crc initial mak
TRANSCRIPT
INICIJALEN IZVE[TAJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
PO KONVENCIJATA ZA PRAVATA NA DETETO
Skopje, Oktomvri 1996 godina
SODR@INAstrana
PRV DEL: Osnovni podatoci za zemjata i populacijata 5
1.2. Nacionalen proizvod i prose~ni primawa 11
1.3. Politi~ki i administrativen sistem 13
1.4. Ustavna ramka za ostvaruvawe na ~ovekovite
slobodi i prava 16
1.4.1. Za{tita na ~ovekovite slobodi i prava 20
1.4.2. Ograni~uvawa na ~ovekovite slobodi i prava 21
VTOR DEL: Op{ti merki na implementacija 22
1. Definicija na dete 25
2. Op{ti na~ela 29
2.1. Nediskriminacija 29
2.2. Najdobar interes na deteto 30
2.3. Pravo na `ivot, opstanok i razvoj 33
2.4. Po~ituvawe na misleweto na deteto 34
3. Gra|anski prava i slobodi 36
3.1. Ime i dr`avjanstvo 36
3.2. Za~uvuvawe na identitetot 40
3.3. Sloboda na izrazuvawe 41
3.4. Pristap kon soodvetni informacii 42
3.5. Sloboda na misla, uveruvawe i veroispoved
43
3.6. Sloboda na zdru`uvawe i mirno sobirawe 45
3.7. Za{tita na privatnosta 46
3.8. Pravo da ne se bide subjekt na ma~ewe
ili drugo surovo, nehumano ili poni`uva~ko odnesuvawe
ili kaznuvawe 46
2
strana
4. Semejno opkru`uvawe i alternativni na~ini na gri`a 48
4.1. Roditelsko vospituvawe 48
4.2. Odgovornost na roditelite 49
4.3. Oddeluvawe od roditelite 51
4.4. Obedinuvawe na semejstvoto 55
4.5. Izdr`uvawe na decata 57
4.6. Deca bez roditelska gri`a 59
4.7. Posvojuvawe 61
4.8. Nelegalen transfer i nevra}awe na deca 64
4.9. Zloupotreba i zanemaruvawa, vklu~uvaj}i go
fizi~koto i mentalnoto oporavuvawe
i socijalna reintegracija 65
4.10. Periodi~ni proverki na smestuvaweto 66
5. Zdravje i socijalna za{tita 67
5.1. Opstanok i razvoj 67
5.2. Deca so nedostatoci vo razvojot
i invalidizirani deca 67
5.3. Zdravje i zdravstveni uslugi 71
5.4. Socijalna za{tita, slu`bi i mo`nosti za
zgri`uvawe na decata 79
5.5. @ivoten standard 83
6. Obrazovanie, slobodno vreme i kulturni aktivnosti 85
6.1. Obrazovanie, vklu~uvaj}i go i stru~noto ~eno obrazovanie
i naso~uvawe
85
6.2. Celi na obrazovanieto 90
6.3. Slobodno vreme, rekreacija i kulturni aktivnosti
91
3
strana
7. Specijalni merki na za{tita 93
7.1. Deca vo vonredna situacija 93
a. Deca begalci 93
b. Deca vo voena konflikti, vklu~uvaj}i go i fizi~koto
i mentalnoto oporavuvawe i socijalna reintegracija 95
7.2. Decata vo sudir so zakonot 95
a. Sproveduvawe na maloletni~kata pravda 95
b. Deca na koi im e odzemena slobodata, vklu~uvaj}i gi
site formi pritvor, zatvorawe ili staratelstvo 100
v. Osuduvawe na maloletnici, posebno zabranata za
smrtna kazna i do`ivoten zatvor
101
Prikaz na sostojbata na maloletni~kiot kriminalitet 103
g. Fizi~ko i mentalno oporavuvawe i socijalna
reintegracija
106
7.3. Deca vo situacija na eksploatacija, vklu~uvaj}i go
fizi~koto i mentalnoto oporavuvawe i socijalna
reintegracija
107
a. Ekonomska eksploatacija, vklu~uvaj}i i rabota
na deca
107
b. Zloupotreba na droga
108
v. Seksualna eksploatacija i seksualna zloupotreba
114
g. Drugi formi na eksploatacija
114
d. Proda`ba, trgovija i grabnuvawe
115
4
7.4. Deca pripadnici na malcinstva ili avtohtona grupa
116
PRV DEL
Osnovni podatoci za zemjata i populacijata
Republika Makedonija e smestena vo ju`niot del od Balkanskiot
poluostrov i zafa}a povr{ina od 25713 km 2. Spored popisot od 1994
godina ima 1.936.877 `iteli od koi: Makedonci 66,5%, Albanci 22,9%,
Turci 4%, Romi 2,3%, Vlasi 0,4%, Srbi 2%, drugi 1,8% i neizjasneti
0,1%
Tabela 1
Osnovni godi{ni indikatori I
Osnovna
vrednost
1993 1994 1995
Zemji{te
Obrabotliva povr{ina hek. 663256 660797 665891
Po{umeno zemji{te hek. 3158 3881 2824
Broj na izvori na voda 192 186 -
Naselenie
Vkupno `iteli vo sredina na
godinata vo iljadi
2066 2075
Ma`i - 976
5
@eni - 961
@ivorodeni 32374 33487 32154
Umreni 15591 15771 16338
Priroden prirast 16783 17716 15816
Stapki
Natalitet 15.7 16.1 -
Mortalitet 7.6 7.6 -
Priroden prirast 8.1 8.5 -
Smrtnost
nadoen~iwa
24.1 22.5 22.7
Smrtnost na majki1 0.60 1.19 2.18
Izvor: Zavod za statistika
Tabela 2
Prvi rezultati od popisot 1994
Vkupno naselenie 1936877
Doma}instva 503456
Stanovi 582981
Zemjodelski stopanstva 177447
Izvor: Zavod za statistika
Tabela 3
Osnovni godi{ni indikatori II
Osnovna
vrednost
1993 1994 1995
Vkupno vraboteni broj 45721
5
43312
6
39193
1
Samovraboteni 36187 37440 35314
Vraboteni vo op{testvena,
zadru`na, me{ovita, dr`avna i
privatna sopstvenost
42102
8
39568
6
35661
7
Industrija, rudarstvo i
vodostopanstvo
17022
1
16022
5
13914
0
1 Smetano na 10000 naselenie
6
Zemjodelstvo, ribarstvo i {umarstvo 34212 33925 27237
Grade`ni{tvo 36513 33368 31466
Proizvodni uslugi 95855 83451 74163
Neproizvodni uslugi 84227 84717 84611
Lica koi baraat rabota po
kvalifikacii
Vkupno 17484
8
18590
6
21622
2
Visoko stru~no obrazovanie 7250 7236 7719
Vi{e stru~no obrazovanie 5316 5344 5648
Sredno stru~no obrazovanie 45497 47090 51945
Visoko kvalifikuvani i kvalifikuvani 32773 34527 40543
Polukvalifikuvani i so ni`a
podgotovka
84013 91709 11036
7
Izvor: Republi~ki zavod za vrabotuvawe
Tabela 4
Odnos me|u ma{koto i `enskoto naselenie spored
poslednite 4 popisi
Napomena: Obrabotkata na podatocite od popisot 1994 g. za ovoj element e vo tek
godina Vkupno Ma{ko @ensko Broj na
ma`i iljada
`eni
(kulinitet)
1961 1406003 710074 6959929 1020
1971 1647308 834692 812616 1027
1981 1990136 968143 940993 1029
1991 2033964 1027352 1006612 1042
Izvor: Zavod za statistika
Tabela 5
Osnovni strukturi na naselenieto
Napomena: Obrabotkata na podatocite od popisot 1994 g. za ovoj element e vo tek
1961 1971 1981 1991
U~estvo na naselenieto
od 0-14 godini
37,2 32,5 29,1 24,0
7
U~estvo na
rabotosposobno naselenie
56,1 60,0 62,7 64,8
U~estvo na naselenie nad
65 i `ensko nad 60
6,7 7,5 8,2 11,2
U~estvo na
zemjodelskoto naselenie
51,4 39,9 21,7 14,7
U~estvo na naselenieto
od gradskite naselbi
38,6 48,7 55,2 58,0
Izvor: Zavod za statistika
Tabela 6
Naselenie na Republika Makedonija po pol i petgodi{ni starosni grupi
Prvi rezultati od popisot 1994
Vozrast vkupno ma`i `eni vkupno
vo %
ma`i vo
%
`eni vo
%
0 - 4 151233 78005 73228 100,0 51,6 48,4
5 - 9 162675 83609 79066 100,0 51,4 48,6
10 - 14 167097 85817 81280 100,0 51,4 48,6
15 - 19 162159 83229 78930 100,0 51,3 48,7
20 - 24 153447 79124 74323 100,0 51,6 48,4
25 - 29 151927 77889 74038 100,0 51,3 48,7
Izvor: Zavod za statistika
8
Tabela 7
Umreni doen~iwa spored vozrasta
1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
Vkupno 1508 1319 1120 984 1018 781 752
Do 30
dena
717 666 627 566 554 471 462
0 - 6 dena 483 472 446 405 414 346 353
Do 24
~asa
156 179 151 171 198 152 139
1 den 109 118 102 113 88 72 100
2 dena 85 67 73 39 54 48 47
3 dena 56 38 51 29 24 34 27
4 dena 36 29 29 19 15 18 19
5 dena 19 23 24 21 21 8 9
6 dena 22 18 16 13 14 14 12
7 - 13
dena
85 72 75 63 53 57 53
14 - 20 71 61 46 47 44 33 28
9
dena
21 - 27
dena
63 50 49 34 28 23 17
28 - 29
dena
15 11 11 17 15 12 11
1 mesec 170 151 107 97 101 79 71
2 meseca 134 138 97 88 88 59 44
3 meseci 109 102 75 76 66 48 53
4 meseci 105 67 56 55 55 37 28
5 meseci 75 51 36 31 40 22 23
6 meseci 52 36 29 17 24 16 23
7 meseci 40 32 22 19 25 11 20
8 meseci 28 27 17 16 21 9 7
9 meseci 22 17 21 11 22 11 10
10 meseci 24 17 16 5 11 9 5
11 meseci 32 15 17 3 11 9 6
Izvor: Zavod za statistika
Prose~nata gustina na naselenost iznesuva 80,7 `iteli na 1 km2,
a varira od region do region. Najgusto naselen e regionot na grad
Skopje so 309,7 `iteli na 1km2 ,a najretko planinskiot region so 12,6
`iteli po 1 km2.
Spored ~len 7 od Ustavot na Republika Makedonija oficijalen
jazik vo RM e makedonskiot i negovoto kirili~no pismo. Vo edinicite
na lokalnata samouprava kade kako mnozinstvo ili vo zna~itelen broj
`iveat pripadnici na malcinstva vo slu`bena upotreba pokraj
makedonskiot jazik i negovoto kirili~no pismo, se jazikot i pismoto na
malcinstvata na na~in utvrden so zakon.
10
1.2. Nacionalen proizvod i prose~ni primawa
Op{testveniot (nacionalniot) proizvod vo 1994 iznesuval
123.098 milioni denari, a vo 1995 140.851 milioni denari. Prose~niot
op{t proizvod po glava na `itel vo 1993 iznesuval 709 US dolari, vo
1994 662 US dolari, a vo 1995 - 933 US dolari.
Struktura na nacionalniot proizvod po stopanski oblasti
Osnovna
vrednost
1993 1994
Op{testven proizvod iljadi denari 60411085 12376760
8
Struktura na op{testveniot
proizvod po sektori2
% 100.0 100.0
Zemjodelstvo, ribarstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo
13.6 14.9
Zemjodelstvo i {umarstvo 13.1 14.2
Industrija i rudarstvo 37.9 33.5
Hrana, pijaloci i tutun 11.0 10.6
Obleka i obuvki 8.0 5.8
Drvo i pluta 1.0 1.0
Spisanija i objavuvawe 1.2 1.3
Hemikalii i sli~no 1.9 3.1
Nemetalni minerali 3.2 3.0
Osnovna metalna industrija 4.1 3.0
Metalni proizvodi 7.1 5.4
Drugi industriski proizvodi 0.4 0.3
Elektri~na energija, gas i voda 7.6 6.7
Grade`ni{tvo 7.1 7.0
Uslugi 29.0 33.5
Soobra}aj i vrski 8.1 8.6
Trgovija 18.9 22.9
2 Izvr{eno e probno grupirawe so prilagoduvawe na dejnostite od postoe~kata
Nacionalna EKD klasifikacija kon me|unarodno prifatenata klasifikacija NACE REV1
11
1993 1994
Turizam i ugostitelstvo 2.0 2.0
Javna administracija - -
Drugi pazarni uslugi 3.0 3.0
Nepazarni uslugi 1.8 1.4
Izvor: Zavod za statistika
Prose~na mese~na neto zarabotuva~ka po vraboten vo 1993
godina izrazena vo denari iznesuva 3.782, vo stopanskite dejnosti
3.514, a vo nestopanskite 4.854, vo 1994 godina, 7.817, vo
stopanskite dejnosti 7.451, a vo nestopanskite 9.016 den., vo 1995
godina, 8.581, vo stopanskite dejnosti 8.302, a vo nestopanskite 9.373
denari.
Prose~nata mese~na neto zarabotuva~ka po vraboten
izrazena vo denari, po posebnite poliwa na aktivnosti vo 1994 godina,
spored podatocite na Zavodot za statistika, bila slednata:
Proizvodni stopanski dejnosti:
a) Industrija i rudarstvo 7456
Zemjodelstvo i ribarstvo 6022
[umarstvo
7252
Vodostopanstvo
6619
Grade`ni{tvo
5727
Soobra}aj i vrski 8816
Trgovija
7454
Ugostitelstvo i turizam 6568
Zanaet~istvo i li~ni uslugi 6715
Stanbeno - komunalna dejnost i ureduvawe naselbi
i prostori 8082
Finansiski, tehni~ki uslugi i delovni uslugi 12407
Vonstopanski dejnosti:
12
b) Obrazovanie, nauka, kultura i informacii 8841
Zdravstvena i socijalna za{tita 8945
Op{testveno-politi~ki zaednici i
organizacii
9478
1.3. Politi~ki i administrativen sistem
Od 1989 godina, Republika Makedonija pominuva niz procesot
na op{testvena tranzicija. Vo 1990 godina se odr`aa prvite
pove}epartiski izbori za pratenici vo Sobranieto na RM, so {to se
vospostavija osnovite na noviot politi~ki sistem na parlamentarnata
demokratija.
Vo soglasnost so principite na Povelbata na OON {to se
odnesuvaat na pravoto na site nacii na samoopredeluvawe, koe e
priznato i so "Paktot za gra|anski i politi~ki prava", gra|anite na RM, ja
potvrdija svojata voqa da `iveat vo suverena i nezavisna dr`ava, na
Referendumot organiziran na 8 septemvri 1991 godina. Pozitivnoto
referendumsko izjasnuvawe be{e osnova za usvojuvawe na
Deklaracijata za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i
nezavisna dr`ava" od strana na Sobranieto na RM na 19.12.1991
godina.
Republika Makedonija e edinstvenata zemja koja be{e vo sostav
na biv{ata SFRJ, a koja uspea da stekne nezavisnost i suverenost po
miren pat. Vo nejzinata prijava za ~lenstvo vo OON od 30 juli 1992
godina, isto taka i vo Deklaracijata za prifa}awe na obvrskite sodr`ani
vo Povelbata na ON, Pretsedatelot na RM, deklarira{e deka RM gi
prifa}a obvrskite sodr`ani vo Povelbata na OON i celosno prifa}a niv
da gi ispolni. U{te pove}e, RM kako nezavisna i suverena dr`ava }e se
stremi za celosno po~ituvawe na generalno prifatenite principi na me|
unarodnite odnosi sodr`ani vo dokumentite na ON i vo Finalniot
dokument na OBSE od Helsinki i Pariskata povelba.
Noviot Ustav na Republika Makedonija be{e usvoen od strana na
Sobranieto na RM na 17.11.1991. Toj ja definira (vo ~len 1) Republika
13
Makedonija kako suverena, samostojna, demokratska i socijalna
dr`ava.
Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite
i im pripa|a na gra|anite. Vlasta im pripa|a na gra|anite koi ja
ostvaruvaat preku demokratski izbori na pratenici, po pat na
referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe. Istata se
ostvaruva vo soglasnost so temelnite vrednosti na ustavniot poredok
na
RM, me|u koi: vladeewe na pravoto, podelba na dr`avnata vlast na
zakonodavna, izvr{na i sudska, politi~ki pluralizam i slobodni
neposredni i demokratski izbori.
Zakonodavna vlast: Sobranieto na RM e pretstavni~ki organ
na gra|anite i e nositel na zakonodavnata vlast. Parlamentot na RM e
ednodomen. Sobranieto go so~inuvaat 120 do 140 pratenici.
Pratenicite se izbiraat na op{ti, neposredni i slobodni izbori so tajno
glasawe,
za period od 4 godini.
Izvr{na vlast: a) Pretsedatelot na RM ja pretstavuva
Republikata i e vrhoven komandant na vooru`enite sili na RM. Toj se
izbira na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, za vreme od 5
godini. Istoto lice za pretsedatel mo`e da bide izbrano najmnogu 2
pati. Kandidatot za pretsedatel e izbran za ovaa funkcija dokolku
glasale mnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i.
b) Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast.
Vlasta ja so~inuvaat, pretsedatel (premier) i ministri. Svoite prava i
dol`nosti Vladata gi vr{i vrz osnova i vo ramki na Ustavot i zakon.
Vladata i sekoj nejzin ~len za svojata rabota odgovorna e pred
Sobranieto. Sobranieto mo`e da i izglasa nedoverba na Vladata.
Pretsedatelot na Republikata e dol`en vo rok od 10 dena od
14
konstituiraweto na Sobranieto, mandatot za sostav na Vlada da go
doveri na partijata, odnosno partiite {to imaat osvoeno mnozinstvo
vo Sobranieto. Vladata na predlog na mandatotot i vrz osnova na
programa ja izbira Sobranieto na RM so mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici.
Dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva i drugi organi na
upravata i organizacii utvrdeni so zakon. Zabraneto e politi~ko
organizirawe i dejstvuvawe vo organite na dr`avnata uprava.
Dr`avnata uprava svojata rabota ja vr{i samostojno vrz osnova i vo
ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota e odgovorna pred
Vladata.
Sudska vlast: Sudskata vlast ja vr{at sudovite. Sudovite se
samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|
unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.
Organizacijata na sudstvoto e edinstvena. Zabraneti se vonredni
sudovi. Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto,
organizacijata, sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv se
utvrduva so zakon. Sudijata se izbira bez ograni~uvawe vo traeweto
na mandatot. Sudovite se izbiraat i razre{uvaat od strana na
Sobranieto na RM, na predlog na Republi~kiot sudski sovet.
Republi~kiot sudski sovet go izbira Sobranieto na RM. ^lenovite na
ovoj sovet se izbiraat od redot na istaknatite pravnici za vreme od 6
godini. Pretsedatelot na Republikata predlaga 2 ~lena od 7-te na ovoj
Sovet.
Javno obvinitelstvo: Javnoto obvinitelstvo e edinstven i
samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni i drugi so
zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.
Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova i vo ramkite na
Ustavot i zakon. Javniot obvinitel go imenuva i razre{uva Sobranieto
za vreme od {est godini. Javniot obvinitel u`iva imunitet. Za negoviot
imunitet odlu~uva Sobranieto. Funkcijata javen obvinitel e nespoiva
so vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~ka
partija.
Ustaven sud: Ustavniot sud na RM, ja {titi ustavnosta i
zakonitosta. Go so~inuvaat 9 sudii, {to gi izbira Sobranieto na RM.
Pretsedatelot na RM predlaga 2 sudii na Ustavniot sud. Ustavnite sudii
15
se izbiraat od redot na istaknatite pravnici. Ustavniot sud odlu~uva za
soglasnosta na zakonite so Ustavot, za odgovornosta na Pretsedatelot
na Republikata. Megu drugite funkcii posebno e va`na nadle`nosta na
Ustavniot sud vo za{titata na slobodite i pravata na gra|aninot od
fundamentalno zna~ewe.
16
1.4 Ustavna ramka za ostvaruvawe na ~ovekovite prava i
slobodi
Osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo, slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata
pripadnost i po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|
unarodnoto pravo se temelni vrednosti na ustavniot poredok na
Republika Makedonija.
Konsekventno, gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo
slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata,
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite se ednakvi pred Ustavot i
zakonite.
@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven i konzistentno, vo
Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna nitu po
eden osnov.
Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.
Zabranet e sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko
odnesuvawe i kaznuvawe.
Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena. Nikomu ne mo`e da
mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sud i vo slu~ai i vo
postapka utvrdena so zakon. Liceto povikano, privedeno ili li{eno od
sloboda, mora vedna{ da bide zapoznato so pri~inite za negovoto
povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava
utvrdeni so zakon i od nego ne mo`e da se bara izjava. Isto taka, liceto
ima pravo na branitel vo policiskata i sudskata postapka. Liceto li{eno
od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot
na li{uvaweto od sloboda da bide izvedeno pred sud, koj bez
odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.
Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se
dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.
Potoa, liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito
osudeno, ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni so
zakon.
So Ustavot na Republika Makedonija e promovirano i na~eloto
na zakonitosta vo krivi~noto pravo. Imeno, nikoj ne mo`e da bide
17
kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili
so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna. Vo
ovaa smisla, nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe
ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.3
Se garantira pravoto na `alba protiv poedine~ni pravni akti
doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili
organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata se isto taka garantirani. Ustavot gi garantira i
slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto informirawe i slobodnoto
osnovawe institucii za javno informirawe, slobodniot pristap kon
informaciite, slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii. Isto
taka, se garantira pravoto na odgovor, pravoto na ispravka i pravoto
na za{tita na izvorot na informacijata vo sredstvata za javno
informirawe. Cenzurata e zabraneta.
Se garantira slobodata i tajnosta na pismata i na site drugi oblici
na komunikacija.
Ponatamu, se garantira sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.
Na gra|anite ime se garantira za{tita od povreda na li~niot integritet
{to proizleguva od registriraweto na informaciite za niv preku
obrabotka na podatocite.
Se garantira slobodata na veroispovesta. Vo toj kontekst, se
garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi,
izrazuvawe na verata.
Na gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi
ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni,
kulturni i drugi prava i uveruvawa. Konsekventno, gra|anite slobodno
mo`at da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da
pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.
Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen
protest bez prethodna prijava i bez posebna dozvola.
Sekoj gra|anin ima aktivno i pasivno izbira~ko pravo. Ova pravo
e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori so
3 Na~elata: Nullum crimen, nulla poena sine lege i Ne bis in idem.
18
tajno glasawe. Vo odnos na pasivnoto izbira~ko pravo, sekoj gra|anin
ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni funkcii.
Isto taka, sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do
dr`avnite organi i do drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor.
Pritoa, toj ne mo`e da bide povikan na odgovornost nitu da trpi {tetni
posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne
storil krivi~no delo.
Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na
privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i
ugledot. Nepovredlivosta na domot e garantirana.
Gra|anite na Republika Makedonija imaat dr`avjanstvo na
Republika Makedonija. Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne
mo`e da mu bide odzemeno dr`avjanstvoto, nitu da bide proteran ili
predaden na druga dr`ava. Sekoj gra|anin ima pravo slobodno da se
dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno da go izbira mestoto na
svoeto `iveali{te, da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se vrati
vo nea.
Se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.
Vo ovaa smisla, nikomu ne mo`e da mu bide odzemena ili ograni~ena
sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti
za javen interes utvrden so zakon. Vo slu~aj na eksproprijacija na
sopstvenosta, ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta, se
garantira pravi~en nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od
pazarnata vrednost. Stransko lice mo`e da stekne pravo na
sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.
Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe,
za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na
privremena nevrabotenost. Vo ovie ramki, sekomu, pod ednakvi
uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto. Ponatamu, sekoj
vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka i pravo na platen
dneven, nedelen i godi{en odmor. Od ovie prava vrabotenite ne mo`at
da se otka`at. Zaradi ostavruvawe na svoite ekonomski i socijalni
prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at
da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni
organizacii. Isto taka, se garantira pravoto na {trajk.
19
Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena
za{tita. Sekoj ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva
sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.
Pravo na ~ovekot e slobodno da odlu~uva za sozdavawe na
deca. Vo toj kontekst, Republikata, zaradi usoglasen ekonomski i
socijalen razvoj, vodi humana populaciona politika.
Sekoj ~ovek ima pravo na zdrava `ivotna sredina. Vo taa
nasoka, sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i
prirodata. Od druga strana, Republikata e dol`na da obezbedi uslovi za
ostvaruvawe na pravoto na gra|anite za zdrava `ivotna sredina.
Sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto e dostapno
sekomu pod ednakvi uslovi. Pritoa, osnovnoto obrazovanie e
zadol`itelno i besplatno. Gra|anite imaat pravo, pod uslovi utvrdeni so
zakon, da osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na
obrazovanie, osven vo osnovnoto obrazovanie. Isto taka, se garantira
slobodata na nau~no, umetni~ko i drugi vidovi na tvore{tvo kako i
pravata {to proizleguvaat od nego. Republikata go pottiknuva, go
pomaga i go {titi razvojot na naukata, umetnosta i kulturata.
Pripadnicite na nacionalnite malcinstva imaat pravo slobodno da
go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalnite
osobenosti. Republika Makedonija ja garantira za{titata na etni~kiot,
kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnite malcinstva.
Isto taka, pripadnicite na nacionalnite malcinstva imaat pravo da
osnovaat kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru`enija
zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet. Tie imaat
pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie
pri {to go izu~uvaat i makedonskiot jazik.
Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava
garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i so me|unarodni
dogovori. Republikata garantira pravo na azil na stranci i lica bez
dr`avjanstvo progoneti poradi demokratsko politi~ko uveruvawe i
dejstvuvawe. Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz
osnova na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na
reciprocitet. Pritoa, stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi
politi~ko krivi~no delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za
politi~ki krivi~ni dela.
20
1.4.1. Za{tita na ~ovekovite slobodi i prava
Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i
pravata utvrdeni so Ustavot, pred sudovite i pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija, vo postapka zasnovana vrz na~elata na
prioritet i itnost. Ustavniot sud gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot, {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta,
mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i
dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na
pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost. Isto
taka, se garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti
na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.
Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekovite prava i osnovni
slobodi i aktivno da pridonesuva, poedine~no ili zaedno so drugi, za
nivno unapreduvawe i za{tita.
Isto taka, Sobranieto na Republika Makedonija osnova postojana
anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot.
Nejzinite naodi se osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na
odgovornost na nositelite na javnite funkcii. Pokraj toa, Sobranieto
izbira Naroden pravobranitel koj gi {titi ustavnite i zakonskite prava na
gra|anite koga im se povredeni od organite na dr`avnata uprava i od
drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.4
Vo funkcija na unapreduvawe na me|uetni~kite odnosi vo
Republika Makedonija, soglasno Ustavot, Sobranieto go osnova
Sovetot za me|uetni~ki odnosi. Ovoj Sovet go so~inuvaat:
Pretsedatelot na Sobranieto (toj e voedno i pretsedatel na Sovetot) i
po dvajca ~lenovi Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Romi i dvajca
~lenovi od drugite nacionalni malcinstva vo Makedonija koi gi izbira
Sobranieto. Sovetot gi razgleduva pra{awata od me|uetni~kite odnosi
4 Treba da se ka`e deka uslovite za izbor i razre{uvawe, nadle`nosta i na~inot na
rabota na Narodniot pravobranitel se ureduvaat so zakon. Vo tek se podgotovkite za
donesuvawe na ovoj zakon.
21
vo Republikata i dava mislewe i predlozi za nivno re{avawe.
Sobranieto e dol`no da gi razgleda mislewata i predlozite na Sovetot i
da donese odluka vo vrska so niv.
1.4.2. Ograni~uvawa na ~ovekovite slobodi i prava
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se
ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. Imeno, vo odnos na
slobodata i tajnosta na pismata i drugite oblici na komunicirawe, vrz
osnova na sudska odluka mo`e da se otstapi od na~eloto na
nepovredlivost na tajnosta na pismata, ako e toa neophodno za
vodewe na krivi~na postapka ili ako toa go baraat interesite na
odbranata na zemjata. Ponatamu, programite i dejstvuvaweto na
zdru`enijata na gra|anite i politi~kite partii ne mo`at da bidat
naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata i
kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na
nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost. Koristeweto na
pravoto na mirno sobirawe i javno protestirawe mo`e da bide
ograni~eno samo vo uslovi na vonredna i voena sostojba. Potoa,
pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno so
sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili spre~uvawe na
krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto. [to se odnesuva na
slobodata na dvi`ewe, ostvaruvaweto na ova pravo mo`e da se
ograni~i so zakon, edinstveno vo slu~aite koga e toa potrebno zaradi
za{tita na bezbednosta na Republikata, vodewe na krivi~na postapka
ili za{tita na zdravjeto na lu|eto. Isto taka, so zakon mo`e da se
ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno
organizirawe i pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i
organite na upravite.
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat
ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba, vo soglasnost so
odredbite na Ustavot. Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e
da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik,
vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imot ili op{testvena polo`ba.
Pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, ne~ove~ko i poni`uva~ko
postapuvawe i kaznuvawe, pravnata odredenost na kaznivite dela i
22
kaznite, kako i slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto
izrazuvawe na mislata i veroispovesta ne mo`at voop{to da se
ograni~at.
Vtor del
OP[TI MERKI NA IMPLEMENTACIJA (~len 4, 42, 44 od KPD)
Republika Makedonija kako zemja sukcesor na porane{nata
SFRJ, so pismo na ministerot za nadvore{ni raboti broj 5093/1 od 10
noemvri 1993 godina, pristapi kon Konvencijata za pravata na deteto
od 20 noemvri 1989 godina. Notifikacijata na sukcesijata na Republika
Makedonija kon Konvencijata za pravata na deteto be{e deponirana
kaj Generalniot sekretar na 02 dekemvri 1993 godina, kako datum na
nejzino primawe, a so va`nost za Republika Makedonija od 17
septemvri 1991 godina, kako datum od koj Republika Makedonija gi
prezema odgovornostite za nejzinite me|unarodni odnosi.
Odredbite za Konvencijata za pravata na deteto bea celosno
inkorporirani vo doma{nata legislativa na porane{nata SFRJ, a so toa i
vo republi~koto zakonodavstvo na Republika Makedonija kako nejzina
federalna edinica.
Vo soglasnost so zakonskata postapka predvidena za
ratifikuvawe na me|unarodnite konvencii, a so cel da se izbegnat
potencijalnite kolizii i neispolnuvawa na obvrskite prezemeni so me|
unarodnite konvencii, Vladata na Republika Makedonija odlu~uvaj}i za
pristapuvaweto, po pat na sukcesija, kon ovaa Konvencija konstatira
deka ne postoi potreba od izmenuvawe na doma{nata legislativa kako
posledica od prifa}aweto na Konvencijata za pravata na deteto.
U{te pove}e, soglasno ~lenot 118 od Ustavot na Republika
Makedonija, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se
menuvaat so zakon. Konsekventno, odredbite na Konvencijata za
23
pravata na deteto se del od doma{nata legislativa na Republika
Makedonija i kako takvi se direktno primenlivi.
Vo soglasnost so ~len 4 od Konvencijata za pravata na deteto,
Vladata na Republika Makedonija posvetuva soodvetno vnimanie vrz
merkite {to se prezemaat i {to vo idnina treba da se prevzemat za {to
poefikasno primenuvawe na odredbite od Konvencijata za pravata na
deteto. Vo taa smisla, Vladata, preku nadle`nite ministerstva
organizira pove}e proekti za podobruvawe na polo`bata na decata i za
pocelosno ostvaruvawe na pravata predvideni so ovaa Konvencija.
Posebni aktivnosti se prezemaat vo oblasta na obrazovanieto,
socijalnata i zdravstvenata za{tita na decata.
Trgnuvaj}i od ~len 4 od Konvencijata za pravata na deteto,
Republika Makedonija gi prezema maksimalnite merki vo soglasnost
so raspolo`ivite sredstva. Vo ovoj kontekst, treba da se naglasi deka
te{kata ekonomska sostojba na Republika Makedonija (kako rezultat
na tranzicioniot period na prilagoduvawa na celokupniot socio-
ekonomski sistem na pazarni uslovi i ogromnite {teti {to Republika
Makedonija gi trpe{e ne po svoja vina predizvikani so ednostranoto
embargo nametnato od Republika Grcija i me|unarodnite sankcii
vospostaveni sprema SRJ) zna~itelno vlijae vrz ostvaruvaweto na
nekoi socio-ekonomski prava na site gra|ani na Republika Makedonija
vklu~uvaj}i gi i decata. Sepak, proektite i merkite nameneti za za{tita
i podobruvawe na sostojbata na decata se od prioriteten karakter i se
pravat napori {to pocelosno da se ostvarat. Vo ovie ramki Republika
Makedonija aktivno sorabotuva so pove}e me|unarodni organizacii
(UNICEF, UNHCR, ICRC) kako i so me|unarodni i doma{ni nevladini
organizacii.
Inicijalniot izve{taj za Republika Makedonija po Konvencijata za
pravata na deteto e izgotven od me|uresorska rabotna grupa. Vo ovoj
izve{taj se vneseni momentalnite podatoci za legislativata, statistikata
i merkite {to se prezemaat. Site eventualni izmeni ili precizirawe na
legislativata, kako i informaciite za merkite {to seu{te se vo tek ili
naskoro }e se prezemat, }e bidat vneseni vo sledniot izve{taj.
24
Vo odnos na obvrskata vo ~len 42 od Konvencijata za pravata
na deteto, diseminirawe na informacii za zna~eweto na Konvencijata,
dosega vo sorabotka so doma{nite nevladini organizacii izgotvena e
bro{ura so prevod na Konvencijata i propratno objasnuvawe. Ovaa
bro{ura be{e {iroko distribuirana. Vo najskoro vreme se planira
po{iroka akcija za distribuirawe na Konvencijata za pravata na deteto i
za podignuvawe na svesta kon naj{irokata javnost za zna~eweto na
pravata na deteto. Akcijata bi bila organizirana od Ministerstvoto za
trud i socijalna politika, Ministerstvoto za obrazovanie, Ministerstvoto
za zdravstvo i Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Zamisleno e kako
proekt vo koj pokraj distribucijata na materijali za Konvencijata, }e
bidat organizirani i informativni sredbi i seminari od ovaa oblast.
25
1. DEFINICIJA NA DETE ( ~len 1 od KPD )
Soglasno ~lenot 1 od Konvencijata za pravata na deteto, status
na dete vo pravniot sistem na Republika Makedonija imaat site lica koi
ne navr{ile 18 godini `ivot. Po navr{uvaweto 18 godini, liceto stanuva
polnoletno i steknuva celosna delovna sposobnost. Spored
Ustavot na Republika Makedonija sekoj gra|anin so napolneti 18 godini
`ivot steknuva izbira~ko pravo. Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i
neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori so tajno glasawe.
Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata
sposobnost.
So Ustavot e predvidena dolnata granica za vrabotuvawe,
spored koj lice pomlado od 15 godini `ivot ne mo`e da bide vraboteno.
Spored Zakonot za semejstvoto, maloletnik pod staratelstvo koj
napolnil 15 godini od `ivotot mo`e sam, bez odobrenie na staratelot,
da zasnova raboten odnos i slobodno da raspolaga so ostvarenata
plata, pri {to e dol`en sam da pridonesuva za svoeto izdr`uvawe,
vospitanie i stru~no osposobuvawe. Vakviot maloletnik mo`e sam da
prezema pravni raboti za koi, dokolku se od pogolemo zna~ewe, e
potrebno odobrenie od negoviot staratel.
Spored Zakonot za li~na karta, li~nata karta kako javna isprava
so koja se doka`uva identitetot, dr`avjanstvoto i `iveali{teto na gra|
aninot dol`en e da ja ima sekoj gra|anin so napolneti 18 godini.
Li~nata karta mo`e da se izdade i na gra|anin so napolneti 15 godini
`ivot, na negovo barawe.
Spored Zakonot za procesna postapka strankata koja e napolno
delovno sposobna mo`e sama da gi vr{i dejstvijata vo postapkata.
Maloletnik koj ne steknal celosna delovna sposobnost, procesno e
sposoben vo granicite vo koi mu se priznava delovnata sposobnost.
Strankata koja nema procesna sposobnost ja zastapuva nejziniot
zakonski zastapnik. Vo toj kontekst, spored Zakonot za semejstvoto,
roditelite imaat pravo i dol`nost da gi zastapuvaat svoite maloletni
deca, vo ramkite na ostvaruvaweto na dol`nostite koj proizleguvaat
od roditelskoto pravo .
26
Spored Zakonot za semejstvoto, brak ne mo`e da sklu~i lice
koe ne napolnilo 18 godini `ivot. Ako lice pomlado od 18 godini saka
da sklu~i brak, nadle`niot sud mo`e, vo vonprocesna postapka, da
dozvoli sklu~uvawe na brak na lice koe napolnilo 16 godini `ivot, ako
utvrdi deka toa dostignalo telesna i du{evna zrelost, potrebna za
vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat vo brakot, a po
prethodno pribaveno mislewe od zdravstvena ustanova i uka`ana
stru~na pomo{ od centarot za socijalna rabota. Vo vrska so
ostvaruvaweto na ovaa mo`nost, Krivi~niot zakon na RM go
sankcionira sklu~uvaweto na ni{toven brak i ovozmo`uvaweto da se
sklu~i nedozvolen brak.
Tatkovstvo na dete rodeno nadvor od brak mo`e da priznae
sekoe polnoletno delovno sposobno lice, kako i maloletno lice ako e
postaro od 16 godini.
Samo maloletno lice mo`e da bide posvoeno. Soglasnosta za
posvojuvawe roditelite ja davaat po napolnuvawe na tri meseci
vozrast na deteto. Posvojuvaweto na deteto mo`e da se zasnova
najrano po navr{uvawe na tri meseci starost na deteto.
Zakonot za zdravstvena za{tita ja predviduva mo`nosta, pravata
od zdravstvenoto osiguruvawe, vo soglasnost so ovoj zakon da im se
obezbedi i na ~lenovite na semejstvoto na osigurenicite . Kako
~lenovi na semejstvoto , vo smisla na ovoj zakon se smetaat,
bra~niot drugar i decata (rodeni vo brak ili von brak) posinocite,
posvoenite deca i decata zemeni na izdr`uvawe. Po ovoj osnov, decata
gi ostvaruvaat pravata od zdravstvenoto osiguruvawe do navr{uvawe
na 18 godini vozrast. Isto taka, ovoj zakon predviduva pravo na
zdravstvena za{tita, vrz osnova na vzaemnost i solidarnost za site
deca i maloletnici do 18 godini vozrast, odnosno za onie deca koi ne
go ostvaruvaat pravoto na zdravstvena za{tita vrz osnova na
prethodno spomenatiot osnov.
Spored Zakonot za odbrana, voenata obvrska na gra|anite e
op{ta, i na nea podle`at site gra|ani od ma{ki pol na vozrast od 17 do
55 godini `ivot. Taa se sostoi od: regrutna obvrska, obvrska na
slu`ewe voen rok i obvrska na slu`ewe vo rezerven sostav.
Regrutiraweto se vr{i po napolnuvaweto na 18 godini `ivot na
regrutot, a po barawe na regrutot, regrutiraweto mo`e da se izvr{i i
27
na 17 godini `ivot. Regrutite se upatuvaat na slu`ewe na voeniot rok
po napolnuvaweto na 19 godini `ivot.
Ustavot na Republika Makedonija predviduva zadol`itelno i
besplatno osnovno obrazovanie, koe e dostapno za sekogo pod
ednakvi uslovi. Soglasno ovaa odredba, Zakonot za osnovno
obrazovanie predviduva zadol`itelno osnovno obrazovanie za site
deca od 7 do 15 godini, vo traewe od 8 godini.
Krivi~noto pravo na Republika Makedonija predviduva posebno
tretirawe na maloletnite storiteli na krivi~ni dela. Vo toj kontekst, vo
krivi~no-pravna smisla, dete e sekoe lice koe vo momentot na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne navr{ilo 14 godini `ivot i e
krivi~no neodgovorno. Krivi~no odgovorni mo`at da bidat samo
maloletnicite me|u 14 i 18 godini `ivot. Ako vo tekot na krivi~nata
postapka se utvrdi deka maloletnikot vo momentot na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo ne navr{il 14 godini `ivot, krivi~nata postapka se
zapira i za toa se izvestuva nadle`niot organ za staratelstvo.
Krivi~not zakon na Republika Makedonija predviduva niza
krivi~ni dela vo koi subjekt na za{tita e maloletnikot : ubistvo na dete
pri pora|awe, naveduvawe na samoubistvo i pomagawe pri
samoubistvo, grabnuvawe, polov napad vrz dete, obquba so
zloupotreba na polo`bata, zaveduvawe, podveduvawe i
ovozmo`uvawe polovi dejstvija, vonbra~en `ivot so maloletno lice,
odzemawe maloletnik, zapu{tawe i maltretirawe na maloletni lica,
to~ewe na alkoholni pijaloci na maloletnici, posreduvawe vo vr{ewe
na prostitucijata, prika`uvawe na pornografski materijal na dete,
promena na semejna sostojba, odzemawe maloletnik, napu{tawe
nemo}no dete, povreda na semejni obvrski i nepla}awe izdr{ka.
Soglasno ovoj zakon, zabraneto e to~ewe i prodavawe na
alkoholni pijaloci na maloletnici. Maloletnicite do 14 godini `ivot se
za{titeni i od prika`uvaweto od pornografski materijali, preku
prodavawe, prika`uvawe ili javno izlagawe na spisi, sliki, audovizuelni i
dr. predmeti so pornografska sodr`ina, ili prika`uvawe na
pornografska pretstava.
Vo vrska so prakti~noto ostvaruvawe na zabranata za to~ewe
na alkoholni pijaloci na maloletni lica pomladi od 16 godini,
nevladinata organizacija "Zdru`enie za za{tita na decata na
28
Makedonija " ima mislewe deka dr`avnite slu`bi ne go kontroliraat
dovolno sproveduvaweto na ovaa zabrana, kako i deka ne postoi
zadol`itelna proverka na vozrasta (preku identifikacija so soodveten
dokument) od strana na licata koi prodavaat alkohol.
Soglasno paragraf 9 od Preambulata na Konvencijata, vo
Republika Makedonija e predvidena za{tita na deteto i pred ra|aweto.
Imeno, spored Zakonot za vonprocesna postapka, ako se o~ekuva ra|
awe na dete koe bi mo`elo da bide povikano na nasledstvo, za
ostvaruvaweto na naslednite prava na ova dete vo slu~aj da se rodi
`ivo, e dol`en da se gri`i sudot {to ja vodi postapkata za raspravawe
na ostavinata vo pogled na koja, toa bi mo`elo da bide povikano na
nasledstvo. Vo taa smisla, sudot e dol`en da go izvesti staratelskiot
organ za toa deka se o~ekuva ra|awe na dete koe bi mo`elo da bide
povikano na nasledstvo, za toj da oceni dali interesite na deteto }e gi
zastapuva negoviot roditel ili toa }e go vr{i staratel. So
inkriminiraweto na deloto "Protivpravno prekinuvawe na bremenosta"
(vidi 5.1), de facto se za{tituva i nerodenoto dete, iako toa krivi~no
delo e svoeviden kompromis me|u pravoto na nerodenoto dete na
`ivot i pravoto na majkata samostojno da odlu~uva za ra|aweto na
decata.
29
2. OP[TI NA^ELA
Soglasno Konvencijata, op{tite na~ela {to se predvideni vo
~lenovite 2, 3, 6 i 12 , a koi se obvrzuva~ki za dr`avata dogovorna
strana na ovaa Konvencija, mora da bidat garantirani preku
zakonodavni, sudski i administrativni merki. Toa se: principot na
nediskriminacija (~len 2 od Konvencijata), principot na najdobriot
interes na deteto i principot za po~ituvawe na misleweto na deteto
(~len 3 i 12 od Konvencijata), pravoto na `ivot, opstanok i razvoj (~len
6 od Konvencijata). Site ovie na~ela se celosno vgradeni vo
zakonodavstvoto na Republika Makedonija.
2.1. Nediskriminacija (~len 2 od KPD )
Principot na nediskriminacija e vgraden vo zakonodavstvoto na
Republika Makedonija na konstitucionalno nivo. Spored ~lenot 9 od
Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i
pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i
socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i
op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
Soglasno ovaa ustavna opredelba, principot na nediskriminacija se
odnesuva i na decata. Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita
na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred
Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka zasnovana vrz
na~elata na prioritet i itnost. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|
aninot mo`at da bidat ograni~eni za vreme na voena ili vonredna
sostojba spored odredbite na Ustavot. Ograni~uvaweto na istite vo
nikoj slu~aj ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa,
boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno i socijalno poteklo, imotna ili
op{testvena polo`ba.
Spored Zakonot za semejstvoto, pravata i dol`nostite na
roditelite i na drugite rodnini sprema decata, kako i pravata i
30
dol`nostite sprema roditelite i drugite rodnini se ednakvi, bez ogled
dali decata se rodeni vo brak ili nadvor od brak.
Vr{eweto na diskriminacija e sankcionirano so Krivi~niot zakon
na RM, spored koi so kazna zatvor od 3 meseci do 3 godini, }e se kazni
toj {to vrz osnova na razlika na, rasa, pol, jazik, veroispoved, politi~ko
ili drugo uveruvawe, nacionalno i socijalno poteklo, ra|awe,
obrazovanie, op{testvena polo`ba ili drugo li~no svojstvo }e mu
odzeme ili ograni~i pravo na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustav,
zakon ili drug propis ili op{t akt ili so ratifikuvan me|unaroden
dogovor, ili koj vrz osnova na ovie razliki im dava na gra|anite
povlastici ili pogodnosti.
2.2. Najdobar interes na deteto (~len 3 od KPD)
Ova na~elo postoi kako praven poim vo zakonodavstvoto na
RM, a posebno e prisutno vo semejnoto zakonodavstvo, sudskite i
upravni postapki. Soglasno ~len 3 stav 2 od Konvencijata, Ustavot na
Republika Makedonija predviduva pravo i dol`nost na roditelite da se
gri`at za izdr`uvawe i vospituvawe na decata. Roditelskoto pravo e
podetalno razraboteno so odredbite na Zakonot za semejstvoto,
spored koj roditelite sprema svoite deca imaat ednakvi prava i
dol`nosti vo ostvaruvaweto na roditelskoto pravo, koe se sostoi od
gri`a za podigawe, ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie, gri`a za
zdravjeto, zastapuvawe na pravata i interesite na svoite deca, kako i
razvivawe na nivnite rabotni sposobnosti i naviki. Ostvaruvaweto na
roditelskoto pravo se bazira vrz na~eloto na po~ituvawe na potrebite
i interesite na decata (na~eloto na najdobar interes na deteto).
Roditelskoto pravo roditelite go vr{at zaedni~ki i spogodbeno.
Roditelskoto pravo prestanuva so polnoletstvoto na deteto ili na drug
na~in predviden so ovoj zakon. Centarot za socijalna rabota vr{i
nadzor nad vr{eweto na roditelskoto pravo, pritoa toj e dol`en da
prezema merki potrebni zaradi za{tita na li~nosta, pravata i
interesite na deteto. Vo toj kontekst centarot za socijalna rabota, ako
toa go baraat interesite na deteto mo`e da gi prezeme slednite merki:
da gi predupredi roditelite na nedostatocite vo vospituvaweto i
razvojot na deteto, da im pomaga i da gi upati vo sovetuvali{te so cel
31
da gi otstranat nedostatocite vo vospituvaweto i razvojot na deteto,
da podnese re{enie za postojan nadzor vo vr{eweto na roditelskoto
pravo (za site deca ili samo vo pogled na nekoe od niv), so re{enie da
go odzeme deteto od edniot roditel i da go doveri na ~uvawe i
vospituvawe na drugiot roditel, na nekoe drugo lice ili na soodvetna
ustanova (ako postojat uslovi predvideni so zakon), da pobara
izvestuvawe za na~inot na upravuvawe so imotot na deteto (ako
postoi somnenie za zloupotreba). Vo slu~aj na zloupotrebuvawe vo
vr{eweto na roditelskoto pravo ili grubo zanemaruvawe vo vr{eweto
na roditelskite dol`nosti, po pribaveno mislewe od centarot za
socijalna rabota, sudot, vo vonprocesna postapka mo`e da donese
re{enie za odzemawe na vr{eweto na roditelskoto pravo na roditelot.
Roditelskoto pravo mo`e, so odluka na sudot, da mu bide vrateno na
roditelot koga }e prestanat pri~inite poradi koi toa pravo e odzemeno.
Vo slu~aj na spogodbeno razveduvawe na brakot, ako bra~nite
drugari imaat zaedni~ki maloletni deca, potrebno e da podnesat
spogodba za na~inot na vr{eweto na roditelskite prava i dol`nosti i za
izdr`uvaweto i vospituvaweto na decata. Pri ocenuvawe na
spogodbata na bra~nite drugari, sudot e dol`en da pribavi mislewa od
centarot za socijalna rabota zaradi za{tita na interesite na decata, i
dokolu oceni deka spogodbata e sprotivna na nivnite interesi, }e
donese svoja odluka.
Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, Republikata im
obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli i decata bez
roditelska gri`a. Razrabotuvaj}i ja ovaa ustavna odredba, Zakonot za
semejstvoto, staratelstvoto vrz maloletnici go utvrduva so cel da se
obezbedi za{tita na deca bez roditeli i maloletni deca bez roditelska
gri`a. Staratelot na maloletnoto lice e dol`en da se gri`i kako roditel za
li~nosta na maloletnikot, a osobeno za negovoto zdravje, vospitanie,
obrazovanie, da gi zastapuva negovite prava i interesi, sovesno da
upravuva so negoviot imot i da go osposobuva za samostoen `ivot i
rabota.
Spored zakonskite propisi vo Republika Makedonija,
posvojuvaweto mo`e da se zasnova samo ako e vo interes na
maloletnikot. Posvojuvaweto se zasnovuva pred Centarot za socijalna
rabota. Pritoa, }e se pristapi kon zasnovawe na posvojuvaweto, samo
32
ako, so prezemenata postapka se ispolneti uslovite propi{ani so ovoj
zakon i ako e toa korisno i vo interes na posvoenikot.
Vo sproveduvaweto na prisilnoto izvr{uvawe, vo izvr{nata
postapka, sudot vodi smetka za potrebata od za{tita na li~nosta na
deteto. Vo toj kontekst, sudot }e odlu~i dali izvr{uvaweto }e go
sprovede so izrekuvawe na pari~na kazna protiv liceto kaj kogo se
nao|a deteto ili so odzemawe na deteto od toa lice, pritoa
izvr{uvaweto }e se sprovede so odzemawe na deteto, ( i negovo
predavawe na roditelot, odnosno drugo lice ili ustanova) samo ako
celta na izvr{uvaweto ne mo`e da se postigne so izrekuvawe i
izvr{uvawe na odlukata za pari~na kazna.
Po~ituvaj}i go najdobriot interes na maloletnikot, vo krivi~noto
procesno pravo e predvidena posebna krivi~na postapka protiv
maloletnicite (podetalno analizirana podolu). Vo ovaa krivi~na
postapka se vgradeni site principi i pravila od sovremenata krivi~no-
procesna praktika, uva`uvaj}i gi posebnite biopsihi~ki osobini na
li~nosta na maloletnikot. Vo krivi~nata postapka, od dol`nosta da
svedo~at oslobodeni se maloletnite lica koi {to so ogled na vozrasta i
dru{evnata razvienost ne se sposobni da go svatat zna~eweto na
pravoto, osven ako samiot obvinet toa ne go bara. Istoto pravilo se
primenuva i vo procesnata postapka.
Na~eloto na najdobriot interes na deteto, e predvideno so
Ustavot na RM, spored koj Republikata posebno gi za{tituva
maj~instvoto, decata i maloletnite lica, poradi {to lice pomlado od 15
godini ne mo`e da bide vraboteno. Vo slu~aj na vrabotuvawe na
maloletno lice, toa ima pravo na posebna za{tita pri rabotata.
Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani na rabotni mesta {tetni
za nivnoto zdravje i moralot. Soglasno Zakonot za rabotni odnosi na
rabotnikot pomlad od 18 godini, mu se obezbeduva godi{en odmor
spored osnovite i merilata so koi se utvrduva dol`inata na godi{niot
odmor na drugite rabotnici, zgolemen za 7 rabotni dena. Rabotnikot
pomlad od 18 godini ne mo`e da raboti podolgo od polnoto rabotno
vreme, a vo industrijata, grade`ni{tvoto i soobra}ajot maloletnikot ne
mo`e da raboti no}e me|u 22 i 6 ~asot naredniot den.
Po{irokoto tolkuvawe na na~eloto na najdobar interes na
deteto gi opfa}a i pravoto na deteto na zdrava `ivotna sredina,
33
pravoto na garantirana zdravstvena za{tita i pravoto na obrazovanie
(podetalno analizirani podolu). Site ovie prava se garantirani so
Ustavot na Republika Makedonija.
2.3. Pravo na `ivot, opstanok i razvoj (~len 6 od KPD)
Obvrskata za dr`avata dogovorna strana, predvidena vo ~len 6
od ovaa Konvencija, priznavawe na neotu|ivoto pravo na `ivot za
sekoe dete, proizleguva od priznavaweto na neotu|ivoto pravo na
`ivot na sekoj ~ovek. Ova pravo e zagarantirano so Ustavot na
Republika Makedonija, spored koj `ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.
Ograni~uvawata na slobodite i pravata, edinstveno vo slu~aite
utvrdeni so Ustavot, ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot.
So cel da se obezbedat vo najgolema mo`na mera opstanokot i
pravilniot razvoj na deteto, Republikata obezbeduva posebna gri`a i
za{tita na semejstvoto, maj~instvoto, decata, maloletnite lica, na
decata bez roditeli i na decata bez roditelska gri`a. Kako {to be{e
spomenato, Ustavot utvrduva pravo i dol`nost na roditelite da se
gri`at za izdr`uvaweto i vospituvaweto na decata.
Od posebna va`nost za pravilniot razvoj na decata e ustavno
zagarantiranoto pravo na zdravstvena za{tita, socijalna sigurnost i
socijalno osiguruvawe. Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i
socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna
pravednost. So Ustavot se predviduva pravoto na sekoj ~ovek
slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca. Vo toj kontekst, zaradi
ostvaruvawe na usoglasen ekonomski i socijalen razvoj, Republikata
vodi humana populaciona politika.
^lenot 6, stav 2 e vo direktna korelacija so obvrskite predvideni
vo ~lenovite 24-27 od Konvencijata (podetalno analizirani podolu).
2.4. Po~ituvawe na misleweto na deteto (~len 12 od KPD)
34
Za razlika od ~lenot 13 od Konvencijata koj na deteto mu go
garantira pravoto na izrazuvawe za site raboti, bez razlika dali deteto
e sposobno da formira svoe mislewe za istite, ~lenot 12 obezbeduva
da bide zemeno predvid misleweto na deteto za site pra{awa koi se
odnesuvaat na nego, posebno vo sudskite i upravnite postapki. Ova
pravo se odnesuva samo za deteto koe e sposobno da formira svoe
sopstveno mislewe (soglasno vozrasta i zrelosta na deteto). Pri toa na
dr`avata dogovorna strana na ovaa Konvencija e ostaveno da
predvidi vo svoeto zakonodavstvo vo koi slu~ai i do koja mera
misleweto na deteto }e se zema predvid.
Ova na~elo e vgradeno vo zakonodavstvoto na Republika
Makedonija. Spored Zakonot za semejstvoto ako vo brakorazvodniot
spor (ili spogodbeno razveduvawe na brakot) se re{ava za ~uvawe,
izdr`uvawe i vospituvawe na decata, sudot }e go povika centarot za
socijalna rabota da u~estvuva vo postapkata, zaradi za{tita na
interesite na decata. Vo toj kontekst centarot za socijalna rabota }e
dade predlog za ~uvawe, izdr`uvawe i vospituvawe na decata, a
mo`e, vo granicite na ovoj predlog, da iznesuva novi fakti i dokazi {to
strankite ne gi navele, da vlo`uva pravni srestva i da prezema dugi
procesni dejstvija vo interes na decata. Centarot za socijalna rabota
dava svoe mislewe za spogodbata (pri spogodbeno razveduvawe na
brakot) na bra~nite drugari, ocenuvaj}i dali istata e vo soglasnost so
interesite na deteto. Vo ovaa postapka centarot za socijalni raboti so
primenuvawe na psihosocijalni metodi, adekvatni na vozrasta i
potrebite na deteto, go konsultira misleweto na deteto (bez ogled na
vozrasta). Pri toa e dol`en da go respektira misleweto na deteto
postaro od 10 godini, ako istoto e vo interes na deteto.
Vo vrska so pravoto na deteto da go izrazi svoeto mislewe vo
brakorazvodnite sporovi, nevladinata organizacija "Zdru`enie za
za{tita na decata na Makedonija" ima mislewe deka postoi
neodgovornost i nezainteresiranost na roditelite vo odnos na
misleweto na deteto po ova pra{awe. Kako posledica na vakviot
odnos, deteto stanuva frustrirana, pasivna li~nost, nespremna da se
soo~i so problemite, obvrskite i odgovornostite {to go o~ekuvaat.
35
Vo postapkata za priznavawe na tatkovstvo, ako deteto e
postaro od 16 godini, potrebna e i negova soglasnost za priznavawe
na tatkovstvoto.
Spored Zakonot za posvojuvawe, za posvojuvaweto e potrebna
soglasnost na obata roditela na posvoenikot, odnosno na negoviot
staratel i na posvoenikot ako e postar od 10 godini. Za posvojuvaweto
e potrebno prisustvo na posvoitelot, negoviot bra~en drugar,
roditelite, odnosno na staratelot na posvoenikot, kako i na
posvoenikot ako e postar od 10 godini. Licata koi zadol`itelno
prisustvuvaat pri posvojuvaweto go potpi{uvaat zapisnikot.
Zakonot za nasledstvo utvrduva deka testament mo`e da
sostavi sekoe lice sposobno za rasuduvawe {to napolnilo 16 godini na
vozrast.
Spored Zakonot za li~no ime, na maloletno lice }e mu se
promeni li~noto ime, odnosno samo imeto ili prezimeto na barawe od
roditelite ili posvoitelite, odnosno na staratelot so soglasanost na
nadle`niot organ za staratelstvo. Ako se bara promena na li~noto ime
za dete koe napolnilo 10 godini na `ivot, potrebna e negova
soglasnost.
Zakonot za pravnata polo`ba na verskite zaednici, predviduva
deka za posetuvawe na verska pouka potrebno e soglasnost od
roditelite, odnosno staratelot kako i soglasnost na maloletnikot, ako e
postar od 10 godini.
Spored Zakonot za dr`avjanstvo, koga deteto steknuva
dr`avjanstvo na Republika Makedonija so priroduvawe, ako dvata
roditeli steknale dr`avjanstvo na Republika Makedonija so
priroduvawe, kako i, koga mu prestanuva dr`avjanstvoto so otpust,
ako deteto napolnilo 15 godini `ivot, potrebna e i negova soglasnost.
36
3. GRA\ANSKI PRAVA I SLOBODI
3.1. Ime i dr`avjanstvo (~len 7 od KPD)
Soglasno ~lenot 7 od Konvencijata, vo Republika Makedonija
decata se registriraat vedna{ po ra|aweto. Spored Zakonot za
mati~nata evidencija, vo mati~nata kniga na rodenite se zapi{uvaat:
1. Podatoci za ra|aweto na deteto, i toa: ime i prezime; pol na
deteto; ~as, den, mesec, godina i mesto na ra|aweto na deteto;
dr`avjanstvo i mati~en broj;
2. Podatoci za roditelite na deteto, i toa: ime i prezime (za
majkata i mominsko prezime); den, mesec, godina i mesto na ra|
aweto; nacionalnost; dr`avjanstvo; `iveali{te i adresa na stanot;
3. Priznavawe na tatkovstvo; utvrduvawe na tatkovstvo ili
maj~instvo; pozakonuvawe; posvojuvawe i prestanok na
posvojuvaweto; staratelstvo i prestanok na staratelstvoto;
sklu~uvawe, prestanuvawe ili poni{tuvawe na brakot; promena na
li~noto ime na roditelot, odnosno posvoitelot; promena na
dr`avjanstvoto na deteto; smrt ili proglasuvawe na is~eznatoto lice za
umreno.
Ra|aweto na deteto se prijavuva pismeno ili usno na zapisnik na
mati~arot od mati~noto podra~je na koe se rodilo deteto, vo rok od
15 dena od denot na ra|aweto. Ra|aweto na deteto vo soobra}ajno
sredstvo se prijavuva na mati~arot vo mati~noto podra~je vo koe
zavr{ilo patuvaweto na majkata. Ako deteto e rodeno mrtvo se
prijavuva vo rok od 24 ~asa od ra|aweto.
Zdravstvenata organizacija e dol`na da go prijavi ra|aweto na
deteto vo organizacijata. Za dete koe ne e rodeno vo zdravstvena
organizacija prijavuvaweto go vr{i tatkoto na deteto, odnosno liceto
vo ~ij stan deteto e rodeno, majkata {tom }e bide sposobna za toa ili
zdravstveniot rabotnik koj u~estvuval pri poroduvaweto. Ako gi nema
navedenite lica ili ne se vo mo`nost da go prijavat ra|aweto na deteto
mo`e da go prijavi liceto koe doznalo za toa.
Dete ~ii roditeli se nepoznati se zapi{uva vo mati~nata kniga
na rodenite vo mestoto kade {to e najdeno.Zapi{uvaweto se vr{i vrz
37
osnova na re{enie od nadle`niot organ za staratelstvo, koe sodr`i:
li~no ime i pol na deteto; ~as, den, mesec, godina i mesto na ra|
aweto na deteto spored mestoto kade {to e najdeno deteto.
^lenot 7 ponatamu predviduva pravo na deteto na li~no ime
{to e celosno predvideno vo Zakonot za li~no ime na Republika
Makedonija. Li~noto ime e li~no pravo na gra|aninot, koj se slu`i so
li~noto ime {to mu e zapi{ano vo mati~nata kniga na rodenite.
Prijavuvawe na li~noto ime na dete na zapi{uvawe vo mati~nata
kniga na rodenite , se vr{i vo rok od 2 meseci od denot na ra|aweto
na deteto. Li~noto ime na deteto go opredeluvaat roditelite
spogodbeno. Prezimeto na deteto se opredeluva spored prezimeto na
eden ili dvata roditela, osven ako roditelite ne opredelat da nosi nekoe
drugo prezime. Ako roditelot ne e `iv ili ne e vo mo`nost da gi vr{i
roditelskite prava ili e nepoznat, li~noto ime na deteto go opredeluva
drugiot roditel. Ako roditelite ne se `ivi ili ne se vo mo`nost da gi
vr{at roditelskite prava ili ne se spogodile vo opredeluvaweto na
li~noto ime na deteto ili se nepoznati, li~noto ime na deteto go
opredeluva nadle`niot organ za staratelstvo, odnosno staratelot so
soglasnost od nadle`niot organ za staratelstvo, spored prezimeto na
eden ili na dvata roditela. Li~noto ime na posvoeno dete go
opredeluvaat posvoitelite. Ako posvoenoto dete ima svoe li~no ime,
posvoitelite mo`at pri posvojuvawata da go opredelat svoeto ili drugo
prezime osven ako so aktot za posvojuvawe ne e opredeleno
posvoenikot da go zadr`i svoeto prezime ili na svoeto prezime da
dodade prezimeto na posvoitelite. Gra|aninot ima pravo da go
promeni li~noto ime odnosno samo imeto ili prezimeto. Na maloletno
lice }e mu se promeni li~noto ime , odnosno samo imeto ili prezimeto
na barawe na roditelite ili posvoitelite , odnosno na staratelot so
soglasnost od nadle`niot organ za staratelstvo. Ako maloletnikot e
postar od 10 godini, potrebna e i negova soglasnost.
Spored Ustavot na RM, gra|anite na Republika Makedonija imaat
dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Zakonot za dr`avjanstvo
podetalno go ureduva na~inot i uslovite za steknuvawe na
dr`avjanstvoto na RM. Spored nego, dr`avjanstvoto na Republika
Makedonija se steknuva so: 1. poteklo, 2. ra|awe na teritorija na
Republika Makedonija, 3. priroduvawe i 4. me|unarodni dogovori.
38
So poteklo steknuva dr`avjanstvo na Republika Makedonija dete
na koe: 1. vo momentot na ra|aweto dvata roditeli se dr`avjani na
Repupblika Makedonija; 2. vo momentot na ra|aweto edniot roditel
dr`avjanin na Republika Makedonija, a deteto e rodeno vo Republika
Makedonija, dokolku roditelite spogodbeno ne opredelat deteto da go
dobie dr`avjanstvoto na drugiot roditel i 3. vo momentot na ra|aweto
e edniot roditel e dr`avjanin na Republika Makedonija, a drugiot roditel
e nepoznat ili so nepoznato dr`avjanstvo, odnosno bez dr`avjanstvo, a
deteto e rodeno vo stranstvo. Dr`avjanstvo na Republika Makedonija
so poteklo steknuva i posvoenik pri potpolno posvojuvawe na koj
dvata ili edniot posvoitel e dr`avjanin na Republika Makedonija.
Dete rodeno vo stranstvo na koe edniot roditel vo momentot na
ra|aweto e dr`avjanin na Republika Makedonija, a drugiot stranski
dr`avjanin, so poteklo steknuva dr`avjanstvo na Republika Makedonija
ako do napolneti 18 godini `ivot bide prijaveno za zapi{uvawe kako
dr`avjanin na Republika Makedonija ili ako do napolneti 18 godini `ivot
postojano se naseli vo Republika Makedonija so roditelot koj e
dr`avjanin na Republika Makedonija. Vo slu~aj na sudski spor za
dodeluvawe na dete, dr`avjanstvoto se steknuva po pravosilnosta na
sudskata odluka. Deteto koe steknuva dr`avjanstvo na ovoj na~in se
smeta za dr`avjanin na Republika Makedonija od momentot na ra|
aweto.
So ra|awe na teritorijata na Republika Makedonija , dr`avjanstvo
steknuva dete koe e najdeno na teritorijata na Republika Makedonija,
na koe roditelite mu se nepoznati. Na deteto koe steknalo
dr`avjanstvo na Republika Makedonija na ovoj na~in }e mu prestane
dr`avjanstvoto ako do napolneti 15 godini `ivot se utvrdi deka
roditelite mu se stranski dr`avjani. So ovaa odredba od Zakonot za
dr`avjanstvo na RM se za{tituvcaat decata bez dr`avjanstvo (se
spre~uva pojavata na apatridi), {to e vo soglasnost so ~len 7 stav 2
od Konvencijata.
So priroduvawe dr`avjanstvo na Republika Makedonija steknuva
maloletno dete, ako dvata roditeli steknale dr`avjanstvo na Republika
Makedonija so priroduvawe. Ako so priroduvawe eden od roditelite
steknal dr`avjanstvo na Republika Makedonija, dr`avjanstvo na
Republika Makedonija steknuva i negovoto maloletno dete, ako toa go
39
bara ovoj roditel, a deteto `ivee vo Republika Makedonija ili ako toa go
baraat dvata roditeli, bez ogled kade `ivee deteto. Vo slu~aj na
potpolno posvojuvawe se primenuva istoto pravilo. Kako {to be{e
spomnenato, vo ovie slu~ai, ako deteto napolnilo 15 godini `ivot, za
steknuvawe na dr`avjanstvo na Republika Makedonija, potrebna e i
negova soglasnost. Liceto so priroduvawe steknuva dr`avjanstvo na
Republika Makedonija od denot na vra~uvawe na re{enieto za priem
vo dr`avjanstvoto na Republika Makedonija.
Na dete do napolneti 18 godini `ivot mu prestanuva
dr`avjanstvoto na Republika Makedonija na barawe na dvata roditeli
na koi dr`avjanstvoto na Republika Makedonija mu prestanalo so
otpust ili ako dr`avjanstvoto na Republika Makedonija mu prestanalo
na toj na~in na eden od roditelite , a drugiot roditel koj nema
dr`avjanstvo na Republika Makedonija, so toa se soglasil. Ako
roditelite na deteto `iveat odvoeno, na deteto mu prestanuva
dr`avjanstvoto na Republika Makedonija so otpust na barawe na
roditelot so koe `ivee deteto, odnosno na kogo mu e dadeno na
vospituvawe i ~uvawe, a koj samiot podnel barawe za otpust od
dr`avjanstvoto na Republika Makedonija ili vo slu~aj koga roditelot kaj
kogo deteto `ivee e stranec. Vo dvata slu~ai potrebna e soglasnost
na drugiot roditel. Istoto se odnesuva i za maloleten posvoenik.
Ako drugiot roditel na se soglasil so otpust na deteto od
dr`avjanstvo na Republika Makedonija, deteto dobiva otpust ako
zaradi interesite na deteto soglasnost, za negoviot otpust dade
nadle`niot organ za staratelstvo. Vo ovie slu~ai, ako deteto napolnilo
15 godini `ivot za prestanok na dr`avjanstvoto potrebna e i negova
soglasnost.
Na maloleten posvoenik, koj e dr`avjanin na Republika
Makedonija , vo slu~aj na potpolno posvojuvawe, koga posvoitelite se
stranski dr`avjani, dr`avjanstvo na Republika Makedonija }e mu
prestane so otpust na barawe na posvoitelite. Vo ovoj slu~aj, ako
maloletnikot napolnil 15 godini za prestanokot na dr`avjanstvoto,
potrebna e i negova soglasnost.
Pravoto na deteto da gi znae svoite roditeli e obezbedeno preku
mo`nosta da se ima uvid vo podatocite od mati~nite knigi. Imeno,
pravoto na uvid vo mati~nite knigi ili spisite i re{enijata vrz osnova na
40
koi se vr{i zapi{uvaweto vo mati~nite knigi go ima liceto na koe se
odnesuvaat podatocite ili drugo zainteresirano lice, ako za toa ima
neposreden praven interes utvrden so zakon. Isto taka, ispravite za
podatocite od mati~nite knigi se izdavaat na barawe na liceto na koe
se odnesuvaat podatocite vo tie ispravi. Ispravite se izdavaat i na
zainteresiranoto lice, odnosno pravno lice ili organ koga za toa ima
praven interes utvrden so zakon.
Pravoto na roditelite da se gri`at za svoite deca, proizleguva od
ustavnata odredba, koja e detalno razrabotena vo Zakonot za
semejstvoto, spored koe roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at
za izdr`uvaweto i vospituvaweto na svoite deca. Maloletnite deca
imaat pravo da `iveat so svoite roditeli. Implementacijata na ova
pravo na deteto, zavisi od konkretnite uslovi. Ako e od neposreden
interes na decata ili ako na decata im e potrebna alternativna gri`a,
tie mo`at da `iveat odvoeno od svoite roditeli. Pritoa, roditelot so kogo
deteto ne `ivee ima pravo i dol`nost da odr`uva li~ni odnosi so deteto.
Isto taka, so prestanok na nepotpolnoto posvojuvawe odnovo
nastanuvaat vzaemni prava i dol`nosti me|u posvoenikot i negovoto
porane{no semejstvo.
3.2. Za~uvuvawe na identitetot (~len 8 od KPD)
Soglasno ~len 8 od Konvencijata, Ustavot na Republika
Makedonija, ja garantira sigurnosta, tajnosta na li~nite podatoci. Na
gra|anite im se garantira za{titata od povredata na li~niot integritet
{to proizleguva od registriraweto na informaciite za niv, preku
obrabotka na podatocite. Vo toj kontekst, mati~nite knigi se ~uvaat,
za{tituvaat i koristat vo soglasnost so Zakonot. Ispravite od istite se
izdavaat na barawe na liceto na koe se odnesuvaat podatocite vo tie
ispravi. Ispravite se izdavaat i na zainteresirano lice, odnosno pravno
lice ili organ koga za toa ima praven interes utvrden so zakon. Pravo
na uvid vo mati~nite knigi ili vo spisite i re{enijata vrz osnova na koi
se vr{i zapi{uvaweto vo mati~nite knigi ima liceto na koi se
odnesuvaat podatocite ili drugo zainteresirano lice ako za toa ima
neposreden praven interes.
41
Vo slu~aj na potpolno posvojuvawe, so re{enie na nadle`en
organ za staratelstvo, vo mati~nata kniga na rodenite, kako roditeli
na deteto }e se zapi{at posvoitelite, a kako mesto na ra|awe na
deteto, }e se zapi{e mestoto {to spogodbeno }e go opredelat
posvoitelite i organot za staratelstvo. Mati~arot e dol`en da izvr{i
nov upis vo knigata na rodenite i za toa }e im izdade na posvoitelite
izvod od mati~nata kniga na rodenite. Ne e dozvoleno utvrduvawe ili
osporuvawe na maj~instvo i tatkovstvo vo slu~aj koga roditelskiot
odnos nastanal so posvojuvawe.
Vo postapkata za utvrduvawe na tatkovstvo , zabraneto e
utvrduvawe na tatkovstvo na dete koe e za~nato so ve{ta~ko
oploduvawe.
Vo smisla na za~uvuvawe na identitetot na deteto, Krivi~niot
zakon na RM ja sankcionira promenata na semejnata sostojba, spored
~len 199, toj {to so podmetnuvawe, zamena ili na drug na~in }e ja
promeni semejnata sostojba na deteto, }e se kazni so zatvor od 3
meseci do 3 godini.
3.3. Sloboda na izrazuvawe (~len 13 od KPD)
^lenot 13 od Konvencijata go garantira pravoto na deteto na
sloboda na izrazuvawe, ~ie ostvaruvawe e povrzano so pravoto i
dol`nosta na roditelite predvideni vo ~len 5 od Konvencijata, da mu
davaat na deteto vo soglasnost so negoviot razvoj i sposobnosti,
upatstva i da go naso~uvaat vo ostvaruvaweto na negovite prava.
Ustavot na Republika Makedonija ja garantira slobodata na
javnoto izrazuvawe na mislata, koja vo nitu eden slu~aj ne mo`e da
bide ograni~ena. Soglasno ovaa ustavna odredba, vo predu~ili{nite i
{kolskite ustanovi se vodi posebna gri`a za afirmirawe na li~nite
sklonosti na decata i nivno slobodno izrazuvawe, kako vo samiot
nastaven proces, taka i, preku formirawe na razni sekcii i grupi :
likovni, literaturni, dramski, muzi~ki, sportski, informati~ki i dr.
Paralelno postojat i razni zdru`enija vo koi na razli~en na~in se
afirmira slobodata na izrazuvaweto na deteto: modelarski grupi,
muzi~ki i igraorni dru{tva, izvidni~ki organizacii, likovni rabotilnici,
ekolo{ki dru{tva i sl.
42
Soglasno stav 2 od ~lenot 13 od Konvencijata, ova pravo mo`e
da bide ograni~eno samo vo onie slu~ai opredeleni so zakon. Kako
{to be{e ka`ano spored Ustavot na Republilka Makedonija,
ograni~uvawata na slobodite i pravata, vo slu~aite utvrdeni so
Ustavot , ne mo`e da se odnesuva na ova pravo. Krivi~niot zakon na
RM gi predviduva krivi~nite dela kleveta, navreda, kako i oddavawe
na dr`avna tajna, so koi se sankcionira zloupotrebata vo
ostvaruvaweto na pravoto na javno izrazuvawe.
3.4. Pristap kon soodvetni informacii (~len 17 od KPD)
Ustavot na Republika Makedonija ja garantira slobodata na
javno informirawe i slobodno osnovawe na institucii za javno
informirawe, pritoa, na sekogo mu e garantiran sloboden pristap kon
informaciite, slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii.
Vo soglasnost so ~lenot 17 od Konvencijata, vo Republika
Makedonija se koristi ulogata na sredstvata za javno informirawe za
da im se ovozmo`i pristap na decata do materijali i informacii od
nacionalni i me|unarodni izvori, adekvatni i relevantni za razvojot i
vozrasta na decata.
Za taa cel preku elektronskite mediumi sekojdnevno se
emituva posebna detska i {kolska obrazovna programa, kako i drugi
emisii od kulturen, filmski i zabaven karakter, nameneti za decata na
razli~na vozrast. Detskata programa na elektronskite mediumi,
pokraj na makedonski jazik, se emituva i na jazicite na nacionalnite
malcinstva. Vo soglasnost so potrebata od pottiknuvawe na me|
unarodnata sorabotka vo razmenata na informacii , relevantni za
decata, emisiite {to se emituvaat se pokraj od nacionalen , i od me|
unaroden karakter.
Vo Republika Makedonija se pe~atat nekolku nedelni i mese~ni
detski spisanija , soodvetni na vozrasta na decata. Pe~ateweto na
ovie spisanija e subvencionirano od dr`avata. Istite se pe~atat,
pokraj na makedonski jazik i na jazicite na nacionalnite malcinstva .
Za potrebite na obrazovniot proces, kako i, nadvor od nego
dr`avata subvencionira pe~atewe na golem broj na knigi za deca i
43
mladinci, od doma{ni i stranski avtori. Ovie knigi se pe~atat pokraj na
makedonski jazik i na jazicite na nacionalnite malcinstva.
Vo vrska so to~kata "e" od ~lenot 17 od Konvencijata,
postoe~kiot Zakon za javno informirawe, ne sodr`i precizni odredbi so
koi bi se za{titile maloletnicite od informacii {tetni za niv. Edinstveno
vo delot posveten na zloupotrebata na slobodata na informirawe,
~lenot 96 predviduva zabrana za rasturawe na pe~ateni raboti so
koi, me|u drugoto, se nanesuva {teta na vospituvaweto na decata i
mladinata. Ovaa op{ta zabrana se odnesuva i na emituvawe na emisii
na elektronskite mediumi. Ovaa odredba e op{t karakter i precizno ne
ja izrazuva za{titata na decata od informacii {tetni za niv, soglasno
~lenot 17 to~ka "e" od Konvencijata .
Kako {to be{e ka`ano Krivi~niot zakon na RM, predviduva
sankcionirawe samo na prika`uvaweto na pornografski materijali na
dete do 14 godini `ivot. Vo nieden drug ~len od Krivi~niot zakon ne e
predvideno sankcionirawe na prika`uvaweto i praveweto dostapni na
audivizuelni ili drugi materijali so nasilna sodr`ina.
Vo dosega{nata administrativna praksa na MVR, vo postapkata
za izdavawe na odobrenie za uvoz na pornografski spisanija, vo
disipozitivot na re{enieto, uvoznikot se zadol`uva, takviot materijal
da go prodava na soodveten na~in (spakuvan vo netransparetna
folija). Pritoa ne se utvrduva istiot da se prodava na mesta
specijalno odredeni za taa namena, {to vo idnina bi mo`elo da se
predvidi, so cel maloletnicite adekvatno da bidat za{titeni, soglasno
~lenot 17 od Konvencijata.
3.5. Sloboda na misla , uveruvawe i veroispoved (~len 14 od
KPD)
Pravoto na deteto na sloboda na misla, uveruvawe i veroispoved
sodr`ano vo ~lenot 14 od Konvencijata, proizleguva od pravoto na
sekoj ~ovek na sloboda na misla, uveruvawe i veroispoved,
garantirano od ~lenot 18 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava. Soglasno stavot 4 od ovoj ~len, roditelite imaat
sloboda da go obezbedat verskoto i moralno vospituvawe na nivnite
deca vo soglasnost so nivnoto ubeduvawe. Vakvoto pravo na
44
roditelite, vo soglasnost so ~lenot 14 stav 2 od Konvencijata se
odnesuva samo na decata koi se u{te ne se sposobni (vo soglasnost
so razvojot na nivnite sposobnosti) da formiraat svoe sopstveno
mislewe vo vrska so religijata. Vo toj slu~aj, postarite deca koi {to se
sposobni da formiraat svoe sopstveno mislewe vo vrska so nivnata
verskata pripadnost i potrebata od verska pouka, treba da bidat
konsultirani vo vrska so istoto.
Ustavot na Republika Makedonija ja garantira slobodata na
uveruvaweto, sovesta, mislata, kako i slobodata na veroispovesta. Se
garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi,
izrazuvawe na verata. Verskite zaednici i relligiozni grupi se odvoeni
od dr`avata i se ednakvi pred zakonot. Istite se slobodni vo
osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorni ustanovi vo
postapka predvidena so zakon.
Spored Zakonot za pravnata polo`ba na verskite zaednici,
ispoveduvaweto na verata e privatna rabota na ~ovekot, pri {to nikoj
ne smee na koj i da e na~in da go prisiluva gra|aninot da stane
pripadnik na nekoja verska zaednica, da ostane pripadnik na taa
verska zaednica ili da istapi od nea. Verskata pouka mo`e da se
izveduva vo javni prostorii vo koi se vr{at verskite obredi i verskite
raboti. Za posetuvawe na verska pouka, potrebno e soglasnost od
roditelite, odnosno staratelot, kako i soglasnost na maloletnikot, ako e
postar od 10 godini. Verskata pouka ne mo`e da se izveduva vo
vremeto koga u~enicite imaat nastava vo u~ili{tata ili se anga`irani
vo drugi aktivnosti vo u~ili{teto. Isto taka, Zakonot za osnovno
obrazovanie i Zakonot za sredno obrazovanie ne dozvoluvaat
organizirawe na versko obrazovanie, vo osnovnite i sredni u~ili{ta.
Verskite zaednici mo`at da osnovaat samo verski u~ili{ta za
podgotvuvawe na sve{tenici i dobovi za smestuvawe na posetitelite
na tie u~ili{ta . Vakvite u~ili{ta mo`at da gi posetuvaat samo lica koi
zavr{ile zadol`itelno osnovno obrazovanie. Nastavnite programi i
nastavata vo verskite u~ili{ta ne smeat da bidat vo sprotivnost so
Ustavot . U~enicite vo verskite u~ili{ta gi u`ivaat istite prava kako i
u~enicite vo drugite sredni u~ili{ta.
Vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto na deteto na sloboda na
mislata, uveruvaweto i veroispovesta, De lege ferenda, bi mo`elo da se
45
odredi vozrasta na koja deteto mo`e samostojno da odlu~i na koja
vera (ili ideolo{ko uveruvawe) saka da pripa|a. Vo ovoj kontekst,
sli~no mislewe ima nevladinata organizacija "Zdru`enie za za{tita na
decata na Makedonija", spored koe treba da se po~ituva pravoto na
deteto za sloboda na veroispovesta vo soglasnost so negovata
zrelost, nezavisno od religiskata opredelenost na negovite roditeli.
Poradi toa, po`elno e da se utvrdi vozrasta od koja decata nema da
bidat prinuduvani na praktikuvawe na odredena religija, kako i, da se
iznajdat metodi za soodvetno pravilno informirawe i za{tita na decata
od nametnata religiska propaganda.
3.6. Sloboda na zdru`uvawe i mirno sobirawe (~len 15 od KPD)
^lenot 15 od Konvencijata ja garantira slobodata na deteto na
zdru`uvawe i mirno sobirawe {to vo celost korespondira so ~lenovite
21 i 22 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, koi se
odnesuvaat na sekoe ~ove~ko su{testvo.
Spored Ustavot na Republika Makedonija, gra|anite imaat
garantirana sloboda na zdru`uvawa, zaradi ostvaruvawe i za{tita na
nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i
uveruvawa. Za taa cel tie mo`at da osnovaat zdru`enie na gra|ani i
politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat. Isto
taka, gra|anite imaat prava mirno da se sobiraat i da izrazuvaat
javen protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola.
Iako, Zakonot za op{testveni organizacii i zdru`enija na gra|ani
predviduva deka op{testvena organizacija i zdru`enie na gra|ani,
mo`at da osnovaat samo polnoletni gra|ani, golem broj na deca
~lenuvaat vo razni nevladini organizacii, zdru`enija, dru{tva i sl.
Najaktivni nevladini organizacii ~ii ~lenovi vo najgolem broj se deca
se: " Prvata detska ambasada vo svetot - Me|a{i", registrirana kako
zdru`enija na gra|ani od humanitarno-socijalen karakter, ~ija osnovna
aktivnost e za{tita na pravata na decata i "Zdru`enie za za{tita na
decata na Makedonija", registrirana kako nevladina mladinska
organiizacija, ~ija rabota e naso~ena kon za{tita i unapreduvawe na
pravata na site deca vo Makedonija .
46
Vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto na mirno sobirawe i
izrazuvawe na javen protest, Krivi~niot zakon na RM, predviduva
sankcionirawe za toj {to so sila , seriozna zakana, izmama ili na drug
na~in }e spre~i ili }e sme}ava svikuvawe ili odr`uvawe na javen
sobir, na koj gra|anite imaat pravo so zakon.
3.7. Za{tita na privatnosta (~len 16 od KPD)
^lenot 16 od Konvencijata, go potvrduva pravoto na deteto na
privatnost, {to e predvideno kako fundamentalno pravo na sekoj
~ovek, vo ~len 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava. Konsekvetno, Ustavot na Republika Makedonija na sekoj gra|
anin mu se garantirani po~ituvaweto i za{titata na privatnosta na
negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i ugledot. Isto taka,
se garantira nepovredlivosta na domot. Pravoto na nepovredlivost na
domot mo`e da bide ograni~eno edinstveno so sudska odluka koga
e vo pra{awe otkrivawe ili spe~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na
zdravjeto na lu|eto.
Vo soglasnost so ovie ustavni odredbi, Krivi~niot zakon na RM
go sankcionira naru{uvaweto na nepovredlivosta na stanot od strana
na neovlasteno lice, kako i iznesuvawe na li~ni i semejni priliki od
`ivotot na nekoe lice {to bi mo`ele {tetno da vlijaat vrz negoviot
ugled.
Kako {to be{e spomenato , sudskite postapki za razvod na brak
(ako se re{ava za ~uvawe i vospituvawe na maloletni deca),
posvojuvawe, utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo i maj~instvo,
kako i, krivi~nata postapka za maloletnici se tajni, so cel da se za{titi
dostoinstvoto i ugledot na maloletnikot. Na~eloto na tajnost se
primenuva i vo na~inot na koristeweto i izdavaweto na podatocite
za registracija, dr`avjanstvo, posvojuvawe i drugite li~ni podatoci .
(vidi 3.2)
3.8. Pravo da ne se bide subjekt na ma~ewe ili drugo surovo,
nehumano ili poni`uva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe
(~len 37-a od KPD)
47
Ustavot na RM go zabranuva sekoj oblik na ma~ewe,
ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe i go proglasuva
`ivotot, fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot za neprikosnoven.
Vo toj kontekst, vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e
smrtna kazna po nitu po eden osnov.
Krivi~noto pravo na Republika Makedonija predviduva posebno
tretirawe na maloletnite storiteli na krivi~nite dela. (podetalno
analizirano podolu) Samo vo isklu~itelni slu~ai, koga toa e
predvideno so zakon, na postar maloletnik , mo`e da mu se izre~e i
maloletni~ki zatvor. Maloletni~kiot zatvor ne mo`e da trae pokuso od
edna, nitu podolgo od 10 godini, a se izrekuva na polni godini ili
polovina godina. Pri izrekuvaweto na ovaa merka, Zakonot go
zadol`uva sudot, osobeno da vodi smetka za mentalnata zrelost na
maloletnikot.
48
4. SEMEJNO OPKRU@UVAWE I ALTERNATIVNI
NA^INI NA GRI@A
4.1. Roditelsko vospituvawe (~len 5 od KPD)
Soglasno ~lenot 5 od Konvencijata vo zakonodavstvoto na
Republika Makedonija e po~ituvano pravoto, odgovornosta i
dol`nosta na roditelite (preku ostvaruvawe na roditelskite prava ) da
obezbedat upatstva i nasoki za decata vo ostvaruvawata na nivnite
prava. Osnovniot duh na ~lenot 5 od Konvencijata, e izvr{uvaweto na
roditelskoto pravo da se ostvaruva na na~in koj e vo soglasnost so
razvojot na sposobnostite na deteto, odnosno pravata na decata da
bidat ograni~eni so pravoto na roditelite, samo kolku {to e neophodno
za ostvaruvawe na najdobriot interes na decata.
Kako {to be{e ka`ano , Ustavot na Republika Makedonija go
utvrduva pravoto i dol`nosta na roditelite da se gri`at za zgri`uvawe i
vospituvawe na decata. Ostvaruvaweto na ovaa ustavna odredba e
detalno razrabotena vo Zakonot za semejstvoto, spored koj,
roditelstvoto nastanuva so ra|awe i posvojuvawe. Odnosite vo
semejstvoto se zasnovaat vrz ramnopravnost, zaemno po~ituvawe,
me|usebno pomagawe i izdr`uvawe i za{tita na interesite na
maloletnite deca. Odnosite na roditelite i decata se zasnovuvaat na
prava i dol`nosti na roditelite da se gri`at za podigawe, ~uvawe,
vospituvawe, za zdravjeto, za podgotvuvaweto na samostoen `ivot i
rabota, za obrazovanieto, stru~noto osposobuvawe i razvivaweto na
rabotnite sposobnosti i naviki na nivnite maloletni deca . Roditelskoto
pravo ja opfa}a i obvrskata na roditelite gri`ej}i se za li~nosta,
pravata i interesite, da gi zastapuvaat svoite maloletni deca.
Maloletnicite mo`at da imaat svoj imot koj }e go steknat vrz
opredelen zakonski osnov. So takviot imot, osven so onoj {to
maloletnikot go steknal so rabota, do negovoto polnoletstvo,
upravuvaat i raspolagaat roditelite na maloletnikot. Prihodite od
imotot na svoeto dete, roditelite mo`at da go upotrebuvaat
49
prvenstveno za negovo izdr`uvawe, vospituvawe i obrazovanie, kako i
za neophodnite potrebi za semejnata zaednica, dokolku samite
nemaat dovolno sopstveni sredstva. Roditelite mo`at so odobrenie na
centarot za socijalni raboti da go otu|at ili optovarat imotot na svoeto
dete, zaradi negovo izdr`uvawe, vospitanie i obrazovanie ili ako toa
go baraat nekoi drugi interesi, kako i koga toa go baraat neophodnite
potrebi na semejnata zaednica.
Vr{eweto na roditelskoto pravo na roditelot (roditelite) mo`e
da mu bide odzemeno ili ograni~eno, ako toa go baraat interesite na
deteto, pod uslovi predvideni so zakon .
4.2. Odgovornost na roditelite (~len 18 od KPD)
^len 18, paragraf 1, na Konvencijata go potvrduva principot,
dvata roditela da se odgovorni vo odnos na podigaweto i razvojot na
deteto, promoviran so ~len 23, paragraf 4, od Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava, kako i vo ~len 5 (b) na Konvencijata za
eliminacija na site formi na rasna diskriminacija na `enata. Ova na~elo
e inkorporirano vo Zakonot za semejstvoto i e del od pravniot poredok
na Republika Makedonija. Soglasno ova na~elo, roditelite sprema
svoite deca imaat ednakvi prava i dol`nosti, pritoa roditelskoto pravo
go vr{at zaedni~ki i spogodbeno odnosno istoto podednakvo i pripa|
a i na majkata i na tatkoto. Ako eden od roditelite e umren ili ne e
poznat ili mu e odzemeno roditelskoto pravo ili ako od drugi pri~ini e
spre~en da go vr{i roditelskoto pravo, roditelskoto pravo go vr{i
drugiot roditel. Roditelskoto pravo go vr{at roditelite vo soglasnost
so potrebite i interesite na decata, za taa cel vo ostvaruvaweto na
slobodnoto i odgovorno roditelstvo, roditelite se dol`ni da obezbedat
optimalni uslovi za zdrav rast i razvoj na svoeto dete vo semejstvoto i
op{testvoto. Vo slu~aj na nesoglasuvawe na roditelite vo vr{eweto
na roditelskoto pravo, re{ava centarot za socijalni raboti.
Na~eloto na odgovornosta na obata roditeli vo procesot na
podigaweto i vospituvaweto na nivnite deca e precizno izrazeno vo
postapkata vo bra~nite sporovi. Vo ovaa postapka , na ro~i{teto za
50
obid na mirewe, kako i vo tekot na celata postapka za razvod na brak,
koga bra~nite drugari imaat zaedni~ki i maloletni ili posvoeni deca,
sudot e dol`en da sorabotuva so organite za socijalni raboti. Dokolku
pri obidot za mirewe pred organot za socijalni raboti, bra~nite drugari
ne se izmirat, organot }e nastojuva tie da se spogodat za ~uvawe,
vospituvawe i izdr`uvawe na zaedni~kite maloletni ili posvoeni deca,
dokolku takvata spogodba ne postoi ili vo me|uvreme e izmeneta.
Koga brakot se razveduva po zaemna soglasnost na bra~nite drugari,
a bra~nite drugari imaat maloletni ili posvoeni deca, spogodbata na
na~inot za vr{ewe na roditelskite prava, ~uvaweto, vospituvaweto i
izdr`uvaweto na decata se podnesuva pismeno, ili usno na zapisnik
kaj nadle`niot sud. Pri ocena na spogodbata na bra~nite drugari za
na~inot na vr{eweto na roditelskite prava i za smestuvaweto,
izdr`uvaweto i vospituvaweto na decata, sudot e dol`en da pribavi i
mislewe od nadle`niot organ za socijalni raboti, pa dokolku oceni deka
spogodbata e sprotivna od interesite na decata, }e go odbie predlogot
za razvod na brak po zaemna soglasnost na bra~nite drugari.
Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, so cel da se
obezbedi soodvetna pomo{ za roditelite vo vr{eweto na roditelskoto
pravo, kako i , za {to pocelosno ostvaruvawe i unapreduvawe na
pravata sodr`ani vo ovaa Konvencija, dr`avata obezbeduva posebna
gri`a i za{tita na semejstvoto, maj~instvoto, decata bez roditeli i na
decata bez roditelska gri`a. Vrz na~eloto na socijalna pravedenost i
solidarnost se ostvaruva ustavno zagarantiranoto pravo na
zdravstvena za{tita, socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe,
Vo ovoj kontekst, spored Zakonot za semejstvoto, rabotite
svrzani so posebnata za{tita i pomo{ na semejstvoto, posvojuvaweto,
kako i rabotite na staratelstvoto, utvrdeni so ovoj zakon, gi vr{i
centar za socijalna rabota so metodite na stru~na, sovetodavna i
sovetuvali{na interdisciplinarna timska rabota. Centarot za socijalna
rabota vr{i nadzor nad vr{eweto na roditelskoto pravo, vo ramkite na
koj re{ava vo slu~aite na nesoglasuvawe na roditelite vo vr{eweto
na roditelskoto pravo. Centarot za socijalna rabota e dol`en da gi
prezema site potrebni merki zaradi za{titata na li~nosta, pravata i
interesite na deteto, da im pomaga na roditelite pravilno da go
razvivaat i vospituvaat deteto, a mo`e da gi upati, vo ramkite na
51
sovetodavnata i sovetuvali{na rabota, samite ili zaedno so deteto da
posetuvaat soodvetno sovetuvali{te ili nekoe druga zdravstvena,
socijalna ili vospitna ustanova koja mo`e da im dade potreben sovet.
Vo ostvaruvaweto na op{testvenata za{tita na decata, ako
roditelite na deteto se sposobni za rabota, no prihodite na site ~lenovi
vo semejstvoto se pod egzistencijalniot minimum, centarot za
socijalna rabota utvrduva pravo vakvoto semejstvo da ja ostvari
razlikata me|u prihodite {to gi ostvaruvaat negovite ~lenovi i
egzistencijalniot minimum. Zaradi obezbeduvawe na materijalna
sigurnost na deteto, predvideno e pravoto na detski dodatok, koga
zarabotuva~kata na roditelite e pod opredelenoto nivo.
Za obezbeduvawe na nepre~eno funkcionirawe na vozrasnite
~lenovi na semejstvoto, na decata od pred {kolska vozrast im e
obezbeden prestoj vo detska gradinka, od 9 mese~na vozrast do 5
godi{na vozrast, a od 5 do 7 godi{na vozrast decata imaat mo`nost
da prestojuvaat vo ustanovi vo koj se vr{i podgotovka za vo u~ili{te.
Vo vakvite ustanovi se obezbeduva ishrana, fizi~ka nega, igra i
vospitno-obrazovna rabota soodvetna na vozrasta na deteto. Za
prestojot vo gradinkite, roditelite pla}aat soodvetna ekonomska cena,
koja e prilagodena na visinata na nivnite mese~ni primawa.
4.3. Oddeluvawe od roditelite (~len 9 od KPD)
Soglasno Zakonot za semejstvo, maloletnite lica imaat pravo da
`iveat so svoite roditeli. Tie mo`at da `iveat odvoeno od svoite roditeli
samo koga toa e od neposreden interes za decata ili koga toa e od
zaedni~ki interes za decata i roditelite. Roditelot (roditelite) so kogo
deteto ne `ivee ima pravo i dol`nost da odr`uva li~ni odnosi so
svoeto dete.
Soglasno ~len 9 od Konvencijata, Krivi~niot zakon na RM, go
sankcionira protivpravnoto odzemawe na maloletno lice od negoviot
roditel, posvoitel, staratel, od ustanova ili od lice komu toa mu e
dovereno, ili zadr`uva ili spre~uva toa da bide kaj liceto {to ima
52
pravo na toa, ili go onevozmo`uva izvr{uvaweto na izvr{nata odluka
za dodeluvawe na maloletnoto lice .
Zakonot za semejstvoto predviduva mo`nost, ako toa go
baraat interesite na deteto, roditelite da go doverat deteto na
~uvawe i vospituvawe na teto lice ili da go smestat vo soodvetna
ustanova. Ako roditelite ili roditelot koj sam go vr{i roditelskoto pravo
od opravdani pri~ini podolgo vreme otsustvuvaat od mestoto na
`iveewe i so sebe ne gi vodat decata, decata mo`at da gi doverat na
~uvawe i vospituvawe na drugo lice, dokolku centarot za socijalna
rabota takvoto smestuvawe prethodno go odobri . Pritoa, deteto ne
mo`e da se dade na ~uvawe i vospituvawe na lice koe ne mo`e da
bide staratel. Vo slu~aite koga roditelite na deteto ne `iveat zaedno,
toga{ se spogoduvaat kaj kogo od niv deteto }e ostane na ~uvawe i
vospituvawe, ako za toa ne mo`at da se spogodat ili ako nivnata
spogodba ne odgovara na interesite na deteto, re{enie za toa da
donese centarot za socijalna rabota. Isto taka, vo ovie slu~ai
roditelite se spogoduvaat za na~inot na odr`uvawe so li~nite odnosi
na deteto. Vo slu~aj na nesoglasuvawe, re{enie za toa donesuva
centarot za socijalna rabota. Odr`uvaweto na li~nite odnosi na decata
so roditelite mo`e da se zabrani samo zaradi za{tita na zdravjeto i
na drugite interesi na deteto.
So presudata so koja se razveduva brakot, sudot }e odlu~i za
~uvaweto, vospituvaweto i izdr`uvaweto na zaedni~kite deca. Ako
roditelite ne se spogodile za ova ili ako nivnata spogodba ne
odgovara za interesite na decata, sudot, otkako }e pribavi mislewe od
centarot za socijalna rabota i }e gi ispita site okolnosti, }e odlu~i dali
decata }e ostanat na ~uvawe i vospituvawe kaj eden roditel ili
nekoi }e ostanat kaj majkata, a nekoi kaj tatkoto ili site }e bidat
dovereni kaj nekoe treto lice ili ustanova. Vo vakov slu~aj, roditelot na
kogo ne mu se dovereni decata ima pravo da odr`uva li~ni odnosi so
niv, ako sudot ne opredeli poinaku so ogled na interesite na decata.
Sudot }e odlu~i za doveruvawe na decata na ~uvawe i vospituvawe i
koga donesuva presuda so koja se utvrduva deka brakot ne postoi ,
kako i , vo sporovi za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili
maj~instvo dokolku donesuvaweto na odlukata so ogled na ishodot
na sporot i okolnostite za slu~ajot e mo`no i potrebno. Vo vakov
53
slu~aj, sudot mo`e da i nalo`i na strankata kaj koja se decata vo
opredelen rok da gi predade decata na roditelot, odnosno drugo lice ili
ustanova.
Kako {to be{e ka`ano, centarot za socijalna rabota vr{i nadzor
nad vr{eweto na roditelskoto pravo i e dol`en da gi prezema
potrebnite merki zaradi za{tita na li~nosta, pravata i interesite na
deteto. Ako toa go baraat interesite na deteto, centarot za socijalna
rabota mo`e da gi predupreduva roditelite za nedostatocite vo
vospituvaweto i razvojot na deteto i da im pomaga na soodveten
na~in (vidi 4.2. i 2.2.) i da donese re{enie za postojan nadzor nad
vr{eweto na roditelskoto pravo vo pogled na site deca ili samo vo
pogled na nekoi od niv.
Osven so sudska odluka, kako {to e predvideno vo ~len 9 od
Konvencijata, spored Zakonot za semejstvoto centarot za socijalna
rabota so re{enie mo`e da go odzeme deteto od edniot i da go
doveri na ~uvawe i vospituvawe na drugiot roditel, na drugo lice ili na
soodvetna ustanova, koga roditelite, odnosno roditelot kaj kogo
deteto `ivee go zapostavi deteto vo pogled na ~uvaweto i
vospituvaweto ili koga postoi seriozna opasnost za negoviot pravilen
razvoj i odgleduvawe. Centarot za socijalna rabota mo`e da odzeme
dete od edniot i da go doveri na drugiot roditel, na treto lice ili na
soodvetna ustanova i vo slu~ai koga roditelot na kogo deteto mu e
dovereno na ~uvawe i vospituvawe, gi onevozmo`uva li~nite odnosi
na deteto so drugiot roditel. Protiv ovie re{enija, mo`e da se izjavi
`alba do Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ako Ministerstvoto
vo vtorostepenata postapka go potvrdi prvostepenoto re{enie, liceto
koe ima praven interes ima pravo da inicira upraven spor pred
nadle`niot sud.
So vakvoto odzemawe na deteto ne prestanuvaat drugite prava i
dol`nosti na roditelite sprema deteto. Po prestanok na pri~inite
poradi koi deteto e odzemeno od roditelite, centarot za socijalna
rabota, so re{enie }e go vrati deteto kaj roditelite .
Vo slu~aite koga roditelot go zloupotrebuva vr{eweto na
roditelskoto pravo ili grubo go zanemaruva vr{eweto na roditelskite
dol`nosti, po pribaveno mislewe od centarot za socijalna rabota, sudot
so re{enie, vo vonprocesna postapka, mu go odzema vr{eweto na
54
roditelskoto pravo na roditelot. Istoto mo`e da se odnesuva vo
pogled na site deca ili vo pogled na nekoe od niv. Postapkata zaradi
odzemawe na roditelskoto pravo mo`e da ja povede: drugiot roditel,
centarot za socijalna rabota ili javniot obvinitel. Centarot za socijalna
rabota e dol`en da povede postapka za odzemawe na roditelskoto
pravo i vedna{ da gi prezeme site merki potrebni za za{tita na
li~nosta, pravata i interesite na deteto, koga }e doznae deka postoi
opasnost od zloupotreba na roditelskoto pravo ili opasnsot od grubo
zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti, odnosno koga postojat pri~ini
za odzemawe na vr{eweto na roditelskoto pravo. Sudski odzemenoto
vr{ewe na roditelskoto pravo, mo`e so odluka na sud da mu bide
vrateno na roditelot koga }e prestanat pri~inite poradi koi toa pravo
e odzemeno. Predlog za vra}awe na roditelskoto pravo mo`at da
podnesat istite lica {to mo`at da povedat postapka za odzemawe.
Centarot za socijalna rabota mo`e sam ili po predlog na
roditelite , odnosno na staratelot, na liceto na koe deteto mu e
dovereno na ~uvawe i vospituvawe ili na predlog na javniot obvinitel,
da smesti dete vo soodvetna ustanova, ako do{lo do poremetuvawe
na negovoto povedenie. Vo soglasnost so odredbite od posebnata
krivi~na postapka za maloletnici, sudijata za maloletnici mo`e da
naredi maloletnikot vo tekot na podgotvitelnata postapka da se
smesti vo prifatili{te, vo vospitna ili vo sli~na ustanova, da se stavi
pod nadzor na organ za staratelstvo ili da mu se predade na drugo
semejstvo, ako toa e potrebno zaradi izdvojuvawe na maloletnikot od
sredinata vo koja `iveel ili zaradi davawe pomo{, za{tita ili
smestuvawe na maloletnikot. Isto taka, po isklu~ok, sudijata za
maloletnici mo`e da opredeli maloletnikot da se stavi vo pritvor koga
za toa postojat pri~ini predvideni so ovoj zakon. Spored Krivi~niot
zakon na RM vo ramkite na vospitnite merki {to mo`at da mu se
izre~at na maloletnikot, se predvideni i zavodski merki. Zavodskite
merki se izrekuvaat sprema maloletnikot za kogo treba da se
prezemat potrajni merki na vospituvawa, prevospituvawe ili lekuvawe
i negovo potpolno odvojuvawe od dosega{nata sredina. Vo
isklu~itelni slu~ai na postar maloletnik mo`e da mu se izre~e i
maloletni~ki zatvor. Vo site ovie slu~ai roditelite imaat pravo da gi
55
dobijat site relevantni podatoci za mestoto na prestoj na maloletnikot,
kako i da ostvaruvaat li~ni kontakti so nego. Obratno, koga roditelot
e li{en od sloboda, organot za vnatre{ni raboti odnosno sudot e
dol`en za li{uvaweto od sloboda da go izvesti vo rok od 24 ~asa
semejstvoto na liceto li{eno od sloboda. So odobrenie na organot {to
ja sproveduva istragata i pod negov nadzor, liceto {to e vo pritvor
mo`e, vo granicite na ku}niot red, da go posetuvaat bliskite rodnini.
4.4. Obedinuvawe na semejstvoto (~len 10 od KPD)
Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, sekoj gra|anin ima
pravo slobodno da se dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno da
go izbira mestoto na svoeto `iveali{te, kako i da ja napu{ti teritorijata
na Republikata i da se vrati vo Republikata.
Vo soglasnost so ~lenot 10 od Konvencijata, Zakonot za dvi`ewe
i prestoj na strancite, na stranec koj vo Republika Makedonija doa|a
poradi postojano naseluvawe i koe bra~en drugar ili blizok srodnik na
dr`avjanin na Republika Makedonija {to ima prestojuvali{te na
teritorijata na Republika Makedonija ili na stranski dr`avjanin koj e
postojano naselen vo Republika Makedonija, mu se izdava viza za
vseluvawe. Viza za vseluvawe se izdava i na ~lenovite na potesnoto
semejstvo na stranecot. Stranec koj }e vleze vo Republika Makedonija
so va`e~ka patna isprava mo`e da prestojuva do tri meseci, odnosno
do vremeto na va`eweto na vizata, dokolku so me|unaroden dogovor
ne e poinaku od opredeleno. Ako stranecot doa|a vo Republika
Makedonija zaradi sklu~uvawe na brak so dr`avjanin na Republika
Makedonija, kako i, zaradi postoewe na drugi opravdani pri~ini za
podolg prestoj, mo`e pred istekot na vremeto za koe mu e dozvolen
prestoj vrz osnova na patnata isprava, da podnese barawe za
privremen prestoj. Odobrenieto za privremen prestoj, ako se ispolneti
uslovite predvideni so ovoj zakon mo`e da se prodol`uva, no najdolgo
do edna godina. Na stranec koj namalku tri godini neprekinato legalno
prestojuva na teritorijata na Republika Makedonija, a gi ispolnuva
uslovite koi go opravduvaat postojaniot prestoj, mo`e da mu se izdade
odobrenie za postojan prestoj. Odobrenieto za privremen ili postojan
56
prestoj mo`e da se izdade i na deteto do napolneti 18 godini `ivot ili
na bra~niot drugar na stranecot koj ima odobrenie za postojan
odnosno privremen prestoj vo Republika Makedonija.
Ministerot za vnatre{ni raboti donesuva re{enie za otka`uvawe
na prestojot na stranecot, pritoa se zemaat predvid dol`inata na
prestojot na stranecot vo Republika Makedonija, negovite li~ni,
ekonomski i drugi vrski so Republika Makedonija i posledicite koi }e
proizlezat od izre~enata merka za nego i negovoto semejstvo.
Vo slu~aj na pritvorawe na maloleten stranec koj do{ol vo
Republika Makedonija bez va`e~ka patna isprava ili bez znaewe,
odnosno dozvola na negovite zakonski zastapnici, odnosno koj e bez
potrebna za{tita, obezbeduvawe i sredstva za izdr`uvawe, ili ne
postapi spored propisite na Republika Makedonija, ovlastenite slu`beni
lica na MVR vedna{ go izvestuvaat diplomatsko-konzularnoto
pretstavni{tvo na dr`avata ~ij dr`avjanin e, a dokolku e dr`avjanin na
sosednata dr`ava se vra}a vo mati~nata zemja. Ako maloletnikot ne
mo`e od objektivni pri~ini vedna{ da se predade na organot na
dr`avata ~ij dr`avjanin e, }e se smesti vo prifatili{te za stranci.
Zakonot za dvi`ewe i prestoj na strancite, go predviduva pravoto
na stranec na azil vo Republika Makedonija. Stranecot komu mu e
priznato pravoto na azil steknuva pravo na postojan prestoj vo
Republika Makedonija, vo ramkite na koe pravo mo`e da ostvaruva
site prava {to gi ovozmo`uva postojaniot prestoj. Isto taka, ovoj zakon
go priznava statusot na begalec, za lice bez dr`avjanstvo i za stranec.
Decata na liceto komu mu e priznat statusot na begalec gi u`ivaat site
prava kako i nivnite roditeli.
So cel golem broj od decata begalci {to se najdoa na teritorijata
na Republika Makedonija da se spojat so svoite roditeli, nevladinata
organizacija "Prva detska ambasada vo svetot - Me|a{i" so pomo{ na
pove}e nevladini organizacii i vladini institucii na pove}e zemji,
organizira{e besplaten prevoz za decata begalci do zemjite vo koi {to
se nao|aat nivnite roditeli. Vo ovaa programa bea opfateni 4.000 lica
od koi 60% bea deca.
57
4.5. Izdr`uvawe na decata (~len 27 to~ka 4 od KPD)
Spored Zakonot za semejstvoto, a vo soglasnost so ustavnata
odredba, izdr`uvaweto na ~lenovite na semejstvoto i na drugite
rodnini e nivno pravo i dol`nost. Vo slu~aite vo koi me|usebnoto
izdr`uvawe na ~lenovite na semejstvoto i na drugite rodnini ne mo`e
da se ostvari vo celost ili delumno, Republikata na neobezbedenite
~lenovi na semejstvoto im obezbeduva sredstva neophodni za
izdr`uvawe pod uslovi opredeleni so zakon. Otka`uvaweto od pravoto
na izdr{ka nema pravno dejstvo.
Roditelite se dol`ni da gi izdr`uvaat svoite maloletni deca.
Obvrskata za izdr`uvawe postoi i me|u drugi rodnini vo prava linija,
kako i me|u bra}a i sestri vo pogled na izdr`uvaweto na maloletnite
bra}a i sestri. O~uvot i ma}eata se dol`ni da gi izdr`uvaat svoite
maloletni posinoci, osven ako tie imaat rodnini koi spored ovoj zakon
se dol`ni da gi izdr`uvaat i ako tie rodnini za toa imaat mo`nost.
Obvrskata na o~uvot, odnosno ma}eata da gi izdr`uvaat svoite
maloletni posinoci, postoi i po smrtta na roditelot na deteto, so kogo
o~uvot, odnosno ma}eata bil vo brak ako do momentot na smrtta
postoela semejna zaednica me|u o~uvot, odnosno ma}eata i
posinocite. Ako brakot me|u roditelot i o~uvot, odnosno ma}eata na
deteto e poni{ten ili razveden, obvrskata za izdr`uvawe na o~uvot,
odnosno ma}eata sprema posinokot prestanuva.
Pri utvrduvaweto na potrebata za izdr`uvawe na liceto, sudot }e
ja zeme predvid negovata imotna sostojba, sposobnosta za rabota,
mo`nosta za vrabotuvawe, zdravstvenata polo`ba, kako i drugite
okolnosti od koi zavisi ocenata na negovite potrebi. Koga izdr{kata se
opredeluva za dete, sudot }e ja zeme predvid i vozrasta na deteto,
kako i potrebite za negovoto {koluvawe. Pri utvrduvawe na
mo`nostite na liceto koe e dol`no da dava izdr`uvawe, sudot }e gi
zeme predvid site negovi prihodi i vistinskite mo`nosti za steknuvawe
na zarabotka, kako i negovite sopstveni potrebi i zakonski obvrski po
osnov na izdr`uvaweto sprema drugi lica.
Vo sporot na roditelite okolu izdr`uvaweto na deteto, sudot kako
pridones za izdr`uvawe na deteto na roditelot na kogo deteto mu e
dovereno na ~uvawe i vospituvawe, }e gi ceni rabotata i gri`ata na toj
58
roditel koj gi vnesuva vo vospituvaweto i podigaweto na deteto.
Visinata na izdr`uvaweto sudot mo`e da ja opredeli vo opredelen iznos
ili vo procent od ostvareniot li~en dohod, odnosno od prihodite i
primawata ostvareni od vr{ewe na drug vid dejnost. Zainteresirano
lice mo`e da bara sudot da go zgolemi ili da go namali ili da go ukine
izdr`uvaweto dosudeno so porane{na pravosilna presuda ako se
izmenile okolnostite vrz osnova na koi e doneseno presudata.
Centarot za socijalna rabota mo`e vo ime na maloletnoto dete
da povede spor za izdr`uvawe, odnosno za zgolemuvawe na
izdr`uvaweto, koga roditelot kaj kogo deteto se nao|a na ~uvawe i
vospituvawe, bez opravdani pri~ini, ne go koristi toa pravo. Ako
roditelot ne bara izv{uvawe na dosudenoto izdr`uvawe, centarot za
socijalna rabota mo`e vo imeto na maloletnoto lice da podnese
predlog za izvr{uvawe. Centarot za socijalna rabota }e nastojuva
roditelite da se spogodat za izdr`uvaweto na deteto, odnosno za
zgolemuvawe na pridonesot vo izdr`uvawe na deteto koga toa go
baraat zgolemenite potrebi na deteto ili toa go ovozmo`uvaat
podobrenite materijalni priliki na davatelot na izdr`uvaweto.
Krivi~niot zakon na RM ja sankcionira povredata na dol`nosta
za izdr`uvawe, spred koj, toj {to odbegnuva da dava izdr`uvawa na
lica koe na osnova na izvr{na sudska odluka ili izvr{no poravnuvawe
pred sud ili drug nadle`en organ e dol`en da dava izdr{ka, }e se kazni
so zatvor do 1 godina ili so pari~na kazna.
Zakonot za izvr{na postapka im dava dopolnitelna za{tita na
primatelite na izdr{kata. Soglasno ovoj zakon, izzemeni se od
izvr{uvawe primawata vrz osnova na zakonsko izdr`uvawe i vrz
osnova na nadomest na {teta za zagubeno izdr`uvawe poradi smrt na
dava~ot na izdr{kata. Od druga strana, pobaruvawata po ovie osnovi
imaat prioritet i se namiruvaat pred ostanatite pobaruvawa (go
suspendiraat praviloto qui prior est tempore, potior est jure).
Vo ostvaruvaweto na obvrskite od ~lenot 27 to~ka 4 od
Konvencijata, Republika Makedonija e dr`ava dogovorna strana na
Wujor{kata Konvencija za ostvaruvaweto na izdr`uvaweto vo
stranstvo, od 1956 godina.
59
4.6. Deca bez roditelska gri`a (~len 20 od KPD)
Soglasno ustavnite odredbi so koi se garantira pravo na
socijalna sigurnost, socijalno osiguruvawe, socijalna za{tita i
zdravstvena za{tita (vidi 2.2. i 2.3.). Zakonot za semejstvoto
predviduva deka so staratelstvoto Republikata im dava posebna
za{tita na maloletnite deca koi se bez roditelska gri`a. Rabotite na
staratelstvoto gi vr`i centarot za socijalna rabota neposredno, preku
starateli ili drugi lica koi vr{at raboti svrzani so staratelstvoto.
Centarot za socijalna rabota prezema potrebni merki za ostvaruvawe
na celite za staratelstvo, vo toj kontekst, podgotvuva, donesuva,
sproveduva svoi re{enija, odnosno merki, primenuva oblici na
socijalna za{tita, metodi na socijalna i druga stru~na pomo{, kako i se
koristi so uslugite na socijalnite, zdravstvenite, obrazovno vospitnite i
drugite ustanovi.
Postapka za stavawe pod staratelstvo se poveduva po slu`bena
dol`nost ili po barawe na zainteresiranite lica. Ovaa postapka e itna.
Koga centarot za socijalna rabota }e doznae za potrebata nekoe lice
da se stavi pod staratelstvo, toj vedna{ prezema soodvetni merki za
za{tita na li~nosta, pravata i interesite na toa lice i poveduva postapk
aza stavawe pod staratelstvo. Pri opredeluvawe na oblikot na za{titata
vrz liceto koe se stava pod staratelstvo, centarot za socijalna rabota
prvenstveno }e se rakovodi od interesite na liceto koe se stava pod
staratelstvo i interesite na negovoto semejstvo, kako i od materijalnite
mo`nosti, pri {to vo realizacijata na za{titata sorabotuva so soodvetni
organizacii i organi.
Centarot za socijalna rabota so re{enieto so koe go postavuva
staratelot, gi opredeluva negovite dol`nosti i obemot na negovite
ovlastuvawa, a pred da go donese re{enieto go zapoznava staratelot
so zna~eweto na staratelstvoto so negovite prava i dol`nosti i so drugi
pova`ni podatoci potrebni za vr{ewe na dol`nosta staratel. Pritoa, na
startelot mu se izdava staratelska isprava vo koja e sodr`an obemot
na negovite ovlastuvawa. Ne mo`e da bide staratel: lice na koe mu e
odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo, odzemena ili ograni`na
delovnata sposobnost, ~ii interesi se vo sprotivnost so interesite na
liceto pod staratelstvo i koe so ogled na negovoto porane{no i
60
sega{no povedenie, li~nite stvojstva i odnosite so liceto pod
staratelstvo, ne mo`e da se o~ekuva deka pravilno }e ja vr{i
staratelskata funkcija. Za stavawe pod staratelstvo i za prestanok na
staratelstvoto centarot za socijalna rabota go izvestuva mati~arot vo
rok od 15 dena od denot na pravosilnosta na re{enieto.
Maloletno lice }e se stavi pod staratelstvo ako ostane bez
roditelska gri`a. Dete bez roditelska gri`a e dete ~ii roditeli ne se `ivi,
koi se is~eznati, nepoznati ili se so nepoznato `iveali{te pove}e od
edna godina i dete ~ii roditeli, bez ogled na pri~inite privremeno ili
trajno ne gi izvr{uvaat svoite roditelski prava i dol`nosti. Staratelot na
maloletnoto lice e dol`en da se gri`i kako roditel za li~nosta na
maloletnikot, a osobeno za negovoto zdravje, vospitanie, obrazovanie
i osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota. Vo toj kontekst,
staratelot mo`e samo so odobrenie na centarot za socijalna rabota: da
go prekine obrazovanieto na maloletnikot ili da go promeni vidot na
obrazovanieto, da odlu~i za izborot, vr{eweto ili promenata na
zanatot na maloletnikot i da prevzema drugi merki vo pogled na
li~nosta na maloletnikot opredeleni so zakon.
Staratelstvoto nad maloletno lice prestanuva so negovoto
polnoletstvo, so sklu~uvawe na brak, so posvojuvawe ili koga }e
prestane bilo koja od pri~inite zaradi koi maloletnikot e staven pod
staratelstvo.
Centarot za socijalna rabota mo`e da postavi poseben staratel
na lice nad koe roditelite go vr{at roditelskoto pravo, za vodewe spor
me|u nego i negovite roditeli, za sklu~uvawe na oddelni pravni dela
me|u niv, kako i vo drugi slu~ai koga nivnite interesi se vo sprotivnost
i na lica pod staratelstvo, za vodewe spor me|u nego i staratelot, za
sklu~uvawe pravni dela me|u niv, kako i vo drugi slu~ai koga nivnite
interesi se vo sprotivnost. Koga me|u maloletnicite nad koi isto lice
vr{i roditelsko pravo ili me|u lica koi imaat ist staratel treba da se
vodi spor ili da sklu~i pravno delo vo koe interesite na maloletnite,
odnosno na licata pod staratelstvo se vo sprotivnost, centarot za
socijalna rabota na sekoj od niv }e postavi poseben staratel za
vodewe spor, odnosno sklu~uvawe na pravno delo.
Vo vrska so obvrskite koi proizleguvaat od ~len 20 od
Konvencijata, nevladinata organizacija "Zdru`enie za za{tita na decata
61
na Makedonija", ima mislewe deka e potrebno da se posveti pogolemo
vnimanie na decata bez roditeli, vo pravec na podobruvawe na
uslovite vo detskite domovi i da se kreira solidna obrazovno-
rekreativna programa za nivno zbogatuvawe.
4.7. Posvojuvawe (~len 21 od KPD)
Spored Zakonot za semejstvoto, so posvojuvaweto se sozdavaat
odnosi kakvi {to nastanuvaat so ra|aweto (potpolno posvojuvawe) ili
samo odnosi {to postojat me|u roditeli i deca (nepotpolno
posvojuvawe). Kakov odnos }e se sozdade so posvojuvaweto zavisi od
voljata na posvoitelot, na roditelite na deteto koe se posvojuva,
odnosno na negoviot staratel i na samoto dete ako e postaro od 10
godini. Kako {to be{e ka`ano, samo maloletni lica mo`at da bidat
posvoeni, pritoa, posvojuvaweto se zasnova pri centarot za socijalna
rabota, samo ako e vo interes na maloletnikot.
So Zakonot e predvideno koj mo`e da bide posvoitel. Po pravilo,
posvoitel mo`e da bide samo dr`avjanin na RM. Po isklu~ok, posvoitel
mo`e da bide i stranski dr`avjanin, so posebno odobreni od
Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a po predlog na Centarot za
socijalna rabota. Posvoitelot mo`e da bide lice najmalku 18 godini
postaro od posvoenikot. Koga deteto go posvojuva bra~niot drugar na
roditelot na deteto, razlikata vo godinite mo`e da bide i pomala. Ako
bra~nite drugari posvojuvaat dete istovremeno ili edniot pa drugiot,
za posvojuvaweto e dovolno da postoi razlika vo godini samo kaj
edniot od bra~nite drugari. Ne mo`e da se posvoi srodnik vo prava
linija nitu brat nitu sestra. Posvoitel ne mo`e da bide lice: koe e li{eno
od roditelski prava, na koe mu e ograni~ena ili odzemena delovnata
sposobnost, za koe postoi osnovano somnenie deka polo`batas na
posvoitel }e ja upotrebi na {teta na posvoenikot i koe e du{evno
bolno ili lice so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lice koe boleduva od
bolest {to mo`e da go dovede vo opasnost zdravjeto i `ivotot na
posvoenikot.
Za posvojuvawe e potrebna soglasnost na obata roditeli na
posvoenikot, odnosno na negoviot staratel, kako i na posvoenikot ako
e postar od 10 godini. Liceto koe saka da posvoi dete, podnesuva
62
barawe do centarot za socijalna rabota nadle`en spored mestoto na
`iveewe na podnositelot. Kon baraweto se prilo`uvaat potrebnite
dokumenti, vrz osnova na koi centarot za socijalna rabota vr{i procena
za podobnosta na posvoitelite i za motivite na posvojuvaweto.
Pri zasnovawe na posvojuvaweto e potrebno prisustvo na
posvoitelot negoviot bra~en drugar, roditelite, odnosno staratelot na
posvoenikot, kako i na posvoenikot ako e postar od 10 godini.
Zasnovuvaweto na posvojuvaweto se vr{i bez prisustvo na javnosta.
Soglasnosta deteto da mo`e da bide posvoeno, roditelite
odnosno roditelot koj sam go vr{i roditelskoto pravo, mo`e da se
dade i prethodno pred centarot za socijalna rabota, bez da go
opredelat posvoitelot. Vo ovoj slu~aj, vo postapkata za zasnovawe na
postapkata na posvojuvaweto, soglasnosta za posvojuvawe ja dava
staratelot na deteto. Soglasnosta po ra|aweto na deteto, vo pismena
forma, vo prostoriite na centarot za socijalna rabota, ja davaat
roditelite bez ogled na bra~nata zaednica ili vrska. Istata svoera~no
ja pi{uva roditelot, a ja potpi{uva roditelot i pretstavnik na centarot za
socijalna rabota. Soglasnosta za posvojuvawe roditelite ja davaat po
napolnuvawe 3 meseci vozrast na deteto, a posvojuvaweto mo`e da
se zasnova najrano po navr{uvawe 3 meseci starost na deteto.
Vakvata soglasnost mo`e da se povle~e se do momentot na
zasnovawe na posvojuvaweto.
Ako centarot za socijalna rabota od sodr`inata na dokumentite, i
od socijalniot uvid ili na drug na~in utvrdi deka se ispolneti uslovite
propi{ani so ovoj zakon i deka posvojuvaweto e korisno za
posvoenikot, }e pristapi kon zasnosvawe na posvojuvaweto, a vo
sprotivno }e go odbie baraweto za posvojuvawe. Protiv re{enieto za
posvojuvawe, mo`e da se podnese `alba vo rok od 15 dena do
Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Otkako slu`benoto lice na
centarot za socijalna rabota, vrz osnova na ispravite i izjavite za
li~niot identitet na prisutnite lica utvrdi deka toa se licata {to treba da
prisustvuvaat na zasnovaweto na posvojuvaweto, }e gi zapoznae so
pravata i dol`nostite {to proizleguvaat od posvojuvaweto i }e pobara
izjavi za soglasnost za posvojuvaweto, odnosno }e gi pro~ita nivnite
porano dadeni izjavi za soglasnost. Pri posvojuvaweto se sostavuva
zapisnik i se donesuva re{enie. Vo zapisnikot i vo re{enieto se
63
vnesuvaat podatoci za izvr{enoto posvojuvawe, za spogodbata za
li~noto ime na posvoenikot, za mestoto na ra|awe na deteto i za
negovite nasledni prava sprema posvoitelot, dokolku posvojuvaweto e
nepotpolno. Zapisnikot go potpi{uvaat slu`benoto lice koe go
zastapuva deteto, roditelite, odnosno staratelot na deteto i
posvoitelite.
Po zasnovuvaweto na posvojuvaweto vo mati~nata kniga na
rodenite, kako roditel na deteto se zapi{uvaat posvoitelite, a kako
mesto na ra|awe na deteto se zapi{uva mestoto {to spogodbeno }e
go opredelat posvoitelite i centarot za socijalna rabota. Mati~arot e
dol`en da izvr{i nov upis vo knigata na rodenite i za toa da im izdade
na posvoitelite izvod od mati~nata kniga na rodenite.
So potpolno posvojuvawe me|u posvoitelot i negovoto semejstvo
i posvoenikot i negovoto potomstvo se sozdavaat prava i dol`nosti
(vlu~uvaj}i gi i naslednite prava) koi postojat me|u krvni rodnini. So
potpolnoto posvojuvawe prestanuvaat zaemnite prava i dol`nosti me|u
posvoenoto dete i negovoto porane{no semejstvo. Potpolnoto
posvojuvawe ne mo`e da se raskine.
So nepotpolno posvojuvawe me|u posvoitelite i posvoenikot
nastanuvaat samo odnosi me|u roditeli i deca. Naslednite prava me|u
posvoitelot i posvoenikot i negovoto potomstvo pri negovoto
posvojuvawe se zaemni, pri {to naslednite prava na posvoenikot
sprema posvoitelot mo`e da se ograni~at ili sosema da se isklu~at
ako vo momentot na posvojuvaweto posvoitelot ima svoi rodeni deca.
Vo vakov slu~aj posvoitelot ne mo`e da go nasledi posvoenikot i
negovoto potomstvo po zakon. Nepotpolnoto posvojuvawe mo`e da
prestane po spogodba me|u posvoitelot i posvoenikot spored
odredbite koi va`at za posvojuvaweto, a ako posvoenikot e maloleten
centarot za socijalna rabota e dol`en da ispita dali pretanuvaweto na
posvojuvaweto e korisno za posvoenikot. Centarot za socijalna rabota
po barawe na posvoitelot ili posvoenikot mo`e da re{i nepotpolnoto
posvojuvawe da prestane, ako utvrdi deka za toa postojat opravdani
pri~ini. So prestanok na nepotpolnoto posvojuvawe odnovo
nastanuvaat zaemni prava i dol`nosti me|u posvoenikot i negovoto
porane{no semejstvo. Pravosilnoto re{enie za prestanoik na
64
nepotpolnoto posvojuvawe se dostavuva na nadle`niot mati~ar zaradi
upis vo mati~nata kniga na rodenite.
4.8. Nelegalen transfer i nevra}ewe na deca (~len 11 od KPD)
Soglasno ~lenot 11 od Konvencijata, Krivi~niot zakon na
Republika Makedonija go sankcionira grabnuvaweto i odzemaweto na
maloletnici. Spored nego, toj {to }e izvr{i grabnuvawe na nekoe lice
so namera nego ili nekoj drug da go prisili da stori, da ne stori ili da
trpi ne{to, }e se kazni so zatvor od 1 do 10 godini. Ako ova delo e
storeno sprema malolotno lice ili zaradi ostvaruvawe na celta na
grabnuvaweto se zakanuva deka }e go li{i od `ivot ili te{ko
telesno }e go povredi grabnatoto lice, }e se kazni so zatvor
najmalku 3 godini. Toj {to protivpravno }e odzeme maloletno lice
od roditel, posvoitel, staratel, od ustanova ili od lica komu {to toa mu
e dovereno, ili zadr`uva ili spre~uva toa da bira kaj lice {to ima pravo
na toa, ili go onevozmo`uva izvr{uvaweto na izvr{nata odluka za
dodeluvawe na maloletnoto lice, }e se kazni so zatvor do 1 godina.
Kako ova delo e storeno od koristoqubie ili drugi niski pobudi ili so
primena na sila, zakana, izmama, ili ako poradi toa te{ko e
zagrozeno zdravjeto, vospituvaweto, izdr`uvaweto ili {koluvaweto na
maloletnoto lice, kaznata zatvor e od 3 meseci do 3 godini. Ovie
inkriminacii se odnesuvaat za site grabnuvawa ili odzemawa na
maloletnik vo ili nadvor od Republika Makedonija.
Soglasno ~lenot 11 stav 2 od Konvencijata, Republika
Makedonija bi trebalo {to poskoro da pristapi kon Ha{kata konvencija
za gra|ansko-pravnite aspekti na me|unarodnoto grabnuvawe na
decata od 1980 godina, kako i Evropskata konvencija za priznavawe i
izvr{uvawe na odlukite vo vrska so staratelstvoto vrz decata i
povtornoto vospostavuvawe na staratelstvo vrz decata od 1980
godina. Vo toj pravec e i apeliraweto od strana na nevladinata
organizacija "Prva detska ambasada vo svetot-Me|a{i".
65
4.9. Zloupotreba i zanemaruvawa, vklu~uvaj}i go fizi~koto i
mentalnoto oporavuvawe i socijalna reintegracija.
(~len 19 i 39 od KPD)
Krivi~niot zakon na RM vo pove}e ~lenovi ja sankcionira
zlouporebata i zanemaruvaweto na decata. Spored nego,
sankcionirano e ubistvo na dete pri pora|awe, naveduvawe na
samoubistvo i pomagawe pri samoubistvo (koga delot e izvr{eno
prema maloletnik), grabnuvawe (koga delot e storeno prema
maloletnik), polov napad vrz dete, obquba so zloupotreba na
polo`bata (koga deloto e storeno prema maloletnik), zaveduvawe,
podveduvawe i ovozmo`uvawe polovi dejstvija, vonbra~en `ivot so
maloletno lice, odzemawe maloletnik, promena na semejna sostojba,
zapu{tawe i maltretirawe na maloletno lice, povreda na dol`nosta za
izvr{uvawe, kr{ewe na semejni obvrski, rodosrevnavewe, slu`ewe
alkoholni pijaloci na maloletnici, posreduvawe vo vr{ewe prostitucija
(ako deloto e izvr{eno sprema maloletno `ensko lice), prika`uvawe na
pornografski materijal i napu{tawe nemo}no dete.
Kako {to be{e ka`o, (vidi 4.3.), Zakonot za semejstvo
predviduva mo`nost, na roditelot koj go zloupotrebuva ili grubo go
zanemaruva vr{eweto na roditelskoto pravo, sudski da mu bide
odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo i istoto da mu bide vrateno
na roditelot koga ke prestane pri~inata poradi koja pravoto mu bilo
odzemeno. Isto taka, Centarot za socijalna rabota mo`e, ako toa go
baraat interesite na deteto, istoto da go odzeme od roditelot
(roditelite) i da go smesti na soodvetno mesto.
Soglasno Zakonot za socijalna za{tita, socijalna za{tita im se
obezbeduva, me|udrugoto, na site maloletni lica koi se bez roditelska
gri`a, so vospitno-socijalni problemi, vospitno-zapu{teni i site malotni
lica koi od posebni okolnosti se na{le vo polo`ba od socijalna potreba.
Vo ostvaruvaweto na site formi na socijalna za{tita (detalno analizirani
podolu) na maloletnite lica im se obezbeduva zgri`uvawe, vospiuvawe,
obrazovanie i se primenuvaat site drugi merki za nivna celosna
rehabilitacija i reintegracija vo op{testvoto.
66
4.10. Periodi~ni proverki na smestuvaweto (~len 25 od KPD)
Soglasno ~lenot 25 od KPD, Sudot po barawe na eden od
razvedenite br~ni drugari ili centarot za socijalna rabota, }e ja izmeni
odlukata za ~uvawe i vospituvawe na decata i za odnosite na
razvedenite bra~ni drugari so nivnite zaedni~ki deca, dokolku toa go
baraat izmenetite okolnosti. centarot za socijalna rabota e dol`en
barem edna{ godi{no da vr{i proverka na uslovite i sostojbata na
smestuvaweto na deteto, koe se nao|a vo soodvetna ustanova ili vo
druga familija. Dokolku do{lo do izmenuvawe na okolnostite, centarot
za socijalna rabota po slu`bena dol`nost ili po barawe na roditelite, }e
donese novo re{enie za ~uvaweto, vospituvaweto ili smestuvaweto na
deteto.
Vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto na deteto predvideno vo
~lenot 25 od KPD, nevladinata organizacija "Prva detska ambasada vo
svetot-Me|a{i", ima mislewe deka vo mediumite skoro voop{to ne se
objavuvaat rezultatite od eventualno izvr{enite periodi~ni proverki na
kvalitetot na le~eweto na decata vo zdravstvenite institucii.
67
5. ZDRAVJE I SOCIJALNA ZA[TITA
5.1. Opstanok i razvoj (~len 6 to~ka 2 od KPD)
Kako {to be{e ka`ano, (vidi 2.3) neotu|ivoto pravo na `ivot na
sekoj ~ovek , od koe proizleguva neotu|ivoto pravo na `ivot na sekoe
dete, e garantirano na konstitucionalno nivo. Isto taka, Ustavot go
garantira, pravoto na zdravstvena za{tita, socijalno osiguruvawe i
socijalna za{tita kako i posebnata gri`a i za{tita na semejstvoto,
maj~instvoto, decata, na decata bez roditeli i na deca bez roditelska
gri`a .
Republika Makedonija e edna od retkite zemji vo koj pravoto na
abortus e ustavno garantirano. Pravo na sekoj ~ovek e slobodno da
odlu~uva za sozdavawe na deca, a vo vrska so ostvaruvaweto na ova
pravo, Republikata , zaradi usoglasen ekonomski i socijalen razvoj,
vodi humana populaciona politika. Vo soglasnost so ovaa ustavna
odredba, Zakonot za prekin na bremenosta i ovozmo`uva na `enata
slobodno da odlu~uva za prekinot na nesakanata bremenost, pri {to
abortusot e dozvolen i mo`e da bide izvr{en do dvanaesettata
gestaciska nedela, isklu~itelno na barawe na `enata, a vo slu~aite na
jasna medicinska indikacija za prekin na graviditetot i podocna .
5.2. Deca so nedostatoci vo razvojot i invalidizirani deca
(~len 23 od KPD)
Soglasno ~lenot 23 od Konvencijata, Ustavot na Republika
Makedonija go garantira pravoto na socijalna sigurnost i socijalno
osiguruvawe, pri {to Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i
socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto za socijalna
pravednost. Vo taa smisla, Republikata im garantira pravo na
pomo{ na gra|anite koi se nemo}ni i nesposobni za rabota, kako i
obezbeduvawe posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno
vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.
68
Soglasno so ovie ustavni odredbi, Zakonot za socijalna za{tita
kako korisnici na primarna socijalna za{tita gi odreduva, me|u
drugoto, i licata so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj. Vakvite lica
imaat pravo na smestuvawe vo soodvetna organizacija ili drugo
semejstvo, ako nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto
semejstvo, ako se upateni na osposobuvawe za rabota nadvor od
mestoto na `iveewe, ako se celosno nesposobni za rehabilitacija ili od
drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo soodvetna organizacija ili
drugo semejstvo, a ne mo`e da se primeni drug oblik na socijalna
za{tita.
Spored zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, so
zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na
invalidnost i telesno o{tetuvawe, pri~ineti so povreda na rabota i
profesionalna bolest, osigurani se me|u drugoto, u~enicite i studentite
vo ustanovite od naso~enoto obrazovanie koga vr{at prakti~na
rabota, licata na izdr`uvawe maloletni~ki zatvor i na izdr`uvawe na
vospitna merka vo vospitno popraven dom za vreme na redovnata
rabota {to ja vr{at vo tekot na izdr`uvaweto na vospitnata merka,
odnosno kazna maloletni~ki zatvor, ~lenovite na mladinskite zadrugi
za vreme na rabotnoto anga`irawe. Deteto steknuva, odnosno koristi
pravo na semejna penzija zaklu~no so 15-tata godina od `ivotot, a ako
e na redovno {koluvawe do 26-tata godina od `ivotot, ako roditelite
go zagubile `ivotot, a vo momentot na smrtta, bile vo raboten odnos
ili bile korisnici na penzija. Deteto koe bilo nesposobno za rabota vo
momentot na smrtta na osigurenikot, ili takvata nesposobnost
nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot,
stanuva trajno korisnik na semejna penzija, dokolku roditelot bil vo
raboten odnos ili bil korisnik na penzija. Ako vo tekot na koristeweto
na pravoto za semejna penzija, deteto stane nesposobno za rabota,
trajno go zadr`uva ova pravo.
Spored zakonot za op{testvena za{tita na decata, vakvata
za{tita opfa}a obezbeduvawe na pove}e organizirani oblici preku koi
se ostvaruva istata. Op{testvenata za{tita na decata, se ostvaruva
kako poseben op{testven interes. Vo ramkite na ovaa za{tita ( pokraj
drugite oblici na ostvaruvawe) se obezbeduva za{tita na decata so
psihi~ki i fizi~ki nedostatoci, koja opfa}a zgri`uvawe, organizirano
69
smestuvawe, nega, ishrana i drugi oblici na organizirano prifa}awe,
prisposobeni na vozrasta na psihi~kiot i fizi~ki razvoj na decata. Ovoj
Zakon predviduva posebno pravo na detski dodatok, pri {to dete so
te{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj,
ostvaruva pravo na poseben dodatok.
Zakonot za zdravstvena za{tita, go garantira pravoto na
zdravstvena za{tita za site deca do navr{uvawe na 18 godini vozrast,
a po tie godini samo ako se na {koluvawe, no najdocna do
navr{uvawe do 26 godini. Decata mo`at da ostvarat pravo na
zdravstveno osiguruvawe i po navr{uvawe na 26 godini `ivot ako, go
prekinale {koluvaweto poradi bolest, ili stanale nesposobni za
samostoen `ivot i rabota. Ovoj Zakon, vrz osnova na vzaemnost i
solidarnost, obezbeduva pravo na zdravstvena za{tita za site lica so
te{ki du{evni i fizi~ki zaboluvawa. Osigurenikot i ~lenovite na
negovoto semejstvo, vrz osnova na vospostavenoto zdravstveno
osiguruvawe, imaat pravo na ortopedski i drugi pomagala i sredstva
spored listata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, pri {to decata
do 18-godi{na vozrast se oslobodeni od pla}awe na u~estvoto vo
cenata na pomagaloto.
Spored Zakonot za rabotni odnosi, samohran roditel koj ima dete
pomalo od 7 godini, ili dete te`ok invalid mo`e da raboti podolgo
vreme od polnoto rabotno vreme ili no}e, samo vrz osnova na negova
pismena soglasnost. Eden od roditelite na pote{ko hendikepirano dete
ima pravo da raboti so polovina od polnoto rabotno vreme, ako
dvajcata roditeli se vo raboten odnos ili ako roditelot e samohran, vrz
osnova na naod od nadle`na lekarska komisija, ako deteto ne e
smesteno vo ustanova na socijalno-zdravstveno zgri`uvawe. Vakvoto
skrateno rabotno vreme se smeta kako polno rabotno vreme, a
pravoto na nadomest na plata se isplatuva spored propisite za
socijalna za{tita.
Zakonot za osnovno obrazovanie predviduva osnovno
obrazovanie za u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, pri
{to vo zavisnost od vidot i stepenot na popre~enosta, se organiziraat
posebni osnovni u~ili{ta i paralelki pri osnovnite u~ili{ta. Vospitno
obrazovnata dejnost za u~enicite so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot
razvoj se organizira so posebni nastavni planovi i programi. Pobliskite
70
propisi za kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na ova obrazovanie gi
donesuva ministerot za obrazovanie. U~enicite so pre~ki vo razvojot
imaat pravo na besplaten prevoz, bez razlika na odale~enosta na
`iveewe od najbliskoto osnovno u~ili{te. Dokolku ne mo`e da se
obezbedi prevoz, u~enikot ima pravo na besplatno smestuvawe i
ishrana vo u~eni~ki dom ili semejstvo. Vospitno-obrazovnata dejnost
za u~enicite so pre~ki vo razvojot ja ostvaruvaat lica so zavr{en
defektolo{ki fakultet - soodvetna nasoka i studii po defektologija.
Vospituva~ vo u~eni~ki dom za u~enici so pre~ki vo razvojot mo`e
da bide lice koe zavr{ilo visoko ili vi{o obrazovanie za deca so pre~ki
vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj soodvetna nasoka i studii po
defektologija. Zadol`itelnoto osnovno obrazovanie za deca so pre~ki
vo razvojot se realizira vo ramki na redovnite osnovni u~ili{ta vo
redovnite paralelki ili vo posebni paralelki za u~enici so lesni i umereni
pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Za ovie kategorii postojat ~etiri posebni
osnovni u~ili{ta (od koi dve imaat vo svojot sostav i u~eni~ki
internati- vo Novo Selo-Strumica i Titov Veles), a vo Skopje postoi
poseben Zavod za umereno mentalno retardirani lica so internat, vo
kogo se opfateni deca za edukacija i rabotno osposobuvawe do 19
godi{na vozrast. Osnovnoto obrazovanie za u~enici so pre~ki vo:
vidot, sluhot - govorot, lokomotorniot sistem i so asocijalno povedenie
se realizira vo soodvetnite zavodi vo ramkite na ostvaruvaweto na
socijalnata za{tita (od koi tri se vo Skopje i po eden vo Bitola i
Strumica).
Pokraj osnovnoto obrazovanie, za decata so pre~ki vo razvojot,
e predvideno i sredno obrazovanie. Vo srednoto obrazovanie za
hendikepirani u~enici se vklu~uvat u~enici koi se kategorizirani i
evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite vo razvojot. Vo
srednoto obrazovanie, vospitno-obrazovnata dejnost za u~enicite so
pre~ki vo razvojot mo`at da ja ostvaruvaat lica koi zavr{ile visoko
obrazovanie adekvatno za nastavnici vo srednoto obrazovanie, a koi
se zdobile so soodvetno defektolo{ko obrazovanie i imaat polo`eno
stru~en ispit.
Vo vrska so ostvaruvawata na pravata na decata so pre~ki vo
razvojot predvideni vo ~lenot 23 od Konvencijata, nevladinite
organizacii "Prvata detska ambasada vo svetot - Me|a{i" kako i,
71
"Zdru`enie za za{tita na decata na Makedonija", apeliraat za itno
obezbeduvawe na soodvetna tehni~ka oprema za hendikepiranite
deca, nameneta za nivno polesno prilagoduvawe vo obrazovnata
programa i `ivotnata sredina. Ovie nevladini organizacii se zalagaat za
individualiziran priod kon decata so odredeni nedostatoci vo razvojot
(posebno za vreme na nivnoto soodvetno obrazovanie) so cel istite da
go najdat sopstvenoto mesto vo op{testvoto. Tie smetaat deka e
neopravdano decata so oddelni pre~ki vo razvojot da se izdeluvaat
(getuiziraat) vo grupi i institucii specijalizirani samo za niv. "Prvata
detska ambasada - Me|a{i", vo ovaa smisla ima pozitivno iskustvo so
slu~ajot na edno devoj~e so o{teten vid koe ve}e dve godini
posetuva normalno u~ili{te i pritoa postignuva odli~en uspeh i
vosoka socijalizacija. Tie smetaat deka samo na ovoj na~in vakvite
deca nema da bidat otfrleni, ako kaj ostanatite deca u{te od namala
vozrast se razvie ~uvstvoto za po~it kon ovie lica. Vo toj pravec tie ja
potenciraat potrebata od pogolem broj na stru~ni lica, koi }e umeat
profesionalno da im pomagaat na decata so specifi~ni potrebi vo
razvojot da go najdat svoeto mesto vo normalnata, sekojdnevna
sredina. Ovie nevladini organizacii poso~uvaat deka za{titata na
decata koi se mentalno retardirani ili fizi~ki invalidi, treba da se
ostvaruva vo sklad so "Standardnite pravila za izedna~uvawe na
mo`nostite za licata so pre~ki vo razvojot" od 1993 godina i so "Riga
deklaracijata za alternativite za institucii za zgri`uvawe na decata" od
1994 godina, bidej}i ovie dokumenti sodr`at silna moralna obvrska za
dr`avite koi im pristapile da zemat u~estvo vo oblastite {to se od
re{ava~ka va`nost za kvalitetot na `ivotot i ramnopravnosta na licata
{to imaat pre~ki vo razvojot. Tie sugeriraat deka Makedonija treba vo
najskoro vreme da pristapi kon ovie dokumenti i da gi sproveduva {to
bi dovelo do izgraduvawe na poprifatliv socijalen razvoj i
posoodvetno obrazovanie na vakvite lica.
5.3. Zdravje i zdravstveni uslugi (~len 24 od KPD)
72
Soglasno ~lenot 24 od Konvencijata, Ustavot na Republika
Makedonija, na sekoj gra|anin mu go garantira pravoto na zdravstvena
za{tita. Precizno razrabotuvaj}i ja ovaa ustavna odredba, Zakonot za
zdravstvena za{tita vospostavuva sistem na zdravstveno osiguruvawe
za site gra|ani na Republika Makedonija, zasnovan na na~elata na
zadol`itelnost, zaemnost i solidarnost. Vo ramkite na sistemot na
zdravstvena za{tita, na decata im se obezbeduvaat pravata
zdravstvenoto osiguruvawe, kako na ~lenovi na semejstvoto na
osigurenikot, i toa bez ogled dali se rodeni vo brak ili von brak, dali se
posinoci, posvoeni ili deca zemeni na izdr`uvawe, kako i pravata na
zdravstveno osiguruvawe za site deca, vrz osnova na na~eloto na
vzaemnost i solidarnost (ako ne go ostvaruvaat zdravstvenoto
osiguruvawe kako ~lenovi na semejstvoto na osigurenikot).
So zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na
osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo (kako i na licata {to
se osigurani vrz osnova na na~eloto na vzaemnost i solidarnost), im
se obezbeduva pravo na koristewe na zdravstvena za{tita vo
primarnata, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~kata zdravstvena
za{tita. Osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo pri
koristeweto na zdravstvenite uslugi u~estvuvaat so li~ni sredstva vo
cenata na zdravstvenata usluga. Od vakvoto participirawe vo cenata
na zdravstvenata usluga, se oslobodeni: decata do 14 godi{na vozrast
(od 14 do 18 godi{na vozrast, decata na osigurenikot u~estvuvaat so
li~ni sredstva vo visina od 5% od cenata na zdravstvenata usluga i
lekot), `enite za zdravstvenite uslugi vo vrska so bremenosta,
poroduvaweto, maj~instvoto i planiraweto na semejstvoto, korisnicite
na osnovnite prava na socijalnata za{tita (osigurenici vrz na~eloto na
zaemnost i solidarnost), korisnicite na zdravstvenite uslugi vo vrska so
lekuvaweto na oddelni pote{ki zaboluvawa. Osven pravoto na
zdravstvena za{tita vo gorespomenatite formi, osigurenicite koi se vo
raboten odnos, kako pravo od zdravstvenoto osiguruvawe, go imaat i
pravoto na nadomestok na plata vo slu~aj na spre~enost za rabota
poradi bolest i povreda, kako i otsustvo poradi bremenost i
poroduvawe. Dr`avata, za site gra|ani, od sredstvata na Republi~kiot
buxet gi finansira programite za odredeni merki i aktivnosti od
preventivnata zdravstvena za{tita, zadol`itelnata imunizacija,
73
ispituvawetp, spre~uvaweto i suzbivaweto na zaraznite bolesti,
aktivna za{tita na majkite i decata, redovni sistematski pregledi na
decata, u~enicite i studentite i unapreduvawe na krvodaritelstvoto.
Zdravstvenata sostojba na decata vo Republika Makedonija vrz
osnova na zdravstvenite indikatori - mortalitet i morbiditet gi ima
slednive parametri. Smrtnosta na doen~iwata vo Republika
Makedonija, iako vo poslednite godini opa|a, seu{te pretstavuva eden
od prioritetnite zdravstveni problemi. Spored klasifikacijata na SZO
mortalitetot na doen~iwata na Republika Makedonija se vbrojuva vo
sreden mortalitet (20 do 39 umreni doen~iwa na 1.000 `ivorodeni). Vo
1995 godina umrele 729 doen~iwa ili 22.5 na 1.000 `ivorodeni deca,
za razlika od 1981 godina koga mortalitetot na done~iwata iznesuval
51.1 na 1.000 `ivorodeni ili vo 1987 godina, koga iznesuva 41.9 na
1.000 `ivorodeni. Smrtnosta na doen~iwata e najgolema vo prvata
nedela po ra|aweto, vo 1994 godina taa iznesuvala 46,9 % od
vkupniot broj na umerni doen~iwa; 41.2 % od umrenite doen~iwa se
na vozrast od 28-364 dena. Spored vozrasta na majkata zabele`itelno
e deka so rastewe na vozrasta na majkata, raste i smrtnosta na
doen~iwata, pri {to na vozrast na majkata na 20 - 39 godini, stapkata
na smrtnosta se dvi`i od 16.2 do 20.5, a na vozrast na majkata nad
40 godini smrtnosta e dvojno zgolemena, i iznesuva okolu 52 %.
Spored obrazovanieto na majkata, najvisoka e stapkata na smrtnosta
na doen~iwata kaj majkite bez obrazovanie ili so zavr{eno treto
oddelenie i ima tendencija na porast vo odnos na prethodnite godini, a
najniska e kaj majkite so vi{o i visoko obrazovanie. Spored
nacionalnata pripadnost na majkata, smrtnosta na doen~iwata e
najgolema kaj albanskata nacionalnost i kaj romskata nacionalnost. Vo
strukturata na pri~inite za smrtta kaj doen~iwata vo 1993 godina
preovladuvaat perinatalnite pri~ini so 350 slu~ai od vkupno 781
umreni doen~iwa ili 44.8%. Stapkata na perinatalnata smrt sporo opa|
a, vo 1993 godina iznesuvala 20.0%, dodeka vo 1991 godina
iznesuvala 19.2%. Vo strukturata na zaboluvawata i sostojbite koi se
javuvaat vo doene~kiot period registrirani vo dejnosta na zdravstvena
za{tita na deca od 0 do 6 godini vo 1987, 1989 i 1991 godina, se
zabele`uva deka naj~esti se zaboluvawata na respiratorniot sistem so
71%, potoa zaboluvawata na setivata so 8.3 %, zaboluvawata na
74
digestivniot sistem, na ko`ata i potko`noto tkivo, infektivnite i
parazitarni zaboluvawa, aftiaminoznite zaboluvawa i rahitot i
kongenikalnite anomalii.
Ovaa sostojba e prisutna i vo morbiditetot i mortalitetot na
decata od 1 do 4 godini, kako i u~ili{nite deca i mladina. Stapkata na
smrtnost za decata od 1 do 4 godi{na vozrast se dvi`i okolu 1 dete na
1.000 deca na taa vozrast. Naj~esti pri~ini se bolestite na
respiratorniot trakt 77%, bolestite na digestivniot sistem 64%,
bolestite na nervniot sistem i setilnite organi 5 do 7% i zaraznite i
parazitarni zaboluvawa 2 do 3 %. Kaj decata od 7 do 19 godi{na
vozrast, isto taka bolestite na respiratornite organi 64% se naj~esta
pri~ina za smrtnosta, a zaraznite i parazitarnite zaboluvawa 2 do 3%,
se najretka pri~ina za smrtnosta.
Sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita vo Republika
Makedonija se utvrdeni so Zakonot za zdravstvena za{tita.
Zdravstvenata za{tita se zasnova vrz edinstvoto na preventivnite,
dijagnosti~kite, terapevtskite i rehabilitacioni merki. Zdravstvenata
dejnost ja vr{at zdravstveni organizacii od javniot sektor (javno
zdravstvo) i privatniot sektor. Zdravstvenata za{tita se ostvaruva na
tri segmenti: primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita.
Primarnata zdravstvena za{tita se ostvaruva na nivo na zdravstveni
stanici, zdravstveni domovi i medicinski centri, zaradi obezbeduvawe
na osnovnite zdravstveni dejnosti. Posebna karakteristika na
primarnata zdravstvena za{tita e dispanzerskiot metod na rabota.
Dispanzerskiot na~in na rabota e posebno va`en vo ostvaruvaweto na
golem opfat na `enite i decata vo primarnata zdravstvena za{tita.
Sekundarnata zdravstvena za{tita gi sodr`i zdravstvenite uslugi od
specijalisti~ko konsultativna dejnost, bolni~kata dejnost i
specijalizirana preventivna dejnost, a istite se ostvaruvaat vo op{tite
bolnici, centrite i zavodite za lekuvawe i rehabilitacija, specijalnite
bolnici i zavodite za zdravstvena za{tita. Vo ramkite na sekundarnata
zdravstvena za{tita posebno e va`na bolni~kata dejnost. Vo ovaa
dejnost se obezbeduva medicinsko zgri`uvawe i nega na rodilkite i
novoroden~iwata vo stacionarni uslovi vo aku{erski oddelenija.
Tercijalnata zdravstvena za{tita pretstavuva visoko specijalizirana
zdravstvena za{tita. Nea ja so~inuvaat klinikite, institutite (pri
75
medicinskiot i stomatolo{kiot fakultet), specijalnite zavodi i
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita.
Obezbedenosta na zdravstvenata dejnost na Republika
Makedonija so zdravstven kadar e relativno dobra. Postignat e visok
standard na obezbedenost na naselenieto so lekari, vo 1994 godina na
sekoj 430 `iteli imalo po 1 lekar, odnosno na sekoj 1406 `iteli po eden
lekar od op{ta praksa. Vo Republika Makedonija vo 1994 godina imalo
okolu 11.000 zdravstveni rabotnici so vi{a i sredna stru~na
podgotovka; brojot na ginekolozite iznesuval od 218, a na pedijatrite
323. Vo dispanzerskata dejnost brojot na `eni vo fertilniot period
iznesuval 5.000 `eni na eden ginekolog, a na eden pedijatar 821 dete
do 6 godi{na vozrast, dodeka vo slu`bata za zdravstvena za{tita na
u~ili{ni deca i mladina na eden pedijatar imalo 2.610 deca.
Bolni~kite kapaciteti raspolagaat so 10.800 kreveti, ili 0,5 legla
na 1.000 `iteli, od koi 399 se vo ginekolo{kite, 619 vo aku{erskite i
571 vo pedijatriskite oddelenija. Vkupniot obem na izvr{enite
zdravstveni uslugi i aktivnosti vo javnoto zdravstvo vo 1994 godina
poka`uva tendencija na relativen pad sporedeno so 1993 godina.
Okolu 77.4% se dadeni na nivo na primarna zdravstvena za{tita.
Prose~no ima 3.6 poseti na edno dete vo detski dispanzer, a 5 poseti
po doen~e vo sovetuvali{teto. Opa|a vkupniot broj na poseti i
prosekot na patrona`ni poseti kaj doen~iwata od 4.3% od 1993 na
3.8% vo 1994 godina. Vo ginekolo{kite, aku{erskite i pedijatriskite
oddelenija iskoristenosta na kapacitetite se dvi`i okolu 50% , a
prose~noto lekuvawe iznesuva okolu 5 dena.
Zdravstvenata za{tita na decata se ostvaruva vo detski
dispanzer i {kolski dispanzer vo ramkite na zdravstvenite domovi i
medicinskite centri. Profilakti~ko-terapevtskata aktivnost se odviva vo
sovetuvali{te, poseben del za zdravi deca i poseben del za bolni deca.
Stru~niot tim go so~inuvaat eden pedijatar i dve medicinski sestri. Na
500 do 1.000 deca do 6 godi{na vozrast i 1.600 do 3.000 u~ili{ni deca
i mladina. Vo selskite podra~ja zdravstvenata za{tita na decata se
odviva vo medicinskite edinici od strana na doktorite po op{ta
medicina, patrona`nite sestri, a vo del od niv rabotat i pedijatri.
Zaradi podobra zdravstvena za{tita na decata rodeni so rizik vo
Republika Makedonija, funkcioniraat i dve razvojni sovetuvali{ta (vo
76
Skopje i Bitola), dodeka vo ramkite na Zdravstveniot dom - Skopje,
raboti Zavod za zdravstvena za{tita na majki i deca koj sistematski ja
sledi i prou~uva zdravstvenata sostojba i za{tita na majkite i decata,
uka`uva stru~no-medicinska pomo{ i predlaga merki za
unapreduvawe na nivnoto zdravje.
Na tercijalno nivo zdravstvenata za{tita na decata se ostvaruva
vo Klinikata za detski bolesti pri Medicinskiot fakultet, Klinikata za
ginekologija i aku{erstvo, Institutot za belodrobni zaboluvawa kaj
decata vo Skopje i drugi visokospecijalizirani ustanovi.
Postoi sistem za sledewe na rastot i kontrola na ishranata
soglasno me|unarodnite prifatlivi normi i standardi. Oficijalniot sistem
na zdravstvoto ima sopstveni standardi i normi za ishrana na decata i
so ovie kriteriumi brojot na hipotrofi~ni deca vo prvata godina od
`ivotot e: 12,8% doen~iwa na trimese~na vozrast, 11,8% doen~iwa
na {estmese~na vozrast, 7% doen~iwa na devetmese~na vozrast.
Doeweto vo po~etokot na devedesetite godini be{e vo opa|awe,
no sega{nite zdravstveni podatoci poka`uvaat podem, o~igledno kako
rezulatat na ekonomskata kriza i intenzivnata kampawa deka
maj~inoto mleko e nenadomestlivo i deka doeweto e najdobar izvor
na hrana.
Se poka`uva deka voop{to ne postoi ili postoi samo mala
proteinskoenergetska malnutricija. Kako i da e, mikronutricientnite
deficienci se indicirani, posebno kaj grupi vo ponepovolna socijalna
sostojba.
Vladata e vo faza na voveduvawe Programa za sledewe na
rastot i razvojot na decata, so upotreba na monitoring kartogramite na
SZO/UNICEF obezbedeni od strana na UNICEF.
Imunizacijata se sproveduva vrz osnova na zakonskite propisi,
Pravilnikot za uslovite i na~inot na vr{ewe zadol`itelna imunizacija,
seroprofilaksa i hemioprofilaksa protiv zarazni bolesti i za lica koi
podle`at na taa obvrska i Programa za sproveduvawe na zadol`itelna
imunizacija na naselenieto protiv opredeleni zarazni bolesti vo
Republika Makedonija. Potrebite za vakcini zdravstvenite organizacii
koi sporeduvaat imunizacija gi dostavuvaat do Ministerstvoto za
zdravstvo sekoe trimese~ie od godinata. Vakcinata se nabavuva
centralno za celata Republika i se dostavuva do terenot prema
77
planovite za imunizacija. Kako rezultat na ote`nata nabavka na
vakcini, stapkata na opfatenost so vakcina protiv mali sipanici, zarazni
zau{ki i rubeolata vo prvata vo prvata godina na vozrast, zna~itelno e
opadnata vo 1992 godina. Istoto se odnesuva i za revakcinacijata
protiv malite sipanici vo sedmata godina i rubeolata vo 14 godina kaj
`enski deca. Ista e sostojbata i vo 1993 godina so Di-Te vakcinacijata i
pertusisot.
Zakonot za zdravstvena za{tita gi garantira pravata za
zdravstvena za{tita na `enite vo vrska so bremenosta, poroduvaweto,
leunstvoto i kontracepcijata. Zdravstvenata za{tita na `enite se
ostvaruva glavno vo dispanzerot za `eni {to raboti vo sostav na
zdravstvenite domovi ili medicinskite centri. Preventivno-
terapevtskata dejnost se ostvaruva preku rabota na sovetuvali{tata i
ambulantno-poliklini~kata slu`ba. Pokraj sovetuvali{te za bremeni
`eni, ima i sovetuvali{ta za planirawe na semejstvoto i za
kontracepcija. Stru~niot tim go so~inuvaat 1 ginekolog-aku{er i
aku{erka ili 1 medicinska sestra i socijalen rabotnik, na sekoi 4.500 do
6.000 `eni nad 15 godi{na vozrast. Na selsko podra~je, zdravstvenata
za{tita na `enite se obezbeduva vo ramkite na medicinskite edinici
preku slu`bata za op{ta medicina, a vo del od niv raboti ili ginekolog ili
terenska aku{erka - babica. Poroduvaweto se vr{i vo aku{erski
oddelenija i toa vo 10 zdravstveni domovi vo t.n. von bolni~ki
stacionari, so 10 - 30 legla, kako i vo aku{erskite oddelenija pri op{tite
bolnici vo medicinskite centri, vo Specijalnata bolnica za ginekologija i
aku{erstvo "^air" vo Skopje, i vo Ginekolo{ko-aku{erskata klinika pri
Medicinskiot fakultet - Skopje.
Zdravjeto na gravidnite `eni tradicionalno privlekuva posebno
vnimanie. Kako {to ve}e be{e izneseno, site zdravstveni uslugi
povrzani so periodot na bremenosta, ra|aweto i leunstvoto se
besplatni i na toj na~in kontinuirano i lesno dostapni na site `eni. Od
vkupniot broj na patrona`ni poseti na `eni vo 1992 godina, 37,3% bile
nameneti za gravidnite `eni, 45,4% bile nameneti za rodilkite i
leunkite, 0,6% za `enite po prekin na graviditetot. Pokazatelot za
samo 0.7 poseti po edna bremena `ena i 0.8 poseti po edna rodilka ili
leunka, zboruvaat za potrebata od podobra organiziranost na ovaa
slu`ba. Po otpu{taweto od bolnica po ra|aweto, sekoja nova majka e
78
posetena od patrona`na aku{erka ili medicinska sestra. Vo 1992
godina 90.9% od site poroduvawa se izvr{eni so stru~na pomo{,
nasproti na 86.2% vo 1985 godina. Vo 1992 godina 89.9% od site
poroduvawa bile vo zdravstvena organizacija. Ovie indikatori delumno
ja objasnuvaat pri~inata za redukcijata na maternalnata smrtnost vo
Republika Makedonija. Taa e namalena drasti~no za poslednite 20
godini.
Kako {to be{e ka`ano site zdravstveni uslugi za vreme na
reproduktivniot period se besplatni, edinstveno delumno se
nadomestvuaat uslugite povrzani so planiraweto na semejstvoto i
kontracepcijata. Pla}aweto ili participacijata za sredstvata za
kontracepcija, kako i za medicinski ne indiciraniot abortus, se se u{te
prisutni, pred se zaradi lo{ata ekonomska sostojba na zdravstvoto vo
celina. Taa sostojba vo poslednite godini e pri~ina {to nekoi sostojbi,
koi porano bea zadol`itelno zdravstveno osigureni i so toa besplatni i
dostapni na site podednakvo, osobeno tie povrzani so kontracepcijata,
se reducirani. Site vidovi kontraceptivni sredstva se {iroko dostapni,
no ne i besplatni.
Vo soglasnost so Rezolucijata za populacionata politika so
operativna programa za merkite i aktivnostite za nejzinata realizacija,
postoi organizirana slu`ba za planirawe na semejstvoto, pod
supervizija na Centarot za humana reprodukcija vo Skopje, kako i
pove}e specijalizirani ginekolo{ki slu`bi. Vo 1992 godina zabele`an e
porast na posetite na sovetuvali{tata za planirawe na semejstvoto -
64.486, odnosno 0.1 poseta po edna `ena. Vkupniot broj na poseti na
site preventivni i kurativni slu`bi za zdravstvena za{tita na `enite vo
1992 godina iznesuval 373.681, od koi 183.216 se napraveni vo
ginekolo{kite ordinacii. Spored brojot na posetite, toa iznesuva sepak
samo 0.7 poseti po edna `ena vo fertilniot period. Vkupniot broj na
abortusi legalno izvr{eni vo 1994 godina iznesuva 16.480 i e vo
zna~itelno opa|awe vo odnos na 1981 godina koga iznesuva{e
29.400. Brojot na abortusi na 1.000 ra|awa vo 1981 godina be{e 737,
a vo 1994 godina 487, {to uka`uva deka na dve ra|awa doa|a po eden
abortus. Od druga strana se namaluva brojot na ordinirani
kontraceptivni sredstva, {to uka`uva deka abortusot seu{te se koristi
kako sredstvo za regulirawe na bremenosta. Vo 1994 godina se
79
namalil brojot na ordiniranite kontraceptivni sredstva za okolu 44% vo
odnos na 1993 godina (6.040 kontraceptivni sredstva vo 1994 godina,
10.772 vo 1993 godina). Naj~esto se koristat oralnite kontraceptivni
sredstva (okolu 75% od vkupniot broj na kontraceptivni sredstva).
Vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto na deteto navedeno vo
~lenot 24 od Konvencijata, nevladinite organizacii "Prva detska
ambasada vo svetot - Me|a{i" i "Zdru`enieto za za{tita na decata na
Makedonija" smetaat deka vo ramkite na privatizacijata na
zdravstvoto, ne bi trebalo da se privatizira primarnata zdravstvena
za{tita za decata, koja treba da ostane vo ramkite na javnoto
zdravstvo, bidej}i spored nivnoto mislewe sekoe privatizirawe vo
sverata na primarnata zdravstvena za{tita lo{o }e se odrazi vrz
unapreduvawe na zdravstvenata za{tita na decata. Isto taka tie
apeliraat da se zgolemi kontrolata na dr`avnite institucii vrz rabotata
na privatnite zdravstveni ustanovi, zaradi mo`nosta vakvite
zdravstveni ustanovi ilegalno i neadekvatno da funkcioniraat, {to
mo`e da bide mnogu opasno po zdravjeto na decata.
Ovie nevladini organizacii gi istaknuvaat posledicite od lo{ata
finansiska sostojba na zdravstvoto vo celina, posebno nedostatokot na
specifi~ni materijali i lekovi, kako i potrebata decata od 15 do 18
godi{na vozrast da participiraat vo cenata na zdravstvenite uslugi.
Vakvata sostojba gi stava vo neramnopravna polo`ba decata koi
poteknuvaat od siroma{ni familii, koga nivnite roditeli ne se vo
sostojba da gi platat skapite lekovi vo privatnite apoteki i da gi
nadomestat tro{ocite za poserioznite medicinski intervencii.
5.4. Socijalna za{tita, slu`bi i mo`nosti za zgri`uvawe
na decata (~len 26 i 18 od KPD)
Spored Zakonot za socijalna za{tita, korisnici na socijalnata
za{tita od prv stepen se: maloletnite lica, bez roditeli ili bez roditelska
gri`a, so vospitno-socijalni problemi, so vospitno zapu{teni, licata so
pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj, lica nesposobni za rabota i
materijalno neobezbedeni. Nesposobni za rabota vo smisla na ovoj
Zakon se smetaat decata do navr{eni 15 godini `ivot, a ako se na
80
redovno {koluvawe do napolneti 26 godini `ivot. Vo ramkite na
ostvaruvaweto na socijalnata za{tita, pravo na smestuvawe vo
soodvetna ustanova ili drugo semejstvo imaat korisnicite na
socijalnata za{tita, koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto
semejstvo, ili od drugi pri~ini e potrebno smestuvawe vo soodvetna
ustanova ili drugo semejstvo, a ne mo`e da se primeni drug oblik na
socijalna za{tita. Vo ovaa smisla pravo na soodvetno smestuvawe
sekoga{ imaat: gorespomenatitie lica, korisnici na socijalnata za{tita
od prv stepen, kako i samohrana majka eden mesec pred
poroduvaweto i tri meseci po poroduvaweto. Za pravata od socijalnata
za{tita od prv stepen re{ava centarot za socijalna rabota na ~ie
podra~je `ivee liceto {to ima potreba od socijalna za{tita. Postapkata
za ostvaruvawe na pravata od socijalnata za{tita se poveduva po
barawe na liceto {to ima potreba od nea, po slu`bena dol`nost, po
prijava na mesni zaednici, op{testveno humanitarni organizacii,
roditeli, rodnini, starateli, kako i od bilo koj drug gra|anin.
Semejstvata vo koi se smestuvaat licata korisnici na socijalnata
za{tita od prv stepen imaat pravo na nadomestok za smestenite lica
~ija visina spogodbeno se utvrduva so Ministerstvoto za trud i
socijalna politika. Licata koi se smestuvaat vo soodvetna organizacija
ili drugo semejstvo gi snosat tro{ocite, odnosno del od tro{ocite
potrebni za smestuvaweto spored nivnite materijalni mo`nosti.
Dokolku ovie lica ne se vo sostojba da gi snosat tro{ocite, odnosno del
od tro{ocite, tro{ocite pa|aat na tovar na nivnite rodnini koi spored
zakonot se dol`ni za nivnoto izdr`uvawe.
Soodvetnite ustanovi za socijalna za{tita, gi zgri`uvaat i
vospituvaat maloletnite lica bez roditelska gri`a, gi prifa}aat,
zgri`uvaat, opserviraat, vospituvaat i osposobuvaat vospitno-
zapu{tenite maloletni lica. Ovie ustanovi obezbeduvaat zgri`uvawe i
vospituvawe na maloletnite lica bez roditelska gri`a i na decata i
mladincite ~ij razvitok e zagrozen zaradi semejni nepriliki. Vo ramkite
na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita, ustanovata za socijalna
za{tita e dol`na na decata i na mladincite da im obezbedi
predu~ili{no, osnovno i sredno obrazovanie, da im obezbedi
organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno-
obrazovnite programi i da organizira razli~ni oblici na rabota i `ivot na
81
decata i mladincite, kako i da se gri`i za nivnoto zdravje. Vo vakvite
ustanovi se obezbeduva i kratkotrajno smestuvawe, opservacija i
dijagnosticirawe na maloletni lica, koi ponataka se upatuvaat do
nadle`nite zdravstveni i vospitni ustanovi so cel da se sprovedat
soodvetni merki na op{testvena za{tita. Vakvite zdravstveni i vospitni
ustanovi gi imaat istite dol`nosti vo odnos na ostvaruvaweto na
vospitno-obrazovniot proces na maloletnicite, kako i ustanovite za
socijalna za{tita.
Kako {to be{e ka`ano (vidi 5.2), decata spored Zakonot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe imaat zagarantirani prava vo vrska
so ostvaruvaweto na semejna penzija.
Spored Zakonot za op{testvena za{tita na decata dr`avata e
dol`na da sozdava zaradi zadovoluvawe na zaedni~kite potrebi i
interesi od op{testvenata za{tita na decata pogodni op{testveno-
ekonomski i drugi uslovi, so cel da se obezbedat: zgri`uvawe,
vospituvawe i obrazovanie na decata od predu~ili{na vozrast;
organizirana op{testvena ishrana na u~enicite, prodol`en dneven
prestoj na u~enicite, prevoz, besplatni u~ebnici, smestuvawe vo
u~eni~ki domovi i drugi potrebi vo oblasta na vospitanieto i
obrazovanieto; celosna zdravstvena za{tita na decata, pravilen
psihi~ki i fizi~ki razvoj, sledewe na zdravstvenata sostojba na decata i
prezemawe na drugi merki na zdravstvena za{tita na decata;
koristewe na razni oblici na aktivnosti vo oblasta na kulturata
(teatarska, muzi~ka, likovna, muzejska, bibliotekarska, izdava~ka i
dr.), koristewe i razvivawe na specijalizirani organizacii za deca i
razvivawe na razni oblici na kulturno-umetni~ki amaterizam za deca;
razvivawe na mre`a na objekti za sportsko-rekreativni aktivnosti na
decata, sproveduvawe soodvetni programi na aktivnosti za fizi~ko
vospituvawe na decata vo slobodnoto vreme i drugi aktivnosti za
razvoj na fizi~kata kultura na decata; i za{tita na decata bez roditeli i
roditelska gri`a, za{tita na decata so psihi~ki i fizi~ki nedostatoci,
za{tita na decata so pre~ki vo povedenieto i prezemawe na drugi
merki vo oblasta na socijalnata za{tita.
Op{testvenata za{tita na decata se ostvaruva preku organizirani
oblici na: zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na decata od
predu~ili{nata vozrast; odmor i rekreacija na decata do 15-godi{na
82
vozrast; pari~ni primawa na decata i drugi oblici na op{testvena
za{tita.
Vospituvaweto i obrazovanieto na decata od predu~ili{nata
vozrast e sostaven del na edinstveniot sistem na vospituvawe i
obrazovanie. Predu~ili{nite ustanovi soglasno zakonskata regulativa
se registrirani kako organizacii za zgri`uvawe, vospituvawe i
obrazovanie na decata od predu~ili{nata vozrast (od 9 meseci do 7
godini). Celokupnoto finansirawe na ovie ustanovi e subvencionirano
od dr`avata. Predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie vo Republika
Makedonija se karakterizira so {iroko razviena mre`a na predu~ili{ni
ustanovi (celodneven i poludneven prestoj) i zabavi{ni grupi
(poludneven prestoj) pri osnovnite u~ili{ta.
Vo 1991 godina funkcionirale 49 organizacii za predu~ili{no
obrazovanie i vospitanie, so vkupno 182 objekti, so raspolo`iv
kapacitet za opfat na 26.590, a opfateni bile 25.321, odnosno 11,5%
od generacijata na deca na vozrast od 9 meseci do 8 godini, {to
vkupno iznesuvala 220.100 deca. Vo zabavi{nite grupi pri osnovnite
u~ili{ta vo 585 grupi bile opfateni 15.130 deca, Vkupniot opfat na
deca so celodneven i poludneven prestoj iznesuva 40.451 deca ili
18.4% od generacijata na deca na vozrast od 9 meseci do 7 godini.
Postojaniot kapacitet gi zadovoluva sega{nite potrebi za opfat na
deca, a so prezemenite aktivnosti za nivno renovirawe i adaptirawe e
podobren i kvalitetot na zgri`uvaweto na decata. Sepak, poslednite
godini (1991, 1992 i 1993) ima rapidno opa|awe na brojot na
opfatenite deca so celodneven prestoj, poradi toa {to bea ukinati
participaciite za deca od socijalno zgri`enite semejstva. Ako se ima
predvid te{kata ekonomska situacija vo dr`avata, koga mnogu
semejstva ostanaa bez elementarni prihodi, zaradi lo{ata sostojba vo
stopanstvoto, mo`e da se o~ekuva vo naredniot period tendencijata
na opa|awe na opfatot na decata da prodol`i.
Vo 1994-95 godina vo vkupno 49 organizacii za zgri`uvawe,
vospituvawe i obrazovanie na decata od predu~ili{nata vozrast, bea
opfateni 36.896 deca vo 1.237 vospitni grupi (jasli, gradinki i
zabavi{ta). Zavisno od potrebata na roditelite (dol`inata na prestojot
na decata) postojat tri programi: programa za vospitno-obrazovna
dejnost vo predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie; programa za
83
minimum op{testveno organizirano predu~ili{no vospitanie i
obrazovanie, na deca vo godinata pred nivnoto poa|awe vo u~ili{te i
programa za vonistitucionalnite formi za op{testveno organizirani
aktivnosti so decata od predu~ili{nata vozrast.
5.5. @ivoten standard (~len 27, to~ki 1, 2, 3 od KPD)
Soglasno ~lenot 27 to~ka 2 od Konvencijata, dol`nosta na
roditelite prvenstveno da se gri`at za izdr`uvaweto i vospituvaweto na
svoite deca, kako {to be{e pove}e pati istaknato, e predvidena so
Ustavot na Republika Makedonija (vidi 4.5).
Soglasno stavot 3 od ovoj ~len, Zakonot za op{testvena za{tita
na decata vo ramkite na ostvaruvaweto na organiziranite oblici na
op{testvena za{tita na decata, predviduva i mo`nost za pari~ni
primawa na decata. Dodatocite na decata kako oblik na op{testvena
za{tita na decata se ostvaruvaat vo vid na dodatok na deca, poseben
dodatok i u~estvo vo opremuvaweto na novorodenoto dete. Visinata,
uslovite i na~inot na ostvaruvaweto gi ureduva so op{t akt Ministerot
za trud i socijalna politika. Dodatokot na deca se ostvaruva vo
zavisnost od brojot na decata vo semejstvoto. Korisnici na dodatok na
deca se prvite tri deca po redot na ra|aweto, najdocna do navr{eni 26
godini od `ivot dokolku redovno se {koluvaat. Dete koe trajno ili za
podolgo od edna godina }e ostane nesposobno za rabota ima pravo
na dodatok na deca za seto vreme na traeweto na nesposobnosta bez
razlika na vozrasta. Kako celosno i trajno nesposobno za rabota se
smeta i deteto na koe mu e priznato pravoto na rabotno
osposobuvawe se do negovoto uspe{no zavr{uvawe. Dodatok na deca
im se obezbeduva i na decata na gra|anite na Republika Makedonija,
koi se na rabota vo stranstvo, vo pretstavni{tva na pretprijatija i vo
diplomatski-konzularni pretstavni{tva. Na decata na stranski dr`avjani
koi `iveat na teritorijata na Republika Makedonija im se obezbeduva
dodatok na deca pod isti uslovi kako i na decata na dr`avjanite na
Republika Makedonija, ako se vo raboten odnos ili se vo slu`ba na me|
unarodna organizacija ili ako takvo pravo e predvideno so me|
unaroden dogovor. Za pravata na dodatocite na deca vo prv stepen
84
re{ava Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a protiv ova re{enie
dozvolena e `alba po koja re{ava Komisija pri Vladata na Republika
Makedonija. Vo 1994 godina pravo na pari~ni primawa soglasno
op{testvenata za{tita na decata, ostvarile vkupno 174.781 dete
korisnik.
Dodatok na deca pripa|a za site deca {to roditelot, odnosno
staratelot gi izdr`uva, bez razlika dali se rodeni vo brak ili von brak,
dali se posvoeni deca, vnu~iwa, bra}a i sestri, kako i drugi deca
zemeni na izdr`uvawe. Za deca zemeni na izdr`uvawe dodatok na
deca pripa|a i koga tie imaat roditeli, ako roditelite im se napolno ili
trajno nesposobni za rabota, ako se naizdr`uvawe na kazna zatvor,
ako im e odzemeno roditelskoto pravo, ako roditelite ja napu{tile
Republika Makedonija i im e nepoznato mestoto na `iveewe, ako
roditelite se na redovno {koluvawe i ako roditelite i decata nemaat
imot ili prihodi od koi decata mo`at da se izdr`uvaat.
Poseben dodatok ostvaruva dete so te{ki, pote{ki i najte{ki
pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvitok. Pritoa, vakviot dodatok do 26
godi{na vozrast, se ostavruva preku oddelenieto za detska za{tita vo
Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a nad 26 godini, preku
Centarot za socijalna rabota. Dr`avata obezbeduva u~estvo vo
opremuvaweto za sekoe prvo novorodeno dete vo vid na paket so
oprema za edukacija na majkata za pravilno odgleduvawe na
novoroden~eto, so cel da se namali smrtnosta na doen~iwata i malite
deca.
Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, kako zemja vo
tranzicija se soo~uva so problemi vo nejziniot ekonomski socijalen
razvoj, ostvaruvaweto na op{testvenata za{tita na decata se realizira
so namalen buxet. Sredstvata {to za ovaa namena se obezbeduvaat
od republi~kiot buxet se daleku pod potrebite i se so tendencija na
natamo{na restrikcija. Vo vakvi uslovi podobruvaweto i razvojot na
op{testvenata za{tita na decata }e bide determiniran od materijalno
op{testveniot razvoj na Republika Makedonija vo naredniot period.
85
6. OBRAZOVANIE, SLOBODNO VREME I KULTURNI
AKTIVNOSTI
6.1. Obrazovanie, vklu~uvaj}i go i stru~noto obrazovanie i
naso~uvawe (~len 28 od KPD)
Soglasno ~lenot 28 od Konvencijata, kako {to be{e ka`ano,
pravoto na deteto na obrazovanie proizleguva od ustavno
zagarantiranoto pravo na obrazovanie. Obrazovanieto e dostapno na
sekogo pod ednakvi uslovi, pri {to, osnovnoto obrazovanie e
zadol`itelno i besplatno za site deca od 7 do 15 godini, vo traewe od 8
godini. Vo osnova site vidovi na obrazovanie bea i seu{te se besplatni,
no novata zakonska regulativa za srednoto i visokoto obrazovanie
dava mo`nosti pod odredeni uslovi da se vovede pla}awe na
{kolarina.
Osnovnoto obrazovanie e besplatno i se finansira od buxetot na
Republika Makedonija, sepak, tro{ocite za u~ebnici, lektiri, u~eni~ki
pribor i materijali po pravilo gi snosat u~enicite odnosno roditelite, a
u~enicite od socijalno zagrozenite semejstva se obezbedeni so
besplatni u~ebnici. So cel da se postigne {to poniska kupoproda`na
cena na u~ebnicite, lektirite i drugite {kolski materijali od buxetskite
sredstva se subvencionira nivnoto izdavawe. Iako dr`avata celosno go
finansira gradeweto na novi i odr`uvaweto na postojanite objekti,
opremenosta na u~ili{nite objekti so najnu`niot inventar i so
osnovnite nastavni sredstva i pomagala vo site vidovi i stepeni na
obrazovanie ne zadovoluva, osobeno ako se imaat predvid barawata
za sovremen vospitno obrazoven proces. Vlo{enata ekonomska
sostojba vo Republika Makedonija nepovolno vlijae vrz kvalitetot na
obrazovniot proces, kako i vrz opfatot na u~enicite vo osnovnoto
obrazovanie koe e zadol`itelno, a ograni~uva~ki deluva za
posetuvawe na drugite vidovi na obrazovanie.
Vakvite te{ki sostojbi vo finansiraweto na obrazovniot proces go
soo~uvaat i nevladinite organizacii "Prvata detska ambasada vo
86
svetot - Me|a{i" i "Zdru`enieto za za{tita na decata od Makedonija",
koi potenciraat deka besplatniot karakter na osnovnoto obrazovanie
se sveduva samo na deklarativnost, zaradi faktot deka osnovniot
u~ili{ten materijal e relativno skap i nedostapen za site. Vo toj pravec
tie smetaat deka nadle`nite institucii ne se zalagaat dovolno da im se
pomogne na onie koi nemaat sredstva da go nabavat osnovniot
{kolski materijal. Spored niv deklarativnosta za besplatno osnovno
obrazovanie treba da stane realnost, bidej}i spored nivnite podatoci,
uskratuvaweto na osnovnoto obrazovanie za nad 50.000 deca od
siroma{nite semejstva e stra{na dijagnoza za idninata na Makedonija.
So cel da se obezbedat {to pove}e sredstva za nabavka na
osnovniot {kolski materijal za decata ~ii roditeli ne se vo mo`nost da
im go obezbedat, mnogu nevladini organizacii organiziraat
humanitarna pomo{ za socijalno zagrozenite kategorii na deca, no
sepak, spored nivnoto mislewe toa e samo minimalen korektiv vo
pravec na podobruvawe na sostojbite vo ovaa sfera.
Osnovnoto obrazovanie se organizira i ostvaruva vo osnovno
u~ili{te. Istoto mo`e da se organizira i ostvaruva i vo zdravstveni
ustanovi, vospitno-popravni domovi i kazneno-popravni ustanovi.
Vospitno - obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie vo RM se
karakterizira so {iroko razviena mre`a na osnovni u~ili{ta, koja
ovozmo`uva skoro celosen generaciski opfat na u~enicite od prvo do
~etvrto oddelenie, a poradi objektivni i subjektivni pri~ini opfatot na
u~enicite od petto do osmo oddelenie, vo poslednite godini
nezna~itelno se namaluva (za okolu 4 do 5%).
Poa|aj}i od sodr`inata, strukturata i namenata na vospitno
obrazovniot proces, vostanoveni se nekolku vidovi na osnovno
obrazovanie. Zadol`itelno redovno osnovno obrazovanie za deca od 7
do 15 godi{na vozrast, koe se realizira vo u~ebnata 1994/95 godina
vo 1.045 redovni osnovni u~ili{ta, so vkupno opfateni 260.197
u~enici od 1 do 8 oddelenie i 13.191 nastavnici vo osnovnite u~ili{ta.
Kako {to be{e ka`ano (vidi 5.2) Zakonot za osnovno obrazovanie,
predviduva zadol`itelno osnovno obrazovanie za deca so pre~ki vo
razvojot. Pokraj zadol`itelnoto osnovno obrazovanie organizirano e i
osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie, koe pretstavuva paralelna
forma na zadol`itelnoto osnovno obrazovanie za del od u~enicite koi
87
se vklu~uvaat vo nego. Istoto se realizira vo 12 muzi~ki u~ili{ta, vo
paralelki za osnovnoto muzi~ko obrazovanie {to funkcioniraat vo
sostavot na dve redovni osnovni u~ili{ta (Radovi{ i Novo Selo -
Strumica) vo ramki na pionerski dom (Resen), kako i vo dve u~ili{ta
za muzi~ko i baletsko obrazovanie (Skopje i Kavadarci). Ovoj vid na
obrazovanie e od fakultativen karakter i gi opfa}a decata so posebni
muzi~ki sklonosti i darbi. Za ovoj vid na fakultativno obrazovanie
tradicionalno postoi golem interes.
Spored Zakonot za sredno obrazovanie, sekoj pod ednakvi uslovi
ima pravo na sredno obrazovanie, zabranet e sekakov vid na
diskriminacija. Srednoto obrazovanie se ostvaruva preku planovi i
programi za: gimnazisko obrazovanie, stru~no obrazovanie, sredno
umetni~ko obrazovanie i sredno obrazovanie za hendikepirani
u~enici. Vo gimnaziskoto obrazovanie se zapi{uvaat redovni u~nici
koi zavr{ile osnovno obrazovanie. Vo stru~noto obrazovanie se
zapi{uvaat redovni i vonredni u~enici koi zavr{ile osnovno
obrazovanie. Javnoto stru~no obrazovanie mo`e da bide so trigodi{no
i ~etirigodi{no traewe i specijalisti~ko obrazovanie. Vo stru~noto
osposobuvawe do dvegodi{no traewe se vklu~uvaat i lica bez
zavr{eno osnovno obrazovanie, no neposredno so stru~noto
osposobuvawe se zavr{uva i propi{anata programa za osnovno
obrazovanie. Vo u~ebnata 1994/95, vo Republika Makedonija rabotele
89 sredni u~ili{ta, so vkupen broj na zapi{ani u~enici 74.803 i 4.545
nastavnici vo srednite u~ili{ta.
Problemite povrzani so finansiraweto na osnovnoto obrazovanie
se isto taka prisutni i kaj srednoto obrazovanie.
Pokraj javnoto sredno obrazovanie, Ustavot na Republika
Makedonija predviduva pravo gra|anite pod odredeni uslovi da
osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na obrazovanieto,
osven vo osnovnoto obrazovanie.
Spored Zakonot za visoko obrazovanie, gra|anite, pod ednakvi
uslovi utvrdeni so zakon imaat pravo da se zapi{uvaat na studii, kako i
da se zdobivaat so akademski i nau~en stepen na obrazovanie. Vo
u~ebnata 1993/94 godina, na fakultetite i vi{ite {koli na Republika
Makedonija se zapi{ale vkupno 27.340 studenti.
88
So cel da se za{titat socijalno zagrozenite kategorii na u~enici,
kako i da se motiviraat pouspe{nite i talentirani u~enici i studenti,
dr`avata obezbeduva posebni uslovi na ishrana, smestuvawe,
stipendirawe i kreditirawe. Vo sostav na osnovnite u~ili{ta
funkcioniraat 11 u~eni~ki internati i eden u~eni~ki dom, vo koj se
obezbeduva besplatno smestuvawe, ishrana, zgri`uvawe, vospituvawe
i obrazovanie za u~enicite od podale~nite selski naselbi. Isto taka se
obezbeduva besplaten prevoz za u~enici ~ie `iveali{te e pove}e od
2 km oddale~eno od najbliskoto u~ili{te, smestuvawe i ishrana vo
u~eni~ki internat ili u~eni~ki dom, kako i participacija vo ishranata
vo u~ili{nite kujni za u~enicite vo zavisnost od oddelnite socijalni
kategorii.
Site u~enici i studenti vo Republika Makedonija, koi poka`uvaat
posebni rezultati vo u~eweto imaat mo`nost za steknuvawe na
stipendii pod ednakvi uslovi. Vakvite stipendii se obezbeduvaat od
posebni fondovi od buxetot za obrazovanie, kako i od mnogu
organizacii i pretprijatija, koi vo ramkite na nivnite programi za razvoj,
dodeluvaat stipendii naj~esto za studenti i u~enici vo nivnata oblast,
koi podocna bi trebalo da stanat nivni rabotnici. Pokraj stipendiraweto,
dr`avata go subvencionira i obezbeduva smestuvaweto na u~enicite i
studentite. Vo 1995 godina rabotele 42 domovi za u~enici i studenti,
so vkupno zgri`eni 9.087 u~enici i studenti.
Te{kata ekonomska i socijalna sostojba koja e prisutna vo
poslednite godini, kako {to be{e izneseno pogore, negativno vlijae vrz
opfatot na u~enicite vo site vidovi stepeni na obrazovanie, a posebno
vo povisokite oddelenija od osnovnoto obrazovanie. Zabele`itelen e
brojot na osipuvawe na u~enicite od romskoto i albanskoto nacionalno
malcinstvo vo ovie oddelenija vo zadol`itelnoto osnovno obrazovanie.
Imeno, za golem del od romskite semejstva, obrazovanieto e na
posledno mesto koga se raboti za izdvojuvawe na sredstva od
doma{niot buxet. Golem broj romski u~enici, vo nedostatok na
sredstva, prerano go prekinuvaat obrazovanieto. Vakviot odnos
negativno go determinira obrazovnoto nivo na romskoto malcinstvo,
{to podocna vlijae vrz nivniot socijalen status i integracija vo site sferi
na op{testvoto. So cel da se namali brojot na u~enici {to prerano go
prekinuvaat obrazovanieto, Vladata na RM prezema pove}e merki za
89
obezbeduvawe na minimalni uslovi i motivacija na decata za
posetuvawe na redovna nastava vo osnovnoto obrazovanie. Vo taa
smisla, Centarot za socijalna rabota obezbeduva pari~na pomo{ i
besplatni u~ebnici za semejstvata na decata koi go napu{tile
obrazovanieto, a vo slu~aite koga decata se spre~eni od roditelite
redovno da ja posetuvaat nastavata, se razgovara so roditelite i se
prezemaat soodvetni zakonski merki. Pokraj toa, se organiziraat
kursevi za vozrasni lica koi predvreme go napu{tile osnovnoto
obrazovanie. Vo odnos na romskite deca, Vladata na Republika
Makedonija zaedno so UNICEF realizira poseben proekt za
podobruvawe na op{tata polo`ba na romskite deca vo Republika
Makedonija.
Za ruralnite sredini karakteristi~no e {to pokraj ekonomskiot
faktor, za osipuvawe na u~enicite od osnovnoto obrazovanie posebno
vlijaat tradicionalnite formi na odnesuvawe, spored koi, decata
prerano se vklu~uvaat vo sekojdnevnite zemjodelski raboti, a
devoj~iwata ~esto prerano stapuvaat vo brak. Ovoj problem e
karakteristi~en za albanskite deca ~ii semejstva tradicionalno ne
poka`uvaat interes za prodol`uvawe na obrazovanieto, poradi {to
Vladata kreira kontinuirani merki za podobruvawe na situacijata.
Vakvite pojavi direktno vlijaat vrz stepenot na nepismenosta kaj
mladata populacija. Nepismenosta, iako relativno mala se pojavuva
kako problem vo Republika Makedonija. Nejzinoto nadminuvawe e
edna od klu~nite strate{ki celi na obrazovnata politika na Republika
Makedonija. Spored popisot od 1991 godina vkupno imalo 79.425 `iteli
ili 5,8% od naselenieto bilo nepismeno, {to e relativno mal procent,
ako se zeme predvid deka vo 1945 godina 67,5% od vkupnoto
naselenie bilo nepismeno. Nepismenosta kako problem e posebno
akutna kaj `enskata populacija 8,8%, od koi najgolem broj na
nepismeni `eni, zaradi gorespomenatite tradicionalni formi na
odnesuvawe, se vo ruralnite sredini 15.2% od vkupno nepismenata
populacija. Sepak, mladata populacija na vozrast od 10 do 29 godi{na
vozrast e najmalku zastapena vo vkupniot broj na nepismeno
naselenie.
90
6.2. Celi na obrazovanieto (~len 29 od KPD)
Spored Zakonot za osnovno obrazovanie celite i zada~ite na
osnovnoto obrazovanie se ostvaruvaat spored nastavni planovi i
programi. Ovie nastavni planovi i programi ja opfa}aat vospitno
obrazovnata dejnost vo osnovnoto u~ili{te i von - nastavnite
aktivnosti. Vo nastavniot plan se utvrduvaat nastavnite predmeti
(zadol`itelni, fakultativni i izborni) {to se izu~uvaat po oddelenija,
kako i nedelniot i godi{niot broj na ~asovi. Vo nastavnite programi se
utvrduvaat celite, zada~ite i sodr`inite na nastavnite predmeti, kako i
profilot na kadarot {to ja realizira programata. So planovite i
programite se utvrduvaat i preciziraat i drugite formi na von - nastavni
aktivnosti. Posebnite vidovi na osnovnoto obrazovanie (za u~enici so
pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, osnovnoto muzi~ko, osnovnoto
baletsko i osnovnoto obrazovanie za vozrasni) se organiziraat i
ostvaruvaat so posebni nastavni planovi i programi prilagodeni na
celite na ovie vidovi obrazovanie.
Nastavnite planovi i programi gi podgotvuva Pedago{kiot zavod
na Makedonija, a po predlog na Republi~kiot pedago{ki zavod gi
donesuva i objavuva Ministerstvoto za obrazovanie. Vrz osnova na
nastavniot plan i programa sekoe osnovno u~ili{te izrabotuva i
donesuva godi{na programa za rabota. So cel da se obezbedi stru~no
ostvaruvawe na celite na obrazovanieto, vospitno obrazovnata dejnost
vo osnovnoto obrazovanie ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni rabotnici
(pedagog, psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, bibliotekar) i
vospituva~i. Vo osnovnoto u~ili{te se upotrebuvaat u~ebnici i druga
u~ebna literatura, {to na predlog na Pedago{kiot zavod na
Makedonija gi odobruva Republi~kiot pedago{ki zavod. Pokraj
voobi~aenite organi za upravuvawe i rakovodewe vo osnovnoto
u~ili{te, Zakonot za osnovno obrazovanie predviduva i formirawe na
sovet na roditeli, koj ja sledi, razgleduva i dava mislewe za
91
ostvaruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota. Na ovoj na~in se
zgolemuva vlijanieto i odgovornosta na roditelite vo ostvaruvaweto na
vospitno-obrazovniot razvoj na nivnite deca.
Celite na vospitno-obrazovnata dejnost vo srednoto obrazovanie
(gimnaziite i stru~nite u~ili{ta) se ostvaruva na sli~en na~in kako i
celite na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie,
prilagodena na potrebite i zada~ite na ovoj vid na obrazovanie.
Vo vrska so celite na obrazovniot proces, nevladinata
organizacija "Zdru`enie za za{tita na decata na Makedonija", smeta
deka obrazovnata programa nameneta za decata go zagrozuva
nivnoto pravo na detstvo, bidej}i istata e preobemna i neadekvatna
na vozrasta na decata. Iako zna~itelen broj od decata mo`at da gi
ispolnat obvrskite, toa e naj~esto po cena na celoto slobodno vreme
{to go imaat na raspolagawe. Isto taka anketite koi gi napravila ovaa
nevladina organizacija so u~enicite sugeriraat potreba od zgolemena
kontrola na kvalitetot na nastavniot kadar i prevzemawe na adekvatni
merki za za{tita na decata od nestru~nite i neadekvatni nastavnici.
6.3. Slobodno vreme, rekreacija i kulturni aktivnosti
(~len 31 od KPD)
Kako {to be{e ka`ano (vidi 3.3.) vo ramkite na vospitno-
obrazovniot proces kako i nadvor od nego posebno vnimanie se
posvetuva na afirmirawe na slobodata na izrazuvawe na deteto.
So cel za posestran razvoj i afirmacija na ideite i sposobnostite
na decata, vo ramkite na op{testvenata za{tita na decata, posebno
mesto se posvetuva na koristeweto na raznite oblici na aktivnosti vo
oblasta na kulturata (teatarskata, muzi~kata, likovnata, muzejskata,
bibliotekarskata, izdava~kata), kako i formirawe i razvivawe na
specijaliziranite organizacii za deca (vidi 3.6) i razvivawe na razni
oblici na kulturno-umetni~ki, nau~no-tehni~ki i istra`uva~ki
amaterizam. Zaradi pravilen fizi~ki i psihi~ki razvoj na decata,
formirana e mre`a na objekti za sportsko-rekreativni aktivnosti, se
sproveduvaat soodvetni programi na aktivno fizi~ko vospituvawe na
92
decata vo slobodnoto vreme i drugi aktivnosti za razvoj na fizi~kata
kultura na decata.
Eden od oblicite na op{testvenata za{tita na decata e
organizirawe na odmor i rekreacija za decata do 15-godi{na vozrast.
Odmorot i rekreacijata na decata se organizira vo organizaciite za
odmor i rekreacija, kako i preku organizirani oblici so koi se
ostvaruvaat celite i zada~ite na organiziran odmor i rekreacija. Vo
Republika Makedonija postojat 26 objekti specijalno nameneti za
odmor i rekreacija na decata i mladinata so kapacitet od 6.235 legla,
{to ovozmo`uva opfat na okolu 45.000 deca godi{no, odnosno 19% od
generacijata na vozrast od 6 do 15 godini.
93
7. SPECIJALNI MERKI NA ZA[TITA
7.1. Deca vo vonredna situacija
a. Deca begalci (~len 22 od KPD)
Spored Zakonot za dvi`ewe i prestoj na strancite, na lice bez
dr`avjanstvo i stranec koj ja napu{til dr`avata ~ij dr`avjanin e ili vo
koja bil postojano naselen, za da go izbegne progonuvaweto zaradi
svoite napredni demokratski, politi~ki uveruvawa i dejstvuvawa,
kulturni ili nau~ni aktivnosti, ili zaradi svojata nacionalna, rasna
odnosno verska pripadnost, mo`e vo Republika Makedonija da mu se
priznae status na begalec. Decata na stranec, odnosno lice bez
dr`avjanstvo na kogo mu e priznat statusot na begalec gi u`ivaat site
prava kako i nivnite roditeli. Po napolneti 18 godini `ivot tie se
smetaat kako i drugite stranci so privremen prestoj vo Republika
Makedonija.
Na begalcite im se obezbeduva nu`no smestuvawe, sredstva za
izdr`uvawe i zdravstvena za{tita do zaminuvaweto vo druga dr`ava ili
do steknuvawe uslovi za samostojno izdr`uvawe, a najdolgo dve godini
od denot na vra~uvaweto na re{enieto za priznavawe na statusot na
begalec. Ograni~uvaweto vo pogled na rokot ne se odnesuva na
licata koi se nesposobni za rabota i koi ne mo`at samostojno da se
izdr`uvaat. Sredstvata neophodni za prestoj i izdr`uvawe na begalcite
se obezbeduvaat od republi~kiot buxet, kako i od me|unarodnite
organizacii, vrz osnova na me|unaroden dogovor i od drugi dr`avi. Za
smestuvawe na stranci, odnosno lica bez dr`avjanstvo za koi
postapkata za priznavawe na status na begalec e vo tek ili imaat takov
status se organizira prifatili{te za stranci. Za smestuvaweto i
obezbeduvaweto na sredstva neophodni za izdr`uvawe i
osposobuvawe za samostoen `ivot na begalcite koi ne se smesteni vo
prifatili{teto za stranci se gri`i Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, koe obezbeduva drugo soodvetno smestuvawe i izdr`uvawe.
94
Vkupniot broj na begalci vo Republika Makedonija iznesuva{e
8.112 lica, so rezerva deka brojot e zna~itelno pogolem za{to se u{te
ima lica koi ne se prijaveni. Najgolem broj od niv, 95% se bosanski
muslimani, a od vkupniot broj 18% se deca, od koi 80 bez prisustvo na
nivnite roditeli, 39% se `eni i 43% ma`i. Vo kampovite za begalci
smesteni se 1.373 lica, a ostanatite se smesteni vo semejstva. Ovaa
situacija se izmeni vo poslednite dve godini, imaj}i predvid deka brojot
na begalcite kontinuirano se namaluva zaradi nivnoto zaminuvawe vo
drugi zemji ( vo golem broj na slu~ai Makedonija bila samo tranzitna
zemja), a od neodamna zapo~na i procesot na dobrovolna
repatrijacija. Vo momentov vo Makedonija prestojuvaat 5 300 begalci
od koi najgolem del se smesteni vo semejstva.
Pokraj golemata solidarnost poka`ana od gra|anite, begalcite vo
Republika Makedonija u`ivaat poseben tretman na humanitarno
zgri`eni lica. Ovoj tretman gi nadminuva pravata predvideni so
Konvencijata na OON za statusot na begalcite od 1951 godina i
Protokolot od 1966 godina, kon koi Republika Makedonija pristapi kako
zemja - sukcesor na biv{ata SFRJ vo 1994 godina. Ovoj tretman se
temeli vrz celosno po~ituvawe na site fundamentalni ~ovekovi prava i
slobodi. Za taa cel ovie lica se celosno zgri`eni, obezbedeno im e
smestuvawe, ishrana, celosna zdravstvena za{tita, obrazovanie,
vr{ewe na site verski obredi i, {to e posebna va`no, tie imaat
potpolna sloboda na dvi`ewe i ne se progonuvaat od Republika
Makedonija; isto taka ne postoi poni`uva~ki i nehuman tretman vo
nivnoto zgri`uvawe. Site ovie prava se vo ramkite na postojnite
zakonski propisi na Republika Makedonija i se vo sklad so me|
unarodnite normi za ~ovekovite prava. Vladata na Republika
Makedonija vo zgri`uvaweto na begalcite ostvaruva mnogu dobra i
konstruktivna sorabotka so: Visokiot komesarijat za begalci na
Obedinetite nacii - Kancelarijata vo Skopje, Me|unarodnata federacija
na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina, kako i so drugi me|
unarodni humanitarni organizacii.
Vo realiziraweto na humanitarnata pomo{ za decata begalci
posebno so svoite aktivnosti se istaknuva nevladinata organizacija
"Prva detska ambasada vo svetot - Me|a{i", koja organizira{e i
realizira{e pove}e programi za pomo{ na decata begalci.
95
Humanitarnata pomo{ naj~esto se sostoi od u~ebnici, {kolski pribor,
detska hrana i igra~ki, a vo kampovite za begalci taa organizira{e
posebna programa za kulturno-rekreativna reanimacija preku ~asovi
po angliski jazik, zabavni i tvore~ki igri, sportski aktivnosti i turniri,
umetni~ko-kreativni aktivnosti i nagradni konkursi. Vakvite programi
taa gi ostvaruva so pomo{ na volonteri od stranskite me|unarodni
humanitarni organizacii so koi taa sorabotuva.
b. Deca vo voeni konflikti, vklu~uvaj}i go i fizi~koto i
mentalno oporavuvawe i socijalna reintegracija
(~len 38 i 39 od KPD)
Trgnuvaj}i od stav 2 od ~lenot 38 od Konvencijata, a vo
soglasnost so Zakonot za odbrana, licata pomali od 18 godini ne
mo`at da bidat regrutirani za u~estvo vo voeni konflikti.
Na teritorijata na Republika Makedonija nema voeni konflikti,
niti od me|unaroden, niti od vnatre{en karakter. Republika Makedonija
e dr`ava dogovorna strana na site @enevski konvencii i dvata dodatni
Protokola na @enevskata konvencija od 12. avgust 1949 godina, {to
go so~inuvaat korpusot na humanitarnoto pravo. Vo taa smisla taa e
obvrzana da gi po~ituva pravata predvideni vo niv.
7.2. Decata vo sudir so zakonot
a. Sproveduvawe na maloletni~kata pravda (~len 40 od KPD)
Soglasno ~lenot 40 od Konvencijata , vo krivi~noto
zakonodavstvo na Republika Makedonija, e predvidena posebna
krivi~na postapka za maloletnici i vospitni merki .
Spored Ustavot na Republika Makedonija, nikoj ne mo`e da bide
kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili
so drug propis kako kaznivo delo ili za koe ne bila predvidena kazna
(nullum crimen nulla poena sine lege). Prezumcijata na nevinost e
garantirana na konstitunalno nivo, liceto obvineto za kaznivo delo }e
96
se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so
pravosilna sudska odluka. Ovie na~ela konsekventno se primenuvaat
i vo krivi~nata postapka za maloletnicite .
Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{ da
bide zapoznaeto so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe ili
li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i od nego
ne mo`e da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata i
vo sudskata postapka. Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a
najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda,
da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta
za li{uvaweto od sloboda. Vo krivi~nata postapka za maloletnici, so
cel da se za{titi specifi~niot mentalen i fizi~ki status na
maloletnikot, pri prezemaweto na dejstvijata na koi prisustvuva
maloletnikot, a osobeno pri negovoto ispituvawe, organite {to
u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni da postapuvaat pretpazlivo,
vodej}i smetka za du{evnata razvienost, ~uvstvitelnosta i za li~nite
osobini na maloletnikot, zaradi za{tita na maloletnikot. Vo postapkata
sprema maloletnici, organot za staratelstvo ima pravo da se zapoznae
so tekot na postapkata, vo tekot na postapkata da stava predlozi i da
uka`uva na faktite i dokazite {to se od va`nost za donesuvawe na
pravilna odluka. Za taa cel, javniot obvinitel pri sekoe poveduvawe na
postapka sprema maloletnik }e go izvesti nadle`niot organ za
staratelstvo. Maloletnikot mora da ima branitel od po~etokot na
podgotvitelnata postapka. Ako samiot maloletnik, negoviot zakonski
zastapnik ili rodninite ne zemat branitel, nego }e go nazna~i po
slu`bena dol`nost sudijata za maloletnici. Branitel na maloletnik mo`e
da bide samo advokat. Maloletnikto se povikuva preku roditelite ,
odnosno zakonskiot zastapnik, osven ako toa ne e mo`no poradi
potrebata od itno postapuvawe ili od drugi okolnosti .
Vo sudovite vo Republika Makedonija za sproveduvawe na
krivi~nata postapka sprema maloletnici postojat soveti za maloletnici.
Vo prvostepenite sudovi postoi eden ili pove}e sudii za maloletnici.
Sovetot za maloletnici vo prvostepenite i vtorostepeni sudovi e
sostaven od sudija za maloletnici i dvajca sudii porotnici. Sudijata za
maloletnici e pretsedatelot na sovetot. Vo Republi~kiot vrhoven sud,
so rasporedot na rabotite se opredeluva sovet za maloletnici, {to e
97
sostaven od trojca sudii . Koga sovetot za maloletnici sudi vo pretres,
sostaven od dvajca sudii i trojca sudii porotnicii. Sudiite porotnici se
izbiraat od redovite na profesorite, u~itelite, vospituva~ite i drugi lica
{to imaat iskustvo vo vospituvaweto na maloletnicite. Sovetite za
maloletnici vo vtorostepenite i vo Vrhovniot sud odlu~uvaat za
`albite, kako i za drugite slu~ai opredeleni vo ovoj zakon.
Organite {to u~estvuvaat vo postapkata sprema maloletnikot,
kako i drugite organi i ustanovi od koi se baraat izvestuvawa,
izve{tai i mislewa, se dol`ni najitno da postapuvaat za da se zavr{i
postapkata {to pobrzo, odnosno da se zapazi na~eloto na itnost vo
krivi~nata postapka sprema maloletnicite.
Krivi~nata postapka sprema maloletnik se poveduva za site
krivi~ni dela samo po barawe na javniot obvinitel. Na maloletnik ne
mo`e da mu se sudi vo otsustvo . Vo podgotvitelnata postapka
sprema maloletnikot, pokraj faktite {to se odnesuvaat na krivi~noto
delo, posebno }e se utvrdat godintie na maloletnikot, okolnostite
potrebni za ocena na negoviot mentalen razvoj, }e se ispita sredinata
vo koja i prilikite pod koj maloletnikot `ivee i drugite okolnosti {to se
odnesuvaat na negovata li~nost. Za utvrduvawe na ovie
okolnosti }e se soslu{uvaat roditelite na maloletnikot, negoviot
staratel i drugite lica koi mo`at da dadat potrebni podatoci. Za ovie
okolnosti }e se pobara po potreba izve{taj od organot za staratelstvo,
a ako sprema maloletnikot bila primenata vospitna merka, }e se
pribavi izve{taj za primenata na taa merka.
Spored Ustavot na Republika Makedonija, garantirano e pravoto
na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv
stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to
vr{at javni ovlastuvawa. Pravoto na `alba e predvideno i vo
krivi~nata postapka za maloletnici, spored koe ,protiv presudata so
koja na maloletnikot mu e izre~ena kazna, protiv re{enieto so koja
maloletnikot mu e izre~ena vospitna merka i protiv re{enieto za
zapirawe na postapkata mo`at da podnesat `alba site lica {to imaat
pravo na `alba protiv presudata (maloletnikot ,branitelot, zakonskiot
zastapnik, o{tetteniot), i toa vo rok od 8 dena od denot na priemot na
presudata odnosno re{enieto. Branitelot, javniot obvinitel, bra~niot
drugar, rodninata po krv vo prava linija, posvoitelot, staratelot, bratot,
98
sestrata i hranitelot mo`at da podnesat `alba vo korist na
maloletnikot i protiv negovata volja. @albata protiv re{enieto so koe
se izrekuva vospitna merka koja se izdr`uva vo ustanova go zadr`uva
izvr{uvaweto na re{enieto, ako sudot vo soglasost so roditelite na
maloletnikot, i po soslu{uvaweto na maloletnikot ne odlu~i poinaku.
Vtorostepeniot sud mo` da ja preina~i prvostepenata odluka so
izrekuvawe na pote{ka merka sprema maloletnikot, samo ako toa e
predlo`eno vo `albata .
Maloletnikot vo krivi~nata postapka protiv nego, ima pravo pri
izveduvaweto na istra`nite i drugite sudski dejstvija ili na glavniot
pretres da go upotrebuva svojot jazik. Pritoa, ako ne go razbira jazikot
na koj {to se vodi postapkata, }e mu se obezbedi usno preveduvawe
na toa {to toj ili drug go iznesuva, kako i na ispravite i na drug pismen
dokazen materijal. Vakvoto preveduvawe e besplatno i go vr{i
tolkuva~ .
Postapkata sprema maloletniicite e tajna. Koga mu se sudi na
maloletnik sekoga{ }e se isklu~i javnosta. Sovetot mo`e da dozvoli na
glavniot pretres da prisustvuvaat lica {to se zanimavaat so za{tita i
vospituvawe na maloletnicite ili so suzbivawe na maloletni~ki
kriminal , kako i nau~ni rabotnici. Vo tekot na glavniot pretres
sovetot mo`e da naredi osven javniot obvinitel, branitelot i
pretstavnikot na organot za staratelstvo, od zasedanieto da se
otstranat site ili oddelni lica. Za vreme na izveduvaweto na oddelni
dokazi ili na govorot na strankite, sovetot mo`e da naredi
maloletnikot da se otstrani od zasedanieto. Bez dozvola na sudot ne
smee da se objavi tekot na krivi~nata postapka sprema maloletnikot,
nitu odlukata donesena vo taa postapka. Mo`at da se objavi samo onoj
del od postapkata, odnosno samo onoj del od odlukata za koi postoi
odobrenija, no vo toj slu~aj ne smeat da se navedat imeto na
maloletnikot i drugi podatoci vrz osnova na koi bi mo`elo da se
zaklu~i negoviot identitet. Spored Krivi~niot zakon na RM,
evidencijata na izre~enite vospitni merki vodi socijalniot organ.
Podatocite za izre~enite vospitni merki mi`at da se dadat samo na
socijalen organ i na ustanova {to se zanimava so za{tita na
maloletnici, vo vrska so krivi~nata postapka {to se vodi sprema
maloletnikot, a na dr`avnite organi pod uslovi utvrdeni so toj zakon.
99
Kako {to be{e ka`ano (vidi 1) soglasno Krivi~niot zakon na
Republika Makedonija, sprema maloletnik {to vo vremeto na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne napolnil 14 godini ne mo`at da
se primenuvaat krivi~ni sankcii. Vakviot maloletnik e dete vo krivi~na
pravna smisla i e krivi~no neodgovoren. Vo taa smisla, koga vo tekot
na postapkata }e se utvrdi deka maloletnikot vo vreme na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne napolnil 14 godini, krivi~nata
postapka }e se zapre i za toa }e se izvesti organot za staratelstvo.
Krivi~ni odgovorni se maloletnicite od 14 do 18 godini `ivot. Na
maloletnik {to vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo
napolnil 14, a ne napolnil 16 godini (pomlad maloletnik) mo`at da mu
se izre~at samo vospitni merki. Na maloletnik {to vo vremeto na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo napolnil 16, a ne napolnil 18 godini
(postar maloletnik) mo`at da mu se izre~at vospitni merki pod
uslovite predvideni so ovoj zakon, a po isklu~ok mo`e da mu se
izre~e maloletni~ki zatvor. Merkite na bezbednost mo`at da im se
izre~at na maloletnici pod uslovite {to gi predviduva Krivi~niot
zakon. Na maloletnik ne mo`e da mu se izre~e sudska opomena i
uslov na osuda .
Celta na vospitnite merki i na maloletni~kiot zatvor e so
davawe za{tita i pomo{ na maloletnite storiteli na krivi~ni dela, so
vr{ewe nadzor nad niv, so nivno stru~no osposobuvawe i so
razvivawe na nivnata li~na odgovornost, da se obezbedi nivnoto
vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj. Pokraj toa, celta na
maloletni~kiot zatvor e vr{ewe na zasileno vlijanie vrz maloletnite
storiteli vo idnina da ne vr{at krivi~ni dela(spre~uvawe na
recidivizam) kako i posredna generalna prevencija vo odnos na
drugite maloletnici.
b. Deca na koi {to im e odzemena slobodata, vklu~uvaj}i gi site formi
100
pritvor, zatvorawa ili staratelstvo (~len 37 - b, c, d)
Spored Ustavot slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.
Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka
na sud i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon. Liceto nezakonito
li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito osudeno, ima pravo na
nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni so zakon.
Krivi~niot zakon na Republika Makedonija predviduva vospitni
merki za maloletnicite, koi mo`at da bidat: disciplinski, merki na
zasilen nadzor i zavodski merki. Zavodskite merki se izrekuvaat
sprema maloletnik sprema koj treba da se prevzemat potrebni merki
na vospituvawe, prevospituvawe ili lekuvawe i negovo potpolno
odvojuvawe od dosega{nata sredina. Ovie merki ne mo`e da traat
podolgo od 5 godini. Vo ramkite na vospitnite merki, kako zavodski
merki predvideni se: upatuvawe vo vospitna ustanova, upatuvawe vo
vospitno-popraven dom i upatuvawe vo posebna ustanova za
lekuvawe i osposobuvawe. Po isklu~ok na postar maloletnik mo`e da
mu se izre~e kazna maloletni~ki zatvor. Vo ramkite na posebnata
krivi~na postapka za maloletnici, sudijata za maloletnici mo`e da
naredi maloletnikot vo tekot na podgotvitelnata postapka da se smesti
vo prifatili{te, vo vospitna ili vo sli~na ustanova, ako e toa potrebno
zaradi izdvojuvawe na maloletnikot od sredinata vo koja `iveel. Po
isklu~ok, sudijata za maloletnici mo`e da opredeli maloletnikot da se
stavi vo pritvor koga za toa postojat pri~inite za stavawe vo pritvor
predvideni vo Zakonot za krivi~na postapka. Vrz osnova na re{enieto
za pritvor {to go donel sudijata za maloletnici, pritvorot mo`e da trae
najmnogu eden mesec. Sovetot za maloletnici na istiot sud mo`e od
opravdani pri~ini da go prodol`i pritvorot, no najdolgo u{te za dva
meseca. Maloletnikot go izdr`uva pritvorot, po pravilo odvoen od
polnoletnite lica. Soglasno so pravilata za sproveduvawe na nadzor od
stranata na sudot nad sproveduvaweto na vospitnite merki sprema
maloletnicite, sudot mo`e da donese odluka za zapirawe na
izvr{uvaweto ili za izmena na odlukata za vospitnite merki. Koga }e se
ispolnat uslovite za izmena na odlukata za izre~enata vospitna merka,
odluka za toa donesuva sudot {to vo prv stepen go donel re{enieto za
101
vospitnata merka, ako samiot najde deka toa e potrebno ili na predlog
od javniot obvinitel, od upravnikot na ustanovata ili od organot na
staratelstvo komu mu e doveren nadzorot na maloletnikot. Pred
donesuvawe na ovaa odluka sudot }e gi soslu{a javniot obvinitel,
maloletnikot, roditelot ili staratelot na maloletnikot ili drugi lica, a }e
pribavi i potrebni izve{tai od ustanovata vo koja maloletnikot ja
izdr`uva zavodskata merka, od organot za staratelstvo i od drugi
organi i ustanovi. Istite pravila se primenuvaat i za donesuvawe na
odluka za zapirawe na izvr{uvaweto na vospitnata merka.
v. Osuduvawe na maloletnici, posebno zabranata za smrtna
kazna i
do`ivoten zatvor (~len 37-a KPD)
Kako {to be{e ka`ano (vidi 3.8.) Ustavot na Republika
Makedonija go zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili
poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe, a `ivotot, fizi~kiot i moralniot
integritet na ~ovekot se proglaseni za neprikosnoveni. Vo toj kontekst,
vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna po nitu
eden osnov.
Spored krivi~niot zakon na maloletnite storiteli na krivi~ni dela
mo`e da im se izre~at slednive vospitni merki: disciplonski merki
(ukor ili upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici); merki na
zasilen nadzor (od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot, vo
drugo semejstvo ili od strana na socijalen organ) i zavodski merki
(upatuvawe vo vospitna ustanova, vo vospitno poraven dom ili vo
posebna ustanova za lekuvawe i osposobuvawe). Pri izborot na
vospitnata merka sudot }e ja zeme predvid vozrasta na maloletnikot,
stepenot na negovata du{evna razvienost, negovite psihi~ki svojstva,
sklonostite, pobudite od koi go storil deloto, dosega{noto
vospituvawe, sredinata i prilikite vo koi `iveel, te`inata na deloto, dali
sprema nego porano bila izre~ena vospitna merka ili kazna
maloletni~ki zatvor i site drugi okolnosti {to vlijaat na odreduvawe na
vidot na merkata za da se postigne najdobro celta na vospitnite merki.
102
Pri izrekuvawe na zavodskite merki, sudot }e go upati vo
vospitna ustanova maloletnikot vrz koj treba da se obezbedi postojan
nadzor od strana na stru~ni lica zaradi vospituvawe, prevospituvawe i
potpolno negovo odvojuvawe od dosega{nata sredina.Upatuvaweto
vo vospitna ustanova mo`e da trae najmalku 6 meseci, a najmnogu 3
godini. Upatuvaweto vo vospitno popraven dom se izrekuva sprema
maloletnik kaj kogo treba da se primenat potrebni i zasileni merki za
vospituvawe i prevospituvawe i negovo potpolno odvojuvawe od
dosega{nata sredina. Pri odlu~uvaweto za ovaa vospitna merka,
sudot posebno }e ja zeme predvid te`inata i prirodata na storenoto
delo i okolnosta dali sprema maloletnikot porano bile izrekuvani
vospitni merki ili kazna maloletni~ki zatvor. Ovaa vospitna merka
mo`e da trae najmalku edna godina, a najmnogu pet godini. Sudot ne
go odreduva traeweto na ovie zavodski merki pri nivnoto izrekuvawe
tuku za toa dopolnitelno odlu~uva.
Sprema maloletnici so nedostatoci vo du{evniot i telesniot
razvitok, sudot mo`e namesto prethodnite dve zavodski merki, da
izre~e mreka upatuvawe vo posebna ustanova za lekuvawe i
osposobuvawe. Maloletnikot ostanuva vo posebnata ustanova za
lekuvawe i osposobuvawe se dodeka toa e potrebno zaradi negovoto
lekuvawe i osposobuvawe, a koga maloletnikot }e stane polnoleten,
povtorno }e se ispita potrebata od negovoto natamo{no zadr`uvawe
vo ovaa ustanova.
Kako {to be{e ka`ano, na postar maloletnik, po isklu~ok mo`e
da mu se izre~e kazna maloletni~ki zatvor. Maloletni~kiot zatvor ne
mo`e da bide pokus od edna nitu podolg od deset godini, a se
izrekuva na polni godini ili na polovina godina. Pri odmeruvaweto na
kaznata na postar maloletnik za opredeleno krivi~no delo, sudot ne
mo`e da izre~e maloletni~ki zatvor vo traewe podolgo od propi{anata
kazna za toa delo, no sudot ne e vrzan za najmalata propi{ana mera
na taa kazna. Pri odmeruvaweto na ovaa kazna, sudot }e gi zeme
predvid site okolnosti {to vlijaat na kaznata da bide pogolema ili
pomala, posebno vodejki smetka za mentalniot razvoj na maloletnikot
i za vremeto potrebno za negovo vospituvawe, prevospituvawe i
stru~no usovr{uvawe.
103
Prikaz na sostojbata na maloletni~kiot kriminalitet
Maloletni~kiot kriminalitet vo Republika Makedonija, kako vo
izminatiov period, taka i vo poslednite nekolku godini ima zna~ajno
u~estvo vo dvi`eweto na klasi~niot kriminal. Vo periodot od 1992
godina, zaklu~no so prvoto polugodie od 1995 godina, vo oblasta na
op{tiot kriminalitet bea registrirani 77.999 krivi~ni dela od koi 17.910
bea izvr{eni od maloletnici i deca. Gledano vo celina, u~estvoto na
maloletni~kiot kriminalitet vo vkupno rasvetlenite krivi~ni dela od
op{tiot kriminalitet, od 1992 do krajot na prvoto polugodie od 1995
godina iznesuva 37%. Me|utoa, ako se zeme predvid deka "temnata
brojka" kaj ovoj kriminalitet e isto taka golema, toga{ realno i
negovoto u~estvo vo klasi~niot kriminalitet e pogolemo.
U~estvo na maloletni~kiot kriminalitet vo op{tiot kriminalitet
1992 1993 1994 1-6.1995
rasvetleni
krivi~ni dela
13315 13887 14226 6863
krivi~ni dela
izvr{eni od
maloletni lica
5218 4999 5388 2305
104
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
1992 1993 1994 1-6 1995
R a s v e t l en i K D K D i z v r . o d ma l o l e t
Izvor: Ministerstvo za vnatre{ni raboti
Od vkupno rasvetleni 17.910 krivi~ni dela izvr{eni od
maloletnici i deca vo navedeniot period, 17.910 ili 95.5% otpa|aat na
imotnite delikti. Vo odnos na strukturata na imotniot kriminal,
maloletnicite u~estvuvaat so 58,2% vo vkupno rasvetlenite te{ki
kra`bi, so 34,4% vo delot na kra`bite, a od 1.326 krivi~ni dela
odzemawe na motorno vozilo, vo 829 dela kako izvr{iteli se javuvaat
maloletnicite i decata. Vo najte{kite imotni delikti (razbojni{tva,
razbojni~ki kra`bi i te{ki slu~ai na razbojni~ki kra`bi), kaj koi do izraz
doa|a nasilstvoto sprema `rtvata zaradi steknuvawe materijalna korist,
u~estvoto na maloletnicite i decata e isto taka zabele`itelno. Tie se
javuvaat kako izvr{iteli vo 76 od vkupno 285 rasvetleni slu~ai ili
26,7% od slu~aite.
Zastapenosta na maloletnicite i decata vo strukturata na
ostanatite dela od klasi~niot kriminalitet e minimalna. Kako ilustracija,
nivnoto u~estvo vo krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto iznesuva
1,3% ili 241 dela, a vo krivi~nite dela protiv dostoinstvoto na li~nosta
i moralot, maloletnicite i decata u~estvuvaat so 0,3%.
Edna od osnovnite karakteristiki na maloletni~kiot kriminalitet e
povtorot. Imeno, eden del od maloletnite lica koi edna{ se javuvaat
kako izvr{iteli, povtorno vr{at krivi~ni dela i vo narednite godini. Ovaa
105
konstatacija osobeno se odnesuva na maloletnicite koi se nao|aat vo
Vospitno - popravnite ustanovi na izdr`uvawe na vospitno - popravna
merka, koi pri otsustvo ili begstvo od domot vr{at pove}e krivi~ni
dela za kratok vremenski period. Isto taka, za maloletni~kiot
kriminalitet e karakteristi~no i grupnoto vr{ewe na delata, kako i
podvi`nosta na storitelite. Dejstvuvaweto vo grupi vo golem del se
dol`i na toa {to maloletnicite polesno gi vr{at kriminalnite dejstvija,
pri nivnoto otkrivawe vinata ja spodeluvaat so drug, a se ~uvstvuvaat
daleku posigurni pri izvr{uvaweto na delata dokolku istoto go vr{at so
pove}e lica. Podvi`nosta na maloletnicite i decata vo izvr{uvaweto na
krivi~nite dela osobeno doa|a do izraz vo ~estite promeni na mestoto
na izvr{uvaweto na krivi~nite dela i e osobeno karakteristi~na za
vreme na turisti~kata sezona koga maloletnicite privremeno gi
napu{taat svoite postojani prestojuvali{ta i otsednuvaat vo
turisti~kite mesta.
Pri~inite {to ja determiniraat pojavata na maloletni~kiot
kriminalitet treba da se baraat od edna strana vo li~nosta na
maloletnikot i od druga strana vo nepovolnite materijalni, socijalni i
drugi `ivotni uslovi, prisustvoto na negativni vospitni faktori i
negativnite vlijanija vrz maloletnicite. Tuka pred se treba da se
spomnat nesredenite ili naru{eni ekonomski, socijalni, kulturno -
prosvetni uslovi za `ivot i rabota, otsustvo na vlijanie na socijalnite
institucii, kako i pojavite na alkoholizam, prostitucija i nisko kulturno
nivo. Isto taka, eden od osnovnite faktori {to se javuva kako pri~initel
za pojavata na maloletni~kata delinkvencija e semejstvoto, pred se
kako faktor i mesto kade {to treba da se stekne adekvatno
vospituvawe.
Imaj}i gi predvid sostojbite so maloletni~kiot krminalitet vo
Republika Makedonija, negoviot obem, struktura, specifi~nosti,
opasnostite koi proizleguvaat od profesionalizirawe na ovie lica i drugi
karakteristiki, borbata protiv ova socijalno zlo glavno treba da bide na
preventiven plan. Samo so koordinirano dejstvuvawe na organite za
vnatre{ni raboti, obvinitelstvata, sudovite, centarot za socijalna
rabota, vospitno - popravnite ustanovi, u~ili{tata i semejstvoto, mo`e
da se napravi ne{to na planot na resocijalizacijata i prevospituvaweto
na maloletnite delinkventi.
106
Vo ramkite na nadle`nostite na organite za vnatre{ni raboti,
pokraj merkite i dejstvijata naso~eni kon otkrivaweto na krivi~nite
dela i nivnite storiteli, se obavuvaat i razgovori so maloletnicite -
izvr{iteli na krivi~ni dela i so nivnite roditeli, na koi im se uka`uva na
{tetnosta na nivnite postapki, kako i na zakonskite posledici od
vr{eweto na krivi~ni dela. Pri toa, na roditelite im se potencira
potrebata od pogolemo vnimanie pri vospituvaweto na nivnite deca.
Vo ramkite na aktivnostite na Centarot za socijalna rabota, pokraj
vakvi razgovori, se vlo`uvaat i napori za konkretna pomo{ na
semejstvata kade ve}e ima evidentirano storiteli na krivi~ni dela,
kako i pomo{ pri pronao|aweto na rabota za postarite maloletnici i
prodol`uvawe na {koluvaweto, vo funkcija na nivnata resocijalizacija i
integracija vo op{testvenata zaednica.
g. Fizi~ko i mentalno oporavuvawe i socijalna reintegracija
(~len 39 od KPD)
Za merkite koi gi prezema Republika Makedonija vo smisla na
~lenot 39 od Konvencijata, vidi gi delovite od ovoj izve{taj pod 4.9. i
5.4.
107
7.3. Deca vo situacija na eksploatacija, vklu~uvaj}i go fizi~koto
i
mentalnoto oporavuvawe i socijalna reintegracija
(~len 39 od KPD)
a. Ekonomska eksploatacija , vklu~uvaj}i i rabota na deca
(~len 32 od KPD)
Kako {to be{e ka`ano (vidi 1. i 2.2.), Ustavot ja predviduva
dolnata granica koga maloletnikot mo`e da bide vraboten, spored koj
lice pomlado od 15 godini `ivot ne mo`e da bide vrabotuvano. Vo
slu~aj na vrabotuvawe na maloletnoto lice, toa ima pravo na posebna
za{tita pri rabota. Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani na
rabotni mesta {tetni za nivnoto zdravje i moralot. Soglasno zakonot za
rabotni odnosi na rabotnikot pomlad od 18 godini mu se obezbeduva
godi{en odmor, spored osnovite i merilata so koi se utvrduva
dol`inata na godi{niot odmor na drugite rabotnici, zgolemen za 7
rabotni dena. Rabotnikot pomlad od 18 godini ne mo`e da raboti
podolgo od polnoto rabotno vreme, a vo industrijata, grade`ni{tvoto i
soobra}ajot maloletnikot ne mo`e da raboti no}e pome|u 22 i 06
~asot naredniot den. Zakonot za rabotni odnosi predviduva pari~na
kazna od 50 do 100 plati od prose~nata plata vo Republikata za
rabotodavecot koj }e ja prekr{i obvrskata da obezbedi posebna
za{tita na rabotnikot pomlad od 18 godini. Krivi~niot zakon na
Republika Makedonija ja sankcionira povredata na pravata od
rabotniot odnos, vklu~uvaj}i gi i pravata {to se odnesuvaat na
zasnovaweto na rabotniot odnos , rabotnoto vreme , odmorot,
za{titata na maloletnite rabotnici, kako i zabranata za prekuvremena
i no}na rabota .
Vo vrska so ostvaruvaweto na pravoto predvideno vo ~lenot 32
od Konvencijata , nevladinite organizacii "Prva detska ambasada vo
svetot - Me|a{i" i "Zdru`enie za za{tita na decata na Makedonija "
imaat mislewe deka e potrebno na aktivirawe na poseben mehanizam
za kontrola kontrola na nelegalnoto vrabotuvawe na lica pod 15
108
godi{na vozrast, posebno koga stanuva zbor za neregistrirani
vraboteni mladinci vo komercijalnite i profitabilni objekti.
Sogleduvawata na ovie nevladini organizacii naveduvaat prisustvo na
ekonomska eksploatacija kaj odreden broj deca. Primeri za toa mo`at
da bidat golem broj na deca na okolu 10 godi{na vozrast (posebno kaj
albanskoto i romskoto malcinstvo) koi prodavaat cigari i drugi sitnici ,
ili se pojavuvaat kako prodava~i na zemjodelski i nezemjodelski
proizvodi na pazarite , isto taka, kako {to be{e ve}e ka`ano (vidi
6.1., pri~ini za osipuvawa na u~enici vo osnovnoto obrazovanie) vo
ruralnite semejstva decata mnogu ~esto se spre~eni da odat na
u~ili{te od strana na svoite roditeli , zaradi vr{ewe na zemjodelski
raboti .
b. Zloupotreba na droga (~len 33 od KPD)
Krivi~niot zakon go sankcionira neovlastenoto proizvodstvo i
pu{tawe vo promet na opojni drogi, spored koj, toj {to neovlasteno
proizveduva, prerabotuva ili nudi na proda`ba, ili zaradi proda`ba
kupuva, dr`i ili prenesuva ili posreduva vo proda`ba ili kupuvawe, ili
na drug na~in neovlasteno pu{ta vo promet supstanci ili preparati {to
se proglaseni za opojni drogi, }e se kazni so zatvor od 1 do 10 godini;
kako i, ovozmo`uvawe na u`ivawe na opojni drogi, spored koj toj {to
naveduva drug na u`ivawe opojna droga, ili mu dava opojna droga da
ja u`iva toj ili drugo lice, ili }e stavi na raspolagawe prostorii zaradi
u`ivawe opojna droga, ili na drug na~in mu ovozmo`uva na drug da
u`iva opojna droga, }e se kazni so zatvor od 3 meseci do 5 godini .
Ako ova delo e storeno sprema maloletnik ili sprema pove}e lica, ili
predizvikalo osobeno te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor
od 1 do 10 godini. Treba da se potencira deka Republika Makedonija e
aktivno vklu~ena vo me|unarodnata sorabotka za kontrola na
ilegalnoto proizvodstvo i promet so drogi, psihotropni supstanci i
prekurzori. Vo taa smisla, Republika Makedonija vo 1993 godina gi
potpi{a: Me|unarodnata konvencija za narkoti~ni drogi od 1961
godina so Protokolot od 1971 godina i Konvencijata na OON protiv
ilegalnata trgovija so narkotici i psihotropni supstanci od 1988 godina.
109
Vo poslednite tri do ~etiri godini, od 1990 godina, narkomanijata
vo Republika Makedonija pointenzivno se {iri, za {to e potrebno
prezemawe na soodvetni merki od strana na instituciite na dr`avata.
Denes, imame re~isi voznemiruva~ki raste` na zavisnicite od droga
me|u mladite, osobeno me|u maloletnicite. Vo poslednite dve godini
stru~wacite od ovaa oblast zboruvaat za blaga epidemija od ova zlo5.
Republika Makedonija spored vidovite i na~inite na
zloupotrebuvanite drogi e sli~na so pove}e zemji od Centralna i
Isto~na Evropa, kade {to nasproti zemjite od Zapadna Evropa, vo
porast e brojot na licata {to zloupotrebuvaat heroin. Poa|aj}i od
verifikuvanite podatoci za brojot na licata na koi im e postavena
klini~ka dijagnoza - zavisnost od heroin, ~ii broj e me|u 200 - 300 lica
i imaj}i go predvid epidemiolo{kiot kriterium deka pokraj eden
registriran pacient {to zloupotrebuva droga postojat 4 - 6
neregistrirani, vo Republika Makedonija, bidej}i Makedonija vo 1994
godina imala 1.936.877 `iteli, vkupnata prevalencija na licata {to
zloupotrebuvaat heroin iznesuva od 51 do 77 lica na 100.000 `iteli.
Ako se zemat predvid drugite drogi i na~ini na upotreba i za~estenost
na nivnata upotreba, toga{ vo Republika Makedonija redovno ili
povremeno upotrebuvaat drogi nad 10.000 lica.
Vo periodot od 1991 do 1995 godina doa|a do enormno
zgolemuvawe na zloupotrebite na drogi pri {to brojot na u`ivatelite
progresivno raste i na krajot na 1995 godina, evidentirani se 1.394
lica. Karakteristi~no e {to mladite vo ovoj period so koristewe ili
eksperimentirawe na droga zapo~nuvaat na 12 - 14 godi{na vozrast.
Pogolemiot del se od ma{ki pol, a vo nacionalniot sostav najgolem
broj se Makedonci - 901, Albanci - 365, Srbi - 75, Turci - 28, Romi - 10 i
ostanati - 15.
5 Spored statisti~kite podatoci na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo 1975 g. bile
otkrieni 40 slu~ai na zavisnici od droga, vo 1980 g. 122, ve}e vo 1985 g. se
zabele`ani 345 zavisnici, a vo 1994 g. 837 zavisnici. Spored prof. d-r Qup~o
Arnaudovski ovaa brojka se dvi`i od 1.500 do 2.000 lica.
110
Starosna struktura na u`ivatelite na opojni drogi
do 15god 15-19god 20-34gnad 35g
Izvor: Ministerstvo za vnatre{ni raboti
Spored podatocite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo
periodot 1993 - 1994 godina zaradi predozirawe so drogi, vo Republika
Makedonija umrele 6 lica. Stapkata na smrtnost poradi predozirawe vo
1994 godina iznesuva 0,2/100.000 `iteli.
Vo u~ebnata 1995/96 godina vo deset osnovni u~ili{ta vo
Republika Makedonija zapo~na realizacija na proektot “Evropska
mre`a na u~ili{ta koi go unapreduvaat zdravjeto”, proekt koj e
promoviran od strana na Sovetot na Evropa, Komitetot na Evropskite
zaednici i Svetskata zdravstvena organizacija, Regionalnoto biro za
Evropa. Proektot, ~ija osnovna cel e jaknewe na site kapaciteti za
`ivot, u~ewe i rabota vo u~ili{teto i izgraduvawe na li~nosti so zdravi
naviki za `iveewe, ima akciono - istra`uva~ki karakter i }e se realizira
vo vreme od tri do pet godini. Vsu{nost, edna od osnovnite zada~i na
“u~ili{teto koe go unapreduva zdravjeto” e i gri`ata za zdravjeto na
u~enicite, koja treba da se realizira preku eden sovremen, inventiven
kurikulum vo koj dominantno mesto }e imaat i sodr`inite za
narkoti~nite i zamajnite sredstva tretirani od sevkupnite aspekti na
zdravjeto niz sovremeni metodi i formi na rabota. Vakviot priod
nalo`uva:
111
- Izrabotka na nacionalna sovremena programa za u~enicite od
osnovnoto i sredntoto obrazovanie za prevencija od konsumirawe na
narkotici i zamajni sredstva kako integralen del na nacionalnata
programa za zdravstveno obrazovanie.
- Edukacija na nastavniot kadar i drugite profili za rabota so deca
i mladi
- Obezbeduvawe na nastavni sredstva i materijali adekvatni na
psihofizi~kite sposobnosti na decata i mladite kako i soodvetna
literatura za edukatorite i u~enicite.
Inaku, vo nastavnite programi na vospitno - obrazovnite
institucii, i vo programite na sredstvata za masovno komunicirawe
postojano bea vnesuvani sodr`ini na edukacija, informirawe i
propaganda naso~eni kon sozdavawe na zdrav na~in na `iveewe na
mladite lu|e. Vo ovie aktivnosti posebno mesto imaat humanitarnite
organizacii vo Republika Makedonija. Me|utoa, site ovie aktivnosti se
odvivaa prete`no na dobrovolna osnova, bez soodvetni finansiski
sredstva i stru~no naso~uvawe i koordinirawe na aktivnostite, taka
{to del od niv imaa temporalen karakter.
Vo postojnata evidencija na korisnici na socijalna za{tita seu{te
ne postoi posebna kategorija na lica koi zloupotrebuvaat droga, {to
zna~i dokolku se javat takvi lica tie se evidentiraat vo postojnite
kategorii - naj~esto kako maloletni ili polnoletni lica so asocijalno
odnesuvawe, op{testveno negativni naviki i povedenija. Ovaa situacija
go ote`nuva utvrduvaweto na to~nata brojka, bidej}i vo tie kategorii
se evidentiraat i lica koi ne se narkomani. Sepak, vo centrite za
socijalna rabota sekojdnevno se evidentiraat lica koi imaat problemi so
droga. Poradi toa, vo tekot na 1995 godina, Republi~kiot zavod za
unapreduvawe na socijalnite dejnosti sprovede niza aktivnosti
povrzani so problemot - droga. Pred se, zavodot sprovede edukacija
na stru~ni timovi od centrite za socijalna rabota so eksperti na tema:
narkomanija i socijalna za{tita. Ponatamu, vrz osnova na anketen
pra{alnik sobra podatoci od site 30 centri za socijalna rabota vo
Republika Makedonija za evidentirani lica koi zloupotrebuvaat droga.
Od iznesenite podatoci so koi raspolagaa centrite za socijalna rabota
analiziraj}i gi sostojbite, se dojde do slednite konstatacii:
112
- Vo site slu~ai za licata koi zlupotrebuvaat droga, presudna
uloga igra semejstvoto i semejnata dinamika - sekoga{ se raboti za
disharmonija i disfunkcionalnost na semejstvoto. Za vakvata sostojba
vo semejstvoto mora da se gleda pove}edimenzionalno, odnosno niz
prizma na faktorite koi ja odreduvaat dinamikata:
a) osnovnite procesi vo globalnoto op{testvo (nevrabotenost,
zemja vo tranzicija, socijalni prestruktuirawa) - koi imaat neizbe`no
vlijanie vrz odnosite;
b) prekr{uvaweto na ovie procesi (nivnite manifestacii) vo
lokalnata zaednica kade {to funkcionira semejstvoto;
v) odnosite vo semejstvoto i karakteristikite na li~nosta na
negovite ~lenovi.
- Pojavata na zloupotreba na droga, barem {to se odnesuva do
centrite za socijalna rabota e direktno povrzana so maloletni~kata
delinkvencija.
- Ne e konstatirana naglasenost na odredena nacionalna grupa
vo odnos na zloupotrebata na drogata.
Inaku, centrite za socijalna rabota, soglasno Zakonot za
semejstvoto, imaat opredeleni ingerencii, odnosno pravo da
dejstvuvaat vo tnr. rizi~ni grupi na deca, i toa:
a) da im uka`at na roditelite za problemot, za mo`nite
pri~initeli, za na~inite na re{avawe na problemot i neizbe`noto
vklu~uvawe i permanentna sorabotka so roditelot;
b) da se motiviraat decata za le~ewe
v) da se ispratat vo soodvetna ustanova
Ekstenzivnosta na zdravstveniot sistem vo Republika Makedonija
ovozmo`uva lesna dostapnost na razli~nite nivoa na zdravstvena
za{tita i za licata {to baraat pomo{ poradi zloupotreba na droga i
psihotropni supstanci. Vo medicinskite centri, specijalnite bolnici i
klinikite na medicinskiot fakultet na licata {to baraat pomo{ poradi
zloupotreba na droga im e dostapna kontinuirana zdravstvena za{tita.
Me|utoa vo Republika Makedonija, nasproti svetskite trendovi,
tretmanot na ovie lica se u{te, vo najgolemiot del, e vo ramkite na
psihijatriskata slu`ba, {to pridonesuva za nivna natamo{na
marginalizacija i alienacija.
113
Spored nevladinata organizacija "Prva detska ambasada - Me|
a{i", dr`avata docna go aktuelizira problemot so korisnicite na
narkoti~ni i drugi sredstva na zavisnost me|u decata, poradi {to ovaa
pojava e vo zna~itelen porast. Podatocite od SOS telefonot za deca i
mladi pri ovaa nevladina organizacija poka`uvaat deka se pogolem
broj deca se javuvaat so vakov vid na problemi. Poradi {to, ovaa
nevladina organizacija smeta deka dr`avata treba da prezeme
pore{itelni merki za prevencija i spre~uvawa na ovaa opasna pojava.
Vo Republika Makedonija kon zloupotrebata na drogi se u{te
preovladuvaat stavovite na osuda, otfrlawe i barawe za zasiluvawe na
represivnite merki, odnosno dominira prohibicionisti~kiot stav.
Postepeno preminuvawe kon celosna dekriminalizacija i depenalizacija
na zloupotrebata na drogi, odnosno postapno zamenuvawe na
politikata na progon i kaznuvawe so stav na tolerancija, pomo{ i
upatuvawe e vistinskiot pat kon re{avawe na ovoj problem.
Pred Republika Makedonija se postavuva imanentna potreba od
izgotvuvawe na nacionalna strategija za borba protiv ilegalnoto
proizvodstvo i promet so drogi, psihotropni supstanci i prekurzori i za
preventiva i lekuvawe na zloupotrebata na drogi i psihotropni
supstanci. Vakva strategija, sublimirana vo nacionalna programa, }e gi
opfati, integrira i koordinira site klu~ni op{testveni aktivnosti za borba
protiv drogata. Isto taka, vo naredniot period }e bide potrebno {to
poitno da se formira Nacionalna komisija za preventiva na
zloupotrebata i ilegalnoto proizvodstvo i promet so drogi, psihotropni
supstanci i prekurzori. Vo toj kontekst, neophodno e da se donese
edinstven Zakon za preventiva na zloupotrebata, proizvodstvoto i
prometot so drogi, psihotropni supstanci i prekurzori.
114
v. Seksualna eksploatacija i seksualna zloupotreba
(~len 34 od KPD)
Krivi~niot zakon na Republika Makedonija vo pove}e ~lenovi ja
sankcionira seksualnata eksploatacija i zloupotreba na maloletni lica .
Toj gi predviduva krivi~nite dela: polov napad vrz dete, obquba so
zloupotreba na polo`bata, podveduvawe i ovozmo`uvawe polovi
dejstvija, vonbra~en `ivot so maloletno lice, rodoskvernavewe,
posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija, prika`uvawe na pornografski
materijal i zadovoluvawe na polovi strasti pred drug (vidi 3.4.).
Nevladinata organizacija "Zdru`enie za za{tita na decata na
Makedonija" naveduva deka pokraj SOS telefonot, na koj decata mo`at
da se obratat za pomo{ soo~eni so razni problemi, postoi izrazena
potreba za formirawe na soodvetni institucii dostapni na decata, ~ija
osnova zada~a bi bila konsultativna rabota so deca soo~eni so
problemi od seksualna eksploatacija ili zloupotreba.
g. Drugi formi na eksploatacija (~len 36 od KPD)
Vo vrska so za{titata od raznite formi na zanemaruvawa i
zloupotreba, vidi vo delot 4.9. od ovoj izve{taj.
Nevladinite organizacii "Prva detska ambasada vo svetot - Me|
a{i" i "Zdru`enieto za za{tita na decata na Makedonija",
predupreduvaat deka postoi tendencija na zloupotrebuvawe na decata
zaradi ostvaruvawe na politi~ki celi. Kako primeri gi naveduvaat
zloupotrebite na decata okolu obrazovanieto na turski jazik vo Dolna
@upa i takanare~eniot "Tetovski univerzitet" . Zaradi toa tie apeliraat
da se spre~i politi~kata zloupotreba na decata.
115
d. Proda`ba, trgovija i grabnuvawe (~len 35 od KPD)
Krivi~niot zakon na Republika Makedonija predviduva nekolku
krivi~ni dela so koj se sankcionira proda`bata, trgovijata i
grabnuvaweto na lica, vklu~uvaj}i gi i maloletnicite. Spored nego, toj
{to kr{ej}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e stavi drug vo
ropski ili nemu sli~en odnos ili go dr`i vo takov odnos, go kupi, go
prodade, mu go predade na drugo lice ili posreduva vo kupuvaweto,
proda`bata ili predavaweto na vakvoto lice ili pottiknuva drug da mu
ja prodade svojata sloboda ili slobodata na liceto {to go izdr`uva ili {to
se gri`i za nego, }e se kazni so zatvor od 1 do 10 godini. Ako deloto e
storeno sprema maloletno lice }e se kazni so zatvor najmalku 5 godini.
Vo ramkite na krivi~noto delo nedozvoleno preminuvawe na dr`avna
granica, toj {to se zanimava so nedozvoleno prefrlawe na drugi lica
preku granicata na Republika Makedonija ili toj {to od koristoqubie mu
ovozmo`uva na drug nedozvoleno preminuvawe na granicata, }e se
kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. Ako deloto grabnuvawe
e storeno sprema maloletno lice, storitelot }e se kazni so zatvor
najmalku tri godini. Krivi~niot zakon so poseben ~len go sankcionira
odzemaweto na maloletnik, spored koj toj {to protivpravno }e odzeme
maloletno lice od roditel, posvoitel, staratel od ustanova ili od lice
komu {to toa mu e dovereno, ili zadr`uva ili spre~uva toa da bide kaj
liceto {to ima pravo na toa, ili go onevozmo`uva izvr{uvaweto na
izvr{nata odluka za dodeluvawe na maloletno lice, }e se kazni so
zatvor do edna godina. Ako ova delo e storeno od koristoqubie ili drugi
niski pobudi ili so primena na sila, zakana ili izmama ili ako poradi toa
pote{ko e zagrozeno zdravjeto, vospituvaweto , izdr`uvaweto ili
{koluvaweto na maloletnoto lice, storitelot }e se kazni so zatvor od tri
meseci do tri godini.
116
7.4. Deca pripadnici na malcinstva ili avtohtona grupa
(~len 30 od KPD)
Spored Ustavot na Republika Makedonija, pripadnicite na
nacionalnite malcinstva imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat,
neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalni osobenosti.
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot
i verskiot identite na nacionalnite malcinstva. Pripadnicite na
nacionalnite malcinstva imaat pravo da osnovaat kulturni i umetni~ki
institucii, nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawa, neguvawe i
razvivawe na svojot identitet. Isto taka, tie imaat pravo na nastava
na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden
so zakon, a vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na jazikot na
nacionalnoto malcinstvo se izu~uva i makedonskiot jazik.
Ovaa ustavna odredba e konkretizirana so zakonite za
predu~ili{no, osnovno, sredno i visoko obrazovanie. Vo
predu~ili{noto obrazovanie programata se izveduva pokraj na
makedonski i na jazicite na nacionalnite malcinstva (albanski, turski i
srpski jazik). Vo u~ebnata 1994 - 1995 godina programata vo
predu~ili{nite ustanovi ja posetuvale 580 deca od albanska
nacionalnost, 100 deca od turska nacionalnost i 23 deca od srpska
nacionalnost. Spored Zakonot za osnovno obrazovanie, za
pripadnicite na nacionalnostite vospitno-obrazovnata rabota vo
osnovnoto u~ili{te se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnite
malcinstva na na~in utvrden so ovoj zakon, pri {to pripadnicite na
nacionalnite malcinstva zadol`itelno go izu~uvaat i makedonskiot
jazik. Za u~enicite koj nastavata ja sledat na jazicite na nacionalnite
malcinstva, pedago{kata dokumentacija se vodi i izveduva na
makedonski jazik so upotreba na kirili~noto pismo i na jazikot i
pismoto na nacionalnite malcinstva, a pedago{kata evidencija na
jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata. Nastavata vo
osnovnoto obrazovanie se izveduva pokraj na makedonski jazik, i na
albanski, turski, srpski, a fakultativno na romski i vla{ki. Vo u~ebnata
1994-1995 godina, 71.767 u~enici ja sledele nastavata vo osnovnoto
117
obrazovanie na albanski jazik, 5.456 u~enici na turski jazik i 753
u~enici na srpski jazik.
Ustavno zagarantiranoto sredno obrazovanie za pripadnicite na
nacionalnite malcinstva, se ureduva so Zakonot za sredno
obrazovanie, spored koj, za pripadnicite na nacionalnite malcinstva
vospitno-obrazovnata dejnost vo javnite u~ili{ta se izveduva na
jazikot i pismoto na nacionalnite malcinstva na na~in i pod uslovi
utvrdeni so ovoj zakon. U~enicite od nacionalnite malcinstva
zadol`itelno go izu~uvaat i makedonskiot jazik. Pedago{kata
evidencija i dokumentacija vo srednite u~ili{ta se vodi i izdava na
makedonski jazik so upotreba na kirilsko pismo. Za u~enicite koi
nastavata ja sledat na jazicite na nacionalnite malcinstva,
pedago{kata dokumentacija se vodi i izdava na makedonski jazik so
upotreba na kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na nacionalnite
malcinstva, a pedago{kata evidencija se vodi na jazikot i pismoto na
nacionalnite malcinstva. Vo u~ebnata 1994 -1995 godina nastava na
albanski jazik vo srednite u~ili{ta sledele 7.402 u~enika ili 9.58% od
vkupniot broj, a na turski jazik 447 u~enika ili 0.58% od vkupniot broj.
Iako srednoto obrazovanie ne e zadol`itelno, odnosno u~enicite
dobrovolno se opredeluvaat da go prodol`at osnovnoto obrazovanie,
Vladata na R. Makedonija prezema niza merki za zgolemuvawe na
opfatot na u~enicite od malcinstvata vo srednoto obrazovanie, so cel
{to pove}e da se podobri obrazovnoto nivo na pripadnicite na
malcinstvata.
- Uslovite i kriteriumite za upis se ednakvi za site kandidati.
Priemnite ispiti se polagaat na jazikot na nastavata za koja se
prijavuva kandidatot.
- So odluka na Vladata, predvideno e formirawe na novi paralelki
na jazicite na nacionalnostite vo site onie slu~ai kade u~enicite
projavuvaat `elba da prodol`at vo sredno obrazovanie.
- Zgolemen e brojot na srednite obrazovni centri vo koi
nastavata se odviva na jazicite na nacionalnostite.
- Kontinuirano podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto,
preku izgotvuvawe na novi nastavni programi.
Vakvite merki go zgolemija zna~itelno opfatot na u~enicite od
nacionalnostite vo srednoto obrazovanie. Vo poslednite pet godini
118
zabele`itelen e ogromen porast na brojot na u~enicite koi nastavata
vo srednite u~ili{ta, ja sledat na jazicite na nacionalnite malcinstva,
pri {to kaj albanskata nacionalno malcinstvo ima zgolemuvawe od
157%, a kaj turskata od 132%. Sepak, opfatot seu{te celosno ne
soodvetstvuva na procentot na u~enici od albanskata nacionalnost
{to zavr{ile osnovno obrazovanie. Poradi toa Vladata kreira
kontinuirani merki za podobruvawe na situacijata. Ovoj problem e
prisuten samo kaj albanskoto malcinstvo, dodeka kaj site ostanati
malcinstva opfatot na u~enicite vo srednoto obrazovanie e
tradicionalno celosen. Vakvata sostojba se dol`i na :
- Socijalnata struktura spored koja pripadnicite na nekoi
malcinstvata, a osobeno na albanskoto malcinstvo se glavno ruralno
naselenie, koe za `al, i pokraj site afirmativni merki {to gi prevzema
Vladata, tradicionalno ne poka`uva interes za prodol`uvawe na
{koluvaweto po osnovnoto obrazovanie.
- Zabele`itelnoto otsustvo na `enskata populacija vo vkupniot
broj na u~enici od nacionalnostite {to go prodol`uvaat osnovnoto
obrazovanie. Ovaa tradicionalna opredelba povtorno e karakteristi~na
za ruralnoto albansko naselenie.
Nedovolniot opfat na u~enicite od nekoi malcinstva vo srednoto
obrazovanie, podocna negativno go determinira procentot na studenti
od ovie malcinstva na univerzitetite vo Skopje i Bitola.
So cel da se zadovolat potrebite na malcinstvata i vo sferata na
visokoto obrazovanie, pripadnicite na malcinstvata imaat mo`nost da
studiraat na nivniot maj~in jazik na:
1. Pedago{kite fakulteti vo Skopje i Bitola kade, pokraj na makedonski
jazik, se organiziraat ~etirigodi{ni studii i na albanski i turski jazik,
zaradi sozdavawe na soodvetno i kvalitetno educiran kadar za
osnovnoto i srednoto obrazovanie na malcinskite jazici;
2. Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, na katedrite po
albanski jazik i literatura i turski jazik i literatura;
119
3. Fakultetot za dramski umetnosti kade e formirana posebna klasa na
studenti koi nastavata po stru~nite predmeti ja sledat na albanski i
turski jazik.
Posebno vnimanie se posvetuva na nastavnite programi za
izu~uvawe na istorija, literatura i umetnost, koi se prilagoduvaat na
na~in koj }e obezbedi natamo{no razvivawe na kulturniot i etni~ki
identitet na malcinstvata.
Zaradi zgolemuvawe na opfatot na studentite od malcinstvata
na univerzitetite vo Republika Makedonija, Vladata donese odluka za
voveduvawe na sistem na kvoti ednakov na procentualnata
zastapenost na malcinstvata vo vkupnata populacija.
Vo vrska so ostvaruvaweto na slobodata na veroispoved (vidi
3.5.) , a vo vrska so dostapnosta kon soodvetni informacii na maj~in
jazik ( vidi 3.4.).
120