdi, ki sta bili nedotaknjeni in sicer enega pri Podnartu in drugega pri irovnici. Oba sem ogrebel in jih obasno po potrebi hranil, dokler se niso mrlji poslovili. Poleg omenjenih teav pa imajo mrlji mnoico naravnih sovranikov. Naj zanem pri mravljah: Povrinski mrlji znajo zelo dobro stkati gnezdo iz mahu in suhih trav tako gosto, da je satovje s mrlji na suhem tudi ob monejem deevju. To ustreza tudi mravljam, da se vselijo v njihovo gnezdo, jim oropajo mediino in tako mrlje nadlegujejo, da se izselijo in veinoma propadejo. Najveji in najbolj zahrbten sovranik pa je po mojih izkunjah voena vea. Zaradi njenega izrednega voha se pred njo ne more skriti nobeno gnezdo s satovjem in zalego na povrini in tudi v plitkejih rovih v zemlji. Vsaj malo monosti za preivetje, pa imajo mrlji globoko v zemlji in na zelo zaraenih krajih. Samo letos sem nael 9 gnezd unienih od liink vee. Kako pretresljivo je pogledati tako prepredeno in opustoeno gnezdo naih ljubljencev. Ne moremo in ne znamo jim pomagati ne preje, ne kasneje. Vekrat sem poskual reiti napadeno gnezdo. Oistil sem satovje z zalego, jih dal v drug panj s istim mahom, pa vedno zaman. ez nekaj dni se je vse ponovilo. Tudi ebele niso varne pred veami. Skozi steklo v opazovalnem panju sem vekrat opazil veo, kako so jo ebele preganjale, dokler se ni skrila v kak kotiek, kjer se je pregon konal. Zgleda, da jo ebele sploh ne morejo piiti. K srei

pa imajo monost pregleda vsega satovja, da lahko odstranijo vso zalego vee. mrlji tega ne morejo. Z namenom, da imbolj razredim vee okrog ebelmrljaka imam celo leto nameenih ve vab za lovljenje ve, os, muh in srenov. Najbolj privlano zanje je pivo radler s pomarano. Spomladi, ko zmrzal dovolj popusti se mrljeve matice prebude iz zimskega spanja in zanejo takoj iskati primerno mesto za gnezdenje. Zemeljski mrlji in vasih tudi nekateri povrinski najprej preiejo vse rove v zemlji. Za njihovo domovanje je najbolj primerno zapueno mije gnezdo s suho travo. Tudi na povrini se najdejo zapuena mija gnezda. Bolj redka, a tudi primerna so prazna voluharjeva gnezda. Tu pa se zane prva velika nesrea mrljev. Veina matic, ki se sreajo v e pripravljenih in zasedenih gnezdih se med seboj pomorijo. V enem panju sem neko nael celo pest mrtvih matic, ki so se naslednjo pomlad vrnile v staro gnezdo. Za povrinske mrlje je laje, ker imajo vsako leto gnezdo drugje in se redko sreajo s tekmicami. Tiste matice, ki so sreno preivele te ovire, pa aka e veja nevarnost. Ustvariti morajo satovje in zalego. Zato pa morajo po redkih roah nabirati mediino in pelod kar precej asa. Takrat pa so zelo lahek plen skoraj vseh vrst ptiev. Pri nas sreno prezimi kar veina matic, tako, da se v zaetku pomladi tolaimo, da bo bolje, pa smo vedno razoarani. e po nekaj dneh se ivahen prelet matic tako razredi, da smo lahko ljubitelji mrljev samo alostni. V mojem ebelmrljaku imam vedno pripravljenih 17 lesenih panjiev, primerno napolnjenih z razrezanim suhim mahom in nekaj celic starega ohranjenega satja, da matica lahko shrani mediino, e pa hoe, e ne pa napravi svoj lonek. Predlanskim se mi je samih naselilo 8 matic v panje. Po enem tednu pa je ostala ena sama. e kje po udeu dobimo nedotaknjeno povrinsko gnezdo je najbolj varno, e ga e isti dan ogrebemo, e ne je prej ali slej zanesljivo izgubljeno. e najdemo na odprtem zemljiu zemeljske mrlje jih ne ogrebajmo, temve zaitimo s primerno mreico mono pritrjeno s koliki v zemljo.


V gozdu pa je najbolje nanje nametati kar nekaj vejih vej, seveda tako, da mrlji lahko pridejo v gnezdo. Ker se e vse ivljenje ukvarjam s mrlji, sem bil v zrelih letih vekrat zasmehovan od zlobnih ljudi, e, to je veselje za otroke. Kljub temu nisem nikoli prenehal z zaito in negovanjem mrljev. Ker pa mrljev polovico leta ni, imam v svojem ebelmrljaku 4 satni zastekleni opazovalni panj, da lahko po mili volji v mrzlih dneh opazujem zanimivo ivljenje ebel. Seveda ta prostor vseskozi primerno ogrevam, tam okoli 15 stopinj. Samo ljubiteljski ebelar sem e ez 50 let. To pomeni, da jim nikoli ni ne jemljem, z veseljem jih pa hranim, kadar so lane. Sem pa nekaken posebne, vedno zadovoljen z malenkostmi in nisem nikoli obremenjen s pridobitnitvom. Ker

imam rad naravo in ivali, sem tudi lovec preko 60 let. Samo ne taken, kot al mnogi, da bi oboeval samo peenko in roge, temve tisti, ki uiva ob pogledu na ive ivali in jim pomaga. Ker e mladina na deeli zaradi edalje bolj redkih mrljevih gnezd ne ve o teh uelkah skoraj ni, e nekaj desetletij vabim spomladi uence blinjih osnovnih ol, da jim razkaem ta gnezda in mrlje ter jim povem, kako so te uelke poleg ebel potrebne in koristne za opraevanje cvetja. Vesel sem, da jih to zanima in vekrat pride kak fanti posebej k meni, da se bolj podrobno pomeniva. Vsi ljubitelji narave moramo vekrat v svojih okoljih vzpodbujati ljudi, da skrbijo za ohranjevanje vsega dobrega in lepega, kar nam je sploh e ostalo!

mrlj Bombus haematurus, Zbilje 28, obina Medvode, 4. 4. 2011. Foto: Blaka Bogataj

cmrlji_2011.pdf

Documents