h m m s l o v e n s k e

NOVICE KORAK

DRUGIMI

BARVNI KOLEDAR -POSTER S HOROSKOPOM

ZA LETO 1992 Že v današnj i , sobotni številki

Slovenskih novic, na boljšem papirju!

Topovi grmijo nad Dubrovnikom Granate padajo tudi po središču starega Dubrovnika - Ali hoče armada prisiliti Hrvaško, da se odpove zahtevam - Srdit napad armade na Osijek, kjer se mudi francoska misija z ministrom Kouchnerjem na čelu

OD NAŠIH DOPISNIKOV DUBROVNIK, ZAGREB, 6. decembra - Srbsko-črnogorska voj-ska je davi tako silovito napadla ožje območje Dubrovnika kot še nikoli. Topovski ogenj s kopnega in morja se je začel že ob 5.45. S položajev na Žarkovici in Bosanki je vojska tolkla prav ves Dubrovnik. Ubitih je bilo najmanj enajst ljudi, v dubrovniško bol-nišnico pa so do 14.30 pripeljali 29 ranjencev. Streljanje se je okrog 11.20 malce poleglo. Razlog za to j e bil telefonski pogovor hrva-škega ministra dr. Davorina Rudolfa z viceadmiralom Miodragom Jokičem.

TOVORNJAKARJI BRANIJO SVOJE ZAHTEVE - Eno izmed cestnih zapor so stavkajoči avtopre-vozniki postavili na dolenjki. Pravijo, da bodo vztrajali v tovornjakih vse do zmage in kljub mrazu, kije pritisnil. (Foto: Igor Modic)

Boji so se vneli že sinoči z napa-dom z morja. Mine so treskale tudi okrog hotela Argentina, v katerem so evropski opazovalci, tuji novi-narji in trije hrvaški ministri, Davo-rin Rudolf, Ivan Cifrič in Petar Kri-ste. Kot je v izjavi za tisk dejal minister Cifrič, je nekaj nezasliša-nega, da napadajo Dubrovnik, medtem ko se predstavniki hrvaške vlade v Cavtatu pogajajo z armado. Povrh ni tega napada nihče izzval. Jugoslovanska armada skuša po njegovem mnenju z njim pritisniti na Hrvaško, da bi se ta odpovedala zahtevam, izraženim v Cavtatu.

Hrvati zahtevajo prekinitev og-nja na območju od Ploč do hrvaško-črnogorske meje, pa tudi varno vožnjo po vsej jadranski magistrati, po kateri naj bi po dobrih treh me-secih spet stekel promet.

Minister Rudolf je kot glavni po-

Skupščinski odbor je dal prav jeznim varčevalcem Odbor za varstvo potrošnikov misli, da varčeval-cev ne bi smeli prisiliti k ponovni vezavi deviz LJUBLJANA, 6. decembra — Varčevalci niso zadovoljni z zako-nom o spreminjanju deviznih vlog občanov pri NBJ v dolg Repu-blike Slovenije. To so na današnji seji skupščinskega odbora za varstvo potrošnikov tudi jasno povedali. Strinjali so se sicer, da j e treba zakonsko urediti razmerje med državo in bankami in da j e za prevzem jamstva države potreben zakon, odločno pa so nasproto-vali strogo določenim in zacementiranim odnosom med deviznimi varčevalci in bankami.

Varčevalcev ne bi smeli za-konsko, brez njihove privolitve prisiliti, da bi vezali svoje devize za nadaljnjih deset let, ampak naj bi jim dali možnost za dru-gačne aranžmaje, za pogajanje z banko. Če bo dala banka ugodne pogoje, bo pač varčeva-lec pustil devize v banki. Kot je po seji na tiskovni konferenci povedal dr. Tomaž Pisanski, predsednik Društva jeznih var-čevalcev, naj bi država jamčila vračilo deviz, hkrati pa naj bi dala varčevalcem možnost po-plačevati z blokiranimi devizami obveznosti do nje same. Kako, je stvar"dogovora. Dokler banke ne morejo izplačati starih deviz-nih vlog, bi morali varčevalci imeti možnosti soupravljati, vpli-vati na politiko bank. To je edi-no resnično jamstvo, da bodo njihovi interesi res zavarovani.

Eden od predlogov je tudi so-lastništvo varčevalcev v bankah, vendar, poudarjajo v odboru, naj bi postali devizni varčevalci solastniki šele po sanaciji bank. Varčevalci se zavzemajo za to, da bi banke obravnavale devizne vloge tako, kot bi bile proste, torej bi bili varčevalci izenačeni s tistimi, ki jim je devize uspelo dvigniti.

Po sklepu odbora za varstvo potrošnikov naj bi vlada do skupščinske seje predložila amandmaje k tistemu delu zako-na, ki govori o obveznosti bank do varčevalcev in ponudila več možnih različic, ki bi jih uskladi-la s predstavniki bank, BS, dru-štva i n odbora. Če soglasja med njimi ne bo, bodo vrnili zakon v fazo osnutka.

BOŽENA KRIŽNIK

Predsednik vlade vzel v zaščito svetovalca

LJUBLJANA, 6. decembra - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na hitro sklical novinarsko konferenco, katere namen je bil, da opere ime svojega svetovalca za ekonomska vprašanja dr. Pleskoviča, na račun katerega so v zadnjem času, kot je dejal, leteli neutemeljeni očitki. Na nelep način je bilo tako umazano ime njegovega svetovalca, zato je čutil moralno dolžnost, da sam pove določene stvari, kot je dejal predsednik Peterle.

V kratki izjavi je potem dejal, da »so v javnosti še vedno določene nejasnosti v zvezi s stališči vlade in Pleskovič ima zaradi tega težave. Prihaja celo do groženj, ker da je pokopal Ljubljan-sko banko. V sodstvu velja tako: dokler ni dokazov, je človek nedolžen. Vladi niso bili predloženi doslej nobeni dokazi, da bi izjava, ki jo je Reuter objavil na podlagi daljšega pogovora s Pleskovičem, materialno škodila Ljubljanski banki. Kar zadeva materialne dokaze, pa imamo v rokah samo dopis predstavnika Ljubljanke banke v Rimu Jožka Štruklja, s katerim nam je konec prejšnjega tedna sporočil, da Sace, italijansko zavarovalno podjetje, odpira nove linije prav za Ljubljansko banko.« Kot je dejal predsednik Peterle, je to že pred dnevi v izjavi za TV Slovenija tudi povedal. Tega pa, kot je dejal, ne kaže jemati ravno »kot dokaz slabega odnosa italijanske hiše do Ljubljanske banke.«

Sicer pa je predsednik Peterle povedal, da vlada Pleskoviču ni odvzela besede v zvezi z monetarnimi zadevami, ker tega sklepa preprosto ni bilo. Zato ima Boris Pleskovič še naprej pravico, tako kot prej, da govori »o zadevah, na katere se strokovno spozna«. Na koncu je premier še dodal, »da pričakuje, da bo s korektnim poročanjem o vsej tej zadevi na nek način pomagano tudi Pleskoviču.« Poudaril je, da vlada ne želi nadaljevati s to polemiko, da pa ima tudi Pleskovič na podlagi nekaterih novih dokazov pravico, da se brani in da pojasni nekatera dejstva. Več na 2. strani. MARJETA ŠOŠTARIČ

gajalec hrvaške strani zahteval tudi takojšnjo deblokado dubrovniške-ga pristanišča. Kot je povedal pred-sednik hrvaškega odbora za varstvo človekovih pravic Slobodan Lang, se Srbi in Črnogorci, kar zadeva Dubrovnik, vojskujejo s tremi kri-ži: z grobovi, bolnišnicami in cerk-vami. In res so bile tudi med današ-njim napadom zadete domala vse dubrovniške cerkve in bolnišnica, pa tudi pokopališču ni bilo prizane-šeno. Milje so padale okrog Stradu-na, Prijeka in Buničeve Poljane. Napadalci so zadeli katedralo sv. Vlaha, jezuitski samostan, univer-zitetni center, knežev dvorec in še mnoge druge zgradbe na ožjem ob-močju mesta, pa tudi na območju

• Kanadsko ladjo Solprain, ki jo je najela jugoslovanska armada in jo sinoči v Pulju natovorila z orož-jem in vojaško opremo, so danes ob 11.23 približno 17 morskih milj zahodno od Sušca zajeli plameni. Kot smo izvedeli, se je 26 članov posadke in 71 potnikov, v glavnem družinskih članov jugoslovanskih oficirjev, rešilo. Zakaj je na ladji izbruhnil požar, ni bilo mogoče iz-vedeti.

Ploč, Zlatnega Potoka, Kantafiga in Gruža. Otok Lokrum pred Du-brovnikom so obstreljevali z zaži-galnimi bombami. Škoda je nepre-cenljiva. Srbsko-črnogorska pehota je hotela z Žarkovice napasti hrva-ške položaje. Pri tem je podrla ve-lik kamniti križ na Srdu nad starim mestnim jedrom, ki je veljal za ene-ga od simbolov Dubrovnika. Hotel Libertas je v plamenih, hotel Ar-gentino pa so davi vnovič obstrelje-vali.

Drugod po južnih hrvaških bojiš-čih je zavladalo zatišje.

Že sinoči, po neuspelih pogaja-njih z generalmajorjem hrvaške vojske Imrom Agotičem, je general Andrija Rašeta napovedal ponovno blokado jadranskih pristanišč in druge povračilne ukrepe, ki pa jih

Stavkajo cariniki BRUSELJ, 6. decembra (Re-

uter) - Današnja enodnevna stavka belgijskih carinikov je povzročila hude zastoje na mejah s Francijo in Nemčijo. Cariniki do 17. ure niso hoteli cariniti bla-ga v znamenje protesta proti pri-čakovanim množičnim odpustom po letu 1992, ko naj bi Evropska skupnost odpravila meje med po-sameznimi članicami.

ni konkretiziral, ker za to, kot je rekel, ni pristojen. Ali so zapleti pri preselitvi vojske zares tako po-membni, da si lahko obe strani pri-voščita novo zaostrovanje, do kate-rega je danes prišlo s ponovnim bombnim napadom z morja in kop-nega na Srd, posebej pa na staro mestno jedro Durbrovnika?

pomenila njegov konec, hrvaški strani pa je tudi jasno, da se vojska ne bo kar tako odpovedala remont-nemu zavodu Zmaj. Kljub temu pa vojaški izgovori ob čedalje hujšem bombardiranju Osijeka in drugih mest tudi za evropske opazovalce ne zaležejo več in francoski mini-ster za dejo in socialno varstvo Ber-

Vance zadovoljen s pogovori v B iH • SARAJEVO, 6. decembra - Odposlanec generalnega sekretarja ZN Cyrus Vance je danes poudaril, da je zadovoljen z razgovorom z bosan-sko-hercegovskim predsednikom Alijo Izetbegovičem. Z njim se je med drugim pogovarjal o prihodu modrih čelad v Bosno in Hercegovino, nato pa seje Vance sestal tudi s predstavniki treh vladajočih nacionalnih strank v tej republiki. Vance je povedal, da sta se prvak HDZ BiH Stjepan Kljuič in član vodstva SDA Rusmir Mahmutčehajič zavzela za prihod mirovnih sil ZN v BiH, medtem ko je prvak SDS BiH Radovan Karadžič takšnemu predlogu odločno nasprotoval. Vance je končal z ugotovitvijo, da prihod modrih čelad v Jugoslavijo še ni povsem zanesljiv zlasti zaradi današnjega bombardiranja Dubrovnika in Osijeka. (V. E.)

Sporni remontni zavod Zmaj so-di med najboljše delavnice za po-pravilo vojaških bombnikov. Servi-siranje denimo miga 21 ali miga 29 stane skoraj polovično vrednost le-tala. V zavodu so to dejavnost opravljali tudi za tuje armade, in so se z njo tudi samostojno financirali, del dobička so prispevali celo v vo-jaško blagajno. Zato 850 zaposle-nih meni, da bi preselitev zavoda

nard Kouchncr, ki se je iz Dubrov-nika preselil v vzhodno Slavonijo, je po današnjem obisku osiješke bolnišnice izjavil, da si takih zloči-nov vojske in srbskih paravojaških enot nad civilnim prebivalstvom, kakršni se dogajajo v vzhodni Sla-voniji, ni mogoče zamisliti v kolikor toliko normalni glavi.

GORAN MORAVČEK in PETER POTOČNIK

Litva, Latvija, Estonija med članicami KVSE Od Moskve bodo zahtevale vrnitev stavb, v kate-ri'' so bila njihova veleposlaništva do leta 1940 Ui) NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 6. decembra - Predsedniki treh baltskih držav Vytautas Landsbergis (Litva), Anatolijs Gorbunovs (Latvija) in Arnold Ruutel (Estonija) so danes v Elizejski palači slovesno podpisali pariško listino konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ki opredeljuje nova načela odnosov na naši celini, nato pa so bili gostje na kosilu, ki ga j e v njihovo čast priredil šef francoske države Franfois Mitterrand.

Podpis pariške listine pomeni za voditelje baltskih republik do-kajšnje politično zadoščenje, kajti novembra lani so jim fran-coski prireditelji vrhunske kon-ference KVSE zaradi ostrega pritiska Moskve in Mihaila Gor-bačova odvzeli dovolilnice opa-zovalcev in jim tako preprečili sodelovanje na srečanju evrop-skih držav. Litva, Latvija in Estonija so bile v članstvo KVSE sprejete septembra letos v Moskvi, ko so njihovi voditelji podpisali helsinški sklepni doku-ment iz leta 1975.

Trije zunanji ministri - Janis Jurkans, Algirdas Saudargas in Lennart Meri - pa so v družbi s šefom francoske diplomacije Rolandom Dumasom odprli pro-

store veleposlaništev svojih dr-žav. Ker so v poslopjih nekda-njih predstavništev baltskih dr-žav v francoski prestolnici sedaj sovjetski diplomati, so se na Quai d'Orsayu odločili za začas-no rešitev diplomatskega proble-ma, ki je nastal s priznanjem no-vih neodvisnih držav in nereše-nim vprašanjem njihove predvoj-ne lastnine v Parizu. Na bulvarju Montmartre so trem baltskim državam dodelili posebno po-slopje, v katerem so od danes dalje njihova veleposlaništva. Baltski funkcionarji so zatrdili, da nameravajo od Sovjetske zve-ze zahtevati vrnitev nepremič-nin, v katerih so bila pred anek-sijo leta 1940 njihova diplomat-ska predstavništva.

B. M.

Tridnevni pripor za L Trillerja

LJUBLJANA, 6. decembra - Danes popoldne ob 14.40 so po nekajurnem informativnem pogovoru na UNZ Kranj kri-minalisti priprli 43-letnega ste-čajnega upravitelja Elana Igor-ja Trillerja. Načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar, ki je pri-por odredil, pozno popoldne ni hotel povedati, katerega kazni-vega dejanja naj bi bil Triller osumljen. Božo Truden, pred-stavnik za stike z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve, pa je povedal, da so za Igorja Trillerja odredili tridnevni pri-por, ker je utemeljeno osum-ljen, da je storil kaznivo deja-nje neupravičenega dajanja da-ril, zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, in ker obsta-ja upravičena bojazen, da bi na prostosti uničil sledove kazni-vega dejanja.

Danes točno opoldne naj bi Triller in v.d. direktorja Ko-mela d.d. Matjaž Vuga iz Be-gunj na sedežu Elana podpisa-la kupoprodajno pogodbo Ela-na. Zaradi aretacije do podpisa ni prišlo. Več na 3. strani.

(S. C., foto: Mirko Kunšič)

I t i

ELEKTRO L E N D A V A

Podjetje z a proizvodnjo elektroinstalacijskega materiala Tel (069)76-066 Teleta*: (069) 75-098 Telex 38-648

večerno SOBOTA 7. DECEMBRA 1991 • LJUBLJANA GLAVNI IN O D G O V O R N I LETO XXXIII • ŠT. 287 • C E N A 28 TOLARJEV UREDNIK 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 43,00 YUD T I T D O B E R Š E K

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Danes v sobotni prilogi: Ali bodo modre čelade sploh prišle? - Krivda neizstreljene granate

SPOLNA VZGOJA

SKRATKA, ME &0tt0 K»V0LILI, PA SlAS ŽENSKE 5PLAVIJ0 m r A M

Karikatura: Franco Juri

ZDA proti priznanju Slovenije in Hrvaške Takšen je uradni odziv ameriškega zunanjega ministrstva na nemške napo-vedi o priznanju omenjenih republik - »Zanimiva« mnenja z okrogle mize OD NAŠEGA DOPISNIKA WASHINGTON, 6. decembra — Predstavnica ameriškega zuna-njega ministrstva Margaret Tuttviler je v očitni reakciji ZDA na namero Nemčije, da prizna Slovenijo in Hrvaško, ki jo je izrazil kancler Kohl, izjavila, da ZDA močno nasprotujejo priznanju Hrvaške in Slovenije.

Kot je dejala glasnica State Departmenta, ZDA ne bodo priznale nikakršnih takšnih me-ja, ki bi bile spremenjene na si-lo. »Prepričani smo, da je za prenehanje nasilja v Jugoslaviji in za napredek k pravični in ce-loviti rešitvi največ upanja, če se držimo načel, ki jih zagovarjamo že od začetka krize,« je dejala in pojasnila, da gre za naslednja načela: nobenega priznanja no-tranjih ali zunanjih meja, spre-menjenih na silo ali s pritiski in

Kolektivna pogodba ni odpravila cestnih zapor Avtoprevozniki uresničili svoje zahteve, kamen spotike pa ostaja kolektivna pogodba LJUBLJANA, 6. decembra - Stavka, ki jo j e danes organiziral samostojni sindikat cestnega prometa Slovenije, j e na glavnih slo-venskih cestah ohromila tovorni promet, preostala vozila pa so se prebijala mimo cestnih zapor.

Zbornica in Svobodni sindikati so danes dopoldne podpisali pa-nožno kolektivno pogodbo za cest-ne prevoznike, čeprav je bil eden glavnih razlogov stavke članov omenjenega sindikata prav njen podpis. Po dopoldanskih pogovo-rih stavkovnega odbora z namest-nikom ministra za promet in zveze Jankom Pirkovičem pa je kolektiv-na pogodba ostala edina neizpol-njena zahteva omenjenega sindi-kata.

Kot je ob podpisu kolektivne pogodbe poudaril predsednik po-gajalske skupine Združenja cestne-ga tovornega prometa pri GZS Ivan Smerdu, sta s kompromisno rešitvijo, ki jim jo je uspelo najti v več kot leto dni trajajočih poga-janjih, v času, ko ima ta panoga kar 50 odstotkov neizkoriščenih zmogljivosti, lahko zadovoljni obe

strani. Kompromisa pa se jim ni posrečilo najti s samostojnim sindi-katom cestnega prometa, saj je, kot je dejala Ivica Jazbec, sekre-tarka združenja cestnega prometa pri GZS, omenjeni sindikt ob kon-cu pogajanj postavil v tem trenut-ku neuresničljive zahteve o tarif-nem in normativnem delu pogod-be. Po besedah Ave Rajhžunko, predsednice pogajalske skupine Svobodnih sindikatov, je samostoj-ni sindikat cestnega prometa zah-teval za voznike bruto plače, ki bi bile skoraj enake direktorskim.

Danes podpisana pogodba velja za vse delavce v omenjeni panogi, čeprav so jo podpisali samo svo-bodni, ne pa tudi stavkajoči samo-stojni sindikat cestnega prometa. Več na 3. strani.

GORDANA PIPAN

TEMA DNEVA

Ameriški »monopolly« Ker kot država počasi vstopamo v evropsko politično igro, se

bomo pač morali sprijazniti z dejstvom, da se vsi veliki politični računi navsezadnje poravnavajo z drobižem. Pri njem se namreč začenjajo in končujejo »ccnkanja«, po katerih se merita moč in vpliv. Tudi pri najnovejšem ameriškem opominu Nemčiji, naj nikar preveč ne hiti s priznanjem Slovenije in Hrvaške, je tako. Igra je nekoliko ostrejša le zaradi tveganih prehodnih časov, v katerih si vsak hoče priboriti nekoliko večji prostor.

Do zdaj se je Evropa vrtela med Washingtonom, Londonom in Parizom, med tremi stalnimi članicami VS in jedrskega kluba. Nova osemdesetmilijonska Nemčija ni ne prvo nc drugo. Zna pa spretno izrabljati prazen prostor. In ko je kancler Kohl rekel, da bo s priznanjem Slovenije in Hrvaške še pred božičem končal zmedo, ki sta jo v Jugoslaviji pod ameriškim patronatom pomagali zakuhati vodilni članici dvanajsterice, je bilo Washingtonu takoj jasno, kdo je v jugoeksperimentu prevzel vajeti in na čigav račun.

Toda kocka je že padla. Nemci zaradi bitke za svojo vlogo v novi Evropi ne morejo nazaj. Tudi zato ne, ker gredo dogodki v njihovo smer, to pa so z napovedanim priznanjem Ukrajine posredno potrdili celo Američani. Separacija Evrope se je torej že začela, pri tako zgodovinskem procesu pa ne moreš biti enkrat za, drugič proti.

Prepričani smo, da v Washingtonu to zelo dobro vedo in da z najnovejšim posegom predvsem zaradi ohranjanja svoje vloge v Evropi gladijo ta trenutek preveč izrazite razlike med velikim Kohlom, užaljenim Mitterrandom in razočaranim Majorjem. Seveda pa bi bilo zelo dobro, da bi se tega zavedal tudi tisti »drobiž«, ki je na prvi pogled nepomemben. Je pa nujen in bo vedno v igri, če mu bo le uspelo ohraniti jasen zven.

DAMIJAN SLABE

grožnjami; urejanje sporov s po-gajanji; spoštovanje človekovih pravic.

Tutvvilerjeva sicer ni omenila še nekaterih drugih »starih« na-čel, ki so jih zagovarjale ZDA (na primer obstoj in celovitost Jugoslavije), vendar je očitno, da v razmišljanju ameriške admi-nistracije še vedno prevladuje te-za, da bi priznanje posameznih republik samo prililo olja na ogenj.

Takšno tezo so včeraj na okrogli mizi o jugoslovanski kri-zi v Washingtonu zagovarjali tu-di nekateri predstavniki tistih (nevidnih) krogov, iz katerih se črpata pamet in miselnost opera-tivne administracije. Na okrogli mizi, ki jo je v nacionalnem ti-skovnem središču pripravila

• BONN, 6. decembra (Re-uter) - Hrvaški predsednik Fra-njo Tudman je danes izjavil, da bodo Združene države, če nje-govi republiki prav hitro ne priz-najo neodvisnosti od Jugoslavi-je , s tem podprle barbarsko voj-no. Izrazil je »osuplost« nad sporočilom, da Washington od-ločno nasprotuje čimprejšnjemu priznanju.

ugledna revija Mediterranean Quaterly, je pod predsedstvom diplomatskega veterana Philipa Habiba sodelovala vrsta ugled-nih ameriških diplomatov in čla-nov kongresnega zunanjepolitič-nega odbora. Med gosti je bilo videti tudi nekdanjega direktorja CIA Williama Colbyja, velepo-slanike jn predstavnike SZ, Veli-ke Britanije, Nemčije, Francije, Kitajske, Nizozemske in evrop-ske skupnosti in pa veleposlani-ke in svetnike veleposlaništev iz naše soseske: Italije, Madžarske, Bolgarije, Turčije, Grčije in Ro-

munije. Tako ameriški kot tuji diplomatski predstavniki so zve-čine menili, da gre v bistvu za nacionalistične spopade in po-pravljanje krivic iz 2. svetovne vojne ter izpred nje (»Naciona-lizmi so bili samo za nekaj deset-letij dani v zmrzovalnik«, je de-jal ameriški diplomat Feldman), medtem ko Miloševičeva doktri-na o »varovanju Srbov, kjerkoli že so« spominja na Hitlerjevo manipulacijo s sudetskimi Nemci na Češkem.

Slišati je bilo tudi mnenje, da niti Hrvaška niti Slovenija nista sposobni za ekonomsko samo-stojnost. Kritično je bilo tudi ugotovljeno, da Hrvaška močno naklonjeno gleda na nekdanjo NDH in s tem povečuje srbsko paranojo.

Med na\0bčimi je predstavnik nemške ambasade, svetnik dr. Gottfried Haas, naravnost pove-dal, da bo Nemčija v najkrajšem času priznala Slovenijo in Hrva-ško, medtem ko sta predstavni-ka Madžarske in Grčije dejala, da njuni vladi tega ne namerava-ta storiti. Ameriški govorniki pa so sploh pohvalili ameriško vla-do, češ da vsaj v tem pogledu ravna modro, ker ne prizna Slo-venije in Hrvaške in tako ne pri-liva olja na ogenj.

Medtem ko se je poslanka He-len Delich Bentley zapletala v najosnovnejših zgodovinskih podatkih in pomešala Slavonijo s Slovenijo ali pa morda celo s Slovaško - tako da jo je slo-venski udeleženec mize Vladimir Pregelj lahko v polemiki dosto-janstveno popravil — pa je jezne replike in porog doživel pred-stavnik jugoslovanske armade general Slavko Jovič, ki je po-skušal dokazovati, da ima jugo-srbska vojska »najčistejše name-ne« na Hrvaškem in da poskuša zgolj ločevati nasprotne strani, za vse laži o njej pa je kriv tisk. To je seveda nemudoma sprožilo vprašanje, kaj neki potem dela Jovičeva vojska pred Dubrov-nikom.

MITJA MERŠOL

D A N E S V D E L U • Tri stranke

zahtevajo glasovanje o zaupnici Liberalni demokrati, prenovitelji in sociali-sti očitajo Lojzetu Peterletu, da je aro-ganten do skupščine

stran 2

• Ustanovili bodo fondacijo dr. Antona Trstenjaka Njen denar bo šel med drugim za podi-plomsko izobraževa-nje in založniško de-javnost

stran 3

• Medena usta Josefa Felderja Kaj hoče vodja Hei-matdiensta v Mari-boru?

stran 4

• Kultura in njen večni boj Nič posebnega se ni zgodilo na javni tri-buni Slovenskega kulturnega zbora, izvzemši to, da sta se spopadla Šeligo in Capuder.

stran 5

• Iz sveta ' avtomobilizma Za volanom peugeot 106 XR

stran 7

Trmoglavljenje strank lahko spodnese ustavo Dr. France Bučar: Če ne bo doseženo soglasje o splavu, bomo ustavo sprejemali čez eno leto LJUBLJANA, 6. decembra - »Če zdaj o ustavi ne bo prišlo do soglasja strank, bomo zapravili možnost, da bi v roku enega leta o tej zadevi sploh še kaj razpravljali. Zato pozivam tako poslance kot javnost, da o tej stvari še enkat razmislijo. Sam menim, da je hilo doseženo vsaj temeljno soglasje toda dokler o tem od strank ne bomo dobili obvestila, predloga nove ustave ne bom uvrstil na dnevni red«, je na današnji dopoldanski tiskovni konferenci dejal predsednik parlamenta in ustavne komisije dr. France Bučar.

Dr. Bučar je poleg tega še povedal, da bo danes poslan-cem slovenskega parlamenta poslal predlog nove slovenske ustave skupaj s sklicem skupne seje parlamenta, ki bo 23. de-cembra. Ker so štirje poslanski klubi iz Demosa danes v medi-jih objavili sporočilo, da njihovi poslanci ne mislijo glasovati o predlogu take ustave zaradi spornega 55. člena, ki govori o pravici do splava, je France Bučar danes dejal, da razmišlja o tem, da predlog ustave sploh ne bi uvrstil na dnevni red skupščinskega zasedanja. Če bi se izkazalo, da stranke ne bodo dosegle potrebnega soglasja, bi namreč obravnava ustave in glasovanje o njej lahko pome-nila, da ustave ne bomo sprejeli še najmanj eno leto. V 439. členu sedaj veljavne ustave je namreč zapisano, da v primeru, če predlog ustave v skupščini ni

DR. FRANCE BUČAR sprejet, lahko parlament nov predlog ustave uvrsti na dnevni red šele čez eno leto. V. S.