dediš ina v rokah mladih – mladi posvojijo · pdf fileosnovna šola apa e...

DEDIŠ�INA V ROKAH MLADIH –MLADI POSVOJIJO SPOMENIK

2002 – 2005


2002 – 2005

PORO�ILA ŠOL


2002 – 2005


2002 – 2005

PORO�ILA ŠOL

1

KAZALO OSNOVNA ŠOLA DAVORINA JENKA, CERKLJE NA GORENJSKEM ...........................3 CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ..........................................6 EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA BREŽICE ...............................................................8 ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA – GIMNAZIJA...........................................................10 GIMNAZIJA PTUJ ..............................................................................................................12 PRVA OSNOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC .................................................................14 IV. OSNOVNA ŠOLA CELJE .............................................................................................16 DIJAŠKI DOM LIZIKE JAN�AR, MARIBOR ...................................................................19 OSNOVNA ŠOLA APA�E .................................................................................................22 OSNOVNA ŠOLA BREŽICE ..............................................................................................24 OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE ..........................................................................................26 OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMA�A PIRAN.................................................................29 OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMA�A PIRAN.................................................................33 OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA, ŠKOFJA LOKA ................................................36 OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE ....................................................................39 OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI ............................................................................................42 OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA, CELJE .................................................................46 OSNOVNA ŠOLA GRIŽE...................................................................................................51 OSNOVNA ŠOLA HORJUL ..............................................................................................55 OSNOVNA ŠOLA KAPELA...............................................................................................57 OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA, JESENICE .............................................................60 OSNOVNA ŠOLA MARIJE VERE, KAMNIK ...................................................................62 OSNOVNA ŠOLA DR. ANTONA TRSTENJAKA NEGOVA ...........................................65 OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH ............................................................68 OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE...........................................................71 OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE..........................................................................................75 OSNOVNA ŠOLA RODICA ...............................................................................................78 OSNOVNA ŠOLA SE�OVLJE ...........................................................................................82 OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE SENOVO .....................................................................84 OSNOVNA ŠOLA SVETA TROJICA.................................................................................87 OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL, PODRUŽNICA BIR�NA VAS, NOVO MESTO..................89 OSNOVNA ŠOLA TONETA �UFARJA JESENICE ..........................................................92 OSNOVNA ŠOLA SPODNJA IDRIJA ................................................................................95 OSNOVNA ŠOLA TURNIŠ�E ...........................................................................................99 OSNOVNA ŠOLA TURNIŠ�E .........................................................................................102 OSNOVNA ŠOLA ZRE�E................................................................................................105 SCUOLA ELEMENTARE "VINCENZO DE CASTRO" PIRAN ......................................107 VRTEC MORNAR�EK PIRAN ........................................................................................109 VRTEC PTUJ, ENOTA SPOMIN�ICA.............................................................................112 SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA...........114 SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA LJUBLJANA ...............................117 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR......................................120 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI.......................................123 GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA ...........................................................................................126 OSNOVNA ŠOLA MAKSA PLETERŠNIKA, PIŠECE.....................................................128 OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA, JESENICE..........................................131 ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA ........................................................................135 OSNOVNA ŠOLA BORISA KIDRI�A, MARIBOR .........................................................139

2

OSNOVNA ŠOLA LEDINA..............................................................................................141 OSNOVNA ŠOLA ODRANCI...........................................................................................144 OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLAN�I�EV, MARIBOR ...............................................146 OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI KRŠKEM ..............................................................148 EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO ............................................................................151 I. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA.....................................................................155

3

OSNOVNA ŠOLA DAVORINA JENKA, CERKLJE NA GORENJSKEM A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 - 2005

SPOMINSKI PARK

1. �asovni izvor Zasnova spomenika je nastala v letu 1999, realizacija septembra 2000. Pobudnik projekta je župan g. Franc �ebulj. 2. Živost spomenika Spomenik je v kraju prisoten, stoji v neposredni bližini osnovne šole in vrtca. V parku potekajo tudi kulturne prireditve, tudi ure pouka, mnogim pa pomeni kraj, kjer lahko v miru po�ijejo. 3. Predstavitev V parku stoje herme mož, ki so se s svojim delom zapisali v doma�o zgodovino. Seveda vsem ni bilo mogo�e postaviti spomenika/ov, toda na njihovo delo smo ponosni in odstiramo prah z nekdaj nastalih del. 4. Ogroženost Posvojeni spomenik je ogrožen kot vse okoli nas. U�enci so spomenik posvojili in se s tem zavezali, da bodo zanj tudi skrbeli sleherni dan, ne samo ob spominskih dnevih ali drugih praznikih. 5. Popularnost Spominski park je s posvojitvijo postal najbolj promoviran del cerkljanskega mozaika. Sicer pa je tako tudi prav, le tako bo postal spomenik osnova za strategijo o kulturni dediš�ini.

4

6. Legenda prihodnosti

SRE�ANJE V SPOMINSKEM PARKU

»V Cerkljah na Gorenjskem so živeli veliki možje, ne po velikosti oz. višini, pa� pa po njihovih delih. Ljudje so jih imeli radi, zato so jim postavili spomenike kar sredi vasi. U�enci OŠ Davorina Jenka so ta spominski park posvojili in zanj lepo skrbijo. Toda tudi ti so odraš�ali, odrasli in nekateri so odšli že v svet. Prišel je mimo �lovek in se zazrl v te spomenike. »Ali prav vidim?« se je vprašal, »saj to so moji prijatelji. Kako pa, da mene ni zraven, saj smo bili vedno skupaj, bili smo najznamenitejši štab dale� naokoli.« Bil je gospod v beli poletni obleki s sivim dežnikom v roki. Imel je belo brado in bil uglajenega vedenja. Vklesana imena je bral glasno: »Fran Barle, Janez �ebulj, Ignacij Borštnik, Janez Mežan, Andrej Vavken,« in vmes kar malo postal ter premišljevala..

Pa pride mimo de�ek in gospoda pozdravi: »Dober dan, gospod. Ali vam je vše� tu pri nas? Jaz zelo rad pridem v ta park, tu malo po�ijem, prisluhnem petju ptic, opazujem cvetice, v�asih pa se zagledam v promet, ki drvi tod mimo. Nekateri vozijo lepo in previdno, odgovorno do vseh ostalih udeležencev v prometu, nekateri pa tako, da bi jih najraje odpihnil s ceste. Tudi ta vodnjak me pomirja in v�asih kar zaslišim neko pesem … ah, lepo je tukaj.« »Da, res je lepo,« je rekel gospod in dodal: »Me boš poslušal, �e ti bom nekaj povedal?« »Seveda,« je bil de�ek pripravljen poslušati.

»Veš, pravzaprav sem tukaj preživel najlepša leta svojega življenja, zato se tako rad vra�am v ta kraj, tu malo postanem in se predam mislim nekdanjih �asov. Pravijo, da so mi rojenice in sojenice ob mojem rojstvu 9. novembra 1835 v Dvorjah napovedale, da bom postal znan mož. Hitro sem rasel in moral sem v šolo. Najprej cerkljansko, nato v Kranj, dalje v Ljubljano. Tam sem dobil prve glasbene nauke pri Gašparju Mašku in Gregorju Riharju. Tudi v Trstu sem nabiral nauke in na daljnem Dunaju. O, to je lepo mesto. To mesto je najve�je evropsko glasbeno središ�e. Tod sem prisluhnil tudi delom svetovne literature. Vse to mi je popolnoma spremenilo življenje. Prelomnica mojega življenja pa je bil 16. maj 1860. Tistega dne sem uglasbil pesem Naprej, zastava slave. Napisal sem melodijo pesmi o fantih, ki se odhajajo� k vojakom, poslavljajo od doma�ih. Napev je postal živ, ki mu starost ne menjave sveta niso mogli do živega. Pri�al je, da ga velja ceniti kot vlakno v korenini slovenske glasbene in narodnostne zavesti.« Njegov glas je zastal, de�ek pa hitro: »Saj … vi ste naš skladatelj Davorin Jenko, ali ne vidite napisa na naši šoli!?« »Da, da … vidim ga. Kolikokrat sem ob prostih ve�erih v luninem svitu mislil na cerkljansko doma�ijo. Kar slišal sem šumenje voda, ki te�ejo tod mimo. Veš, fantek, rad sem pisal. Pravijo, da so bile moje skladbe kot otroci, katere sem vse po vrsti imel rad. Posebno ljuba mi je pesem Na tujih tleh … gozd, šumenje … trate, polja, vrtovi plodni … pesem o dneh, ki ni jih ve�.« Gospod Davorin je segel v žep in dal fanti�u krajcar. Fant se je zahvalil, se obrnil in stekel proti cerkvi, saj so ga mogo�ni zvonovi vabili k šmarni�nemu branju.«

Deklici sta zares sedeli v parku in Anamarija se ni mogla na�uditi Poloninemu vrelcu besed, ki so opisovale njene sanje pretekle no�i.

Anamarija Purgar in Polona Mo�nik, 5. r z mentorico Danielo Mo�nik

5

7. Povezanost Zasnova našega spomenika je sicer obi�ajna v našem okolju z odbrano vsebino. OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem je povezana z Glasbeno šolo Davorina Jenka v Beogradu, sodelovanje pa smo poglobili ob odprtju prenovljene šole in njenega prizidka v decembru 2004. Tej slovesnosti je prisostvovala ga. Zofija Klemen Krek, Unescovo prizadevanje na šoli pa je okronal STEBER MIRU. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Kapelice, znamenja, razpela 2. Spomenik mojih/naših sanj Neokrnjena narava C) BESEDA MENTORJEV Vesela sem, da smo se vklju�ili v projekt Dediš�ina v rokah mladih. Ob posvojenem spomeniku smo se veliko nau�ili, seveda nam pa projekt narekuje z vrednotami obogateno pot izobraževanja.

Koordinatorica Unesco ASPnet SLO Daniela Mo�nik, prof.

6

CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

STARI HOTEL PALACE 1. �asovni izvor 1908 ga je zgradila krajevna delniška družba »Družba za gradnjo in upravo hotelov,zdraviliš� in kopališ� v Portorožu« in je imel namembnost zdraviliško turisti�nega objekta. Ve� http://www2.arnes.si/~kpcksg1s/projekti.htm 2. Živost spomenika Bil je za�etek zdraviliškega turizma v Portorožu. Ve� http://www.hoteli-palace.si/SI/zgodovina.php 3. Predstavitev Stari hotel Palace je bil leta 1983 skupaj s pripadajo�im parkom razglašen zaradi arhitekture, kot kulturni spomenik in spomenik oblikovne narave, zaradi parka. Hotel je imel vse udobje, tudi terme, ki so bile z zaprtim hodnikom povezane z hotelom. Imel je velik bazen z morsko vodo, ki je pripomogla k oceni, da je bil hotel najimenitnejši na vsem vzhodnem Jadranu .Prvi zaton je hotelu Palace prinesla prva svetovna vojna in tudi �as med obema vojnama mu ni bil v prid, letoviš�e je prišlo pod italijansko oblast, za katero je bil Portorož še eno od mnogih letoviš� na Jadranu. Upanje na boljšo prihodnost je hotelu po letu 1953 obljubljal sindikalni turizem, toda slava se mu ni vrnila. Zaprli so ga 1980 leta.

7

Po velikih zapletih je hotel dobil kon�no novega lastnika, Istrabenz d.o.o., ki bo poskrbel za obnovo hotela in mu vrnil nekdanji bliš�. 4. Ogroženost �e se hotel ne bo za�el zelo hitro obnavljati, mu grozi nevarnost, da se pogrezne vase. Piranski svetniki bi naj do junija potrdili projekt, tako da bo Istrabenz lahko za�el z obnovitvenimi deli. 5. Popularnost V �asu projekta so u�enci veliko izvedeli o zgodovini starega hotela Palace. 6. Legenda prihodnosti Portorož, središ�e slovenskega turizma, lepote morja in po�itniškega življenja. Marsikaj se tu godi, toda, ali vemo vsi, da je v Portorožu hotel, ki je v svoji bole�ini onemel. �aka na rešitelja, pomo� nekoga, ki mu bo vrnil nekdanjo mo�. Stari hotel Palace mogo�en stoji, ter upa na boljše dni. 7. Povezanost Povezave z drugo državo nismo iskali. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Nismo iskali drugih pozabljenih spomenikov v kraju. 2. Spomenik mojih/naših sanj Nismo se lotili ustvarjanja spomenika mojih sanj. C) BESEDA MENTORJEV Pri vodenju projekta sem sodelovala z predmetom izbirne vsebine turisti�na vzgoja. U�encem je bilo zanimivo iskanje podatkov, starih fotografij, razmišljan o hotelu. Bilo je potrebno veliko angažiranje in sodelovanje u�iteljev, saj naši u�enci potrebujejo vodenje. Pri likovnem pouku so naredili risbe, risali so jih pred starim hotelom Palace.

Irena Lušina

8

EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA BREŽICE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

AJDOVSKA JAMA

1. �asovni izvor Jama predstavlja paleolitsko najdiš�e, ki je bilo javnosti nedostopno. Z dijaki smo so okolico jame ogledali v marcu 2003, ob odprtju v septembru 2003 pa sodelovali s svojim prispevkom. 2. Živost spomenika Jama je bila znana le okoliškim prebivalcem. Dijaki so se o najdiš�u pou�ili najprej s pomo�jo pisnih virov in obiskom Posavskega muzeja, zdaj pa so jo kot paleolitsko najdiš�e predstavili tudi u�encem OŠ. 3. Predstavitev Glej spletno stran: Ekonomska in trgovska šola Brežice – projekti – UNESCO oz. www2.arnes.si/~sskkssb32/un-pro.htm

9

4. Ogroženost Jama je bila za obiskovalce odprta 27. 9. 2003 ob Dnevih slov. kult. dediš�ine. Menimo, da je notranjost žal preve� spremenjena z zgraditvijo kovinske konstrukcije mosti�kov, namenjenih obiskovalcem. Izgubila je svojo prvinskost. 5. Popularnost Jama je postala del turisti�ne ponudbe ob�ine Krško. 6. Legenda prihodnosti O prihodnosti nismo razmišljali, so pa dijaki z u�enci 4. razredov OŠ pisali pripovedke o nastanku jame, ki so objavljene v brošurici, ki smo jo izdali junija 2003, nekatere pa tudi na spletni strani. 7. Povezanost / B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki / 2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV Ajdovsko jemo smo želeli kot najbližje paleolitsko najdiš�e predstaviti z interdiscipli- narnim poukom u�encem 4. razredov OŠ, kot razširitev znanja o starem veku. Dijaki pa so se prvi� sre�ali z raziskovanjem s pomo�jo znanstvene literature in obiskom muzeja. Nau�ili so se izluš�iti bistvene podatke, jih prevesti v poljudno predstavitev in se sre�ali s problemom motivacije u�encev. Pri oblikovanju u�nih ur so spoznali razli�ne metode dela in bili prvi� postavljeni v položaj u�itelja. U�enci pa so znanje, ki je bilo posredovano na druga�en na�in in od "zanimivejših" u�iteljev, z veseljem sprejemali in prizadevno sodelovali pri urah.

Danica Pozvek Vidmar, prof.

10

ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA – GIMNAZIJA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

ZGODBA O HIŠI

HIŠA V GORIŠKIH BRDIH (Slapnik)

BOVŠKA HIŠA (Bovec)

HIŠA NA ŠENTVIŠKI PLANOTI (Pe�ine)

1. �asovni izvor Spomeniki so nastajali od konca 18. stoletja. V obeh vojnah so bili poškodovani, zato so bili po njih nekateri obnovljeni. 2. Živost spomenika V spomenikih na Šentviški planoti in v Bovcu še danes poteka življenje (hiše so poseljene), v tistem v Goriških Brdih pa je življenje po vojni zamrlo (vas je prazna). O spomenikih ni nobene legende.

11

3. Predstavitev Spomeniki predstavljajo mešanico med gorenjskim (Bovec, Pe�ine), Soško – Vipavskim (Pe�ine, Slapnik), Idrijsko – Trnovskim (Pe�ine) in Furlanskim (Slapnik) tipom hiše. Za hiše so zna�ilne nizka gradnja, majhna okna, gank (lesen balkon pred hišo), �rna kuhinja. Spomeniki so še danes pomembni za bivanje, marsikatera hiša je obnovljena (predvsem po potresu leta 1976). 4. Ogroženost Hiše v Pe�inah in v Bovcu niso ogrožene. Ogrožene so hiše v vasi Slapnik, saj so popolnoma neposeljene. Vasi grozi propad. 5. Popularnost Spomeniki so postali s pomo�jo tega projekta bolj razpoznavni. Pove�alo se je zanimanje za spomenike. 6. Legenda prihodnosti Kvaliteta prostora je nadaljevanje in �rpanje iz dobrih zgledov preteklosti tudi za novo – sodobno. Hiša je najbolj razširjen ustvarjalen motiv prostora. Posegi, ki jih zahteva sodoben razvoj se mora izvesti s �immanj škode. 7. Povezanost Nespontani, vsiljen razvoj arhitekture najdemo pravzaprav povsod. Najbližje v sosednji Italiji. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V naslednjem šolskem letu 2005/2006 na�rtujemo organizirati okroglo mizo, za katero bomo povabili predstavnike stroke, odgovornih institucij, lokalne skupnosti in medije. 2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV Temeljni cilj projekta HIŠA je bil seznaniti dijake s svojo kulturno dediš�ino, z njihovo skrbjo in odgovornostjo, za ohranjanje vrednost spomenika. Dijaki so spoznavali razli�ne metode dela pri obravnavi spomenika. Poleg raziskovalne naloge, so spoznavali zna�ilnosti kartiranja na terenu, posneli so video in izdelali razglednice. Širši javnosti bomo spomenik predstavili na okrogli mizi. S svojimi predlogi bodo dijaki seznanili predstavnike stroke, lokalne skupnosti in ustreznih institucij.

Grega Jug Polona Birsa Suzana �erne, prof.

12

GIMNAZIJA PTUJ A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

RIMSKA CESTA

1. �asovni izvor 1. stoletje našega štetja. Spomenik je poznan že z najstarejšimi arheološkimi izkopavanji v Sloveniji. Rimska cesta je povezovala današnje Slovensko ozemlje z prostorom na vzhodu in zahodom. Zanimivost: Današnja povezava med Z in V Slovenijo te�e po staro rimski povezavi Petovia – Celea – Atrans – Emona - Oglej 2. Živost spomenika Spomenik je pri Ptuj�anih relativno poznan, vendar samo v formalnem pomenu, da poznajo samo pojem, ne pa vsebinskega pomena rimske ceste.Arheološka izkopavanja so poznana predvsem strokovni javnosti. S posvojitvijo rimske ceste, pa smo hoteli predstaviti spomenik tudi kot del kulturne dediš�ine okolja in slovenskega naroda. Rimski cesti poskušamo dati širši kulturni, narodnostni in turisti�ni pomen. 3. Predstavitev Rimska cesta je imela izjemen pomen za prostor, saj je spreminjala podobo krajine, urbanizirala življenje in zagotavljala obstoj številnih prebivalcem, tako na podro�ju varnosti, oskrbe in razli�nih poklicnih dejavnosti.

13

Zanimivost je tudi ta in to smo posebej poudarili, da so Rimljani svoje mrtve pokopavali ob prihodu v mesto ob sami cesti, kot bi nam hoteli povedati, da smo vsi samo sopotniki na naši cesti in, da vsi skupaj sestavljamo samo mozaik naše dediš�ine. Spomenik je pomemben še danes zato, ker nas opozarja na to, da smo že od davnih �asov bili del evropskega kulturnega prostora, da so že naši predniki poznali pomen medsebojnih povezav, saj so samo tako lahko obstali na tem zgodovinskem prostoru polnem prepiha. Danes, ko smo se ponovno vrnili v naš skupni dom, ki mu pravimo Evropa, smo samo pometli prah z našega in evropskega spomenika – Rimske ceste, ki je svoj najve�ji obseg na Ptuju imela v 1.st našega štetja. Svoj za�etek pa je imela na forumu v Rimu, kjer je stal zlati miljni kamen. Od tod tudi izraz »vse poti vodijo v Rim«. 4. Ogroženost Ostanki rimske ceste so bili zapuš�eni, še danes pa so preslabo ozna�eni. 5. Popularnost Poznavanje spomenika med gimnazijci se je izboljšala zaradi aktivnosti v projektu. 6. Legenda prihodnosti Kakšen bo spomenik v prihodnosti, je predvsem odvisno od ljudi, ki bodo bivali na tem prostoru. Z kontinuiranim delom z mladimi o pomenu kulturne dediš�ine, ki nam ko govori o preteklosti, tlakuje pot v prihodnost. Zavest, da smo tu zaradi naših prednikov in da delamo za naše otroke je nujnost naše nacionalne biti. Spomenik kot simbol bo v prihodnosti obstajal, mogo�e kan�ek tudi zaradi našega truda. 7. Povezanost Projekt Rimska cesta bomo nadaljevali v projektu Jantarjeva pot v povezavi s šolami iz Avstrije, Madžarske, �eške, Poljske, Slovaške in Ukrajine. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Osnovno šolo Mladika iz Ptuja smo pridobili za vklju�itev v projekt Obzidna mesta, ki ga vodi Unesco klub Piran. 2. Spomenik mojih/naših sanj Triletni projekt je zaklju�ila stara ekipa, mlada nova ekipa bo nadaljevala strategijo ohranjanja dediš�ine in se ukvarjala s spomenikom svojih sanj. Novi team si je kot spomenik svojih sanj izbral SANJE. Sanje kot vrednota, kot tisti del �loveka, ki ga postavlja na prvo mesto v realnem svetu. Sanjati pomeni biti. V sanjah je vse mogo�e, torej tudi mir, prijateljstvo, enakost, spoštovanje druga�nosti. V sanjah si do sanjamo temelje na katerih potem skušamo ustvariti lepšo prihodnost za ves planet.

Ideje in sanje se z novimi dijaškimi mo�mi nadaljujejo.

14

C) BESEDA MENTORJEV Projekt je pomenil prelom pri pojmovanju in sprejemanju dediš�ine pri dijakih in tudi pri lokalnem okolju. Sprejemanje spomenika skozi druga�no opcijo je nov inovativen pristop k ohranjanju dediš�ine in hkrati sprejemanje družbenih norm, ki vsem olajšajo bivanje in sobivanje z druga�nostjo. Sprejemanje ob�e �loveških vrednot preko dela na dediš�ini je najvišji cilj, ki je bil v tem projektu dosežen. Upam in želim si da bi takšno delo postalo del življenja šolskega kurikuluma.

_____________________________

PRVA OSNOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

CERKEV SV. PANKRACIJA NAD STARIM TRGOM

1. �asovni izvor Grad izvira iz 11. stoletja, kasneje pa so ga preuredili v cerkev (13. stol.).

15

2. Živost spomenika Ljudje naš spomenik poznajo kot cerkev, konec križevega pota. poznajo legendo o nastanku Slovenj Gradca in zgodbo o odsekani roki. 3. Predstavitev Med tem projektom smo spoznali veliko o zgodovini gradu, o njegovih lastnikih itd. Danes je pomemben predvsem kot romarska pot, cilj sprehajalcev in prizoriš�e kulturnih prireditev. Za UNESCO kviz je še posebej pomembna zgodovina gradu, njegova lega ter legende in zgodbe o njem. 4. Ogroženost Menimo, da naš spomenik ni ogrožen, ker je zaš�iten kot kulturni spomenik. Je pa tudi nekoliko odmaknjen od centra mesta, tako da ni na udaru vandalov ali ljudi, ki bi ga uni�ili. 5. Popularnost Spomenik je postal turisti�na to�ka številnih sprehajalcev. Tudi šola organizirala pohode, športne dneve; u�enci so si uredili naravoslovno pot, … Hkrati pa turisti�no društvo vklju�uje v svoje programe tudi to pot. Zaradi svoje zgodovinske vrednosti, je še veliko stvari neraziskanih. To pa privabi številne arheologe, zgodovinarje iz vse Slovenije. 6. Legenda prihodnosti Mislimo, da bo naš spomenik stal še kar nekaj �asa, legende in zgodbe povezane z njim pa bodo živele prav tako dolgo kot grad sam. 7. Povezanost Z drugimi šolami, ki imajo v bližini podoben spomenik se nismo zelo povezali. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Colatio, bolniški park, Park miru v neposredni bližini šole… 2. Spomenik mojih/naših sanj Kot spomenik naših sanj si predstavljamo naš grad v srednjem veku. Ko se je še dejansko uporabljal kot grad.

C) BESEDA MENTORJEV Zelo sem zadovoljna z delom svoje skupine u�encev. Bili so zelo zagnani in želi so spoznati zna�ilnosti našega spomenika ter ga približati svojim prijateljem, mlajšim u�encem in vsem ob�anom. To jim je tudi uspelo, saj se vrstijo šolski pohodi, popoldanski sprehodi ob�anov,

16

… Marsikdo sploh ni vedel, da je to romarska pot, ki danes lahko služi za lahek oddih v naravi. Dodala bom kratko misel: » Narava je bila vedno neomejeno prijazna z nami, �loveštvu je pomagala, da se je pojavilo, se dvignilo in okrepilo. Velikodušno nam je dala vse, kar je nakopi�ila v milijardah let neživega razvoja. Postali smo mo�ni in mogo�ni, toda kako smo se odzvali na to dobroto?« (Jurij Glazkov ) Prav je, da se takšna akcija ohranjanja kulturne ali naravne dediš�ine nadaljuje naprej tudi za bodo�e rodove.

Valerija Hriberšek

IV. OSNOVNA ŠOLA CELJE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

HERKULOVO SVETIŠ�E - HERKULOV TEMPELJ

1. �asovni izvor Tu je prvotno stalo predrimsko svetiš�e, ki je bilo posve�eno doma�im keltskim bogovom. Najbrž za �asa cesarja Antonina Pija (138 – 161 n. št.) so Rimljani zgradili Herkulovo svetiš�e in še ustrezne stavbe poleg njega. Ta poslopja so zgorela, verjetno jih je uni�il kralj Atila leta 452.

17

Na zahodnem delu Sadnikovega vrta je leta 1947 in 1948 v imenu celjskega muzeja kopal kustos prof. Štefan Mlakar. Pomagal mu je muzejski sotrudnik Martin Perc. Tretje leto je vodil izkopavanje kustos prof. dr. Rudolf Bratani�. Leta 1950 je prevzela delo arheološka sekcija Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vodil ga je univ. prof. dr. Josip Klemenc, kopali pa so dijaki in dijakinje višjih razredov celjske gimnazije. http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/celje-mojemesto/mladiposvojijospomenik/dejstva_o_herkulovem_templju.htm 2. Živost spomenika O spomeniku ni znanih legend ali ljudskih zgodb. U�enci so si izmislili svojo legendo o templju, v sklopu projekta Patrimonito. 3. Predstavitev Zgodovinarji so spomenik poimenovali Herkulovo svetiš�e, pri �emer so se opirali na najdbo dveh ostankov orjaškega kipa (palca in roke s kijem). Svetiš�e je imelo v notranjš�ini dva prostora, okrog njiju pa je bilo dvoriš�e. Okrog dvoriš�a je bil na južni in na zahodni strani hodnik, ki je imel na notranji strani stebriš�e z vitkimi korintskimi stebri, v južni, zunanji strani hodnika je bila �etverooglata apsida z okroglino na levi in desni strani.

Spomenik je zelo pomemben, saj je eden redkih stavbnih spomenikov v Celju iz anti�nega obdobja, ki si ga lahko ogledamo na mestu najdbe.

Mesto Celje so ustanovili Kelti; spomenik so postavili in uporabljali Rimljani oz. romanizirani Kelti; ob koncu starega veka ga uni�i hunska vojska.

http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/celje-mojemesto/mladiposvojijospomenik/dejstva_o_herkulovem_templju.htm

4. Ogroženost Mestna ob�ina ter Zavod za varstvo kulturne dediš�ine za spomenik nista naredila ni�. Še najve� je bilo za promocijo spomenika ter opominjanje na nepravilnosti storjeno z javno predstavitvijo raziskovalne naloge Herkulovo svetiš�e v letu 2004. Tam so mladi raziskovalci tudi predlagali nekaj izboljšav: - da se na robu Maistrove ceste, kjer je vhod v sadovnjak s templjem, postavi opozorilna tabla, - da se na tem mestu postavi bolj pregledna tabla s podrobnejšimi informacijami, - redno košnjo trave, - skrb za reden odvoz smeti.

18

5. Popularnost Narasla je popularnost spomenika na IV. osnovni šoli Celje, njegovo predstavitev smo vklju�ili v vsakoletni kulturni dan o celjski dediš�ini, tam se je tudi odvijala ena od dejavnosti ob otvoritvi Unesco središ�a Celje. 6. Legenda prihodnosti Kaj bi naredil/a s spomenikom, �e bi bil moj: - �e bi bila lastnica zemljiš�a, kjer so v Celju razvaline Herkulovega templja, bi v knjižnici najprej poiskala stare zapise. Z njimi in s pomo�jo Interneta bi pridobila informacije in slike o življenju samem v tistem �asu. Ko bi bilo gradivo zbrano, bi s pomo�jo znancev in prijateljev napisala knjigo - vodnik z naslovom Herkulovo svetiš�e v mestu Celje. - Da bi privabila turiste na ogled Herkulovega templja, bi sestavila ra�unalniško igrico. Imela bi sto dvajset stopenj, odli�no grafiko... Herkul je moral opraviti dvanajst nalog, zato bi iz vsake naloge naredila dvanajst stopenj. - �e bi bila lastnica ruševin Herkulovega templja, bi naredila takole: stare ruševine bi pustila ali jih prodala muzeju, zraven pa bi zgradila nov tempelj, da bi ljudje imelo pravo predstavo, kako je bilo. V templju bi bila okrep�evalnica. Kozarci, iz katerih bi pili gostje, sploh vsa steklovina, mize, stene..., bi bili poslikani s prizori iz tistega davnega �asa. Poslikave bi bile delo otrok iz likovnih delavnic. - Zgradila bi takšen tempelj, kakršen je bil v�asih. Notri bi bila restavracija, knjižnica z zelo starimi in zanimivimi pou�nimi knjigami, gledališ�e in še kaj zanimivega. Ljudje, ki bi delali zame, bi bili oble�eni kakor nekdaj, v tistem davnem �asu. http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/celje-mojemesto/mladiposvojijospomenik/ce_bi_bil_moj.htm

7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Celjsko obzidje: - spomenika se meš�ani premalo zavedajo - izdelali smo raziskovalno nalogo - obzidje je del vodenih sprehodov po Celju v sklopu projekta Naše mesto - vaše mesto - predlagamo vzpostavitev u�ne poti okoli celjskega obzidja. http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/celje-mojemesto/nasemesto/index.htm

2. Spomenik mojih/naših sanj Naš doma�i kraj, prostor, ki nas povezuje, na katerega smo ponosni, kamor komaj �akamo, da se vrnemo.

19

C) BESEDA MENTORJEV Projekt je pripomogel k �ustveni povezanosti u�encev z dediš�ino njihovega doma�ega kraja. Ima zelo mo�an vzgojni moment, še prepotreben v današnjem �asu.

Melita Broz

DIJAŠKI DOM LIZIKE JAN�AR, MARIBOR A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 - 2005

LIK NARODNE JUNAKINJE LIZIKE JAN�AR

1. �asovni izvor Lizika Jan�ar – Majda je bila rojena 27. 10. 1919 v Mariboru. Bila je aktivistka, kasneje �lanica Dolomitskega odreda – leta 1943 je bila ujeta in ubita v vasici Belo. Za narodno junakinjo so jo po njeni smrti izbrali leta 1953. Naš dom pa nosi njeno ime od leta 1977. 2. Živost spomenika Šele ob naši posvojitvi lika L. Jan�ar so se vse naše dijakinje pa tudi starši dijakinj v razli�nih krajih SV Slovenije seznanili, kdo je bila Lizika Jan�ar. Pregovorov, legend o Liziki ni, so pa ohranjeni dokumenti in izpovedi sorodnikov v muzeju NO v Mariboru, prav tako tudi slikovni material. Naše dijakinje so si stik z obdobjem, v

20

katerem je živela Lizika, ustvarile ravno z iskanjem podatkov o njenem življenju in delovanju z obiskom v muzeju. Spomin nanjo pa je še vedno živ med njenimi še žive�imi soborci in prijatelji iz njenega junaškega delovanja.

3. Predstavitev

Ob vseh dejavnostih, ki smo jih z dijakinjami ob sodelovanju zunanjih gostov opravili, smo se v domu odlo�ili, da nam postane stalna naloga skrb za spominsko ploš�o v Polhovem Gradcu in v kraju Belo. Naša razmišljanja smo zbrali v biltenu in jih skupaj s posnetim filmom o obisku v Polhovem Gradcu, predstavili še ostalim povabljenim na prireditvi » Korak v preteklost ». Unesco povezuje mlade in nas spodbuja, da spoznavamo preteklost, v njej prepoznavamo vrednote v sedanjem �asu, ki so velikokrat neopazne. Dogajanje iz preteklosti, ki ga v domu oživljamo, nas lahko napolni z energijo in s to notranjo mo�jo in ideali odkrivamo �love�nost in dajemo vsakemu posamezniku možnost to izraziti na svoj na�in. V spomin na junaško pot, ki jo je Lizika prehodila med drugo svetovno vojno ter junaško prenašala težo tedanjega �asa in žrtvovala svoje mlado življenje za boljši jutri, je naša

naloga prenesti spomin nanjo še na mnoge prihodnje rodove. Lizika Jan�ar je narodna junakinja, po kateri nosi ime dijaški dom v Mariboru. Delovala je v �asu druge svetovne vojne na obmo�ju takratne Dolomitske republike. V kraju Belo v Polhograjskih Dolomitih je padla v belogardisti�no zasedo. Po dolgotrajnem mu�enju so jo 19. marca 1943 ustrelili.

21

4. Ogroženost V 90. letih, ko so druge ustanove množi�no spreminjale svoja imena, smo se v našem domu odlo�ili, da obdržimo ime Lizika Jan�ar in s tem prenašamo bodo�im generacijam vrednote, ki so nastale v �asu NO. Povezali smo se s prijatelji in sodelavci iz njenega predvojnega bivanja v Mariboru, borci iz Medvod ter še žive�imi sorodniki. Ob 60. obletnici njene smrti smo v našem domu pripravili » zgodovinsko uro » s strokovnjaki iz muzeja NO ,ostalimi sodelujo�imi ter njenimi prijatelji iz mladosti. Slednji so nam predstavili Liziko kot mlado dekle polno idealov. Pripovedovali so o dogodkih, ki so jih doživeli skupaj v srednješolskem obdobju. Mladim smo poskušali prikazati, da svoboda našemu narodu ni bila podarjena.. Marsi�emu se je bilo potrebno tudi odpovedati. Želimo si, da se vrednote, ki so nastale v �asu osvobodilne vojne ohranijo. 5. Popularnost V Sloveniji smo edina ustanova, ki nosimo ime te narodne junakinje in upamo, da se bo spomin na njeno junaštvo in ime ohranil tudi v prihodnje. Zavezali smo se, da bomo spomin nanjo ohranjali tudi pri prihodnjih generacijah. Z našo stalno nalogo, obisk Polhovega Gradca, bodo dijakinje njeno ime ponesle v razli�ne kraje Slovenije. Navezali smo stik z njeno edino še žive�o sestro ( od vseh šestih otrok ) in med dijakinjami, ki so se sre�ale z njo, se je spletla vez kljub veliki generacijski razliki. 6. Legenda prihodnosti 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V Mariboru je še nekaj šol, ki nosijo ime narodnih herojev. V bodo�e na�rtujemo povezovanje z njimi. V veliko pomo� so nam bili tudi �lani Zveze borcev iz Medvod, saj so nam z velikodušnim sprejemom in željo, da naše dijakinje spoznajo �im ve� iz preteklosti, pokazali rojstno hišo Franceta Rozmana - Staneta in organizirali sre�anje z njegovim bratom Martinom. 2. Spomenik mojih/naših sanj Naše dijakinje so svoja razmišljanja strnile v biltenu » Korak v preteklost ». Ob 30. obletnici našega doma na�rtujemo postavitev doprsnega kipa, saj v Sloveniji nimamo, razen nekaj njenih fotografij in spominske ploš�,nobenega drugega spominskega obeležja. Za strokovno pomo� in mentorstvo pri izvedbi tega projekta se bomo povezali s Pedagoško fakulteto. C) BESEDA MENTORJEV Naše dijakinje so bile zelo ganjene in prevzete v pogovorih in druženju s njeno še žive�o sestro Haniko. Vezi med njo in nami so se ob vsakem sre�anju še bolj poglobile. Z njenim pripovedovanjem je Lizika med nami postala resni�na in dijakinje so ji vdihnile novo življenje. Veliko mi je pomenilo spoznanje, da so dijakinje razmišljale o vrednotah, o

22

odgovornosti in idealih neke generacije. Dojele so pomen vpetosti naše preteklosti v sedanjost. Primerjale so svoje življenje z življenjem takratne generacije, ki se je morala mnogo odpovedovati in se tudi žrtvovati.

________________________________

OSNOVNA ŠOLA APA�E A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

DVOREC �RNCI

1. �asovni izvor Prvo omembo kraja �rnci so zgodovinarji izbrskali v listini, v kateri je Bernhard Spanheimski potrdil, da je že pred �asom daroval šentpavelskemu samostanu pristavo �rnci. V letih 1265 - 1267 se �rnci omenjajo med strelskimi dvorci, pozneje pa o dvorcu oz. pristavi v srednjem veku ni ve� besede. Dvorec je bil na mestu, kjer stoji danes, zgrajen že pred letom 1619.

23

2. Živost spomenika V spominu ljudi je dvorec precej živ. Še posebej imajo bogat spomin na lastnika Juliusa Meinla. Iz pripovedovanja ljudi spoznamo, da je bila socialna varnost delavcev, ki so bili stalno zaposleni pri Meinlu zelo velika. Zgradil je stanovanja za delavce, na razpolago si imeli klet,drvarnico, svinjak. Otroci so imeli brezpla�ni vrtec, zdravniško oskrbo je pla�eval Julius Meinl. Gospa Terezija Boneforte je povedala: »Nam je bilo lepo!« 3. Predstavitev �rnski dvorec (Freudenau) je imel skozi zgodovino ve� imen in lastnikov. To je baro�no zasnovan dvorec, ki je precej podoben dvorcu Dornava. Grajen je tako, da je proti cesti obrnjena glavna fasada, ki tvori glavni vhod v grajsko poslopje. Kakor je razvidno iz Vischerjeve grafike (1681) je bil v tistem �asu obdan z obzidjem, ob katerem so bila pomožna poslopja. Sprednji del obzidja so kasneje podrli. Za obzidjem se je v isti osi kot glavni vhod raztezal francoski park z eksoti�nimi drevesi. Danes je opuš�en in zanemarjen. Na koncu parka stoji kapela Janeza Nepomuka, ki pa je v razpadanju. V kapeli so bila bogoslužja. Po vojni je bil dvorec nacionaliziran. Danes je posestvo v upravljanju prisilnega upravitelja, dvorec pa v lasti države. 4. Ogroženost Dvorec je v stalnem propadanju, ob�asno so se vršila popravila. Spomeniku ne grozi pozaba, kajti potomci Juliusa Meinla imajo željo, da se jim dvorec vrne nazaj v njihovo last. 5. Popularnost Spomenik je med prebivalstvom Apaškega polja zelo priljubljen in nanj imajo lepe in �ustvene spomine. Ob posvojitvi spomenika, ki je potekal na našem intertednu, so si ljudje z zanimanjem ogledali vse, kar smo raziskali, razstavili, izdelali. 6. Legenda prihodnosti Usoda dvorca je zelo negotova. Nekdanji lastniki imajo željo in vizije za prihodnost dvorca, vendar teh verjetno ne bodo mogli uresni�iti. Naše želje so zelo skromne: da se ohrani, da ne proprada in da ima ve�jo vlogo v našem okolju kot sedaj. Otroci iz 1.razredov pa so že gledali v prihodnost �ez 500 let, ki je zelo romanti�na (princese in princi v razkošnih oblekah se sprehajajo po parku…). 7. Povezanost Doslej še nismo našli enakega dvorca v tujini, je pa v Dornavi in v bodo�e imamo v mislih povezanost s tamkajšnjo osnovno šolo. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V našem kraju je pozabljen, a vreden oživitve t.i. »enajst mlinski kanal«. To je kanal reke Mure, na katerem je bilo neko� 11 mlinov. Žal jih ve� ni. 2. Spomenik mojih/naših sanj /

24

C) BESEDA MENTORJEV Pri izvajanju projekta nas je najbolj navduševala ustvarjalnost u�encev. Želeli so �imve� izvedeti o življenju v dvorcu neko�. Z veseljem so poslušali zgodbe ljudi, ki so bili v mladosti povezani z dvorcem. Mladim ni vseeno kaj se dogaja z njim. Težko razumejo, da neki predpisi, zakoni, �leni in odlo�itve odraslih niso takšni kot bi lahko bili: bolj življenjski, v dobro vsem. Vrednota posvojenega spomenika se je »prijela«, tako v šoli kot v širši skupnosti. �ut za ohranjanje naše skupne dediš�ine je postal še mo�nejši.

_____________________________________

OSNOVNA ŠOLA BREŽICE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

U�ILNICA NARAVOSLOVJA V NARAVI

25

1. �asovni izvor Ideja o ureditvi so se pojavile pred štirimi leti, uresni�itev na�rta pa v šolskem letu 2002/03, ko smo pripravili na�rt in se povezali s stroko. V naslednjem šolskem letu smo pri�eli z izsekom dreves, pripravo terena… V tem šolskem letu pa z zasaditvijo, pripravo potk, napisov… 2. Živost spomenika Upamo, da bo sedaj postal živ med našimi u�enci, starši in delavci šole ter krajani. 3. Predstavitev U�ilnica naravoslovja bo u�encem neposredno omogo�ila neposreden stik z organizmi v naravi. Vanjo smo vklju�ili 39 vrst dreves, 22 vrst grmovnic, uredili sadovnjak, travnik, polje, vinograd, ribnik, pripravili pti�je krmilnice… Tako se bodo ure naravoslovja pripravljale neposredno na terenu. 4. Ogroženost Posameznim drevesom je zaradi starosti grozil propad, veliko jih je bilo neavtohtonih zato smo z našo u�ilnico želeli poskrbeti za avtohtone vrste dreves. 5. Popularnost Spomenik je postal popularen v �asu nastajanja, še bolj pa je pridobil v zadnjih dnevih ureditve in po otvoritvi 6.5.2005. 6. Legenda prihodnosti Menimo, da bodo u�enci sprejeli u�ilnico kot del svojega vsakdanjika za katero bodo skrbeli enako skrbno kot so sodelovali pri dokon�anju del pred otvoritvijo in da bo tudi del lokalne skupnosti, ki je na za�etku nasprotoval posegu, sprejel naše delo in u�ilnico kot del mesta in naše šole. 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Kot u�itelja naravoslovnih predmetov me ves �as zanima kako narediti pouk zanimiv in pester, kako u�encem �im bolj nazorno in razumljivo približati naravo in dogajanje v njej ter s tem izboljšati kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Eden bistvenih pogojev za uspešno pridobivanje znanja iz naravoslovnih predmetov je doživljanje narave in s tem izkušenjsko u�enje. Prepri�an sem, da bodo ure pouka v naši u�ilnici naravoslovja prijetne, pridobljeno znanje pa še boljše in trajnejše. Dragi u�enci in obiskovalci u�ilnice v naravi. Pri delu vam želim veliko ustvarjalnega razmišljanja.

26

Otvoritev 6.5.2005

Lojze Bavdež, u�itelj biologije, kemije in naravoslovja ter vodja projekta

OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

FOLKLORA V CIRKOVCAH

27

1. �asovni izvor Leta 1931 2. Živost spomenika Folklora je med ljudmi živa še danes – izro�ilo se prenaša iz roda v rod. Folklorna skupina Vinko Korže neprekinjeno deluje od leta 1931. 3. Predstavitev V Prosvetnem društvu deluje devet sekcij, ki s petjem, plesom, igranjem na ljudske instrumente in prikazom ljudskih obi�ajev v obliki iger skrbi za ohranjanje kulturne dediš�ine doma�ega kraja. FS Vinko Korže je ena izmed najstarejših avtenti�nih folklornih skupin v Sloveniji. Ploharji (pustni obi�aj) Štajerska noša 4. Ogroženost Mladi se aktivno vklju�ujejo v Prosvetno društvo in skrbijo za ohranjanje ljudskega izro�ila. 5. Popularnost �lani Prosvetnega društva skrbijo za popularnost in promocijo projektov, ki so povezani z obi�aji doma�ega kraja.

Avtenti�na folklorna skupina (izvirni štajerski plesi)

28

6. Legenda prihodnosti Z vklju�evanjem mladih in njihovim aktivnim delom v Prosvetnem društvu se bo tradicija ohranila v avtenti�ni obliki. Že danes za to skrbi folklorna skupina Osnovne šole Cirkovce. 7. Povezanost Folklorna skupina Vinko Korže in folklorna skupina Osnovne šole Cirkovce navezujeta na svojih gostovanjih v tujini veliko stikov z drugimi folklornimi skupinami. S temi skupinami izmenjujejo nastope doma in v tujini. Naše ljudske obi�aje smo predstavili v Hrvaški, Bosni, Italiji, Avstriji, Tur�iji, Nem�iji, Madžarski, Franciji in Poljski. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V našem kraju so še vredna oživitve še znamenja, ki jih je vseh skupaj 28. Najbolj pa izstopa slopno znamenje v Šikolah iz 16. stoletja. 2. Spomenik mojih/naših sanj Prijateljstvo Prosti �as, ki ga imam, preživim s prijatelji, jim zaupam, se z njimi igram, klepetam, veselim in po�nem stvari, ki so mi vše�. C) BESEDA MENTORJEV Najbolj zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da se vsako leto v šolsko folklorno skupino in prosvetno društvo vklju�uje veliko novih mladih �lanov, ki želijo še naprej ohranjati ljudsko izro�ilo Cirkovc.

Liljana Brglez

29

OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMA�A PIRAN A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005 PIRANSKO OBZIDJE

1. �asovni izvor Piran je zelo staro mesto. Arheologi so dokazali, da je bilo naseljeno že v prazgodovini. Uvrš�amo ga med srednjeveška mesta in spada v mrežo Združenja obzidnih mest. Piran�ani so se v preteklosti bali vdora sovražnikov, zato so se obdali z obzidjem. Najstarejše mestno jedro – Punta je bilo obzidano že v 7. st. Ker se je mesto širilo, so ga obzidali trikrat. Prvo obzidje so ve�krat obnavljali, zato so najstarejši deli obzidja ohranjeni le po delih. Vrata prvega obzidja so: Miljska, Dolfinska, Osrednja, Poljska. Drugo obzidje ima le ena vrata – Prva Rašporska vrata.. Najbolj ohranjeno je tretje piransko obzidje, zgrajeno v 15. st. 200m tega obzidja so zgradili med leti 1470 in 1533 zaradi nevarnosti vdora Turkov. Dobro so ohranjena 2. Rašporska vrata in vrata Marciana.

30

2. Živost spomenika + 3. Predstavitev

Stari Piran�ani so se v objemu mogo�nega obzidja po�utili varne. Danes je obzidje zelo pomembna in zanimiva turisti�na to�ka v mestu. Ostanki obzidja so zelo«živi« tudi med mladimi. V okviru pouka in razli�nih nacionalnih in mednarodnih projektov se odvijajo zanimive dejavnosti. U�enci iš�ejo vire, informacije, pri tem sodelujejo tudi s strokovnimi institucijami v mestu.

Obzidje doživljajo tudi skozi umetnost : - literarno: pisanje zgodbic, pesmi, legend o življenju v objemu obzidja v preteklosti in danes - športno: oblikovanje »živega obzidja« iz teles - matemati�no: merjenje in ra�unanje velikosti, dolžine, višine, volumna…obzidja - likovno: slikanje, risanje, poslikava šolskih hodnikov z motivi obzidja, oblikovanje iz

stiropora, gline in oblikovanje modela 3. obzidja iz kamna v šolskem Parku prijateljstva.

4. Ogroženost Prvo obzidje je bilo zgrajeno že v 7. st. V tem dolgem obdobju je ve�ina prvotnega najstarejšega obzidja izginila. Ohranjeni so le posamezni deli na Punti in 4 vrata: Miljska, Osrednja, Dolfinska in Poljska. Za ohranitev teh ostankov skrbi Zavod za ohranjanje kulturne dediš�ine Piran, saj je mesto Piran eno od zgodovinsko zaš�itenih mest v Sloveniji. Tretje obzidje trenutno obnavljajo. 5. Popularnost Obzidje je zelo priljubljeno med obiskovalci mesta, pa tudi med u�enci. Med poukom raziskujejo in obiskujejo obzidje, saj nam u�ni na�rti predpisujejo tudi obravnavo kraja v preteklosti in spoznavanje kulturne dediš�ine, spomenikov…

31

Sodelujemo tudi v ve� projektih: - KiK UNESCO mednarodni projekt (projektna skupina PATRIMONITO - Varuhi

kulturne dediš�ine - Dediš�ina v rokah mladih – UNESCO nacionalni projekt - Mreža evropskih obzidnih mest

Pri šolskih naporih nam pomagajo tudi lokalne oblasti in institucije (Ob�ina Piran, Zavod za ohranjanje kulturne dediš�ine, Mestni arhiv, Pomorski muzej…)

6. Legenda prihodnosti Mestno obzidje in njegov model v Parku prijateljstva naj bo del u�ne poti, pa še nekaj lepega za o�i! 7. Povezanost - Dediš�ina v rokah mladih, Mladi posvojijo spomenik - Korenine in krila (Slovenija, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Norveška, Srbija in �rna Gora, Hrvaška, Namibija) - UNESCO KLUB Piran - Šole in ustanove UNESCO SREDIŠ�A Piran (Vrtec Mornar�ek Piran, OŠ V.de Castro Piran, Gimnazija Piran..) - Mreža obzidnih mest (v živo in na daljavo): Instituto compresivo Soave, Italija St.Albert the Great College, Malta Chichester High School for boys, Velika Britanija 2 šoli iz Novega Grada, Hrvaška OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka, Slovenija OŠ Mladika Ptuj, Slovenija B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V mestu Piran je še veliko kulturnih spomenikov, ki so po mnenju u�encev (anketa) vredni ve�je pozornosti, spoštovanja in raziskovanja z namenom ohranjanja (Tartinijev spomenik, Bene�anka, Svetilnik na Punti, cerkev SV. Jurija…).

32

2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Cilji projekta so bili kar obsežni:

- pomagati u�encem nau�iti jih ceniti svoje zgodovinsko okolje - pri pouku uporabiti kulturne spomenike kot u�ne vire - u�ence usmeriti v odgovoren odnos pri na�rtovanju in izvedbi projekta - utrditi sodelovalne odnose med šolo in lokalnimi institucijami ter vzpostaviti in

vzdrževati vezi med šolami ASP mreže in drugimi slovenskimi šolami Cilje smo dosegli skozi razli�ne postopke in metode dela: iskanje virov, vsebinsko in procesno na�rtovanje dela, raziskovanje, konkretne aktivnosti v zvezi s posvojenim spomenikom… Izdelek je uporaben za u�no vzgojne namene. Pomembno je stalno sodelovanje, izmenjava izkušenj, predlogov in dobre prakse. Zahvalila bi se:

- go. Vojki Štular, županji Ob�ine Piran, - go. Milici Maslo (Ob�ina Piran) - g. Attiliu Radojkovi�u (Ob�ina Piran) - g. Ludviku Križmanu (Hidrogradnja

d.o.o.) za finan�no in fizi�no pomo� pri izvedbi projekta.

FOTO UTRINKI - IZDELAVA MAKETE PIRANSKEGA OBZIDJA

33

Mentorica: Tatjana Urši�

OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMA�A PIRAN A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SE�OVELJSKE SOLINE

34

1. �asovni izvor Kdaj so Piranske soline za�ele nastajati, ni znano, prve pisane podatke pa zasledimo v drugi polovici 13. stoletja v piranskem statutu. V dolgih stoletjih obstoja so doživljale obdobja razcveta in nazadovanja, povezana s spreminjanjem politi�nih in družbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev: Beneške republike, francoskega in avstrijskega cesarstva, Italije in Jugoslavije. V okviru dejavnosti Muzeja solinarstva se prideluje sol na na�in, ki izvira iz 14. stoletja. http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm 2. Živost spomenika Stari solinarji so precejšnji del življenja preživeli v solinarskih hišah. Danes v solinah še vedno pridelujejo sol. Solinarjev je manj in se po kon�anem delu vra�ajo v okoliške vasi, vendar še vedno »živijo« s solinami. Z njimi »živijo« tudi okoliški prebivalci: zato, ker so bili solinarji njihovi predniki, ker še vedno poslušajo njihove zgodbe, ker se ve�ina njih zaveda njihovega naravnega in kulturnega bogastva in predvsem zaradi njihove lepote, ko stara solna polja zažarijo v barvah zahajajo�ega sonca. O solinah je bilo napisanih veliko monografij, nove nastajajo. Da bi se ohranile, skrbijo tudi v Krajinskem parku in Solinarskem muzeju. http://www.o-ckpiran.kp.edus.si/predmetnaP/biologija/dejan/projekti/0203/zivljnass.htm http://kpss.soline.si/ http://www2.arnes.si/~kppomm/frames/index_s.htm 3. Predstavitev Se�oveljske soline so naše najve�je in najpomembnejše slano mokriš�e. So ogrožen ekosistem in zaradi svojih ekoloških zna�ilnosti predstavljajo življenjsko okolje mnogim specializiranim vrstam, od katerih jih je ve� deset na Rde�em seznamu ogroženih vrst. V njih najdemo vodna okolja z razli�nimi koncentracijami soli: od sladke vode in somornice v strugah reke Dragonje in Drnice, morske vode v glavnih kanalih, bazeni pa vsebujejo vodo z najrazli�nejšimi koncentracijami soli, vse do s soljo nasi�ene vode v kristalizacijskih bazenih. Blato nepoplavljenih bazenov, nasipi, solinarske hiše in trsti�je, dajejo prostor in zavetje tudi kopenskim vrstam. Med rastlinami so to slanoljubne rastline ali halofiti, ki za svojo rast potrebujejo slana tla. Ptice v solinah gnezdijo, prezimujejo ali jih izkoristijo za nujen po�itek in hranjenje med selitvijo. Tudi njihovo vodno okolje zaradi svojih posebnosti nudi ugodne pogoje nekaterim živalim, rastlinam in mikroorganizmom.

http://www.o-ckpiran.kp.edus.si/predmetnaP/biologija/dejan/projekti/index.htm http://www.kpss.soline.si/?lang=slo 1. Se�oveljske soline so ogroženo, zavarovano slano mokriš�e. 2. Predstavljajo nepogrešljiv dom številnim vrstam ptic, slanoljubnih rastlin (halofitom) in ostalim organizmom. So enkraten primer skupnega delovanja �loveka in narave.

35

3. So edine soline, ki s pomo�jo »petole« (trden zgornji sloj blata kristalizacijskih bazenov, pridobljen s pomo�jo mikroorganizmov) omogo�ajo povsem naravno pridobivanje �iste jedilne soli.

4. Ogroženost Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, so pridelovanje soli na delu solin ( Fontanigge) opustili. To je povzro�ilo propadanje solin in s tem nevarnost izginotja slanega mokriš�a kot takega. Poleg tega so soline ogrožale onesnaževanje, namerno in nenamerno uni�evanje kulturne in naravne dediš�ine zaradi neozaveš�enosti ali zaslužka, nenadzorovani turizem in želja piranske ob�ine po podaljšanju letališke steze se�oveljskega letališ�a, v obmo�je solin. Z zavarovanjem Se�oveljskih solin, dolo�itvijo upravljavca krajinskega parka ter prizadevanj naravovarstvenikov in dela lokalne skupnosti, so se razmere v zadnjem �asu v vseh pogledih izboljšale. http://www.kpss.soline.si/?lang=slo 5. Popularnost Se�oveljske soline so bile dobro znane že prej. Rezultat našega dela je med drugim ve�je poznavanje in osveš�enost med u�enci šole in tudi dela lokalne skupnosti. http://www.o-ckpiran.kp.edus.si/predmetnaP/biologija/dejan/projekti/index.htm 6. Legenda prihodnosti Ohranimo Se�oveljske soline takšne kot so, za vse tam žive�e živali in rastline ter tudi za naše kasnejše rodove. 7. Povezanost Še vedno je v Sredozemlju precej solin, katerih število pa se vztrajno manjša. Nekatere zna�ilnosti so skupne tudi z zamo�virjenimi deltami rek. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Ogroženi naravni spomeniki v naši okolici so še obalno morje okoli rta Madona, Jezeri v Fiesi, dolina Dragonje, pa tudi nekateri stari piranski in portoroški vrtovi. 2. Spomenik mojih/naših sanj

36

C) BESEDA MENTORJEV Kljub temu, da so Se�oveljske soline del narave v katerem preživim del tistega prostega �asa, ki ga namenjam raziskovanju narave, so se mi ob delu z u�enci na njih odpirali novi pogledi in nova opažanja. Ob njihovem odkrivanju solin pa se je vra�ala tudi pozornost do tistih podrobnosti, katere so z leti obiskov postale same po sebi umevne in s tem neopazne. Uspeh je v nekom vzbuditi pristno zainteresiranost in motivacijo za spoznavanje in raziskovanje. �e so to Se�oveljske soline ali katerikoli drug koš�ek pristne narave, ljubezen in vrednote nujno sledijo. Pri nekaterih u�encih mi je v tem primeru uspelo. Sami so širili pridobljeno znanje in vrednote, tako v šoli, kot doma in verjamem, da jih bodo tudi v prihodnosti. Evalvacijski anketi med u�enci šole pred za�etkom triletnega projekta in ob njegovem koncu, sta pokazali precejšnje pove�anje vedenja o zna�ilnostih in pomembnosti Se�oveljskih solin. Vendar pa je delež u�encev, ki jih slabo poznajo še vedno prevelik. Zato dela še ni konec.

Dejan Putrle

OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA, ŠKOFJA LOKA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

NAŠE MOKRIŠ�E – POPLAVNI LOG REKE SORE

37

1. �asovni izvor Naše mokriš�e je že zelo staro, v tem okolju je prisotno že ve� stoletij.Nekateri doma�ini in okoliški prebivalci ga poznajo kar dobro, spet drugim pa je nepoznano. Glede na anketo, ki smo jo izvedli med doma�ini lahko zaklju�imo, da bi se ve�ina ljudi strinjala z našim predlogom za zavarovanje mokriš�a. 2. Živost spomenika Celotno obmo�je je neposeljeno, vendar je del kulturne pokrajine, kar je razvidno iz rabe prostora. Vaš�ani so živeli s tem prostorom in se prilagajali reki, ki je premikala strugo, tudi do 100 m v enem letu. Poplavni travniki dajejo krmo, v�asih so na njih celo pasli. Enoletni poganjki grmi�astih vrb so še danes pomembni za doma�o obrt pletarstvo. Ob potoku Struga je mlin, ki je danes žal zapuš�en in zato že zelo propada. Mlinš�ica pa je še živa in preko celega leta bogato zarasla z vodnimi rastlinami. 3. Predstavitev Naše mokriš�e – poplavni log reke Sore leži v trikotniku, ki ga na Z strani omejuje cesta Lipica-Goste�e, na J reka Sora, na SZ pa visoka terasa pod naseljema Godeši� in Rete�e, na nadmorski višini okoli 330 m. Obmo�je je v ve�ji meri pokrito z gozdnimi površinami, ki niso enotne, pa� pa jih prekinjajo travniki in njive. Na J robu nad desnim bregom Sore v naselju Draga je javno odlagališ�e odpadkov. Najizrazitejši okoljski dejavnik na obmo�ju je voda, ki jo je v izobilju, tudi v najbolj vro�em in drugod sušnem poletju. Voda se pojavlja v razli�nih vodnih telesih, od reke Sore do manjših vodotokov, kjer sta bolj prepoznavna potoka Mala Sorica in Struga, ter številne mlake in luže in tudi izviri. Podtalnica Sorškega polja pride na površje na ve� mestih. Nekaj izvorov je v konglomeratnem robu terase pod Rete�ami, dobro vidni so izviri na dnu potoka Struge, najdemo pa jih tudi na mo�virnatih travnikih ter v gozdu. Prostor prekriva mozai�na vegatacija, ki se vidno odraža v bogatih rastlinskih združbah in tudi živalskih vrstah. Na tem podro�ju se po raziskavah Nacionalnega inštituta za biologijo iz leta 1999 nahaja okrog 273 razli�nih vrst višjih rastlin, 1 vrsta višjih rakov – postranice, 8 razli�nih vrst ka�jih pastirjev, veliko razli�nih vrst dvoživk in plazilcev, 40 vrst ptic od tega 38 gnezdilk in en celoletni gost ( siva �aplja), 5 vrst malih sesalcev, še 4 pa so bile dolo�ene z opazovanjem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA KVIZ: 1. Kateri je najpomembnejši okoljski dejavnik v mokriš�u? VODA. 2. Zakaj je naše mokriš�e pomembno za okolje? PESTROST RASTLINSKIH IN

ŽIVALSKIH VRST (biotski supermarket), KROŽENJE VODE IN PRETOK SNOVI (ledvice pokrajine).

3. V kakšnih oblikah se pojavlja voda v našem mokriš�u? REKA SORA, POTOKI, IZVIRI, MLAKE, LUŽE.

38

4. Ogroženost Naše mokriš�e je ogroženo predvsem zaradi naraš�ajo�ega onesnaževanja, melioracijskih posegov, zaradi dejavnosti na kmetijskih površinah in v neposredni bližini, ceste in poti, dovažanje odpadnega materiala in odmetavanje odpadnega materiala po brežini pod naselji Godeši� in Rete�e. Na ob�ino Šk. Loka je bil enkrat že naslovljen predlog za zavarovanje omenjenega obmo�ja, vendar se zadeva ni nikamor premaknila, Kot u�enci biološkega krožka pod vodstvom obeh mentoric bomo ponovno naslovili prošnjo na ob�ino in najbrž tudi direktno na Zavod za varstvo narave. 5. Popularnost Spomenik,ki smo ga posvojili smo v lanskem šolskem letu predstavili v avli naše šole s tematsko razstavo, v ta namen smo izdelali tudi maketo našega mokriš�a. Pripravili smo power point predstavitev, ki sta jo dva naša u�enca predstavila v decembru.2003 v Koloseju v Ljubljani , v okviru sre�anja UNESCO Asp-net šol. Letos smo ustvarjali slike na to temo in jih v decembru 2004 razstavili v avli naše šole skupaj s povabilom v naše mokriš�e v obliki pesmi. V lanskem šolskem letu smo posneli tudi kratek film o našem mokriš�u, ki sta ga skupaj s power pointom predstavili v juliju 2004 dve naši u�enki na poletnem taboru v Piranu. 6. Legenda prihodnosti Naše želje so, da bi se to obmo�je zavarovalo in da bi se zmanjšali negativni posegi v ta prostor. Želimo si, da bi lepota narave, hlad vode in prelepo petje ptic razveseljevali še številne prihodnje rodove, ki bodo znali spoštovati naravno dediš�ino. 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Son�ne ure v Škofji Loki Poskusili bi se povezati z lokalno oblastjo (možnost restavriranja propadajo�e son�ne ure v Puštalu).

39

2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Kot mentorici projekta naju je še posebej navdušila zagnanost in marljivost u�encev. Z veseljem sva opazovali kako so u�enci vedno bolj spoznavali lepote našega kraja in njihov pomen, še posebej našega mokriš�a. Kako so znali opazovati in kriti�no presojati posega v ta prostor. Z velikim navdušenjem so obiskovali naše mokriš�e in ga spoznavali v razli�nih podobah tekom celega koledarskega leta. Sodelovali so pri vsaki predstavitvi, izdelavi plakatov, makete, slik in videa.

Mentorici: Mateja Poga�nik in Petra Kav�i�

OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

BRJE

40

1. �asovni izvor Brje je mokriš�e ob Savi Dolinki, v dolini pod hidroelektrarno Moste. Je v dolini med Bledom na eni in Bregom pri Žirovnici na drugi strani. Oblikovala ga je Sava Dolinka, ko je tekla med peš�enimi nanosi triglavskega ledenika. Reka še vedno spodjeda bregove in poglablja strugo. 2. Živost spomenika Na obmo�ju Brja je na�rtovana gradnja nove hidroelektrarne, ki bi pomenila poplavljenje celotne površine. Tako se o posledicah govori na krajevni, ob�inski in celo državni ravni. Ena stran zagovarja potrebo po energiji in turisti�ni dostopnosti obmo�ja, druga stran pa ohranitev naravne dediš�ine, življenjskega okolja za številne živalske in rastlinske vrste. Tu je en izmed redhih rastiš� cvetlice Loeslove grezovke (liparis loeselii). Pred leti je gospa Martina Ka�i�nik našla v Brjeh 12 razli�nih redkih rastlin zaradi katerih je predlagala to obmo�je mokriš� za zavarovano obmo�je. 3. Predstavitev Sredi polj med Dobami, Gmajno in Zasipm se o�em obiskovalca, za gostim gozdnim robom na Dobravci, odpre nedotaknjen poseben svet. Prava oaza nedotaknjene narave. Globoka dolina je sestavljena iz pestrih habitatov gozdov, traviš�, grmiš�, zaraš�ajo�ih se pašnikov, obrežja reke in povirnih barij, ki so redka in ogrožena. Tu najdemo le redke sprehajalne poti, ki vodijo �loveka skozi prelepo dolino. V�asih je bilo v Brjeh jezero z otokom, reka je naravo spremenila. Danes tam najdejo zavetje in hrano živali. Tam gnezdijo redke ptice (nekatere tudi ogrožene), tam rastejo nekatere redke ogrožene rastline. Narava se spreminja po svojih starodavnih zakonih. Na južnem delu Brja so lehnjakova povirja, nenavaden svet, ki ga ustvarja izvirna voda, ki na rastline, kamne in korenine odlaga apnen�aste obloge in ustvarja krhke naravne umetnine. Nastajajo prozorni zlatorumeni slapovi domišljijskih oblik. Na žalost že en sam nepremišljen poseg vso lepoto uni�i.

4. Ogroženost Zaradi na�rtov gradnje nove hidroelektrarne je koš�ek narave hudo ogrožen. Ali bo ostal zanamcem je odvisno od mnogih dejavnikov.V Evropski uniji so jasno dolo�eni zakoni, po

41

katerih mora država dolo�iti varovana obmo�ja - med katera spadajo tudi rastiš�a Loeslove grezovke in lehnjakova povirja. U�enci smo postavili vprašanja o vrednosti naravne dediš�ine in njenega ohranjanja. 5. Popularnost 6. Legenda prihodnosti

7. Povezanost Bili smo povezani z u�enci na OŠ Bled. Naloge smo se lotili z razli�nimi predpostavkami, skupna nam je bila skrb za ohranitev narave, mokriš�, rastiš� ogroženih rastlin, zavetja za divje živali, krhkih lehnjakovih povirij. B) NOVI SPOMENIKI – Šolska FORMA VIVA 1. Pozabljeni spomeniki 2. Spomenik mojih/naših sanj

Prihodnost Brja kot mokriš�a je negotova – odlo�ajo svetniki blejske ob�ine, elektrogospodarstvo, ministrstvo za okolje, zavod za ohranitev naravne dediš�ine, lastniki parcel v Brju in še mnogo drugih. Vprašanje je, kdo bo s svojimi predlogi zmagal.

Brje je skrit svet, tako naj tudi ostane. Tam živali lahko živijo v miru. Gospod Kozinc je leta dolgo z u�enci ornitološkega krožka popisoval ptice, ki v tem mokriš�u najdejo zavetje, hrano ali gnezdiš�a. Našteli so 47 razli�nih vrst ptic, ki tu prezimujejo, od teh jih je 22 vrst razmeroma stalnih. U�enci na OŠ Bled v okviru turisti�nega krožka organizirajo ogled te zanimivosti.

42

C) BESEDA MENTORJEV V naravo smo mentorji vodili manjše skupine u�encev, pozimi, spomladi, jeseni, ... Skupaj smo opazovali spreminjanje narave, ptice in druge živali, se pogovarjali , risali prizore, ki so nam bili vše�, jih fotografirali. U�enci so bili navdušeni. Posvojili niso le Brja, ampak tudi bolj spoštovali okolico šole. Svoje ob�udovanje so povezali s preteklostjo in prihodnostjo. Med seboj so bili bolj povezani, bolj prijazni, raje so sodelovali in si med seboj pomagali. Najboj nam je bilo vše� to, da so znali u�enci povedati svoje mnenje, ga utemeljiti in ga tudi zagovarjati. Tudi pred odraslimi.

Mentorji: Boris Kozinc, Darja Katrašnik in Andreja Kova�i�

OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

ROMANSKA ROTUNDA – CERKEV SVETEGA MIHAELA

43

1. �asovni izvor 13. stoletje 2. Živost spomenika

Spomenik je živ v smislu današnje uporabe – še vedno se v njem odvijajo obredi. Selo kot vas je povezana s tem spomenikom.

3. Predstavitev Romanska rotunda – cerkvica svetega Nikolaja leži v dolini kobiljanskega potoka, na travniku pred gozdom, osamljena v družbi dveh velikih in �astitljivo starih kostanjev. Med starimi cerkvami v Sloveniji je izredna po tem. Da je okrogle oblike. Razen kamnitega podzidka, ki izravnava neravna tla, je zidana iz opeke, ki proseva skozi tanek omet, pokrita pa s stož�asto uteho. Na vzhodni strani je rotundi dodana nižja, polkrožna apsida kot oltarni prostor. Na južni strani , kjer je tudi vhod vanjo, so v steno mo�no poševno vrezana tri ozka, pokon�na okenca s polkrožnim vrhom. V notranjš�ini je valjasta stena spodaj raz�lenjena z desetimi, neenakimi, plitvimi vdolbinami, ki so polkrožno dokon�ane, njihove police pa služijo tudi kot sedeži. Tla so bila prvotno iz zbite zemlje, zdaj pa so iz opeke. Kakšnih zgodovinskih virov nimamo, saj se v neki listini posredno omenja komaj v letih 1365/66 (»in valle Lak Sancti Nicolai«, pa� pa jo opisujejo škofijske vizitacije iz 17. in 18. stoletja . Druga velika posebnost so stenske slikarije v notranjš�ini.. Nekaj desetletij po nastanku je ostala znotraj samo pobeljena. Poslikali so jo komaj sredi 14. stoletja v zgodnegotskem risarskem slogu. Zaradi slabe ohranitve teh slikarij ali pa zaradi spremenjenega estetskega doživljanja pa so rotundo na za�etku 15. stoletja na novo poslikali - v fresko tehniki.

KLJU�NI PODATKI: - NASTANEK: 13. .stoletje (natan�nega

datuma ni ); - OBLIKA: okrogel tloris, kupolasta streha; - GRADBENI MATERIAL: opeka (glina),

les; - POSLIKAVA: dva sloja fresk; - PREMER TLORISA: 1 praški �evelj ( 6,65m).

Rotunda ima vidno mesto za Prekmurje, saj nazorno kaže, kako so doživljali lepoto naši predniki pred mnogimi stoletji.

44

4. Ogroženost Kraj živi s spomenikom, zato so na spomenik ponosni in njegov obstoj zaenkrat ni ogrožen. V preteklosti je bil renoviran in spremenjen. Dogradili so mu zvonik, ki ga je precej iznakazil. Pri ponovni obnovitvi so mu na sre�o vrnili prvotno obliko in zvonik postavili posebej. Lesen zvonik bodo letos ponovno obnovili. 5. Popularnost Poznavanje rotunde je med u�enci ve�je. Spomenik so spoznali iz razli�nih zornih kotov od zgodovine nastanka, notranjosti, na�ina gradnje, gradbeni material, spremembe na njem skozi �asovna obdobja, do same okolice – biološke raznovrstnosti okoli spomenika. Približali smo jim tudi fizikalne veli�ine (povpre�en �as, v katerem sošolci obkrožijo rotundo,obseg v razli�nih merilih – palec, pedenj, laket, �evelj, ..) in umetniške veli�ine (fotografiranje, risanje v risalni tehniki, izdelava detajlov, obdelava površin, Rotunda se je prikradla v u�ne na�rte posameznih predmetov. 6. Legenda prihodnosti Rotunda – majhna cerkvica je za najstnike dolgo�asna in nezanimiva zgradba, ki jo lahko ob�udujejo le starejši. Da bi tudi mladim postala zanimiva in privla�na, so si u�enci zamislili » Park zabave in užitkov«. V njem bi poskrbeli zato, da bi z dodatno ponudbo ob rotundi ali njeni bližnji okolici popestrili možnosti preživljanja po�itnic ali vikendov. V parku je kot najpomembnejša to�ka DISKOTEKA ROTUNDA, ki ponuja poleg svoje osnovne dejavnosti – glasba, ples, pija�a – še druge možne aktivnosti: adrenalinska kolesarska proga, plezanje na najvišji bor, pustovanje, boži�ni koncert,… 7. Povezanost Selanska rotunda, ki je eden pomembnejših spomenikov romanske arhitekture v Sloveniji, je pri nas povsem osamljena. Podobne rotunde so prisotne v Vzhodnem delu Evrope ( �eška, Madžarska), kar dokazuje, da so pri gradnji tega objekta sodelovali arhitekti iz sosednje Madžarske. Ožje sorodnike ima na madžarski strani sedanje državne meje (Kallósd, Vitenyédszentpál), torej v zahodni Transdanubiji, ki je tatarski vpadi l letih 1241/42 niso tako prizadeli kakor ostalo srednjeveško madžarsko državo, v katero je bilo vklju�eno tudi slovensko Prekmurje vse do leta 1919. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Ob sami asfaltni cesti šolo krasijo tri zaš�itene preko 20 m visoke in okoli 68 let stare lipe. V kroniki dvo-razredne ljudkse šole iz šolskega leta 1934/35 smo našli tale zapis: » 17.12.1934 na rojstni dan blagopokojnega kralja Aleksandra I je proslava odpadla, pa� pa se je tega dne zasadilo na šolskem dvoriš�u v spomin na njega spominsko lipo, ki naj pozne rodove spominja na plemenitega kralja. Isto�asno se je posadilo v spomin na nastop vlade NJ.Vel. kralja Petra II. Temu �inu so prisostvovali : šolska deca z u�iteljstvom, �lani krajevnega šolskega odbora in zastopnik ob�ine.« Za posvojitev novega spomenika bomo poskušali pridobiti krajevno turisti�no društvo. 2. Spomenik mojih/naših sanj U�enci Unesco kluba so preko ankete ugotovili, da bi u�enci naše šole izbrali sonce kot simbol, za izgraditev spomenika.

45

C) BESEDA MENTORJEV Da bi ljudje mo�neje za�utili kulturni utrip v našem kraju, da bi razumeli dediš�ino in jo tako posredovali prihodnjim rodovom, smo z u�enci naše šole sodelovali v triletnem projektu MLADI POSVOJIJO SPOMENIK. Menim, da so u�enci s pomo�jo razli�nih dejavnosti spoznali kako pomembna je dediš�ina naših prednikov. S spomenikom so se seznanili iz razli�nih zornih kotov - zgodovine, zemljepisa, biologije, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, etike in družbe matematike, slovenskega jezika - in tako spoznali marsikaj novega in zanimivega ( npr. opazovali, primerjali in analizirali so razli�ne sloge in jih primerjali z umetnostni slogi Rotunde , opazovali so fotografije, raziskovali razli�ne zapise, ugotavljali spremembe na zgradbi, doživljali so naravo s vsemi �uti, popisovali rastlinske vrste in izdelovali herbarij,…) Na šoli nismo delovali le na podro�ju posvojenega spomenika, ampak smo spoznavali tudi stare obrti in obi�aje ( npr. uporaba materialov iz etnografske kulturne dediš�ine, znanje pletenja košar so vklju�iti v oblikovanje izvirne likovne kompozicije, izdelovali detajle Rotunde,…). Menim, da smo vsi sodelujo�i osvojili kar nekaj novih spoznanj. Utrinki:

46

____________________________________

OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA, CELJE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SPLAVAR

47

1. �asovni izvor Spomenik so postavili v Celjskem mestnem parku leta 1961, ker simbolizira nekdanjo plovno pot splavarjev. 2. Živost spomenika Ker je spomenik novejšega izvora, ni omenjen v pisnih virih, je pa med meš�ani zelo poznan, ker stoji v neposredni bližini parka in mesta. 3. Predstavitev Meš�ani Celja in u�enci naše šole spomenik dokaj dobro poznajo in vedo, zakaj je spomenik v našem kraju. Seznanjeni so tudi s pomenom splavarjenja. Spomenik je postavljen v Celjskem mestnem parku ob reki Savinji. V našem mestu je zato, ker simbolizira nekdanjo plovno pot, po kateri so še nekaj let po vojni, do regulacije Savinje, flosarji spravljali les iz Zgornje Savinjske doline do Save in po njej še dalje proti jugu. Spomenik je leta 1961 oblikoval akademski kipar Boris Kalin.

Ljubno – obisk muzeja 4. Ogroženost Spomenik je ogrožen predvsem zaradi vandalizma. Bil je že delno polomljen, a so ga popravili. Lansko leto so ga pobarvali , a je spomenik žal še vedno neo�iš�en. Na Zavodu za spomeniško varstvo smo dobili odgovor, da je �iš�enje predrago.

Spomenik je bil snet in polomljen Vandali so ga pobarvali

48

5. Popularnost Popularnost spomenika se je pove�ala predvsem pri u�encih naše šole, saj so se mnoge dejavnosti navezovale na spomenik. Javnost smo z našim delom seznanili, ne moremo pa trditi, da je spomenik med meš�ani postal bolj popularen. 6. Legenda prihodnosti Upamo, da bo spomenik še vedno simboliziral nekdanjo plovno pot flosarjev po Savinji. Verjetno bo tudi v prihodnje tar�a vandalov, vendar upamo, da bo za ohranitev kulturne dediš�ine takrat namenjenega ve� denarja. 1. Delo pri izbirnem predmetu ŠOLSKO NOVINARSTVO (Ga. Dragica Milojevi�)

POSVOJEN SPOMENIK SPLAVARJA

OŠ Frana Kranjca Celje je že deset let Unescova šola. Tudi me, u�enke 8. razreda, smo del dolgoletnega pestrega dogajanja in dela na podro�ju vzgoje za strpnost, ohranjanja kulturne in naravne dediš�ine, ekološke zavesti…. Eden izmed zanimivih projektov, v katerega smo se pred tremi leti, poleg še nekaterih slovenskih šol, vklju�ili u�enci takratnega 5. razreda, nosi naslov Dediš�ina v rokah mladih – Mladi posvojijo spomenik. Mi smo se odlo�ili, da posvojimo kip Splavarja, na katerega nas bližina Savinje še posebej veže. V treh letih je nastalo kar nekaj izdelkov, na katere smo zelo ponosni. Prvo leto smo se vsi u�enci seznanili s tradicijo splavarjenja na Savinji v muzeju v Ljubnem ob Savinji in spoznali ustvarjalca kipa Splavarja. To je bil kipar Boris Kalin, o katerem smo nekoliko ve� izvedeli na Unesco dnevu. Takrat smo nekateri u�enci v likovni delavnici kip narisali z ogljem. Celoten projekt smo predstavili na Unesco panoju v avli šole in na šolski spletni strani, ob zaklju�ku prvega leta pa je nastala tudi brošura z naslovom Splavarjenje na Savinji. Drugo leto smo objavili �lanek o projektu v šolskem glasilu, ki je nastal v okviru izbirnega predmeta šolsko novinarstvo. Na projektnem dnevu (Unesco dan) Moje mesto skrivnosti šepeta, smo ugotavljali, kako dobro poznajo Splavarja Celjani – naredili smo namre� anketo med mimoido�imi ob�ani. Najve� �asa pa smo namenili scenariju za film, pripravam in snemanju kratkega dokumentarnega filma, kjer smo predstavili pot od šole do spomenika. In letos je tu že tretje leto! Na šolskem radiu smo imele tematsko oddajo. U�ence smo seznanile z delom, ki smo ga do sedaj opravili. Na letošnjem Unesco dnevu, ki smo ga izvedli v sredo, 25. 5. 2005, smo sodelovale v kiparski delavnici, kjer smo iz odpadnih kosov kovine ustvarili futuristi�ni kip Splavarja. In zdaj, za zaklju�ek, pišemo še �lanek za �asopis…. Na vse, kar smo v teh treh letih naredile in se nau�ile, smo zelo ponosne. Vesele smo, da smo dobile to priložnost, da smo Sloveniji predstavile koš�ek v mozaiku kulturne dediš�ine mesta Celja.

Anja Kolman, Barbara Volk, Sari Jagarinec

�lanek je bil objavljen:

- v �asopisu Novi Tednik; 21. 06. 2005; 60/št. 45 - v tedniku Celjan; 08. 06. 2005, št. 230

49

U�enke šolskega novinarstva ob izdelanem futuristi�nem spomeniku.

2. Izdelava futuristi�nega spomenika V kiparski delavnici so u�enci izdelali futuristi�ni spomenik Splavarja, ki je razstavljen v avli naše šole. Mentor je bil u�itelj Cveto Prevodnik.

3. Izdelovanje splavov

Izdelka u�encev 4. razredov

50

7. Povezanost Države s podobnim spomenikom nismo našli, smo pa s pomo�jo španskega asistenta, ki je bil v šolskem letu 2002/03 kot asistent na naši šoli, spoznali pomen in zna�ilnosti splavarjenja v Španiji. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki A) V Celju bi bilo potrebno poskrbeti za lapidarij pokrajinskega muzeja. Kamniti rimski spomeniki so postavljeni na prostem za Pokrajinskim muzejem in so izpostavljeni vremenskim spremembam in vandalizmu, ker so povsem nezaš�iteni. Potrebno bi bilo postaviti vsaj ograjo. B) Enako je prepuš�ena zobu �asa tudi hiša v Pe�ovniku pri Celju, v kateri je prebivala svetovna popotnica in pisateljica Alma Karlin. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV V šoli je bila vrednota posvojenega spomenika zelo dobro sprejeta. U�enci so radi sodelovali, saj nam spomenik pri�a o zanimivi preteklosti našega kraja. Vsi u�enci šole so bili vklju�eni v posameznih dejavnostih, 12 u�encev pa je pri vseh dejavnostih redno in aktivno sodelovalo. S strani javnosti je bila izražena podpora in naklonjenost do našega dela in pohvaljena je bila predvsem skrb mladih za ohranjanje kulturne dediš�ine.

Sergeja Lon�ar

51

OSNOVNA ŠOLA GRIŽE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

LIPA

Razglednica – razpoznavni znak našega spomenika 1. �asovni izvor Naša lipa je bila posajena na silvestrovo 1899. Zgodba o njeni posaditvi je naslednja: «Posvojena lipa stoji sredi vasi, ob vodnjaku ter ob cesti, po kateri so neko� prevažali premog. K vodnjaku pod lipo so hodile ženske po vodo. Vaški fantje pa so pod lipo prepevali ljudske pesmi z namenom, da njihovemu petju prisluhnejo tudi dekleta. Pripetilo se je, da so kdaj koga premikastili, zato so si fantje s sabo prinesli kakšno palico. Pod lipo so se fantje zbrali tudi na silvestrovo 1899, ko je eden izmed pevcev, pri odhodu pozabil palico iz lipovine, ki jo je globoko potisnil v zemljo. Ta lipova palica je pognala korenine iz katerih je zrasla lipa današnjih razsežnosti». 2. Živost spomenika Spomenik stoji sredi vasi, ob križiš�u cest proti Zabukovici, Preboldu in Migojnicam. Na mestu kjer stoji so stavbe, ki so pogosteje obiskane: cerkev s pokopališ�em, gostilna in trgovina. Drevo v spodnjem delu, nekoliko od debla, obdaja oglasna deska, kjer se ustavljajo ljudje, da prebirajo krajevna obvestila. Spomin na lipo pa je razviden tudi iz pesmi prababice ene izmed u�enk, ki je napisala pesem o lipi, v spomin na �ase, ko je v bližini stala stara osnovna šola.

52

�e ji veter boža veje, se mu stara lipa smeje.

Stara lipa še stoji, se viharjev ne boji.

Stara lipa tam sameva, kadar sonce jo ogreva. A nato se skloni vase,

spomni se na stare �ase.

Tam je stara šola stala, se mladina je igrala.

Zdaj že dolgo tega ni, a stara lipa še stoji.

Marija Vozli� Ostereuch

3. Predstavitev Naši u�enci so lipo raziskovali pri razli�nih predmetih. Pri likovni vzgoji so si u�enci po ogledu lipe narisali skico drevesa. Ta jim je bila predloga za posebno zvrst grafi�ne tehnike, imenovane KOLAGRAFIJA. Eno izmed risb so tudi izbrali za naslov našega zbornika o lipi in za razglednico. Pri glasbeni vzgoji so se u�enci nau�ili Jenkovo pesem »Lipa zelenela je«. Pri zgodovini so iskali pisne in ustne vire o zgodovini drevesa. Pri slovenskem jeziku so pisali pesmice o lipi in domišljijski spis »Lipa pripoveduje«. Pri biologiji so si ogledali drevo, naredili odtis skorje in dolo�ili vrsto. Na osnovi opazovanj skorje in listov so ugotovili, da je drevo lipovec (Tilia cordata). Pri angleškem jeziku so u�enci bogatili besedni zaklad z novimi besedami na temo lipa. Pri matematiki pa so zrcalili sliko drevesa preko premice in to�ke.

Lipa pri matematiki (zrcaljenje skice drevesa preko premice) in pri angleškem jeziku (u�enci so iskali angleške izraze, ki se nanašajo na lipo v osmerosmerki ter pojasnili njihov pomen s pomo�jo slovarja.

53

Trije klju�ni podatki o spomeniku. • Naša lipa je bila posajena na silvestrovo 1899. • Nasajena je bila naklju�no, ko je eden izmed vaških fantov, ki je tisti ve�er z drugimi

prepeval ljudske pesmi, pri odhodu palico iz lipovine globoko potisnil v zemljo. • V rodu lipa se v slovenskem prostoru pojavljata dve vrsti: lipa (Tilia plathyphyllos) in

lipovec (Tilia cordata). Naše drevo je lipovec (T. cordata). Glavna razlika med vrstama je v tem, da ima lipovec manjše liste, do 7 cm, lipa pa od 8 – 12 cm in da so žilni koti listov lipovca na spodnji strani rde�e rumeno dlakavi, pri lipi pa so žilni koti bledo dlakavi.

4. Ogroženost Na osnovi opazovanj pri biologiji smo ugotovili, da je drevo zdravo (zdravi listi, deblo), ter da mu ne grozi propad. KS Griže je ob vodnjaku pod lipo postavila lepo oblikovano kovinsko pipo s streho, kot spomin na stare �ase, saj je bil to prvi zgrajeni vodnjak v Grižah in tako prispevala k obujanju kulturne dediš�ine. 5. Popularnost U�enci pozornejše opazujejo posvojeno drevo. Tako nas v razredu obveš�ajo kaj se z lipo dogaja: da je za�ela zeleneti, da cveti, da so nabirali njene plodove. 6. Legenda prihodnosti �� !��! �� "�� # � � �� $ �� %�� &� �� "�$� �� '�� ( � � � �� "�� )� �� "� ��(�� *�� "��+,�� ( �� $�� )�� "�� ! ��-��'�.� (�"� �� .�� )�"�� %�� $� �� /� �� 0� �� !�� #�� (��$ �� $�� !� �� "�� )� �� )� � �� /�" � � �� "�� )�� "��( �� 1�� )�� ( �� 2�� )�� "�� "��3 �� "��

4��5��)�6��7 �� 7. Povezanost Lipovec (Tilia cordata) uspeva v Evropi od Španije do Kavkaza. V gorskih obmo�jih ne uspeva, je pa pogosto drevo v gri�evnatem svetu. Konkretne povezave z drugo državo in šolo nismo iskali.

54

B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Spomeniško si želimo zaš�ititi staro osnovno šolo. Spremenili bi jo v muzej ter tako omogo�ili spoznavati v kakšnih razmerah so se u�ile naše babice in dedki. 2. Spomenik mojih/naših sanj U�enci so med vrednotami izbrali spoštovanje. Kadar mi gledamo na druge spoštljivo, lahko podobno pri�akujemo od drugih. Spoštljiv odnos nam dobro dene. Narava nam daje kisik, hrano, vodo, življenjski prostor, torej je pomembno, da ohranimo spoštljiv odnos do narave, saj je le-ta zagotovilo našega preživetja. C) BESEDA MENTORJEV Ob zaklju�ku projekta smo u�ence in u�itelje vprašali, kaj jim je bilo pri delu vše�. U�encem je bilo vše�:

• risanje pri likovnem pouku, • delo na terenu, • prakti�no delo, • petje pesmi, • ustvarjanje pri slovenš�ini, • raziskovanje in dogodivš�ine, • da je lipa tako stara, • delo v skupini, • sodelovanje s sošolci, • da so zvedeli nekaj novega o svojem kraju, • da so vložili skupen trud v projekt.

Kaj pa je bilo vše� u�iteljem?

• �� kreativnost u�encev, • samostojnost pri delu, • motiviranost, • sproš�enost, • korelacija med predmeti in • timsko delo.

Želimo si, da bi lipa še dolgo stala, da bi o njeni preteklosti izvedeli tudi drugi in bi znali ceniti to, kar pomeni.

___________________________________

55

OSNOVNA ŠOLA HORJUL A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

PORTALI V HORJULSKI DOLINI

1. �asovni izvor Vsi ohranjeni portali, vsa stara vrata doma�ij v naši ob�ini, ki so bila postavljena do 1. svetovne vojne, so bila dostopna in niso bila preve� predelana. Najstarejša imajo letnico 1789 (leto francoske revolucije), najve� pa jih ima letnico 1905, ko j e Horjul pogorel. Dobri dve stoletji so obrtnikove roke oblikovale umetnine: portale. 2. Živost spomenika Spomenik je med ljudmi zelo živ. Napisana je knjižica » Portali v horjulski dolini », izšel je tudi koledar. 3. Predstavitev Tako kot drugje po naši deželi nam poleg naravne dediš�ine zbudijo pozornost tudi dela �loveških rok, nekatera tudi stoletja stara. Že od dale� nas pozdravljajo zvoniki starih cerkva in še dalje po hribovskih vaseh pa nam zbudi radovednost marsikatera stara doma�ija. Najve� sre�e so imela stara vrata. Ti kme�ki portali v vaseh ne izstopajo tako izrazito samo zaradi lepote kamna, lesa in železa, ampak predvsem zaradi umetnostno zgodovinske vrednosti . Najve� ob�udovanja so deležne obrtniške veš�ine tistega �asa.

56

4. Ogroženost Zanimivo usodo so doživela vrata »Pri Jak« »na Vrzdencu«. Po bombandiranju v II. svetovni vojni so ležala raztreš�ena naokoli, a so jih zopet sestavili. Nekatera vrata so celo sestavili v nove stavbe. Do ponovne ogroženosti ne bo prišlo, ker vaš�ani znajo paziti na svojo kulturno dediš�ino. 5. Popularnost Pred posvojitvijo je vsak sam nekako pazil na svoja vrata, po posvojitvi pa so postala zelo znana in ljudje �isto druga�e gledajo na njih in so še prav ponosni. 6. Legenda prihodnosti �e bi �ez petsto let doživeli invazijo vesoljcev, bi nam taka vrata prišla še kako prav, zato ker so druga�na in vsaka stvar ima svojo vrednost … 7. Povezanost Trenutno nismo še povezani z nobeno državo, ker smo še zelo »mladi« Unescovci. V prihodnosti pa bomo delali na tem. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki - �rna kuhinja (Vrzdenec, Žažar) - relief Franca Kralja - kapelica sv. Antona ( Ple�nikovi u�enci) Ta trenutek se še nismo odlo�ili na katerem projektu bomo delali in raziskovali (takoj ko se bomo odlo�ili podamo poro�ilo). 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Presene�ena sem bila, kako so u�enci sodelovali pri nastajanju tega projekta. Vzpodbudno je, da tudi mlade skrbi za slovensko kulturno dediš�ino in tako tudi z njihovo pomo�jo del�ek nje ne bo utonil v pozabo.

__________________________

57

OSNOVNA ŠOLA KAPELA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SKORŠ

Skorš – eno najdebelejših in najstarejših dreves te vrste v Murš�aku 1. �asovni izvor Posebnih podatkov o �asovnem izvoru te ogrožene samonikle drevesne vrste skorš nimamo. V vasi Murš�ak v Ob�ini Radenci raste zelo staro mogo�no drevo, ki sodi med najdebelejša in najstarejša drevesa te vrste v Sloveniji. Njegov obseg izmerjen v prsni višini znaša 351,5 cm. Debelejši je le še skorš, ki uspeva v Senušah (352 cm). 2. Živost spomenika Z meritvami višine in obsega Plavecovega skorša v Murš�aku nas je zanimalo, ali je drevo še vedno v dobrem stanju in še vedno raste in pridobiva na obsegu. Znano je, da drevesa v mladosti pridobivajo na višini, kasneje na obsegu debla. To trditev smo potrdili tudi z meritvami mladega skorša, ki smo ga posadili v šolskem parku, in sicer 31.3.2002. Prvo leto po sajenju je bil višinski prirastek najmanjši, kar je posledica prilagajanja drevesa na novo rastiš�e in intenzivne rasti korenin.

58

3. Predstavitev Ugodne naravne razmere in �lovekovo delo so v preteklih dveh tiso�letjih ustvarile slovensko pokrajino. Poseben pe�at slovenski krajini daje gozd, saj ve� kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi. Pestrost rastiš� se odraža tudi v pestri sestavi gozdov. Osnovni graditelj gozdov so razli�ne drevesne vrste. V vasi Murš�ak v ob�ini Radenci raste zelo staro mogo�no drevo skorš, ki sodi med najdebelejša in najstarejša drevesa te vrste v Sloveniji. Tako smo zbrali podatke o razširjenosti, poznavanju in uporabnosti te drevesne vrste v krajevni skupnosti Kapela. Zanimalo nas je, kako rasteta skorš v Murš�aku in mlado drevo skorša, ki smo ga posadili v šolskem parku. Zbrali smo podatke o številu drevesnih sadik, skorša, ki so bila posajena v gozdove na širšem obmo�ju Murske Sobote (desni breg Mure) v obdobju od leta 2000 do 2005. Ob sodelovanju z gozdarji iz obmo�ne enote Zavoda za gozdove smo poskrbeli za sve�ano postavitev table ob skoršu v Murš�aku. Tako smo želeli opozoriti na to posebno drevesno vrsto tudi ob�ane ob�ine Radenci in naklju�ne obiskovalce. Iz plodov skorša smo kuhali tudi marmelado. Na šoli je nastala tudi raziskovalna naloga pod vodstvom mentorice Anastazije Avsec. Raziskovalno nalogo smo predstavljali tudi na Regionalnem centru ZOTKS v Murski Soboti, kjer smo prejeli srebrno priznanje.

4. Ogroženost Skorš je ogrožena samonikla drevesna vrsta. Z anketnim vprašalnikom smo zbrali podatke o razširjenosti, poznavanju in uporabnosti skorša v Krajevni skupnosti Kapela. Ugotovili smo, da krajani Murš�aka in Murskega Vrha bolje kot ostali krajani KS Kapela poznajo drevesno vrsto skorš in Plavecov skorš. Zbrali smo podatke o številu drevesnih sadik, skorša, ki so bila posajena v gozdove na širšem obmo�ju Murske Sobote (desni breg Mure) v obdobju od leta 2000 do 2005. 5. Popularnost Ob prebiranju seznama gozdarjev Pomurja smo ugotovili, da raste v radenski ob�ini v kraju Murš�ak zanimivo drevo skorš, izjemne starosti in velikosti. Takrat smo prvi� slišali za to drevesno vrsto. S vprašalnikom nismo dobili nobenih informacij o novih lokacijah skorša v Ob�ini Radenci, oziroma o uporabnosti plodov in lesa. Kot stara imena za skorš so navajali imena, ki smo jih že poznali. V septembru 2003 smo nabrali plodove skorša in se lotili kuhanja marmelade, saj smo izvedeli, da je bila skorševa marmelada zelo cenjena in so jo prodajali v lekarnah kot zdravilo proti driski.

59

6. Legenda prihodnosti Menimo, da smo se v letih od 2002 leta dalje, odkar smo posvojili spomenik, o skoršu veliko nau�ili. Hkrati smo pove�ali tudi zanimanje krajanov Ob�ine Radenci za to drevesno vrsto. Skupaj z gozdarji smo poskrbeli, da bo ostal skorš še naprej samonikla drevesna vrsta, saj je bilo v štirih letih posajenih kar 675 skorševih sadik v gozdove. Ponosni smo, da skorš dobro uspeva tudi v našem šolskem parku. Naredili smo tudi raziskovalno nalogo o skoršu, ki nam ponuja tudi možnosti nadaljnega raziskovanja skorša o kalivosti skorševih semen ali meritvah obsega mladega skorša. 7. Povezanost Debelejši je skorš, ki uspeva v Senušah (352 cm), vendar ga nismo posebej raziskovali in povezovali z našim posvojenim spomenikom. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V našem kraju je bilo dolga leta pozabljeno in skoraj izbrisano kulturno delo pesnice Ljudmile Poljanec – Nataše. V svojem �asu je imela veliko vlogo na Kapeli. Ponovno smo oživili njeno delo s ponovnim izvodom njenih pesmi, ki jo je omogo�ila Ob�ina Radenci. Na Kapeli imamo tudi spominsko ploš�o, posve�eno tej pesnici. U�enci spoznavajo njeno življenje in delo tudi pri urah slovenskega jezika. Upam, da bomo to kulturno delo znali ceniti še naprej. 2. Spomenik mojih/naših sanj V sodobnem �asu se zmeraj bolj izgubljajo vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje … Veliko nesoglasij, nasilja ter vojn pa prinaša predvsem nestrpnost. Zato je naš spomenik sanj – strpnost. Vedno znova se moramo u�iti o druga�nosti in jo sprejemati. To nas bo bogatilo, osre�evalo in pripravljalo na težke preizkušnje v življenju. Že v osnovnih šolah je vse preve� nasilja. Na šoli smo se odlo�ili, da bomo izvedli projekt Prepre�evanje nasilja in iskali rešitve, ki bi nasilje prepre�evalo. C) BESEDA MENTORJEV Najve�je zadovoljstvo smo dosegli, ko smo se zavedali, da lahko nekaj pripomoremo k ohranjanju našega spomenika. V šolskem parku smo zasadili tudi drevesno vrsto storša in s tem omogo�ili, da u�ence in druge obiskovalce vedno znova opominja nase. Naredili smo tudi raziskovalno nalogo in s tem poglobili in razširili znanje o našem spomeniku. Naš spomenik torej živi med nami. Vedno znova ga opazujemo, negujemo in skrbimo zanj.

Alenka Vuzem

60

OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA, JESENICE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

BRANCLJEVA HIŠA NA KOROŠKI BELI

1. �asovni izvor Letnica na portalu je 1761. 2. Živost spomenika Spomenik med ljudmi ni živ, zato smo ga izbrali za posvojitev. 3. Predstavitev Ugotovili smo, da je bila hiša v preteklosti zelo pomembna. Bila je kme�ka hiša, ker pa je stala ob pomembni trgovski poti, ki je vodila preko Karavank v Avstrijo, je bilo v njej dolgo �asa tudi gostiš�e, v katerem so se ustavljali trgovci in popotniki. Še danes je pomembna, ker je edini ohranjeni primer stavbne dediš�ine tistega �asa v našem okolišu. • Slovenska kme�ka hiša je imela naslednje prostore: vežo, hišo, kamro in �rno kuhinjo. • Portal vhodnih vrat na Brancljevi hiši je iz zelenega kamna, imenovanega pera�iški

andezitni tuf, ki so ga v tem delu Gorenjske pogosto uporabljali pri gradnji. • V Brancljevi hiši je bil rojen o�e znamenitega Slovenca Matije �opa.

61

4. Ogroženost Hiša je ogrožena, ker so v njej lastniki v nekaterih prostorih že opravili prezidave, ki so spremenile prvotno podobo hiše. Zavzemamo se, da bi hišo zaš�itili in v njej uredili manjši muzej ter jo uporabljali za kulturne prireditve in delavnice. V njej naj bi bila tudi stalna zbirka predmetov, ki so jih v �asu, ko je hiša živela, uporabljali v gospodinjstvu in pri delu. Doslej še nismo uspeli dose�i ni�esar v zvezi z ohranitvijo, ker so kot obi�ajno problem finan�na sredstva. 5. Popularnost Pred posvojitvijo je za hišo vedelo komaj 3% odstotke u�encev naše šole. V glavnem so bili to u�enci, ki živijo v bližini Brancljeve hiše. Sedaj po podatkih ankete hišo pozna 37% u�encev naše šole. 6. Legenda prihodnosti 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Spomenik botaniku Valentinu Plemlju na farni cerkvi, Javorniški slapovi. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Pri vodenju projekta me je najbolj navduševalo timsko delo, povezovanje med u�enci, njihova zagnanost za sodelovanje. Klju�ni uspeh je pridobitev dovoljenja sedanjih lastnikov hiše, da se hiša predstavi javnosti. Prav gotovo se je bogatil tudi svet vrednot nasploh, ker so se u�enci povezovali v skupnem delu, rojevala so se nova prijateljstva…

________________________________

62

OSNOVNA ŠOLA MARIJE VERE, KAMNIK A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

MARIJA VERA

1. �asovni izvor U�enci OŠ Marije Vere so se odlo�ili, da bodo v okviru projekta Mladi posvojijo spomenik svoje delo posvetili veliki slovenski igralki Mariji Veri in posvojili njeno spominsko ploš�o. Marija Vera se je rodila 22.11.1881 v Kamniku in umrla v Ljubljani 12.1.1954. Bila je prva, slovenska akademsko izobražena igralka, hkrati pa še režiserka, pedagoginja in dramatizatorka. Turisti�no društvo Kamnik je zbralo denar za spominsko ploš�o, ki so jo odkrili ob njeni stoletnici na rojstni hiši igralke. Naša šola je posvojila njeno spominsko ploš�o v letu jeseni 2003 in od takrat dalje skrbimo za njo. 2. Živost spomenika Marija Vera je ponovno zaživela v Kamniku, ko so se naši u�enci v okviru projekta Mladi posvojijo spomenik odlo�ili, da bodo posvojili njeno spominsko ploš�o. Razen nekaj slik nismo imeli ni�esar, kar bi lahko pokazali u�encem, njihovim staršem ali naklju�nim obiskovalcem, kadar so nas vprašali: " Kdo je bila Marija Vera?"

63

Vse do leta 2000 je Marija Vera živela le na naši šoli, nanjo smo se spomnili ob njenem rojstnem dnevu. Ankete so nam pokazale, da ve�ina krajanov ne ve, kdo je bila Marija Vera in kje je njena rojstna hiša v Kamniku. 3. Predstavitev S posvojitvijo spominske ploš�e so naši u�enci spoznali preteklost in življenje Marije Vere, spoznali pomen in vrednost kulturne dediš�ine (spominske ploš�e in rojstne hiše) ter prevzeli skrb za ohranjanje spominske ploš�e zato, da bodo tudi naši zanamci vedeli, kdo je bila Marija Vera. 4. Ogroženost Spominska ploš�a visi na pro�elju hiše, ki dolga leta ni bila vzdrževana. Sedanji lastnik hiše ne živi v našem kraju in je zapuš�eno hišo pustil propadati. Leta 2004 smo ob obletnici smrti igralke spominsko ploš�o na njeni rojstni hiši o�istili in ob njo namestili cvetli�ni aranžma. V pritli�ju hiše smo pod spominsko ploš�o v okensko vitrino namestili plakat, na katerem smo predstavili življenje in delo igralke. Poskrbeli smo tudi za zamenjavo razbitega okenskega stekla. O žalostnem stanju hiše smo obveš�ali tudi pristojne na ob�ini. Po dolgotrajnem prizadevanju je lastnik pred kratkim za�el hišo obnavljati. V njej bo uredil stanovanjsko poslovne prostore. 5. Popularnost Pred posvojitvijo so rezultati ankete, ki so jo izvedli u�enci naše šole potrdili, da veliko umetnico pozna le malo Kamni�anov. Z našim projektom nam je uspelo približati Marijo Vero našim u�encem in prebivalcem Kamnika. Posvojitev spomenika pa je pritegnila tudi medije. O projektu so poro�ali:

• RTV Slovenija – v rubriki MAGNET • �asopisi: Delo, Slovenske novice, Gorenjski glas, Kamniški ob�an • RTV Slovenija je v marcu 2005 za�ela z izdelavo dokumentarnega filma o umetnici,

ki bo predvidoma predvajan v septembru 2005. V Kavarni Veronika in Turisti�ni agenciji Kamnik, kamor pogosto zaidejo turisti, so na razpolago zgibanke, kjer je predstavljena igralka in njena rojstna hiša s spominsko ploš�o. Naši u�enci skrbijo za spominsko ploš�o tako, da jo enkrat letno o�istijo in okrasijo z ven�kom rož. vsi naši u�enci pa si njeno rojstno hišo s spominsko ploš�o ogledajo v okviru kulturnega dne Kamniški rojaki. 6. Legenda prihodnosti Minilo je že sto let od leta 2005.

Marija Vera je zaživela v vsem svojem sijaju. Na naši šoli se na dan njenega rojstva organizira državno tekmovanje šolskih dramskih skupin.

V mestu se novo gledališ�e imenuje po Mariji Veri. Njena rojstna hiša je lepo obnovljena. Postala je gledališki muzej, kjer se u�enci

seznanjajo z gledališko umetnostjo. OŠ Marije Vere in Kulturno društvo Marije Vere bosta v njej organizirala razli�ne prireditve in razstave.

7. Povezanost Iš�emo šole, ki se imenujejo po gledaliških igralcih in poskušali bomo navezati stik vsaj z eno OŠ v tujini, kjer je Marija Vera delala.

64

B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V letošnjem letu so odkrili v Kamniški Bistrici spomenik Valentinu Slatnarju Bosu, ki je bil bistriški gorjan, plezalec, lovec, gorski reševalec. S posvojitvijo tega spomenika želimo obuditi pozabljeno planinsko zgodovino kraja in okolice ter vzbuditi zanimanje za življenje in delo naših prednikov. Pri posvajanju spomenika želimo pridobiti sodelovanje s �lani Planinskega društva Kamnik. 2. Spomenik mojih/naših sanj Nikoli se nisem vprašala komu ali �emu bi postavila spomenik. Zdaj, ko razmišljam mi najprej pride na misel slavne osebe iz zgodovine (znanstveniki, pisatelji, pesniki). Razmišljam o osebah, ki so v preteklosti naredili veliko, a so utonili v pozabo. Takrat se spomnim mojega pradedka. V vasi, kjer je živel, se ga še danes spomnijo, saj je za izboljšanje življenja v vasi naredil veliko. Kadar so pozimi popokale cevi za vodo, je iz bližnjega mesta naro�il nove. Nato je sam zamenjal stare cevi z novimi. Popravil je številne strehe sovaš�anom ter popravil zvonik vaške cerkve. Vendar sem prepri�ana, da praded ne bi želel, da mu vaš�ani postavijo spomenik. Na stara leta je govoril, da se veli�ina �loveka meri po tem, koliko ljudi ga ohrani v lepem spominu. Sama bi spomenik postavila prijateljstvu, ljubezni in sre�i, saj so to vrednote, ki mi najve� pomenijo. Veliko mi pomenijo tudi odkritosr�nost in iskrenost. Mislim, da je to najbolj pomembno za sre�no življenje.

Maja Rankovi�, 8.b/9 Hm, spomenik mojih sanj. Kaj bi napisal o tem? Meni se zdi zelo pomembna vrednota ljubezen. Pomembno je, da se imamo radi, ljubimo drug drugega. Sicer na vem, kako bi to upodobil, ampak domišljija podre marsikatero oviro, ki je sicer ne bi mogli. Ljubezen je absolutno vredna spomenika, �e bi se le spomnil, kako bi postavil bronasto podobo ljubezni. Spomenik ljubezni bi verjetno prikazal kako druga�e. S prijazno besedo, z medsebojno pomo�jo, z zgledom… Sploh ne vem, kako bi definirali ljubezen? Ne vem! Mogo�e se vam moje besede zdijo nesmiselne. Pa se vrnimo k spomeniku. Mogo�e nam je vsem že malo bolj jasno, kako bi izgledal 'bronasti Spomenik ljubezni'.

Rok Bertoncelj, 8.c Spomenik mojih sanj bi postavila življenju. V življenju je veliko dobrih in slabih stvari. Velikokrat nam je težko, vendar se vse obrne na boljše. Življenje je velika vrednota, zato jo je potrebno uživati. Uživati ne pomeni uživati z drogami, alkoholom, z raznimi poživili. Lahko tudi druga�e. Že pogled na sonce, naravo je lahko užitek.

Sanja Boži�, 8.c

65

C) BESEDA MENTORJEV Naša šola je prevzela ime po gledališki igralki Mariji Veri. Raziskali smo njen življenjepis in njeno gledališko kariero. Z rezultati smo najprej seznanili u�ence in starše šole, potem pa še širšo javnost. Obnovili smo spominsko ploš�o na njeni hiši in obiskovali njen grob. Sedanji lastnik hiše se je kon�no po dogovoru s pristojnimi odlo�il, da bo hišo obnovil, saj je obnove resni�no potrebna. Z delom nameravamo nadaljevati in širiti naše znanje o Mariji Veri. Televizija je posnela dokumentarni film o tej veliki a premalo znani igralki. Film so snemali v sodelovanju z našimi u�enci in u�itelji. Dosegli smo, da se danes o Mariji Veri veliko ve� govori, da jo poznajo vsi u�enci in da so jo sprejeli za svojo.

_________________________________

OSNOVNA ŠOLA DR. ANTONA TRSTENJAKA NEGOVA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

DR. ANTON TRSTENJAK

66

1. �asovni izvor Dr. Anton Trstenjak je ena od najbolj spoštovanih in znanih imen med Slovenci v 20. stoletju. Izhajal je iz Prlekije, iz ugledne in dobre kme�ke družine v Rodmošcih. Vse življenje je bil ponosen na svoj rodni kraj, na modrega o�eta in na sr�no dobro mater. Bil je pokon�en Slovenec, vse razlike je znal povezati v celoto. Njegov slogan je bil vedno: »Vküp držmo« ( držimo skupaj). Ljudem v stiski je znal svetovati, pomagal je študentom, ki so iz njegovih doma�ih logov prihajali v Ljubljano študirat in veliko je pisal. Za �loveka, za ljudi. Trstenjaka je odlikoval vrhunski razum, široka izobrazba ter delavnost, pridnost in organiziranost. Kdor je Trstenjaka poznal, ve za njegovo �lovekoljubnost in za njegovo veliko skrb vzpostavljanja in ohranjanja dobrih medsebojnih �loveških odnosov. Nikoli ni klonil pod težo problemov in skrbi, pa� pa je pozitivno in spodbudno zrl v prihodnost. 2. Živost spomenika Dr. Anton Trstenjak ni živ le med svojimi rojaki, ampak znan in spoštovan tudi izven meja. Tisti, ki so imeli možnost z njim se v »živo sre�ati«, se tega dogodka spominjajo z globokim doživetjem in ob�udovanjem tega prleškega misleca. Danes je v njegovo �ast poimenovana po njem naša šola (pristanek je dal dr. Trstenjak sam, �eprav z veliko zadržanostjo skromnega �loveka), Trstenjakov dom v Gornji Radgoni, Trstenjakova pot po ob�inskih poteh in v letošnjem januarju smo izvedli prvi Pohod na Trstenjakovo doma�ijo. Ravno zaradi poimenovanja šole po njem, smo spremenili tudi znak šole. V maju je Cilka Dimec Žerdin izdala knjižico »Oj, hišica o�etova«, kjer se dotika življenja Trstenjaka v njegovem otroštvu do trenutka, ko je postal duhovnik. 3. Predstavitev Šola kot ustanova, s svojim poslanstvom, z neprestanim prizadevanjem, oblikuje umske zmožnosti, s tem pa razvija sposobnosti pravilnega presojanja, uvajanja v kulturno dediš�ino, ki so jo ustvarili prejšnji rodovi, goji �ut za vrednote in pripravlja u�ence za življenje. V okviru tega smo se že pred leti odlo�ili za širši šolski projekt »Znani doma�ini« in najve� �asa, pozornosti in raziskovalnega duha smo posvetili prav odkrivanju življenjskih sledi dr.Antona Trstenjaka. U�enci so obiskali njegove sorodnike, u�ence in krajane, njegove sodelavce in dobre znance in jih intervjuvali. Brskali so po strokovni literaturi in spremljali �asopisne �lanke. Sinteza vsega ugotovljenega je zbrana v brošuri Sled njegove hoje med ljudmi. Takega misleca, ki najde primerno besedo tudi za preprostega �loveka, se ne more pozabiti. Znal je govoriti v visoko strokovnem jeziku, znal pa je to veli�ino svojih spoznaj do življenjski resnic, povedati na preprost na�in, a na svoji globini zaradi tega niso �isto ni� izgubile. Ko spoznavamo njegova dela, postajamo vedno bolj »zasvojeni« in njegove misli po�asi postajajo del naših. Za Unesco kviz smo posredovali tri vprašanja, ki so bila objavljena tudi kot gradivo za pripravo na kviz. Njegovo veliko vrednost vidimo v vrednotah o katerih govori in pozitivnem odnosu do so�loveka. Nikoli kot �lovek ne smeš izgubiti upanja pa tudi odpuš�ati moraš znati. NEKAJ NJEGOVIH SPORO�IL:

∗ Dobrohotnost je neposredna pot do prijateljstva. ∗ Pošten �lovek je odkrit, brez hinavš�ine in dvoli�nosti ∗ U�enec mora doživljati vrednoto, lepoto in dostojanstvo svoje podobe, samega sebe

67

∗ Živeti moramo skladno z naravo in se od njenih sporo�il ne smemo odtujevati. �lovek je namre� zamešal naravni ritem dogajanja, zrušil je ravnovesje sil v naravi

∗ Trstenjak nas opozarja na globlje doživljanje sre�e. Misli na tisto sre�o, ki jo nosimo v srcu in je življenjska harmonija ali sozvo�je vseh želja in ob�utij.

∗ U�ence je potrebno usmerjati v prihodnost in ne v preteklost. Pogled v preteklost naj bo le iskanje pozitivnih izkušenj in spoznan. �lovek je po Trstenjaku »bitje prihodnosti«.

∗ Vzgoja k skromnosti po Trstenjaku je tista, ki �loveka navaja na to, da sam sebe pred drugimi ne hvali in tudi samega sebe ne kritizira. Resni�no podobo o lastni skromnosti pokaže �lovek pred drugimi, ko zna modro in skromno mol�ati.

Trstenjak je naša magnetna igla, ki sproti kaže varno pot v vzgoji vesti. 4. Ogroženost Sled za dr. A. Trstenjakom je neizbrisna. 5. Popularnost Res je, da je naša dežela v bližnji preteklosti zaradi svoje politi�ne naravnanosti rada spregledala ljudi, ki so bili druga�nega nazora. Žalostno je celo to, da so nas tuji znanstveniki opozorili na strokovnjaka, ki se ukvarja z barvami, ki predava v Ameriki in drugi državah, mi pa smo ga prezrli. Tudi nagrade in priznanja so za�ele prihajati zelo pozno. Toda Trstenjak zaradi tega ni bil ni� užaljen. To pa spet pri�a o njegovi skromnosti. Tudi sam o sebi ni želel veliko govoriti. 6. Legenda prihodnosti V letu 2006 bo 10. obletnica njegove smrti in 100-letnica njegovega rojstva. V ta namen mu bomo na šoli pripravili spominsko sobo, kjer bomo skušali razstaviti knjige, fotografije, njegove rokopise, njegove poglavitne napotke za življenje in vse vire, ki jih bomo zbrali. 7. Povezanost Še iš�emo tako šlo, s katero bi se povezali. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Še vedno Trstenjak, saj bomo pripravili njemu v �ast spominsko sobo. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Delo je potekalo v petih skupinah, ki so si razdelili dolo�ena podro�ja življenja in dela našega rojaka. Žal še takrat nismo razmišljali o pomembnosti dokumentiranja dela po skupinah, zato ni nobenih fotografij. Priložene so le fotografije iz zaklju�ne slovesnosti, ko smo pred šolo odkrili Trstenjakov spomenik.

1. skupina: Življenje dr. Trstenjaka – brskanje in iskanje po literaturi in virih

68

2. skupina: Kaj so o njem povedali znani ljudje - intervjuvanje znanih osebnosti in dopisi do ljudi, ki so ga zelo dobro poznali ( sestra Terezija, ne�akinja Marija, dr. Vekoslav Grmi�, G. Puncer, škof A. Šuštar, Kramberger, itd…

3. skupina: Trstenjakove barve 4. skupina: Pomen Trstenjakove veli�ine ( poudarek na �loveku) 5. skupina: Priprava biltena

Narejenega je bilo ogromno, porabili smo veliko prostega �asa, toda ob�utek, da smo prispevali nek kamen�ek k ve�ji promociji Trstenjaka kot našega rojaka, nam je popla�al ves trud.

Slavica Trstenjak, koordinatorica in ravnateljica Trstenjakove šole

OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

JAŠOV�EV MLIN V RADOMLJAH

69

1. �asovni izvor Prvi� se mlin omenja l. 1825, ko se omenja kot mlin na tri pogonska kolesa. Družina Jašovec je gospodarjenje na mlinu prevzela avgusta 1852. Ob mlinu je delovala tudi žaga venecijanka, ki ima na vodilu jermena vrezano letnico 1883. Mlin je deloval do leta 1974, ko se je mlinar Janez Jašovec pri krmljenju živine smrtno ponesre�il. 2. Živost spomenika

Po nesre�ni prigodi sta mlinarsko tradicijo še nekaj let nadaljevala sinova Ciril in Ivan ter drugi doma�i. Danes je mlin opuš�en in nesre�no propada, zaradi prepirov med dedi�i.

3. Predstavitev V Radomljah je ob umetnih strugah Mlinš�ic delovalo veliko mlinov. En najstarejših je Jašev�ev mlin. Imel je stroj za mletje pšenice, bel kamen za mešanico, �rni kamen za mletje koruze v koruzni zdrob in moko, kamen za smelino (krmilo za praši�e), pšenar ter stroj za izdelovanje ješprenja. Stroje je poganjalo veliko pogonsko vodno kolo. Kolo je poganjalo tudi dinamo za razsvetljevanje mlina, žage in doma�ije. Tako kot mlin propada ob njem žaga - venecijanka. Tu so žagali les okoliškim kmetom. V mlinu so še mlinarske naprave, v strugi pa rake.

4. Ogroženost Mlin in žaga propadata zaradi sporov med dedi�i. Velikega pogonskega kolesa ni ve�. Propada tudi žaga. 5. Popularnost �ez umetno strugo Mlinš�ice je pri mlinu speljana brv, ki vodi naprej na travnike med Kamniško Bistrico in Mlinš�ico. �eprav gre za kolovozno pot, pa jo Radomljani uporabljajo predvsem za sprehajalno in kolesarsko pot. Ustavljajo se ob propadajo�em mlinu, vendar ve� od negodovanja ni, ker gre za lastništvo posesti. 6. Legenda prihodnosti V Radomljah deluje le še Kraljev mlin, nekoliko nižje od Jašov�evega, prav tako ob umetni strug Mlinš�ice. Tako se propadanje Jašov�evega mlina skrije za uspešnostjo Kraljevega mlina, ki še goji tradicijo radomeljskega mlinarstva. Dokler ne bo rešeno lastništvo okoli posesti Jašov�eve doma�ije, bo mlin propadal.

70

7. Povezanost Ker se šele vklju�ujemo v ASP-net, še nismo iskali stikov z drugimi državami. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki

2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV C) BESEDA MENTORJEV Jašov�ev mlin je le en kulturni spomenik, ki sodi v ožje vaško jedro Radomelj. Na za�etku šolskega leta, ko smo se lotili projekta, smo imeli širši delovni naslov: Radomlje neko�, vendar smo na koncu obudili preteklost preko življenja in dela Radomljanov in igre otrok v preteklosti. Pripravili smo dvodnevni projekt šole, ki je povezoval preteklost Radomelj in šport neko� ter danes. V projekt pa smo vklju�ili tudi humanitarnost, saj je ves denar, ki smo ga iztržili iz prodaje otroških izdelkov šel v Sklad šole.

Barbara Žitnik Ternovec

Znamenita je cerkev sv. Marjete, ki se v listinah omenja že leta 1391. Pred cerkvijo stoji z napisno tablo ozna�ena najmanj 200 let stara lipa ( Tilia platyphyllos ) visoka 20 metrov in obsegom 565 cm.

DEDIŠ�INA Predniki so nam zapustili mnogo lepih in dragocenih stvari. Skušajmo ohraniti naravo in ostanke preteklosti tudi za zanamce.

71

OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 - 2005

PARK SVOBODE IN MIRU POLJANA

1. �asovni izvor Spomeniki so se postavljali od 22. julija 1953 do 18. maja 1985. 2. Živost spomenika Park svobode in miru je med ljudmi živ, saj vsako leto okoli 15. maja poteka na tem mestu osrednja proslava ob�ine Prevalje oziroma letos tudi osrednja proslava ob 60. obletnici konca II. svetovne vojne. V zvezi s spomeniki med ljudmi ne obstaja kakšna legenda, ampak le pri�evanja o dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Zaradi vsakoletnih proslav obstaja veliko fotografij v dnevnem �asopisju, knjigah, zbornikih… 3. Predstavitev

PARK SVOBODE IN MIRU POLJANA

Najstarejši spomenik v sklopu Parka svobode in miru je Spomenik zmage. Na štirimetrskem obelisku iz pohorskega granita je vklesan tekst posve�en zadnjim bojem v drugi svetovni vojni v Evropi. Spomenik zmage so izdelali po zamisli inženirja Marjana Tepina. Sve�ano so ga odkrili za dan vstaje (22. julija) leta 1953.

Spomenik zmage

72

Forma viva 4. Ogroženost Park svobode in miru ni ogrožen, vendar je bil po našem mnenju premalo prepoznaven. V turisti�nih vodnikih ga predstavljajo kot Spominski park Poljana. To ime ne izraža nobene vsebinske poante parka. Menimo, da smo veliko naredili za promocijo novega imena – Park svobode in miru. Ravno tako na smo ob�ini sprožili postopke za izdelavo informativnih tabel za park in spomenike. Park smo tri leta intenzivno vklju�evali v šolsko delo (LVZ, ŠVZ, ZGO, GEO, SLO) in naredili stenski foto album, da vsak obiskovalec naše šole vidi naš posvojeni spomenik. 5. Popularnost U�enci, starši in naklju�ni obiskovalci šole spoznajo naš posvojeni spomenik. Park je zaradi novega poimenovanja bolj prepoznaven. Vedno ve�je število u�encev, u�iteljev in staršev se udeležuje ob�inske proslave.

18.maja 1985 je bila na Poljani osrednja jugoslovanska proslava ob 40. obletnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom.Ob tej priložnosti so sve�ano odkrili spomenik Svobodi in miru. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Bati�a in simbolizira ideale svobode in miru. Njegova osnova je raztreš�ena bomba kraguljevka, iz katere so vzleteli golobi – znanilci miru. Podstavek spomenika je delo doma�ina Franca Meznerja.

Svoboda in mir

Prvotno je bila za osrednji spomenik ob 40. obletnici konca 2. svetovne vojne in zmage nad fašizmom predvidena forma viva ameriškega avtorja Garya C. Dwyera. Sedaj je postavljena na dveh peš�enih, s travo poraslima gomilama ob magistralni cesti. Dva velikanska iz jeklene plo�evine zvarjena kvadra, sta se nasilno razklenila in z groze�imi ostmi simbolizirata strašne dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. Hkrati ozna�ujeta tudi prelomnico med Zgornjo in Spodnjo Mežiško dolino.1

Na desni strani križiš�a stoji spomenik, ki so ga 18. maja 1985 ob osrednji proslavi poklonili udeleženci partizanskega marša »Po poteh dalmatinskih partizanskih brigad«. To je dva metra visok granitni blok z zvezdo v zgornjem levem in plamenico v spodnjem desnem kotu.

Dar dalmatinskih udeležencev

73

Pred posvojitvijo so redki posamezniki odhajali na prireditev na Poljano. Po mišljenju ljudi je bila to prireditev za partizane in ve�ni kamen spotike. U�enci naše šole so spomenik propagirali skozi vrednoti mir in svoboda, ki sta temeljni vrednoti in želji vseh ljudi, neglede na generacijske razlike. Izdelna razglednica se je promovirala na osrednji proslavi ob 60. obletnici konca vojne in se prodaja na pošti Prevalje ter v kioskih za �asopis. 6. Legenda prihodnosti

�8%�9��'�8�/�

��:��/)�/�;<=;>>?��

@A'8�9/��5� (��>-��$ �� B��$ �� "�� (�� 3� ��)�� )�� $ �� )� �� ( �� B� � � �� ( � � �� "� �� )�"�� "� �� $�"�� # � � �� )� �� ;��"��(��'�� >-��;�� $� �� )� �� C� D�� )� � �� "�� E� 8�� /�"�� )� �� ! �� "� �� (�� )�� ( $�� $�� )� �� A�� F�� $�� "� ��G� �� )� �� )� �� "� �� "� �� "�� :� �� (� �� !�� (�� ! �� ( � �� ( � )� �� )� �� ( �� A�� )� �� "�� "�� ")� �� @��)� *( $�� @� �� 9�� "� � � �� ( �� ( ��>>��'�� )� �� "��)�� '�� "�� "�� )�� "� �� "� � � �� )� �� $� �"�� "��"�� "�"��")�� "� �� '�� )� �� $� �� )�� ( � )� �� 8�� )� �� "� �� "� �� )�� )�� "�� @$�� %�� ( �� 3� ��)� � � �� '��"�� "��6 � ��

74

7. Povezanost V ve�ini evropskih držav imajo vsaj en spomenik na temo konca II. svetovne vojne, v nekaterih tudi po ve�. Na to temo se do sedaj nismo povezovali z drugimi šolami. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Na Prevaljah sta vsaj še dve stavbi pomembni za širšo okolico ob�ine in tudi Slovenijo. Prva stavba je preganthaus – primer delavskega bloka iz za�etka 19. stol.. Je v zelo slabem stanju, vendar v njem še živijo stanovalci. Druga stavba je hiša, v kateri je delovala Mohorjeva družba po kon�ani I. svetovni vojni, ko je svoj sedež iz Celovca prenesla na Prevalje in nato od tod v Celje. V šolskem okolišu imamo dve cerkvi na Lešah, ki sta pomembna sakralna spomenika za celotno Koroško in tudi posebna, ker dve cerkvi stojita ena ob drugi. 2. Spomenik mojih/naših sanj Pri LVZ so nastali razli�ni izdelki, ki pa niso plod resnega dela in razmisleka. C) BESEDA MENTORJEV Triletno delo na posvojenem spomeniku Park svobode in miru je bilo zelo pestro in pou�no. Nastala so razli�na gradiva (DVD, power point predstavitve, razglednica, stenski foto album, raziskovalna naloga). Šola je kot celota sprejela posvojen spomenik in sleherni je izpopolnil svoje vedenje in znanje o spomenikih in dogodkih povezanih s tem. Zlasti zadovoljni smo, ker se je odnos ob�ine skozi leta zelo izboljšal od prvotnega nasprotovanja do konkretne podpore in sproženih postopkov (pridobivanja dokumentacije za postavitev informativnih tabel). Kot uspeh štejemo tudi bolj števil�no aktivno sodelovanje u�encev na osrednji ob�inski proslavi, še zlasti letos ob 60. obletnici konca vojne. Tam so nam �lani Zveze borcev in predstavniki ob�ine Prevalje slovesno predali Park svobode in miru. Pomembno se nam zdi, da smo znali premostiti nasprotja in tabuje v širšem in ožjem okolju, zakaj smo posvojili ravno te spomenike. Odlo�ilna se nam zdi, naša drža, da povzdigujemo in izpostavljamo ob�e veljavni vrednoti svobodo in mir. Naša dejanja, predloge so podpirale tudi strokovne institucije: Pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Koroški muzej Ravne na Koroškem.

Romana Košutnik

75

OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

GRADIŠ�E – PRAZGODOVINSKA NASELBINA NA ŠAFARSKEM 1. �asovni izvor Ideja o postavitvi naselbine je nastala v okviru Turisti�no narodopisnega društva Razkrižje. Uresni�ena je bila v okviru projekta "Razkriški kot", ki ga je Ob�ina Razkrižje v letu 2001 prijavila na razpis Ministrstva za gospodarstvu - sklada malih projektov. Projekt je bil pozitivno ocenjen in dodeljena so bila zagonska sredstva za njegovo uresni�itev. Razširitev naselbine je bila izvedena v letu 2003. Dela so se izvajala v okviru programa javnih del Ob�ine Razkrižje pod strokovnim nadzorstvom Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. 2. Živost spomenika Vasica od �asa do �asa prav oživi, saj doma�ini turistom prikažejo, kako je potekalo življenje v prazgodovinski naselbini. Ženske iz grobo zmlete moke in vode mesijo testo, iz katerega naredijo majhne ploš�ate kruhke, ki jih spe�ejo na razgretem kamnu v krušni pe�i. Lon�ar ro�no oblikuje posodo iz glinastih svitkov in jo nato žge v kupolasti pe�i na prostem. Doma�in pred kolibo izdeluje preprosto kamnito sekiro, doma�inka v kolibi pa na preprostih lesenih statvah tke platno. Otroka pripravljata ognjiš�e, kjer bosta spekla ribe, ki sta jih ulovila v bližnji reki Š�avnici. Vsi so oble�eni v ogrinjala iz grobo tkanega platna.

76

3. Predstavitev Na severovzhodnem delu vasice Šafarsko v ob�ini Razkrižje je terasa z ledinskim imenom »Gradiš�e«. Tu so arheologi malo pod površino zemlje odkrili ostanke naselbine iz �asa bakrene dobe izpred 5000 let. Našli so odtise kolov hiš, ostanke ognjiš�, pe�i in jam, kose kerami�ne posode ter kamnito orodje. Terasa se dviga 10 m visoko nad strugo reke Š�avnice, na zahodni strani pa je še dobro viden približno 30 m dolg ostanek zemeljskega nasipa, ki dokazuje, da je bila naselbina še dodatno utrjena. Na obrobju najdiš�a je razkriško turisti�no društvo skupaj z ob�ino postavilo pet kolib v naravni velikosti, ki jih obdaja lesena prepletena ograja. Kolibe so štirikotne, narejene iz lesenih kolov, prepletenih s tanjšimi vejami in na zunanji strani ometane z ilovico, kateri so primešali pleve. Tudi streha ima leseno konstrukcijo in je pokrita s trstiko. V notranjosti hiše so uredili ognjiš�e, slamnato ležiš�e ter lesene statve. Na dvoriš�u so zgradili tudi ognjiš�e in dve kupolasti pe�i na prostem, eno za žganje lon�enih izdelkov, drugo za peko kruha. Nastala je prava prazgodovinska vasica, v kateri doma�ini igrajo svoje prednike izpred petih tiso�letij.

Izdelava kamnite sekire Izdelava lon�ene posode

Peka kruha

4. Ogroženost Spomenik je potrebno vzdrževati skozi vse leto. Dokler se ljudje kraja zavedajo te in tudi drugih vrednot, ki so v ob�ini, spomenik ne more propasti. Projekta se ne bi dalo uresni�iti brez izjemnega razumevanja lastnikov zemljiš�, na katerih so bila v letih 1979-1984 arheološka izkopavanja, in zemljiš�, kjer je postavljena rekonstrukcija celotne naselbine. Brez podpore ob�ine pa se celotnega projekta "Razkriški kot" kot tudi naselbine ne bi dalo ohraniti pri življenju.

77

5. Popularnost Naselbino in prikaz življenja v njej si je ogledalo že ve� tiso� obiskovalcev iz vseh delov Slovenije (osnovne in srednje šole, razni izletniki, turisti ipd). Še posebej je razveseljivo, da je naselbino obiskalo že mnogo skupin in posameznikov iz številnih evropskih držav. Precej obiskov je ob dnevih, ko so v Sloveniji organizirana razli�na mednarodna sre�anja, simpoziji in predavanja, ko tudi te skupine tujih gostov obiš�ejo Razkriški kot. Da je spomenik kulturno-zgodovinska in turisti�na zanimivost dokazuje tudi interes nacionalne televizije, ki je v naselbini posnela dokumentarni film o življenju v tistem �asu. 6. Legenda prihodnosti �ez 100 let bo Gradiš�e na Šafarskem prava turisti�na atrakcija. Zaselek se bo razširil z novimi objekti in nastala bo vas. Turisti se bodo lahko vklju�ili v program »Teden dni življenja v prazgodovinski dobi«, ko se bodo povsem vživeli v življenje bakrenodobnega �loveka. Oble�eni bodo v lanena obla�ila, sami si bodo z lovom in ribolovom pridobivali hrano ter jo pekli na odprtem ognjiš�u. Preizkusili se bodo tudi v izdelovanju lon�ene posode, izdelali si bodo kamnito sekiro ter si sami na preprostih statvah stkali obla�ilo. Prazgodovinska vasica bo torej oživela in ljudem nudila možnost iskanja novih vrednot. 7. Povezanost V kraju Heldenberg v severni Avstriji je našemu Gradiš�u podobna prazgodovinska naselbina iz obdobja kamene dobe. Arheologi so na osnovi izkopanin postavili naselje, v katerem so razstavili obrtniške in druge izdelke kamene dobe izpred 6500 let. Ob naselju lahko vidimo tudi krožno grobiš�e s 6 metrov globokimi in 10 metrov širokimi grobovi, ki jih obdajajo veliki obro�i. Obiskovalci se lahko sprehodijo skozi naselbino in si ogledajo življenje �loveka v kameni dobi. Poskusili bomo navezati stike z osnovno šolo v bližini te zanimive vasice. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Na Razkrižju imamo še en zanimivi objekt, ki bi bil vreden oživitve, to je »Slomškov mlin« iz leta 1922. Mlin sta prvotno poganjali dve vodni turbini, po drugi svetovni vojni pa so ga preuredili na parni pogon. Od leta 1952, ko je kraj dobil elektriko, ga poganja elektri�na energija. Prvotno je mlel s kamni (uporabni so še za mletje koruze), danes pa melje z valji. Mlin obratuje ob sobotah in nedeljah in v njem lahko dobimo moko, otrobe, krmilno moko in koruzni zdrob. Objekt bi bilo potrebno obnoviti in preuredili bi ga lahko v muzej, saj je v njem ohranjene še veliko mlinarske opreme. 2. Spomenik mojih/naših sanj

Smo u�enci 8. razreda. Za vrednoto, ki bi bila vredna, da bi ji postavili spomenik, smo izbrali prijateljstvo. Sedem let smo bili dobri prijatelji, v 8. razredu pa smo se za�eli prepirati in spori so se stopnjevali do prave sovražnosti. Takšni odnosi so nas zelo obremenjevali, zato smo se 11. maja resno in odkrito pogovorili in zopet smo postali zares pravi prijatelji.

78

C) BESEDA MENTORJEV Najbolj nas je presenetila odzivnost u�encev in njihova pripravljenost za delo, glede na to, da je izbrana tema oddaljena ve� tiso� let od njihovega razmišljanja in na�ina življenja. Najve�ji uspeh je, da so vsi u�enci šole sodelovali v projektu, ne glede na starost in njihove sposobnosti. Nekateri u�enci pa so se celo vklju�ili v program, ki ga izvaja ob�ina Razkrižje in tako aktivno prispevajo k širjenju dediš�ine ožji in širši okolici. U�enci so obogatili svet vrednot, zlasti glede zavedanja, kaj je v življenju pomembno – materialne stvari ali pa prijateljstvo, družina, pripadnost.

________________________________

OSNOVNA ŠOLA RODICA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

MLINŠ�ICA

79

1. �asovni izvor Umetno strugo Mlinš�ice so naši predniki izkopali pred ve� kot 300 leti. Najstarejši viri sežejo celo v 16. stoletje. 10 kilometrov dolgo umetno strugo so izkopavali ro�no, saj v tistih �asih niso imeli na razpolago mehanizacije. Razlog za tako obsežno ro�no delo naših prednikov je bil v njihovi želji, da izkoristijo mo� hudourniške reke Kamniške Bistrice, obenem so s tem nekoliko zmanjšali tudi nevarnost poplav. 2. Živost spomenika Mlinš�ica je spremlja doma�ine skozi življenje, njeno izro�ilo pa se prenaša iz roda v rod. Zaradi mlinov ob njej so se ohranili številni pregovori v zvezi z mlini in mlinarji, zgodbe o tem, da je v njej utonilo veliko otrok, o pridnih mlinarjih in njihovi Vodni zadrugi, ki je vzorno skrbela za Mlinš�ico, pa tudi o prepirih zaradi zajezevanja vode. Ohranilo se je tudi nekaj slikovnega gradiva, ki prikazuje nekdanje vodne naprave s številnimi majhnimi vodnimi kolesi. 3. Predstavitev Homška Mlinš�ica je ena od številnih umetnih strug - mlinš�ic ob Kamniški Bistrici, ki so jih Domžal�ani in okoli�ani za�eli graditi že v 16. stoletju. Struge so izkopali z veliko natan�nostjo, tako da so dobro izkoristili dokaj majhen vodni padec. Izkop ve� deset kilometrov mlinš�ic je bilo za tiste �ase ogromno delo, saj še niso poznali mehanizacije. Vodno mo� mlinš�ic so uporabljali za pogon mlinov, žag in kova�ij, vodo pa za pranje perila, napajanje živine, zalivanje vrtov in še kaj. Poleg tega so vodno mo� že zelo zgodaj izkoriš�ali za proizvodnjo elektri�ne energije. Razvoj in napredek krajev ob Kamniški Bistrici je bil tako mo�no povezan z vodno mo�jo mlinš�ic. Poleg tega so mlinš�ice odvajale vodo iz reke Kamniške Bistrice in s tem zmanjševale njeno poplavljanje ob visokih vodah. Homška Mlinš�ica je, kot vse druge, v preteklosti povezovala ljudi, ob njej so se sre�evali, se družili in izkoriš�ali njeno vodno bogastvo in mo�. Takšno vlogo ima še danes, le v nekoliko spremenjeni obliki. Njeno vodno mo� izkoriš�a ve� malih vodnih elektrarn. Doma�ini v okviru Turisti�nega društva, skupaj z u�enci OŠ Rodica, gojijo tradicijo spuš�anja ladjic s sve�kami na Gregorjevo, organizirajo družabne igre ob vodi, prikazujejo star na�in pranja perila v njej, preizkušajo mlin�ke v njenem toku itd. Mlinš�ica vsako leto oživi tudi, ko starejši u�enci naše šole vodijo mlajše vrstnike po U�ni poti ob Mlinš�ici. Z igrami oživljajo nekdanji utrip življenja ob njej, spoznavajo njen pomen v preteklosti in sedanjosti ter razvijajo poseben, spoštljiv odnos do njenega živahnega toka.

Na U�ni poti ob Mlinš�ici Kako smo se u�ili pranja v Mlinš�ici

80

4. Ogroženost Dve od devetih mlinš�ic ob Kamniški Bistrici so v 70. letih 20. stoletja opustili in zasuli. Ker se že ve� let zavzemamo za našo Homško Mlinš�ico in ker smo jo razglasili za posvojeni spomenik ter ob njeni strugi speljali u�no pot, menimo, da se njej kaj takega ne more zgoditi. Težave pa kljub temu ostajajo. Homška Mlinš�ica ima danes pol manj vode kot v preteklosti, ker jo ve� odteka v Radomeljsko Mlinš�ico na levem bregu. V sušnih poletnih mesecih je v�asih vode premalo, da bi tekla po obeh mlinš�icah in reki. Takrat teko�a voda Kamniški Bistrici zagotavlja nujen biološki pretok, Homška Mlinš�ica pa ostane za nekaj tednov brez vode. 5. Popularnost Mlinš�ica se je u�encem pred posvojitvijo zdela lepa reka, niso pa vedeli za izvor vode in njen pomen. Danes, ko vedo, kako je bila pomembna v preteklosti za razvoj krajev ob Kamniški Bistrici in za kaj je pomembna še danes, se je odnos do nje spremenil. Postala je pomembna zna�ilnost kraja, na katero so u�enci ponosni in se k njej vedno znova radi vra�ajo. 6. Legenda prihodnosti Mlinš�ica je ve� kot 800 let stara umetna struga ob Kamniški Bistrici, ki ima za seboj zanimivo preteklost. Skupaj s svojo mati�no reko Kamniško Bistrico je med najlepšimi vodami dale� naokoli. Bistra je in �ista, kakor je bila v �asu svoje zgraditve. Ljudje hodijo na njeno obrežje in jo ob�udujejo. Pred 500 leti so ob njej uredili �udovite sprehajalne steze, zgradili klopce za mirne obiskovalce in osnovali U�no pot ob Mlinš�ici. V zadnjih treh stoletjih je njena struga v celoti dobila naraven izgled, tako da ne skopari z obilico zelenja in sence. Mladina ob njenih bregovih vsako poletje organizira taborjenja, da se naužije njenega žuborenja, spoznava njene skrivnosti in obuja stare obi�aje ob njej. Spomladi in jeseni, ko ima zadosti vode, se v ve�kilometrskem odseku njene struge spuš�ajo kolone kanuistov, ki uživajo v njenem živahnem toku. Opuš�ene stavbe nekdanjih mlinov so pred ve� kot 200 leti obnovili in jih preuredili za razli�ne dejavnosti. Nekateri mlini so postali muzeji, v katerih si obiskovalci lahko nameljejo moke, kakršne si želijo. Drugi mlini so namenjeni zabavnim in kulturnim dejavnostim. Tako je Osolinov mlin postal hiša strahov, v katerem obujajo stare strašljive zgodbe mlinarjev, žagarjev in kova�ev. Nekdanji Zalokarjev mlin je spremenjen v galerijo s stalnimi razstavami in slikarskimi kolonijami. V spodnjem toku Mlinš�ice pa vodno mo� že ve� 600 let izkoriš�ajo male vodne elektrarne. Danes smo lahko veseli, da so naši predniki Mlinš�ico ohranili, da lahko uživamo ob njej in izkoriš�amo njeno mo�. 7. Povezanost Povezovanje s šolami v drugih državah je dolgotrajen proces, ki je še pred nami. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Oživljamo še drug spomenik - grobeljski drevored. V Grobljah sta pravzaprav dva dvoredna drevoreda lip in lipovcev. V starejšem drevoredu, ki so ga za�eli zasajati v za�etku 17. stoletja ob gradu Groblje, raste danes 141 lip in lipovcev. Ker povezuje ob�ini Mengeš in Domžale, smo ga imenovali »most med ob�inama«. Mlajši drevored lip pred Kulturnim domom Groblje je bil zasajen v letu 1980, ob smrti Josipa Broza Tita predsednika SFRJ. V njem je 88 lip, ker je bil predsednik Tito ob smrti star 88 let.

81

Oba drevoreda posvajamo z organiziranjem raznih dejavnosti v njem in z raziskovanjem njegove zgodovine. Poleg tega vsako leto sodelujemo na krajevnem sre�anju Druženje po lipami.

Star grobeljski drevored Otroški pevski zbor�ek na letošnjem sre�anju Druženje pod lipami 2. Spomenik mojih/naših sanj SPOMENIK LJUBEZNI Ljubezen je stvar, brez katere je težko živeti. Naši predniki so težko živeli, kljub temu so veliko naredili za nas. Ohranili so nam predele izrednih lepot in zanimivosti našega kraja, ki jih še danes cenimo in jih ob�udujemo. Ta spomenik ljubezni nas bo opominjal, naj se imamo radi in naj skrbimo za svojo domovino, ki je »naš koš�ek sveta, da mu ne vemo imena dovolj lepega.« C) BESEDA MENTORJEV Danes se zdi, da smo v�asih kot slepci tavali po doma�em kraju. Okoli nas so bile številne zanimivosti, pa o njih nismo vedeli veliko, nismo jih poznali in jim nismo posve�ali pozornosti. Potem, ko smo jih skupaj z u�enci za�eli odkrivati, so se pokazali v povsem novi lu�i. Zanimivosti so dobile svoj pomen, o njih smo se za�eli veliko pogovarjati, jih opazovati in raziskovati. Ve� smo vedeli o njih, bolj so postajale zanimive. Pri tem smo se povezali z doma�ini, ki so neiz�rpen vir znanja in zanimivosti. Svoje ugotovitve so u�enci za�eli predstavljati na dnevih odprtih vrat šole in na krajevnih prireditvah, izdali smo knjigo U�na pot ob Mlinš�ici in objavili številne prispevke v ob�inskem glasilu Slamnik. Neko� spregledana Mlinš�ica in grobeljski drevored sta dobila nov pomen, ki ga zaradi nas in našega prizadevanja danes opazi veliko ljudi.

_________________________________________

82

OSNOVNA ŠOLA SE�OVLJE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

NAVADNA �IGRA – Sterna birundo

1. �asovni izvor Se�oveljske soline so stare ve� kot 700 let, kar pomeni, da je možno da tudi navadna �igra tu gnezdi že dolgo obdobje. Prva gnezditev na slovenski obali je bila potrjena leta 1983, ko je bila v Se�oveljskih solinah odkrita kolonija z devetimi pari. 2. Živost spomenika Lokalni ornitologi so doslej našteli kar 248 razli�nih vrst ptic, od teh jih nekaj manj kot 100 vrst tudi gnezdi. Med njimi so posebej zanimivi nekateri pobrežniki in mo�virske ptice, med katerimi je nekaj vrst, ki v Sloveniji gnezdijo le v tem mo�virju ali v SV delu Slovenije. Taka vrsta je tudi navadna �igra ali Sterna hirundo . 3. Predstavitev Soline so pomembna postojanka tudi za prezimovalke in preletne ptice, saj gre za eno izmed najsevernejših sredozemskih mo�virij. In zakaj je na solinah toliko razli�nih vrst ptic? Solinski življenski prostor predstavlja veliko vodno telo, ki ga ptice med selitvijo uporabljajo kot preno�iš�e in prezimovališ�e. Ko so v Slovenski Istri zaradi vse ve�je urbanizacije za�eli kr�iti vodna telesa, so Se�oveljske soline z leti pridobivale na pomenu. Veliko vlogo ima pri tem tudi opustitev pridobivanja soli na južni

83

polovici solin. Solinarji so sicer prenehali z žetjem, a so še vedno vzdrževali nasipe in skrbeli za primeren vodostaj v solinskih bazenih ter tako ohranjali solinske biotope. Svoje so naredili tudi procesi naravnih sil, ki so izoblikovali množico podobnih, a dovolj razli�nih biotopov; te so naselile ptice z razli�nimi prehranjevalnimi in gnezdilnimi navadami. 1. Kje prezimuje navadna �igra:

a) v Sloveniji b) v Afriki c) na Norveškem

2. Ali v Sloveniji gnezdi navadna �igra samo v se�oveljskih solinah? Ne, tudi na Dravskem polju.

3. Zakaj vsako pomlad ornitologi obro�kajo navadno �igro in kako ji pripravijo gnezdiš�a? Obro�kajo jo zaradi evidence. Pripravljajo gnezdilne splave.

4. Ogroženost Ugotovili smo, da vpliv letališ�a in druge vrste onesnaženosti negativno vpliva na bivanje in gnezdenje navadne �igre, pa tudi na ostala živa bitja v se�oveljskih solinah. Prav zato se ne strinjamo s predlogom širitve letališ�a ali pa uporabe letališke piste za avtomobilske dirke. 5. Popularnost U�enci naše šole, preko njih pa tudi njihovi starši, stari starši in prijatelji sedaj bolje poznajo solinske ptice, še posebej pa navadne �igro. Zavedamo se tudi problema onesnaženosti ter skupaj iš�emo rešitve. 6. Legenda prihodnosti Želimo si, da bi navadna �igra vedno našla v naših solinah udoben in prijazen kraj za gnezdenje. 7. Povezanost 26. julija 2004 je obro�kovalec Igor Brajnik iz Kopra obro�kal navadno �igro Sterna hirundo v Se�oveljskih solinah z obro�kom LJUBLJANA X 1116 SLO. Nekaj mescev kasneje pa je od Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique - Belgian Ringing Scheme) iz Belgije prišlo neverjetno obvestilo o najdbi naše �igre........ V dopisu so nas belgijski kolegi obvestili, da je njihov obro�kovalec 13. novembra 2004 v kraju Fata, (Palmarin,Nuoo) v Senegalu (zahodna Afrika) ujel in nato izpustil navadno �igro, ki je imela naš obro�ek. Zra�na razdalja med mestom obro�kanja in najdbe v Senegalu znaša kar 4501 km ! To je do sedaj tudi edina slovenska najdba omenjene vrste! Evropske navadne �igre prezimujejo ob obalah zahodne in južne Afrike. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V našem kraju, natan�neje na Krogu, je benediktinski samostan Sv. Onofrija, katerega zgodovino, pa tudi prihodnost bi bilo vredno raziskati.

84

2. Spomenik mojih/naših sanj »Skupaj v bodo�nost« Preko projektov in ostalih dejavnostih, ki jih na šoli izvajamo, nas je pripeljalo do zaklju�ka, da sodelovanje, povezanost, ljubezen in spoštovanje so tiste vrednote, ki nas bodo peljale v lepšo prihodnost. C) BESEDA MENTORJEV Z u�enci smo spremljali gnezdenje navadne �igre v naših solinah. V povezavi z ornitološkim društvom IXOBRYCHUS iz Kopra smo raziskali življenjsko okolje te ptice ter pomagali pri postavitvi gnezdiš� in obro�kanju ptic. Prav to prakti�no delo je bila najve�ja motivacija za spoznavanje te ptice, hkrati pa tudi za spoznavanje realnega problema – onesnaževanja ter iskanja rešitev v boju proti temu sovražniku našega soletja.

____________________________________________

OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE SENOVO A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

STARA KRUŠNA PE�

85

1. �asovni izvor: 1950 LETA 2. Živost spomenika Spomenik je živ, saj je bil obnovljen. Obstajajo ustni viri ljudi, ki so ta spomenik v �asu njegovega aktivnega delovanja tudi uporabljali. Seveda se ta pe� ob�asno zakuri in v njej spe�e kruh. 3. Predstavitev O krušnih pe�eh so pripovedovale ženske, ki so kruh v�asih tudi same pekle. O njih smo izvedeli naslednje: pe�i so bile v stari koloniji, Na Titovi cesti, v novi koloniji in na Reštanju. Postavljali so jih, kjer je bil prostor: v središ�u naselja, ob potoku in obrobju naselja. Danes so krušne pe�i ohranjene v novi koloniji, na Cesti kozjanskega odreda in v stari koloniji.. Pe� je bila zgrajena iz navadne opeke. Poleg prostora za peko kruha je imela še poseben prostor za shranjevanje drv in za posode v katerih so kruh tudi pekli. Pri vsakem stanovanjskem bloku so se nahajale dve do tri stanovanjske pe�i. Peka kruha se je prenašala iz roda v rod. Poleg kruha so ženske pekle še potico, in druge vrste peciva ter meso. V njih pa so tudi kuhale in sušile sadje. Kruh so pekle zjutraj ali popoldne. Kruh so pekle predvsem ženske, moški in otroci pa so nasekali drva in pomagali pri nošenju kruha. Pekle so v manjših skupinah, ob delu so se pogovarjale in si pripovedovale šale in se v�asih tudi od srca nasmejale. Tudi sicer so se dobro razumele. Uporabljale so vse vrste drv. Pri pripravi testa so uporabljale le roke skledo in peharje. Pri peki pa so veš�e uporabljale grebljico, omelo in lopar. Sestavine za kruh so bile: navadna bela moka, sol, voda, olje, sladkor, za boljši kruh pa še jajce in malo mleka. Da je pe� prava temperatura so preverile tako, da so potrosile malo koruzne moke. Kruh se pekel približno eno uro manjši hleb�ki pa le tri�etrt ure. Da je kruh dovolj pe�en so vedele po �asu vonju in barvi. Tri dekleta pa so tudi sama spekla kruh. 4. Ogroženost Spomenik je bil ogrožen, vendar je del spomenika obnovljen. Obstajajo pa na�rti, da se še ostale spomenike – krušne pe�i iztrga zobu �asa in pozabe. 5. Popularnost U�enci zdaj vedo �emu služi hišica, kjer je pe�, zato ve�krat zavijejo tam. Nameravamo obnoviti pe�, ki je v bližini šole. 6. Legenda prihodnosti Krušno pe� v bližini šole nameravamo obnoviti in v njej pe�i kruh za goste naše šole in ob njej ogranizirati sre�anja ob peki kruha. 7. Povezanost ZDA - omenjajo podobne skupne krušne pe�i v rudniških krajih Francija - našli smo skupne vaške krušne pe�i. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Lokomotiva z vagon�ki

86

2. Spomenik mojih/naših sanj Mladi nenehno iš�ejo nove izzive, nove ideale. Ne marajo biti odvisni od nikogar, ho�ejo pokazati svojo samostojnost. Pri doseganju idealov, uresni�evanju izzivov pa vedno znova ugotavljajo, da en sam �lovek ne zmore veliko, zlasti ne more uresni�iti v celoti vizije, ki jo zasnuje. Zato kot višjo vrednoto od neodvisnosti spoznavajo sovisnost = sodelovanje. S skupnimi mo�mi zmorejo uresni�iti ve� ali celo vse, kar si postavijo kot cilj. Zato postavljajo spomenik, ki simbolizira sodelovalno delo. Spomenik je sestavljen iz preprostih mav�nih odlitkov, na katerih so roke u�encev prepletene v /spiralno ali kakšno druga�no/ skulpturo. Odlitke naredijo na enostaven na�in, uporabijo le mav�ni povoj in »naše« roke ter predmete iz vsakdanjega življenja: �asopis, knjiga, tipkovnica, mikrofon, jedilni pribor, kozarec, …

C) BESEDA MENTORJEV Delo je bilo zanimivo, saj je vklju�evale delo u�encev na vseh ravneh in podro�jih . Vsak je dodal kamen�ek v mozaik, tako da je nastala kon�na podoba tega spomenika. Neke vrste maketo krušne pe�i, pa smo postavil tako, da se u�enci v�asih vprašajo �emu služi ta “naprava”.

___________________________________________

87

OSNOVNA ŠOLA SVETA TROJICA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

CERKEV SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

1. �asovni izvor Temeljni kamen za prvotno cerkev je bil postavljen 15.7.1636. 2. Živost spomenika Legenda pravi, da so ljudje pono�i ve�krat videli na vrhu hriba goreti tri lu�ke, to nenavadno svetlobo so razumeli, kot znamenje, da morajo na tem mestu zgraditi cerkev. 3. Predstavitev Sveta Trojica v Slovenskih goricah z baro�no cerkvijo in tremi mogo�nimi zvoniki zmeraj znova privablja obiskovalce. Sem vodi romarska božja pot in pogosto je trg premajhen za vse obiskovalce. Za�etki zdajšnje cerkve segajo v leto 1631, tedaj so na vrhu gri�a postavili kapelo. Od 1636 do 1643 so sezidali cerkev sv. Trojice. To so od 1735 do 1740 pove�ali in ji dali baro�no podobo. Leta 1692 so prizidali samostan, vanj so se vselili avguštinci, po letu 1854 pa fran�iškani. Cerkev je zaslovela kot božja pot zlasti ob koncu 18. stoletja. 4. Ogroženost Naši cerkvi, vsaj za zdaj, ne grozi propad, saj so doma�ini nanjo zelo ponosni. 5. Popularnost Našemu spomeniku pred našo posvojitvijo ni grozil propad, saj je v širši okolici zelo poznan. Ob njegovem »posvajanju« pa smo spoznali veliko novih in pri ljudeh pozabljenih dejstev, dogodkov in podatkov, ki smo jih zbrali in uredili.

88

6. Legenda prihodnosti Naša cerkev je že zelo stara, kar se tudi že pozna. Potrebna je rednega vzdrževanja in obnavljanja. Upam, da se bo to dosledno izpolnjevalo, ter da bo zadosti vneme med lokalnim prebivalstvom, da se bo ta spomenik ohranil. Moja želja je, da bi se ta spomenik ohranil v vsej svoji veli�ini tudi naslednjim rodovom, saj je naša cerkev, s svojimi tremi zvoniki, res nekaj posebnega.

Nejc Jensterle, 8. razred

7. Povezanost V naslednjem šolskem letu bomo poiskali podoben spomenik tudi v drugi državi. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V našem kraju je kar nekaj pozabljenih spomenikov. Odlo�ili smo se, da bomo naslednje leto posvojili kamnolom – Oseški peš�enjak, ki je neko� v našem kraju igral pomembno vlogo, zdaj pa sameva in propada. 2. Spomenik mojih/naših sanj Spomenik mojih sanj je: PESTROST Pomembno je, da bi spomenik mojih sanj združeval vse ljudi, ne glede na raso, spol ali mišljenje, ter jih nau�il skupnega dela, sodelovanja ter strpnosti. Vsi bi morali spoznati, da je druga�nost in pestrost med ljudmi nekaj dobrega in ne slabega. Ta sanjski spomenik bi moral vse spominjati na naše �ase, ko še ni takšnega razumevanja in odobravanja druga�nih ljudi, da se ti �asi ne bi ponovili in bi bili za vedno zapisani zgodovini. �e bi ta spomenik izpolnjeval vse te želje, bi bilo vseeno kaj je, lahko bi bil tudi stara palica ali konzerva.

Nejc Jensterle, 8. razred C) BESEDA MENTORJEV Pri vodenju projekta me je najbolj navdušila želja in pripravljenost otrok za delo v projektu. Naše druženje. Iskanje novih informacij, raziskovanje, ki je bilo vezano na teren. In na koncu štejejo tudi nova prijateljstva, ki so se ob tem rodila.

Poro�ilo pripravila: Suzana Heri�

89

OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL, PODRUŽNICA BIR�NA VAS, NOVO MESTO

A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

RAZVALINE GRADU RUPER� VRH

1. �asovni izvor Grad Ruper� vrh je v letih 1641 – 1657 zgradila rodbina grofov Paradeiserjev in je bil del posestva. 2. Živost spomenika Na grad spominjajo le še ruševine. Omenjen je v knjigah, ki opisujejo gradove na slovenskem, ohranjenih je nekaj fotografij z gradu, urbarji, portal, kipci angelov (kerubinov) iz grajske kapele. Krajevno glasilo nosi ime po sekvoji z grajskega dvoriš�a, v njem ob�asno objavijo spomine sedanjega lastnika in delavcev, ki so delali na posestvu. V kraju je krožila legenda o zakopanem zakladu, ki so ga nekateri iskali še do denacionalizacije, s katero je bilo posestvo vrnjeno lastniku. 3. Predstavitev Grad Ruper� vrh (Ruprechtshof) je v 17. stoletju zgradila rodbina grofov Paradeiserjev. Skozi zgodovino je zamenjal ve� lastnikov in je imel v kraju pomembno gospodarsko vlogo. Zadnji lastnik v 19. stoletju je bila rodbina Goriany, ki je šoli podarila zemljiš�e, na katerem še danes stoji naša podružnica. V za�etku 20. stoletja je graš�ino kupila družina Stare. Njihova h�i se je poro�ila z inženirjem Fabjan�i�em in grad je prešel v njuno last. Med drugo svetovno

90

vojno je bila graš�ina požgana in se je za�ela spreminjati v ruševine. Ohranili so se le urbarji, nekaj fotografij, portal in kerubini. Ob ruševinah so krajani pogosto prirejali veselice in razli�ne prireditve. Po denacionalizaciji so Fabian�i�i ponovno postali lastniki posestva. Razvaline gradu Ruper� vrh predstavljajo danes le še spomin na preteklost, bolj poznana v kraju je ve� kot 100 let stara sekvoja, ki raste na grajskem dvoriš�u. Kljub temu so ruševine še danes prepoznavna zna�ilnost kraja, zato smo zgodovino gradu raziskali tudi z u�enci.

kerubin - angel portal – arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo urbar – knjiga s seznamom dajatev podložnikov zemljiškemu gospodu

4. Ogroženost Razvaline so mo�no ogrožene in jim grozi propad. U�enci bi želeli, da se ruševine obnovijo, vendar na to nimamo ve� vpliva, ker so v privatni lasti. Navezali pa smo stik s sedanjim lastnikom, ki je pred leti podal predlog za restavriranje razvalin, vendar po njegovih besedah nanj ni dobil odgovora. 5. Popularnost Razvaline so s projektom postale bolj znane tudi mlajšim generacijam (u�encem, staršem, priseljencem, širši skupnosti). Pripravili smo ve� predstavitev v kraju in izven njega – staršem u�encev, krajanom, u�encem mati�ne šole, u�iteljem na sre�anju podružni�nih šol Slovenije, gledalcem in bralcem krajevne televizije in �asopisov, UNESCOV-im šolam, izdali smo tematsko številko šolskega glasila in posneli kratki videofilm.

91

6. Legenda prihodnosti 4 �� !� �� ! $�� 8�� "��)� � � �� (�� .��!� ��)�� (�)��! $�� $�� "� �� )� � ��!� �� A �� .��! �� )� � �� !�� .��! �� (�� '�� ' �� %� ��$ �� )�� @�� "�� "�� "��:�� "� �� !��A ��@�� )�� )� �� # � �� )�� )�� (��A�� )�� 1�A ��"��@�� )�� $�� @� �� %�(�� )�� )�� "�� A ��"��)��

��/��7 �$)�H�� 7. Povezanost Navezali smo stike s podružni�no šolo Ribno pri Bledu. Na sre�anju podružni�nih šol, ki je potekalo na njihovi šoli smo predstavili svoj projekt. Spoznali pa smo blejski grad in izdelali u�no gradivo o obeh gradovih. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Ob šoli te�e potok Vejar ob katerem so v�asih napajali živino. Sedaj so bregovi zaraš�eni in potok bi bilo potrebno po�istiti. V šolskem okolišu je stara kova�ija , ki bi jo bilo potrebno ohraniti. V starih �asih so kmetje imeli sušilnice sadja. 2. Spomenik mojih/naših sanj Sre�na družina – po debati so se u�enci odlo�ili, da jim zelo veliko pomeni sre�a v svoji družini. Izdelali so spomenike iz razli�nih materialov in izbrali njim najbolj vše�nega.

92

C) BESEDA MENTORJEV Navdušila nas je pripravljenost otrok za raziskovanje, številni predlogi za izvedbo, vztrajnost pri delu, kreativnost in domišljija. Tema je omogo�ala uporabo velikega števila razli�nih dejavnosti (literarno, glasbeno, plesno, filmsko, gledališko ustvarjanje, iskanje virov, ekskurzija). Presenetila nas je pripravljenost krajanov za sodelovanje pri izvedbi projekta in interes širšega okolja za naše predstavitve in ugotovitve povezane z zgodovino gradu.U�enci so pridobivali spoštovanje do ohranjanja zgodovine in kulturne dediš�ine nasploh. Usvojili so, da ima vsak še tako slabo ohranjen spomenik za sabo zgodbo, ki jo je vredno poznati in ohranjati ter posredovati prihodnjim rodovom.

Vida Šter

OSNOVNA ŠOLA TONETA �UFARJA JESENICE A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SPOMINSKI PARK PLAVŽ

93

1. �asovni izvor Spominski park Plavž leži na mestu nekdanjega opuš�enega pokopališ�a. Današnjo podobo si je pridobil v zadnjih 50 – ih letih. Zaradi zgodovine in vsebine ima park predvsem pietetni zna�aj- ljudje imajo do njega veliko, globoko spoštovanje. V petdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil to prostor, kjer so še vedno posmrtni ostanki mnogih Jeseni�anov, katerih niso prekopali na sedanje pokopališ�e na Blejsko Dobravo. Kapela z grobnico padlih v 1. svetovni vojni je bila zgrajena leta 1927. 2. Živost spomenika Jesenice so znano železarsko mesto, katerega razvoj sega v 14. stoletje. Kot vsako naselje je tudi to imelo cerkev, poleg nje pa pokopališ�e – današnji Spominski park. Ko se je naselje spreminjalo v vedno ve�je mesto, je pokopališ�e postajalo premajhno. Zato so izbrali drugo lokacijo na Blejski Dobravi. Tja so mnogi jeseni�ani preselili posmrtne ostanke svojcev. Ko so za�eli graditi stolpnice, bloke, pa niso želeli pokopališ�a zravnati z zemljo, zato so ga uredili v spominski park. Ostala so vhodna vrata, kapelica, vanj so posadili drevesa in uredili nagrobne ploš�e. 3. Predstavitev Dandanes je park pomemben zaradi zapisa zgodovine, ki ga nosi v sebi;

- vojaška kapela z grobnico padlih iz prve svetovne vojne, bronasti doprsni kip revolucionarja in delavskega pisatelja Toneta �ufarja (1905 - 1942),

- spomenik iz naravne skale s kovinskim križem in spominsko ploš�o v spomin ponesre�enim graditeljem karavanškega predora iz leta 1904 - 1905,

- spomenik delavcem železarne, narodnim herojem Jožetu Gregor�i�u - Gorenjcu, Andreju Žvanu - Borisu, Antonu Dežmanu - Ton�ku in Matiji Verdniku -Tomažu.

- urejen je kot arboretum z zbirko 200 in ve� vrst okrasnega drevja in grmovnic. 4. Ogroženost Ko so nekdanje pokopališ�e preurejali v park, so vanj zasadili preko 200 vrst dreves in grmovnic. Za urejenost je poskušala skrbeti Komunala. Mislim, da ji je to uspevalo po najboljših mo�eh, �eprav je za samo urejenost primanjkovalo denarja. Vanj so na gredice sadili tudi cvetlice, vendar pa park ni bil prioriteta ob�ine. Z našo pomo�jo je vanj prišlo precej urejenosti, živosti, barv in upam, da nam bo takega uspelo obdržati vsaj nekaj �asa.

94

5. Popularnost Ugotovili smo, da je park v precej dotrajanem stanju, da pa vanj rado zahaja precej ljudi. Z u�enci smo pogosteje obiskovali in o�istili poti in zelenice, hkrati pa smo po svojih mo�eh poskušali pomagati Jeko -inu pri nekaterih akcijah v parku. Oblikovali smo tablice z napisi, ki bodo sprehajalce premamile, da se bodo ustavili in prebrali vsebino. Prav tako smo poslikali koše ter jih opremili s cvetli�no dekoracijo in tako prebudili pomlad. Poskrbeli smo za poslikavo klopi, pri barvanju lesenih letvic pa smo se obrnili na Srednjo šolo Jesenice. Z napisi in številkami smo opremili - poimenovali nekaj dreves. 6. Legenda prihodnosti

Bilo je nekega ve�era ko sva se s prijateljico iz žive radovednosti odlo�ili, da obiš�eva vedeževalko. Na poti sva veliko premišljevali kaj bi jo povprašali. Vsaka je imela na voljo tri možnosti. Ko sem bila na vrsti, me je seveda najprej zanimalo nekaj, kar zanima vsako dekle. Ali bom v življenju spoznala pravega fanta zase. Odgovora vam žal ne povem, naj bo moja skrivnost. Kot drugo sem vprašala kako bom nadaljevala s šolo, ali bom uspešna. Glede na odgovor upam, da se bo res uresni�ilo in na koncu mi je ostalo le še eno vprašanje. Nekaj �asa sem trdno premišljevala in se odlo�ila, da bi bilo dobro ugotoviti, kaj se bo v nadaljnjih letih zgodilo z našim spomenikom? Konec koncev se kar veliko trudimo za lepo ohranitev parka. In moram vam povedati kako presenetljiv odgovor sem dobila. Naš spomenik oziroma park naj bi v zadnjih petih letih postal najbolj obiskan kraj na Jesenicah. Sem bi namre� zahajale mlade mamice in njihovi otroci, kjer bi preživljali prosti �as. Park bi ponovno zaživel. Tako kot smo na�rtovali. K nam naj bi zahajale tudi razli�ne živali, ki jih je le malo kje opaziti. Kar pa bi bilo zelo pou�no. In ravno zaradi tega, naj bi se odlo�ili izvesti u�no pot o živalih in rastlinah. To se mi je zdelo briljantno. Hotela sem izvedeti še ve� in ve�, toda na žalost me je prebudilo jutranje sonce, ki je pokukalo skozi moje okno. Ker pa so se mi je vse skupaj zdelo super sem nujno morala sanje deliti z vami. Upam, da se bodo napovedi vedeževalke kdaj uresni�ile. Vem pa nekaj, �e se bomo, mi otroci še naprej tako trudili, jih bomo s skupnimi mo�mi gotovo uresni�ili.

Urša� 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki

Padli so, da bi mi živeli Ta spomenik naj bo posve�en jeseniškim in javorniškim kovinarjem – prvoborcem. Na te ljudi smo in bodo ponosni jeseniški rodovi. Ob�udovali bomo ljudi, ki so se skoraj neoboroženi uprli sovražniku v letu, ko je ta triumfiral po zasužnjeni Evropi in prodiral globoko v osr�je Sovjetske zveze. 70 jeseniških in javorniških prvoborcev je v borbi proti okupatorju vztrajalo dokonca. Ve�ina je žrtvovala življenje za našo svobodo. Le 13 jih je preživelo 4 – letni krvavi vihar borbe. Menim, da so si s tem, kar so naredili za narod, zaslužijo poseben spomenik. Slava jim!

Luka

95

2. Spomenik mojih/naših sanj Spomenik mojih sanj, bi bil posve�en nekomu, ki mi je zelo blizu. Recimo, prijatelju, ki mu zelo zaupam. Postavila bi mu pravi spomenik, nekje na �astnem mestu sredi sobe, da bi se vedno spomnila nanj. Med seboj pa gradimo tudi navidezne spomenike. Npr. spomenike zaupanja in veselja,…. Lepih re�i, katerim bi postavila spomenik, je zelo veliko. Imam pa postavljen navidezni spomenik mojega življenja, ki ima dobre in slabe trenutke. To je najbolj dragoceno.

Eva C) BESEDA MENTORJEV Za�etki so bili precej nedore�eni in nedozoreni. V treh letih smo poželi precej uspehov, pohval in spodbud. Najbolj me je navdihnila pripravljenost mladih za delo v parku. Lepo je bilo videti zadovoljne obraze sprehajalcev, ki kar niso mogli verjeti, da mladi še znajo poprijeti za delo. Pripravljenost u�iteljev – pomo�nikov je bila velika. Radi smo si prisluhnili pri idejah in si pomagali pri realizaciji. Prav tako smo naleteli na posluh ob�ine, ki nam je omogo�ila nabavo materiala. Nekaj skepti�nosti pa smo bili deležni s strani staršev, saj se v parku v�asih najdejo tudi igle. Zato nam je komunala priskrbela pobiralce smeti, ki nam delo precej olajšajo. Z našo skrbjo za park, pa na samo �isto�o poskrbijo tudi obiskovalci sami.

____________________________________________

OSNOVNA ŠOLA SPODNJA IDRIJA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

CERKEV MARIJE NA SKALCI

96

1. �asovni izvor Prva kapela je bila na Skalci postavljena v 12. stoletju in jo omenjajo pisni viri v letih 1132,1156 in 1192. Sprva je spadala pod prafaro na Šentviški Gori, pozneje pa pod župnijo svetega Jerneja v Cerknem. Od 15. stoletja dalje, ko so cerkev na novo pozidali, je postala Spodnja Idrija samostojna župnija, ki je obsegala celotno idrijsko ozemlje. Tudi sosednja Idrija (rudnik živega srebra) je vse do 1752 spadala pod »faro« v Spodnji Idriji. Leta 1674 so cerkev ponovno predelali v zna�ilnih baro�nih oblikah, v kakršnih se je ohranila do danes. Pred nekaj leti so stavbo vzorno prenovili znotraj in zunaj. V bližnji in širši okolici je bilo v preteklosti postavljenih kak ducat kapelic, in sicer na pomembnih mestih, kjer so se ustavljali romarji, ki so prihajali iz idrijske, kanomeljske, cerkljanske in ledinske strani. 2. Živost spomenika Cerkev Marija na Skalci je vseskozi živo prisotna v zavesti krajanov in nelo�ljivo povezana z življenjskim utripom Spodnje Idrije. O cerkvi je med doma�ini ohranjenih ve� legend, najbolj znane pa so tri:

- prvotno kapelo naj bi postavil tolminski grof, potem ko je na lovu v goš�avi na Skalci trikrat našel �udovito sliko Device Marije

- cerkev naj bi povsem prenovil bogat plemi�, potem ko je po priprošnji k Mariji �udežno ozdravela njegova bolna žena ( nekateri pravijo da h�i),

- pri cerkvi naj bi se doma�ini ubranili Turkov in jih v viharni no�i s pomo�jo Marije in narasle Idrijce tudi premagali.

V cerkvi se ne vrstijo le obredi (maše, krsti, poroke, pogrebi,..), temve� tudi kulturne prireditve, zlasti koncerti. Podoba cerkve in dogajanja v zvezi z njo so dokumentirana na stoterih starejših in novejših fotografijah, mnogo pa je tudi slikarskih upodobitev razli�nih avtorjev. Cerkev je vsako leto slovesno okrašena in množi�no obiskana zlasti v tednu okrog 15. avgusta, saj »farni« praznik veliki šmaren v Sp. Idriji ni le cerkveni praznik, temve� osrednje letno krajevno in vseljudsko slavje. 3. Predstavitev Cerkev Marije na Skalci V sp. Idriji ima ve� kot 800- letno zgodovinsko tradicijo. Do 18. stoletja je bila župnijsko središ�e za vse sosednje kraje (Idrija, �ekovnik, Gore, Vojsko). Sedanja baro�na stavba je 30 m dolga in ima kar 40 m visok zvonik. Postavljena je v smeri vzhod- zahod. Pod cerkvijo je kripta, v kateri so našli posmrtne ostanke 17 duhovnikov, pokopanih od 17. do 19. stoletja. Nad pevskim korom, ladjo in prezbiterijem je politehnik in slikar Jožef Mrak od 1762 do 1766 s freskami upodobil celotno Marijino zgodbo od rojstva do vnebovzetja. Cerkev ima bogat inventar oljnih podob, kipov, oltarjev, rezljanega pohištva in umetno obrtnih izdelkov – dela doma�ih mojstrov iz 19. stoletja. Pomen cerkve je velik, saj »živi« s krajem: redni in dobro obiskani obredi, kulturne prireditve, obiski turistov in romarjev, središ�e praznovanj v tednu velikega šmarna (15.VIII:). Doma�e ime za kraj : FARA. Trije klju�ni podatki:

- Prvi podatki o cerkvi Marije na Sklaci v Spodnji Idriji izvirajo iz12. stoletja. V sedanji obliki je bila sezidana v baro�nem slogu v 17. stoletju.

- Glavna dragocenost v cerkvi so freske, ki prekrivajo celotni obok od pevskega kora do prezbiterija in so posve�ene Devici Mariji Vnebovzeti. Naslikal jih je med leti 1762 in 1766 Jožef Mrak, graditelj klavž na Idrijci in Belci.

- Glavni praznik je veliki šmaren (15. avgust).

97

4. Ogroženost Cerkev je bila v preteklosti ve�krat ogrožena in poškodovana. Stavbni konstrukciji so škodovali ponavljajo�i potresi (razpoke), zamakalo je skozi streho, med drugo svetovno vojno pa so jo prizadejali tudi izstrelki v �asu bojev med partizani in Nemci. Tudi dragoceni notranji opremi (slike, oltarji, kipi, freske na oboku) zobje �asa ne prizanašajo. Nagrobni spomeniki okrog cerkve so bili ob�asno žrtve vandalskih po�etij. Vse povedano je na sre�o stvar preteklosti. V zadnjih desetletjih je bila cerkev stati�no sanirana, znotraj je dobila ogrevanje, nov tlak in novo elektri�no napeljavo, inventar pa je bil restavriran. Najvažnejše je bilo restavriranje baro�nih fresk na celotnem oboku, delo Jožefa Mraka iz let 1762-1766. Stavba je dobila novo strešno kritino, nov bel zunanji omet in dekorativne »šivane robove« na vogalih. Zgledno je urejeno tudi pripadajo�e pokopališ�e s sodobno mrliško vežico. Okoliške kapelice so obnovili nekateri prizadevni krajani, krajevna skupnost, podjetje Rotomatika in Rotary klub Idrija, ki ima sedež na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji. Pono�i je cerkev osvetljena kot dominanta nad naseljem in v krajini. 5. Popularnost Popularnost spomenika se je nedvomno pove�ala. Pri tem ne gre le za cerkev, temve� tudi za vse spremljajo�e objekte (kapelice, pokopališ�e), za krajevni praznik veliki šmaren in za vsa legendarna in zgodovinska izro�ila. Vsi u�enci naše šole so cerkev podrobneje spoznali pod strokovnim vodstvom (ogledi), po skupinah pa so aktivno ustvarjali: na�rt (tloris, naris), maketo, likovna dela, oživitev in prezentacijo velikega šmarna. Ker se je nasplošno dvignila raven informiranosti o osrednjem spomeniku kulturne dediš�ine v kraju, se je v pozitivnem smislu spremenil tudi odnos do nje. Mnogi u�enci so saminiciativno prinašali v šolo stare fotografije, razglednice in dokumente, ki so jih dobili pri starših ali starih starših. Nekateri u�enci bi bili lahko kmalu usposobljeni za lokalne turisti�ne vodi�e. 6. Legenda prihodnosti Pisalo se bo leto 2156. Takrat bo poteklo 1000 let, odkar je bila Marijina cerkvica na Skalci nad Idrijco prvi� omenjena v pisnem viru. Spodnja Idrija, ki se je razvila pod cerkvijo, šteje danes 2000 ljudi, leta 2156 pa jih bo štela 4000. Postala bo pravo mesto, v katerem pa bo manjkalo prostora za nove stavbe. Župan in ob�inski možje bodo sprejeli sklep, da se Marijino cerkev in kapelice pod njo poruši, da se pridobi nove gradbene parcele. Potem pa se bo zgodila nesre�a. Na da 15. avgusta, ko se praznuje veliki šmaren – Marijin najve�ji praznik, bo dolino Idrijce prizadel silovit potres. Ve� minut bodo drhtela tla, iz podzemlja se bo slišalo grozljivo grmanje in bu�anje, gore se bodo majale, Idrijca bo naenkrat narasla – a glej �udo – stavbe bodo ostale nepoškodovane! Potem se bo nad cerkvijo v nebo dvignila �udovita mavrica in zemlja se bo v hipu umirila.. Sredi mavrice pa se bo prikazala Marijina podoba, prav taka, kot je naslikana na cerkvenem oboku. Ko bosta mavrica in Marijina slika �ez nekaj trenutkov izginili, bodo vsi krajani pohiteli na glavni trg in zaprisegli, da bodo cerkev Marije na Skalci in vse njene kapelice ohranjali za zmeraj. 7. Povezanost Predlagam: Navede naj se kraj in šolo na Švedskem, s katero imamo stike. Lahko se navede, da bomo tamkajšnji šoli poslali ve� dokumentarnega gradiva o naši Mariji na Skalci, od njih – njihovih u�encev – za podobno gradivo o njihovi cerkvi (cerkvah) in sakralni dediš�ini. Kar bi v tej zvezi iz Švedske prejeli, bi predstavili našim u�encem.

98

Domnevam, da imajo protestantsko cerkev, zato bi bila zanimiva primerjava z našo – katoliško. – ugotavljali bi podobnosti in razlike. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V Spodnji Idriji in okolici lahko vidimo veliko tako imenovanih »kme�kih fresk«, ki so jih v preteklosti slikali potujo�i ljudski imetniki, najve� v �asu okrog leta 1800. Freske krasijo stene hiš in kaš� ter vsebujejo ornamente, tako imenovane »šivane robove«, simbole, rastlinske motive pa tudi figuralno tematiko. Najdemo jih naprimer na kaš�i Kendovega dvorca, najve� pa na doma�ijah v bližnji Kanomlji. Nekaj primerkov so pred leti strokovnjaki sneli s sten, jih restavrirali in so sedaj na ogled v idrijskem muzeju. Ve�ina fresk v Kanomlji pa je v zelo slabem stanju in bi jih bilo treba zaš�ititi. Posebno pozornost bi veljalo nameniti izjemno zanimivim slikarijam na stari hiši doma�ije Šturmovci, kjer je upodobljena znana Smledniška legenda s hudi�em, Sv. Antonom Padovanskim, kmetom in grofom. Tudi sicer je celotna hiša s kaš�o vred in s starinsko notranjo ureditvijo in opremo dragocen etnološki spomenik. Prav bi bilo, �e bi naša šola spodbudila lastnika doma�ije, krajevno skupnost, Rotary klub, naša podjetja in seveda ustrezne strokovne institucije, da bi s skupnimi mo�mi pristopili k sanaciji hiše, zaš�iti inventarja in zlasti k restavriranju stenskih slikarij. 2. Spomenik mojih/naših sanj

- Spomenik VELIKANU ob Idrijci. Spomenik se navezuje na legendo o velikanih, ki so šli neko� skozi naše kraje in na njihovega najmlajšega �lana, ki je na poti zaostal, jokal in s solzami ustvaril reko Idrijco. Z zgodbo, ki ima simbolni pomen in je blizu otroškemu �ustvovanju, bi se u�enci, zlasti na nižji stopnji, lahko identificirali. Tovrstni »velikan« se je izkazal že pri uspešno realiziranem projektu Bajke in legende.

- Spomenik Riba na topolu bi lahko stal nekje sredi kraja, navezoval bi se na avtenti�no krajevno ljudsko izro�ilo, ki izraža mentaliteto ljudi, ki so živeli v intimnem stiku in sožitju z reko ( topoli, ribe, hudomušnost). V spomenik bi veljalo vkomponirati verze (zgodbo) pesmi »Riba na topolu poje«, ki je tudi uglasbena in so jo u�enci že prepevali. Zgodba (pesem) je primerna za likovno obdelavo (ilustracije).

- Spomenik prijateljstva – ponazarjal naj bi sodelovanje naše šole (u�encev) v Evropi, morda s Švedsko. Spomenik bi ustvarili skupaj, vsak svojo »polovico«, ki bi se smiselno spajali v celoto. Dve simbolni prvini bi soustvarjali enotno sporo�ilo. Obeležje bi izdelali v dvojniku, tako da bi stalo pred našo šolo in pred »pobrateno« šolo v tujini.

99

C) BESEDA MENTORJEV V sklopu projekta smo z u�enci zasledovali in veliki meri tudi realizirali zastavljene cilje, �eprav je projekt vsebinsko tako širok, da odpira nadaljne izzive in ustvarjalne možnosti. To pomeni, da je letos delo formalno sicer zaklju�eno, vendar se zdi še važnejše prihodnje prizadevanje šole v tej smeri. Tudi nove generacije bo potrebno – v duhu tega projekta – permanentno ozaveš�ati k primernemu odnosu do kulturne dediš�ine. Sicer pa je vse šolsko in obšolsko delo z mladino nekakšno »sajenje semen« za prihodnost. Zdi se, da prvi rezultati našega dela marsikdaj niso opazni, zato pa se pogosto pokažejo pozneje, ko »seme vzklije« v novo rast. V tej lu�i smemo pri�akovati, da bodo u�enci, ki so sodelovali v projektu, tudi v poznejših zrelih letih in na odgovornih mestih, ohranjali dediš�ino v »svojih rokah« in v mladosti »posvojeni spomenik« kot svojo in skupno lastnino in vrednoto.

Mojca Brus

OSNOVNA ŠOLA TURNIŠ�E A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

�EVLJARSKI MUZEJ

100

1. �asovni izvor �evljarski muzej je nastal leta 1979, ker so doma�ini želeli ohraniti �evljarsko dediš�ino kraja. 2. Živost spomenika Spomenik je med prebivalstvom zelo prisoten. Ljudje svojo dediš�ino spoštujejo. Zaradi te njihove podpore smo spomenik lahko rešili pred propadanjem. Ljudje ohranjajo obi�aje: z združenjem posameznikov v �evljarski ceh; še vedno se pleše delovno-obrtni ples Šoštarska, ki ga ohranjata otroška in odrasla folklorna skupina. Velikokrat pa se uporablja rek:"Pijete kak šujstri." 3. Predstavitev S �evljarstvom je Turniš�e živelo od srednjega veka, vendar je v drugi polovici 20. stoletja za�elo propadati zaradi gospodarskih in politi�nih razmer. Na temelju tedanje obrti je nastala �evljarska industija. Da pa bi se delo nekdanjih �evljarjev ohranilo, so doma�ini, ki so bili obrtniki z opravljenimi mojstrskimi izpiti, kulturno dediš�ino, vezano na �evljarstvo, shranili v �evljarskem muzeju. Takrat žive�i �evljarji so sami, brez pomo�i strokovnjakov, uredili �evljarsko delavnico v ponaredku tipi�ne panonske hiše - "cimpra�e". Strokovni izrazi z razlago: KOPITO - model za izdelavo �evlja LAMPAŠ - svetilka na petrolej, obešena nad panklinom PANKLIN - nizka mizica z majhnimi predali, v katerih je �evljar imel droben material in ob kateri je opravil najve� ro�nega dela. Trije klju�ni podatki o spomeniku: "cimpra�a", panklin, usnje.

101

4. Ogroženost Leta 2002 je bil �evljarski muzej zapisan propadu, stavba je bila za zbirko neprimerna - vlažna, propadajo�a. Poiskali smo partnerje, ki so nam pomagali obnoviti stavbo in nam ponudili strokovno pomo�. Z delom v našem projektu smo ob pomo�i partnerjev (Pokrajinski muzej Murska Sobota, Ob�ina Turniš�e, Obrat obutvene industrije Planika) obnovili stavbo, arhivirali in restavrirali celotno �evljarsko zbirko. Vsak eksponat smo strokovno obdelali: opisali, izmerili, fotografirali, ugotovili, od kje izvira, zakaj se je uporabljal. V pomo� so nam bili še žive�i �evljarji. Zbirali smo gradivo na terenu in na novo opremili �evljarjev bivalni prostor … 5. Popularnost Pred posvojitvijo je bil spomenik v zelo slabem stanju, �eprav so vse strani, ki so poznale kulturni pomen spomenika, opozarjale na njegov propad, ni bilo mo�i, da bi se lotili prenove in ohranili dediš�ino. Ta problem so za�eli reševati u�enci naše šole ob podpori mentorjev. Vklju�ili smo se v projekt "Skriti zaklad", ki ga je razpisalo Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport z namenom, da ohranimo �evljarsko zbirko prihajajo�im rodovom. Svojemu projektu smo dali naslov Zakaj bi hodil bos…s �evlji si lahko zaslužim kruh. Danes je spomenik namenjen mladim pri iskanju znanja o svojem kraju - u�nim uram, namenjen je trženju v turizmu, promociji kraja, saj je ob pomembnih prireditvah v kraju odprt obiskovalcem. 6. Legenda prihodnosti

Minilo je milijon in tiso� let. Arheologi so v Prekmurju, v vasici z imenom Turniš�e našli nenavadno odkritje. Podobno je prahiši, v notranjosti pa so dobro ohranjena drobna orodja. Za današnje �ase je tako hiša kot orodje iz nam neznanih materialov. Znanstveniki in arheologi z zanimanjem raziskujejo preteklost Turniš�anov.

Urška Dogar

Obvestilo 29. 2. 3017 so v Turniš�u odkrili izvir vro�e vode. Na žalost se je pojavil prav na mestu, kjer se nahaja ohranjena �evljarska zbirka. Ker pa krajanov njihova zgodovina ne zanima, so od oblasti zahtevali zgraditev mondenega kopališ�a. Kako se bo rešil problem?

Nejc Mujdrica 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki 2. Spomenik mojih/naših sanj

102

C) BESEDA MENTORJEV V najve�je navdušenje in zadovoljstvo mi je bilo dejstvo, da s pripravljenostjo za delo ne premakneš le kamna, premakneš lahko goro. Pripravljenost ljudi, da pri obnovi prostovoljno pomagajo, pa me je prijetno presenetila. Kot klju�ni uspeh smatram sodobno obnovljeno in urejeno zbirko, ki pri�a o življenju turniškega prebivalstva v preteklosti. Muzej so u�enci vzeli za svojega, saj zanj skrbijo, ga urejajo ter odpirajo njegova vrata s spremno besedo obiskovalcem.

_____________________________________

OSNOVNA ŠOLA TURNIŠ�E A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SIBIRSKA PERUNIKA - IRIS SIBIRICA

23/49

103

1. �asovni izvor Veseli, da imamo v neposredni okolici šole ogroženo sibirsko peruniko in v želji po ohranitvi naravnega bogastva, smo se odlo�ili za zaš�ito njenega rastiš�a. V šol. letu 2002/03, smo opravili prva dela. Na zaraš�ajo�em delu »zamo�virjenega« travnika, smo o�istili del grmi�evja. Nadaljevali smo v letu 2003/04 in v 2004/05. Tako lahko re�emo, da je spomenik »nastal« leta 2002. 2. Živost spomenika Vklju�enost u�encev – otrok v izvedbo del, je posredno vplivala na osveš�anje staršev in širše populacije. Doma�ini (z redkimi izjemami), niso imeli pravega odnosa do narave. Zlasti vas Turniš�e je v zadnjih desetletjih mo�no spremenila prvotno podobo naravnega okolja. Izvedene so bile umetne regulacije Ledave, pozidana so bila najrodovitnejša podro�ja, vneseni so bili druga�ni elementi arhitekture in s tem je izginila panonsko – Prekmurska dediš�ina… Ljudem so bile pomembne le vidne materialne dobrine. Ob tem je bilo naravno okolje še posebej zapostavljeno, o spomeniku ni bilo govora, do njega ni bilo odnosa. 3. Predstavitev Sibirski peruniki, s prelepimi modrovijoli�nimi ven�nimi listi, okroglim steblom, z majhnimi (ve�inoma 3) stebelnimi listi in dolgimi do 80 cm in do 6 mm širokimi pritli�nimi listi, je grozilo izumrtje, kajti rastiš�e se je zaraš�alo (Fazanariji Beltinci je služilo za »gojenje« divjadi). Z zavedanjem, da se lahko ohrani sibirska perunika, �e se ohrani ustrezen življenjski prostor – mo�virni travnik, so v Fazanariji Beltinci dovolili rastiš�e povrniti v prvotno obliko. OŠ Turniš�e so dovolili posege v zaraš�en prostor. 21. maja 2004, pod motom »Pustite nam ta svet…«, smo imeli dan odprtih vrat. Prireditev smo organizirali v naravi, na rastiš�u sibirske perunike, ki smo jo posvojili kot naravni spomenik. Ob vseh dotedanjih sprotnih obveš�anjih, smo tistega dne širši javnosti predstavili naše rastiš�e. Ob tem smo prebivalce osveš�ali o soodvisnosti �loveka z drugimi živimi bitji, da je pomembno ohranjanje habitata, odgovornega odnosa do okolja…, s tem posredno tudi ohranjanja nas samih…

4. Ogroženost Zaradi spreminjanja življenjskega prostora, zaraš�anja mo�virnega travnika (spreminjanja v gozd), je sibirski peruniki grozilo izumrtje. Z izsekavanjem grmi�evja, smo rastiš�u povrnili »prvotno« podobo.. Z 14. junijem 2004 je dobilo rastiš�e status zavarovanega obmo�ja. Dovoljena je le pozna jesenska košnja.

104

5. Popularnost Sibirska perunika je vsekakor postala »popularna« med ob�ani, kot kraj – šola pa smo postali tudi širše prepoznavni, zlasti v Prekmurju. 6. Legenda prihodnosti �ez 100 oz. 500 let, se bo zavest, odnos ljudi do narave - okolja še pove�al/a, sibirska perunika bo na doti�nem rastiš�u ohranjena, in bo s pre�udovitimi modrovijoli�nimi cvetovi razveseljevala ljubitelje narave. 7. Povezanost Nismo povezani. Si pa želimo/prizadevamo poiskati šolo v tujini, kjer imajo posvojeno sibirsko peruniko. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Mo�virski sviš�, Gentiana pneumonanthe Prisoten je na delu rastiš�a sibirske perunike, z ohranitvijo s. perunike – ustreznega habitata, bomo ohranili tudi mo�virski sviš�. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Prav vsi smo živeli s sibirsko peruniko. Nekateri so pisali o njej pesmi, jo risali, fotografirali, jo izdelovali iz papirja, odpadnih materialov, �istili rastiš�e…, dvignil se je odnos do okolja, pa ne le pri otrocih, temve� tudi pri njihovih starših in širše. Številni so obiskali rastiš�e, zlasti v �asu cvetenja. Ob gibanju v naravi, so posredno skrbeli tudi za zdravje… U�enci in drugi smo/so ponosni na bogastvo, ki ga imamo v neposredni bližini šole. O naši lepotici - sibirski peruniki govorimo s posebnim žarom.

__________________________________

105

OSNOVNA ŠOLA ZRE�E A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

FURMANSKE POTI PO ZREŠKEM POHORJU

1. �asovni izvor Furmanske poti so za�ele nastajati na Pohorju z naselitvijo prebivalstva v tamkajšnje kraje. 2. Živost spomenika Starejši ljudje se furmanov še spominjajo. Pogovarjali smo se z nekaterimi bivšimi furmani, ki še živijo, nekateri med njimi imajo doma še vozove in ostalo furmansko opremo. Obstaja tudi veliko starih fotografij iz za�etka 20. stoletja, ki prikazujejo furmane. 3. Predstavitev Furmani so se ukvarjali s prevozom lesa in drugega tovora. Prevažali so na lesenih vozovih in posebnih saneh. Za vprego so uporabljali konje in vole, potrebovali so »gajžle« - bi�e in druga orodja – cepine, sekire, verige, žage. Ob furmanskih cestah so se razvijale razne dejavnosti – kolarstvo, kovaštvo, gostinstvo, trgovina, žage. Furmani so prenehali s svojim delom konec 20. stoletja z razvojem industrije in prometnih sredstev. 4. Ogroženost Pohorskim furmanskim potem grozi popolna pozaba, zato želimo otroke naše šole spodbuditi k ohranjanju kulturne dediš�ine, spraševanju starih staršev o nekdanjih obi�ajih…

106

5. Popularnost V našem projektu so sodelovali vsi u�enci šole. V šoli jim je bila predstavljena videokaseta s posnetkom o furmanstvu in obi�ajih povezanih s tem, nato pa so u�enci glede na svoje zmožnosti raziskovali doma – spraševali starše, stare starše, sorodnike in pripravili zapiske ter prinesli stare fotografije in predmete, ki so jih imeli iz tistih �asov. Glede na množi�nost odziva mislim, da je projekt uspel. 6. Legenda prihodnosti / 7. Povezanost / B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V Zre�ah je še nekaj pozabljenih spomenikov, ki bi bili vredni oživitve. Eden izmed takih je t.i. Pavlakova jama, ki je vsekakor znamenitost za naše obmo�je, saj so v njej kraški kapniki, kar je za to okolje nenavadno. Žal je velika ve�ina teh kapnikov že uni�enih, z primerno zaš�ito pa bi se vsaj preostanek tega lahko ohranil. V prihodnje nameravamo spodbuditi ob�ino, da nameni del sredstev za ohranitev tega naravnega spomenika. 2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV S posvojitvijo furmanskih poti po Pohorju smo želeli obuditi spomin na �ase, ko še ni bilo drugih prometnih sredstev, niti cest. Furmanske poti so omogo�ale pohorskemu prebivalstvu zaslužek in razvoj, bile so predhodnice današnjih cest. Mislim, da je glede na odzive otrok z njihovimi prispevki naš projekt uspel. V naslednjem šolskem letu nameravamo izdelati knjigo s prispevki (pripovedovanji starejših o spominih iz �asov furmanov) in starimi fotografijami.

____________________________________

107

SCUOLA ELEMENTARE "VINCENZO DE CASTRO" PIRAN A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

TRG I. MAJA V PIRANU

1. �asovni izvor Trg I. maja je zanimiv zaradi svoje oblike in arhitekturnih spomenikov. Najzanimivejša je cisterna za vodo, ki je bila zgrajena v obdobju baroka, leta 1776, po obdobju velike suše, ki je prizadela mesto Piran. Na bližnjih stavbah je še nekaj kamnitih okenskih okvirjev in balkon iz istega obdobja. Pomembna pa je tudi majhna cerkvica Sv. Donata, tudi iz baro�nega obdobja. 2. Živost spomenika Ves trg in tudi cisterna so kar dobro ohranjeni, �eprav malo zanemarjeni, umazani, potrebni �is�enja in restavriranja. O njem obstaja veliko starih razglednic in zgodovinskih zapisov, med ljudmi pa ni toliko poznan, razen da vsak dan hodijo po njem. Ve�ina prebivalstva ne ve kdaj je bila zgrajena cisterna, kako je delovala in zakaj. 3. Predstavitev Glavni spomenik Trga I. maja je cisterna za vodo iz leta 1776. Zgradili so jo po hudi suši, ki je leta 1775 mo�no prizadela prebivalce Pirana. Cela struktura je dobro ohranjena in je kot dragulj skrita sredi mesta. S svojimi skulpturami in kamnitimi stopnicami je pri�a baro�nega obdobja beneške republike. Dva vodnjaka vodita v notranjost, vendar dostop ni možen. V cisterni se še vedno nahaja voda, vendar kot taka ne služi svojemu namenu in ni uporabna. Ohranja se le kot spomenik, ki pripoveduje zgodovino mesta Piran in ima kar precejšnjo umetniško vrednost. Skulpture in celotna struktura so potrebne temeljitega �is�enja in restavriranja, kar bi terjalo veliko strokovno delo in še ve�ja sredstva.

108

4. Ogroženost Cisterna na Trgu I. maja je nujno potrebna rednega �iš�enja in restavriranja, da je ne bo uni�il zob �asa. Ob�ina Piran je poskrbela za površinsko �is�enje, odstranitev grafitov in zabojnikov za smeti. Na cisterni ima bljižnja gostilna stole in mize za svoje goste, vendar pravijo, da to ne škoduje zgradbi cisterne. Zavod za spomeniško varstvo in Ob�ina Piran bodo priskrbeli sredstva za restavriranje cisterne. 5. Popularnost S posvojitvjo tega spomenika smo želeli u�enci in u�itelji opozoriti na pomen kulturne dediš�ine našega kraja prebivalce Pirana, ostale šole v ob�ini, starše, inštitucije, pa tudi naklju�ne obiskovalce. Obiskali smo Ob�ino Piran in se ob tem pogovarjali z županjo gospo Vojko Štular. Obljubila nam je skrb za ohranitev cisterne in svojo podporo našemu projektu. Na ob�ini so bili z našo pobudo zadovoljni. Pripravili smo publikacijo o Trgu I. maja, ve�krat predstavili projekt drugim šolam ASPnet mreže, ter pripravili tudi zaklju�no prireditev. �lanke o našem delu smo objavljali v lokalnih medijih in v �asopisih Primorske novice, Delo, Il Piccolo in La Voce del Popolo. 6. Legenda prihodnosti Nastala je igrica za uprizoritev, ki so jo napisali naši u�enci: Trg I. maja med sedanjostjo in preteklostjo in jo ve�krat uprizorili. Lepo prikazuje del�ke življenja v Piranu neko� in danes. Poleg tega vzpodbuja mladino k ohranjanju kulturne dediš�ine. 7. Povezanost Podobne cisterne za zbiranje vode deževnice obstajajo v Benetkah in nekaterih dalmatinskih mestih, ki so v preteklosti bila pod vplivom Benetk. Povezav z drugimi šolami iz teh krajev še nismo poiskali. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Na našem obmo�ju je še veliko pozabljenih spomenikov, že okrnjenih, zgodovinsko umetniških, naravnih... Zdaj se bomo lotili piranskega obzidja v projektu Mladi v zavetju obzidnih mest. Morda se bomo odlo�ili še za kakšno posvojitev, vendar ne v letošnjem šolskem letu. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV S publikacijo, razstavo, igrico in kulturnim programom smo zaklju�ili ta triletni projekt. V tem obdobju smo raziskovali, opazovali, zbirali materijal, pisali intervijuje, risali, kiparili, pisali... Obiskali smo ob�inski arhiv v Piranu, Ob�ino Piran, Zavod za varstvo kulturne dediš�ine Piran, piranske knjižnice in starejše prebivalce Pirana. Posvojeni spomenik smo predstavili na ob�ini, v krajevni skupnosti Piran, na osnovni šoli Ciril Kosma�, drugim Unescovim šolam in na Italijanski skupnosti italijanov iz Pirana. Veseli nas in ni nam žal, da smo posvojili prav Trg I. maja. Spoznali smo, da moramo nekaj storiti zanj, opozoriti na njegovo lepoto in zgodovino. Upamo, da smo uresni�ili ve�ino naših

109

zastavljenih ciljev in uspeli vsaj delno obuditi spoštovanje do teh skrbno obdelanih kamnov, pove�ati svojo ob�utljivost do kulturniih spomenikov na sploh, pridobiti nova znanja o svojem kraju. In �e je le nekaj kapljic tega znanja kanilo tudi med naše prijatelje, starše in druge ob�ane, nas to navdaja z velikim veseljem in zadovoljstvom. Nekaj malega pa smo le naredili! O�iš�ene in bolj varovane kamnite podobe na Trgu I. maja pa bodo še naprej pripovedovale svojo �ez dvesto let staro zgodbo.

Nada Dellore

VRTEC MORNAR�EK PIRAN A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

BENEŠKA HIŠA V PIRANU

110

1. �asovni izvor Ena najstarejših hiš, ki obrobljajo Tartinijev trg. Zgrajena je bila sredi 15.stoletja. 2. Živost spomenika Beneška hiša je najlepši primerek beneškogotske arhitekture v Piranu. Hiša je vidna takoj ob vstopu na Tartinijev trg, prav tako je ena najbolj znanih hiš Piranu, saj se je o njej ohranila tudi legenda. Legenda pravi, da seje mlad beneški trgovec zaljubil v lepo mlado Piran�anko. Ker so ju Piran�ani zaradi njune ljubezni ogovarjali, ji je sezidal prav to beneško hišo, na njeno pro�elje pa dal vklesati »Lasa pur dir« - Pusti, naj govore. Napis je še danes ohranjen. Legenda o beneški hiši je še danes živa med ljudmi, ohranjena v pisnih (Stare piranske pripovedke) in ustnih virih, prav tako je zanimiva za razne priredbe, kot jo je uprizorila Plesno akrobatska skupina Flip. 3. Predstavitev Beneška hiša je zgrajena v beneško gotskem arhitekturnem slogu. Je primerek vpliva beneškega vpliva, ki se je odražal tudi v arhitekturi. Bene�ani so v Piranu vladali od leta 1283 do leta 1797. Zunanjost hiše krasijo lepo oblikovani arhitekturni �leni in bogato kamnito okrasje. Najizrazitejši je vogalni gotski balkon. Na pro�elju hiše je kamnita ploš�a z beneškim levom, pod katerim je napis »Lasa pur dir«. Poznavanje spomenika �im širšemu krogu ljudi prispeva k ohranjanju pomembne kulturne dediš�ine mesta.Tudi najmlajšim prebivalcem mesta.

Beneška hiša v risbah in plakatih otrok

Legenda o beneški hiši v otroških o�eh

111

4. Ogroženost Hiša je sicer kulturni spomenik, v javnosti pa ni �isto znana zgodba o njenem lastništvu. Spomeniku ne grozi pozaba ali propad, vendar bi bilo lepo ko bi bila stavba v notranjosti urejena v muzej ali galerijo. 5. Popularnost Posvojeni spomenik je postal v kraju in drugod bolj prepoznaven. 6. Legenda prihodnosti 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Z otroki smo se pogovarjali ob starih pripovedkah, starih slikah fotografijah in ugotovili, da v našem pristaniš�u ne plujejo ve� takšna plovila kot v�asih. Stare barke so kar nekako pozabljene, lepo pa bi bilo, �e bi si jih lahko ogledali tudi v naravnih velikosti in obliki in ne le na fotografijah in slikah. 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Vsak kraj ima svoje zna�ilnosti, ki so odraz ustvarjalnosti ljudi, pe�at pa dajejo kraju nekatere dejavnosti, ki so tradicionalne ali pa to šele postajajo. Da lahko te zaživijo in se ohranjajo, se mora z njimi seznanjati �im širši krog prebivalcev. Predšolski otroci živijo v svetu sedanjosti in nimajo predstav, kaj pomenita preteklost in prihodnost. Z vklju�evanjem v dejavnosti in aktivnosti, ki se dogajajo v sedanjosti, vplivamo na njihovo dojemanje in vrednotenje preteklosti ter jih spodbujamo k ohranjanju vrednot. Tako oblikujemo njihov odnos do kulturne in naravne dediš�ine v kraju tudi v prihodnosti.

Renata Novak

112

VRTEC PTUJ, ENOTA SPOMIN�ICA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

FLORIJANOV SPOMENIK

1. �asovni izvor Spomenik sv. Florijana je nastal sredi 18. stoletja. Leta 1744 je mesto zajel velik požar. Prizadel je ve�ino hiš v mestu. Meš�ani so se priporo�ili sv. Florijanu, zavetniku pred požari in mu postavili velik spomenik. Kamniti svetnik v anti�nem vojaškem obla�ilu stoji na kopici oblakov. Okrog njega pa vihra ogrinjalo in prapor, ki ga drži v levici. Putto ob svetnikovih nogah zliva vodo iz golide na cerkev, iz katere se proti oblakom stegujejo plameni. Prvotno je bila dinami�no razgibana kompozicija precej obsežnejša. Leta 1761 so okrog Florijana postavili še osem figur. 2. Živost spomenika Spomenik je še danes živ med ljudmi. Poseben pomen ima pri gasilcih. Imajo ga za svojega zavetnika. Pro�elje ptujskega gasilskega doma je poslikano z veliko podobo sv. Florijana. 3. Predstavitev Sv. Florijan je zavetnik pred požari. Ljudje so ga postavili na vidnem mestu po velikem požaru, ki je zajel mesto, v upanju, da jih bo varoval pred požari. Spomenik je še danes živ med ljudmi. Poseben pomen ima pri gasilcih. Imajo ga za svojega zavetnika. Trije klju�ni podatki o spomeniku, ki naj bi jih poznal �im širši krog ljudi :

a) Sv. Florijan je veljal za zavetnika pred požari. b) Danes ga imajo za svojega zavetnika gasilci.

113

c) Spomenik sv. Florijana na Ptuju so postavili po velikem požaru, ki je zajel mesto leta 1744 in prizadel skoraj vse hiše.

4. Ogroženost Spomenik sv. Florijana so leta 1856, ko je županoval Ferdinand Kofler, obnavljali. Osem kamnitih plastik so prenesli neznano kam. Spomenik je dobil podstavek, ki ni povsem v skladu z svetniško postavo vrh nakopi�enih oblakov. Leta 1993 je mo�no poškodovano izvirno plastiko zamenjala kopija. Na podstavku spomenika sta napisa, ki opisujeta njegov nastanek. Napisa sta v nemškem in slovenskem jeziku. 5. Popularnost Spomenik sv. Florijana stoji v središ�u mesta Ptuj na Mestnem trgu. Je na zelo vidnem mestu. Doma�ini ga ne opazijo ve�. Enako je bilo prvotno z otroki. Najprej sem jih na sprehodih opozarjala nanj. Pri�eli smo ga opazovati. Seznanila sem jih s pomenom spomenika neko� in danes. Otroci so opazili, da tudi galerija, ki stoji na Mestnem trgu v neposredni bližini spomenika, nosi naziv sv. Florijana, enako kavarna. Vedno, kadar gremo na sprehod mimo spomenika, me nanj otroci opozorijo in ga pravilno poimenujejo. Torej, so ga res posvojili in je »njihov«. 6. Legenda prihodnosti 7. Povezanost B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Pri opazovanju spomenika so otroci bili aktivni in pozorni. Opazili so tudi drobne stvari in postavljali zanimiva vprašanja. S tem, ko sem jih spodbujala k opazovanju spomenika, sem jim vzbudila vedoželjnost tudi za druge kulturno – zgodovinske znamenitosti mesta. To pa vemo vsi, da jih na Ptuju ne manjka, saj je Ptuj najstarejše mesto, mesto muzej. Prav je, da se otroci že od najnežnejše starosti zavedajo pomembnosti kulturno – zgodovinskih znamenitosti, saj jih bodo le tako znali tudi ohranjati.

Marija Rogina

114

SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA

A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

KRIM – TRIGONOMETRI�NA TO�KA I. REDA

1. �asovni izvor To�ka na Krimu je bila najverjetneje stabilizirana l. 1816 (arhivsko gradivo z Dunaja). Pozneje je bila stabilizacija (ozna�ba na terenu) ve�krat uni�ena in so zato geodeti ponovno dolo�ali njen položaj na terenu in to�ne geografske koordinate centra in ekscentrov. Proti koncu 20. st. so na njenem mestu zgradili planinsko ko�o, zato je položaj to�ke dolo�en in obnovljen s kamnom na tleh in nad njim na strehi. Obeležje na pro�elju ko�e, ki govori o pomenu to�ke, je postavilo Ljubljansko geodetsko društvo leta 1994. Avtor obeležja in celostne ureditve je Jožko Motoh, univ.dipl.ing.arh., zaposlen kot u�itelj na naši šoli. 2. Živost spomenika Spomenik poznajo prebivalci Ljubljane kot svojega »vremenarja«, pohodniki, kolesarji in hribolazci, doma�ini po medvedih in številnih naravnih in kulturnih spomenikih. Manj znan je bil pomen vrha Krima za geodezijo in slovenstvo ter njegovo prepoznavnost. Slovenski arhivi ne razpolagajo z viri, ki bi opisovali tedanjo izmero in položaj Slovencev v Avstro-Ogrski; hranijo jih na Dunaju in so v nemškem jeziku, velikokrat v gotici.

115

3. Predstavitev Trigonometri�na to�ka I.reda št. 172 na 1107 m visokem Krimu je služila za prvo katastrsko izmero slovenskih dežel sploh (od 1816 do 1828) ter predstavljala zanjo tudi koordinatno izhodiš�e. Zatem je bila tudi ena od to�k osnovne mreže trikotnikov, ki so jih zgoš�evali z mrežo nižjih redov. Le-to so obnavljali, dograjevali in spreminjali do konca 20. st. Grafi�ni kataster, ki je nastal s prvo izmero, v ve�ini obmo�ja Slovenije (85%) uporabljamo še danes. Danes naš spomenik predstavlja celostna podoba okolice to�ke in sicer: -kamniti podstavek za ozna�bo pozicije to�ke -spominska ploš�a iz sive litine v reliefni izvedbi in malo ploš�o pod njo z zahvalo sponzorjem in sodelavcem -razgledna miza z elementi pokrajine, ki so vidni s to�ke na Krimu (krožna reliefna ploš�a na valjastem podstavku, obloženem z granitnimi kockami)

4. Ogroženost Spomeniku ne grozi propadanje ali pozaba, prej nasprotno. Res pa je, da je bil vse do osamosvojitve Slovenije l. 1991 dostop na obmo�je Krima onemogo�en civilnim osebam oz. le s posebno prepustnico, zato so ga najprej popularizirali hribolazci v krogu planinskih društev ali vodnikov. Na poteh do vrha se nahajajo številni naravni, zgodovinski in kulturni spomeniki, ki jih lepo predstavlja ob�ina Ig, svoj prispevek pa bi radi kot Uneskovci prispevali tudi mi s posvojitvijo Krima tudi v širšem smislu. Ljubljansko geodetsko društvo vsako leto priredi tradicionalno sre�anje pod vrhom, ki se ga udeležuje vedno ve� ljudi vseh starosti. Klju�ni podatki: 1. Na vrhu Krima so leta 1917 postavili za slovenstvo pomemben objekt. Kateri objekt je to in kakšen je njegov zgodovinski pomen? 2. Na planinski ko�i vrh Krima je spominsko obeležje (avtor: Joško Motoh), ki ga je postavilo Ljubljansko geodetsko društvo. Naštejte vsaj dva podatka, ki sta navedena na ploš�i. 3. Jeseni 1994 je bil blizu ko�e postavljen še en spomenik- okrogla miza. Kakšen je njen namen? 5. Popularnost Prepri�ani smo, da so mnogi, ki smo jim predstavili naš spomenik, zanj prvi� slišali. Dolgoletna zaprtost in nedostopnost sta naredili svoje, zato lahko re�emo, da ga pomagamo popularizirati iz ni�. Vsak Slovenec, ki pride na kataster po mapno kopijo ali le na vpogled, bi se moral zavedati, da podatki o zemljiš�ih izvirajo iz �asa skoraj 200 let nazaj in da so nastali na osnovi to�k Krim in še nekaterih.Razglednico, ki smo jo izdelali, smo razdelili ali poslali razli�nim ljudem, tudi županom (iz Francije, na obisku na Igu) in predstavili vsebino; del le-teh je v prodaji.

116

Organiziramo športne dneve, likovne delavnice, predstavitev za starše. 6. Legenda prihodnosti Ko�a na Krimu, s katero upravlja Planinsko društvo Preserje, bo v upravljanju ob�ine Ig; sem bodo vabili obiskovalce in goste iz tujine; razširili bodo ponudbo, ko�a bo odprta vsak dan, nudila bo jabol�ni zavitek, žgance in obaro, kakšnega harmonikaša... Ljubljan�ani ne bodo ve� tako množi�no hodili na Šmarno goro, ampak na Krim po številnih markiranih poteh, prilagojenim razli�nim težavnostim. Zdraviliš�e Rakitna v neposredni bližini bo organiziralo ali vsaj vabilo obiskovalce na Krim in znamenitosti ter dediš�ino na poti do tja. Tradicionalna sre�anja raznih skupin, upokojenska druženja, tabori in šole v naravi... Naravni terarij ali »mini« živalski vrt; u�ne poti, table... 7. Povezanost Povsod po Evropi poznajo tovrstne spomenike, povezave še nismo vzpostavili, pa� pa seznanjamo gostujo�e šole na mednarodnih izmenjavah o našem in se zanimamo o podobnih pri njih. Najzanimivejša je Avstrija, ki ima isto mrežo, katere del je Krim (skupna država). B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Ple�nikov stadion za Bežigradom v Ljubljani. V njegovi okolici je veliko šol, ki jih bomo povabili k sodelovanju. Arhitektonska zapuš�ina mojstra Ple�nika ne bi smela propadati, �e je že »umrl« nogomet. Ustrezno revitaliziran bi lahko služil za druge namene 2. Spomenik mojih/naših sanj Vodnjak želja – stvaren objekt, ki ga združimo s hrepenenji željami pri�akovanji upanji, skritimi mislimi in morda razo�aranji... Me�emo kovance, listi�e ali le šepetanja in obljube. Mladi, pogosto izgubljeni v krutem in nerazumevajo�em svetu , simboli�no gradimo boljši svet po naših merah. C) BESEDA MENTORJEV Dale� najbolj me je navduševala množica idej nekaterih dijakov, ki so znali tudi pritegniti sošolce. Ve�ina odhaja iz naše šole, a izkušnje in prijateljstva, ideje in delo v skupini, to seveda nesejo s seboj v življenje, kot pravijo.Vsi smo se �esa nau�ili, v teh letih, ko smo »Uneskovci«, se je skoraj neopazno na�in sobivanja po na�elih Unesca nevsiljivo vtihotapil med u�itelje in u�ence. Kar naenkrat je vse nekako v stilu neznosne lahkosti bivanja, navezali smo številne stike dobili nove prijatelje. Ta veriga ki je vedno daljša in mo�nejša, me izredno osre�uje, saj pomeni, da smo delali prav, sistemati�no in potrpežljivo. Seveda, pot se je odprla, ni pa �as za uspavanje. Kr�ili bomo tiste stezice, saj zdaj vemo, kam nas peljejo.

Mentorica Marinka Poto�ar

117

SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA IN GIMNAZIJA LJUBLJANA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

LJUBLJANICA

1. �asovni izvor Glede na to, da je to re�ni biser Ljubljane, ni �asovno omejen. 2. Živost spomenika Ljudstvo ji je neko� pripisovalo dušo, mogo�nost, upravljanje s posebnimi silami in sposobnostmi, zmožnostmi telesnega in duhovnega o�iš�enja. Nazadnje je bila Ljubljanica tudi povod in pobuda marsi�igavi domišljiji. Babicam in dedkom tako ponuja neiz�rpen vir pripovedk. Ena bolj znanih Ljubljanskih legend, je legenda o povodnem možu. Znana je anti�na legenda o Jazonu in Argonavtih, ki so se odpravili iskat zlato runo in je zapisana pri Pliniju in Sozomenu ter drugih anti�nih avtorjih. Pot jih je prinesla tudi na ozemlje Ljubljane. Ker niso mogli pre�kati celotnega ozemlja po vodi so ladjo valili s seboj, podstavljeno s hlodi. Na našem ozemlju naj bi se Jazon boril s hudobnim zmajem in ga seveda premagal. Tako je zmaj postal tudi zaš�itnik Ljubljane, vidimo ga v grbu, posve�en pa mu je tudi Zmajski most. V 13. in 14. stoletju je bil v Ljubljani popularen obi�aj namakanje pekov v Ljubljanico. �e so jih zasa�ali pri goljufanju (postavili so previsoko ceno ali pa so prodajali slab kruh), so jih strpali v poseben lesen zaboj na vrvi in jih potapljali v reko. V reko pa so številni tudi sko�ili, se utopili. Taka je npr. zgodba o smrti najbolj priljubljenega mestnega župana Hribarja.

118

3. Predstavitev Leta 1840 se je naprednejšim deželam pridružila tudi Kranjska s svojo prestolnico Ljubljano. Po Ljubljanici je namre� zaplul prvi parnik, ki je bil dolg 28 metrov in širok štiri metre, plovna pa je bila celo do Vrhnike. Plovba po Ljubljanici je doživela višek v 17. stoletju. Po Ljubljanici so iz Kranjske prevažali oz. izvažali železo, živo srebro, les, platno, steklo, rešeta, vosek, med ter živino, tihotapila so se laška in štajerska vina, laško olje ter sol. Kadar pa so bile na obmo�ju današnje Italije slabe letine, so po njej prevažali tudi žito. Promet po Ljubljanici, ki je potekal iz ali v Italijo je opisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodinje Kranjske V �asu Emone se je reka imenovala Nauportos, v �asu habsburške monarhije Laybach. Obstaja tudi teorija, posebej tistih, ki so �ustveno navezani na Ljubljano in Ljubljanici, da ime izhaja iz besede ljubljena. Prvi� je bila omenjena že v antiki v svetovno znani legendi o Argonavtih. Imela je veliko gospodarsko vlogo, velikokokrat je poplavljala, a tudi dajala življenje Ljubljan�anom. Danes pa je žal vse preve�krat odlagališ�e odpadkov. K sre�i pa krasijo njeno podobo (vsaj v centru mesta) številni lokal�ki, ki družijo v prijetnih uricah Ljubljan�ane in obiskovalce Ljubljane. Za sprehajalne potke so narejeni številni mostovi (Šuštarski, Tromostovje, Zmajski, Šentjakobski), bogata je ponudba stojnic, oplemenitil jo je tudi Jože Ple�nik z arkadami, kjer je danes tržnica.

119

Trije klju�ni podatki: Povodni mož, legenda o Argonavtih, 1. parnik na Ljubljanici in plovna do Vrhnike. 4. Ogroženost Ljubljanica je zagotovo pomemben pojem v srcih Ljubljan�anov. Do nje �utimo nek poseben ob�utek. A vse premalo se zavedamo njene onesnaženosti. Je turisti�no zanimiva, a mesto ne stori dovolj, da bi postala znamenitost mednarodnega pe�ata. K sre�i pa se mestna oblast zaveda, da je treba nekaj storiti in so organizirali prostovoljno akcijo �iš�enja re�nega dna. 5. Popularnost Ker gre pri našem posvojenem spomeniku za naravno znamenitost, težko dolo�imo ve�jo ali manjšo popularnost. Dosegli pa smo, da vsaj dijaki druga�e gledajo na to reko, ki te�e skozi naše glavno mesto. Zavedajo se njene pomembnosti in so ponosni na njen vpliv v preteklosti. 6. Legenda prihodnosti V prihodnosti jo vidim kot urejeno reko z re�no ladjico, z lepimi pristaniš�i in kot evropsko znamenitost pod okriljem EU sklada. Z organiziranimi koncerti ob njej in podobnimi kulturnimi prireditvami. Zagotovo bi se jo dalo vkomponirati z ostalo arhitekturo Ple�nikovega sloga in povzdigniti njeno veli�ino. Vsekakor jo je treba narediti turisti�no zanimivo. Na njej bi lahko organizirali tudi športne prireditve mednarodne prepoznavnosti (veslanje). �e je le ne bomo preve� onesnažili in zanemarili. 7. Povezanost Mislim, da imajo skoraj vse evropske države podobno reko, ki mo�no spremlja in zaznamuje utrip mesta in je tudi turisti�na atrakcija. (Donava, Temza, Sena, Ren ...) B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Spomeniki, ki so pri nas še posebej na udaru so politi�no "sporni" spomeniki, ki se znajo menjavati s slovenskimi vladami. Treba jih je zaš�ititi. Slovenci imamo zgodovino in nanjo moramo biti ponosni, ne glede na to kakšna je bila.

120

2. Spomenik mojih/naših sanj Spomenik, ki ga bi obvezno morali imeti je spomenik miru. Vrednota, ki se je ne zavedamo, nam je samoumevna, a vendar tako pomembna. Le s poudarjanjem pomembnosti miru lahko mir ohranimo. C) BESEDA MENTORJEV Uspeh je že to, da se mladi zavedajo pomena ohranjanja naravne in kulturne dediš�ine in da vedo, da nas prav takšni spomeniki pozitivno zaznamujejo. Izbira spomenika se mi zdi zelo posre�ena, kar se je videlo tudi ob zanimanju dijakov pri prou�evanju Ljubljanice. Reka je bila življenje že za prebivalce Emone, Luwigane, Laibacha ... in pomeni življenje tudi današnjim Ljubljan�anom. Projekt so za svojega vzeli predvsem dijaki, ki sodelujejo pri posvojitvi. Ve� bi morali narediti, da bi projekt zaživel na celi šoli. Aktivna metoda prou�evanja regulacij Ljubljanice ob predhodnem študiju literature je bila za dijake popestritev pouka in je omogo�ila višjo raven znanja. Meni kot mentorju pa je ta projekt pomenil nov izziv in možnosti druga�nega pou�evanja.

_________________________________________

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

SLOVENSKE NARODNE JEDI

121

1. �asovni izvor Našemu spomeniku ni možno vpeljati natan�nega �asovnega okvirja, saj je nekako nastajal in se izoblikoval skupaj s celotnim slovenskim narodom. Jedi, ki smo jih posvojili in to mislim prav na vse pristne doma�e dobrote zna�ilne za našo malo državo, so skozi �as zorele in se spreminjale z letnimi �asi, zgodovinskim �asovnim obdobjem in posledi�no tudi z razpoložljivimi živili in za�imbami. 2. Živost spomenika Spomenik je vsekakor živ in bo med nami živel, tako dolgo, kolikor bomo obstajali mi Slovenci sami. Hrana je velik in pomemben del življenja prav vsakega �loveka, saj nas združuje, ob njej oblikujemo naše medosebne odnose, se družimo tako z družino, kot s prijatelji, se pogovarjamo, razmišljamo in po�nemo še kaj prav ob uživanju obroka. Ob vseh ve�jih praznikih, naj bodo verske ali osebne narave se skorajda v vsakem gospodinjstvu najde kakšna pristna slovenska jed, kot je to na primer orehova potica. Prav tako pa se nekateri recepti podedujejo skozi generacije in se hranijo kot najve�je bogastvo. 3. Predstavitev Za�eli smo s projektom Slovenske narodne jedi, kjer smo v prvi fazi iskali najbolj reprezentativne jedi posameznih pokrajin Slovenije in njihove geografske, naravne ter kulturno zgodovinske zna�ilnosti.. Najbolj fascinantno je bilo odkrivanje novih jedi in receptov, en zanimiv vidik pa so predstavljala imena jedi po posameznih regijah, saj je ve�ina v izvirnih nare�jih. Na kulturno zakladnico Slovenije smo za�eli gledati druga�e, saj smo ugotovili, da so slovenske jedi, ne samo števil�ne, ampak tudi zelo raznolike. Težko je iz množice jedi izbrati in sestaviti jedilnik, ki bi naj najbolj predstavil dolo�eno pokrajino, zraven tega pa ponuditi tudi ustrezno vino tiste pokrajine. Sestaviti tako turisti�no-gurmanski vodnik po Sloveniji v 4 jezikih predstavlja velik izziv za prav vse sodelujo�e. Tri klju�na vprašanja so: 1. Katera slovenska sladica je najve�krat prisotna na mizah ob razli�nih praznikih? (orehova potica) 2. Naštej dva sira, ki spadata med priznane ozna�be slovenskega geografskega porekla. (Nanoški in bovški sir) 3. Kateri suhomesnati izdelek je zna�ilen za kraško regijo? (kraški pršut)

4. Ogroženost Mislimo, da je naš posvojeni spomenik delno ogrožen, saj smo z globalizacijo dobili tudi priložnost osvajanja novih okusov in kuhinj, žal je v ospredju t.i. hitra hrana, ki je prav posebej popularna med mladimi. Prav tako pa hiter tempo življenja staršem onemogo�a pripravo okusnih in zdravih jedi, ki imajo korenine v slovenski zakladnici živil. Tako je

122

veliko že zamrznjenih gotovih proizvodov, po katerih vse pogosto segamo vsi, ki se bojujemo s �asovno stisko. Vendar pa, dokler bodo živele babice in vse ostale ženske ter moški, ki radi kuhajo, verjamem, da izvirna slovenska kuhinja ne bo utonila v pozabo. 5. Popularnost Odkrivanje novih znanj, je vselej zanimivo, tako je bilo za našo populacijo dijakov še prav posebej zanimivo odkrivati izvirne in že pozabljene jedi, pa tudi vina Slovenije. S tem smo želeli vzbuditi zainteresiranost za slovensko kulturno dediš�ino in narodnih jedi ne samo našim mladim upom, ampak tudi preostalemu svetu prav z izdajo turisti�no-gurmanskega vodnika po Sloveniji. Sama popularnost jedi na naši šoli se je dvignila, oz., bolje re�eno, za�elo se je ve� govoriti in razmišljati o tej temi, tako med dijaki, profesorji, kot doma�imi v lastnih domovih. 6. Legenda prihodnosti Naše želje so promocija Slovenije, tako med nami samimi, saj se pogosto ne zavedamo naših draguljev, ki jih imamo, vse dokler nismo dale� stran ali pa se jih zavemo, šele, ko ja zanje žal že prepozno in promocija Slovenije tudi izven naših meja. Želimo pove�ati prepoznavnost in zanimivost naših slovenskih jedi, jih bolje uvrstiti v turisti�no ponudbo krajev, ter dose�i to, da bo naša slovenska kuhinja cenjena po celem svetu, da se bodo restavracije odpirale po vseh velikih in malih mestih sveta, da bodo Francozi kot gastronomi sveti radi zavili prav v Parizu v odli�no kuhinjo malega slovenskega naroda, da bodo slovenske kuharske knjige natisnjene v vseh jezikih sveta. Tako bomo Sloveniji dali najve� in ji bomo pomagali ohranjati izro�ilo njene bogate kulturne dediš�ine. 7. Povezanost Povezali bi se lahko prav z vsemi državami sveta, mi smo se za pokušino povezali s štajerskim delom Avstrije in ugotavljali podobnosti in razlike naših in njihovih jedi, ki so reprezentativne za Štajersko obeh držav, to nam je omogo�il Crossborder project –-> Nova Evropa, v sodelovanju z Evropsko hišo Maribor in Evropsko hišo Graz, Austria. Naše druženje je bilo prijetno, zanimivo in je podiralo geografske meje. Ugotovili smo, da nas hrana, ta osnovna potreba �loveka resni�no lahko združi. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Nismo se mogli ravno odlo�iti za posvojenje kakšnega novega spomenika, saj imamo že s tem veliko dela, zraven tega pa je tako kompleksen in raznolik, da ga lahko malodane raziskujemo skoraj v nedogled, saj se bo vedno v kakšnimi pokrajini Slovenije našla kakšna jed, ki smo jo izpustili in ji naredili krivico, ker smo jo prezrli. �eprav živimo v majhni državi, je raznolikost tukajšnjih živil,okusov in priprave ogromna, za podrobno raziskovanje njenih jedi, pa vedo tudi veliki kuharji, da si resni�no �lovek mora vzeti �as. Najtežja naloga je poiskati izvirne recepte, saj orehova potice še do danes nismo zaš�itili, ravno zaradi tega, ker se strokovnjaki ne morejo zediniti o prvem in originalnem receptu za pripravo te slovenske dobrote. Morda pa se tudi težko lo�imo od našega spomenika. �e pa je tako okusen,… Pridobili pa bi lahko morda še druge gostinsko turisti�ne šole po Sloveniji.

123

2. Spomenik mojih/naših sanj Ljubezen je gibalo sveta in vesolja, zato jo je vredno spoštovati, negovati in ceniti. Razumevanje pa je 1. korak k ljubezni, ne glede, kje smo. V šoli, med prijatelji, doma ali med tujci. Tako je spomenik naših sanj ljubezen. C) BESEDA MENTORJEV Sama inovativnost projekta in pristop Unescu je bila ena izmed boljših stvari, katerih se je naša šola lotila. Za najve�ji dosežek štejem to, da so dijaki druga�e za�eli gledati na naše slovenske jedi, ko so ugotovili njihovo števil�nost in raznolikost in s tem posledi�no na lastno pripadnost Sloveniji, saj je težko mlade navdušiti za vse, kar je doma�ega, saj je tuje tako mamljivo, popularno in ''cool'' . Prišli pa smo tudi do spoznanja, da ve�je kot je skupno druženje u�iteljev in u�encev, bolj mo�na vez se stke med nami, nastane ve�ja sproš�enost obojih in tako pride do ve�je inovativnosti, razumevanja in pretoka medsebojne energije, �emur sledi zadovoljstvo in ob�utek, da vsi delamo res nekaj koristnega, aktivnega in življenjskega.

_____________________________________

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

VREL�NI PAVILJON RADENCI

124

1. �asovni izvor Sin dr. Karla Henna, Roman je leta 1882 dal postaviti litoželezni vrel�ni paviljon. 2. Živost spomenika Spomenik je med doma�ini znan, saj je nekako simbol Radencev in zdraviliške dejavnosti v teh krajih. Prav tako se vtisne v spomin turistom, ki obiš�ejo ta zdraviliški kraj, saj stoji na zelo vidnem mestu zdraviliškega kompleksa. 3. Predstavitev

Vrel�ni paviljon stoji v osr�ju Radencev v zdraviliškem kompleksu. Na eni strani meji na �udovit, 150 let star park, na drugi strani pa ga obdajajo hoteli. Vrel�ni paviljon je velik cca. 6m x 6m, globok je 18m in visok 16m. Je zastekljen in ograjen. Krasi ga lepa lesena struktura, ki je nad vrelcem. V sredini je steklen valj v katerem se vidijo ˝izbruhi˝ mineralne vode.

4. Ogroženost Spomenik kot tak v preteklosti ni bil ogrožen, saj so za njega skrbeli v Zdraviliš�u Radenci v okviru hotelskega kompleksa. Pred leti je bila steklena zaš�ita zelo slaba in je terjala mlado življenje. Vrel�ni paviljon so nato prenovili in danes ne predstavlja ve� nevarnosti. 5. Popularnost Spomenik smo želeli približati našim dijakom in s tem posredno tudi prenesti spoznanja o njem drugim ljudem. Pred posvojitvijo nismo veliko vedeli o zgodovini razvoja kraja in paviljona. Spoznali smo nove legende iz preteklosti, vživeli smo se v tedanji �as. Dijaki so v okviru pouka ilustrirali vrel�ni paviljon in se kasneje sami vra�ali v ta prekrasni del Radencev. 6. Legenda prihodnosti Tehnologija se z neizmerno hitrostjo razvija. Mladi se vse manj zanimajo za zgodovino kraja v katerem živijo. Kaj so po�eli njihovi starši, stari starši, kakšno je bilo življenje neko�. �ez nekaj �asa, naj bi bil svet enoten, vse države enakopravne, vse kulture enakovredne… Radenci neko�…zelo znameniti turisti�ni kraj. �e vprašamo naklju�nega mimoido�ega po �em so znani Radenci, bi bil odgovor po vrelcih. To spoznanje se lahko ohrani še tiso�letja, �e bomo znali negovati lastno tradicijo. Še dolgo se bodo v soju no�nih lu�i zbirali zaljubljeni pari pri paviljonu. Ko bo preteklost le še zapisana v knjigah, ko bo komuniciranje ljudi okrnjeno na ra�unalniško tehnologijo, se bomo ob vrelcu, v neokrnjeni naravi pogovarjali o ˝starih˝�asih. Na dan bodo privreli spomini naših starše in njihovih prednikov. Mogo�e nam bo mo� žuborenja vrelca dala elan za nove dni. 7. Povezanost

Dijaki rišejo vrel�ni paviljon

125

B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Pozabljeni spomenik v okolici našega kraja je po našem mnenju stari mlin na Stari gori. To kulturno dediš�ino smo pred leti že raziskovali v okviru projekta ˝Skriti zaklad˝. Žal projekta nismo nadaljevali, zato menimo, da bi bilo smiselno zadevo ponovno oživiti. K sodelovanju bi lahko povabili O.Š Sv. Jurij ob Š�avnici. 2. Spomenik mojih/naših sanj Spomenik prijateljstvu: bodimo prijatelji in združimo svet. C) BESEDA MENTORJEV V dveh letih dela v projektu Dediš�ina, se je za�etni ekipi 3 dijakinj, pridružilo kar lepo število novih. Na za�etku smo spoznavali doma�e okolje, legendo Radencev, kasneje pa potipali tudi izven meja našega kraja in Slovenije. Menim, da so dijaki spoznali kako pomembna je dediš�ina naših prednikov. Spoznali so marsikaj novega in zanimivega. Vše� so jim bile predvsem legende o ljudeh. Zavedajo se pomena preteklosti in jo spoštujejo. S tem so za�eli bolj spoštovati tudi svoje prednike, ljudi zgodovine, stare obi�aje in druge kulture. Na šoli nismo delovali le na podro�ju posvojenega spomenika, ampak smo spoznavali tudi stare obrti in obi�aje. Vse skupaj pa nadgradili z mednarodnim sodelovanjem - s gimnazijo iz Kikinde. Dijaki so spoznavali drugo kulturo, navade in tudi dediš�ino. Pri tem so se aktivno vklju�evali starši in stari starši. Zato menim, da smo spletli kar nekaj medsebojnih niti in osvojili kar nekaj novih spoznanj.

__________________________________

126

GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA

PRENOVA FASADE V MESTNEM JEDRU (IZSEK IZ PORO�ILA)

Projekt obnove fasade v starem mestnem jedru v Škofji loki Mentor projekta: Matej Plestenjak, ak. kip in profesor predmeta likovno snovanje na gimnaziji Škofja Loka. Aktivni udeleženci : vsi dijaki, ki so imeli to šolsko leto (2003/2004) predmet lik. umetnost (1.a, 2.b, 1.c, 1.�, 1.d in 3.š). -Predstavljava vam zgodbo o projektu, kako bi lahko obnovili niti ne tako staro vendar kaze�o fasado v našem mestnem jedru, -ki pa je tako kot še veliko drugih, bolj pomembnih in starejših fasad, bila potrebna obnove in novega vizualnega izgleda. –Dotrajano fasado nam je pokazal sam župan Škofje Loke in se strinjal s sodelovanjem ob�ine in gimnazije pri projektu prenove. -Ta zgodba nima sre�nega konca, pa vseeno nas je veselilo, da smo imeli izkušnjo vsaj v idejnem smislu. -Lansko leto sta vam najina starejša sošolca predstavila zamisli in osnutke, kako naj bi po naše ta fasada po prenovi izgledala. -Z risbami naših zamisli smo nadaljevali tudi letošnje šolsko leto. -Nastalo je �ez 150 zamisli, predstavljava vam jih le nekaj. -Po napotkih župana smo jih predstavili tudi odseku za okolje in prostor na ob�ini Škofja Loka. -Naše sodelovanje se jim je že lansko leto zdelo zanimivo. -Pustili so nas v pri�akovanju, vendar se je na koncu izkazalo, da jih stvar zaradi njim znanih razlogov ne zanima. -Fasada je res v mestnem jedru, ki je pod spomeniškim varstvom, vendar je enostavna, brez okrasja, poslikav ali štukatur.

127

-Narejena je bila v za�etku 20.stoletja. -Prof. Plestenjak se je povezal z strokovnjaki restavratorji za prenavljanje starih fasad in upal na ugodno rešitev s strani ob�ine. -Vstrajanje se je izpla�alo in dosegel je sestanek z predstojnico odseka za okolje in prostor in predstojnikom z zavoda za spomeniško varstvo. -Da bi dijaki skupaj s restavratorskimi strokovnjaki prenavljali in barvali fasado ju ni zanimalo, privolila pa sta, da na že pobarvano fasado poslikamo ti. okrasne zidce, ki so zna�ilni za fasade v mestnem jedru. -Pa smo delali idejne osnutke še za okrasne zidce. - Ne vemo kje je vzrok, vendar na koncu se je izkazalo, da jih na ob�ini sodelovanje z gimnazijo ne zanima.Naših idej še pogledali niso. - Nam so ostali zanimivi osnutki in grenak priokus igranja lokalnih oblasti z mladimi, željnimi novih spoznanj.

Mentor: Matej Plestenjak Tehni�na podpora: Alen Krmelj

128

OSNOVNA ŠOLA MAKSA PLETERŠNIKA, PIŠECE

OD ZIBOTA DO ZAZIBOTA U�NA POT DOMIŠLJIJE

Radovedni popotnik, ki zaide v Pišece, na prvi pogled prepozna, da je v kraju, kjer preteklost radodarno ponuja svoje privla�ne podobe. Mlini ob tesni strugi Gabernice, doma�ija jezikoslovca Maksa Pleteršnika, kovaški muzej, romanski grad mogo�nih Mosconov… A doma�ini poznajo še mnoge nevsakdanje zgodbe, v katerih so se skozi stoletja prepletli domišljija, miti in tisto, �emur pravimo stvarnost. Takšna je pripoved o Zibotu, posebnem kraju, kjer se zemlja ziblje,o povodnem možu, varuhu vaškega studenca, o gori, polni vode, o tristoletnih hrastih… V izro�ilu kamen nikoli ni samo kamen, voda samo voda in drevo le drevo. Odšli smo na teren, poiskali ta posebna mesta in pripovedi, povezane z njimi. Ponekod smo našli zgodbo, ponekod navdih za lastno domišljijo. To smo po�eli pri urah spoznavanja družbe, slovenš�ine, pri turisti�nem krožku, pri likovnem snovanju, v foto-likovni delavnici in pri turisti�ni vzgoji. Digitalni fotoaparat in ra�unalniški programi so bili pri tem nepogrešljivi. Itak pa je najbolje to, da smo kar naprej spoznavali, doživljali in se nau�ili kaj novega. Pomagali so nam starši, sosedje, strokovni delavci iz Kozjanskega parka. Nismo samo raziskovali. V okviru naših taborov Premikamo meje je bilo nekaj delavnic, v katerih smo zavihali rokave in s pomo�jo doma�inov o�istili del zarasle gozdne u�ne pot ter izdelali in »posadili« oblikovane oznake dreves v grajskem parku.

129

Na koncu poti je vedno nov za�etek, obilje novih idej, pri�akovanj, na�rtov. Niso neuresni�ljivi, ker nismo sami: Turisti�no društvo Pišece, Kozjanski park, CRPOV, ljubitelji Pišec in sami Piše�ani – lahko premikamo mlinske kamne, kadar podpiramo drug drugega. Radi bi obeležili našo pot in posebna mesta na njej z znamenji. Dvanajst postaj, dvanajst obeležij.

130

Kakšna bodo, iz �esa? To bi radi prepustili Zazibotu in umetnikom – kiparjem, ki bi oblikovali znamenja iz kamna, lesa, stekla…v skladu s posebnostmi okolja in z lastno ustvarjalno domišljijo. Nekaj osnutkov smo narisali sami, ponujamo tudi svoje modre popotnice, ki bi se jih dalo vklesati ali vgravirati v znamenja. Seveda bomo sodelovali tudi pri zloženki za popotnike in, zakaj pa ne, izdali knjigo o popotovanju po deželi Zibota in Zazibota.

A�@�8&�8�&�A/#�4 ��)�� =�� "�� 4 �� $ ��@�� 8�� "��)�� "�� "��B�� "�� "�� )�� (�<HI��'� �� (�� )�� ( ��#�� $)��# �� 3� �� )��5��)�� @ �$�� "�� )�� )��# �� )�� (� ��# � �� (� )�� "�� $��#�� # �� &�� $)�� "��)�� $ �� J��3� �� $�� "�� 8��

9�� *��$��:��)�� <�� Dediš�ina ima svoje svetle in svoje temne lise. A brez nje bi bili slepi.

Zibot

Mentorice: Rut Zlobec, Anica Butkovi�, Tanja Plevnik

�

131

OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA, JESENICE

NARCISE V ROVTAH (IZSEK IZ PORO�ILA)

KAKO NARAVA NAPRAVI NARCISE? Vzame son�ne travnike karavanških rovtov, polne pesti �ebulic narcis in jesenski dež za zalivanje. �ebulice pusti �ez zimo vzhajati pod belo odejo snega, spomladi pa nam zemljo toplo zakuri s pomladanskim soncem. V maju prikukajo iz zemlje najprej konice listov, nato beli cvetovi. Ponudi nam jih na mehkem pladnju svojih travnikov. Naj se vam o�i najedo ob �udovitem prizoru! (Po knjigi Kuharski recepti matere Narave) NARCISA- NARCISSUS POETICUS SUBSP. RADIIFLORUS GORSKA NARCISA ALI BEDENICA, KLJU�AVNICA

V Sloveniji rastejo klju�avnice v najve�jih množinah v Karavankah na rovtih nad Jesenicami od Medjega dola prek Struške, Golice, Rožce in Dovške babe. O nastanku imena klju�avnica govori naslednja pravljica : “Neko� je Bog posvaril �ebele, naj nikar ne delajo in nabirajo medu ob praznikih in nedeljah. �ebele pa ga niso ubogale in zato jim je jed v rožah klju�avnicah “zaklju�il”. Do�im je namre� sladki

sok poprej neovirano prihajal v cvet, je Bog takrat rastlinam pod cvetom v stebelcu ustvaril bun�i�o (vozel) in z njo soku zaprl dohod v cvet, da ga �ebele ne morejo ve� prosto srkati. Sladki sok se v klju�avnicah drži pod omenjeno (semensko) bun�ico."

132

RASTIŠ�A NARCIS Pojavljanje narcis v tako velikih množinah je tudi rezultat �lovekovega na�ina gospodarjenja. Na Golici so travnike kosili skoraj do vrha. Kmalu po drugi svetovni vojni so s košnjo prenehali, tako da zdaj na samih pobo�jih Golice klju�avnic ni ve� tako veliko kot v�asih. Prenehanje košnje vpliva na število klju�avnic v nižjih predelih, v rovtih, kjer so avgusta kosili, jeseni pa se je pasla živina. Kjer ne kosijo, se rovti zaraš�ajo z gozdom in klju�avnice izginjajo. Zaradi intenzivne živinoreje travnike spreminjajo v pašnike: površino zravnajo, dobro pognojijo z umetnimi gnojili in ogradijo z elektri�nimi pastirji. Samo trganje klju�avnic je tako neprimerno manj škodljivo kot spremenjen na�in gospodarjenja. Ker pa mnogi nimajo primernega odnosa do narave, so predstavniki turisti�nega društva Golica v �asu cvetenja klju�avnic postavili številne opozorilne table. Narcisa je v Sloveniji zavarovana rastlina že od leta 1949.

Zemljevid rastiš� narcis v jeseniški ob�ini (Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj)

133

MLADI IN NARCISE Od trenutka, ko zagledamo lu� sveta in smo sposobni živeti na tem našem planetu Zemlji, smo ujeti v množico neverjetnih dogajanj. Vsak del telesa sprejema iz okolja vtise, nežne ali grobe, surove ali prijazne; vedno jih tako ali druga�e posreduje narava. Spoštujmo jo , �uvajmo in se od nje u�imo. Ne trgajmo zaš�itenih rastlin, raje kakšno posadimo, narišimo ali fotografirajmo. Nau�imo se ljubiti naravo! U�enci izbirnega predmeta turisti�na vzgoja smo narciso ali klju�avnico predstavili tudi malo druga�e.

Prevedli smo besedilo “Kako narava napravi narcise” v nemški, angleški in francoski jezik, izdelali prospekt in pred šolo posadili narcise.

134

DEJAVNOSTI V OKVIRU PROJEKTA NARCISE V ROVTAH Leto 2003 • Mesec maj: fotografiranje in risanje narcis v plavških rovtah. • Pisanje pesmi na temo narcisa in prevajanje izbrane pesmi v jezike, ki jih pou�ujemo na

naši šoli: v angleškega, nemškega in francoskega. • Tiskanje izbranih otroških risb kot razglednic. • Razstava fotografij in risb v avli šole. • Udeležba na sre�anju UNESCO šol v Piranu od 1.-3. julija 2003. • Sajenje narcis pred šolo v sodelovanju z Mladinskim centrom Jesenice, 16.10.2003. • Predstavitev projekta na 5. sre�anju ASPnet UNESCO šol v Ljubljani , 10.12.2003. Leto 2004 • Projekt smo predstavili v medijih . O njem je poro�ala tudi POP TV v oddaji o ŠKL,

katere �lanica je tudi naša šola. • V okviru akcije pomladni dan (23. april) smo preko interneta poslali slike narcisnih

poljan in risb u�encev vsem šolam v Evropi, ki so vklju�ene v ta projekt. • Dve fotografiji smo poslali tudi na fotografski nate�aj pomladni dan. • Našem projektu je v oddaji 12.5.2005 poro�al radio Triglav. • V mesecu maju smo v izložbi turisti�no informacijskega centra na Jesenicah predstavili

nekaj izdelkov, ki so jih na temo narcisa izdelali u�enci naše šole. • 15. maja 2004 smo na povabilo turisti�nega društva iz Planine pod Golico sodelovali na

prireditvi, ki zaklju�uje mesec narcis. U�enci so predstavili svoje izdelke, prospekte, v les v vžigali podobo narcise, vse pa je povezoval mali Viktor Ruard - jeseniška maskota.

• Narcisa je bila tudi rde�a nit, ki je povezovala predstavitev naše šole v Dolini pri Trstu, na sre�anju šol s Prežihovim imenom.

• Maja 2004 je izšlo tudi šolsko glasilo Novi Samorastnik, posve�eno narcisi.

Leto 2005 • Pri izbirnem predmetu turisti�na vzgoja smo izdelali ve� spominkov na temo narcisa. • Udeležili smo se zaklju�ne prireditve v mesecu narcis, v Planini pod Golico. • Na OŠ Horjul, ki je organizirala razstavo razglednic na temo “posvojimo spomenik “ smo

poslali naše razglednice. • V sodelovanju z Ob�ino Jesenice smo poslikali ve�ja rastiš�a narcis na našem obmo�ju in

izdali CD “Ovekove�imo narcise - klju�avnice”.

135

• Projekcija CD-ja in so�asna razstava fotografij in izdelkov u�encev bo širši jeseniški javnosti predstavljena v jesenskih mesecih.

Mateja Vah�i�

ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA (IZSEK IZ PORO�ILA)

136

Program OBLIKOVALEC STEKLA � STEKLOPIHALEC

• Iz teko�ega stekla ro�no oblikovanje/pihanje unikatnih in maloserijskih steklenih izdelkov (vaze, kelihi, kozarci, sklede…)

• Upravljanje ra�unalniško vodenih strojev za oblikovanje stekla • Izdelovanje manjših steklenih izdelkov (epruvet, cevk, figuric,..) nad odprtim

plamenom • Stiskanje stekla • Samostojno in timsko delo v steklarski delavnici in steklarski industriji • Možnosti zaposlitve:

� Steklarska delavnica ali steklarska industrija (strojni ali ro�ni oblikovalec stekla, steklopihalec nad odprtim plamenom)

� Lastna obrtna delavnica (stekleni nakit, menažerija,…)

Program STEKLAR Vklju�uje tri poklice:

� STEKLOSLIKAR � BRUSILEC KRISTALNEGA STEKLA � STAVBNI STEKLAR

• Poslikava steklenih izdelkov, ogledal, pregradnih sten… • Samostojna izbira barv in motivov poslikave z ozirom na podlago, ki je lahko prosojna ali

obarvana, votla ali ravna… • Izdelava fuzij • Dekoriranje keramike. • Brušenje unikatnih in maloserijskih izdelkov iz kristala in kristalina, graviranje, peskanje

in ustvarjanje novih vzorcev • Ro�no, strojno in avtomatizirano obdelovanje ogledal • Zastekljevanje oken, zimskih vrtov, izdelava vitražev, vitrin, ter izolacijskih in varnostnih

stekel • Samostojno in timsko delo v steklarski delavnici ali steklarski industriji

137

Možnosti zaposlitve: • Steklarska delavnica ali steklarska industrija • Lastna obrtna delavnica (stekleni nakit, spominki, fuzije, vitraži,stavbno steklarstvo ….) PROJEKTNI TEDNI • So nove oblike in na�ini dela, pri katerih dijak s pomo�jo doseženega znanja in mentorjev

rešuje življenjske naloge s svojega delovnega podro�ja. • Povezovanje teoreti�nih in prakti�nih vsebin. A. OD IDEJE DO IZDELKA (1. letnik)

– Dijaki smo uzaveš�ali, da delovno nalogo (problem iz življenja) rešujemo od idejne zasnove, izbire materialov in tehnoloških postopkov do kon�nega izdelka.

– Celotna pot je v naših rokah.

B. MARTINOVO OMIZJE (2. letnik)

• Naši izdelki so tudi uporabni. • Reševali smo nalogo, pri kateri smo morali upoštevati:

– namembnost, – ustrezni estetski videz, – uporabnost in – kakovost izdelka.

138

C. ENO NA VE� NA�INOV (2. letnik)

– Reševali smo funkcijo našega izdelka v prostoru in upoštevali želje naro�nika. – Pri tem smo uporabili znanje OD IDEJE DO IZDELKA.

Povabljeni starši, zunanji sodelavci v stroki, u�itelji in dijaki so vedno znova navdušeni. Preseneti jih naša izvirnost, predstavitve izdelkov in tudi naša samozavest raste.

Alenka �evizovi� Virant

139

OSNOVNA ŠOLA BORISA KIDRI�A, MARIBOR A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005 OSNOVNA ŠOLA BORISA KIDRI�A, MARIBOR

1. �asovni izvor SPOMENIK JE NASTAL LETA 1936. 2. Živost spomenika Ljudje se spominjajo šolskih let, ki so jih preživeli v »Žolgarjevi šoli«, letnega kina, ki je bilo na dvoriš�u šole. 3. Predstavitev 5. septembra 1935 so slovesno položili temeljni kamen šole, za katerega je pesnik Janko Glazer napisal verze na pergamentno listino, ki so jo položili v temeljni kamen:

"JAZ PRVI SEM V TEMELJE POLOŽEN IN MIRNO �AKAM TEŽE IN BREMEN, DOM MNOGIM BO ZGRAJEN NAD MANO, VEM, IN BITI PRVI JE SLUŽITI VSEM."

U�enci so se vselili vanjo 11. januarja 1937. Bila je najlepša, najve�ja in tudi najmodernejša šolska zgradba v državi in srednji Evropi. Vprašanja za kviz. 1. Kdaj je bila slovesna otvoritev šole? 2. V obliki katere �rke je tloris šole? 3. Kako imenujemo plaze�o rastlino, ki obraš�a zunanjost šole?

140

4. Ogroženost Streha je potrebna temeljitega popravila, druga�e sprotna vzdrževalna dela zadostujejo. Potrebno je urediti zunanje otroško igriš�e in urediti prostor okoli šole. 5. Popularnost U�enci imajo šolo radi. Za�eli so se zavedati pomena naše šole zanje in okolico. 6. Legenda prihodnosti / 7. Povezanost Povezali se še nismo, vendar jo na�rtujemo. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki V naši mestni �etrti (Magdalena) sta dva spomenika. En je prekrasen park, ki pa je slabo vzdrževan, razen otroškega igriš�a, za katerega lepo skrbijo. Druga je »železni�arska kolonija«, ki je kulturni spomenik, a hiše propadajo, stanovalci pa jih obnavljajo po lastnem »okusu« in tako izgubljajo svoj prvotni videz. Ob�ina je obnovila le eno, �eprav so obljubljali revitalizacijo celotnega naselja. 2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV Naše delo ima skromen obseg. Stopamo s po�asnimi koraki in skušamo navdušiti �im ve� otrok, u�iteljev in staršev. Upamo, da nam bo v naslednjem obdobju uspelo vzbuditi ve�je zanimanje za naš posvojeni spomenik.

___________________________________________

Železni�arska kolonija

141

OSNOVNA ŠOLA LEDINA A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

OSNOVNA ŠOLA LEDINA – SPOMENIK U�ENOSTI, PRILOŽNOSTI IN SODELOVANJA

1. �asovni izvor Korenine osnovne šole Ledina segajo v petdeseta leta 19. stoletja. Leta 1855 so ustanovili predhodnico današnje Ledine - mestno deško ljudsko šolo, ki je prostore dobila v drugem nadstropju magistrata. Šolarje so kasneje preselili v prostore redutnega poslopja na trgu Sv. Jakoba, leta 1875 pa v pritli�je liceja, ki je stal na obmo�ju današnjega živilskega trga. Novo šolsko poslopje so zgradili 1889 po na�rtih Jaromira Hanuša v Šempetrskem predmestju. Na otvoritvi 4. oktobra je ljubljanski župan Peter Grasselli slovesno izro�il klju�e šole ravnatelju Andreju Praprotniku. Stavba se je pozneje zelo pove�ala. Ve�je adaptacije, širitve in nadzidava tretjega nadstropja so bile izvedene v letih 1956 in 1964, leta 1993 pa smo v novozgrajenem centru Ledina pridobili sodobno telovadnico. 2. Živost spomenika OŠ Ledina je s svojo bogato dejavnostjo še kako zaznamovala življenje generacij svojih u�encev in soustvarjala podobo mesta in življenja v njem. Dejavnosti, ki se odvijajo v šoli, se redno pojavljajo v tisku, na radiu, televiziji, na javnih prireditvah, tekmovanjih v znanju, športu in umetnosti, na nate�ajih in v strokovnih ustanovah. U�enci in u�itelji bogatijo svoje izkušnje tudi s sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih projektih. Spomenik živi v ledinski himni, otroških pesmicah o Ledini, v jubilejnem zborniku ob 150-letnici šole in mnogih drugih publikacijah. 3. Predstavitev Ledina je tipi�na mestna centrska osnovna šola s trenutno 444 u�enci. Stoji na prometno zelo obremenjeni Komenskega ulici. Pesti jo pomanjkanje zelenih in igralnih površin. Od leta

Šolsko poslopje I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani, zgrajeno leta 1889

142

1959 dalje deluje v sklopu OŠ Ledina tudi Bolnišni�na šola na bolnišni�nih oddelkih Klini�nega centra. Šola je do konca 2. svetovne vojne izobraževala le de�ke in skrbela za varstvo najmlajših. V popoldanskem �asu je potekalo še poklicno usposabljanje vajencev. Ko je leta 1946 odprla svoja vrata deklicam, je dobila sedanje ime, ki izhaja iz krajinskega imena Ledina in pomeni neobdelano zemljo. Kasneje sta ime Ledina prevzela tudi Pedagoška gimnazija in VVZ Ane Ziherl, s katerima šola najtesneje sodeluje. Na šoli sta dalj �asa gostovala tudi Slovenski šolski muzej in u�iteljski pevski zbor Emil Adami�. Ledinski u�itelji so bili tako v preteklosti kot danes soustvarjalci u�nih programov, u�benikov, u�nih pripomo�kov. Povezovali so se s razli�nimi kulturnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami, strokovnimi institucijami, vzgojno-varstvenimi zavodi, srednjimi šolami in fakultetami. Na Ledini so svoje prve pedagoške izkušnje nabirali študentje U�iteljiš�a, Pedagoške akademije, Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Akademije za glasbo. U�itelji znajo prisluhniti potrebam posameznih u�encev. Pomagajo jim, da svoje znanje dopolnjujejo in nadgrajujejo z inovativnimi pristopi pou�evanja in z vklju�evanjem v najrazli�nejše raziskovalne dejavnosti, tekmovanja in projekte (UNESCO, EKO šola, Zdrava šola, mednarodno povezovanje v okviru Comeniusa, Evropska šolska mreža, ENIS, projekt Vezi med nami Ljubljana – Alpen … ). Ob zaklju�ku šolanja se ledinski u�enci uspešno vklju�ujejo v srednješolske programe. Nekdanji Ledinci so tudi mnogi kulturni in pedagoški delavci kot npr. Martin Peruzzi, Dragotin Kette, Fran Mil�inski, Emil Adami�, Henrik Thuma, Fran Ramovš, Matija Jama, Hinko Nu�i�, Juš Kozak, Bojan Adami�, Ivan Levar, Janez Bitenc, Jurij Gustin�i� in drugi. 4. Ogroženost Kljub svoji �astitljivi starosti 116 let je šolsko poslopje lepo vzdrževano, za kar se skupaj z Mestno ob�ino Ljubljana trudimo tudi u�enci in delavci šole. Podobno kot ostale ljubljanske šole se tudi OŠ Ledina soo�a z upadom števila u�encev. Vitalnost ohranja s svojo odprtostjo, sprejemanjem druga�nosti, kvalitetnim delom in prepoznavnostjo. Kar polovica ledinskih u�encev prihaja iz drugih šolskih okolišev. 5. Popularnost Že desetletja je OŠ Ledina dobro prepoznavna v slovenskem prostoru. Živi s stopetdesetletno tradicijo kvalitetnega dela generacij u�iteljev. To je zaveza tudi sedanjim delavcem šole, da u�ence dobro pripravijo na prihodnost z udejanjanjem štirih Delorsovih stebrov vzgoje in izobraževanja s posebnim poudarkom na u�enju sožitja, sodelovanja, strpnosti, sprejemanja

Osnovna šola Ledina, 2005

143

druga�nosti in kultiviranja osebnosti. Nau�iti jih morajo skrbeti za skupni dom – planet Zemljo. Za udejanjanje teh vrednot je OŠ Ledina v letu 2005 prejela Plaketo glavnega mesta Ljubljane. 6. Legenda prihodnosti / 7. Povezanost / B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Andrej Praprotnik Oživljamo še drug spomenik - spomin na izjemno dejavnega ravnatelja ledinske šole Andreja Praprotnka. Rodil se je 9.11.1827 v farovžu v Podbrezjah pri Naklem o�etu mežnarju. V prostorih mežnarije je bila tudi prva šola. Pouk so izvajali mežnarji ali duhovniki. Šele pozneje so za�eli pou�evati u�itelji, duhovniki pa so le nadzirali šolsko delo. Prvi u�itelji so zato morali tudi orglati v cerkvah in voditi pevske zbore. V Podbrezjah je Andrej Praprotnik dobil prvo službo in opravil u�iteljski izpit. Služboval je še v Kamni Gorici, Škofji Loki in Dobrovi pri Ljubljani. Na 1. mestno deško šolo v Ljubljani je prišel 1858 kot u�itelj. Od leta 1870 do upokojitve 1890 je bil njen ravnatelj. Zagovarjal je vzgojo na verski podlagi, �eprav so oblasti v tedanji Avstro-Ogrski že lo�ile šolo od cerkve (Odlok o odpravi cerkvenega šolskega nadzorstva 1869). Umrl je 25. 6. 1895 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Pogreba se je udeležilo nad sto u�iteljev (U�iteljice so bile tudi njegova druga žena in ve� h�era). Bil je pesnik, pisatelj in prvak slovenskih u�iteljev. Igral je orgle in bil spoštovan pesnik komponiranih besedil. Pisal je domoljubne in cerkvene pesmi, ki so jih uglasbili številni komponisti. Izdal je tri pesmarice. Najbolj poznani njegovi pesmi sta Glej zvezdice božje migljajo lepo in Moj dom (V dolinci prijetni je ljubi moj dom). Svoja leposlovna dela za mladino je izdal v treh zvezkih z naslovom Darek pridni mladosti. Praprotnik je bil �lan pripravljalnega odbora za ustanovitev Glasbene matice in pet let tudi njen tajnik. Bil je �lan Ljubljanske �italnice in šolski izvedenec v kranjskem deželnem šolskem svetu. 1868 je ustanovil U�iteljsko društvo za Kranjsko in postal njegov predsednik. Napisal je ve� u�benikov. (Berila za 1., 2. in 3. razred, Slovenski abecednik, Slovnica za prvence, Slovenski spisovnik, uredil Slovensko-nemški besednjak..) Leta 1888 je pomagal Andreju Žumru in Razingerju sestaviti "Prvo nemško slovnico in prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole". Posve�al se je tudi publicisti�nemu delu. Sodeloval je z Bleiweisovimi Novicami, Ljubljanskim zvonom, Domom in svetom, Slovenijo, Vedežem, Zgodnjo Danico, Šolskim

Andrej Praprotnik

144

prijateljem, Drobtinicami, Slovensko B�elo. Bil je ustanovitelj (leta1861), solastnik in urednik U�iteljskega tovariša. V njem je objavljal pesmi s cerkveno in posvetno vsebino ter razli�ne strokovne �lanke. Pisal je o vzgoji, poduku, šolskem in cerkvenem petju … Izdal je tudi u�iteljski koledar za leto 1851. Njegove spomine hrani Državni arhiv Slovenije. Tatjana Hojan in Slovenski šolski muzej sta ob 100-letnici smrti Andreja Praprotnika pripravila razstavo o njegovem življenju in delu. 2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV /

Mentorica: Nevenka Osterman

OSNOVNA ŠOLA ODRANCI A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

AJDA – NARAVNA DEDIŠ�INA STOPA – TEHNIŠKA DEDIŠ�INA

145

1. �asovni izvor AJDA – izvira iz jugozahodne Kitajske, v Sloveniji je bila prvi� omenjena leta 1426. STOPA – po ustnem izro�ilu se je najve� uporabljala pred prvo svetovno vojno in po njej, znano je bilo »phanje s stopo« v Prekmurju, vemo pa da tudi drugod. 2. Živost spomenika Oba posvojena spomenika sta med ljudmi živa. Ajdo sre�ujemo v zgodbah, zelo prisotna pa je v Odrancih kot ustni vir. Odran�ari imajo tudi svoj pregovor o ajdovi kaši: Ko je šel prvi �lovek na luno, je sre�al Oran�ara, ki je že šel nazaj, saj je že vso ajdovo kašo prodal. Oba posvojena spomenika pa se zracalita tudi v ob�inskem grbu in zastavi, pa v medaljonu »Odranski pejnez«. Za živost spomenika je poskrbelo tudi Društvo žena, ki je izdalo knjižico z recepti o ajdi. 3. Predstavitev STOPA je naprava za luš�enje ajde. AJDA je rastlina, ki je zelo znana v našem kraju. Neko� je bila ajda znana v Sloveniji in drugod po svetu kot hrana revežev. Ajda velja kot zdravo živilo, zlasti je primerna za bolnike s sladkorno boleznijo. V zadnjih letih se kaže zopet ve�je zanimanje za ajdo v prehrani. 4. Ogroženost STOPO v Odrancih najdemo v preddverju ob�inske stave, kot razstavni eksponat. Luš�enje ajde s stopo še prikažejo ob razli�nih priložnostih �lani Društva žena Odranci. Ogroženost AJDE se je v zadnjih letih bistveno zmanjšala, saj ajda postaja vedno bolj cenjeno bioživilo, ker jo pridelujemo brez uporabe sredstev za varstvo posevkov. 5. Popularnost Popularnost in zavedanje naših posvojenih spomenikov se je dvignila. Spoznanja o ajdi in stopi smo redno predstavljali na razli�nih prireditvah v kraju in širom po Sloveniji. V doma�em kraju smo zopet aktualizirali luš�enje ajde s stopo, seveda kot prikaz, kako so to po�eli naši dedki in babice ter ajdo, ki jo v svoje prehranjevalne navade vnaša vedno ve� ljudi. Tudi na jedilnikih po naših gostiš�ih je na voljo vedno ve� jedi pripravljenih iz ajde. 6. Legenda prihodnosti �ez �as lahko pri�akujemo, da bo STOPA še en eksponat v naših muzejih ve�, seveda pa bo ta raziskan. Predstavljena bo njegova dejanska raba, na voljo pa bodo tudi posnetki, ki prikazujejo kako se je ta naprava uporabljala v preteklosti. AJDA - zanjo pravimo, da je to rastlina naših dedkov in babic, da so ob njeni hrani zrasli številni Odranski rodovi. Upam in seveda sem v to prepri�ana, da jo bodo kot hrano uporabljali naši bodo�i rodovi. 7. Povezanost Naš posvojeni spomenik smo predstavili tudi na sre�anju EKO šol v Slenici na Hrvaškem. Povezovanje s kraji, ki imajo podobne spomenike drugod po svetu, pa bo naša nova naloga. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Naš posvojeni spomenik smo predstavili tudi na sre�anju EKO šol v Slenici na Hrvaškem. Povezovanje s kraji, ki imajo podobne spomenike drugod po svetu, pa bo naša nova naloga.

146

2. Spomenik mojih/naših sanj / C) BESEDA MENTORJEV Kot klju�ni uspeh po triletnem delu štejem povezanost med generacijami v našem kraju. Delo na teh dveh spomenikih sta povezala šolo s krajani, društvi v kraju mo�neje, kot sem to v za�etku upala misliti. Iz tega pa se tkejo nove zamisli za številna sodelovanja. Tako se bogatimo vsi, u�enci pridobivajo na spoznanjih, u�itelji tesneje živimo s krajem, starejši �utijo, da je »tisto neko�« zopet postalo pomembno. Srednja generacija (starši) so tisti, ki pa vso stvar spremljajo kot aktivni poslušalci in tako je povratna informacija prav prijetna, ko u�enec v šoli pove » Mi pa smo za�eli jesti kašo.«. Menim, da je bil ta projekt dober, ker nas povezuje in združuje.

Vida Fifonja

OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLAN�I�EV, MARIBOR A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

STARA TRTA NA LENTU

147

1. �asovni izvor Stara trta na Lentu velja za najstarejšo trto na svetu. Njena domnevna starost je štiristo let. 2. Živost spomenika Stara trta je še kako živ spomenik. Vsako jesen poteka sve�ana trgatev in stekleni�enje prestižne serije vina. Prav tako so cepi�e trte ponesli v svet, na primem papež Janez Pavel II, ameriški predsednik Bill Clinton in mnogi drugi. O Stari trti govorijo številni zapisi, o njej so dijaki in u�enci delali raziskovalne naloge, zapisana pa je tudi v Guinnesovi knjigi rekordov kot najstarejša trta na svetu. 3. Predstavitev STARA – Trta upravi�uje naziv STARA, saj ni le stara, ampak uradno priznana NAJSTAREJŠA trta na svetu. TRTA – Trta upravi�uje naziv TRTA, saj vsako leto obrodi od 35 do 55 kg grozdja, iz katerega napolnijo 100 steklenic po 2,5 dcl vina. 4. Ogroženost Trta ima svojega skrbnika mag. Toneta Zafošnika. Dokler bo on skrbel zanjo – tako smo se prepri�ali z u�enci, je v varnih rokah in ni ogrožena. 5. Popularnost STARA TRTA v zadnjih letih pridobiva na popularnosti. Deloma zaradi vpisa v Guinnesovo knjigo rekordov, deloma zaradi prireditev na Lentu, upamo pa, da je naša posvojitev prav tako prispevala kamen�ek v mozaiku dviga popularnosti trte. 6. Legenda prihodnosti Trta ima simbolni pomen. Dokazuje, da se lahko tudi na našem prostoru ohrani in kljubuje �asu nekaj, kar je najstarejše in najbolj odporno. 7. Povezanost Po eni strani trta povezuje ljudi in kraje, kjer imajo njene cepi�e. Sami promoviramo trto v ASP mreži, med drugim tudi tako, da smo jo predstavljamo na sre�anjih, ob našem državnem projektu 'Unesco kviz' pa smo si jo skupaj ogledali. B) NOVI SPOMENIKI V Unesco središ�u Maribor se tudi drugi zavodi odlo�ajo za posvojitev spomenikov. Srednja ekonomska šola je posvojila Lent, kjer se Stara trta nahaja, pa tudi druge zavode, ki si še niso izbrali posvojenega spomenika, bomo spodbudili, da ga izberejo na podobnih lokacijah. 1. Pozabljeni spomeniki 2. Spomenik mojih/naših sanj C) BESEDA MENTORJEV Triletno delo na posvojenem spomeniku Stara trta je bilo pestro in zanimivo. U�enci so o trti zbirali razli�na gradiva,ogledali so si rez trte in trgatev, s skrbnikom trte napravili intervju in vse to posneli na videokaseto.

148

Vrednost projekta je v tem, da od kar smo Staro trto posvojili kot spomenik, naši u�enci o njej vedo veliko ve�, jo cenijo kot naravni spomenik Maribora in z zanimanjem spremljajo vse dogodke , ki so povezani z njo. Marsikateri u�enec prej sploh ni vedel, da imamo v Mariboru tako pomemben spomenik, zdaj pa vsi, ki so v tem projektu sodelovali, z veseljem in ponosom o tem povedo tudi drugim.

________________________________________

OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI KRŠKEM A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

MARIJA NA JEZERU

1. �asovni izvor Župnijska cerkev v Leskovcu pri Krškem, 12. stoletje

149

Povsod po svetu so ohranjene številne kulturne dediš�ine. Med njimi imajo pomembno mesto tudi cerkve. Ljudje, ki so živeli v preteklosti v tem kraju, so z izgradnjo cerkve na tem mestu dali okolju svoj pe�at. Zato smo se odlo�ili, da pobliže predstavimo naš kulturni spomenik. Leskovec kot župnija se prvi� omenja v 11. stoletju. Leta 1074 se je prva cerkvica imenovala Marija na Jezeru (zaradi vodnatega jezera in mo�virja ob vznožju gri�a, kjer leži, je dobila tako ime). Leskovec je s svojimi posestvi v tistem �asu spadal med Oglejski patriarhat (Italija). �ez približno 200 let ( 1274) dobi vas svojega župnika. Do 16. stoletja ni pomembnejših zapisov. V letih 1540 – 1550 pa so prvotno cerkvico porušili in zgradili ve�jo v gotskem stilu. Narejen je bil osrednji del – ladja. Križna rebra s sklepnikom in zunanje odprtine prejšnjih gotskih oken nas spominjajo na stil gradnje. Leta 1630 so prizidali prezbiterij ( prostor, namenjen duhovniku in maševanju). Tu se nahaja glavni oltar. Leta 1685 ga je izdelal rezbarski mojster Ferfilla iz Ljubljane. Oltar je lesen in pozla�en, zato mu pravijo »zlati oltar«. Spada med najlepše baro�ne oltarje v Sloveniji. V oltarju je kip Žalostne matere božje iz leta 1902. Na samem oltarju je ve� kot 100 podob angelov razli�nih velikosti. Spodaj sta dva kipa (Sveti Peter in Pavel) v nadnaravni velikosti in štirje manjši kipci svetnikov. Na glavnih stebrih je upodobljena vinska trta, ki je zna�ilna za te vinorodne kraje. Tabernakelj iz leta 1902 je izdelan iz kovine in je pozla�en. V�asih je namesto kipa na oltarju stala velika freska (slika) z nabožno vsebino. Spodaj sta dve odprtini (vrata) za pot okoli oltarja. Oltar je bil do sedaj trikrat obnovljen, nazadnje leta 1973. V tem delu cerkve sta na stropu dve veliki freski. Levo od glavnega oltarja je bila v 17. stoletju zgrajena kapela Roženvenske Matere božje, desno pa zakristija. Znamenitost cerkve je tudi kamnita prižnica iz leta 1545, ki ima obliko tulipana oz. keliha. Slike, ki ponazarjajo križev pot, so iz leta 1902, izdelane na platnu. Avtor je slikar Jeba�in. Zvonik je stal najprej samostojno in je služil tudi kot obrambni stolp pred Turki. V ozadju ladje so �udovite orgle iz leta 1902. Vso zgodovino našega kulturnega spomenika – farne cerkve – nam je zelo podrobno predstavil župnik Ludvik Žagar. Lepo se mu zahvaljujemo, doslej nam je bilo vse to neznanka. 2. Živost spomenika Središ�e verskega in kulturnega dogajanja v preteklosti, danes sedež župnije – verska dogajanja v Leskovcu. 3. Predstavitev Predavanje o nastanku in njeni notranjosti – oltar, prezbiterij, orgle itd….je podal tamkajšnji župnik, gospod Ludvik Žagar. U�enci so raziskovali po arhivih knjižnice in iskali listine o cerkvi, ki so bile arhivirane v župniš�u. 4. Ogroženost V preteklosti je bila cerkev delno uni�ena, �as Turkov je predstavljal veliko nevarnost, danes pa je pomembna posvetna hiša.

150

5. Popularnost U�enci so spoznali zgodovino doma�ega kulturnega spomenika in ugotovili, da je zelo pomembno takšne in podobne objekte ohraniti, jih varovati in zapustiti zanamcem v ponos na preteklo zgodovino. 6. Legenda prihodnosti Nismo se temeljito poglobili. 7. Povezanost U�enci so spoznali, da so del kraja. So del kulture, ki jo morajo negovati, pa naj bo to stavba, spomenik, reka, gozd ali kaj drugega. Spoznali so kako je bilo v�asih delo umetnikov mnogo težje, saj niso poznali tako dobrih materialov in orodij, pa so kljub temu znali ustvariti takšne umetnine, ki so nam še danes vsem v ponos. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Letos imamo v planu raziskati nov spomenik – Šrajbarski turn – grad v propadu. Povezali se bomo s knjižni�arko v Krškem, gospo Ljudmilo Šribar in z Zavodom za spomeniško varstvo. Poskušali bomo nekaj narediti, da ne bo stavba iz preteklosti še ena od pozabljenih ruševin. 2. Spomenik mojih/naših sanj Se še dogovarjamo. C) BESEDA MENTORJEV Ko sem se lotila tega projekta,nisem niti slutila, kaj vse me �aka, kaj vse bom morala narediti. Sedaj pa so leta projekta za mano in za mojimi kolegi. Spoznali smo, da je zelo pomembno v mladih zbuditi �ut za odgovornost do narave, spomenikov takšnih in druga�nih, saj le preko svojega vloženega dela in truda, da so zares pri stvari, lahko spoznajo pravi pomen – ohranimo kulturno dediš�ino ki jo cenijo, zraste jim pod kožo in jo bodo znali ohraniti tudi potomcem.

Mentorica: Liljana Izlakar

151

EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

RAGOV LOG, NAŠ SKRITI ZAKLAD

1. �asovni izvor Gozd Ragov log v Novem mestu je star gozd. �as nastanka je težko dolo�iti, odkrili pa smo podatek, da je v njem arheološko najdiš�e, kar kaže na poselitev v predrimskem �asu. 2. Živost spomenika Glede na število obiskovalcev je spomenik živ od leta 1951, ko so zgradili prvi lesen most za pešce �ez Krko v Ragov log. Ko je most v sedemdesetih letih dotrajal, je rekreacijski pomen gozda usahnil, ponovno pa je zaživel leta 1988, ko so zgradili nov lesen most.

152

3. Predstavitev Ragov log je gozdi�ek v okljuku reke Krke v Novem mestu. Je svojevrstna oaza miru in priljubljeno sprehajališ�e. Predstavlja nevsakdanje sožitje gozda, reke in mesta. Ragov log je pojem za Novomeš�ane. Pred projektnimi aktivnostmi je bil gozd popolnoma razvrednoten. Ljudi je bilo strah sprehodov v njem. Loka je bila zaraš�ena z robidovjem, gozd je bil poln vsakovrstnih smeti. Dijaki Ekonomske šole Novo mesto smo se v okviru projekta odlo�ili naseliti gozd s pozitivnimi aktivnostmi. V ta namen smo o�istili jaso, postavili tri u�ilnice v naravi za pouk in druženje, postavili gozdno u�no pot in trim stezo oz. rekreacijski koti�ek. Gozd redno �istimo.

Ugled gozda Ragov log se je spet povrnil. Sicer je malo druga�en kot v prejšnjih �asih, a vendar lahko z veseljem ugotovimo, da smo o�istili umazani biser, da smo odkrili skriti zaklad.

153

4. Ogroženost Mestni gozd je ogrožen že zaradi množice obiskovalcev, posebno pa mlajših, ki v njem popivajo, razbijajo steklenice in uni�ujejo drevje. Ogrožen je tudi zaradi možnosti požara. Leta 2000 je bil sprejet ob�inski odlok o zaš�iti gozda kot mestnega gozda. Lastniki zato v njem ne smejo ve� sekati drevja, ostale negativne dejavnosti pa so se pomnožile. Z ve�jim obiskom gozda se ve�a tudi možnost degradacije npr. stiskanje ob�utljivih gozdnih tal, manjša vpojnost tal, ve�ja suša itd. 5. Popularnost Kljub degradaciji je gozd še vedno pojem za Novomeš�ane. Z dejavnostmi Ekonomske šole v gozdu lahko re�emo, da se je stanje izboljšalo. Najprej, da se nekdo zanima za gozd, da so to mladi, ki ho�ejo ublažiti uni�evanje obenem pa gozdu vrniti �ar in ugled. Ob letu mestnih gozdov so strokovnjaki ugotovili, da smo edini, ki so mestnemu gozdu dali vsebino. 6. Legenda prihodnosti Naša želja je, da se spremeni odnos do gozda, ki je še vedno potrošniški. In ne samo do tega gozda, ampak do vsakega gozda, do vsakega drevesa. 7. Povezanost V drugih državah nismo zasledili podobnega spomenika. V prihodnje bomo iskali soroden spomenik v drugih državah. B) NOVI SPOMENIKI 1. Pozabljeni spomeniki Mestno drevo, ki potrebuje zaš�ito.

154

2. Spomenik mojih/naših sanj

Drevo s prihodnostjo = �lovek s prihodnostjo

C) BESEDA MENTORJEV Pri vodenju projekta me je najbolj navduševala možnost ustvarjalne svobode v prizadevanju za izboljšanje odnosov do naravnega okolja in s tem posredno med ljudmi. Klju�ni uspeh je izboljšano osnovno stanje v mestnem gozdu in dejstvo, da se v gozdu dogaja nekaj pozitivnega. Sprehajalci vidijo dijake pri delu in tako pridobijo novo zaupanje v mladino. Mladi pa ob tem delu razvijajo ustvarjalnost, doživljajo afirmacijo, ko vidijo rezultate svojega dela in pohvale okolja. Skratka, u�ijo se delati, u�iti, sodelovati in – biti. To je res odkriti »Skriti zaklad«. Vrednota – gozd – Ragov log – se je »prijela« v šoli in v okolju. Ta projekt je prepoznaven tudi zato, ker je tako druga�en od vseh drugih projektov na naši pa tudi na drugih šolah. Že sam po sebi nas povezuje z družbenim okoljem.

Cvetka Vodnik

155

I. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

IZVIRI MINERALNE VODE: IVANOV IN GOZDNI VRELEC – naravna in kulturna dediš�ina

1. Zgodovinski opis Mineralna voda je bila na tleh današnje Rogaške Slatine znana najbrž že v rimski dobi, saj so v bližini nekaterih izvirov našli rimske kovance. Po bližnjem Rogatcu, ki je bil trg Roitsch že v 12. stol., so neko� poimenovali to "kislo vodo"- "slatino rogaško" (Acidulae Roitschenses). Prvi� so pisali o rogaški vodi v 17. stol., vrelci pa so že vnešeni v kroniko iz 16. stol. Skozi zgodovino vrelcev- izvirov so jih našteli veliko (okoli 30), vendar so se skozi stoletja pojavljali in izginjali.Po 2. svetovni vojni so nekatere izvire preuredili in bila so opravljena mnoga raziskovanja in dela, ki so zagotovila današnje izkoriš�anje tega naravnega bogastva. Danes sta v zdraviliškem jedru ostala še dva izvira v takšni obliki, kot so ju postavili: IVANOV in GOZDNI VRELEC. 2. Današnje stanje Ivanov vrelec- izvir stoji na pobo�ju za Beograjskim domom- danes Vila Golf. To slatino omenjajo že leta 1821, kdaj se je tu pojavila, pa ni znano. Voda prite�e s hriba v cev, ta pa je speljana v polkrožni zid, kjer so nameš�ene tudi klopice za po�itek.Kjer prite�e voda iz pipe, je tudi kamnito korito, kamor voda odteka. Ta izvir je s slatino bogat, kisla voda te�e vse leto in prav prijetno se je odžejati s hladno "gozdno" vodo. Ljudje si nato�ijo tudi steklenice za domov, saj ta voda velja za dopolnilo k prehrani, ker je bogata z železom. Gozdni vrelec stoji ob vznožju Janine in o njem prvi� pišejo 1838. Ker zaradi manjšega pretoka tu pozimi voda rada zamrzne, jo raje zaprejo, poleti pa jo je mogo�e okušati. Vrelec je ostal nespremenjen do današnjih dni: hišica je vzidana v hrib, v njej je vrelec kot studenec, zajet v širšo kamnito cev. Voda se izliva v cev v zidu, ki stoji nekaj metrov pred hišico, levo od nje in tu je mo� vodo nato�iti v kozarec. Tudi to vodo so imenovali "železnata" voda. 3. Zakaj smo izbrali za posvojen spomenik ta dva izvira? Po zgornjih opisih sode� sta dva izvira slatine, ki sta še ostala vidna (ker sta bila obzidana in tu ni bilo drugih gradbenih del), �udovita dopolnitev turisti�nemu kraju. Pa ni tako. Mnogi u�enci naše šole hodijo domov mimo teh dveh izvirov in ob vseh �istilnih akcijah posebej opozarjajo na stanje ob izvirih. V�asih je bilo v kraju manj ljudi, tu so se sprehajali le gostje, ki so pili mineralno vodo, posedali ob vodi, se sprehajali. Danes tod hodi mnogo ljudi, na�in življenja je druga�en in ljudje smo tudi nevzgojeni (kar naprej je okolje nasmeteno z razli�nimi plastenkami, papirji, mladina v no�nih urah vse te zidove grdo popiše in popacka). Želimo si, da bi ta izvira ostala kot zgodovinska spomenika, zato smo vsako leto apelirali na razli�ne službe (Komunalo, Ob�ino, TIC) in vsako leto so te zidove na novo prebarvali, v

156

naših akcijah smo o�istili okolico in delavci, ki urejajo park, so �istili grmovje in veje. Naše pobude so pozitivno vplivale na naše okolje. 4. Spomeniki ne bi smeli propadati Ob teh dveh izvirih smo postali pozorni še na mnoge objekte v našem kraju (spomeniki iz vojn na pokopališ�u, stare vile, v katerih nih�e ne živi, stare zdraviliške stavbe, ki nimajo ve� prvotne funkcije,...). Ljudje bi morali biti bolj pozorni na naravno in kulturno dediš�ino, obnavljati bi morali pomembne objekte zaradi turizma, zgodovine, zanimivosti in vse to ponuditi obiskovalcem. 5. Danes za jutri Živimo v �asu velikega razcveta turizma; okolje moramo varovati in negovati zaradi sebe in zaradi tistih, ki bodo prišli v naš kraj. Povejmo jim zgodovino, popeljimo jih na zanimiva mesta, pokažimo jim spomenike - potem se nam ni treba bati, da jutri ne bo turistov, dela in zaslužka. S tem projektom smo se res u�ili za življenje.

dediš ina v rokah mladih – mladi posvojijo · pdf fileosnovna šola apa e...

Documents