cpp prosojnice

Upload: diana-ristic

Post on 12-Oct-2015

147 views

Category:

Documents


1 download

TRANSCRIPT

  • CIVILNO PROCESNO PRAVO

    Doc. dr. Aljoa Deman Pravna fakulteta Univerze v Novi Gorici 2012

  • Sodna funkcija- sodia delujejo le na iniciativo drugih subjetktov- pri izvrevanju samostojna in neodvisna- nadzorujejo delo dravne uprave (upravna sodia v upravnem sporu)- in zakonodajno oblast (ustavno sodie)

  • Pravosodni sistemJe sistem sodi ter drugih organov in slub povezanih z delovanjem sodne funkcije!

    Vrste sodi

    SODIA SPOLONE PRISTOJNOSTIUPRAVNA SODIADELOVNA IN SOCIALNA SODIA

  • Namen Civilnega pravdnega postopka je razreiti civilni spor, dosei avtoritativno odloitev o spornem pravnem razmerju oz sporni pravici.

    -premoenjske in druge civilnopravne pravice so izrazito dispozitivne narave!

  • PRAVNA NARAVA CPP-pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov (sodia, strank in drugih udeleencev v postopku), ki imajo za konni cilj odloanje o utemeljenosti tonikovega zahtevka, naj mu sodie nudi pravno varstvo doloene vsebine.

  • CPP sestavljajo:organizacijska pravila, ki urejajo poloaj sodi in sodnikov funkcionalna pravila, urejajo vsa pravila v postopku in so glavni predmet obravnavanja CPP

  • RAZMERJE MEDMATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM CPP IN ARBITRANIM POSTOPKOM CIVILNIM PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM CPP IN IZVRILNIM POSTOPKOMCPP IN UPRAVNIM POSTOPKOM CPP IN POSTOPKOM PRED USTAVNIM SODIEM CPP IN KAZENSKIM POSTOPKOM

  • PROCESNE PREDPOSTAVKE So okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno.- e niso podane ni dopustno meritorno (vsebinsko) odloanje sodia o spornem predmetu.

  • VRSTE PROCESNIH PREDPOSTAVKGlede na sodie, stranke in sporni predmetglede na sodie ( slovenska jurisdikcija, sodna pristojnost, stvarna in krajevna pristojnost, pristojnost rednega ali specializiranega sodia)

    glede na stranke (obstoj strank in sposobnost biti stranka, procesna sposobnost, pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank, obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde) glede na sporni predmet (litispendenca, res iudicata, res transacta, pravni interes)

  • 2. POZITIVNE IN NEGATIVNE

    Pozitivne procesne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna npr. slovenska jurisdikcija, stvarna in krajevna pristojnost, itd.

    Negativne pa so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna, katerih obstoj torej prepreuje meritorno odloanje o sporu npr. litispendenca, res iudicata, itd.

  • 3. SPLONE IN POSEBNESplone se nanaajo na ves potek civilne pravde in morajo obstajati ves as spora npr. procesna sposobnost

    Posebne pa so tiste, ki se nanaajo samo na posamezna procesna dejanja oz na posamezne faze CPP. Od obstoja teh posebnih predpostavk je odvisna dopustnost posameznega procesnega dejanja oz posameznega prosesnega instituta npr. obstoj intervencijskega interesa,

  • 4. ABSOLUTNE IN RELATIVNEAbsolutne ali prave so tiste na katere mora sodie paziti ves as postopka po uradni dolnosti.

    Relativne ali neprave so tiste katere sodie upoteva le na ugovor stranke.

  • NAELA CPPNAELO ZAKONITOSTIv ojem smislu sodie ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Ne samo procesna dejanja sodia, tudi procesna dejanja strank so urejena z zakonom.v irem smislu vezanost sodi na ustavo in zakone

  • NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI-n. dispozitivnosti pomeni, da se postopek zane po volji strank, po volji strank tudi tee in se kona (stranke so dominus litis procesa).- n. oficialnosti pomeni, da se postopek zane in tee ter zakljui po uradni dolnosti.

  • RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELOBISTVO RAZPRAVNEGA NAELA JE, DA SO STRANKE TISTE, KI PRISKRBIJO PROCESNO GRADIVO, IN DA NE SME SODIE UPOTEVATI TISTO PROCESNO GRADIVO, KI GA STRANKE NISO PREDLOILE! preiskovalno oz inkvizicijsko naelo je nasprotje razpravnega naela!

  • NAELO MATERIALNE RESNICE

    Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev.Elementa:-resninost pravno relevantnih dejstev- Popolnost odloilnega dejanskega stanja

  • STOPNJE MATERIALNE RESNICE

    GOTOVOSTPREPRIANJEVERJETNOSTDVOM

    Pomembno je ugotoviti, da potrebujemo za meritorno odloanje o tobenem zahtevku visoko stopnjo resninosti, in sicer PREPRIANJE o pravno relevantnih dejstvih!

  • NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

    Sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posameznega dokaza, na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so resnina in katera ne.

    Npr. javna listina

  • NAELO KONTRADIKTORNOSTIzahteva, da sodie omogoi vsaki od strank, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke ( audiatur et altera pars) sodie je dolno strankam nuditi monost, da sodelujejo v postopku realizira se z kontradiktorno GO

  • NAELO USTNOSTI IN PISNOSTI

    KOMBINACIJA V NAEM SISTEMU

  • NAELO NEPOSREDNOSTIBISTVO sodnik, ki je sodeloval pri GO, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodie izvajalo vse dokaze. med strankama in sodiem niti med dokaznim gradivom ne sme biti posrednika! izjeme

  • Naelo pravnega interesaPravni interes je procesna predpostavka, ki pomeni, da sodni organi nudijo pravno varstvo le takrat, kadar je dejavnost pravosodnih organov za varstvo pravic in za zagotovitev pravnega reda nujna.

  • NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKA

    CPP mora opraviti sodie brez zavlaevanja in s im manjimi stroki

  • NAELO JAVNOSTIje ustavno naelo sodstva pomeni omogoiti, da javnost kontrolira delo sodi bistvo vsak polnoleten je lahko navzo na navzo na naroku za GO, in da sme vsakdo poroati o dogajanju na sodni obravnavi in komentiratiIZJEME! (korist uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda in razlogi morale

  • NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKI

    12. LEN ZPP doloa, da opozori sodie stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, na to, katera pravdna dejanja lahko opravi.

    Stranko je treba pouiti o materialnih pravicah veinsko stalie pravne teorijeMaterialno procesno vodstvo!

  • NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOVPomeni, da so civilna sodia in druga sodia ter drugi dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v poloaju prirejenosti in da vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. NAELO SE KAE ZLASTI V VEZANOSTI NA PRAVNOMONE ODLOBE DRUGIH ORGANOV IN V SISTEMU REEVANJA PREDHODNIH VPRAANJ!

    REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ

    KAJ JE PREDHODNO VPRAANJE?Je tisto vpraanje, ki sicer ni predmet civilne pravde, od njegove reitve pa je odvisna odloitev v glavni stvari.Lahko je tudi vpraanje, ki sicer spada v civilni pravdni postopek, ki pa ni predmet spora.Lahko se nanaa na pravice in pravna razmerja, o katerih se odloa v drugih postopkih npr. kazenskih, upravnih

  • - e predhodno vpraanje ni bilo reeno na matinem podroju velja pravilo, da ga lahko sodie rei samo, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno.Lahko pa sodie sklene, da NE bo reevalo predhodnega vpraanja, v takem primeru odredi prekinitev postopka in poaka, da bo matini organ odloil o pravici oz pravnem razmerju, ki v CPP pomeni predhodno vpraanje.e sodie SAMO rei predhodno vpraanje velja, da ta odloitev velja le v konkretni civilni pravdi, nima pa pravnih unikov v drugih zadevah, zlasti ne v matini zadevi.

    NI MOGOE REEVATI DOLOENIH VPRAANJ, KOT PREDHODNA VPRAANJA, POSEBEJ NE STATUSNIH VPRAANJ o obstoju ali neobstoju ZZ, o njeni veljavnosti, o razvezi, o oetovstvu

    Tonik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, da postala odloitev o predhodnem vpraanju pravnomona 181. len ZPP doloa da je vmesni ugotovitveni zahtevek mogo le tedaj, e spada zadeva pred sodie, e se odloa v CPP in e je to sodie, ki odloa v sporu, stvarno pristojno za reevanje predhodnega vpraanja, e je bilo to vpraanje predmet spora.

  • VEZANOST NA PRAVNOMONE AKTE DRUGIH ORGANOVE JE MATINI ORGAN E ODLOIL O PREDHODNEM VPRAANJU, JE CIVILNO SODIE NA TAKO ODLOITEV VEZANO.To je posledica pravnomonosti sodnih in drugih odlob!POZOR! Kazensko sodie ni vezano na pravnomono civilno sodbo, s katero je odloeno o predhodnem vpraanju, e pomeni to vpraanje zakoniti znak kaznivega dejanja.

    * RAZLIKA MED PREDHODNIM VPRAANJEM IN IDENTINIM DEJANSKIM STANJEM pri predhodnem vpraanju je od reitve vpraanja ali je bila npr. koda povzroena s kaznivim dejanjem, odvisna uporaba civilne pravne norme, pri identinem dejanskem stanju pa le civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek npr. prometno nesreo, pri emer pa je vpraanje ali je bila prometna nesrea povzroena s kaznivim dejanjem, za civilno odkodninsko odgovornost ni odloilno. Pri obravnavanju identinega dejanskega stanja civilnega in kazenskega sodia velja pravilo, da je civilno sodie vezano na kazensko obsodilno sodbo, le v okviru odloitve o obstoju kaznivega dejanja in kazensko odgovornosti.

  • NAELO VESTNOSTI IN POTENJA V CIVILNEM PROCESUSTRANKA LAHKO IZKORISTI VSE SVOJE PROCESNE PRAVICE ZARADI VARSTVA SVOJIH PRAVIC. V SKLADU Z NAELI MORALE PA JE, DA NIHE NE MORE IZKORISTITI SVOJIH PRAVIC SAMO ZARADI TEGA, DA BI DRUGEMU KODOVAL. STRANKA MORA V PROCESU NASTOPATI NE LE V SKLADU S PRAVILI, AMPAK TUDI V SKLADU Z MORALNIMI NORMAMI!

    9. len ZPP doloa, da morajo stranke pred sodiem govoriti resnico in poteno uporabljati svoje pravice, ki so jim priznane z ZPP11. len ZPP doloa, da mora sodie onemogoiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

    SANKCIONIRANJE ZLORABE PROCESNIH PRAVIC kadar sodie nedvomno ugotovi, da stranka svoje pravice zlorablja, odkloni tako strankino ravnanje oz morebitne predloge zavre. V vseh drugih primerih, kadar dejanske zlorabe ni dokazane, pa sodie ne upoteva strankinih dejanj oz zavrne njene predloge.

  • POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOVPROCESNI SUBJEKTI SO ORGANI IN OSEBE, KI SO V CPP NOSILCI Z ZAKONOM DOLOENIH PRAVIC IN DOLNOSTI.

    GLAVNI PROCESNI SUBJEKTIKaterih procesna ravnanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojimi ravnanji oblikujejo postopek1.1 tisti, ki odloajo o sporu sodie, dravni toilec, dravni pravobranilec oz opravljajo dejanja, da bi sodie razreilo njihov spor - stranke1.2. tisti, ki opravljajo procesna ravnanja, zaradi razreitve tujega spora stranski intervenient, zakoniti zastopniki, pooblaenici

    2. POMONI PROCESNI SUBJEKTI, ne opravljajo procesnih dejanj, njihova aktivnost nima za posledico izdajo sodbe, ampak je namen njihove dejavnosti usmerjen v sezanitev sodia s procesnim gradivom prie, izvedenci

  • SESTAVA SOSIAV sporih, ki sodijo v pristojnost okrajnih sodi sodi sodnik posameznik!

    V sporih, ki sodijo v pristojnost okronega sodia sodi sodnik posameznik, razen e zakon ne doloa, da sodi senat ( 1 sodnik kot predsednik in dva sodnika porotnika, sodijo po 34. l ZPP v sporih iz avtorskih pravic in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali s pravico do uporabe firme ter sporih o ugotavljanju ali izpodbijanja oetovstva ali materinstva in sporih o varstvu in vzgoji otrok)

    Vija sodia, ki so pristojna za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi odloajo v senatu 3 sodnikov!

    Vrhovno sodie odloa o pritobah zoper odlobe vijih sodi sodijo v senatu 3 sodnikov, o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo sodi nije stopnje pa v senatu 5 sodnikov.

  • IZLOITEV SODNIKASODNIK NE SME OPRAVLJATI SODNE FUNKCIJE, E OBSTAJAJO OKOLIINE, KI VZBUJAJO DVOM O NJEGOVI NEPRISTRANSKOSTI OZ OBJEKTIVNOSTI.RAZLOGE ZARADI KATERIH SODNIK NE MORE SODELOVATI PRI ODLOANJU V KONKRETNEM SPORU RAZVRAMO V IZKLJUITVENE RAZLOGE (IUDEX INHABILIS) IN ODKLONITVENE RAZLOGE (IUDEX SUSPECTUS)RAZLIKA:1. Izkljuitveni razlogi so taksativno nateti v zakonu (nauite se jih), odklonitveni so opredeljeni z generalno klavzulo (sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti).2. Izkljuitvene razloge mora sodie ves as postopka upotevati po uradi dolnosti, odklonitvene pa le na predlog stranke oz samega sodnika.3. Pri izkljuitvenih se ne ugotavlja. Ali ti vplivajo na nepristranskost sodnika, pri odklonitvenih je potrebno ocenjevati ali so takni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.

  • Sistemi pristojnosti sodi v CPP

    PRISTOJNOST V OBJEKTIVNEM SMISLU so vse tiste zadeve, o katerih odloa doloeno sodie. V SUBJEKTIVNEM SMISLU pa je pristojnost pravica in dolnost nekega sodia, da postopa v doloenem sporu in da o tem sporu odloi.1. ABSOLUTNA (vpraanje sodne jurisdikcije)RELATIVNA PRISTOJNOST ( stvarna, funkcionalna in krajevna pristojnost)2.1. STVARNA PRISTOJNOST pravila o stvarni pristojnosti nam povedo, ali je za odloanje o doloenem sporu pristojno okrajno ali okrono sodie gre za doloitev pristojnosti na 1. stopnji2.2. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST gre za vpraanje katero izmed sodi opravi posamezno fazo procesa, katero sodie je pristojno za odloanje na prvi stopnji, katero v pritobenem postopku in katero v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.2.3. KRAJEVNA PRISTOJNOST pove katero izmed sodi doloene stopnje in vrste je pristojno odloati v posaminem sporu. Katero izmed ve stvarno pristojnih sodi bo odloalo na prvi stopnji.

  • STVARNA PRISTOJNOSTse deli med okrajna in okrona sodiaPomembna sta 2 kriterija:vrednost predmetapravni temelj spornega razmerja

    OKRAJNO SODIE e vrednost spornega predmeta ne dosega 20.000,00 EUR, ne glede na vrednost pa so pristojna :

    - v sporih o zakonitem preivljanju, e se reujejo skupaj z zakonskimi spori ali spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva,- v sporih zaradi motenja posesti,- v sporih o slunostih ali realnih bremenih,v sporih iz najemnih ali zakupnih razmerij.

  • OKRONO SODIE vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, ne glede pa so pristojna:v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstvav zakonskih sporih,v sporih o zakonitem preivljanju, kadar se reujejo skupaj s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva ali zakonskih sporih, v sporih o varstvu in preivljanju otrok,v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali s pravico do uporabe firme, ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence,v gospodarskih sporih,v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom

  • FUNKCIONALNA PRISTOJNOSTPOVE NAM KATERO SODIE POSTOPA IN ODLOA O PRAVNIH ZADEVAH

    FUNKCIONALNA PRISTOJNOST JE V TESNI ZVEZI S STVARNO PRISTOJNOSTJO. PRAVILA O STVARNI PRISTOJNOSTI NAM POVEDO KATERO SODIE BO ODLOALO NA 1. STOPNJI, PRAVILA O FUNKCIONALNI PRISTOJNOSTI PA KATERO SODIE BO ODLOALO V ISTI ZADEVI O PRAVNIH SREDSTVIH.

    NEKATERI TEORETIKI JO IMAJO ZA PODVRSTO STVARNE PRISTOJNOSTI!

  • KRAJEVNA PRISTOJNOSTDOLOA SE GLEDE NA VE VRST NAEL, ZLASTIGLEDE NA SUBJEKTE IN PREDMET SPORA PERSONALNI KRITERIJ, ki doloa, da se pristojnost sodia praviloma doloa po toenevem prebivaliu ali sedeu.

    Sistem krajevnih pristojnosti:splona krajevna pristojnost (forum generale)posebne krajevne pristojnosti (forum speciale), ki se delijo na: izbirne krajevneizkljune krajevnepodrejene ali subsidiarne E V ZAKONU NI PREDPISANA KATERA OD IZKLJUNIH KRAJEVNIH PRISTOJNOSTI, JE TREBA TOBO VLOITI PRI SODIU SPLONE PRISTOJNOSTI, KI JE V PRIMERU TOBE PROTI FIZINI OSEBI PRAVIMOMA SODIE KJER IMA TOENEC STALNO BIVALIE, PRI TOBAH ZOPER PRAVNE OSEBE PA SODIE NA OBMOJU KJER IMA PRAVNA OSEBA SVOJ SEDE.

  • SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOSTTONIK MORA SLEDITI TOENCU NA NJEGOVO OBMOJE!

    Stalno prebivalie opredeljujeta dva elementa: Dejansko nahajanje v kraju bivanjaVolja v tem kraju stalno prebivati

    E IMA TOENEC TUDI ZAASNO PREBIVALIE, GA LAHKO TONIK TOI TUDI PRI SODIU NA OBMOJU KATEREGA IMA ZAASNO PREBIVALIE, T.J. E IZBIRNA KRAJEVNA PRISTOJNOST

    ZA PRAVNO OSEBO, KJER IMA SEDE, E NASTANE DVOM, VELJA ZA SEDE KJER SO ORGANI UPRAVLJANJA

  • IZBIRNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTIPRISTOJNOST ZA SOSPORNIKE - za enega izmed PRISTOJNOST ZA ZAKONITO PREIVLJANJE tudi preb. tonikaPRISTOJNOST V ODKODNINSKIH SPORIH tudi forum delicti comissiPRISTOJNOST V SPORIH ZA VARSTVO PRAVICE NA PODLAGI PROIZVAJALEVE GARANCIJE tudi sodie prodajalcaPRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH tudi s., kjer je bilo zadnje skupno bivaliePRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI MATERINSTVA tudi s. prebiv. otrokaPRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTIPRISTOJNOST PO KRAJU, V KATEREM JE PODRUNICA PRAVNE OSEBE *zveza spora s podrunico!PRISTOJNOST IZ DEDNOPRAVNIH RAZMERIJ sodie na obmoju zapuinskega sodiaPRISTOJNOST PO PLAILNEM KRAJUPRISTOJNOST V GOSDPODARSKIH SPORIH tudi F solutionis

  • PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI NEPREMININ PRISTOJNOST V SPORIH O LATALU ALI LADJI PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRILNEM IN STEAJNEM POSTOPKU

    POMONE ALI SUBSIDIARNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI*TUJ ELEMENT - POVEZAVA Z ZMZPPIZKLJUNE PRISTOJNOSTI

  • DELEGIRANE PRISTOJNOSTI- Nujna delegacija (izloitev sodnikov) vije SD iz razlogov smotrnosti (olajati postopek ali drugi smotrni razlogi) Vrhovno S- Forum ordinatum ZMZPP doloi Slo. Jurisdikcijo, VS doloi stvarno pristojno SGeneralna D Koper ladja in plovba; Ljubljana intelektualna lastnina

  • PROROGATIO FORI- Dopusten, kadar ni izkljune pristojnosti!Le za krajevno,m ne tudi za stvarno pristojnostPisna oblikaProrogatio tacita toenec ne ugovarja najkasneje v odgovoru na tobo! PERPETUATIO FORI relevantne le okoliine ob vloitvi tobe, spremembe ne vplivajo na kraj. prist.

  • Spor o pristojnosti med sodiipozitivni in negativni kompetenni spor*pozitivni redek, litispendenca in res iudicataNeposredno nadrejeno sodie, oz. VS, e gre za razlina obmoja- Med sodii in drugimi dravnimi organi razreuje US

  • SPOSOBNOST BITI STRANKATako aktivno kot pasivno nastopati kot strankaSledi pravno S, ira od nje (organi in oblike zdruevanja*) t.i. podeljena sposobnost! samo za konkreten spor- Procesna predpostavka, nanjo pazi S ves as postopka absolutna bistvena kritev, revizijski in obnovitveni razlog

  • PROCESNA SPOSOBNOST- Odvisna od poslovne sposobnosti- Omejeno sposobni v mejah PSSanira jo zastopanje po zakonitem zastopniku

    Procesna predpostavka, nanjo pazi S ves as postopka absolutna bistvena kritev, revizijski in obnovitveni razlog

  • POSTULACIJSKA SPOSOBNOST

    - Sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno oblikoLe preko odvetnika v izrednih pravnih S,*razen e ima stranka ali zakoniti zastopnik opravljen PDI

  • ZASTOPANJE V PRAVDIZakoniti Statutarni ire kot za mater. pravne poslePostavljeni (zaasni)*dravni pravobranilec*Pooblaenci zahtevan PDI + obvezna postulacijska sposobnost!Odvetnik splono pooblastilo; e ni odvetnik, posebno poobl za: umik T, pripoznanje Z, odpoved Z, sklenitev sodne por., odpoved/umik pravnega sredstva; prenos pooblastila na drugega

  • PROCESNA DEJANJARavnanje ali opustitev procesnega subjekta, ki ima zakonsko predvidene procesne posledice

    Neposredna/posredna glede na uinekumik tobe, poravnava, umik pravnega sredstvatoba, pripoznava zahtevka, odpoved zahtevku

  • Enostranska/dvostranska- odpoved zahtevku, pripoznava zahtevka-mirovanje postopkaNapadalna in defenzivna- tonikova in toeneva dejanja *izjema nasprotna toba

  • Procesna dejanja praviloma nepogojna!

    * Izjemi eventuelna objektivna kumulacija in eventuelna subjektivna kumulacija

  • PROCESNA DEJANJA SODIAglavna (odlobe in pripravljana dejanja) instranska (zapisniki, pravdno vodstvo, dokazovanje, ect.)SODNE ODLOBESodbe in sklepimeritorno odloanje o vsebini zahtevka vs.odloanje o vmesnih procesnih vpraanjih in o zakljuku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk

  • Jezik sodiaJezik, ki je v uradni rabi sodiaTujci imajo pravico uporabe svojega jezika sodni tolma*Pouitev o pravici, lahko se odpovedo!e vloga ni v uradnem jeziku sodia, ravna sodie po 108. ZPP (pravila za nerazumljive vloge): e je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodie od vlonika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Kadar sodie zahteva od vlonika, da vlogo popravi ali dopolni, doloi rok za popravo ali dopolnitev. Ne glede na dolobe prejnjega odstavka sodie nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavre, e jo je vloil odvetnik odloba US !.

  • POSLEDICE NEPOUITVEpravice do uporabe lastnega jezika

    Relativna bistvena kritev dolob pravdnega postopka, upotevana le v primeru njenega uveljavljanja in relevance!

  • VLOGEIzven narokov procesna dejanja pisno, na narokih ustnoVLOGE: Pisni sestavki, ki vsebujejo strankima procesna dejanja izjave volje ali izjave vednosti (trditve)Vsebujejo lahko: izjave o dispozitivnih ravnanjih (z zahtevkom), vsebinskih in procesnih predlogih, izjave vednosti

  • Vsebina vlogeVsaka vloga mora vsebovati (enostavne vloge):-navedbo sodia;-ime in prebivalie strank, zastopnikov in pooblaencev;-navedbo spornega predmeta;-vsebino izjave;-podpis vlonika

  • Vloge z zahtevamie vloga vsebuje zahtevo Mora vsebovati tudi dejstva (ki predstavljajo temelj zahtevku) in dokaze-vroiti v toliko izvodih, kolikor je potrebno za S in nasprotne stranke enako tudi za priloge!

  • Nerazumljiva vloga- Rok za popravo ali dopolnitev-Zavrenje e je vlogo vloil odvetnik! (novela ZPP D - 2008)Odloba US (2010)

  • O D L O B A US: Drugi odstavek 108. lena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 73/07 - uradno preieno besedilo in 45/08) se razveljavi.

    V obravnavani zadevi se Ustavnemu sodiu ni bilo treba opredeliti, ali pomeni izpodbijana ureditev primeren in nujen poseg v lovekovo pravico do sodnega varstva. Oitno je namre, da na podlagi drugega odstavka 108. lena ZPP prihaja tudi do zelo intenzivnih posegov v navedeno lovekovo pravico in to tudi v primerih lapsusov, vije sile, nezakrivljenih napak in v drugih primerih, ki jim ni mogoe oitati nezadostne skrbnosti strokovnjaka. Zavrenje odvetnike vloge brez pozivanja na popravo ali dopolnitev ima za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke, ki je imetnik pravice materialnega prava, e je e potekel prekluzivni rok za varstvo te pravice (13. toka obrazloitve te odlobe). Velika tea posledic izpodbijane dolobe je oitno nesorazmerna z morebitnimi njenimi koristmi oziroma pozitivnim vplivom na pospeitev postopka. Pri oceni obsega koristi je namre treba upotevati, da pozivanje na dopolnitev formalno pomanjkljivih odvetnikih vlog praviloma povzroi le kraji zastoj v postopku.

  • ZAPISNIKIJavna listina sodia o procesnih dejanjih strank, sodia in drugih udeleencev v postopku presumpcija resninosti podatkov - monost kontradokaza

    Zapisniar simultano (povzetek bistven vsebine)Zbono snemanje izdelati prepis zapisnika*zapisnik o posvetovanju in glasovanju

  • VROANJEBistveno za zagotovitev kontradiktornosti!- po poti ali na samem sodiu ali po vroevalcu* e ima stranka pooblaenca, takrat samo pooblaencu!

  • 140. len ZPP nain vroanja(1) e se tisti, ki mu je treba pisanje vroiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroi tako, da se izroi kateremu od njegovih odraslih lanov gospodinjstva, ki so ga dolni sprejeti. e se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroi hiniku ali sosedu, e v to privoli. (2)e se vroa pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroi, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vroevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroi pisanje osebi, pooblaeni za sprejemanje pote, ki je pisanje dolna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, e v to privoli.. (3)e se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vkljuuje 24-urno bivanje (na primer dijaki ali tudentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolninice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega potnega predalnika na tem naslovu, se pisanje vroi osebi, ki je v tem objektu pooblaena za sprejemanje pote za stanovalce(4)Izroitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, e je ta udeleena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroi.

  • * Fikcija vroitve (141. ZPP)e vroitev po 140. lenu ni mona, se vroitev fizini osebi opravi tako, da vroevalec pisanje izroi sodiu, ki je vroitev odredilo, e gre za vroitev po poti, pa poti njegovega prebivalia, na vratih oziroma v hinem ali izpostavljenem predalniku na naslovu prebivalia pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vroevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpie. e naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se teje, da je bila vroitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hinem ali izpostavljenem predalniku pueno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. + tudi, e naslovnik odkloni sprejem!O vroitvi, ki je bila opravljena na nain, doloen v tem lenu, je treba obvestiti sodie, ki je vroitev odredilo.

  • Delna omilitev fikcije394/3 ZPP (pogoji za obnovo postopka).Postopek se lahko na predlog stranke obnovi e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 141. lenu ZPP, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot tri mesece; - ne glede na razlogKraja odsotnost kvejemu razlog za restitutio in integrum (116. ZPP) dokazati upravien razlog

  • Posebni naini vroanjaDravnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroa tako, da se pisanje izroi osebi, ki je pooblaena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedeu. Vojakim osebam in policijskim uslubencem tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku;Osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu, ki uiva imunitetno pravico po diplomatski poti; Dravljanu RS v tujini po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji dravi. Taka vroitev je veljavna le tedaj, e je tisti, ki naj se mu pisanje vroi, pripravljen ga sprejeti.Osebi, ki ji je odvzeta prostost, se vroajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.

  • Pooblaenec za sprejemanje pisanje toea stranka nima pooblaenca in je v tujini, mora ob vloitvi tobe imenovati pooblaenca, drugae sodie imenuje zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in doloi rok; e stranka v roku ne doloi pooblaenca, tobo zavree toena stranka nima pooblaenca, sodie doloi zaasnega zastopnika in obvesti stranko vse dokler ta ne imenuje svojega

  • ROKIRok je asovno obdobje med dvema asovnima tokamaPrekluzivvna in instrukcijska narava procesnih rokov nemonost opraviti procesna dejanja po preteku rokov izguba pravice!- Ve vrst rokov

  • Delitve rokovMaterialni (praviloma zastaralni)in procesni (prekluzivni)Zakonski (nepodaljljivi) in sodni (podaljljivi)Subjektivni (vezani na vednost stranke) in objektivni (teejo ne glede na subjektivno vednost)Prekluzivni (oblikovalna izguba pravice) in instrukcijski (ni vpliva na pravico) * zakonski vs. sodni!

  • tetje asaCivilno tetje (computatio civilis) od dne do dneva (a die ad diem) ne od trenutka do trenutka!Raunajo se po dnevih, mesecih in letihPo dnevih se dan prietka ne teje v rok;Po mesecih in letih se konajo s pretekom zadnjega dne, ki se ujema s prvim dnem teka roka ali zadnji dan (e tega dne ni)e se iztee na dela prost dan, se podalja do prvega naslednjega delavnika

  • Dan oddaje priporoene ali brzojavne poiljke se teje za dan izroitve sodiu;Izroitev nepristojnemu sodiu sodie odstopi zadevo pristojnemu, e nima pooblaenca odvetnika ali s PDI so roki varovani*

  • NAROKasovno in krajevno opredeljeno sreanje sodia in strank pri opravljanju procesnih dejanjGlavna obravnava in drugi naroki;Vabilo na narok s posledicami izostanka

  • Posledice zamude roka- prekluzija pri procesnih prekluzivnih rokih;fikcija, da je stranka opravila procesno dejanje (npr. umik tobe po mirovanju postopka)Brez posledic (npr. zaloitev predujma za izvedbo dokaza)Posledice izostanka z naroka-fikcija umika tobe/sodba na podlagi stanja spisa/mirovanje postopka/nemonost obrambenih procesnih dejanj

  • Restitutio in integrum116. ZPP: e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka. e se dovoli vrnitev v prejnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odlobe, ki jih je sodie izdalo zaradi zamude.Predlog za vrnitev v prejnje stanje se poda pri sodiu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora vloiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; e je stranka ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more ve zahtevati vrnitev v prejnje stanje. e se predlaga vrnitev v prejnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloi predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

  • PROCESNA DEJANJA TONIKATobaUmik tobeOdpoved zahtevku

  • TOBADef.: tonikova zahteva za pravno varstvo doloene vsebinePrietek pravdnega postopka;Vroitev T toencu vzpostavi 3-stransko procesno razmerjeNastor litispendence*pravni interes za tobo!

  • VRSTE TOBGlede na vsebino zahtevkov: - dajatvena (kondemnatorna)ugotovitvena (deklaratorna)oblikovalna (konstitutivna)

  • Dajatvena tobaZahteva po obsodbi toenca na dare, facere, praestare, patiVsebina tobenega zahtevka je obligacija, ki jo zatrjuje tonik;*pravnega interesa ni potrebno posebej izkazovatiPreivninske, mesene rente in izroitev stvari v najemu mogoe vtoevati tudi pred zapadlostjo, le izvrba je odloena

  • Ugotovitvena tobaZahteva tonika, da S ugotovi obstoj/neobstoj kakne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost listine*Ni izvrbe! + posebej dokazati p. interes (razen, e ne izhaja iz zakona)Le sporna pravica ali razmerje, ne tudi sporna dejstva! edina izjema je pristnost listine!Samo za sedaj obstojee pravice ali razmerja, ne tudi za bodoe!

  • Vmesna ugotovitvena tobaPredhodno vpraanje + postavljen vmesni ugotovitveni zahtevekPristojnost sodia pogoj!Uinek pravnomonosti erga omnes* Ne ugotovitev dejstva, le razmerja ali pravice!Privilegirana sprememba (raziritev) tobe po staliu pravne teorije ni privolitve

  • Oblikovalna tobaZahteva tonika po ustanovitvi, prenehanju ali spremembi pravnega razmerjaMaterialnopravni temelj je oblikovalno upravienje!Npr. vpraanje izpodbijanja (Cigoj vs. Strohsack stalie VSRS samo sodno!)*razveza in razveljavitev zakonske zveze*pravni interes se predpostavlja = dajatvenim

  • Sestavni deli tobeSestavine vsake vlogeDoloen zahtevek (glavni + stranske terjatve)Dejstva in dokazeKompetenno dejansko stanje (okoliine za doloitev pristojnsoti sodia) *problematika sklepnosti tobe!

  • Tobeni zahtevekSubjektivna in objektivna opredelitev tobenega predloga (stranke in opis pravnega varstva)- dejstva, na katera opira zahtevek in dokaze s katerimi jih dokazuje

  • Sporni predmetVpraanje identitete tobenega zahtevka eno najbolj temeljnih teoretinih vpraanj procesnega prava(litispendenca, pravnomonost, sprememba tobe, ipd.)* Veliko razlinih teorij

  • Teorije o T zahtevkuista procesna tobeni predlog do izdaje sodbe, potem pa celotno dejansko stanje, ki tvori podlago sodbe pravnomonost ne obsega drugega dejanskega stanjaEkvavilenna T vsi abstraktni dejanski stani enega konkretnega so isti sporni predmetCivilistina T sporni predmet je enak zahtevku materialnega prava

  • UINKI VLOENE TOBEProcesni:Izrpa se pravica izbrati kraj. prist. SOkoliine za doloitev kraj. prist.Dopustnost tobe glede na procesne predpostavke ob vloitviMaterialni:Varovani prekluzivni roki, zastaralni pretrganiAnatocizemIzrpa se pravica pri alternativnih O

  • UINKI VROENE TProcesne:- Prietek pravde in nastop litispendence;Za spremembo T potrebna privolitev toenca;Lahko se toencu prikljui stranski intervenient;Materialne:Dobroverni posestnik postane nedobroveren;Pri aktivni solidarnosti mora D izpolniti U, ki ga terja

  • Objektivna kumulacijaZdruevanje zahtevkov proti istemu toencu v isti tobipogoji (alt.):Ista dejanska in pravna podlaga;Stvarna pristojnost istega sodia za vse zahtevke + ista vrsta postopka

  • Vrste objektivne kumulacijeZaetna in naknadna objektivna kumulacija (sprememba tobe)Eventualna (drugi zahtevek subsidiarno in alternativno) *pogoj: zahtevka morata biti v medsebojni zvezi (npr. ista dejanska in pravna podlaga)(kumulativno, alternativno zdruevanje in nadomestno upravienje)

  • Sprememba tobeZaradi spremembe posameznih elementov tobe toba ni ve istovetna s prvo- Subjektivna sprememba (sprememba strank) in objektivna sprememba 8sprememba T zahtevka)

  • Primeri spremembe T1. Poveanje obstojeega Z2. Drugi Z poleg obstojeega3. Sprememba istovetnosti Z (184. ZPP)P. teorija: sprememba tobenega temelja, tobenega predloga ali obehDopustnost: le do konca glavne obravnave, od vroitve le ob privolitve toenca ali z dovolitvijo sodia

  • Privilegirana spremembaNi potrebne privolitve toenca!Zaradi okoliin, nastalih po vloitvi tobe drug denarni znesek ali predmet;Kadar tonik postavi med pravdo vmesni ugotovitveni zahtevek

  • Subjektivna spremembaNamesto prvotnega toenca tonik toi z isto T novega toenca*privolitev obeh toencev, prvotnega le, e se je e spustil v obravnavanje

  • Umik tobeProcesni vidik odpadejo vsi uinki vloene in vroene tobe z uinkom ex tuncNeposreden uinek, S izda sklep o ustavitvi postopka* Dopusten brez privolitve toenca, dokler se ta z odgovorom na T ne spusti v obravnavanje glavne stvari!

  • Odpoved zahtevkuIzjava tonika, da je tobeni zahtevek neutemeljen. Sodie izda sodbo na podlagi odpovedi res iudicata (ne bis in idem!)- Tudi mogoa do konca glavne obravnave!

  • MATERIALNI UGOVORI TOENCAZatrjevanje, da tobena dejstva niso resnina:Ugovori nenastale pravice (neveljavnost pogodbe, pomanjkanje predpostavk);Ugovori ugasle pravice (pobot, odpust dolga, pactum de non petendo)Samostojni ugovori (ugovor moneje pravice, npr. zastavne, ipd.)

  • PROCESNI UGOVORIPomanjkanje procesnih predpostavk in predlog sodiu, da tobo zavre*znaaj opozorila sodiu, razen:- ugovor tonike varine in- ugovor o sklenjeni pogodbi o arbitrai

  • POBOTANJE V PRAVDIUgovor pobotanja je eden izmed ugovorov ugasle pravice- pogoji po OZ (t.i. predpravdno pobotanje)e da toenec izjavo ele v postopku, gre za procesno pobotanje posebna pravila ZPP:trilenski izrek sodbe;odloitev o prenehanju T postane pravnomona;uveljavljati ga je potrebno do konca glavne obravnave

  • SODNO PRIPOZNANJE IN PRIPOZNAVAIzjava stranke, da je nasprotnikova trditev resnina;Posledica: pripoznanega dejstva ni treba dokazovati* Ni dovoljeno, e je stranka pripoznala z namenom, da bi nedovoljeno razpolagala z zahtevkom (3. len ZPP)- Mogoe ga je preklicati do izdaje odlobe II. st.

  • PRIPOZNAVA ZAHTEVKANasprotje odpovedi zahtevku, ravnanje toencaIzjava toenca, da je tonikov T zahtevek utemeljen dispozitivno dejanjeIzdaja sodbe na podlagi pripoznave (316. ZPP)Sodie ne upoteva pripoznave, e je v nasprotju s 3. lenom ZPP, e gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati- monost preklicati do izdaje sodbe

  • NASPROTNA TOBA- Procesni kontranapad toenca. Pogoji (183. ZPP) (alternativno):Zahtevek mora biti v zvezi z zahtevkom iz T;e bi se zahtevka lahko medsebojno pobotala;Ugotovitev kakne pravice ali razmerja, od katerega je odvisna odloitev o t zahtevku+ (kumulativno)Stvarna pristojnost istega sodia za oba zahtevka in ista vrsta postopka

  • SOSPORNITVOSubjektivna kumulacija ve oseb na aktivni ali pasivni straniIzraz naela ekonominosti postopka1. Materialno:- pravna skupnost glede na sporni predmet (solastniki, drubeniki, ipd.)- idem factum, idem ius;- solidarne terjatve ali dolgovi

  • 2. Formalno:- istovrstna dejanska in pravna podlaga (simile factum simile ius) in (kum.)- stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in vsakega toenca

  • Navadno in enotnoNavadno: za vsakega sospornika razlina sodba samostojna stranka, dejanja le zanjEnotno: zoper vse sospornike le enako sodbo *nastopajo kot enotna stranka, dejanja vsakega uinkujejo za vse!- le aktivna in koristna dejanja- uinkuje najkoristneje dejanje!*solidarni sodolniki vedno navadni sosporniki (sodna praksa)

  • Nujno in zakonito sospornitvoNujno: vsi sosporniki morajo nastopati na ak. ali pas. Strani, da nastopa v procesu legitimirana stranka (zakonca glede sporov s skupnim premoenjem; sodedii pred delitvijo)Zakonito: sam zakon doloa, da so doloene osebe sosporniki; ni potrebno ugotavljati pogojev za sospornitvo

  • SOSPORNITVOFORMALNO MATERIALNO

    Navadno Navadno ali Enotno Nujno

  • UDELEBA 3. V PRAVDI -Stranska intervencijaSI se pridrui stranki v pravdi, ker ima interes da stranka v pravdi zmaganeposredni interes tistega, na katerega se razteza pravnomonost S sosporniki intervenient (npr. sodidarni sodolnik, ki ga U ne terja; cedent glede terjatve, ko je toen cesionar)Interes je potrebno verjetno izkazati!

  • SI se lahko pridrui stranki ves as postopka, vse do pravnomonosti;e se je udeleil prede pravnomnostjo, lahko vloi tudi izredno pravno sredstvo!SI ima pravico podajati vse predloge in opravljati dejanja, kot stranka, v primeru nasprotja med dejanji SI in S uinkujejo strankina (razlika do sospornitva!)Si lahko opravlja le pozitivna in koristna dejanja, ne more disponirati z zahtevkom!

  • * Intervencijski efektSodba uinkuje posredno na poloaj SI (npr. regresni zahtevek)Stranka mora potencialnega SI obvestiti o pravdi (litis denuntiatio) razlog obvestitve + stanje pravde - povzroi intervencijski efekt:Ni oitka intervenienta stranki, da se je slabo pravdala (obvestitev + neutemeljeno nenasprotovanje dejanjem intervenienta)* e se pravnomonost razteza na SI, ima ta poloaj enotnega sospornika t.i. sosporniki intervenient

  • Imenovanje prednikaLe toenec!Na gl. obravnavi, preden se toenec spusti v obravnavnanje glavne stvariPrivolitev tonika ni potrebna;e imenovani ne eli vstopiti, nastopi intervencijski efekt zoper njega;Imenovani lahko ne vstopi ampak samo intervenira

  • Udeleba dravnega toilcaVlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti;Dravni organ, ki se lahko izjasni o vsaki vloeni reviziji;Kot stranka (npr. razveljavitev ZZ)

  • Stroki postopkaMed postopkom ali zaradi postopka(stroki strank in sodne takse)- Predhodno vsaka stranka krije svoje stroke tudi za izvedbo svojih dokazov- e S odredi po uradni D se predujem zaloi iz sredstev sodia

  • Pravila o povrnitve strokovKriterij uspeha v pravdi in kriterij krivdetisti, ki v P popolnoma propade, mora povrniti stroke;e S deloma zmaga, lahko S naloi povrnitev sorazmernega dela ali da vsaka S krije svoje stroke ali celo da ena S povrne drugi, e je druga propadla v sorazmerno majhnem deluNe glede na izid pravde mora S povrniti stroke, ki jih je povzroila po svoji krivdi ali nakljuju, ki je izlo iz njene sfere

  • Posebna pravila- e toenec ni dal povoda za T in je pripoznal zahtevek preden se je spustil v gl. stvar, krije stroke tonik;-Tonik, ki umakne tobo, mora povrniti stroke, razen, e je tonik prej izpolnil zahtevek;-Sodna poravnava vsaka S svoje stroke-Sosporniki po enakih delih, sodie lahko odloi tudi drugae;-V izloitveni pravdi vsak svoje, e je toenec utemeljeno mislil, da na stvareh ni pravic drugih;-Zavarovanje dokazov stranka, ki jih je predlagala

  • Obseg povrnitve in odloanjeSamo stroki potrebni za pravdo, odloi S po preuitvi vseh okoliinNa zahtevo stranke, podano pred koncem gl. obr., v konnem sklepu ali sodbi Oprostitev plaila strokov le na predlog S!:Stranka, ki ne zmore teh strokov brez kode za nujno preivljanje same sebe in svoje druineDelna (le takse) in popolna oprostitev

  • Tonika varina (cautio iudicatum solvi)Tuj dravljan ali S brez dravljanstva in stalnega bivalia v RS, lahko toenec zahteva plailo varine najpozneje na prvem naroku, preden se spusti v obravnavanje glavne stvariNima pravice:EU, dejanska reciprociteta brez V, delovno razmerje tonika v RS, zakonski spor, menina ali ekovna tobaProcesna ovira posledica fikcija umika tobe

  • DokazovanjeSkupek procesnih dejanj procesnih S, ki naj ustvari pri sodiu preprianje o resninosti trditev glede pravno relevantnih dejstevNaelo materialne resnice dokazano do stopnje preprianja (povrpreen lovek ne dvomi o obstoju nekega dejstva)Dokazi: neposredni za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in posredni (indini) sklepamo na obstoj pravno relevantnih dejstev

  • Trditveno in dokazno bremePravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena vsakdo dokazuje dejstva, ki jih zatrjujem, posledice nedokazanosti zadenejo stranko, ki je predlagala dokaz isto razpravno naelo;*po ur.d. le dokazi, kadar iz obravnave izhaja, da elijo stranke razpolagati z zahtevki s katerimi ne smejo razpolagati

  • Predmet dokazovanjaVsa dejstva, na katera S opirajo svoje zahtevke oz. ugovoreDokazuje se tudi pravila znanosti in strok, ne pa pravna pravila (iura novit curia)! tuje pravo je pravo!V primeru zakonskih domnev samo domnevno bazo zakonski temelj pravne domneve Ne dokazuje se:Priznana dejstva (razen 3. ZPP);- Splono znana (notorna) dejstva, ki so znana na irem obmoju nedoloenemu krogu ljudi

  • Izvajanje dokazovPredlaganje D, sklepanje o izvajanju D (dokazni sklep), zbiranje in izvajanje D ter ocenjevanje DDokazni predlog dajo ga stranke v skladu z razpravnim N; (*izj. 7. len ZPP, e imajo stranke namen nedopustno razpolagati z zahtevki izvedba po ur.d.)Dokazni sklep odloitev (sprejem ali zavrnitev) o dokaznih predlogih S (obsega sporno dejstvo ter dokazilo 287. ZPP) zoper njega ni posebne pritobe, le skupaj s pritobo proti konni odlobi!

  • Ocenjevanje in zavarovanje DN proste presoje dokazovIzjema je javna listina, katere vsebina velja za resnino do protidokazaZavarovanje DUtemeljena bojazen, da se dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo izvedba oteena (264. ZPP)Vedno na predlog stranke, med, pred pravdo ali po pravnomonosti konne odlobe

  • Posamezna dokazna sredstvaOgled;Listine;Zaslianje pri;Izvedenci;Zaslianje strank

  • OgledSodie ugotavlja dejstva z neposrednim utnim zaznavanjem lastnosti oseb ali stvari oz. resninost dejanskih trditevPredmet so lahko osebe ali stvari(* osebe se niso dolne podrediti ogledu)

  • ListineVsak predmet, ki ima neko pomensko sporoiloJavne in zasebneJavna L: izdal jo je dravni organ ali nosilec javnih pooblastil v okviru svojih pristojnosti;v predpisani obliki*presumpcija resninosti dejstev iz vsebine listine, monost protidokaza (* edino dokazno pravilo v naem civilnem procesu)

  • Edicijska dolnost- Stranka mora predloiti listino, drugae ostane dejstvo nedokazano (ni prisile ali obveznosti)Nasprotnik je dolan izroiti listino:e se je sam skliceval nanjo v pravdi;e jo mora po zakonu izroiti (npr. hramba)e je listina skupna za obe stranki glede na vsebino (tudi ni prisile ali obveznosti, e S ne vtouje njene izroitve na podlagi mat. pr.)

  • - e je listina pri dravnem organu ali pri nosilcu javnega pooblastila, si jo sodie priskrbi po uradni dolnosti

    - e je listina pri stranki, jo je mogoe v izroitev prisiliti le s posebno pravdo, e pa je pri tretji osebi, pa ji lahko sodie naloi njeno izroitev:e jo mora po zakonu predloiti ali pokazati;e gre za listino, ki je skupna zanjo in za strankko, ki se nanjo sklicuje

  • PrieOseba, ki lahko izpove v postopku o svojih zaznavanjih dejstevVsaka oseba, ki je zmona dati podatke o dejstvih (tudi otroci in preklicani)Ne more biti stranka, zakoniti zastopnik, lahko pa je pooblaenec ali str. interv.

  • Dolnost prievanjaPria se mora odzvati na povabilo in priati (229. ZPP) *izj. doloa zakonDolnost prievanja obsega:Priti na sodieIzpovedati vse o relevantnih dejstvihGovoriti resnico Kriva izpovedba = KD

  • Nedopustnost zaslianja:Kdor bi prekril uradno ali vojako tajnost dokler ni odvezanOprostitev prianja:Kar je stranka zaupala pooblaencu;Verskemu spovedniku;O dejstvih, ki jih je izvedela kot zdravnik ali odvetnik, e velja dolnost, da to ohrani kot skrivnost * Pria se sama odloa, ali bo izpovedala, sodie presoja, ali so razlogi za odklonitev utemeljeni

  • Odklonitev odgovora na posamezna vpraanjae ima pria tehtne razloge, zlasti*:e bi spravila v hudo sramoto, precejnjo premoenjsko kodo ali kazenski pregon sebe ali sorodnike v ravni vrsti ali v stranski do 3. kolena ali zakonca ali sorodnika po svatvu do drugega kolena*Predsednik senata opozori prio, da lahko odree odgovor na postavljeno vpraanje.

  • Pria ne sme zaradi nevarnosti pred kakno premoenjsko kodo odrei prianja o pravnih poslih, pri katerih je bila navzoa kot povabljena pria, o dejanjih, ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank, o dejstvih, ki se nanaajo na premoenjska razmerja, vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo ivljenjsko skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo, z njo izenaena, o dejstvih, ki se nanaajo na rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt, kakor tudi tedaj, kadar mora na podlagi posebnih predpisov vloiti prijavo ali dati izjavo.

  • Postopek s priamiStranka, ki predlaga, naj se doloena oseba zaslii kot pria, mora poprej navesti, o em naj pria, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivalie oziroma zaposlitev.Prie se zasliijo vsaka zase in brez navzonosti pri, ki bodo zasliane pozneje. Pria mora odgovarjati ustno. Prio je treba najprej opomniti, da je dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati, nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. Prio je treba nato vpraati za ime in priimek, ime oeta, poklic, prebivalie, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank. Po splonih vpraanjih se od prie zahteva, naj pove vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj pria. Nato se ji lahko postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo. Ni dovoljeno postavljati vpraanj, v katerih je e vsebovano, kako je treba odgovoriti. Prio je treba vselej vpraati, od kod ve to, o emer pria. Prie se smejo sooiti, e se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Sooenci se o vsaki okoliini, glede katere se ne ujemajo, zasliijo vsak zase in se njihovi odgovori vpiejo v zapisnik.

  • IzvedenciSodie izvede dokaz z izvedencem, e je za ugotovitev ali za razjasnitev kaknega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodie ne razpolaga. izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ! Izvedenec ne izpoveduje o utni zaznavi dejstev, ampak na podlagi pravil znanosti ali stroke sklepa na verjetnost obstoja dejstev* Pria ima prednost pred izvedencem t.i. izvedena pria!

  • Postopek z izvedenciIzvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih doloi pravdno sodie. Preden sodie odloi, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam monost, da se o tem izjavijo. Izvedenci se doloijo predvsem med sodnimi izvedenci za dolono vrsto izvedenskega dela tudi institucijaKdor je doloen za izvedenca, se je dolan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Sodie oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolnosti iz razlogov, iz katerih sme pria odrei prianje ali odgovor na posamezna vpraanja.

  • Izloitev izvedencaIzvedenec je lahko izloen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izloen sodnik ali sodnik porotnik; pa pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslian kot pria. Stranka mora zahtevati izloitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, najpozneje pa do zaetka dokazovanja z izvedencem. e je sodie pred doloitvijo izvedenca dalo stranki monost, da se izjavi, se mora stranka ob tej prilonosti izjaviti o izloitvi. e se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela monosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izloitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. V zahtevi za izloitev izvedenca mora stranka navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za izloitev.

  • Pred zaetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene, in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe.Sodie vodi dokazovanje z izvedenci, oznai izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vpraanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Sodie odloi, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Sodie doloi rok, v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje. Izvedenec mora vselej obrazloiti svoje mnenje. e je mogoe, vroi sodie strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala.

  • e je doloenih ve izvedencev, lahko skupaj dajo izvid in mnenje, e se glede njiju strinjajo. e pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo, da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je izvid enega ali ve izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. e so v mnenju enega ali ve izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.

  • Izvid in mnenjeIzvid opisuje dejanske ugotovitve izvedenca na temelju strokovnega opaanja;Mnenje ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia stroke

  • Zaslianje strank

    N proste presoje dokazov!e se sodie prepria, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zasliati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali e zaslianje te stranke ni mogoe, lahko odloi, da se zaslii samo druga stranka. Prav tako lahko sodie odloi, da zaslii samo eno stranko, e druga stranka noe izpovedati ali e se ne odzove sodnemu vabilu.Ni prisile zoper stranko, ki noe izpovedati!

  • Potek postopka1. toba2. predhoden preizkus tobe3. vroitev tobe toencu v odgovor4. razopis glavne obravnave

    *Pred obravnavo lahko poiljajo vloge, v katerih navedejo dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati.

  • Predhoden preizkus tobePo predhodnem preizkusu tobe izda predsednik senata sklep, s katerim se toba zavre, e ugotovi, da odloanje o tobenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da je bila toba vloena prepozno, e je s posebnimi predpisi doloen rok za tobo, da o tobenem zahtevku e tee pravda, da je stvar pravnomono razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist toee stranke za vloitev tobe.

  • Glavna obravnava- Ni ve 100% obligatorna ZPP-D 275.a len - S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta.

  • Sodba, izdana brez glavne obravnave:- zamudna S; sodba na podlagi odpovedi, pripoznave, v SMV in gospodarskih sporih in kadar se stranki odpovesta (ZPP-D)

  • Odgovor na toboTobo, ki ima vse sestavine iz 180. lena tega zakona in za katero je plaana dolna sodna taksa, mora sodie vroiti toeni stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tobo polje sodie tudi priloge k tobi. Toena stranka mora odgovoriti na tobo v 30 dneh od njene vroitve, razen e ta zakon ne doloa drugae. Sodie opozori toeno stranko, da bo v primeru, e v roku iz prvega odstavka tega lena ne bo odgovorila na tobo, ali e odgovor na tobo ne bo obrazloen (prvi odstavek 278. lena), izdalo sodbo, s katero bo tobenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba).Odgovor na tobo mora biti obrazloen, sicer se teje, da ni vloen. Iz obrazloitve mora izhajati, ali toena stranka nasprotuje tobenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

  • Naela gl. obravnaveN javnosti;N ustnosti;N neposrednosti;N kontradiktornosti*N obligatornosti (relativizirano ZPP-D)KoncentracijeEnotnostiMaterialnega in formalnega procesnega vodstva

  • ius novorumOmejitev navajanja novih dejstev in dokazov na prvi narok za glavno obravnavo (ZPP 1999) v 286. lenu!*pozneje le, e jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej

  • Prvi narok za glavno obravnavo se zane s podajanjem tobe, nato pa toena stranka odgovarja na njene navedbe. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe, s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge nasprotnika, in tudi dokazi, ki so jih ponudile, izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja, ki se nanaajo na sporni predmet.Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi za drug primeren nain, da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odlobo.

  • Dokazni sklepIzvedbo dokazov odredi sodie s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo. Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odlobo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Zoper sklep, s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza, ni posebne pritobe. Sodie v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejnji dokazni sklep.

  • Ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odloba, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava konana. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odlobo. Senat lahko sklene, da kona glavno obravnavo tudi tedaj, e je treba, da se preskrbijo e kakni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odloitev, ali e je treba poakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaproeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov ali senat misli, da to obravnavanje ni potrebno.

  • Javnost glavne obravnaveGlavna obravnava je javna. Na obravnavi smejo biti navzoe samo polnoletne osebe. Osebe, ki so navzoe na obravnavi, ne smejo imeti pri sebi oroja ali nevarnega orodja. Doloba tretjega odstavka tega lena ne velja za paznike oseb, ki sodelujejo v postopku.Senat lahko izkljui javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, e to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Senat lahko izkljui javnost tudi tedaj, e se z ukrepi za vzdrevanje reda, ki so doloeni v tem zakonu, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave.Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, pooblaence in interveniente. Senat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izkljuena, navzoe posamezne uradne osebe, sodno osebje ter znanstveni in javni delavci, e je to pomembno za njihovo slubo oziroma znanstveno ali javno delovanje.

  • Poravnalni narokPo prejemu odgovora na tobo sodie pred glavno obravnavo razpie poravnalni narok. Na poravnalnem naroku mora sodie s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vpraanja in prouiti monosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izkljuena. Sodie lahko odloi, da se poravnalni narok ne razpie, e so stranke predhodno e brezuspeno izvedle postopek mirnega reevanja spora ali e sodie oceni, da ni monosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega naina reitve spora.

  • Prekinitev postopkaNe po volji strank!*preneha vsa procesna aktivnostNa podlagi zakona ali sodne odlobe!Zakoniti razlogi:- stranka umre ali izgubi pravdno S in nima poobl.*Izj. nepodedljive pravice ustavitev postopka-umre ZZ stranke ali preneha njegova pravica zastopati in S nima poobl.- stranka preneha obstajati ali ji je prepovedano delovanje s pravnomono odlobo- pravne posledice zaetka steaja- sodie preneha delati zaradi vije sile- e drug zakon tako doloa

  • Razlogi na podlagi sodne odlobe:

    - sodie sklene, da ne bo reevalo predh. vpr.- stranka ivi na obnoju, ki je odrezano od sodia- odloitev o tobenem zahtevku je odvisna od tega, e je bilo storjeno KD ter od tega kdo je storilec in njegove odgovornosti-e sodie smatra, da je zakon protiustaven do odloitve US*Sklep o prekinitvi je konstitutivne narave!

  • Posledice prekinitveSodie ne more opraviti nobenih procesnih dejanjPravdna dejanja ene stranke nimajo nasproti drugi uinka uinkujejo ele po prietku nadaljevanja postopkaPrenehajo tei vsi roki za procesna dejanja

  • Mirovanje postopkaPo ZPP-D zelo omejeno samo, e se stranki pred koncem glavne O o tem sporazumeta*prej tudi e ena izmed strank ne pride na narok sedaj sodba na podlagi stanja spisaPosledice enake kot pri prekinitvi, le da teejo zakoniti roki, ne pa tudi sodni rokiPo 4 M se teje, da je toba umaknjena, e nobena S ne predlaga nadaljevanja postopka

  • Konec postopka na I. st. 1. Dispozitivna akta strank - neposredni uinek-umik tobe-sodna poravnava2. Odlobe sodia-procesne-meritorne 3. Drugi dogodki-smrt stranke (osebna pravica), confusio, ect.

  • Sodna poravnavaSklenitev s strani strank v pisni obliki pred pravdnim sodiem o predmetu spora- Vsi elementi po OZ (spornost/negotovost, vzajemno popuanje in vzajemne pravice) + - med postopkom pred sodiem - glede spornega predmeta v pravdi - v pisni obliki

  • Dopustna le glede zahtevkov, s katerimi stranke prosto razpolagajo!Ni izdaje odlobe, ampak sodie vpie poravnavo v zapisnik Sklenitev v trenutku podpisa zapisnikae ni dovoljena, izdaja sklepa (monost pritobe)Dovoljena vse do pravnomonosti

    Uinki S poravnave:Kona spor med S (res transacta)Je izvrilni naslov

  • SodbaOdloba v sporu, oblastna odloitev o utemeljenosti zahtevka3 sestavni deli: uvod, izrek in obrazloitev

    Le izrek zajema pravnomonost (sestavni deli: zahtevek iz tobe, nasprotne tobe, vmesni UZ, paricijski rok in izvrilna klavzula)

  • ObrazloitevDejanska in pravna podlaga sodbe(dejanska podlaga: vso procesno gradivo, vsa dejstva in predlagani dokazi)(dejansko stanje sodbe: le dejstva, ki so po staliu sodia pomembna za razreitev spora t.i. praemissa minor pravnega silogizma)Bistveno je stanje ob zakljuku glavne obravnave! omejitev navajanja novot! na podroju nepremoenjske kode na dan izdaje sodbe!Pravna podlaga (praemissa maior)

  • Vrste sodbVsebina: dajatvene, ugotovitvene in oblikovalneIzrek: ugoditvene, zavrnilne in meaneObseg odloitve: konne in delne, dopolnilne in vmesnePostopek: kontradiktorne in enostranske

  • Dajatvena sodbaVsebina obligacije (dare, facere, praestare, pati)Le e je obveznost do konca Gl.O. zapadla (izjemi preivnina ali renta in vrnitveni zahtevek)Vsebuje paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznostiUgotovitvena sodbaS izree, ali obstaja pravica ali pravno razmerje ali pristnost listineOblikovalna sodbaRazvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje

  • Konna sodbaS v celoti odloi o vseh zahtevkih, glavnih in stranskih (morebitni pobotni U, zahtevek iz nasprotne T, vmesni UZ, kumulirani zahtevki, Z proti vsem sospornikom, ipd.)Delna sodbaSodba o koliinskem delu zahtevka ali o enem izmed ve zahtevkov; -e so samo nekateri z zreli za odloitev ali -e je samo del zahtevka zrel ali -e je zrel samo zahtevek iz T ali nasprotne T*na predlog stranke ali po lastni presoji sodia

  • Vmesna sodbaSodba o kvalitativnem delu TZ, t.j. o podlagi oz. utemeljenostiKadar je glede podlage stvar zrela za odloitevPo lastni presoji ali na predlog strankeLe pri dajatvenih zahtevkih na genus (315 ZPP)Ugotovitven izrekUinek le v pravdi

  • Dopolnilna sodbaOdloitev o prezrtem TZ ali delu TZ Le na predlog stranke (rok: 15 D od prejema sodbe)*lahko tudi brez nove glavne obravnave, e jo izda isti senat in je bil zahtevek zadosti obravnavan

  • Sodba na podlagi pripoznaveDispozitivno ravnanje toenca z zahtevkomBrez nadaljnjega obravnavanja, razen v primeru 3. lena ZPPDo izdaje sodbe je pripoznavo mogoe brez privolitve druge S preklicati!S preveri procesne predpostavke, ne preverja pa dejanskega stanja in materialnega prava* Pritobeni razlogi omejeni le zaradi bistvene kritve dolob procesa in napak volje

  • Sodba na podlagi odpovediDispozitivno ravnanje tonika s tobenim zahtevkomNi potrebna privolitev druge stranke isti uinki kakor zavrnilna sodba!Ni dovoljena v nasprotju s 3. lenom ZPPIzjava o pripoznanju TZ je preklicljiva vse do izdajo sodbePritobeni razlogi omejeni le bistvene kritve dolob pravdnega postopka in napake volje

  • Zamudna sodbaSistem afirmativne litiskontestacije (pasivnost toenca = fikcija priznanja navedb tonika)Zaradi nevloitve odgovora na tobo v roku in:Da je bila T pravilno vroenaDa ne gre za zahtevek iz 3. lena ZPPDa izhaja utemeljenost TZ iz dejstev, ki so navedena v tobi (t.i. sklepnost tobe)Da dejstva niso v nasprotju s predloenimi dokazi ali z notornimi dejstvi* e T ni sklepna S zahtevek zavrne (318. ZPP)

  • temelj sodbe je fikcija priznanja tonikovih navedbNi ugotavljanja dejanskega stanjaZoeni pritobeni razlogi: ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ampak le zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka in napane uporabe materialnega prava*fikcija priznanja je neizpodbojna

  • Sodba na podlagi stanja spisae na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede nastanje spisa, ni pritobe.*Novost ZPP-D!

  • Sodbe in sklepiS sodbo o utemeljenosti TZMotenje posesti in plailni nalog sklepTemeljno pravilo: vedno, kadar ne s sodbo, s sklepom!2 vrsti sklepov:Meritorni sklepi (motenjske T in Pl.N.)Procesni sklepi

  • Vsebina sklepaObrazloitev sklepa je zahtevana:- kadar S zavrne predlog stranke- e z njim odloi o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo

  • PravnomonostIzkljuenost nadaljnih pravnih sredstevVezanost sodia in strank na vsebino odlobeN. pravne varnosti! (nasprotje N materialne resnice in N zakonitosti)

    * Le izredna pravna sredstva! roki ter taksativni razlogi!

  • Odlobe, ki postanejo pravnomoneVse sodbe in meritorni sklepi (posestne motenjke in Pl.N) + sodba v delu o pobotnem ugovoruSodna poravnava (dispozitivno dejanje strank)Konni sklepi (konec postopka) npr. sklep o zavrenju T in sklepi, s katerimi sodie nekaj naloi strankam (npr. sklep o strokih, ipd.)

    * Ne tudi sklepi pravdnega vodstva!, S nanje ni vezano

  • Podvrste pravnomonostiFormalna PN: neizpodbitnost odlobe z rednimi pravnimi sredstviMaterialna PN: vezanost S in strank na vsebino sodne odlobe pozitivni izraz PN in prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) negativni izraz PN

    * res iudicata negativna procesna predpostavka- S pazi po ur.d.

  • Zaetek pravnomonosti1. Odloba I. st.S potekom pritobenega roka, e ni pritobe 8za zadnjo stranko, ki je prejela S)e se stranke pritobi odpovedo, z dne odpovedi pritobie stranka pritobo umakne, z dne umika2. Odloba II. st.Z izdajo sodbe na II. st.

    Deljena vs. enotna pravnomonost? Stalie P teorije.

  • Objektivne meje PNGlede zahtevkov iz T in nasprotne T o katerih je S odloiloO neodloenih Z ali delih Z PN ne nastopiPN zajema tudi odloitev o terjatvi, ugovarjani v pobotOdloitev preko ali mimo zahtevka (ultra vel extra petitum) ne postane PNPN zajema le izrek odlobe! (ne dejanske ugotovitve, predhodna vpraanja (izj. vm. ugot. zaht.) in dejansko stanje sodbe!Ne odloitev o ugovorih, RAZEN o pobotnem ugovoru!

    * Problemi identitete TZ procesna teorija po pravnomonosti zajema sporni predmet tudi razloge, na katerih temelji pravna interpretacija ekvavilenna teorija vsi konkretni dejanski stani enega abstraktnega dejanskega stana!

  • Subjektivne meje PNVezanost na Pn odlobe:Sodie in stranke sporaUniverzalni nasledniki in singularni, kadar je pravica/stvar odsvojena med tekom pravdeSosporniki intervenient oz. oseba, ki bi lahko nastopala kot enotni sospornik, vendar je toba ni zajela, ker ni bila nujni sospornik (proti str.interv. le v okviru int.efekta!)Statusne odlobe (v statusnih sporih) uinkujejo erga omnes

  • asovne meje PNPN zajema dejstva ob koncu postopka na I. st.(kasneja dejstva je mogoe uveljavljati v izvrilnem postopku z ugovorom ali s kasnejo tobo)PN preneha le, e je odloba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena ali spremenjena!Zastaranje judikatne terjatve 10 let (356. OZ) ne odstrani vseh uinkov pravnomonosti, temve le pravico zahtevati izpolnitev!

  • Pravna sredstvaMonost napak pri sojenju na 1. st. pri:Ugotovitvi dejanskega stanja;Uporabi materialnega pravaUporabi procesnih pravil in vodenju postopka

    Namen PS: omogoiti strankam pravilno in zakonito odlobo v konkretnem sporu + uveljaviti N zakonitosti in zagotoviti enotno S prakso

  • Redna in izredna PSR proti nepravnomonim SO nadaljevanje postopka, izredna proti pravnomonim nov postopekRedni PS: - pritoba zoper sodbo in sklepIzredna PS:Revizija proti sodbi in sklepu (do 1977 redno pravno sredstvo); Zahteva za varstvo zakonitosti;Toba za razveljavitev sodne poravnave;Obnova postopka;Toba za razveljavitev arbitrane odlobe

  • Znailnosti PSSuspenzivnost (odloen nastop PN in izvrljivost) vedno pritoba zoper sodbo, ne vedno zoper sklepDevolutivnost (odloa organ vije stopnje) nedevolutivna PS ugovor zoper plailni nalog, T za razveljavitev S poravnave, obnova postopka in T za razveljavitev arbitrane odlobeEnostrankost/dvostranskost monost izjave 2 S o PS enostranska le pritoba zoper sklepReformatorinost in kasatorinost pooblastila vijega organa v naem pravu vedno reformatorina in kasatorina pooblastila

  • Dopustnost PSPS je dopustno, e:Je v zakonu predvideno;Je pravoasno roki !;Ga je vloila upraviena oseba, ki se mu ni odpovedala ali ga umaknila odpoved in umik sta nepreklicna, pri rednih PS povzroita nastop PN;e ima vlagatelj P interes S ki ni v celoti uspela ali e jo Z izrecno pooblaa npr. DT;Je popolno vsebuje vse z Z predpisane minimalne sestavine (npr. pri pritobi navedba izpodbijane sodbe in podpis vlonika)

  • Pritoba zoper sodboRedno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko PSZoper vsako sodbo na I. st.Upravieni pritoniki:stranka;Univerzalni naslednik in singularni, e je vstopil v pravdo;Stranski intervenient, e ne nasprotuje stranki;Sosporniki intervenient tudi proti volji strankeRok: 15 Dv motenjskih sporih, SMV in gospodarskih sporih 8 Dod vroitve prepisa sodbe

  • Vsebina pritobePritoba mora obsegati:Navedbo napadene sodbe;Pritobene razloge;Izjavo, da se izpodbija v celoti ali v delu;Podpis pritonika(obligatorni samo 1. in 4. sestavina !)

  • Pritobeni razlogiTrije pritobeni razlogi (338. ZPP)Sodba se sme izpodbijati:1. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka;2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.- Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.- Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tobenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijae- SMV ne zaradi dejanskega stanja in relativnih bistvenih kritev CPP

  • Bistvene kritve dolob PPBistvene - le tiste, ki so vplivale ali mogle vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odlobe.Bistvenost se predpostavlja za absolutne bistvene, ki so natete taksativno, pri relativnih bistvenih izkazovanje relevance! 339/1 ZPP - e sodie med postopkom ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.Zaradi absolutnih bistvenih K je odloba absolutno neveljavna, pri relativnih se lahko izpodbijaAbsolutne bistvene tvorijo 3 skupine:Kritev temeljnih nael CPP;Kritev procesnih predpostavk;Kritve pravil o sestavi in vsebini sodne odlobe

  • Absolutne bistvene kritve PP (339/2 ZPP)1. e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi; - UR.D. 2. e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena ZPP) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodia izloen; - UR.D. 3. e je bilo odloeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. len); - UR.D. 4. e je sodie odloilo o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali sodie druge vrste, ali e je na ugovor stranke v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je krajevno pristojno; 5. e je sodie na ugovor stranke, da gre za spor, glede katerega je bil sklenjen arbitrani dogovor, v odlobi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloilo, da je pristojno; 6. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona oprlo svojo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. lena ZPP); - UR.D. 7. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank; - UR.D. 8. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem;

  • 9. e je sodie v nasprotju z dolobami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek; 10. e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo; 11. e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu z dolobami tega zakona ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; - UR.D. 12. e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda ali o katerem je bilo e prej pravnomono razsojeno ali o katerem je bila e sklenjena sodna poravnava; - UR.D. 13. e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave; 14. e ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali e sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; - UR.D. 15. e je o odloilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvonih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

  • Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in ius novorum340. ZPP: Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana, e je sodie kakno odloilno dejstvo napano ugotovilo oziroma e ga ni ugotovilo.* Standard materialne resnice do stopnje preprianja !V pritobi nova dejstva in dokazi le skladno z omejitvijo 286. lena ZPPSprememba tobe po zakljuku glavne obravnave ni dopustna ! Ne pobotnega ugovora v pritobi ! (337. ZPP)

  • Zmotna uporaba materialnega prava341. ZPP: Napana uporaba materialnega prava je podana, e sodie ni uporabilo dolob materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali e jih ni uporabilo pravilno.3 monosti:Uporaba nepravilnega pravila;Napana interpretacija pravilne norme;Napana subsumpcija dejanskega stanja pod pracvno normo

  • Postopek s pritobo- Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno stranko.- Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje brez naroka.- Izvod pravoasne, popolne in dovoljene pritobe vroi sodie prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodiu odgovor na pritobo. Prepozen odgovor na pritobo se ne upoteva.- Ko dobi odgovor na pritobo ali ko se iztee rok za odgovor na pritobo, polje sodie prve stopnje pritobo in odgovor na pritobo, e je bil vloen, z vsemi spisi sodiu druge stopnje. e pritonik trdi, da so bile v postopku na prvi stopnji prekrene dolobe pravdnega postopka, da predsednik senata sodia prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritobi, ki se nanaajo na te kritve, po potrebi pa opravi tudi poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v pritobi resnine.

  • Na II. stopnjiKo prispejo spisi s pritobo k sodiu druge stopnje, sodnik poroevalec preizkusi, ali je pritoba pravoasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo lahko zavre s sklepom e sodnik poroevalec, e tega ni storil predsednik senata sodia prve stopnje. - e sodnik poroevalec pritobe ne zavre, pripravi poroilo za obravnavanje zadeve na pritobenem senatu.Sodie druge stopnje odloa o pritobi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odloitev v zadevi ni potrebna.

  • Obravnava na II. St.e senat sodia druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od e izvedenih dokazov pred sodiem druge stopnje (DVOM V DOKAZNO OCENO SODIA I. ST. !) ali e je bistvene kritve dolob pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoe odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. Sodie druge stopnje razpie obravnavo, tudi e je: - za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodie prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva, ki jih je stranka navedla v pritobi; - za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodie prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiem prve stopnje predlagala, ali dokaze, ki jih je predlagala v pritobi.

  • Meje preizkusa sodbe prve stopnjeSodie druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritobo; e pa se iz pritobe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodie druge stopnje preizkusi sodbo sodia prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritobi, pri tem pa pazi po uradni dolnosti na bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. toke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiem prve stopnje, ter 12. in 14. toke drugega odstavka 339. lena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodie druge stopnje pazi na prekoraitev tobenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

  • Odlobe sodia druge stopnje o pritobi1. P zavre s sklepom kot: prepozno, nepopolno ali nedovoljeno; po ur.d. preizkusi S na podlagi odpovedi in pripoznave le bistvene kr. dolob PP; zamudno S tudi glede kritve dolob materialnega P2. Zavrne pritobo s sodbo kot neutemeljeno in potrdi odlobo soida I. st. e ni protobenih razlogov in razlogov po ur.d.3. Razveljavi S I. st. s sklepom in vrne zadevo v ponovno sojenje ali jo odstopi pristojnemu S - je je DS nepopolno ali napano ugotovljeno; e je podana bistvena kritev CPP; e je prekoraen TZ * e dvomi o dokazni oceni I. st. mora samo odloiti!4. Razveljavi S I. st. s sklepom in tobo zavre e ne gre za sodno jurisdikcijo ali e gre za negativne procesne predpostavke

  • 5. Spremeni sodbo I. st:kadar ugotovi drugano dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodia prve stopnje oziroma kadar odpravi kritve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem; - dejansko stanje - e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave pri, ogledne predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze, njegova odloba pa se opira samo na te dokaze; - posredni dokazi - e sodie prve stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav pri, oglednih predmetov, ki so v spisu, in posredno izvedenih dokazov, stranke pa so imele monost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiem prve stopnje; - posredni dokazi - e je sodia prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva; - indici - e meni, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodie prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo; - samo materialno pravo ! - e je odpravilo kritev dolob pravdnega postopka Prepoved reformatio in peius ! e se ni pritoila tudi druga stranka

  • Pritoba proti sklepu- Je dovoljena, e Z ne doloa izrecno, da ni dovoljenaKadar ni posebne pritobe, se uveljavlja samo v protibi zoper konno odlobo (sodbo ali sklep)Pravoasna pritoba je suspenzivna, e ni drugae doloeno. e zoper sklep ni posebne pritobe se lahko takoj izvri!Sodie II. st.:Zavre pritobo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno;Zavrne pritobo kot neutemeljeno;Ugodi pritobi in sklep spremeni ali razveljavi in vrne zadevo po potrebi v nov postopek

  • Revizija proti sodbiizredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko pravno sredstvo proti pravnomonim odlobam II. st.VS ima kasatorina in revizijska pooblastila

    Omejeno pravno sredstvo samo proti nekaterim PN odlobam in samo iz nekaterih razlogov ! (* stroja omejitev ZPP-D !)

    Osrednji namen: dosei pravilno in zakonito sodno odlobo

  • Dovoljena in dopuena revizija (ZPP-D)Zoper pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vloijo revizijo v 30 dneh od vroitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vroitvi sklepa vrhovnega sodia o dopustitvi revizije (dopuena revizija). Revizija je dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija). e revizija po prejnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, e jo v skladu s 367.a lenom ZPP dopusti sodie (dopuena revizija). e zakon doloa, da revizije ni ali e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe ne presega 2.000 eurov, sodie revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejnjo dolobo lahko sodie revizijo dopusti, e vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov.

  • 367.a len ZPP dopuena revizijaSodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodie dopusti revizijo zlasti v primerih: - e gre za pravno vpraanje, glede katerega odloitev sodia druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodia, ali - e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodia ni, e zlasti, e sodna praksa vijih sodi ni enotna, ali - e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodia ni enotna. O dopustitvi revizije odloi vrhovno sodie na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije.

  • Predlog za dopustitev R- Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vroitvi pravnomone sodbe sodia druge stopnje. - Predlog za dopustitev revizije se vloi pri vrhovnem sodiu. - Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priloiti izvod pravnomone sodbe sodia druge stopnje, lahko pa priloi tudi izvod sodbe sodia prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kritev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. - V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natanno in konkretno navesti sporno pravno vpraanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekreno, okoliine, ki kaejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloiti, zakaj je sodie druge stopnje to vpraanje reilo nezakonito; zatrjevane kritve postopka mora opisati natanno in konkretno, na enak nain pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodia, od katere naj bi odloitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. - e se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodia, mora navesti opravilne tevilke zadev, kopije sodnih odlob sodi druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predloiti. - e stranka ne ravna po tretjem, etrtem in petem odstavku tega lena, se predlog za dopustitev revizije zavre.

  • Odloanje o predlogu za dopustitev RO predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloa senat treh sodnikov vrhovnega sodia. * Za obrazloitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadoa, da se sodie splono sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a lena ZPP ustavne pritobe ! V sklepu o dopustitvi revizije sodie navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vpraanj se revizija dovoli. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep, da revizija ni dopustna, ni pritobe.

  • Revizija se lahko vloi: 1. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. lena tega zakona, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodnik sodia prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, eprav bi jo moral opraviti (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena) ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena); 2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. lena tega zakona v postopku pred sodiem druge stopnje- e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

  • Meje preizkusa revizijeRevizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuene revizije sodie preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpraanj, glede katerih je bila revizija dopuena.

    Nikoli zaradi dejanskega stanja !

    Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, e se nanaajo na bistvene kritve dolob pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloi revizija.

  • e ugotovi bistveno kritev dolob pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. lena ZPP, zaradi katerih je dopustna revizija, razen kritev iz drugega in tretjega odstavka tega lena, revizijsko sodie s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia druge stopnje in sodia prve stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodia prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodiu.

    e ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ugodi revizijsko sodie s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. e ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi revizijsko sodie s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodia prve in druge stopnje ali samo sodbo sodia druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodiu prve oziroma druge stopnje.

  • Zahteva za varstvo zakonitostiZoper pravnomono sodno odlobo lahko vloi dravno toilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloi le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije + pod pogoji za dopustitev revizije!

    Rok za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti se teje: 1. zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vloena pritoba - od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve mogoe izpodbijati s pritobo; 2. zoper odlobo, izdano na drugi stopnji, zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vloena - od dneva, ko je bila odloba vroena tisti stranki, ki ji je bila vroena pozneje.Zoper sodno odlobo iz etrtega odstavka tega lena, izdano na drugi stopnji, zoper katero so stranke vloile revizijo, lahko vloi dravno toilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vroena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vroena prej.

  • RazlogiDravno toilstvo lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. zaradi bistvenih kritev dolob pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. lena ZPP, razen e se kritev nanaa na krajevno pristojnost (4. toka drugega odstavka 339. lena) ali na pristojnost arbitrae (5. toka drugega odstavka 339. lena), e je sodie prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. toka drugega odstavka 339. lena), e je bilo odloeno o zahtevku, o katerem e tee pravda (12. toka drugega odstavka 339. lena), ali e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave (13. toka drugega odstavka 339. lena); 2. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dravno toilstvo ne more vloiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoraitve tobenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

  • Toba za razveljavitev sodne poravnaveToba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloi: 1. zaradi tega, ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae; 2. zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena ZPP) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen; 3. e je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

  • Pristojnost odloanja in rokiTobo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloi v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev. Po preteku treh let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se toba za razveljavitev sodne poravnave ne more ve vloiti. Toba za razveljavitev sodne poravnave se vloi vselej pri sodiu, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. O tobi za razveljavitev sodne poravnave odloa sodie v sestavi, ki jo doloa zakon za odloanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna poravnava sklenjena.

  • Obnova postopka1. e je pri izdaji odlobe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen (1. do 5. toka prvega odstavka 70. lena) oziroma ki je bil s sklepom sodia izloen; 2. e kakni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vroitve, ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem; 3. e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 142. lenu tega zakona, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot est mesecev; 4. e se je postopka udeleeval kot tonik ali toenec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali e stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravien zastopati, ali e pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali e zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali e stranke ni zastopal pooblaenec v skladu s tem zakonom ali e pooblaenec stranke ni imel pooblastila, razen e je bila pravda oziroma e so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 5. e se opira sodna odloba na krivo izpovedbo prie ali izvedenca;

  • 6. e se o