FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

TINA JURMAN

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

MNENJA UPORABNIKOV O MARKETINGU

PODJETIJ NA FACEBOOKU

Mentorica: izr. prof. dr. Nadja Damij

Novo mesto, september 2015 Tina Jurman

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tina Jurman, študentka FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorice ______________________

Zahvala

Rada bi se zahvalila svoji mentorici izr. prof. dr. Nadji Damij za strokovno svetovanje,

potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela.

Iskrena hvala tudi dragima mami Vidi in očetu Sandiju za vso podporo in varstvo mojih

punčk, brez vaju bi zelo težko prišla do zadnje stopnice študija.

Hvala tudi moji družini: fantu Mateju ter hčerkama Sari in Zali za potrpežljivost in

motivacijo, da dokončam začeto.

Hvala tudi vsem mojim prijateljem, ki ste mi stali ob strani.

POVZETEK

Danes se morajo podjetja zelo potruditi pri oglaševanju, saj je zaradi velike konkurence prav

od tega odvisna količina njihove prodaje. Možnosti za oglaševanje je vse več, ker pa smo

ljudje postali tesno povezano s tehnologijo ter nas velika večina doma poseduje računalnik in

internet, veliko prednost za podjetja predstavlja možnost, da se oglašujejo tudi tam. Z

nastankom različnih socialnih omrežij smo ugotovili, da se podjetja lahko z njimi lažje in

ugodneje oglašujejo. Osredotočili smo se na socialno omrežje Facebook, kjer lahko z

ustanovitvijo profila ali strani popolnoma zastonj ustvariš stran svojega podjetja in tam

pozivaš uporabnike oziroma potencialne kupce k ogledu svojih izdelkov ali ponudbe.

V nadaljevanju bo predstavljeno, kako se oglaševati s pomočjo profila ali strani na

Facebooku, kakšna je možnost plačljivega oglaševanja na tem omrežju in na kaj moramo biti

pozorni pri oglaševanju. V raziskavi bodo predstavljeni rezultati izvedene ankete o mnenju

uporabnikov Facebooka glede oglaševanja podjetij na omenjenem socialnem omrežju.

KLJUČNE BESEDE: oglaševanje, socialno omrežje Facebook, uporabniki Facebooka,

podjetja na Facebooku, anketa

ABSTRACT

Today companies must put a lot of effort into advertising due to heavy competition in market

and this can affect the quantity of their sales. Prospects for marketing is growing and because

people become closely linked to technology and the majority of us have computers and

Internet conections at home, this represent an opportunity to advertise on Internet as well.

With the emergence of social networks, advertising their products for companies became

easier and more economical. We have focused on the social network Facebook, where you

can set up your profile page or create free Facebook page for your company, where you can

invite customers or potential customers to view your products or offers.

In my research, it will be presented, how to advertise using Facebook profile or Facebook

page, what are the possibilitys of advertising on this social network and about what we have

to be very careful. The study will present the surveys results of opinions that Facebook users

have about using this social network for advertising.

KEY WORDS: advertising, social network Facebook, Facebook users, companies on

Facebook, survey.

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev raziskovalnega problema.......................................................................... 1

1.2 Cilji raziskave .............................................................................................................. 2

1.3 Metodologija ................................................................................................................ 2

1.4 Pričakovani rezultati raziskave .................................................................................... 4

1.5 Struktura diplomske naloge ......................................................................................... 4

2. TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 5

2.1 Opredelitev marketinga in tržnega komuniciranja ....................................................... 5

2.2 Začetek spletnega oglaševanja ..................................................................................... 6

2.3 Spletno oglaševanje ..................................................................................................... 8

2.4 Socialno omrežje Facebook ......................................................................................... 9

2.5 Marketing podjetij na Facebooku .............................................................................. 11

2.6 Trženje s pomočjo profila ali strani na Facebooku .................................................... 13

2.7 Plačjivo trženje s pomočjo oglasa na Facebooku ...................................................... 15

2.8 Uporabniki Facebooka ............................................................................................... 19

2.9 Facebook v Sloveniji ................................................................................................. 21

2.10 Podjetja na Facebooku ........................................................................................... 23

2.11 Nagradne igre na Facebooku .................................................................................. 27

3. EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 29

3.1 Predstavitev anketnega vprašalnika ........................................................................... 29

3.2 Rezultati raziskave ..................................................................................................... 30

3.3 Razprava .................................................................................................................... 40

4. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 42

5. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 45

KAZALO GRAFOV

Graf 2.1: Uporaba socialnih omrežij v oglaševalskih angencijah v ZDA ................................ 23

Graf 2.2: Nameni uporabe družabnih medijev v podjetjih ....................................................... 24

Graf 2.3: Uporaba družabnih medijev v podjetjih v Sloveniji ................................................. 25

Graf 3.1: Spol ........................................................................................................................... 30

Graf 3.2: Starost ........................................................................................................................ 31

Graf 3.3: Način spoznavanja podjetij na Facebooku ................................................................ 32

Graf 3.4: Število podjetij, ki jih imamo na Facebooku ............................................................ 32

Graf 3.5: Pogostost spremljanja oglasov na Facebooku ........................................................... 33

Graf 3.6: Zanimanje za oglase na Facebooku........................................................................... 33

Graf 3.7: Sodelovanje v nagradnih igrah na Facebooku .......................................................... 34

Graf 3.8: Dobitnost nagradnih iger na Facebooku ................................................................... 34

Graf 3.9: Mnenje o prodaji preko Facebooka ........................................................................... 36

Graf 3.10: Vzpostavitev kontakta s podjetji na Facebooku ...................................................... 36

Graf 3.11: "Všečkanje" slik na Facebooku ............................................................................... 37

Graf 3.12: Delitev objav od podjetij na Facebooku ................................................................. 37

Graf 3.13: Odzivnost na akcije in popuste na Facebooku ........................................................ 38

Graf 3.14: Priljubljenost oglasov različnih panog na Facebooku ............................................. 39

KAZALO SLIK

Slika 2.2: Starost in spol uporabnikov Facebooka ................................................................... 20

Slika 2.3: Facebook dejstvo ...................................................................................................... 21

Slika 2.4: Starostne skupine uporabnikov Facebooka v Sloveniji ........................................... 22

Slika 2.5: 10 podjetij v Sloveniji z največ "oboževalci" na Facebooku ................................... 26

KAZALO TABEL

Tabela 2.1: Cenik zakupa klikov na Facebooku ....................................................................... 18

Tabela 2.2: Cenik zakupa prikazov na Facebooku ................................................................... 18

Tabela 3.1: Dobitki na nagradni igri ......................................................................................... 35

1

1. UVOD

Avtor Veber (2009, str. 15) je v svoji knjigi napisal, da bo socialno omrežje postalo prva

izbira za vse uporabnike, ki bodo hoteli pogledati novice, poiskati različne informacije in

razne zabavne vsebine – torej vse, kar so nam prej ponujali starejši mediji in kar lahko danes

tudi potrdimo. Trženje prek spletnih omrežij se je pričelo s prihodom web 2.0, ki predstavlja

splet, temelječ na dvosmerni komunikaciji, kamor lahko uvrstimo tudi trenutno najbolj

priljubljeno omrežje na svetu Facebook, ki omogoča druženje s prijatelji, znanci, za podjetja

pa predstavlja novo obliko spletnega marketinga, saj vzpostavlja dvosmerno komunikacijo

med podjetjem ter obstoječimi in bodočimi strankami (Mesarec, 2010). O koristnih učinkih

prisotnosti nekega podjetja na Facebooku priča tudi nedavna ameriška raziskava uporabe

družbenih skupnosti, v kateri so ugotovili, da tisti potrošniki, ki so »oboževalci« ali

»prijatelji« določenega podjetja na Facebooku, bodo v primerjavi z obdobjem, ko niso

uporabljali socialnih omrežij, večkrat priporočali in kupovali izdelke ali storitve teh podjetij

(Kuštrin, 2010).

Ker je oglaševanje na tem omrežju zanimivo tudi uporabnikom Facebooka, se bomo v naši

diplomski nalogi osredotočili na njihova mnenja o takšni ugodni obliki oglaševanja, saj vsi

vemo, da je kreiranje profila tam povsem brezplačno, zato predstavlja še toliko zanimivejši

oglaševalni prostor za podjetja. V Sloveniji je bilo leta 2013 že 748.200 uporabnikov

Facebooka (RIS, 2013), tako da se lahko podjetja predstavijo res veliki množici potencialnih

kupcev, vendar morajo uporabiti pravilno taktiko oglaševanja. Naš raziskovalni problem se

nanaša na prednosti oglaševanja podjetij, kjer nas bodo zanimala predvsem mnenja

obiskovalcev oziroma potencialnih kupcev profilov/strani podjetij. S pomočjo spletne ankete

bomo ugotovili, kaj je za uporabnike Facebooka najbolj zanimivo pri ogledu profila podjetja

ter kaj jih najbolj pritegne in prepriča k nakupu.

1.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Zaradi zanimivega dejstva, da se lahko danes vsako podjetje na Facebooku oglašuje povsem

brezplačno, s pomočjo kreiranja svojega profila ali strani, se bomo osredotočili na odzive

oziroma mnenja uporabnikov, ki so lahko tudi potencialni kupci na njihovih straneh. Torej se

naš raziskovalni problem nanaša na prednosti oglaševanja podjetij na Facebooku s strani

2

uporabnikov. Predvsem nas bodo seveda zanimale prednosti, ali se uporabnikom oglaševanje

na Facebooku zdi zanimivo in kakšna oblika oglasa jih najbolj pritegne.

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE IN HIPOTEZE

Odgovor na raziskovalno vprašanje bo zelo zanimivo za podjetja, ki si želijo izboljšati

oglaševanje na Facebooku, in sicer se glasi: »Kaj je pri oglaševanju podjetij na Facebooku

zanimivo za njihove obiskovalce?« Da pa od uporabnikov tega socialnega omrežja izvemo še

kaj več, smo si zastavili še 2 hipotezi:

1. Obiskovalci vsa podjetja spoznajo ravno na Facebooku, kjer se oglašujejo.

2. Za obiskovalce profila podjetij na Facebooku je pomembno:

- Prirejanje nagradnih iger,

- objava slik,

- dogovarjanje preko klepeta,

- prirejanje raznih akcij/popustov.

1.2 Cilji raziskave

Naši poglavitni cilji raziskave so ugotoviti, kakšen profil podjetja je najzanimivejši za

uporabnike Facebooka in kako se podjetja lahko najboljše oglašujejo na Facebooku oziroma

kaj je najzanimivejše za kupce. To bomo preverili s potrditvijo ali zavrnitvijo naših hipotez.

Prav tako nam je cilj ugotoviti, ali uporabniki Facebooka spoznajo največ novih podjetij

ravno na tem omrežju, kjer se oglašuje resnično veliko število podjetij, ki jih z drugimi

oblikami oglaševanja težje spoznamo.

1.3 Metodologija

Glede na to, da naš vzorec anketirancev predstavlja kar vse uporabnike Facebooka v

Sloveniji, je za našo raziskovalno nalogo najprimernejša kvantitativna metodologija zbiranja

podatkov. Cilj kvantitativnega raziskovanja je priti do zanesljivih, točnih, preverljivih in

objektivnih spoznanj, ki bi imela v družboslovju podobno veljavo, kot jih imajo spoznanja v

naravoslovnih znanostih. Tukaj obravnavamo posamezne spremenljivke na velikem številu

enot, najpogosteje na reprezentativnem vzorcu neke populacije, saj težimo k posploševanju

ugotovljenih spoznanj. Za zbiranje podatkov se uporabljajo čim bolj objektivna in zanesljiva

3

orodja, ki omogočajo natančno merjenje pojavov, kot so vprašalniki z vnaprej navedenimi

odgovori (Agencija za raziskovanje RS, 2009).

Znotraj kvantitativne metodologije smo se odločili za zbiranje podatkov z anketo, s pomočjo

katere lahko pridemo do podatkov o stališčih in mnenjih vprašancev. Je najpogosteje

uporabljena metoda v družbenih vedah. Anketa ponuja točno določena vprašanja, določeni

skupini in številu ljudi, na točno določen način. Pri izpolnjevanju vprašalnika moramo

anketirance najprej na to delo pripraviti, zato je pomembno, da ima anketa tudi uvod, ki

vsebuje obrazložitev, kaj želimo doseči z anketiranjem in zakaj se mora anketiranec potruditi

pri podajanju iskrenih odgovorov. Vsebovati mora tudi navodilo za izpolnjevanje, način

zagotovitve anonimnosti in zahvalo za sodelovanje. Anketo lahko izvedemo na več načinov,

in sicer kot individualno anketiranje, skupinsko anketiranje, anketiranje po pošti, po telefonu

ali po medmrežju. Za manjše in bolj poglobljene raziskave je primernejše direktno

anketiranje. Skupinsko anketiranje je cenejše, hitrejše in zagotavlja anonimnost, vendar je

težko zbrati vse ljudi iz vzorca na enem mestu, zato je reprezentativnost vprašljiva. Imamo

dva tipa anketnih vprašanj: odprta in zaprta vprašanja. Odprta so tista, na katera anketiranec

odgovarja s svojimi besedami, zaprta pa tista, kjer poleg vprašanj ponudimo tudi odgovore,

anketiranec pa izbere enega izmed njih. Pri sestavljanju vprašanj je pomembno, da

uporabljamo jezik, ki je razumljiv tudi najnižji ravni populacije in da ponujamo kratke in

jedrnate odgovore, saj predolgi in nedodelano ponujeni odgovori zmanjšajo preglednost, zato

se lahko zgodi, da anketiranec izbere najkrajši odgovor, čeprav je nek drugi bližje njegovemu

mnenju (Pokorny in drugi, 2007).

Ker bi radi opravili raziskavo na čim večjem reprezentativnem vzorcu, bomo izvedli

skupinsko spletno anketo kar na omrežju Facebook, ki bo vsebovala večinoma zaprta

vprašanja. Ta bomo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1KA. Aplikacija 1KA je najhitrejše

in najenostavnejše orodje za izdelavo spletnih anket. V primerjalni raziskavi najbolj

razširjenih aplikacij za spletno anketiranje se je 1KA izkazala kot najhitrejša (najboljši odzivni

časi) v vseh najbolj uveljavljenih spletnih brskalnikih – Mozilla Firefox, Google Chrome in

Internet Explorer. Raziskava je prav tako pokazala, da je v 1KA potrebnih najmanj klikov za

izdelavo posameznih vprašanj in celotnega vprašalnika (1ka, 15. marec 2015).

4

1.4 Pričakovani rezultati raziskave

Pri 1. hipotezi pričakujemo, da veliko število podjetij uporabniki Facebooka spoznajo ravno

na omenjenem spletnem omrežju, kjer jih enostavno poiščejo ali pa jim Facebook že sam

ponudi določena podjetja (ki so na primer všeč uporabnikovim spletnim prijateljem na tem

omrežju). Pri 2. hipotezi pričakujemo, da uporabnikom Facebooka veliko pomeni, koliko se

podjetja trudijo za samo oglaševanje na omenjenem spletnem omrežju, zato jim je

pomembno, da so na svojem profilu ali strani veliko aktivni, da objavljajo slike, da prirejajo

nagradne igre in tako privabljajo kupce na svojo Facebook stran. Na raziskovalno vprašanje

»Kaj je pomembno pri oglaševanju podjetij na Facebooku za njihove obiskovalce?«

pričakujemo podoben odgovor, kot pri 2. hipotezi – da je za podjetja na Facebooku

najpomembnejše, da se trudijo objavljati oglase, ki so uporabnikom zanimiva, prav tako pa

nevsiljiva, da uporabnikom ponudijo akcije/popuste ali pa kakšno nagrado igro in si s tem

povečajo krog potencialnih kupcev.

1.5 Struktura diplomske naloge

V uvodu bomo predstavili glavno raziskovalno vprašanje in hipoteze, ki jih bomo šele po

raziskavi lahko natančno razdelali. Opisali bomo aktivnosti, ki jih bomo izvajali, cilje, ki si jih

želimo doseči, in metodologijo, s katero si bomo pomagali pri izvedbi naše raziskave. Opisali

bomo tudi pričakovane rezultate, ki pa niso nujno pravilni. Seveda moramo najprej analizirati

literaturo, ki jo bomo predstavili v teoretičnem delu diplomske naloge.

V 2. poglavju obravnavamo teorijo, ki smo jo analizirali pred začetkom raziskave. Ker

celotno oglaševanje izhaja iz prvotnega pojma marketing, bomo najprej pojasnili pojem

marketing in tržno komuniciranje, potem pa se osredotočili na zgodovino spletnega

oglaševanja in kaj spada pod pojem spletno oglaševanje. Sledi opis ustanovitve in začetki

nastajanja najaktualnejšega socialnega omrežja Facebook. Nadaljevali bomo z marketingom

podjetij na Facebooku, kjer bomo navedli nekaj koristnih napotkov, zakaj se je dobro

oglaševati tam in kako. Predstavljenih bo veliko zanimivosti, na kakšen način se oglaševati

brezplačno s pomočjo profila in kako se lahko oglašujemo s pomočjo plačljivega oglasa na

Facebooku. Sledi še nekaj statističnih podatkov o uporabnikih Facebooka po svetu in pri nas v

Sloveniji. Prav tako bomo navedli nekaj podjetij v Sloveniji, ki so vodilna v oglaševanju na

Facebooku, in vključili še manjšo raziskavo, ki so jo opravili v Sloveniji. Prav tako bomo

5

obravnavali nagradne igre na Facebooku in izvedeli nekaj nasvetov, kako sestaviti dobro

nagradno igro.

Poglavje 3 sestavlja empirični del diplomskega naloge, v katerem bomo po temeljitem

pregledu literature s pomočjo spletnega orodja 1ka sestavili anketo, ki jo bomo objavili na

spletnem omrežju Facebook in uporabnike povprašali po mnenju o oglaševanju podjetij na

Facebooku in kakšne oglase najraje spremljajo. Po končani raziskavi bomo s pomočjo analize

pridobljenih podatkov predstavili in pokomentirali rezultate raziskave, tako da bomo lahko

potem v razpravi potrdili ali ovrgli naše hipoteze in odgovorili na raziskovalno vprašanje.

2. TEORETIČNI DEL

Beseda facebook nam je sicer zelo dobro poznana in čeprav to socialno omrežje lahko

uporabljamo vsakodnevno, vseeno ne poznamo njegove zgodovine, kakšne so možnosti

oglaševanja in trženja za podjetja in kakšne tehnike so pomembne pri oglaševanju na njem.

Zato se bomo najprej osredotočili na zgodovino marketinga, spletnega oglaševanja in

Facebooka, navedli nekaj zanimivih statistik o uporabnikih Facebooka po svetu in v Sloveniji

ter podali nekaj dobrih nasvetov za podjetja, kako se oglaševati z njegovo pomočjo.

2.1 Opredelitev marketinga in tržnega komuniciranja

Novo mišljenje o vlogi prodajne funkcije v podjetju je takšno, da podjetje mora proizvajati

izdelke, ki jih bo lahko prodalo na trgu, kajti če ne bo zadovoljevalo potreb kupcev, tudi ne bo

ustvarjalo dohodka in dobička. Zato morajo imeti podjetja stalen pregled nad vsemi tržnimi

dejavniki, ki vplivajo na prodajo, vse to pa predstavlja osnovo za kompleksno oblikovano

politiko – trženje (Starman 1994, str. 7). Marketing, v bistvu angleška beseda za trženje, je

družbeni proces, s pomočjo katerega različne organizacije in posamezniki dobijo tisto, kar

želijo ali pa potrebujejo, s tem da si medsebojno izmenjujejo in ponujajo izdelke, ki imajo

neko vrednost (Kotler, 1996).

Pri tržnem komuniciranju gre za različne načine komuniciranja podjetjih o njihovih izdelkih

ali storitvah tako, da bi na trgu postali čim bolj opazni in bi zato pri kupcih dosegli čim večjo

stopnjo prodaje. Ti različni načini se združujejo v tržno-komunikacijski splet. Torej je tržno

6

komuniciranje v bistvu orodje trženjskega spleta, ki zajema različne dejavnosti, s katerimi

podjetja obveščajo o izdelkih ter jih promovirajo na ciljnih trgih (Kotler, 1996). Tržno

komuniciranje delimo na štiri poglavitne dejavnosti: oglaševanje, odnosi z javnostjo in

publiciteto, osebna prodaja in pospeševanje prodaje (Tavčar 1996, str. 38–42). Obstaja veliko

definicij različnih avtorjev za obrazložitev pojma oglaševanje. Ena izmed definicij je, da je

oglaševanje enosmerna in neosebna oblika tržnega komuniciranja, ki poteka preko plačanega

posrednika, tako imenovanega medija (Potočnik 2002, str. 269).

Danes je najbolj poznano neposredno trženje ali direktni marketing. Direktni marketing se je

pojavil pred 40 leti v ZDA in se je začel z razvojem sodobne tehnologije, zlasti z naglim

razvojem računalništva. Začelo se je z »direct mail«, kasneje pa so pričeli uporabljati še

telefon. Neposredno trženje je prevzelo posebno vlogo individualnega nagovarjanja (Starman

1994, str. 9). Z direktnim marketingom imamo popolni nadzor nad tem, kdo dobi naše

sporočilo, ki ga predajamo prek e-pošte, telefonskih klicev ali socialnih omrežij in je veliko

bolj stroškovno učinkovito, saj omogoča merjenje odziva na oglas (Donatelli, 2012). Medtem

pa posredni oziroma indirektni marketing uporablja trženje v časopisih, revijah ali tv-oglasih.

Z uporabo teh sicer lahko pridobimo na tisoče potencialnih strank, vendar se nikoli ne ve,

kakšna je njihova učinkovitost. Glavni slabosti posrednega marketinga sta, da je takšna oblika

trženja finančno težje dostopna za majhna in srednje velika podjetja in jo je zelo težko omejiti

na samo določen delež populacije (Donatelli, 2012).

2.2 Začetek spletnega oglaševanja

Mag. Skrt (2005) je na spletni strani Nasvet.com lepo povzel zgodovino spletnega

oglaševanja. Če je pred dobrim desetletjem le malokdo vedel za internet in ga tudi uporabljal,

bi danes v razvitem svetu težko našli osebo, ki še ni slišala zanj. Podobno hitro kot se razvija

internet (tako z vidika tehnologije kot z vidika števila uporabnikov) pa se razvija tudi njegov

stranski produkt – spletno oglaševanje. Pomemben korak pri razvoju interneta se je zgodil leta

1993, ko je bil razvit prvi grafični spletni brskalnik, imenovan Mosaic, ki je povzročil, da se

je tekstovni način uporabe svetovnega spleta umaknil grafičnemu, s čimer so spletne strani

dobile povsem novo podobo in novo razsežnost – postale so zanimive oglaševalcem. Grafični

brskalnik je tako postavil temelje za rojstvo spletnega oglaševanja, ki se je dejansko zgodilo

leto kasneje, in sicer jeseni leta 1994, ko je bila na spletni strani podjetja Hotwired prodana

prva oglasna pasica (angleški prevod: banner). Na spletnem trgu so se vzpostavili različni

7

modeli zakupa oglasnega prostora, odvisno pač od ponudbe in cenovne politike vsakega

posameznega spletnega medija. Kljub hitri rasti števila internetnih uporabnikov in spletnih

strani ter naraščanju vrednosti spletnega oglaševanja pa je bilo začetno obdobje spletnega

oglaševanja zaznamovano z mnogimi problemi, saj so se morali spletni mediji krčevito truditi,

da so premaknili tradicionalne oglaševalce iz ustaljenih kalupov in jih prepričali, da se splača

oglaševati na internetu. Potrebno je bilo nenehno izobraževanje trga ter poudarjanje prednosti,

ki jih spletno oglaševanje prinaša. Spletnim medijem so bili pri prepričevanju potencialnih

oglaševalcev v veliko pomoč konkretni primeri in številne raziskave, ki so se ukvarjale s

preučevanjem učinkovitosti spletnega oglaševanja. Leta 1999 je bil napravljen prvi večji

preboj, saj se je vrednost spletnega oglaševanja podvojila, in sicer s slabih 2 milijard dolarjev

na 4,6 milijard (Skrt, 2005).

V kontekstu podanih številk in njihove boljše predstave se zdijo zanimivi izsledki raziskave

podjetja DoubleClick, ki je primerjalo oglaševalske prihodke med tremi mediji: klasično

televizijo, internetom in kabelsko televizijo. Primerjava med mediji je pokazala, da je

vrednost spletnega oglaševanja že po treh letih presegla kabelskega in da je spletno

oglaševanje potrebovalo 5 let, da je doseglo vrednost televizijskega oglaševanja. Leta 2004 se

je dokončno izkopalo iz krize, celo več, v primerjavi z letom poprej je naraslo za 33 % in

konec leta z 9,6 milijarde dolarjev doseglo rekordno vrednost v desetletni zgodovini. Kljub

opaznemu trendu večanja dimenzij oglasnega prostora na spletnih straneh so v prvih letih

novega tisočletja še vedno prevladovale klasične oblike oglasov, dokler jih niso leta 2003 s

prestola vrgle sponzorirane povezave na iskalnikih, na kar je v največji meri vplivala ogromna

popularnost in uporaba iskalnika Google (Skrt, 2005).

Kakor v razvitem svetu se tudi v Sloveniji vedno hitreje uveljavljajo naprednejši oglasni

formati, saj se oglaševalci zavedajo, da je v neprestanem boju za potrošnikovo pozornost tem

treba vedno ponuditi kaj novega. Večino oglaševalskega kolača si tako kot v svetu tudi v

Sloveniji razdelijo najbolj obiskane spletne strani. Če sta še pred štirimi leti večino

oglaševalskega denarja pobirala Matkurja in SiOL, pa sedaj ni več tako. Trend obiskanosti pri

Matkurji je namreč že nekaj časa obrnjen navzdol, kar se kaže tudi v vedno manjših

oglaševalskih prilivih. Daleč pred vsemi je Najdi.si, ki je zaradi kvalitetnega iskalnika in

posledično velike obiskanosti, dobre trženjske ekipe in sredstev, ki jih vlaga v razvoj, daleč

najbolj priljubljen med oglaševalci. Med spletne strani, ki se lahko pohvalijo s solidnimi

oglaševalskimi prihodki, prav gotovo sodita 24ur.com in SiOL.net (Skrt, 2005).

8

Še en podatek je zelo pomemben za oglaševalsko industrijo – uporaba širokopasovnih

povezav je namreč prinesla tudi veliko daljši čas, ki ga uporabniki preživijo na internetu, saj

jim ni več treba meriti časa in stroške telefonskih impulzov. Podjetja se namreč vedno bolj

zavedajo, da ponuja spletno oglaševanje pred klasičnimi mediji številne prednosti, med

katerimi velja izpostaviti možnost natančnih meritev, sledenje uporabnikom, možnost

natančnega ciljanja ter interakcijo z uporabnikom. Pri spletnih oglasih ni prednost samo v

tem, da lahko oglaševalci natančno spremljajo obisk. Vedo celo to, od kod je prišel

obiskovalec na njihovo spletno stran in kam je odšel. V skladu z obnašanjem obiskovalcev

lahko oglaševalci plasirajo takšne oglase, ki natančno ciljajo prave ciljne skupine. Tako eno

od vročih tem spletnega oglaševanja v zadnjem času predstavlja tudi ciljanje glede na

obnašanje spletnih obiskovalcev. Gre za to, da se določenemu obiskovalcu kažejo le tisti

oglasi, ki so vezani na njegovo obnašanje med obiskovanjem spletnih strani (Skrt, 2005).

Internet je od pričetka obstoja dolgo časa veljal kot prostor za enostransko komunikacijo, tako

kot večina ostalih medijev, kot so na primer televizija, radio in časopisi. Vendar pa takšna

vrsta komunikacije ni predstavljala najboljšega načina za ohranjanje zvestih

bralcev/poslušalcev/gledalcev. Zato se je razvil internet 2.0, ki je dopuščal dvosmerno

komunikacijo, vendar samo v omejenem obsegu, torej ob točno določenem času, močno

moderirano in namenjeno samo nekaterim. Vendar se je svoboda komunikacije najbolj

drastično povečala s prihodom t. i. web 2.0, ki predstavlja splet, temelječ na dvosmerni

komunikaciji. Forumi so bili prvi znanilci takšnega spleta, saj so na njih vsi lahko objavljali

svoje mnenje. Komentarji na vsebine na spletu, blogi in na koncu socialna omrežja so to

komunikacijo še olajšali. Posredovanje informacij na splet je danes postopek, ki traja le nekaj

sekund, količina teh posredovanih informacij pa se vseskozi povečuje. Socialna omrežja so

spletni portali, ki omogočajo druženje s prijatelji, kolegi ali neznanci (Mesarec, 2000).

2.3 Spletno oglaševanje

Avtor Veber je v svoji knjigi napisal, da bo socialno omrežje postalo središče za vse

aktivnosti, ki jih počnemo: nakupovanje, načrtovanje, učenje ali sporazumevanje. Socialno

omrežje bo postalo prva izbira za vse uporabnike, ki bodo hoteli pogledati novice, poiskati

različne informacije in razne zabavne vsebine – vse, kar so nam ponujali starejši mediji.

Glede na rezultate Forresterjeve raziskave, ki razkriva, da naj bi mladi (od 18 do 22 let) več

časa preživeli med uporabo računalnika (10,7 ur na teden) kot pa gledanjem televizije (10,2 ur

9

na teden), je za podjetja zelo pomembno, da se pričnejo oglaševati na spletu (Veber 2009, str.

15).

Spletno oglaševanje predstavlja novo obliko nevsiljivega oglaševanja, v katerem potrošnik

aktivno izbira in se vključuje v interakcijo s tržno-komunikacijskimi napori podjetja (Tsang in

Tse 2005, str. 1042). Prednosti spletnega oglaševanja so: visoka selektivnost, interaktivnost,

relativno nizki stroški in izčrpnost informacij. Slabosti spleta pa so ti, da je relativno nov

medij, ki ima visoko prisotnost konkurence, nerazširjenost dostopa do interneta in možnost

vsiljevanja sporočil (Podnar in drugi 2007, str. 169).

Poznamo dve najpogostejši obliki spletnega oglaševanja. Prva je iskalni marketing, ki spada

med najučinkovitejše oblike spletnega oglaševanja. Pod iskalni marketing se uvrščata SEM,

kar pomeni zakup sponzoriranih povezav na iskalnikih, in SEO, ki je optimizacija spletnih

strani z namenom najvišjega pozicioniranja v rezultatih iskanja. Iskalni marketing je v

zadnjem četrtletju 2008 zavzemal 42 % vsega spletnega marketinga. Druga najpogostejša

oblika spletnega oglaševanja je spletno socialno trženje. Spletno socialno trženje je najnovejši

kanal spletnega marketinga, ki mu podjetja z vsakim dnem priznavajo večji pomen ter

namenjajo večji del tržnega proračuna. Spletno socialno trženje privablja vedno večjo

pozornost podjetij, predvsem zaradi vedenja potrošnikov in hitro rastočih trendov v zadnjih

nekaj letih. Je edini pristop oglaševanja v tako nizkem stroškovnem razredu, ki zna

oglaševalcu prinesti precej večjo količino prometa ter zvestih in hvaležnih uporabnikov kot

ostale oblike spletnega oglaševanja. V kategorijo oglaševanja na socialnih omrežjih spada

široka paleta online kanalov, ki vključujejo bloge, socialne medijske agregate ter spletna

socialna omrežja, kot sta Twitter ali Facebook. Prek spletnega socialnega omrežja Facebook

lahko oglaševalec tudi zbira podatke o svojih kupcih oz. ''fanih'', svojim uporabnikom pa

omogoča prikaz kanalov za promocijo ter javno podporo podjetja (Mohar, 2011).

2.4 Socialno omrežje Facebook

Zgodovina Facebooka se začne 23. Oktobra 2003, ko je Mark Zuckerberg na univerzi Harvard

ustvaril stran Facemash.com, ki je bila namenjena predvsem njegovim sošolcem. Na stran je

lahko naložil slike sošolcev, ki so potem lahko glasovali, kdo je »hot« (»vroč«) in kdo »not«

(»ne«). Nekaj dni kasneje je zaradi ogorčenih študentov moral stran ukiniti. Mark je vedel, da

gredo ljudje radi na splet in si ogledujejo slike, zato je s tremi sošolci naredil še stran

harvardConnection.com. Kasneje so ga ti sošolci celo tožili za krajo njihove ideje z

10

ustanovitvijo socialnega omrežja Facebook, vendar s tožbo zaradi nerazkritih pogojev niso

prišli daleč (Zeevi, 2013).

Dne 11. januarja 2004 je Zuckerberg registriral thefacebook.com domeno. Zuckerberg je

izjavil, da je želel ustvariti spletno stran, kjer se lahko povezujejo ljudje z univerze. Ugotovil

je, da bi potreboval Harvard več let za izvajanje sistema, ki so ga lahko on in njegovi prijatelji

sestavili v tednu. Markov prijatelj je povedal, da so do konca tistega dneva aktivno spremljali

postopek registracije uporabnikov in v štiriindvajsetih urah prejeli nekje med tisoč dvesto in

petsto tisoč registranih zavezancev. Do junija 2004 je Facebook prejel prva zasebna vlaganja

in 30. decembra je imel že več kot milijon registriranih članov (Gavez, 2010). Socialno

omrežje je še naprej raslo, dokler ni postalo druga najbolj obiskana spletna stran na spletu. V

avgustu 2009 je pridobil še zbiralnik novic FriendFeed in v aprilu leta 2012 ogromen poskok

naredil z nakupom Instangrama v vrednosti 1 milijarde dolarjev. V januarju leta 2013 je

Facebook predstavil še Graph Search, ki uporabnikom pomaga izvedeti več o tem, kaj so

iskali na podlagi njihovih prijateljev in povezav. Ta funkcija omogoča iskanje podatkov, ki so

jih delili prijatelji, za odkrivanje novih ljudi, interesov, restavracij, glasbe in še veliko več. To

je bil prvi velik korak Facebooka proti konkurenci Google v iskanju saj imajo veliko naših

socialnih podatkov, ki jih je mogoče raziskati (Zeevi, 2013). Do danes se je Facebook povzpel

na sam spletni vrh. Konkurira Googlu ter ga v marsičem tudi prekaša, razvoju pa še kar ni

videti konca (Gavez, 2010). Kot pravi sam Zuckerberg:

»Think about what people are doing on Facebook today. They're keeping up with their friends

and family, but they're also building an image and identity for themselves, which in a sense is

their brand. They're connectin with the audience that they want to connect to. It's almos a

disadvantage if you're not on it now.«

–Mark Zuckerberg

Prevod citata: »Pomislite, kaj ljudje danes počnejo na Facebooku. Ohranjajo stike s svojimi

prijatelji in družino, hkrati pa gradijo sliko in identiteto zase, kar je smisel njihove osebnosti.

Povezujejo se z ljudmi, s katerimi se želijo povezati. Skoraj je slabo zate, če danes nisi na

njem (Richter, 2013)«.

11

2.5 Marketing podjetij na Facebooku

Socialno omrežje Facebook je pred kratkim uradno postalo najbolj obiskana spletna stran na

spletu in po mnenju Kuštrina (2010) s tem tudi največja vaba za vsa podjetja, ki iščejo nove

možnosti spletnega oglaševanja in celostnega trženja. Trženje prek spletnih omrežij, kakršno

je Facebook, predstavlja obliko spletnega marketinga, ki vzpostavlja dvosmerno

komunikacijo med podjetjem ter obstoječimi in bodočimi strankami. Facebook prav tako

ponuja odlične priložnosti za virusni marketing, saj si podjetja s prisotnostjo na socialnem

omrežju odpirajo vrata tako na domačem kot tudi na tujem trgu, saj je Facebook svetovno

znano omrežje. Socialna skupnost omogoča izjemno hitro širjenje informacij in priporočil od

ust do ust, kar ima močan vpliv na nakupno vedenje uporabnikov. Končni cilj komunikacije

podjetij predstavlja vselej pozitiven odnos in zaupanje, ki pelje k zvestobi in nakupu.

Vzpostavljanje takega odnosa je sicer dolgotrajen proces, vendar pa je lahko z uporabo

socialnih omrežij ta uspeh dosežen mnogo hitreje (Kuštrin, 2010).

O koristnih učinkih prisotnosti nekega podjetja na Facebooku priča tudi nedavna ameriška

raziskava uporabe družbenih skupnosti, kjer so ugotovili, da tisti potrošniki, ki so

»oboževalci« ali »prijatelji« določenega podjetja na Facebooku, bodo v primerjavi z

obdobjem, ko niso uporabljali socialnih omrežij, večkrat priporočali in kupovali izdelke ali

storitve teh podjetij. Spletišče Facebook torej deluje kot nekakšno izložbeno okno podjetja, le

da je na Facebooku, za razliko od mimoidočih ljudi na ulici, odziv uporabnikov veliko večji in

visoko merljiv. Vendar kljub temu socialno omrežje ni povsem preprost tržni kanal, saj ne

tolerira monologa in pa vsiljevanja, ampak le spodbuja poslušanje in aktivno sodelovanje

uporabnika (Kuštrin, 2010).

Torej, marketing, kot smo ga poznali včasih, ni mrtev, saj še vedno temelji na poznavanju

lastnega občinstva. Vendar so se orodja, ki jih uporabljajo podjetja za spoznavanje ciljne

stranke, zelo spremenila, kajti bolj se zanašajo na družbene medije kot pa samo oglaševanje.

Usoda znamke oziroma tako imenovanega brenda je odvisna od mnenj strank na družbenih

medijih, kot je na primer Facebook, kjer se preko objav ali spletnih kritik ustvarja nova vrsta

znamčenja oziroma brendinga (Felc, 2011).

Gosenca (2015a) na svojem portalu triumfator.si opozarja na Facebook algoritem, ki omejuje

objavo oglasov na samo določeno število ljudi. Če bi resnično videli čisto vsako objavo od

svojih prijateljev ali če bi se v »news feedu« prikazovala vsaka objava strani, ki smo jo

12

všečkali, bi bila poplava informacij resnično prevelika. Zato je Facebook algoritem naravnan

tako, da svojim uporabnikom prikazuje čim več takšnih objav, za katere meni, da bodo

uporabnikom koristne in zanimive, in jih izbira sodeč po tistem, kar všečkamo, katero stran

spremljamo, s kom smo prijatelji in kakšne vsebine objavljamo sami, saj s tem tudi sam

pridobi informacije o tebi in tvojih zanimanjih. Preveč prodajno naravnane objave Facebook

brezplačno prikazuje le še 5–10% uporabnikom. Kar pomeni: če ima tvoja stran na Facebooku

na primer 1000 všečkov, vidi objavo, v kateri pozivaš ljudi k nakupu, največ 100 ljudi. Zato je

še kako pomembno, da vsebino, ki jo objavljaš, narediš čim bolj uporabnikom koristno in

zanimivo ter manj prodajno usmerjeno. Če se odločimo za oglas na tem omrežju ali določeno

objavo sponzoriramo, je ta vidna večjemu številu ljudi, odvisno od tega, ali izbereš ciljno

skupino ali prepustiš Facebooku, da sam izbere, komu bo objavo prikazoval (Gosenca,

2015a).

Avtorica Pušlar iz portala gr8 pa se sprašuje, ali je sploh še smiselno imeti Facebook stran.

Pušlar je mnenja, da gre pri tem bolj ali manj za bahanje lastnika ali upravljavca Facebook

strani. Veliko število članov namreč v letu 2015 ne pomeni avtomatsko dobrega rezultata,

širokega dosega in eksplozije prodaje. Facebook namreč zelo dobro preračunava, kaj je za

uporabnike zanimivo in kaj ne. In tistega, kar ni zanimivo, ne bo prikazal. Trenutno so tam

rahlo v nemilosti fotografije, povezave do objav so nekoliko bolj priljubljene, »kralj«

Facebookovega sveta pa je te dni videoposnetek. Po zadnjih podatkih video vsebine, naložene

neposredno na Facebook, generirajo milijardo ogledov na dan. S svojim algoritmom se

osredotoča na uporabnike, torej fizične osebe, ki pridejo na omrežje zaradi sprostitve, na

ogled prijetnega video posnetka ali klepet s prijatelji in podobno. Nihče tja ne pride zato, da

ga takoj ob prijavi napade milijarda oglasnih sporočil, ki kričijo »KUPI!«. Zaradi

uporabnikov se je nenehno razvijal in prilagajal, v zadnjem času pa se počasi, a zanesljivo

vedno bolj odmika od direktne prodaje in zavija v vsebine – predvsem kvalitetne in uporabne.

Če torej uporabnikom nudimo zanimive, kvalitetne, pomembne in uporabne vsebine, jih bo

Facebook tudi z veseljem prikazoval in organski doseg v splošnem verjetno ne bo strašno

trpel. Zatira namreč poslovne Facebook strani in jih na ta način skuša pripraviti do plačevanja

objav (Pušlar, 2015).

V očeh marsikaterega slovenskega podjetja so Facebook in ostala družabna omrežja še vedno

lahko le dodaten, hiter in nadvse pomemben brezplačen prodajni kanal. Objaviš le zanimivo

akcijo ali dober popust in je končano – zgolj z namenom, da se čim prej proda, čeprav samo

en artikel, kot na primer obleka, še vedno je to boljše kot nič. Nekateri podjetniki ga še vedno

13

vidijo kot čarobno paličko, ki bo rešila posel, ko nič drugega ne deluje več, saj prav zagotovo

ni zanemarljiv podatek, da je na Facebooku prijavljenih okoli 800.000 Slovencev, torej je na

enem mestu zbranih več Slovencev kot v kateremkoli pravem slovenskem mestu. Lahko

rečemo, da je ravno Facebook največje mesto v Sloveniji in če imaš trgovino, cvetličarno ali

pisarno v največjem mestu, to ne more biti prav slabo. Vendar se moramo zavedati, da

družabno omrežje ni oglasna deska, ampak je komunikacijski kanal, na katerem objavljaš

vsebine, ki pritegnejo uporabnike, s katerimi se pogovarjaš, vzpostavljaš zaupanje, tako da ti

doživijo pozitivno izkušnjo in s tem omogočiš rast svoje blagovne znamke. Na koncu je

pomembno, da Facebook stran daje rezultate, ki jih lahko izmerimo: doseg Facebook strani,

novi vpisi na seznam prejemnikov e-novic, obiski spletne strani in nakupi, ki so posledica teh

obiskov (Pušlar, 2015).

2.6 Trženje s pomočjo profila ali strani na Facebooku

Vzpostavitev profila ni namenjeno samo fizičnim osebam, temveč tudi vsem pravnim osebam

oziroma podjetjem, njihovim blagovnih znamkam, raznim interesnim skupnostim in drugim.

Na svojem profilu lahko podjetja objavljajo razne informacije, kot so delovni čas, kontaktni

podatki, dejavnosti in lokacijo podjetja; obljavljajo lahko razne novice in pa tudi ponudbo

njihovih izdelkov oziroma storitev, ki jih lahko prikažejo tudi na slikah ali pa celo na video

predstavitvah. Podjetja na svoje profile prav tako lahko dodajo povezave do svojega spletnega

dnevnika, raznih forumov ali pa spletne strani, ki so namenjene predvsem vprašanjem in

pomoči kupcem (Mavsar, 2008).

Učinkovitost trženja podjetij na Facebooku je v veliki meri odvisna od ustvarjalnosti podjetja,

da zna čim bolj prepričati in navdušiti svoje potencialne kupce, prav tako pa je odvisna tudi

od števila »prijateljev« oziroma stikov, ki jih ima podjetje zajeto v okviru svojega profila. Če

ima večje število prijateljev na profilu, je večja tudi možnost, da bo takšno podjetje na koncu

uspešno, saj je tako več prejemnikov njegovih sporočil in s tem tudi večje število potencialnih

kupcev. Vendar morajo biti podjetja zelo pozorna, kakšna sporočila objavljajo na svojih

profilih, saj morajo biti čim bolj zabavna in zanimiva, prav tako pa ne smejo biti prepogosta,

saj jih v takem primeru uporabniki začnejo smatrati kot nadležno oglaševanje in lahko takšne

profile celo blokirajo oziroma prekinejo »prijateljstvo« (Mavsar, 2008).

Če želimo povečati prepoznavnost našega imena ali izdelka ter hkrati aktivno vključiti

uporabnike v naše oglasne aktivnosti, na Editor-ju (2014) priporočajo, da izdelamo Facebook

14

predstavitveno stran z nagradno igro. Trendi namreč spodbujajo podjetja k dejavnemu

komuniciranju z uporabniki. To lahko storimo tako, da uporabnike povabimo k

interaktivnemu sodelovanju ter jih v zameno za nagrado (popust, knjiga, počitnice, video ...)

spodbudimo k širjenju naših vsebin njihovim prijateljem po principu “od ust do ust”. In prav

tukaj pridejo do izraza številne možnosti Facebook aplikacij. Ko izdelamo svojo Facebook

stran, nanjo ne smemo pozabiti! Ni slabšega kot profil s kupom neodgovorjenih vprašanj

uporabnikov in zastarelimi novicami. Naši strani moramo redno slediti! Z uporabniki delimo

koristne in pomembne informacije ter komentiramo morebitne objave naših uporabnikov, saj

so te neprecenljiv vir zadovoljstva kupcev in zagotavljajo takojšen odziv. Možnosti za

povečanje naše prepoznavnosti in prihodkov preko prisotnosti na Facebooku so številne.

Hkrati je to tudi odlično orodje za širjenje našega imena in prepoznavnosti podjetja ali

blagovne znamke. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, zakaj je bil Facebook primarno

ustvarjen: je družabno omrežje, katerega prvotni interes predvideva druženje in spoznavanje

novih ljudi. Zato priporočamo izvajanje aktivnosti, ki spodbujajo vključevanje uporabnikov,

ustvarjanje medsebojnih odnosov in povezovanje (Editor, 2014).

Gosenca nam svetuje, kako ustvariti oglas, da ga bo na Facebook strani ali profilu videlo čim

več ljudi: pomembno je, da ustvarjamo zanimivo vsebino, ki bo sprožila komunikacijo med

uporabniki in bo zaradi tega objava vidna večjemu številu ljudi. Če pa res želimo, da prodajno

naravnano objavo vidi čim več ljudi, je najboljše, da zanjo plačamo. Vedno je treba ustvarjati

objave, ki bodo zanimive za ciljno publiko, kot na primer slike, statusi, nasveti ali vprašanja

uporabnikov, povezave do zanimivih člankov …. Namesto posnetkov z Youtuba je boljše, da

v ospredje postavljamo lastne video posnetke, saj objavo nekajsekundnega video materiala na

Facebooku vidi ogromno število ljudi (Gosenca, 2015a).

Objava fotografij je zelo priporočljiva za oglaševanje, vendar je še pomembnejše to, kaj piše

ob tej fotografiji ali na njej ter kakšne informacije posreduješ javnosti. Sabina ponazori s

primerom: »Vsakodnevno lahko na Facebooku zasledimo objave raznih restavracij,

slaščičarn, okrepčevalnic, barov ... Kaj loči dobro objavo od povprečne ali slabe? To, da

nekateri dejansko poleg objave neke kavice, slaščice, pice, pijače, sladoleda … ponudijo

uporabnikom tudi informacije, ki jim koristijo – bodisi razkrijejo recept bodisi izvedejo

anketo, povprašajo uporabnike za mnenje in podobno. Zgolj objava fotografije in smeško

zraven mene osebno ne prepričata. Pa tebe? Jaz bi raje videla, če bi mi tisti, ki je objavil

fotko, še kaj sporočil ob njej, kaj koristnega, zanimivega, uporabnega.« (Gosenca, 2015b).

Avtor Lee poudarja, da je pomembno upoštevati pravilo 3P: Personal, Purpose, Promotion

15

(slovenski prevod: osebno, namen, promocija). Te besede so ključne za marketinško strategijo

na Facebooku (Lee, 16. april 2015). Enako svetuje tudi Gosenca: Zelo je pomembno, da se z

uporabniki povežeš na osebni ravni. Zato je koristno deliti kakšno osebno izkušnjo z

uporabniki in jih povprašati za mnenje. Čeprav gre za Facebook stran, ki je prvotno

namenjena poslu, ni nič narobe, če se vzpostavi komunikacija na osebni ravni. Namesto

objavljanja raznih logotipov, plakatov promocijskih akcij, reklamnih pasic ... raje

vzpostavimo bolj pristno, osebno komunikacijo z uporabniki. Tako lahko na primer

objavljamo fotografije zaposlenih pri delu, sodelavce, ki praznujejo rojstni dan, pohvalimo

čistilko, ki poskrbi za svežino delovnega prostora. Pokaži uporabnikom, kakšno je tvoje

delovno okolje, kakšen je delovni proces, kako izgledajo zaposleni, saj tako dobiš zelo pristen

in iskren odnos do uporabnikov. Vedno, ko na Facebook stran nekaj napišemo, se moramo

vprašati po dodani vrednosti za uporabnika. Tako bo veliko zanimiveje, če objavimo različne

nasvete, namige, koristne informacije, vprašamo uporabnike za mnenje. Tudi citati znanih

osebnosti, povezani s tvojo dejavnostjo ali proizvodom, so odlična izbira za objave. Potem je

tukaj še promocija izdelka ali storive, pri kateri je izredno pomembno, da nismo preveč

vsiljivi, saj smo danes vsi preveč pod pritiskom prepričevanja prodajalcev z vseh strani:

»Kupi, res se ti splača!«, kar nas prej odvrne od nakupa. Za razliko od tradicionalnih medijev

(radio, TV), kjer se klasičnim oglaševalskim blokom težko izognemo, pa si ljudje na

družbenih omrežjih želijo predvsem kakovostne vsebine. Sicer se popolnoma ne izogibajmo

prodajno naravnanim objavam, vendar bo imelo večji učinek, če k objavam proizvodov, ki ga

želimo prodati, dodamo spremno besedilo, ki je bodisi zabavno bodisi pa ima dodano

vrednost oziroma korist za uporabnika (Gosenca, 2015b).

2.7 Plačljivo trženje s pomočjo oglasa na Facebooku

Na spletnem omrežju Facebook se podjetja lahko oglašujejo svoji ciljni publiki tudi s

plačljivimi oglasi, ki se prikazujejo v desnem stolpcu ob profilu. Prav za takšno oglaševanje je

eMarketer ocenil, da je bilo leta 2010 namenjenih 1,86 milijard dolarjev. Vendar pa svetujejo,

da si podjetja izdelajo svoje profile, saj sta predstavitev in gostovanje profila podjetja

popolnoma brezplačna (Mohar, 2011).

Mesarec je v svoji knjigi Marketing in oglaševanje na Facebooku za nevladne organizacije

napisal celoten postopek kreiranja oglasa na Facebooku. Vse se prične s klikom na »Ustvari

oglas« na spletnem naslovu http://www.facebook.com/ads/. Najprej ustvarimo sam oglas

16

oziroma njegovo vsebino. Vnesemo cilj, kamor bodo napoteni obiskovalci, ki bodo

kliknili na oglas. Tukaj lahko vnesemo URL naslov ali pa izberemo stran, aplikacijo,

dogodek, skupino, ki jo imamo na Facebooku. Nato vpišemo naslov oglasa (do 25 znakov) in

pa vsebino »body text« oglasa (do 135 znakov). Smo kratki, zanimivi in specifični, da

zajamemo le tiste, ki jim bo oglaševana vsebina zanimiva. Pomembno je, da dodamo še sliko,

saj so analize ogleda spletne strani pokazale, da veliko raje gledamo sliko brez teksta, kot pa

tekst brez slike. Sledi izbira ciljne skupine po posameznih kriterijih. Ves čas se na desni strani

ekrana prikazuje groba ocena števila uporabnikov, ki lahko vidijo vaš oglas, glede na izbrano

ciljno publiko. Najprej nas vpraša po državi, kjer bi radi oglaševali, potem starosti publike, ki

nam omogoča nadaljnje ožanje ciljne skupine. Oglase lahko tako prilagodimo posebej staršem

in posebej otrokom ter tako veliko uspešneje oglašujemo enako posameznim starostnim

skupinam in prilagodimo sliko na oglasu. Oglase lahko priredimo tudi samskim, osebam v

razmerju, zaročenim in poročenim. Vedeti pa moramo, da je kar nekaj uporabnic in

uporabnikov to informacijo umaknilo, izbrisalo ali pa imajo nastavljeno napačno, saj ne želijo

resnične informacije deliti s svetom ali z oglaševalci. Kljub temu pa lahko preizkusimo

oglaševanje po teh skupinah in vidimo, kako se uspešnost oglaševanja razlikuje od

oglaševanja širšim ciljnim skupinam, ter se nato odločimo. Prav tako veliko uporabnikov ne

vpiše svojih interesov, kljub temu pa lahko vedno poizkusimo. Nekateri interesi imajo kar

nekaj oboževalcev, šport jih ima na primer 3100. V kolikor bomo oglaševali športno

prireditev, bi takšen oglas verjetno prinesel veliko večji uspeh kot splošen oglas. Education &

Work, torej izobrazba in delo, je ponovno kategorija, s katero si vsaj v Sloveniji še ne

moremo veliko pomagati. Sistem naj bi dopustil vnos fakultete ali srednje šole, vendar ne

pozna niti ene slovenske fakultete ali srednje šole, tako da lahko oglašujemo le na splošno

študentom oziroma dijakom. Podobno je z delovnim mestom, kjer Facebook enako ne pozna

niti enega slovenskega podjetja. Zadnja izbira so uporabniki, ki so ali niso povezani z

določeno stranjo, dogodkom, skupino ali aplikacijo. Pomembnejša se zdi druga izbira, torej

oglaševanje osebam, ki še niso povezane z nekim dogodkom, ki ga oglašujemo. S tem

preprečimo prepričevanje prepričanih in zmanjšamo stroške oglaševanja. Zadnja izbira so

prijatelji in prijateljice oseb, ki so že povezani z neko stranjo, dogodkom, skupino ali

aplikacijo. Upamo lahko, da imajo osebe le prijatelje, ki jih zanimajo podobne stvari.

Verjetnost je majhna, poizkusimo pa lahko, natančnost je verjetno nekoliko večja, kot če

oglašujemo na splošno vsem. Na koncu nam še ostane odločitev, koliko financ želimo vložiti

v oglaševanje. Oglasi so združeni v kampanje, ki jim lahko določimo dnevno porabo ter čas

začetka in konca oglaševanja. Oglaševanje lahko tako omejimo na nek točno določen znesek

17

in ga nastavimo za nekaj dni vnaprej. Znotraj kampanje lahko ustvarimo več oglasov, ki se

bodo prikazovali le tako dolgo, dokler stroški vseh oglasov skupaj ne dosežejo dnevnega

proračuna kampanje. Facebook vam ponudi dve možnosti, plačilo za oglede/vtise (cPM) ali

plačilo za klike (cPc). Mesarec svetuje, da je cPc ugodnejši za tiste, ki plačajo oglas, cPM pa

za tiste, ki prikazujejo in služijo na oglasu, saj cPc zagotavlja, da je vsak obiskovalec ne

samo videl oglas, ampak ga je tudi bolj ali manj prebral, kliknil nanj ter s tem videl tudi našo

spletno stran oziroma ciljno stran. Svetuje tudi, da vedno začnemo z nizko ceno klika in jo

počasi dvigujemo. Ko se bo vaš oglas začel prikazovati, ga nadzorujte ves čas vsaj na začetku,

tako da boste lahko videli, ali se oglas prikazuje dovolj pogosto ali prepogosto in boste lahko

prilagajali ceno klika. Facebook samodejno prikaže predlagano ceno klika, priporoča se

najprej uporaba najnižje predlagane, nato pa se jo po potrebi počasi dviga glede na to,

kako pogosto se bo vaš oglas prikazoval (Mesarec, 2010).

Oglaševanje na Facebooku nam omogoča, da natančno določimo, komu želimo prikazati

oglas. Tudi klasično oglaševanje uporablja targetiranje, saj na primer oglasa za finančne

storitve nikoli ne boste objavili v reviji Pil. Facebook enostavno razširi možnosti, saj smo

lahko izredno natančni pri tem, komu in zakaj prikazati oglas. Poleg tega nam tudi omogoča,

da plačamo samo to, kar dobimo, torej samo za klike ali prikaze, ki so resnično bili izvedeni,

medtem ko doseg revije omogoča samo približno oceno števila ljudi, ki bodo revijo odprli, ne

pa koliko ljudi bo videlo oglas. To nikakor ne pomeni, da je treba popolnoma opustiti

oglaševanje v klasičnih medijih, vendar naj bodo oglaševalske kampanje vedno kombinacija

različnih medijev in splet naj ne predstavlja le 5 % oglaševalskega proračuna (Mesarec,

2010).

Prednost oglaševanja na Facebooku, če ga primerjamo z ostalimi mediji, je ravno večji doseg

pomembnih kupcev. Uporabniki Facebooka najbolj verjamejo priporočilom svojih prijateljev,

ki so mogoče že nakupovali v določenem podjetju, kar je zelo podobno reklami od ust do ust

v klasičnem marketingu. Čeprav so oglasi plačljivi, so še vedno dovolj ugodni, hkrati pa

učinkoviti, nevsiljivi do ciljne publike in kar je zelo pomembno, omogočajo pregled nad

statistiko obiska oglasa. Hkrati pa veliko prednost predstavlja tudi prilagajanje oglasa

trenutnim razmeram, saj se ga lahko vsakodnevno spremlja in spreminja (Ikarus, 7. avgust

2015).

18

Tabela 2.1: Cenik zakupa klikov na Facebooku

FACEBOOK – ZAKUP KLIKOV

Ikarus paket: 200 €+DDV, 400 zagotovljenih klikov, do 800 potencialnih

0.25 €–0.50 €/klik

Mega paket: 300 €+DDV, 600 zagotovljenih klikov, do 1200 potencialnih

0.25 €–0.50 €/klik

Jumbo paket: 400 €+DDV, 800 zagotovljenih klikov, do 1600 potencialnih

0.25 €–0.50 €/klik

Polletni in Letni paket: število klikov in mesečni proračun po dogovoru

0.25 €–0.50 €/klik

Paket po meri: paket prilagojen vašim željam, cenovno in časovno

0.30 €–0.55 €/klik

Vir: Ikarus (7. avgust 2015)

Tabela 2.2: Cenik zakupa prikazov na Facebooku

FACEBOOK - ZAKUP PRIKAZOV (na 1000)

Ikarus paket: 200 €+DDV, 0.9–1.8 mio prikazov

0.11 €–0.22 €/1000 prikazov

Mega paket: 300 €+DDV, 1.3–2.6 mio prikazov

0.11 €–0.22 €/1000 prikazov

Jumbo paket: 400 €+DDV, 1.7–3.6 mio prikazov

0.11 €–0.22 €/1000 prikazov

Polletni in Letni paket: število klikov in mesečni proračun po dogovoru

0.11 €–0.22 €/1000 prikazov

Paket po meri: paket, prilagojen vašim željam, cenovno in časovno

0,12 €–0,24 €/1000 prikazov

Vir: Ikarus (7. avgust 2015)

Iz tabel 2.1 in 2.2. vidimo, da se lahko izbira med dvema metodama plačila oglaševanja, in

sicer je podana cena na klik ali cena na prikaz. Cena na klik znaša od 0,25 € do 0,55 €, torej je

to znesek denarja, ki ga podjetje oziroma oglaševalec plača za klik potencialnega kupca na

njihov oglas. Torej se plačilo izvede samo za uporabnike, ki se dejansko odzovejo na oglas in

obiščejo tudi spletno stran, kjer vidijo celotno ponudbo. Tukaj predstavlja pomanjkljivost to,

ker podjetje ne more vedeti, ali je tem potencialnim kupcem ta oglas sploh zanimiv. Veliko

boljša metoda je cena na prikaz, ki stane od 0,11 € do 0,24 €, kjer pa gre za plačilo

oglaševanja po učinku, saj spletno stran oglaševalca obiščejo le tisti, ki so ključni in jih

ponudba zagotovo zanima. Večino Facebook oglaševanja v Sloveniji se proda po ceni na

prikaz, saj raziskave kažejo, da so Facebook uporabniki zelo odzivni po velikem številu

ponovitev prikazov oglasa. Prednost Facebook oglaševanja je ta, da podjetja sama lahko

določijo vsoto denarja, ki so jo pripravljena nameniti tej kampanji na dan, in ko se ta vsota

doseže, se oglasi nehajo prikazovati. Torej metoda cene na klik zagotavlja, da je vsak

19

obiskovalec videl oglas, kliknil nanj in s tem videl tudi spletno stran, kjer se je seznanil s

celotno ponudbo. Na drugi strani pa metoda cene na prikaz strani dosega veliko večje število

zaključenih akcij, kar pa nujno ne pomeni, da je ta obiskovalec resnično videl oglas, ga

razumel in da bo ta oglas prinesel kakšno dodano vrednost vam kot oglaševalcu (Ikarus,

2015).

2.8 Uporabniki Facebooka

Facebook je po številu obiskovalcev leta 2008 prehitel tekmeca MySpace in tako postal

največje družbeno omrežje na svetu. Januarja 2009 je dosegel 150 milijonov aktivnih

uporabnikov po svetu (Mohar, 2011). Spletna stran Socialbakers ima trenutno (1. 4. 2015) po

celem svetu navedenih 890 milijonov dnevnih uporabnikov Facebooka, od tega ga 84 %

uporablja tudi prek mobilnih telefonov, mesečno pa Facebook uporablja 1390 milijonov.

Zanimivo je dejstvo, da bi Facebook postal tretja največja država na svetu, če bi državljanstvo

ponudil vsem svojim uporabnikom. Poleg tega bi o svojih državljanih vedel praktično vse –

kje živijo, kje delajo, s kom se družijo in, kar je najpomembnejše, kaj imajo radi in česa ne

(Knez, 2013).

Študije iz leta 2010 kažejo, da v ZDA na Facebooku prevladujejo starostne skupine 18–24 let

(25 %), 25–34 let (25 %) in 35–54 let (29 %). Najmanj številčni so sicer posamezniki nad 54

letom starosti (10 %), vendar pa je ta starostna skupina glede na leto 2007 med vsemi drugimi

segmenti beležila največjo rast – za dobrih 900 %. Povprečna starost ameriškega uporabnika

družbenih omrežij je 37 let, medtem ko povprečna starost ameriškega uporabnika Facebooka

znaša 38 let (Mohar, 2011).

20

Slika 2.1: Starost in spol uporabnikov Facebooka

Vir: Phipps (2014)

Iz slike lahko razberemo starost in spol uporabnikov Facebooka ter opazimo, da je največ

uporabnikov starih od 18 do 34 let. Phipps piše, da ta skupina ljudi predstavlja tudi ciljno

skupino za oglaševalce na Facebooku, ki se trudijo pritegniti s čim bolj zanimivimi oglasi,

primerni njihovi starosti. Čeprav politika Facebooka prepoveduje vpis otrok, mlajših od 18

let, vseeno na sliki opazimo, da jih je vpisanih slabih 10 milijonov. Njegova uporaba za njih

predstavljajo veliko tveganje, potrošnikom pa predstavljajo veliko koristi, saj so nič hudega

sluteči otroci najboljši potencialni bodoči potrošniki (Phipps, 2014).

Phipps to dokazuje na primeru prehrambne industrije v ZDA, kjer je veliko marketinške

kampanje namenjene otrokom, ki imajo sposobnost prepričati starše, da bi porabili svoj denar

za enega izmed mnogih obratov hitre hrane. Čeprav je le okoli četrtina prebivalstva v ZDA

starih manj od 20 let, so oglaševalci s hitro prehrano porabili skoraj polovico svojega denarja

za to ranljivo demografsko populacijo. Leta 2012 so poročali, da je skoraj tretjina vseh otrok v

ZDA predebelih oziroma ima prekomerno telesno težo, kar je razumljivo, saj so otroci obdani

s skoraj 4.000 oglasi na leto, povezanimi s hitro hrano. Oglaševalci so pogosto pod pritiskom

21

moralnih in etičnih odločitev, vendar zaradi donosnosti trženja otrokom, je malo verjetno, da

bomo videli konec kampanj, usmerjenih na mlajše generacije (Phipps, 2014).

Obstaja veliko zanimivih dejstev o Facebooku. Na strani Digitalbuzz smo našli podatke iz leta

2011, kjer so s pomočjo Online Schools ustvarili zanimiv video in slike o največjem

socialnem omrežju. Torej, Facebook je leta 2011 skupaj presegal 500 milijonov uporabnikov,

kar pomeni, da ga je uporabljal vsak 13. na Zemlji. Kar 50 % vseh uporabnikov se na to

družbeno omrežje prijavi vsak dan. Povprečno ima vsak uporabnik 130 prijateljev, vendar to

število vsako leto raste (Hepburn, 2011).

Slika 2.2: Facebook dejstvo

Vir: Hepburn (2011)

V najbolj številni starostni skupini od 18 do 34 let, je 48 % takšnih, ki preverijo dogajanje na

Facebook strani takoj, ko se zbudijo – 28 % izmed njih to stori, celo preden vstane iz postelje.

Skupina uporabnikov, ki so starejši od 35 let, neizmerno raste, saj zaseda 30 % vseh

uporabnikov, skupina 18–24 let pa raste najhitreje, saj iz leta v leto zraste za 74 %. Kar 700

bilijonov minut se mesečno porabi na Facebooku, vsakodnevno se namešča 20 milijonov

aplikacij in 250 milijonov ljudi dostopa do Facebooka preko drugih (2 milijona) spletnih

strani. Več kot 200 milijonov ljudi dostopa do svojega profila prek mobilnih telefonov, 42 %

mladih trdi, da sedaj gledajo novice preko Facebook omrežja. V samo 20 minutah je preko

Facebooka deljenih 1 milijon linkov oziroma povezav, sprejetih 2 milijona prošenj za

prijateljstvo in poslanih okoli 3 milijonov sporočil (Hepburn, 2011).

2.9 Facebook v Sloveniji

Facebook je zelo razvit tudi v Sloveniji, kjer je iz dneva v dan več prijavljenih uporabnikov.

Sredi februarja 2013 je bilo v Sloveniji 748.200 uporabnikov Facebooka, kar nas uvršča na

91. mesto med 212 opazovanimi državami, kar je 53.260 uporabnikov več kot pred 6 meseci

(RIS, 2013). To število predstavlja 37,3 % slovenske populacije in 52,7 % slovenskih

uporabnikov interneta. Vrh lestvice blagovnih znamk na Facebooku po številu slovenskih

oboževalcev sestavljajo Kolektiva Slovenija, Ličila.si in Nakitko.si (RIS, 2013).

22

Maja 2014 so objavili bolj sveže informacije o uporabnikih Facebooka v Sloveniji. Na dan 5.

5. 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 800.000 uporabnikov, kar znaša 40 % vseh Slovencev.

Izmed teh je le 2 % več moških kot žensk, tako lahko rečemo, da smo si na tem družbenem

omrežju precej enakopravni. Spodaj so na sliki prikazane tudi starostne skupine uporabnikov

Facebooka v Sloveniji, iz česar lahko razberemo, da je slika primerljiva s sliko uporabnikov

Facebooka na svetu (Google mesta za podjetja, 2014).

Slika 2.3: Starostne skupine uporabnikov Facebooka v Sloveniji

Vir: Google mesta za podjetja (2014)

Slika prikazuje, da je 110.000 Slovencev starih 18 let ali manj, kar predstavlja visoko število

glede na to, da polnoletni sploh ne bi smeli imeti profila na socialnem omrežju, kot je

zapisano v Facebook pravilniku. 190.000 slovenskih uporabnikov je starih med 19 in 25 let,

240.000 slovenskih uporabnikov pa ima med 26 in 35 let, torej je ravno ta starostna skupina

med 18 in 35 let največja. Vendar je tudi starejših uporabnikov veliko, kar 180.000 je starih

med 36 in 50 let, 60.000 pa je starih med 51 in 64 let. Nekateri so aktivni celo po 64. letu

starosti in takšnih je 18,800 (Google mesta za podjetja, 2014).

Statistika trdi, da ima vsak povprečen uporabnik okoli 130 spletnih prijateljev, na portalu

preživi več kot 55 minut na dan, mesečno napiše 25 komentarjev in je povezan s 60 stranmi,

skupinami in dogodki. Več kot polovica uporabnikov Facebooka vsakodnevno spremlja

dogajanje na tem socialnem omrežju (Gavez, 2010). Podatki portala Facebakers še kažejo, da

23

v Sloveniji na Facebooku prevladuje starostna skupina 25–34 let (33 %). Sledijo segmenti 18–

24 let (31 %), 35–44 let (11 %) in 13–15 let (11 %). Starejše generacije na Facebooku

predstavljajo zelo majhen delež uporabnikov – 4 % v segmentu 45–54 let, 1 % v starosti 55–

64 let in 1 % v starostni skupini 65 let ali več. Ugotovitve raziskave Spletna obiskanost 2010

akademskega projekta Raba interneta v Sloveniji so pokazale, da je Facebook deseta najbolj

obiskana spletna stran pri nas. Po podatkih iz decembra 2009 ima družbeno omrežje v

slovenski populaciji 10–75 let 44 % doseg med mesečnimi uporabniki interneta, mesečno pa

ga obišče 504 000 posameznikov v starosti 10–75 let (Mohar, 2011).

2.10 Podjetja na Facebooku

Kot je bilo že omenjeno, je seveda za vsa podjetja zanimivo, da se oglašujejo na Facebooku.

Lahko to storijo popolnoma zastonj, lahko se tudi plačljivo oglašujejo in si povečajo možnosti

pridobitve dodatnih potencialnih kupcev in strank. Tudi raziskava v ZDA na spodnji sliki

kaže, da ravno Facebook največ koristijo oglaševalske agencije za oglaševanje podjetij v

njihovi državi (Statista, 2012).

Graf 2.1: Uporaba socialnih omrežij v oglaševalskih angencijah v ZDA

Vir: Statista (2012)

24

Tudi v Sloveniji so naredili raziskavo, kjer se sicer niso osredotočili samo na socialno omrežje

Facebook, ampak na vse družabne medije na internetu. Ugotovili so, da za sporazumevanje

prek interneta s strankami in zaposlenimi 37 % podjetij uporablja družabne medije. Izmed teh

podjetij je več kot polovica velikih podjetij, ki verjetno največ odhodkov tudi namenijo za

oglaševanje. Opazili so tudi, da družabne medije bolj uporabljajo podjetja s storitvenimi

dejavnostmi, takšnih je 47 %, v proizvodnih dejavnostih pa le 26 %. Kar tretjina podjetij ima

uporabniških profil na družabnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Google+ in podobna,

kar znaša okoli 2260 podjetij, med katerimi vnovič prevladujejo velika podjetja (60 %). Okoli

900 podjetij (13 %) ima profil tudi na spletnih straneh, ki omogočajo delitev multimedijskih

vsebin, kot je na primer YouTube. Najpogosteje podjetja uporabljajo družabne medije za

trženje svojih izdelkov oziroma storitev, takšnih je 30 %, nekateri pa rajši uporabljajo

družabne medije za komunikacijo s strankami in pridobivanje mnenj, takšnih podjetij je 17 %.

Skoraj četrtina (24 %) velikih podjetij uporablja formalno določeno strategijo za uporabo

družabnih medijev, kjer so navedeni postopki, pravila in cilji za uporabo (Zupan, 2013).

Graf 2.2: Nameni uporabe družabnih medijev v podjetjih

Vir: Zupan (2013)

Na grafu 2.2. vidimo, da je najpogostejši razlog za uporabo družbenih medijev razvoj podobe

podjetja in trženje njihovih izdelkov oziroma storitev. Prav tako je vsak namen razdeljen na

manjša, srednje velika in velika podjetja. Vidimo, da velika podjetja veliko uporabljajo

25

družbene medije za trženje, pridobivanje mnenj strank ali potencialnih kupcev in sodelovanje

s poslovnimi partnerji (Zupan, 2013).

Graf 2.3: Uporaba družabnih medijev v podjetjih v Sloveniji

Vir: Zupan (2013)

Iz zgornjega grafa pa razberemo, da se največji odstotek podjetij odloča za oglaševanje preko

družabnih medijev in družabnih omrežij. Sicer je graf malo nejasen, ker pod družabne medije

spadajo tudi vse spletne strani, kjer registriraš svoj uporabniški profil, uporabniški račun ali

licenco za uporabo, kar velja tudi za družabna omrežja, kot so Facebook, Twitter in ostali.

Vendar je iz grafa očitno, da podjetja najraje uporabljajo družabna omrežja za namene, ki smo

jih videli v grafu 2.2. (Zupan, 2013).

26

Slika 2.4: 10 podjetij v Sloveniji z največ "oboževalci" na Facebooku

Vir: Socialbakers (2015)

Iz slike 2.2. lahko razberemo, da sta vodilni podjetji v Sloveniji po število »oboževalcev« na

Facebooku trgovini z živili Spar in Lidl, sledita jima Samsung s prodajo tehničnih izdelkov in

Kuponko ter 1.nadan, kjer ponujajo raznorazne kupone v obliki popustov za potovanja,

prehrano in ostale storitve. Trgovina z živili Hofer je na 6. mestu, potem pa sledi podjetje,

namenjeno predvsem ženskam: Ličila.si, kjer prodajajo kozmetiko. EnaA je obsežna spletna

trgovina, kjer ponujajo tako tehnične kot tudi kozmetične izdelke in se je po številu

slovenskih Facebook oboževalcev uvrstila na 8. mesto. Kolektiva deluje na podoben način kot

Kuponko in 1.nadan ter se uvršča na 9. mesto, na 10. pa se je uvrstila še ena spletna trgovina

za ženske, in sicer nakitko.si, kjer v večini ponujajo nakit. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da

Slovenci na Facebooku radi spremljamo trgovine z živilskimi izdelki in podjetja, ki nudijo

raznorazne popuste na izdelke ali storitve, ženska populacija pa prav tako dviguje med najbolj

zanimiva podjetja z ličili in nakitom.

27

Na Facebooku so s 1. januarjem 2015 uvedli nova pravila, ki veljajo predvsem za podjetja, ki

uporabljajo najpopularnejše družbeno omrežje za prodajo in promocijo svojih izdelkov ali

storitev. Algoritmi so od letos še strožji, kar pomeni, da bodo objave, ki jih bodo podjetja

objavljala, manj vidne, saj bodo po novem promocijske objave ločene od kakovostnih objav.

Veliko malih podjetij uporablja družabna omrežja za trženje, promocijo in prodajo, predvsem

Facebook jim predstavlja ključno in ugodno trženjsko orodje. Vendar ta sedaj noče več

predstavljati brezplačnega promocijskega orodja, zato so poostrili algoritme in bodo objave

podjetij vidne samo, če bodo imele večji doseg – to bodo podjetja najlažje dosegla ravno s

plačanimi objavami. Z novimi pravili želijo doseči, da bi podjetja opustila namigovanja

uporabnikom po čim več »všečkih«, predvsem na račun nagradnih iger, saj sedaj število

všečkov določene strani več ne pomeni večje vidljivosti v novicah na profilih uporabnikov.

Kakovost objave bo sorazmerna z vidljivostjo, zato je sedaj za podjetja najbolje, da se

usmerijo predvsem v objavljanje kakovostnih objav in pridobivanje všečkov ljudi, ki jih

njihova vsebina zanima. Novost bo tudi odjava od določenih tipov oglasov, tako da se bodo

uporabniki lahko iz katere koli naprave odjavili od oglasov, ki se jim prikazujejo v novicah in

se bo ta odjava upoštevala na vseh napravah, iz katerih bodo dostopali do svojega Facebook

profila (Grahek, 2014).

2.11 Nagradne igre na Facebooku

Veliko oglaševalcev se na Facebooku poslužuje nagradnih iger, saj njihov poglavitni cilj

predstavlja širitev lastne blagovne znamke ter pridobitev čim večje baze Facebook

uporabnikov in njihovih podatkov. Vendar tudi pri kreiranju nagradne igre Špehar (2013)

opozarja na določena pravila, če želimo pritegniti dober odziv svojih Facebook prijateljev

oziroma oboževalcev. Prvotno si je treba prebrati pravila, ki jih je Facebook zastavil za

promocije. Špehar izpostavi točko E, kjer opozarja, da nagradna igra ne sme biti povezana s

Facebookom in se jo lahko objavi le na stran ali aplikacijo na Facebooku. Opozarja, da se

osebna časovnica in povezave do prijateljev ne smejo uporabljati v korist promocij, prav tako

se ne sme označevati prijateljev na nagradni igri (Facebook pages terms, 7. avgust 2015).

Veliko podjetij ta pravila neprestano krši, sploh v Sloveniji velika večina še vedno dela po

principu "lajkaj, komentiraj, deli med prijatelje". Špehar opozarja, da lahko zaradi

nespoštovanja pravil podjetja izgubijo Facebook stran ali pa tudi zasebni profil (Špehar,

2013).

28

Če hočemo povečati prodajo, je priporočljivo narediti nagradno igro s popusti za Facebook

oboževalce, če pa hočemo pridobiti bazo podatkov uporabnikov Facebooka, je treba sistem

zastaviti tako, da uporabniki pustijo svoje podatke v zameno za možnost pridobitve vredne

nagrade. Vse naenkrat je težko doseči z eno nagradno igro, zato je treba najprej premisliti, kaj

želimo doseči oziroma pridobiti z njo. Enako se lahko odločimo, ali bomo aplikacijo za

nagradno igro naredili sami ali pa bomo uporabili že preizkušen sistem oziroma že narejeno

platformo (na primer Socialpozzle). Pri tem je odločilno predvsem, koliko denarja mislimo

vložiti v nagradno igro. Sledi izbira nagrade, ki predstavlja ključni dejavnik za uspešnost

nagradne igre. Pri tem se je treba paziti tako imenovanih lovcev na nagrade, ker če bomo na

primer podelili nov telefon, bo odziv res velik, a po koncu nagradne igre lahko pričakujemo

velik osip uporabnikov, saj ti niso prišli zaradi vsebin, ki jih ponujamo, ampak zaradi nagrade.

Nikoli ni pametno objavljati preveč zahtevnih nagradnih iger, saj so uporabniki na družabnem

omrežju zadržujejo večinoma zaradi zabave in jih takšne igre odvrnejo od sodelovanja. Igra

mora biti enostavna in kratka, med samim potekom je pomembna naša komunikacija,

oglaševanje te na čim več različnih kanalih, uporabniki naj bodo toliko motivirani, da sami

delijo nagradno igro med svoje prijatelje. Ko pa je nagradna igra končana, je čas za analizo in

ugotovitev, koliko smo bili uspešni in koliko novih potencialnih kupcev smo si pridobili.

Pomembno je, da se udeležencem lepo zahvalimo in mogoče napovemo že novo nagradno

igro. Nikoli pa ni dobro pretiravati s frekvenco prirejanja nagradnih iger, saj lahko tako fokus

uporabnikov z vsebin, ki jih objavljamo, pade samo na prežanje na nagrade (Špehar, 2013).

Z nagradnimi igrami na Facebooku naj bi privabili vse svoje »oboževalce« in preko njihovih

kontaktov pridobili še kakšnega novega, torej je bistveno, da svojo znamko ali produkt

predstavimo čim širšemu občinstvu in privabimo nove potencialne stranke. Alex Shamy

podaja 7 nasvetov za pripravo odlične Facebook nagradne igre. Najpomembneje je, da

podjetje ponudi zanimivo in vabljivo nagrado, ki naj bo vezana na proizvode oziroma artikle,

ki jih ponuja podjetje v svoji komercialni dejavnosti. Če torej ne vodimo Apple trgovine, ne

podarjamo iPhona. Pomembno je, da podjetje razmisli, kaj bi si njihovi »oboževalci« najbolj

želeli. Sledi izbor načina pristopa k nagradni igri, kjer je pomembno, na kakšen način bodo

morali uporabniki Facebooka, ki želijo sodelovati, pristopiti k natečaju. Ali bo potrebno le

»všečkanje« in komentiranje objav ali pa tudi pridobitev e-poštnih naslovov, kar je za podjetja

vsekakor priporočljivo. Za hitrejšo odločitev sodelovanja v nagradni igri je pomemben

družbeni dokaz, saj se bodo uporabniki veliko hitreje odločili sodelovati, če bodo videli in

vedeli, da so se za sodelovanje odločili že mnogi drugi. V pogojih sodelovanja morajo

29

podjetja razbremeniti Facebook kakršnekoli odgovornosti, uporabnike pa obvestiti, da

nameravajo njihove osebne podatke uporabljati zgolj njihova organizacija. Velik del k uspešni

nagradni igri pripomore promoviranje nagradne igre. Povezavo do nagradne igre podjetja

najprej objavijo na svoji Facebook strani, vendar je priporočljivo promovirati nagradno igro

tudi s pomočjo plačljivih Facebook oglasov in pa na drugih družabnih omrežjih. Shamy

opozarja tudi na omejitev tekmovanja za nagrado. Časovna omejitev je pomembna, da se

uporabniki odločajo in delujejo hitro. Prav tako pa lahko krog sodelujočih pri nagradni igri

omejimo samo na »oboževalce« ali »prijatelje« strani/profila podjetja, saj se tako prikupimo

obstoječim uporabnikom, preostale pa pripravimo do tega, da se še pridružijo. Dovoljeno je

spodbujanje, da »všečkajo« in komentirajo nagradno igro, ni pa dovoljeno zahtevati, da je

pogoj za sodelovanje v nagradni igri »deljenje« ali »označevanje na slikah«, saj to

prepovedujejo Facebook pravila (Shamy, 7. avgust 2015).

3. EMPIRIČNI DEL

Po temeljitem pregledu literature se sedaj lahko osredotočimo na našo raziskavo. Pri

empiričnem delu smo se odločili izvesti anketo, saj smo si želeli pridobiti čim več rezultatov

oziroma različnih mnenj o oglaševanju na Facebooku. Ker naša diplomska naloga zajema

oglaševanje na tem družbenem omrežju je bilo najprimernejše anketirati njihove uporabnike,

zato smo anketo izvedli z objavo spletne ankete na uporabniškem profilu. Pri tem smo si

pomagali s spletnim orodjem 1ka, ki je odprtokodna aplikacija in nudi podporo

za spletno storitev anketiranja. Zajema vse 3 komponente, ki smo jih potrebovali pri izvedbi:

Podporo za razvoj, izdelavo in oblikovanje spletnega vprašalnika,

izvedbo spletne ankete, torej podporo vabilom v anketo in k zbiranju podatkov,

statistično analizo zbranih podatkov in procesno analitiko (1ka, 15. marec 2015).

3.1 Predstavitev anketnega vprašalnika

S pomočjo spletnega orodja 1ka smo sestavili anketo, ki je obsegala 14 zaprtih vprašanj,

izmed teh sta bili 2 demografskega tipa, 1 vprašanje je vključevalo ocenjevalno lestvico, 1 pa

možnost izbire večih odgovorov. Le eno vprašanje izmed 14 je bilo bolj odprtega tipa, in sicer

30

vprašanje po dobitnosti nagradnih iger na Facebooku, kjer so anketiranci lahko napisali, če so

že kdaj prejeli nagrado in kakšna je ta bila. Potrudili smo se, da so vprašanja in odgovori kar

se da poenostavljeni, tako da jih razume čisto vsak uporabnik Facebooka.

3.2 Rezultati raziskave

Zbiranje podatkov se je pričelo 11. 05. 2015 ob 10:11 s pomočjo delitve ankete na

uporabniškem profilu Facebooka z 290 prijatelji. Potrudili smo se povezavo do ankete deliti

tudi v nekaj skupinah na Facebooku, prijatelje pa smo zaprosili za delitev objave še na svoje

uporabniške profile. Tako smo dobili še 15 dodatnih delitev anketnega vprašalnika. Prvi dan

smo prejeli 202 rešenih anket, drugi dan 39 rešenih anket, tretji pa 22 anket. Nato smo 13. 05.

2015 ob 23:19 anketo zaključili. Od skupnih 263 anketirancev jih je ustrezno izpolnilo anketo

156. Torej je veliko anketirancev, 42 %, anketo prenehalo izpolnjevati, večinoma že pri kliku

na nagovor. Iz tega lahko sklepamo, da se nekaterim uporabnikom Facebooka ne ljubi

izpolnjevati anket, saj so na spletnem omrežju prijavljeni zaradi drugačnih namenov ali

najverjetneje zaradi sprostitve. Razlog nerešenih anket je lahko tudi tema naše diplomske

naloge, ki se mogoče nekaterim zdi nezanimiva, saj je 40 % anketirancev vprašalnik zapustilo

že pri nagovoru, ki je bil sicer kratek in jedrnat, tako da vprašanj niso niti uspeli prebrati. V

nadaljevanju se bomo osredotočili na 156 pravilno izpolnjenih anket in si pogledali grafično

prikazane rezultate.

Graf 3.1: Spol

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Najprej se bomo osredotočili na demografske podatke naših anketiranih uporabnikov

Facebooka. Iz grafa 1 lahko opazimo, da je bilo večina anketirancev ženskega, le 16 % pa

moškega spola. Verjetno je tako, ker je uporabnica profila, kjer smo objavili anketo, tudi

31

ženskega spola in ima na svojem profilu več prijateljic (70 %) kot prijateljev, prav tako pa so

delile anketo večinoma uporabnice ženskega spola – tudi v skupinah, v katere smo delili

anketni vprašalnik, so prisotne večinoma ženske udeleženke. Torej je bila naša povezava do

anketnega vprašalnika verjetno bolj vidna uporabnicam Facebooka. Čeprav je to povezavo

videlo kar večji del moške populacije na Facebooku, je anketo v celoti izpolnilo le 16 %

moških, tako da lahko po tem rezultatu predvidevamo tudi, da se moški populaciji ne ljubi

izpolnjevati anketnih vprašalnikov toliko kot ženski populaciji – mogoče pa se motimo.

Graf 3.2: Starost

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Že v teoretičnem delu smo napisali, da je v Sloveniji po podatkih portala Facebakers na

Facebooku najštevilčnejša starostna skupina 25–34 let (33 %), sledijo segmenti 18–24 let (31

%), 35–44 let (11 %) in 13–15 let (11 %). Starejše generacije na Facebooku predstavljajo zelo

majhen delež uporabnikov, – 4 % v segmentu 45–54 let, 1 % v starosti od 55–64 let in 1 % v

starostni skupini 65 let ali več. Podobne podatke smo zasledili tudi v Sloveniji, čemur je

pritrdila tudi naša raziskava, saj je največja starosta skupina stara od 21 do 30 let, takih

anketirancev je bilo 72 %. Nato sledi skupina od 31 do 40 let, ki jih je bilo 18 %. Sicer je na

tem mestu vprašljiva reprezentativnost vzorca, kajti teh podatkov ne moremo posplošiti na

celotno populacijo v Sloveniji, vendar pa vidimo, da je starostna opredelitev uporabnikov

Facebooka po celem svetu podobna naši, tako lahko pač te podatke posplošimo na populacijo,

ki uporablja Facebook.

32

Graf 3.3: Način spoznavanja podjetij na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Ko smo anketirance povprašali po načinu spoznavanja podjetij na Facebooku, smo ugotovili,

da jih večinoma poiščejo sami – takšnih je 53 %. Torej si uporabniki tega družbenega omrežja

največkrat sami poiščejo določena podjetja, ki se jim zdijo zanimiva, in jih potem lahko

spremljajo skozi njihove objave. 23 % anketirancev se zanašajo na svoje Facebook prijatelje,

ki jim priporočijo podjetja, in jih potem sami dodajo, 11 % pa je odgovorilo, da jih večino

podjetij poišče in doda sama.

Graf 3.4: Število podjetij, ki jih imamo na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Nekatera podjetja se na Facebooku oglašujejo skozi profil, kot ga imajo tudi uporabniki, in jih

potem lahko dodamo za »prijatelja«, nekatera podjetja pa si rajši ustanovijo Facebook stran,

ki jo uporabniki všečkajo in spremljajo njihove objave. Največ anketirancev (64 %) je

odgovorilo, da ima takšnih podjetij bodisi všečkanih bodisi za »prijatelja« manj kot 10, 24 %

je odgovorilo, da jih imajo od 11 do 30, 6 % pa jih ima več kot 30.

33

Graf 3.5: Pogostost spremljanja oglasov na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Čeprav so uporabniki Facebooka vsakodnevno preplavljeni z različnimi oglasi in

informacijami, ki jih niti ne zanimajo, obstajajo določeni oglasi, ki pritegnejo njihovo

pozornost. Ko smo povprašali anketirance, ali spremljajo oglase le določenih podjetij na

Facebooku, smo dobili zelo raznolike odgovore. Nekaterim uporabnikom oglasi niso zanimivi

in jih zato niti ne spremljajo, takšnih je 21 %. Nekateri vsakodnevno spremljajo več kot 5

podjetij, in sicer 6 %. Več (26 %) je takšnih uporabnikov, ki redno spremljajo malo manj kot

5 podjetij vsak dan. Največ uporabnikov pa se odziva na objave akcij oziroma popustov, ki jih

objavijo podjetja – 36 % anketirancev le takrat bolj redno spremlja objave podjetij. 10 %

anketirancev podjetja spremlja le takrat, ko objavijo nagradno igro.

Graf 3.6: Zanimanje za oglase na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Graf 3.6 prikazuje, na kaj se uporabniki Facebooka najbolje odzivajo oziroma kakšne objave,

ki jih objavljajo podjetja, se jim zdijo najzanimivejše. Največjo oceno vseh anketiranih so

prejele objave različnih akcij in popustov podjetij. Takoj za akcijami se uvrščajo objave

receptov in ker je bila med anketiranci večinoma populacija ženskega spola, je bilo takšen

rezultat pričakovan. Na 3. mesto po zanimivosti so uvrstili objave slik, na 4. mesto pa objave

34

o nagradnih igrah. Zadnji 2 mesti si po mnenju naših anketirancev delita objava video vsebin

in verzov oziroma misli.

Graf 3.7: Sodelovanje v nagradnih igrah na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Zdaj se bomo nekoliko bolj osredotočili na nagradne igre, ki se odvijajo na Facebooku.

Nekatera podjetja v nagradnih igrah podarjajo le kakšne majice, kos nakita, nekatera pa imajo

lahko tudi veliko dražje nagrade, kot so na primer avtomobil, prenosni telefon in podobno. Pri

nekaterih nagradnih igrah morajo uporabniki profil oziroma stran podjetja le všečkati ali deliti

med svoje prijatelje, spet drugje objaviti sliko in se z njo potegovati za največ »všečkov«,

možnosti je res ogromno. Z našo anketo lahko potrdimo, da smo ljudje radi nagrajeni, saj graf

3.7 prikazuje, da 72 % uporabnikov sodeluje v nagradnih igrah, vendar le, če si omenjeno

nagrado zares želi. 3 % je takšnih, ki sodelujejo na vseh mogočih nagradnih igrah, samo da bi

nekaj dobili zastonj, čeprav mogoče nagrade niti ne potrebujejo. 25 % anketirancev pa je

takšnih, ki nagradnih iger sploh ne igrajo. Seveda smo si ljudje različni in nekateri v današnjih

dneh celo ne verjamejo v brezplačne nagrade.

Graf 3.8: Dobitnost nagradnih iger na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

35

Graf 3.8 kaže, da 67 % uporabnikov nikoli ni prejelo nagrade v nagradni igri na družbenem

omrežju Facebook, preostalih 33 % pa je že zadelo kakšno nagrado – 7 % teh jih je že večkrat

prejelo nagrado v različnih nagradnih igrah, 6 % pa nam jih je zaupalo, da so prejeli glavno

nagrado in nam tudi napisali, kakšna je ta bila. Spodaj v tabeli si lahko ogledamo rezultate

naših anketirancev, ki kažejo, da je mogoče na Facebooku brez posebnega truda dobiti kar

lepo nagrado.

Tabela 3.1: Dobitki na nagradni igri

Odgovori

pri audi-ju sem zadela nagrado s potovanjem na audicup v nemčijo z vožnjo in karto za ogled nogometne tekme

(ne preko facebooka)

whiskas paket

bon v vrednosti 1000 eur

vstopnice za koncert, knjiga

lcd. Monitor

teden z renault clio

karta za koncert

profesionalno slikanje otroka

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Iz tabele 3.1 je razvidno, da so si nagrade v vrednosti različne med seboj. Eden anketiranec je

sicer napisal, da je že prejel glavno nagrado, vendar ne prek Facebooka, ostali pa so svoje

nagrade prejeli na omenjenem socialnem omrežju. Med manj vredne nagrade bi lahko šteli na

primer Whiskas paket, vendar je uporabnik verjetno sodeloval v nagradi igri, ker ima doma

živali, zato verjamemo, da mu je nagrada še kako prav prišla in se je je razveselil enako kot

anketiranca, ki sta prejela vstopnice za koncert, na katerega sta si verjetno želela iti. Tudi

avtomobilistična podjetja rada prirejajo nagradne igre, saj v tabeli vidimo, da sta 2 anketiranca

zadela glavni nagradi pri podjetjih Renault in Audi – eden je prejel v najem avtomobil za 1

teden, drugi pa potovanje na Audi-cup v Nemčijo in zraven še karte za ogled nogometne

tekme. Denarno najvrednejše nagrade so naslednje 3: profesionalno slikanje otroka, ki se ga je

verjetno družina zelo razveselila, lcd monitor, ki je lahko vreden tudi do 1000 €, in pa bon v

vrednosti 1000 €.

36

Graf 3.9: Mnenje o prodaji preko Facebooka

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Opažamo, da nekatera podjetja, sploh manjši podjetniki, ki na primer sami izdelujejo svoje

izdelke, ali pa novo nastala podjetja, ki se najprej želijo preizkusiti v prodaji, sploh nimajo

svoje spletne trgovine, ampak najprej preizkusijo s prodajo preko Facebooka. Čeprav v

teoretičnem delu zasledimo, da tak način prodaje ni ravno učinkovit, imajo nekateri aktivni

uporabniki raje, da spremljajo artikle ali storitve določenih podjetij na Facebook profilih ali

straneh, kot pa da obiščejo njihove spletne trgovine. Na grafu 3.9 vidimo, da je 27 %

anketiranih odgovorilo, da jim je všeč Facebook prodaja, ker lahko kupujejo od doma, 21 %

ima rada enostavnejše kupovanje izdelkov, 14 % anketirancev pa meni, da jim je všeč

vzpostavitev direktnega kontakta s podjetjem, bodisi preko zasebnega sporočila bodisi preko

komentarjev oziroma objav na profilu ali strani podjetij. Tako lahko uporabniki Facebooka

vzpostavijo pristnejši in direktnejši odnos s podjetjem, ki je danes zelo pomemben, tako kot

nam je tudi v trgovini pomembno, da je prodajalec prijazen do nas in nam pomaga.

Graf 3.10: Vzpostavitev kontakta s podjetji na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Nekatera podjetja imajo na Facebooku predstavljene svoje izdelke ali storitve, vendar mogoče

nimajo tako natančno razdelanih cen, zalog in podobno. Zato jih moramo včasih kar sami

kontaktirati, da se pozanimamo o izdelku ali storitvi. 39 % anketirancev tega sicer ni še nikoli

37

storilo, jih je pa 24 % odgovorilo, da kontaktirajo podjetja, če jih zanima cena izdelka ali

storitve. 19 % anketirancev je vzpostavilo kontakt s podjetjem, da razčistijo nejasnosti glede

izdelka ali storitve ali pa mogoče glede samega podjetja, 18 % pa je kontaktiralo podjetje, ko

so želeli izdelke ali storitve kupiti. Tako očitno nekateri kupujejo preko Facebook omrežja

enako kot v spletnih trgovinah, le da na socialnem omrežju lahko s podjetji direktno

komuniciraš kot na primer osebno v trgovini, zato je takšen način nakupovanja za nekatere

primernejši.

Graf 3.11: "Všečkanje" slik na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Na Facebooku dnevno lahko sledimo velikim poplavam objavljenih slik, tako osebnih

uporabnikov kot tudi podjetij, ki hočejo z objavo slik pritegniti uporabnike k ogledu njihove

strani oziroma profila in hkrati tudi ponudbe. Velika večina naših anketirancev (74 %) všečka

slike, samo če se jim te zdijo zanimive. 11 % jih je odgovorilo še, da velikokrat všečkajo slike

na Facebooku, tako da je pri njih frekvenca všečkov še večja od prvih 74 %, saj nekateri zelo

radi všečkajo skoraj vsako sliko, ki jo vidijo na Facebooku.

Graf 3.12: Delitev objav od podjetij na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

38

V teoriji navajamo, da je proti Facebook pravilom, če od uporabnikov Facebooka podjetja pri

priredbi nagradne igre zahtevajo delitev objave na njihov zid, vendar je ravno iz grafa 3.12

razvidno, da se to vseeno v veliki večini počne, saj je 26 % anketirancev odgovorilo, da delijo

objavo podjetij, ko gre za nagradno igro. 24 % deli objave le v primeru, ko se jim ta zdi zares

zanimiva, kar predstavlja tudi cilj podjetij, da objavljajo take stvari, ki se uporabnikom

Facebooka zdijo zanimive. Nekateri delijo objave na zid svojih prijateljev ali pa jih označijo v

objavi, da jo vidijo tudi njegovi prijatelji, takšnih je 16 % naših anketirancev. 2 % pa deli

objavo podjetja le, če objavijo kakšno akcijo ali popust.

Graf 3.13: Odzivnost na akcije in popuste na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Podjetja se trudijo za večje odzive svojih prijateljev ali »oboževalcev« tudi z objavami raznih

popustov in akcij za njihove izdelke ali storitve. 59 % anketiranih se strinja, da jih s tem res

pritegnejo k ogledu njihove ponudbe, 9 % pa jih je odgovorilo, da jih s tem pritegnejo tudi k

nakupu. 3 % anketiranih redno spremlja vse akcije in popuste na Facebooku.

39

Graf 3.14: Priljubljenost oglasov različnih panog na Facebooku

Vir: Jurman, lastna raziskava (2015)

Na Facebooku se oglašuje resnično široka paleta podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi

panogami, nas pa je zanimalo, katera se zdijo uporabnikom Facebooka najzanimivejša. Na

grafu 3.14 lahko vidimo celotno lestvico priljubljenosti oglasov na Facebooku: na 1. mestu s

64 % se po mnenju naših anketirancev nahajajo oglasi z oblačili; na 2. mesto so se s 53 %

uvrstili oglasi za različne akcije ali popuste; na 3. mestu (43 %) so oglasi podjetij, ki vabijo k

sodelovanju na nagradnih igrah; nato sledijo 4 panoge, ki so bile uvrščene na takšno mesto

verjetno ravno zato, ker je velika večina naših anketiranih (84 %) ženskega spola, in to so:

oglasi za modne dodatke (40 %), opremljanje doma (34 %), kozmetika (30 %) in otroška

oprema (26 %); s 26 % jim sledi bolj moška panoga, in sicer oglasi za raznorazno tehniko;

nato pa s 23 % oglasi za živali, kjer so mišljene predvsem objave nekaterih slovenskih

zavetišč, ki s pomočjo Facebooka in velikega števila uporabnikov marsikateri živali lažje

najdejo svoj dom; sledijo še zadnje 3 panoge: oglasi za raznorazne storitve, ki so dosegle 21

%, očitno se našim anketirancem ne zdijo preveč zanimivi oglasi podjetij iz gostinske panoge,

ki so dosegli 16 %, zadnje mesto zasedajo oglasi za avtomobile (15 %). Mogoče lahko zadnji

podatek pojasnjujemo s premajhno udeležbo moškega spola (16 %) pri izvedbi ankete.

40

3.3 Razprava

Po temeljiti analizi literature o oglaševanju na Facebooku ter po izvedbi ankete in analizi

rezultatov se lahko vrnemo k prvotno zastavljenim hipotezam in raziskovalnemu vprašanju.

Presenetilo nas je, da smo v 2 dneh z objavo povezave do ankete na samo enem osebnem

profilu na Facebooku, ki ima 290 prijateljev, dobili okoli 20 delitev naše povezave in kar 156

pravilno izpolnjenih anket. Sicer smo pričakovali, da bo starost precej omejena na mlajšo

generacijo od 20 do 30 let, vendar nas je malo razočaral podatek, da je bilo kar 84 %

anketirancev ženskega spola. Verjetno razlog za to tiči v osebnem profilu z več prijateljev

ženskega spola, s katerega smo delili našo anketo.

V naši raziskovalni nalogi smo si zastavili 2 hipotezi o mnenju uporabnikov glede oglaševanja

na Facebooku. 1. Hipoteza: Obiskovalci vsa podjetja spoznajo ravno na Facebooku, kjer

se oglašujejo. Sicer je hipoteza zastavljena zelo široko, saj smo prav vsi vsakodnevno

izpostavljeni nešteto oglasom, vseeno pa je odločitev, ali si bomo oglas prebrali ali pa bomo

pogled odvrnili stran, odvisna od nas. Enako je tudi na internetu in socialnih omrežjih,

uporabniki oziroma obiskovalci Facebooka se sami odločijo, ali bodo neko podjetje sprejeli za

»prijatelja«, ali ga bodo »všečkali«, ali bodo odprli oglas, ki se nam kaže na desni strani

ekrana. Dejstvo je, da Facebook uporablja široka paleta podjetij, ki si samo želijo dodatno in

brezplačno oglaševati, s tem pa seveda pridobiti tudi čim več potencialnih kupcev. Z našo

anketo smo ugotovili, da več kot polovica anketirancev (53 %) podjetja raje poišče sama, torej

si uporabniki najraje sami dodajo podjetja, ki se jim zdijo zares zanimiva. Vendar le nekaj (32

%) podjetja spremlja vsakodnevno, ostali jih spremljajo zgolj, ko objavijo nagradne igre ali

popuste. Težko je potrditi hipotezo, da uporabniki vsa podjetja spoznajo ravno na Facebooku,

vendar pa je res, da so jim skoraj vsa ponujena in si jih lahko tudi sami poiščejo.

Pri 2. hipotezi smo se osredotočili na nekaj faktorjev, pri katerih nas je zanimalo, v kolikšni

meri so pomembna za obiskovalce profila oziroma strani podjetij. In sicer:

- Prirejanje nagradnih iger,

- objava slik,

- dogovarjanje preko klepeta,

- prirejanje raznih akcij/popustov.

Tukaj lahko takoj izpostavimo, da je glede na rezultate naše ankete za uporabnike Facebooka

najpomembnejše in najzanimivejše prirejanje raznih akcij oziroma popustov na straneh

41

podjetij. 59 % je odgovorilo, da jih s tem pritegnejo tudi k ogledu ponudbe, nekatere (še

dodatnih 9 %) pa tudi k nakupu. Enako lahko potrdimo, da je uporabnikom Facebooka druga

najpomembnejša oziroma najzanimivejša objava slik podjetij. Slike, ki jih podjetja objavljajo,

so različne – bodisi so to slike artiklov iz trgovine, slike z zabav v gostinskih lokalih, slike

jedi iz restavracij, slike strank prej/potem po obisku frizerskega salona bodisi pa so to le slike

s kakšnim lepim priporočilom ali pa humorne slike za lepši dan. Prvima mestoma sledi

prirejanje nagradnih iger – 72 % anketirancev nam je odgovorilo, da sodelujejo v nagradni

igri, če si nagrado želijo, 33 % pa nam je zaupalo, da so v nagradni igri že prejeli nagrado,

neko malenkost ali pa tudi glavno nagrado (najvrednejši prejeti nagradi iz naše ankete sta bila

lcd monitor in bon za 1000 €). Malo več kot polovici anketirancev (62 %) je všeč prodaja

preko Facebooka, nekaterim zaradi enostavnejšega nakupa izdelka, drugim zaradi nakupa z

domačega naslonjača (vendar je enako tudi z nakupovanjem preko spletnih trgovin), 14 %

anketiranih pa je odgovorilo, da jim je všeč prodaja preko Facebooka, ker lahko vzpostaviš

direktni kontakt s podjetjem, kar je možno preko zasebnega sporočila. Skoraj enak delež (61

%) anketirancev je odgovorilo, da so že vzpostavili kontakt s podjetjem preko klepeta

oziroma zasebnega sporočila, nekatere je sicer zanimala le cena ali pa so želeli razčistiti

kakšne nejasnosti, 18 % pa je hotelo izdelek, ki ga je podjetje oglaševalo, tudi kupiti. Torej

lahko potrdimo, da je tudi dogovarjanje preko klepeta ali zasebnega sporočila s podjetji

uporabnikom Facebooka pomembno.

Torej raziskovalno vprašanje: »Kaj je pri oglaševanju podjetij na Facebooku pomembno

za njihove obiskovalce?« Iz predelane literature smo izvedeli, da je oglaševanje na

Facebooku zelo kompleksno, vendar obstaja dejstvo, da podjetjem oglaševanje tam ne bo

prineslo celotnega dobička, prav tako pa je za dober in obiskovan profil treba vložiti veliko

časa in truda. Z našo raziskavo smo ugotovili, da večji odziv obiskovalcev na Facebook

profilih in straneh podjetij pritegnejo prirejanja raznih nagradnih iger in objava popustov

oziroma akcij. Priporočljivo je tudi čim bolj pogosto objavljanje zanimivih slik, saj si

potencialni kupci radi ogledujejo ponudbo artiklov, slike sebe in svojih prijateljev v kakšnem

baru ali pa le humorne slike za lepši dan. Prav tako smo ugotovili, da je zelo dober odziv na

objave receptov, torej tudi če podjetje ni restavracija, se vseeno priporoča objava kakšnega

slastnega recepta, saj jih uporabniki zelo radi pogledajo, delijo in »všečkajo«. Kot primer

lahko navedemo trgovino Lidl, ki tedensko na Facebooku objavlja veliko različnih receptov,

hkrati pa ponudi v receptu vse svoje izdelke, ki jih prodajajo v trgovini. Je pa za nekatera

podjetja veliko lažje oglaševanje na Facebooku, saj je veliko odvisno tudi od tega, s katero

42

panogo se ukvarjajo. Z našo raziskavo smo ugotovili, da si uporabniki najraje pogledajo

oglase za oblačila, modne dodatke in kozmetiko, manj aktualni pa so oglasi za gostinsko

ponudbo in avtomobile.

Še enkrat povzemimo nasvet strokovnjakinje Gosence: Pomembno je z uporabniki Facebooka

vzpostaviti komunikacijo na osebni ravni. Pokazati je treba uporabnikom, kakšno je tvoje

delovno okolje, kakšen je delovni proces, kako izgledajo zaposleni, saj tako dobiš zelo pristen

in iskren odnos do uporabnikov. Vedno je treba pri objavi na Facebook stran ali profil

podjetja paziti na dodatno vrednost za uporabnika, tako da bo veliko zanimivejše, če objavimo

različne nasvete, namige, koristne informacije in vprašamo uporabnike za mnenje.

4. ZAKLJUČEK

Družabno omrežje Facebook predstavlja odlično odskočno desko za vsa podjetja, ki bi si

želela večjo prepoznavnost, vendar pa to ni tako enostavno, kot si sprva predstavljajo. V

oglaševanje preko Facebooka je treba vložiti veliko časa in truda, saj so njegovi uporabniki že

naveličani klasičnih oglaševalskih prijemov, zato je treba najti način, kako pritegniti in

pridobiti nove potencialne kupce. V zadnjem času so oglaševanje na tem družbenem omrežju

zelo omejili s posebnimi algoritmi, tako da so oglasi podjetij vidni veliko manj uporabnikom

kot včasih, s čimer seveda spodbujajo podjetja v plačljive oglase, ki so za podjetja sicer malo

manj ugodni, vendar veliko učinkovitejši.

Kot smo ugotovili z raziskavo med uporabniki Facebooka o mnenju oglaševanja podjetij na

omrežju, je obiskovalcem in prav tako potencialnim kupcem na osebnih profilih ali straneh

podjetij pomembno, da ta objavljajo čim več zanimivih oglasov za ciljno publiko. Ugotovili

smo, da se uporabnikom zdijo zelo zanimive objave o akcijah in popustih, saj jih spodbudijo k

ogledu ponudbe na strani podjetja, nekatere pa tudi k nakupu. Zelo učinkovito je tudi

objavljanje raznoraznih slik ter prirejanje nagradnih iger, ki jih imajo uporabniki zelo radi, saj

je kar nekaj od anketirancev že zadelo glavne nagrade. Prav tako se jim zdi zanimiv kontakt s

podjetji preko klepeta, kjer se lahko pozanimajo o ceni in dobavljivosti izdelkov oziroma

storitev. Poleg slik so zanimive tudi objave receptov in videoposnetkov, s čimer si lahko

podjetja na svoj profil ali stran pritegnejo še nekaj dodatnih obiskovalcev, ki se lahko

pretvorijo v kupce. Ugotovili smo, da je za nekatera podjetja veliko učinkovitejše oglaševanje

43

na Facebooku že zaradi same panoge, s katero se ukvarjajo. Z našo raziskavo smo ugotovili,

da si uporabniki najraje ogledajo oglase za oblačila, modne dodatke in kozmetiko, manj

aktualni pa so oglasi za gostinsko ponudbo in avtomobile.

Oglaševanje prek Facebooka sicer ni nujno najboljši način oglaševanja za podjetja, vendar če

bodo vanj vložili vsaj nekaj truda in nasvetov, ki smo jih strnili v naši diplomski nalogi, bodo

zagotovo pridobili nekaj novih strank in kupcev, ki si bodo z veseljem pregledali ponudbo

podjetja, »všečkali« kakšno objavo in jo mogoče celo delili svojim prijateljem, kar je prav

tako dobro priporočilo kot tisto, od ust do ust.

44

45

5. LITERATURA IN VIRI

1. 1KA (2002−-2014) Center za družboslovno informatiko, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani. Dostopno prek: https://www.1ka.si/c/881/Hitrost/?preid=696 (15. 3.

2015).

2. Agencija za Raziskovanje RS (2008–2009) Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja:

kvantitativno raziskovanje. Dostopno prek: http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-

slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474603/kvantitativno-raziskovanje (25. 11. 2014).

3. DONATELLI, STEVE (2012) Direct marketing vs. Indirect marketing. General. Blog

[Online] avgust. Dostopno prek: http://www.name.com/blog/general/2012/08/direct-

marketing-vs-indirect-marketing-how-they-differ-and-when-to-use-them/ (10. 4. 2015).

4. EDITOR (2014) Kako s Facebookom do večje prodaje.

Dostopno prek: http://www.editor.si/zgodbe/nase-zgodbe/kako-s-facebookom-do-vecje-

prodaje (16. 4. 2015).

5. FACEBOOK PAGES TERMS. Dostopno prek: https://www.facebook.com/page_

guidelines.php (7. 8. 2015).

6. FELC, HELENA (2011) Rojstvo strank 2.0 in smrt marketinga kot ga poznamo. Spletnik.

Blog [Online] 17. september. Dostopno prek: https://spletnik.si/blog/2011/09/17/rojstvo-

strank-2-0-in-smrt-marketinga-kot-ga-poznamo/ (3. 3. 2015).

7. GAVEZ, ANDRAŽ (2010): Vem vse o Facebooku? (1. del). Dostopno prek:

http://soncek.com/vem-vse-o-facebooku-1-del/ (25. 11. 2014).

8. GOOGLE MESTA ZA PODJETJA (2014) Koliko Slovencev uporablja Facebook in

koliko je Google+ profilov v Sloveniji. Blog [Online] 5. maj. Dostopno prek:

http://mesta-za-podjetja.blogspot.com/2014/05/koliko-slovencev-uporablja-facebook-

in.html (26. 8. 2015).

9. GOSENCA, SABINA (2015a) Ali novi Facebook algoritem res upočasnjuje rast posla?

Triumfator. Dostopno prek: http://www.triumfator.si/ali-novi-facebook-algoritem-res-

upocasnjuje-rast-posla.html (15. 4. 2015).

10. GOSENCA, SABINA (2015b) Kako do zanimivih objav na Facebook straneh. Blog

[Online] 17. februar. Dostopno prek: http://www.sabinagosenca.com/kako-zanimivih-

objav-na-facebook-straneh/ (15. 4. 2015).

46

47

11. GRAHEK, ANJA (2014) Kako bodo morala podjetja oglaševati na facebooku po novem

letu? Data d.o.o. Blog [Online] 11. december. Dostopno prek: http://data.si/blog/2014/

12/11/kako-bodo-morala-podjetja-oglasevati-na-facebooku-po-novem-letu/ (26. 8. 2015).

12. HEPBURN, ADEN (2011) Facebook statistics, stats & fact for 2011. Dostopno prek:

http://www.digitalbuzzblog.com/facebook-statistics-stats-facts-2011/ (26. 8. 2015).

13. IKARUS. Facebook oglaševanje. Dostopno prek: http://www.ikarus.si/facebook_

oglasevanje.html (7. 8. 2015).

14. KNEZ, TANJA (2013) Abc Facebook oglaševanje 1. del. Red-orbit. Blog [Online] 13.

junij. Dostopno prek: http://www.red-orbit.si/blog/abc-facebook-oglasevanja-1-del (15. 4.

2015).

15. KOTLER, PHILIP (1996) Marketing managemnet-trženjsko upravljanje. Ljubljana:

Slovenska knjiga.

16. KUŠTRIN, KAJA (2010) Ste pripravljeni na Facebook? Podjetnik, 8. julij 2010.

Dostopno prek: http://www.podjetnik.si/clanek/ste-pripravljeni-na-facebook-20100807

(25. 11. 2014).

17. LEE, AARON. Every Business Owner on Facebook Should Master The 3 P’s of Posting!

Postplanner. Blog [Online]. Dostopno prek: http://www.postplanner.com/every-business-

owner-on-facebook-should-master-3-ps-of-posting/ (16. 4. 2015).

18. MAVSAR, MITJA (2008) ABC poslovne rabe Facebooka. Monitor, 17. november 2008.

Dostopno prek: http://www.monitor.si/clanek/abc-poslovne-rabe-facebooka/ (25. 11.

2014).

19. MESAREC, PETER (2010) Marketing in oglaševanje na Facebook-u. Ljubljana: Zavod

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS.

20. MOHAR, NIKA (2011) Mladi podjetnik: Spletno oglaševanje. Dostopno prek:

http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/marketing/spletno-oglasevanje (25. 11.

2014).

21. PHIPPS, JACKSON (2014) Marketing to Children and the Effects on Society. Media

Ethics and Society. Blog [Online] 30. oktober. Dostopno prek:

http://scrippsmediaethics.blogspot.com/2014/10/marketing-to-children-and-effects-

on.html (7. 8. 2015).

22. PODNAR, KLEMENT, GOLOB, URŠKA in JANČIČ, ZLATKO (2007) Temelji

marketinškega načrta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

48

49

23. POKORNY, BOŠTJAN in ostali (2007) Osnove znanstveno raziskovalnega dela. Velenje:

Inštitut za ekološke raziskave ERICo. Dostopno prek: http://mladiraziskovalci.scv.si/

admin/file/mladi-raziskovalci-skripta-2007.pdf (7. 8. 2015).

24. POTOČNIK, VEKOSLAV (2002) Temelji trženja. Ljubljana: GV založba.

25. PUŠLAR, MOJCA (2015) Smisel Facebook strani. Gr8. Blog [Online]. Dostopno prek:

http://gr8.si/smisel-facebook-strani/ (15. 4. 2015).

26. RICHTER, KYLE (2013) Beginning iOS social games. US.

27. RIS (2013) Na Facebooku skoraj 750.000 slovenskih uporabnikov. Dostopno prek:

http://www.ris.org/db/27/12535/Raziskave/Na_Facebooku_skoraj_750000_slovenskih_up

orabnikov/ (25. 11. 2014).

28. SHAMY, ALEX. 7 Key Things Every Great Facebook Contest Needs. Jeffbullas. Blog

[Online]. Dostopno prek: http://www.jeffbullas.com/2013/10/24/7-key-things-every-great-

facebook-contest-needs/ (7. 8. 2015).

29. SKRT, RADOŠ (2005) Desetletje spletnega oglaševanja. Nasvet. Dostopno prek:

http://www.nasvet.com/desetletje-spletnega-oglasevanja/ (11. 4. 2015).

30. SOCIALBAKERS. November 2013 Social Marketing Report Slovenia. Dostopno prek:

http://www.socialbakers.com/resources/reports/regional/slovenia/2013/november/ (13. 1.

2015).

31. STARMAN, DANIEL (1994) Direktni marketing: koncepti in metode. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

32. STATISTA (2012) Social media sites most likely to be used for client campaigns

according to U.S. ad agencies as of 3rd quarter 2012. Dostopno prek:

http://www.statista.com/statistics/248941/social-media-sites-most-likely-to-be-used-for-

marketing-campaigns/ (26. 8. 2015).

33. ŠPEHAR, MATEJ (2013) Kako narediti uspešno Facebook nagradno igro? Blog [Online]

7. marec. Dostopno prek: http://www.matejspehar.si/kako-narediti-uspesno-facebook-

nagradno-igro (7. 8. 2015).

34. TAVČAR, MARKO (1996) Sodobni marketing. Ljubljana: Gea college d. d.

35. TSANG, PHILIP in TSE, SANDY (2005) A hedonic model for effective web marketing:

an empirical examination. Industrial Management & Data System. Dostopno prek:

www.emarketing.net.cn/upload/file/2008/05/07/161210150391882.pdf (16. 8. 2015).

50

51

36. WEBER, LARRY (2009) Marketing to the social web: How Digital Customer

Communities Build Your Business. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc. Dostopno prek:

http://books.google.si/books?id=OLXuSpdKeNEC&printsec=frontcover&hl=sl&source=

gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (3. 3. 2015).

37. ZEEVI, DANIEL (2013) The Ulitmate History of Facebook. Dostopno prek:

http://www.socialmediatoday.com/content/ultimate-history-facebook-infographic (10. 4.

2015).

38. ZUPAN, GREGOR (2013) Uporaba družabnih medijev v podjetjih, Slovenija, 2013 -

končni podatki. Dostopno prek: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/

prikazistaronovico?IdNovice=5799 (26. 8. 2015).

PRILOGA

Anketni vprašalnik

Anketni vprašalnik

XSPOL - Spol:

Moški

Ženski

XSTAR3ac7 - V katero starostno kategorijo spadate?

10 do 20 let

21 do 30 let

31 do 40 let

41 do 50 let

51 do 60 let

61 do 70 let

71 let in več

Q1 - Kako spoznaš podjetja na Facebooku?

Poiščem jih sam

Priporočijo mi jih prijatelji

Podjetja me dodajo sama

Q2 - Koliko podjetij imaš za "prijatelje" ali pa si jih všečkal na Facebooku?

Nobenega

Zelo malo (do 10)

Kar nekaj (11–30)

Veliko (več kot 30)

Q3 - Ali redno spremljaš oglase podjetij na Facebooku?

Nikoli jih ne spremljam

Nekaj jih spremljam vsak dan (manj kot 5)

Veliko jih spremljam vsak dan (več kot 5)

Spremljam jih samo, če objavijo kakšno akcijo ali popust

Spremljam jih samo, ko objavijo kakšno nagradno igro

Q4 - Oceni od 1–5 (1 – ni mi zanimivo, 5 – zelo mi je zanimivo), kakšne objave podjetij

so ti najzanimivejše?

1 2 3 4 5

Akcija ali popust

Videoposnetki

Verzi ali misli

Recepti

Nagradna igra

Q5 - Sodeluješ kdaj v kakšni nagradni igri na Facebooku?

Nikoli

Včasih, če si omenjene nagrade zares želim

Vedno, ne glede na nagrado

Q6 - Si že kdaj dobil kakšno nagrado na nagradni igri?

Nikoli nisem dobili nagrade

Sem, eno malenkost

Sem, že večkrat

Sem dobil že glavno nagrado (nam lahko zaupaš kaj?)

Q7 - Ali ti je všeč prodaja prek Facebooka?

Ja, ker lahko enostavno kupuješ izdelke

Ja, ker lahko vstopiš v direktni kontakt s podjetjem

Ja, ker lahko kupuješ od doma

Q8 - Ali vstopiš kdaj v kontak s kakšnim podjetjem na Facebooku (prek zasebnega

sporočila ali pa na zidu)?

Ja, če imam kakšne nejasnosti

Ja, če me zanima cena izdelka/storitve

Ja, če želim izdelek/storitev kupiti

Ne.

Q9 - "Všečkaš" kdaj kakšno sliko, ki jo objavi podjetje?

Ja, velikokrat

Ja, samo če se mi zdi zanimiva

Ja, samo če sem na sliki jaz ali pa moji prijatelji

Q10 - Deliš kdaj kakšno objavo od podjetja?

Ja, ko se mi objava zdi zanimiva

Ja, ko gre za nagradno igro

Ja, ko gre za akcijo ali popust

Ja, ko jo želim pokazati prijateljem

Ne, nikoli

Q11 - Ali se odzoveš na objavo akcij ali popustov na Facebooku?

Ja, redno jih spremljam

Velikokrat me s tem pritegnejo k ogledu ponudbe

Velikokrat me s tem pritegnejo k ogledu ponudbe in tudi k nakupu

Ne, nikoli

Q12 - Kateri oglasi na Facebooku so vam najzanimivejši?

Možnih je več odgovorov

Oglasi za avtomobile

Oglasi za tehniko (mobilni aparati, računalniki ...)

Oglasi za oblačila

Oglasi za kozmetiko

Oglasi za modne dodatke

Oglasi za otroško opremo

Oglasi iz gostinstva

Oglasi za storitve (frizerske, fotografija ...)

Oglasi za opremljanje doma

Oglasi za nagradne igre

Oglasi za popuste ali akcije