Avtor:Urška ŠutarMentorica:Tjaša Poljšak Miklavec

Edvard Kocbek 27.9.1904Bil pesnik, pripovednik, esejist, kulturnik, prevajalec in

politik. Med šolanjem je mnogo objavljal, bil tudi urednik

dijaškega lista mariborskih srednješolcev, pisal je dramska, pesniška ter prozna besedila.

Romanistiki v Ljubljani, 1930 študij v Berlinu, služboval na Hrvaškem, kot profesor pripravnik, 1932 štipendist francoske vlade študiral v Lyonu in Parizu.

Pesništvo je razvijal v duhu ekspresionizma, z močnim simbolizmom, kar je značilno za katoliške pesnike, ki želijo s simboli prikazati metafizična doživetja, stik z višjo silo in človekom. Nanj so vplivali tudi novejši evropski pesniki:. To so: Paul Claudel, Rainer Maria Rilke in Georg Trakl.

PROZA:Kocbek kot pripovednik ni izšel iz socialnega realizma, kot je bilo značilno za pisatelje tega časa, ampak je vzore poiskal v eksistencialistični prozi francoskih avtorjev, kot so: Malrauxa, Vercorsa in Sartra.

SNOV:predvsem etično metafizična vprašanja; usoda izobraženca v soočenju z važnimi zgodovinskimi dogodki, s fašizmom in NOB, ne pa tudi socialna vprašanja (življenje malega, kmečkega ali delavskega človeka.

DELA: Kocbek ni samo pomembno posegel v sodobno slovensko pesništvo, ampak tudi v prozo in esejistiko. Kot pripovednik se je uveljavil šele po drugi svetovni vojni, vendar je takrat ustvaril tip sodobne pripovedne proze. Sem spadajo predvsem zbirka štirih novel Strah in pogum (1951) in pa spominske partizanske knjige Tovarišija (1949), Slovensko poslanstvo (1964) ter Listina (1967).

V zbirki 4 novel je slog liričen , refleksiven in dramatično napet. Vse so zgrajene na osnovi resničnih ali vsaj verjetnih dogodkov,(tudi v Črni orhideji) vendar z močnimi sestavinami domišljije; včasih blizu nadrealizmu, simboliki in alegoriki.

Dnevnika Tovarišija in Listina predstavljata najpomembnejše literarno-dokumentarno poročilo o slovenski NOB; v Tovarišiji pa pisatelj kronološko sporoča svoje doživljaje v partizanih, menjuje Del dnevniških zapisov, ki za časa njegovega življenja niso bili objavljeni, šele po smrti so bili objavljeni v Novi reviji. Kocbek pa je tudi avtor številnih drugih esejističnih zapisov.

Kocbekova pripovedna dela so najtesneje povezana z njegovimi miselnimi in ideološkimi težnjami; predstavljajo torej tip miselne proze.

Edvard Kocbek je umrl 3. novembra 1981.

Črna Orhideja1.NOVELA:-Jutranji sprehod komandanta Gregorja, išče mir v planinah, v naravi in spominih.-Spomini.-Nemški vojak in slovensko dekle. -Vojaka ustreli, lepo izdajalko pa začne loviti.

2.NOVELA: -Gregor pelje lepo ujetnico Katarino v taborišče.-Kratek pogovor, partizan se zave njene privlačnosti in svoje vojaške dolžnosti do izdajalcev.-Katarinin očitek, da je pripada svetu nasilja, on pa njej očita izdajstvo in slepo ljubezen. -Gregor Katarino preda obhodni patrulji, nato pa se vrne k ustreljenemu vojaku, kjer med dokumenti išče dokaze proti Katarini. -Najde sliko smejoče se Katarine, ter pismo ubitega, ki govori o zakrneli človečnosti in ujetosti.

3.NOVELA: -Tabor, pogovori o izdajalskem dekletu, ki očara vse partizane. -Pogovarjajo se o človekovi krivdi, med pripovedovanjem zgodb o nedolžnih, po krivem obsojenih, in o krivih, pa ne obsojenih.-Nasprotje med Katarinino lepoto in izdajstvom.-Gregor v pogovoru s komisarjem Janezom opiše svoje srečanje in tek za Katarino, ta jo ima za čarobno žrtev.-Gregor izmučen zaspi.

4.NOVELA:-Večerno zasliševanje obtoženke, ki ga vodi Janez, vendar neuspešno. -Katarina govori o krivdi, za katero pravi, da je hujša od izdajalske krivde.-Med Janezom in Gregorjem pride do filozofskega pogovora, v katerim se odločita in utemeljita smrt Katarine, ki predstavlja žrtev, ki nase prevzema breme vojne.

5. Gregor na samem pride do Katarine in bralec lahko zazna skrito ljubezen, ki ostane do neke mere zatajena. -Partizan ji izrazi hvaležnost za to žrtev, za vse kar jemlje nase.-Katarinina poslednja želja, da bi umrla v poročni obleki.-Gregor ji da obljubo, potem zbeži.-Ponoči bataljon krene na pot, zaradi približujoče se vojaške nevarnosti, skupaj z ujetnico.

6.-Janez nalogo rablja prepusti Gregorju, sam odide s partizani naprej. -Gregor določi kraj usmrtitve, Katarino prevzemata strah in groza.-V objemu,v izbruhu strasti in čustev, Gregor potolaži Katarino, ter jo pripravi za smrt. -Ob sončnem zahodu, Katarino usmrti, ter se začne bojevati s prihajajočim sovražnikom.

Motivno tematska interpretacijaTema: Je zgodba o partizanu, ki ujame lepo

izdajalko, ter je razpet med njeno privlačnostjo, nedolžnostjo in simpatijo, ki jo goji do nje, ter med vojaško dolžnost, ki mu narekuje, da se izdajalce kaznuje. Gregor pride do zaključka, da je Katarinina smrt odrešujoča in da je sama čarobna žrtev, ki jih bo odrešila.

Tematika: Zgodovinska, vojna, ljubezenska, bivanjska, domoljubna,.

MOTIVI:Na začetku zgodbe se srečamo z motivi ljubezni in smrti na drugi strani, ter motivom posameznika in vpliva zgodovine, ki ga ima na njega.V nadaljevanju srečamo motiv izdaje, in še bolj pomembnega motiv lova, ki ima tudi veliko simbolno vrednost. V drugem in tretjem poglavju srečamo tako motiv imen in pisma, iz njiju pa lahko bralec dobi vpogled v vplive vojne in zgodovine na posameznika. Glavni motiv, je motiv smrti, ki ima tudi velik simbolni pomen in sicer že prej omenjeno odrešitev. Sam prizor Katarinine usmrtitve, je nenavaden, saj tik pred tem pride do objemov in strasti med njima. Bralec lahko občuti ljubezen, ki se je v nevarni situaciji razvila med junakoma, ter istočasno grozo in strah, ker se morata zaradi okoliščin ločiti na krut način. Spremlja ga še motiv bele poročne obleke, ki predstavlja nedolžnost. To bi si lahko razložili tudi tako, da je bila Katarina navsezadnje nedolžna, kri, ki obleko umaže, pa je njena žrtev, grehi, ki jih je vzela nase. Tu so tudi motivi ujetništva, zasliševanja, nemogoče ljubezni, motiv podoknice itd. Vsi motivi so nekako tudi povezani z motivom višje uresničitve, višje sile in višjega dojemanja dejanj in njihovega pomena.

IDEJA: Je obarvana eksistencialistično; Posameznik se veliko ukvarja s svojo

notranjostjo, s pomenom svobode in odločitev, ter z dosegom odgovorov na življenjska vprašanja, ki pa niso dostopna razumu.

Človek lahko doseže višjo transcendenco, oz. Stik z višjo silo, v izrednih stanjih. Močno je poudarjen pomen erotike pri tem, pomen predajanja in prejemanja.

Vse se vrti okrog nekakšne ekstaze, v obliki smrti, spolnosti, ljubezni. Kot višek in izpopolnitev.

Književne osebe GREGOR je partizanski komandant, ki veliko, da na notranjo

uskladitev in mir. V knjigi je prav on glavna pripovedna oseba, ki razmišlja o višjih pomenih. Predstavlja skoraj idealnega moškega, ki je uspešen pri ženskah, je osvajalec sveta, ter borec in ustvarjalec zgodovine. Veliko časa posveča razčiščevanju misli ter občutkov, išče se s pomočjo umetnosti in filozofije(99). Ob Katarini, se doživi v različnih vlogah, odkrije pa tudi, da »pravi moški ljubi smrtno, ter da mora ljubezen končat s smrtjo, smrt pa z ljubeznijo. V Gregorju obudi tudi željo po nedolžnosti, ki jo je izgubil v naravi in tudi v zgodovini.

KATARINA je ob enem izdajalka, žrtev in nevesta. Njeno ime, ki pomeni čista, je že samo po sebi simbolično, saj spominja na sveto Katarino Antiohijsko ali Sinajsko,ki je bila mučenica.

Kocbekova Katarina tudi modro odgovarja na Janezova vprašanja, ter s tem ohranja svojo skrivnost, zaradi katere se čuti krivo. Kljub temu pa daje občutek čiste in nedolžne osebe, kar čutijo tako osebe v knjigi kot bralec.

Je 21 črnolasa lepotica, ženski ideal. S šolanjem je prekinila in živela z materjo, omenjen je pa tudi brat. O njej vemo tudi to, da se smrti ne boji, nanjo je pripravljena, vendar jo je strah samote teme in neznanega.

Njena zadnja želja je, da bi umrla kot nevesta. S svojo nebogljenostjo simbolizira žrtveno jagnje.

JANEZ je komisar, ki je Gregorju po duši precej enak, v njunih pogovorih, vidimo tudi njegovo iskanje in usklajevanje duhovnosti s trenutnim zgodovinskim časom.

Od Gregorja se razlikuje zaradi izkušnje, ki jo je imel komandant s Katarino, vendar se vseeno tudi sam zaljubi vanjo.

Predstavlja njenega izpraševalca, ki kljub svoji kruti vlogi in dolžnosti, v Katarini vidi čarobno žrtev, ter jo za tako tudi označi.

VOJAKI-Krpan, Šime, Petek, Srečko, Pilat, Jumbo, Palček, Gašper, Boltek, Tomaž, Aleš

Jezik in slogEKSPRESIONISTČEN SLOG:Za ekspresionizem je značilno podajanje sporočila v obliki

vizij in mističnih podob, ki so v romanu povsod prisotna. Že v Gregorjevem razmišljanju, s pomočjo spominov, napoveduje prihajajoče se dogodke, npr. razmišlja o dekletu, ki je v njegovih očeh videlo ljubezen in smrt.

JEZIK je preprost, vendar obarvan z mnogimi pridevki , podobe zelo bogato opisuje. „Vedno vdaneje se je vključeval v mogočni skladni prostor, ki je nemo kipel navzgor in se mu je zdel, da je iz čistega, zvenečega marmorja.“

Uporablja veliko arhaizmov, tudi zastarele stavčne oblike: „glavo si je položil na levo dlan, ki se je z njo oklenil skale.“

Besedilo je polno metaforike: neprestano se ponavlja stik z višjo silo, z nadnaravnim; velik pomen nosijo planine, narava, sončni zahod, tišina,..

ZgradbaČrna Orhideja je novela, sestavljena iz šestih poglavji, ki jih

avtor poimenuje kar novele. Notranja zgradba: Pripovedovanje je tretjeosebno in v

pretekliku, včasih je panoramsko, večkrat pa scensko, kar pomeni, da se pripovedovalec ne vmešava, ter je bralec v neposrednem stiku z dogajanjem. Prepletata se personalni in vsevedni epski subjekt.

Dogajalni čas in prostor: Dogaja se med drugo svetovno vojno 1944, kar sklepam po tem, da so od silvestrovanja, ki se ga Gregor spominja minila 3 leta. Letni čas ni točno določen, vemo pa da ni zima. Vse se odvija v enem dnevu, od sončnega vzhoda do zahoda, ko poteka Katarinina usmrtitev. Dogajalni prostor je nekje v planinah bodisi na gorenjskem, koroškem v sredogorju ali visokogorju. Omenjeni so tudi Bohinj, Bistrica, Komna , Savica ter Triglavski vrh.

Novela naj bi nastala po pretresljivi pripovedi partizana, dodano je pa veliko domišljijskih dodatkov. Izšla je v zbirki strah in pogum, ki je edina novelistična zbirka Edvarda Kocbeka, prvič je izšla l 1951.

Ime Črna Orhideja nosi po Katarini, ki naj bi dišala kakor črna orhideja, kakor ji to Gregor dvakrat pove.

Po noveli so tudi posneli film.