S PODEŽELJA.SIšt. 50 / 2018, 1. junij 2018št. 50 / 2018, 1. junij 2018

DELEŽNIKI ŽITNEVERIGE ZAČELIPOGOVORE OLETOŠNJI LETINI

AKTUALNI JAVNIRAZPISI

STANOVANJSKIKREDIT S FIKSNOALI S SPREMENLJIVOOBRESTNO MERO

ZADRUGEPRAZNUJEJOVISOKE JUBILEJE

GOZD JE KULTURA

MONIKA RAKUN,MLEČNAKRALJICA

DNEVI ODPRTIHVRAT SEMENARNELJUBLJANA

� IZBRANA KAKOVOST SLOVENIJE

Mleku in mlečnim izdelkom, govejemu mesu inperutninskemu mesu se v shemi »izbrana kakovost –Slovenija« pridružujeta še sadje in prašičje meso.

� 7. JULIJ – MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN

Osrednja tema letošnjega mednarodnega zadružnegadne daje priložnost zadrugam, da pokažejo, kakovodijo uspešna podjetja ob spoštovanju našeganaravnega okolja in virov, ki jih ponuja.

DELEŽNIKI ŽITNEVERIGE ZAČELIPOGOVORE OLETOŠNJI LETINI

AKTUALNI JAVNIRAZPISI

STANOVANJSKIKREDIT S FIKSNOALI S SPREMENLJIVOOBRESTNO MERO

ZADRUGEPRAZNUJEJOVISOKE JUBILEJE

GOZD JE KULTURA

MONIKA RAKUN,MLEČNAKRALJICA

DNEVI ODPRTIHVRAT SEMENARNELJUBLJANA

20. MAJ - SVETOVNI

DAN ČEBEL

20. MAJ - SVETOVNI

DAN ČEBEL

Veè informacij na telefonski številki 01 47 27 490, v poslovalnicah DBS in na www.dbs.si.

S PREDPLAÈNIŠKO KARTICO

VARNO NA SPLET IN BREZSKRBNO V SVET ...

ACTIVA MASTERCARD!PredplaËniško kartico polnite sami in jo v okviru

.

Še posebej jo priporoËamo za:varne spletne nakupe,

, vašim otrokom ali vnukom,

.

moji zemlji predana

Iz vsebine priro~nika: Zakaj reja drobnice? – Osnovne fiziolo{ke zna~ilnosti ovc inkoz – Obna{anje ovc in koz – Izbira pasme ovc – Izbira pasme koz – Nakup in obnovaplemenske ~rede – Ureditev pa{nika – Pridelava krme za zimo – Posebnosti vprehrani drobnice – Prehrana mesnih ovc – Prehrana mesnih koz – Prehrana mle~nihovc – Prehrana mle~nih koz – Opravila pri ovcah in kozah – Ureditev hleva zadrobnico – Vodenje evidence za drobnico – Proizvodi drobnice – Prepoznavanjebolezni pri drobnici – Zdru`enja in izobra`evanje rejcev drobnice

NOVOZalo`ba Kme~ki glas

Naro~anje: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si,zalozba.kmeckiglas.com

Marjeta Ženko

ZALOŽBA KMEČKI GLAS

REJAOVC IN KOZ

REJAOVC IN KOZ

Marjeta Ženko

ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Marjeta @enko

Preden se lotimo reje drobnice, moramo ustrezno urediti pa{ne povr{ine in seodlo~iti, ali bomo redili ovce ali koze. Priznana strokovnjakinjamed drugimsvetuje, kako rejo drobnice prilagodimo povr{inam, ki jih imamo na voljo,razpolo`ljivi delovni sili in objektom, ki so `e na kmetiji.

136 strani, bro{ura, 17 × 23,5 cm

Cena 18 EUR, brezpla~na po{tnina

g

M

g

MM

REJA OVC IN KOZ

KAJ BODO PRINESLEVOLITVEV Sloveniji in Evropi z nestrpnostjo pričakujemo zakonodajne predloge noveskupne kmetijske politike in večletni finančni okvir, ki naj bi jih v kratkempredstavila Evropska komisija. Ta dva dokumenta bosta pomembno oblikovalaprihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja, zato naše aktivnosti intenzivnopotekajo na področju prepričevanja o nujnosti zagotavljanja primernih finančnihsredstev za slovensko kmetijstvo. Kmetijstvo in podeželje čakajo prilagajanje napodnebne spremembe, upravljanje s tveganji in večja skrb za varovanje okolja,ohranjanje mladih na podeželju in vse večja gospodarska nihanja, ki jih pogojujesvetovno dogajanje. Na ravni EU se rojeva ideja pametnih vasi, ki bodo z uporabosodobnih tehnologij in konceptov omogočale nadomeščanje izginjajočih delovnihmest in jih nadomestile z novimi, ki bodo ljudem na podeželju omogočalaustvarjanje prihodkov, primernih tistim v mestih. Za to potrebujemo jasne ciljein trde pogajalce, ki bodo zagotovili primerne okvire za Slovenijo. Žal smo ravnov času volitev, ko vlada ne deluje s polnimi pooblastili, in le upamo lahko, da tone bo vplivalo na našo prihodnost po letu 2020. Seveda so pred nami tudi volitvev državni zbor in ni nepomembno, kdo bo v prihodnje skrbel za sektor kmetijstva,gozdarstva, ribištva, podeželja in prehrane, kakšen odnos bo imel do zadružništvain kako bo deloval v novi vladi.Kmetijska pridelava je v polnem zamahu in že smo bili priča prvim vremenskimneurjem s točo. Pridelovalci žit so že začeli pogovore o odkupu letošnje letine.Sadjarji se intenzivno pripravljajo na vstop v shemo »izbrana kakovost – Slovenija«.Na področju javnih naročil je s prvim aprilom 2018 postalo javno naročanje vceloti elektronsko, kar prinaša številne novosti za vse ponudnike hrane, takokmetije kot zadruge. Pomembne spremembe prinaša zakonodaja na področjuvarovanja osebnih podatkov, ki je s 25. majem 2018 začela neposredno uporabljatiSplošno uredbo EU o varstvu podatkov. Zveza intenzivno pripravlja vse potrebnoza uveljavitev kolektivne blagovne znamke Zadružne zveze Slovenije za članicein aktivno sodeluje pri pripravi strateških programskih dokumentov za promocijoslovenske hrane po Zakonu o promociji. Aktivno sodelujemo pri pripravi izhodiščza oblikovanje pojma aktivni kmet, pri ohranjanju kmetijskih zemljišč za pridelavohrane in ustrezni ureditvi kmetijske zemljiške politike, ki bo omogočala razvojslovenskih kmetij. Zavzemamo se za okrepitev slovenskega semenarstva, ki sesrečuje s številnimi izzivi, in opozarjamo na pomen spodbud za pridelavo lastnegasemena, ki je pogoj za pridelavo lokalne hrane. Zelo dejavni smo bili v zvezi namednarodnem področju, kjer so nas k sodelovanju na mednarodni konferenciv Strumici povabili makedonski zadružniki, sodelovali smo na mednarodnemkmetijskem sejmu v Novem Sadu in se udeležili delovne skupine za meso priEvropski komisiji.Kapitalska zadruga je uspela poplačati dolg do banke upnice ter na občnemzbor izvolila nove organe upravljanja in nadzora v zadrugi, ki ostaja pomembendelničar v Deželni banki Slovenije. Številni so bili dogodki v naših zadrugah, ki letos praznujejo vrsto visokih jubilejev,v maju je 90 let obeležila Vinska klet Krško. Na predlog Slovenije je Organizacijazdruženih narodov (OZN) razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Čebele somed pomembnimi opraševalci, kot navajajo pobudniki, ki zagotavljajo pridelavohrane in prehransko varnost, prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu, biotskiraznovrstnosti ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb inohranjanju okolja. Na Ptuju se je uspešno zaključila 29. Državna razstava Dobroteslovenskih kmetij 2018. Pripravlja pa se Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana,ki bo 6. in 7. julija 2018 v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju, ki letospraznuje 30 let delovanja.

S PODEŽELJA.SI

Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš

Pomočnica urednice: Bojana Jerina

Tisk:Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje

Računalniška postavitev inpriprava za tisk: Studio N, Ljubljana

Lektoriranje besedil: Lidija Jurman

Naklada: 40.000 izvodov

Časopis je brezplačnik, kiizhaja štirikrat letno

Spletna izdaja časopisa nawww.spodezelja.si

Datum natisa: 1. junij 2018

ISSN 2232–4038

Peter Vrisk, predsednik Zadružnezveze Slovenije

UVODNA MISEL

3

AKTUALNO

Deležniki žitne verige začeli pogovore oletošnji letiniV maju 2018 so se v Ljubljani sestali deležniki v pridelaviin predelavi žit. Govorili so o letošnjem posevku inpričakujejo, glede na dosedanje stanje posevkov, da boletina pšenice povprečna, razen v nekaterih območjih,kjer je padala toča ali pa je bila moča. Po dosedanjihocenah so kmetje začeli sejati več krmne pšenice.Seznanili so se s stanjem na trgu z žiti. Obravnavali sopredlog parametrov odkupa pšenice, kjer pridelovalciin zadruge želijo, da se poenostavijo parametri odkupa,oblikujejo trije kakovostni razredi, in sicer za izboljševalkoter krušno in krmno pšenico, opravi poračun vlage,dogovorijo priznani stroški prevoza in odkupa pšeniceter prilagodi izračun lastne cene pridelave pšenice na5,3 tone donosa na hektar. Dogovorili so se tudi oaktivnostih, ki bodo potekale do odkupa letošnje žetve.

M. A.

Potrjena specifikacija za sadje in vloženasprememba specifikacije za mesoMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vzačetku marca 2018 potrdilo specifikacijo za sadje inpredelane izdelke iz sadja z označbo »izbrana kakovost,država pridelave in predelave Slovenija«. Zaščitni znak»izbrana kakovost – Slovenija« na sadju potrošnikomzagotavlja nadstandardno kakovost proizvodov in dodatennadzor nad pridelavo in predelavo sadja ter obenempotrjuje, da je sadje v celoti pridelano in predelano vSloveniji. Več o tem na: https://www.nasasuperhrana.si/. GIZ mesne industrije Slovenije in Kmetijsko-gozdarskazbornica Slovenije pa sta na Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano vložila skupno vlogo zaspremembo specifikacije za meso z označbo »izbranakakovost, država pridelave in predelave Slovenija«. Vshemo se vključuje tudi sektor prašičjega mesa, zato sepredlagane spremembe specifikacije nanašajo predvsemna ustrezno spremembo naslova specifikacije, dodanoje novo poglavje »prašičje meso«, ostale spremembepa so smiselno vezane na predlagano dopolnitevspecifikacije. Predlog dopolnjene specifikacije jeobjavljen na spletnih straneh MKGP.

A. J.

politike do državnih kmetijskih zemljišč«, ki je bila vzačetku aprila 2018 na Ptuju. Na njej je sodeloval tudipredsednik zveze, ki je poudaril pomen ohranjanjakmetijskih zemljišč za pridelavo hrane ter se zavzel zavečje spodbujanje lokalne pridelave hrane in ustreznoureditev kmetijske zemljiške politike, ki bo omogočalarazvoj slovenskih kmetij. Na okrogli mizi so sprejelištevilne predloge rešitev za prenovo kmetijskezemljiške politike.

A .J.

Občni zbor Zadružne zveze SlovenijeV Ljubljani je aprila 2018 potekal 46. Redni občni zborZadružne zveze Slovenije. Na njem so se zadruge članiceseznanile z delom zveze v preteklem letu, sprejeleletno poročilo zveze za leto 2017 in razpravljale o deluv prihodnje. Odločale so tudi o povezavi dveh regij, insicer Koroške in Savinjsko-Šaleške regije, v skupnoregijo. Ključne aktivnosti zveze so bile v letu 2017usmerjene v krepitev poslovnega sodelovanja zadrug,oblikovanje zadružne blagovne znamke, vstopanje vshemo »izbrana kakovost – Slovenija«, sodelovanje strgovskimi sistemi, problematiko naročanja slovenskihživil v javnih zavodih in sodelovanje pri oblikovanjuskupne kmetijske politike po letu 2020. Zelo dejavnoje bilo tudi delo strokovnih odborov in delovnih skupin,prav tako je Zadružna zveza Slovenije sodelovala prištevilnih mednarodnih aktivnostih.

A. J.

Odnos slovenske politike do državnihkmetijskih zemljiščObmočna enota KGZS Ptuj je v sodelovanju sKmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružnozvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije inDruštvom podeželske mladine Spodnjega Podravjaorganizirala okroglo mizo z naslovom »Odnos slovenske

Foto

grafi

ja a

rhiv

ČZD

Km

ečki

glas

4

AKTUALNO

Zelenjavna veriga z novim vodstvomKonec marca 2018 so se v Ljubljani sestali partnerjizelenjavne verige in za obdobje 2018–2020 zapredsednika odbora imenovali Branka Majeriča in zapodpredsednico Patricijo Pirnat. Govorili so tudi oaktualni problematiki na področju zelenjave, izraziliskrb zaradi določb o spremembah Zakona o kmetijstvu,ki uvaja odkup samo na podlagi pogodbe, ter pozvaliAgencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ktolmačenju obvestila o proizvodno vezanih plačilih, kiso ga prejeli pridelovalci zelenjave.

M. A.

Možnosti za okrepitev slovenskegasemenarstvaV organizaciji Kmetijskega inštituta Slovenije inMinistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jekonec marca 2018 v Ljubljani potekal strokovni posveto možnostih za okrepitev slovenskega semenarstva vpoljedelstvu in vrtnarstvu. Na njem so predstavilistanje v slovenskem semenarstvu, zakonodajo instrategijo na področju semenarstva ter možnosti inpogoje za semenarstvo, prenos znanja in povezovanje.Zadružna zveza Slovenije je s prispevkom predsednikazveze o povezovanju semenarjev in uporabnikov semenav pravične verige predstavila pomen sodelovanjapridelovalcev hrane s pridelovalci semen lokalnih sortpri zagotavljanju slovenske lokalne pridelave hrane inspodbujanju samooskrbe. Zveza je poudarila pomenspodbud za pridelavo semena in opozorila na številneizzive, ki vplivajo na razvoj semenarstva v Sloveniji.

A. J.

Dobrote slovenskih kmetij na PtujuMed 18. in 20. majem 2018 je v minoritskem samostanuna Ptuju potekala tradicionalna 29. Državna razstavaDobrote slovenskih kmetij, ki jo organizirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije z lokalnimi zavodi, Mestnaobčina Ptuj in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

Mednarodni zadružni dan 2018Prvo soboto v juliju vsako leto obeležujemomednarodni zadružni dan. Letos bo v soboto, 7. julija2018, in bo potekal na temo »Trajnostna potrošnjain proizvodnja blaga in storitev«. Njegov namen ješiriti ozaveščenost o zadružništvu ter promoviratizadružne uspehe in ideje mednarodne solidarnosti,ekonomske učinkovitosti in enakopravnosti.Osrednja tema letošnjega mednarodnega zadružnegadne daje priložnost zadrugam, da pokažejo, kakovodijo uspešna podjetja ob spoštovanju našeganaravnega okolja in virov, ki jih ponuja. Zadrugeimajo dve stoletji izkušenj, ki gradijo trajnostne inodporne družbe. A. J.

prehrano. Zbrane je na otvoritvi nagovoril tudi PeterVrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je poudarilpomen dobrot s kmetij in lokalno pridelane hrane zapotrošnike ter za ohranjanje poseljenega in obdelanegapodeželja. Na letošnje ocenjevanje so kmetije iz Slovenijein zamejstva prijavile več kot 1070 izdelkov iz 15 skupin.Poleg razstave je potekal bogat kulturni, sejemski instrokovni program.

A. J.

DBS naj poslovna banka zamikropodjetnike in espeje 2018Revija Moje finance je letos prvič na podlagi analizeizbrala naj poslovno banko za mikropodjetnike in espeje.Pri uvrstitvi bank in hranilnic so upoštevali 14 storitev,ki so jih razvrstili v štiri kategorije – naj osnovni bančnipaket, naj poslovno posojilo, naj limit in naj depozit.Deželna banka Slovenije je v skupinski razporeditvizasedla prvo mesto in tako postala naj poslovna bankaza mikropodjetnike in espeje 2018, kar potrjuje, da DBSsledi svoji dolgoletni usmeritvi ponujanja ugodnihbančnih produktov. Več o analizi lahko preberete vreviji Moje finance ali na www.dbs.si/novice.

I. K.

5

AKTUALNOAKTUALNOAKTUALNO

Mednarodna zadružna konferenca vMakedonijiV Strumici v Makedoniji je 21. in 22. aprila 2018 potekalamednarodna zadružna konferenca na temo »Skupajzgradimo zadružno skupnost«, kjer so sodelovalezadružne zveze Slovenije, Hrvaške, Srbije, Vojvodinein Poljske. Zadružna zveza Slovenije je predstavilazadružno organiziranost v Sloveniji. Namen konferenceje bil okrepiti zadružno obliko organiziranja v Makedonijiin poudariti pomen zadrug za uspešen razvoj kmetijstvav regiji. Prisotni so podpisali tudi deklaracijo o sodelovanjuzadružnih zvez na Balkanu, s katero želijo okrepitimedsebojno sodelovanje, razvijati zadružništvo terdeliti medsebojne izkušnje in znanje.

A. J.

Mednarodni kmetijski sejem v NovemSaduMed 15. in 21. majem 2018 je v Novem Sadu v Srbijipotekal 85. Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi mednajvečje sejme v jugovzhodni Evropi. Na sejmu se jepredstavilo več kot 1500 razstavljavcev, polegpredstavitvenega programa so potekali tudi dražbaživine, razstava kmetijske mehanizacije, predstavitevekološkega kmetovanja, poslovna srečanja B2B inzabavni dogodki. Otvoritve sejma se je udeležil tudiPeter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Vokviru sejma je potekalo srečanje s predstavnikizadružnih zvez Zahodnega Balkana, ki v uspešnemdelovanju slovenskega zadružništva vidijo usmeritveza razvoj zadružništva tudi v njihovih državah.

Pred sejmom pa so se predsedniki zadružnih zvezZahodnega Balkana sestali z Vukom Radojevićem,pokrajinskim sekretarjem za kmetijstvo, vodnogospodarstvo in gozdarstvo Avtonomne pokrajineVojvodine, in njegovimi sodelavci.

A. J.

Skupščina Deželne banke SlovenijeV petek, 30. marca 2018, je potekala skupščina Deželnebanke Slovenije. Na njej so delničarji odločili, da sebilančni dobiček za poslovno leto 2017, ki znaša3.044.991,77 EUR, uporabi za izplačilo dividenddelničarjem v letu 2017 v višini 845.799 EUR in razporediv druge rezerve iz dobička v višini 2.199.192,77 EUR.

Občni zbor Kapitalske zadruge V Ljubljani je aprila 2018 potekal redni letni občni zborKapitalske zadruge. Na njem so članice izvolile noveorgane upravljanja in nadzora zadruge. Za predsednikaupravnega odbora Kapitalske zadruge je bil izvoljenPeter Vrisk, podpredsednik je Ivan Kure, člani upravnegaodbora pa so postali Danica Ramšak, Mitja Vodnjov,Tjaša Prinčič, Marjan Hergan, Ivan Rajšp, Samo Mohorčič,Janko Stojkovič in Jožef Bračko. Nadzorni odbor zadrugebo vodil Marjan Janžekovič, podpredsednik je MatejBiščak, člani pa so Anton Kuzman, Jože Strgar inMarjan Colja. Članice so se seznanile s poročilom odelu upravnega in nadzornega odbora, potrdile letnoporočilo Kapitalske zadruge za leto 2017, sprejele sklepo dodelitvi nerazdelnega kapitala Kapitalske zadrugein sprejele spremembo pravil Kapitalske zadruge.

A. J.

Podpisniki deklaracije o sodelovanju zadružnih zvez na BalkanuP d i iki d kl iji d l j d ž ih B lkl

6

Srečanje predsednikov zadružnih zvez z Vukom Radojevićem, pokrajinskimsekretarjem za kmetijstvo AP Vojvodine

Foto

grafi

ja a

rhiv

ZZ

Vojv

odin

e

S č j d d ik d ž ih V k R d j ić k ji ki

Bruto dividenda na delnico znaša 0,20 EUR. Skupščinaje podelila razrešnico upravi banke in nadzornemusvetu za leto 2017 ter sprejela spremembe in dopolnitvestatuta Deželne banke Slovenije v predlagani vsebini.Delničarji so izvolili tudi dva nova člana nadzornegasveta, in sicer Simona Kolenca in Viktorja Lenčeta.

A. J.

AKTUALNOAKTUALNOAKTUALNI JAVNI RAZPISI

15 milijonov evrov za naložbe v predelavo intrženje kmetijskih proizvodov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo nov javni razpis za naložbe v predelavo,trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov.Razpisana nepovratna sredstva so namenjenanadaljnjim naložbam v povečevanje konkurenčnostiživilskopredelovalne panoge in uspešnemu trženjukmetijskih proizvodov. Upravičenci bodo vloge lahkooddali med 4. junijem in 12. septembrom 2018.

15 milijonov evrov za prilagajanje podnebnimspremembam

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jekonec marca objavilo nov javni razpis iz naslovapodukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijskagospodarstva za leto 2018, namenjene prilagoditvikmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe.Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vlogepotekata od 23. aprila 2018 do vključno 18. julija2018 do 24. ure.

Javni razpis za podukrep 8.4 – Ureditev gozdnihvlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podukrep 8.4 – Ureditevgozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov.Višina razpisanih sredstev znaša do vključno 3 milijoneevrov. Upravičenci lahko vloge vlagajo od 23. maja2016 do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen naspletnih straneh MKGP.

Javni razpis za podukrep 8.4 – Dela za odpravoškode in obnovo gozda

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podukrep 8.4 – Dela zaodpravo škode in obnovo gozda. Višina razpisanihnepovratnih sredstev znaša do vključno 700.000 evrov.Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vlogepotekata od 25. junija 2016 do datuma zaprtjajavnega razpisa, objavljenega na spletni strani MKGP.

2. javni razpis za ukrep Odpravljanje zaraščanjana kmetijskih zemljiščih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu RS 30. marca 2018 objavilo 2. javnirazpis za ukrep Odpravljanje zaraščanja na kmetijskih

zemljiščih. Vlaganja v odpravljanje zaraščanja nakmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitevkmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečatisamooskrbo s hrano v Sloveniji. Vložitev vloge potekaod 16. aprila 2018 od 9. ure do zaprtja javnega razpisa.

2. javni razpis za podukrep 4.3: OperacijaGradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeniveč uporabnikom

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jeobjavilo 2. javni razpis za podukrep 4.3: OperacijaGradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni večuporabnikom. Predmet javnega razpisa je podporaza naložbe v gradnjo namakalnih sistemov, ki sonamenjeni več uporabnikom. Vnos vloge v elektronskisistem in vložitev vloge potekata od 30. aprila 2018do vključno 31. avgusta 2018 do 24. ure.

Javni razpis iz naslova podukrepa 4.3: OperacijaTehnološke posodobitve namakalnih sistemov, kiso namenjeni več uporabnikom

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jeobjavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.3: OperacijaTehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki sonamenjeni več uporabnikom. Predmet javnega razpisaje podpora za naložbe v tehnološke posodobitvenamakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,brez namakalne opreme oziroma ureditev vodnegavira. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vlogepotekata od 7. maja 2018 do vključno 31. avgusta 2018do 24. ure.

Več informacij za zgoraj navedene razpise dobite na:https://www.program-podezelja.si/sl/javni-razpisi alihttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Objava javnega razpisa za problemska inobmejna območja

Slovenski regionalno razvojni sklad je v Uradnemlistu RS, št. 29 z dne 26. aprila 2018, objavil javni razpisza ugodna razvojna posojila začetnim podjetniškimprojektom na problemskih območjih z visokobrezposelnostjo in obmejnih problemskih območjih.Roki za oddajo prijav so: 31. maj 2018, 13. julij 2018,31. avgust 2018, 28. september 2018 in 31. oktober 2018.

Več informacij na:http://www.regionalnisklad.si/uploads/datoteke/1__jr_bp2_kon%C4%8Dno_%C4%8Distopis.pdf

AKTUALNI JAVNI RAZPISI

7

ČLANICE SE PREDSTAVIJO

KMEČKI GLAS IZHAJA ŽE 75 LETLetos mineva 75 let od prve izdaje tednika Kmečkiglas, ko so s časopisom želeli pomagati našim ljudem inse s pomočjo pisane besede borili za dokončno zmagonad okupatorjem. Tisto obdobje je bil Kmečki glas ediničasopis, ki je dajal vero in oporo nezlomljivemu ljudstvupo vaseh, jim s preprosto besedo razlagal, kaj se dogajav svetu, kako osvobajajo njihovo ozemlje in kako simora kmečko ljudstvo samo urediti svojo upravo,gospodarstvo in si postaviti ljudsko oblast po svoji meri.Po vojni in kratki prekinitvi izdajanja je podeželje spetdobilo svoj priljubljeni časopis, ki je s političnimiprispevki širil razgled in znanje, s strokovnimi kmetijskimiprispevki pomagal gospodariti na kmetiji, leposlovniin razvedrilno-družinski del pa je nudil prosvetno inkulturno rast. Takšna je bila zasnova časopisa v vojnemčasu in programska zasnova novega povojnega časopisa,ki je po komajda treh mesecih od osvoboditve rednoizhajal vsako sredo, in takšen je časopis tudi sedaj – znovo posodobljeno oblikovno podobo namreč želi tudidanes kmetijskim gospodarstvom, strokovni javnostiin vsem tistim, ki jim je časopis všeč zaradi raznolikostiprispevkov, podajati koristne informacije in pridobivatipotrebno znanje.

Peter Zadel, direktor ČZD Kmečki glas pove: »V preteklih desetletjih smočasopis vseskozi nadgrajevaliin oblikovali veliko novega, avendarle na dobri stari podlagi.Še vedno želimo vstopati v vašohišo, domove in pisarne vsako

sredo kot prijatelj, ki vam ponuja strokovne inverodostojne informativne vsebine ter tudi besedilalahkotnejše narave z namenom, da vsi članidružine v njem najdete nekaj zase. Z elektronskimiizdajami in novicami na spletnem portalu želimodopolnjevati tiskano izdajo Kmečkega glasa, ki medvas na tradicionalen način vstopa že več desetletij.«ČZD Kmečki glas v letošnjem letu praznuje šedve drugi častitljivi letnici izdajanja svojih edicij.Konec leta 1946 je bila na pobudo uredništvaKmečki glas ustanovljena Založba, ki naj bi izdajalastrokovne publikacije s področja kmetijstva inkmečkega zadružništva. Vseskozi je izdajateljskiprogram strokovnih, leposlovnih, mladinskih,etnografskih, kulinaričnih knjižnih izdaj inmonografij temeljil na domačih avtorjih, čemurzavzeto sledijo še danes. Peter Zadel, direktor ČZDKmečki glas pravi: »V založbi smo veseli, da kljubsodobnemu času, ko so bistveno spremenjene bralnenavade prebivalcev, ohranjamo knjigo kot vrednoto

in kulturno dobrino in da so naše knjige cenovno dostopnenajširši množici prebivalcev podeželja in mest.«Konec leta 1968 so v Kmečkem glasu začeli razmišljatiše o tem, da bi ljubiteljem rastlin in malih hišnih živali intistim, ki iščejo v naravi razvedrilo in sprostitev oziromaželijo okoli hiš imeti urejene vrtove in sadovnjake oziromabalkone, preurejene v male oaze zelenja in barvitih rož,ponudili revijo po njihovih željah. Tako je nastala revijaMoj mali svet, ki izhaja že 50 let in živi še danes z nekajnovimi in sodobnejšimi uredniškimi dopolnitvami.

P. Z.

Sodelavci ČZD Kmečki glasS d l i ČZČ DZ K čkč i l

Foto

grafi

je a

rhiv

ČZD

Km

ečki

glas

8

ČLANICE SE PREDSTAVIJO

90 LET VINSKE KLETI KRŠKOOrganizirano vinogradništvo inkletarstvo sta se na Dolenjskemzačeli z ustanovitvijo Vinarskezadruge v Kostanjevici na Krki obkoncu leta 1928. Gospodarskerazmere in zaradi trsne uši propadlivinogradi so narekovali združevanjeproizvajalcev v specializirano

zadrugo, ki bo pospeševala obnovo in delovala napodročju prodaje in promocije dolenjskih vin, predvsemže uveljavljenega avtohtonega vina cviček. Vinska kletKostanjevica je bila leta 1952 pripojena h Kmetijskizadrugi Kostanjevica na Krki, v letu 1965 pa se jezdružila s Kmetijsko zadrugo Krško.

Letos Vinska klet Krško praznuje visok jubilej – 90 letod prvih začetkov delovanja. Vinska klet Krško delujev okviru Kmečke zadruge Krško, z. o. o., ki daneszdružuje 221 članov. Janez Živič, direktor zadruge,pravi: »Gradimo na tradiciji, večletnih izkušnjah,dobrem poznavanju dolenjskih značilnostiin sodobni tehnologiji, kar zagotavlja, da jeKlet Krško danes opazna ponudnica visokokakovostnih vin in hkrati vodilna proizvajalkanajboljšega cvička PTP, ki je pravi vinskiposebnež.« Dokaz za visoko kakovost vin sonajžlahtnejša odličja na domačih in tujihocenjevanjih vin. V Vinski kleti Krško negujejo vina v grajskihkleteh v starem grajskem poslopju, kjer sonekdaj prebivali grofje Auerspergi. V 18.stoletju je bilo gospodarstvo Šrajbarskegaturna oziroma gradu Leskovec pri Krškemna vrhuncu. Leta 1770 je bila zgrajena tudiše danes lepo ohranjena vinska klet, v kateri

pa seveda takrat niso hranili le cvička, ampak različna,predvsem bela vina. Vinograde so imeli večinoma vbližnji okolici, bogat arhiv o tem pa hranijo v fonduŠrajbarski turn v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.Gospodarsko in politično združevanje sta doživelinajvečji razvoj po letu 1970 z otvoritvijo prve polnilnicevina, razširitvijo kletnih zmogljivosti, pridobitvijo lastnihvinogradniških površin in z uspešnimi (trajnimi)medsebojnimi odnosi z zasebnimi pridelovalci. »Današnja Kmečka zadruga Krško, z. o. o., je bilaustanovljena leta 1993 in ima lastne vinogradniškepovršine na posestvu Sremič, kjer pridelujemo vrhunskabela in rdeča ter predikatna vina. Grozdje za cviček PTPodkupujemo od članov svoje zadruge,« pove GabrijelMetelko, predsednik zadruge.

Zadruga je vseskozi aktivno sodelovala prizaščiti vina cviček in ustanovitvi KonzorcijaCviček, z. o. o., ki povezuje 12 partnerjev,ki želijo ohraniti tradicionalno pridelavoavtohtonega vina cviček PTP in s prodajov višjem cenovnem razredu zagotovitiobstoj dolenjskih vinogradnikov. To jimuspeva s skupnimi promocijskimi nastopiin enotno podobo navojnih zamaškov,kjer je poleg napisa Konzorcij Cvičekzaščitni znak majolika.Žlahtni sijaj neštetih medalj in priznanjpriča o mogočni zgodovini in navdušenemzrenju v prihodnost pri pridelovanjunajkakovostnejših vin z blagovno znamko,ki odraža najboljše, kar lahko ponudi z 90-letno tradicijo. S ponosom so obeležili

visok jubilej s številnimi spremljajočimi dogodki inosrednjo prireditvijo – Prvo revijo slovenskih napitnico vinu, kjer je nastopalo osem izbranih slovenskihpevskih zborov z odličnimi glasbenimi gosti.

K. S.

Foto

grafi

je a

rhiv

KZ

Kršk

o

9

ČLANICE SE PREDSTAVIJO

Zadružništvo na Koroškem ima, tako kot drugod naSlovenskem, dolgo in bogato zgodovino in tradicijo.Skozi desetletja razvoja se je prilagajalo družbenim inekonomskim razmeram ter dosegalo svoje vrhunce inpadce. Čeprav štejemo leto 1948 kot leto začetkaorganiziranega kmetijskega zadružništva na Koroškem,segajo korenine povezovanja kmetov v organiziraneoblike medsebojne pomoči kmetov daleč nazaj v 19.stoletje. Ohranjeni so dokumenti, ki dokazujejo, da jebila v Dravogradu ustanovljena prva hranilnica inposojilnica že leta 1888, v Šentilju pri Mislinji leta 1900,dve leti pozneje pa v Slovenj Gradcu. Kot odgovornaprednih kmetov na splošno gospodarsko krizo vobdobju pred drugo svetovno vojno, ki se je še posebejodražala v slabem ekonomskem položaju kmetov, sose kmetje začeli interesno povezovati v različne oblikezadrug. Tako je na območju Mežiške doline že preddrugo svetovno vojno nastala lesno-prodajna zadrugas sedežem v Prevaljah. V Mislinjski dolini je med obemasvetovnima vojnama delovala živinorejska zadruga ssedežem v Slovenj Gradcu. Tudi v Dravogradu je delovaloveč specializiranih zadrug: živinorejska, pašniška,bikorejska in lesna. Pozneje, ko je prišlo do organiziranjasplošnih zadrug, so kmetje te sprejeli za svoje in sopovezali male, razdrobljene zadruge, ki so bileustanovljene domala v sleherni vasi. V tem obdobjuso bili zgrajeni številni zadružni domovi, ki niso služilisamo za potrebe zadružnikov, pač pa so se v njih odvijaletudi številne družabne in kulturne prireditve. Zadrugeso bile takrat organizirane po načelih zadružništva,torej medsebojne pomoči združenih kmetov. Zadrugamje bilo zaupano celotno poslovanje z zasebnimi kmetiin so se tako ukvarjale z odkupom kmetijskih pridelkov,lesa, s prodajo reprodukcijskega materiala v kmetijstvuin sklepanjem pogodb o proizvodnem sodelovanju.

V letu 2001 se je pet koroških zadrug: Ledina SlovenjGradec, KGZ Dravograd, Prevalje, Vuzenica in GZOžbalt odločilo za skupno razvojno pot. Na podlagiprograma razvoja zadružništva na Koroškem so uspešnosanirali Koroško hranilno kreditno službo in z enotno,kapitalsko povezano zadrugo odgovorili na nove izziveglobalnega in tržnega gospodarstva, ki jim male,razdrobljene zadruge niso mogle več slediti. Z velikoodgovornostjo do svojih predhodnikov in naslednikovter z veliko odgovornostjo do zadružnega premoženjain zaposlenih so vložili velike napore pri postavljanjutemeljev nove zadruge.

»Danes z gotovostjo trdimo, da naporiin delo niso bili zaman. Poslovnirezultati zadruge, naš razvoj, številneinvesticije in kapitalske naložbepričajo, da zadrugo peljemo po praviin varni poti v korist skoraj tisoč članovin 130 zaposlenih,« pove DanicaRamšak, direktorica zadruge, in

nadaljuje: »Vsi, ki trenutno vodimo zadrugo, si želimo,da bi tudi v prihodnje znali čim bolje odgovoriti nanajbolj pereča vprašanja današnjega in jutrišnjegadne. Upamo, da bo naše delo v korist in v ponos našimnaslednikom. Vsem članom zadruge, organom upravljanjain delavcem se zahvaljujemo za skupne napore in sepriporočamo tudi naprej.«

A. G.

10

Vir: Koroška KGZ Slovenj Gradec

Foto

grafi

je a

rhiv

KKG

Z Sl

oven

j Gra

dec

70 LET ZADRUŽNIŠTVA NA KOROŠKEM IN 16 LET ZDRUŽENEKOROŠKE KMETIJSKOGOZDARSKE ZADRUGE SLOVENJ GRADEC

Preglednica: Poslovanje Koroške KGZ Slovenj Gradec v številkah

2001 2010 2017

PRIHODKI OD PRODAJE v mio € 23,203 % 32,289 % 35,107 %

STROŠKI POSLOVANJA v mio € 23,343 % 32,233 % 35,097 %

dobiček/izguba v € -140.277 55.941 9.877

KAPITAL v mio € 5 7,8 7,8

število zaposlenih poopravljenih urah 152 130 129

PRODAJA MLEKA v 000 litrih 27.466 31.300 30.024

PRODAJA GOVEDA v kom 3.532 4.409 4.256

PRODAJA HLODOVINE v m3 16.621 37.018 38.443

ČLANICE SE PREDSTAVIJO

Kmetijska zadruga Celje je nastala pred 70 leti, to jeleta 1948, iz manjših okoliških zadrug. V dolgoletnizgodovini je zadruga uspešno krmarila skozi različnesisteme, kot so bili Hmezad, SOZD Merx. Posprejetju Zakona o zadrugah leta 1992 pa se jezadruga preoblikovala in danes deluje pod imenomKmetijska zadruga Celje, z.o.o.

Od leta 2000 kmetijskozadrugo vodi inzastopa predsednik Marjan Kovač, ki ozadrugi pravi:»Današnja vizijaKmetijske zadruge Celjeje, da se borimo naprej

in da je zadružna usmeritev res pravilna.Letni promet je zadovoljiv, saj smo v pravimeri vključili komercialno razmišljanje.Zadruga letno ustvari 9 milijonov evrovprometa. Zelo pomembno je, da zadrugani preozko specializirana. Polovico našedejavnosti predstavljata odkup goveje živine za zakolin nadaljnjo rejo ter odkup mleka in nekaterih žit,drugo polovico pa trgovska dejavnost. Zavedamo se,da mora biti zadruga predvsem dober servis za kmeta in poslovati pozitivno.«

V zadrugi so posebej ponosni na nakupovalno središčeoziroma Poslovno-trgovski center v Vojniku, ki je tako

rekoč mesto v malem, saj se tu nahajajo pošta, banka,trgovine z obutvijo in tekstilom, moderna kmetijskatrgovina, optika, vrtec, zdravnik, fizioterapija,odvetniška pisarna, zavarovalniška agencija in šenekaj dejavnosti. Pred zadružnim centrom v Vojnikuso postavljene stojnice, na katerih kmečke ženskeprodajajo razne domače pridelke in izdelke.

Zadruga letno odkupi o svojih kooperantov preko 5000kosov živine, predvsem mladega pitanega goveda, krav,telet, konjev in prašičev. Zadruga svoje člane oskrbuje skakovostnimi teleti za pitanje in vsem repromaterialom.Od 50 kmetov zadruga odkupi na leto 2,3 milijonelitrov mleka in ga proda Mlekarni Celeia. Za potrebekonzorcija hmeljarjev organizira in tehnološko vodipridelavo hmelja.

Kmetijska zadruga Celje dobro sodelujetudi z občino Vojnik. »Od leta 1948 jepolitika narekovala, s kom se bomozdruževali in kdaj razdruževali. A z vsakimrazdruževanjem smo pustili nekaj velikim,mi pa ostali še bolj obubožani. Leta 1991pa je le prevladal razum in smo zadrugorešili,« s ponosom pove Marjan Kovačin doda: »Brez preteklosti ni sedanjosti inprihodnosti. In naša prihodnost je odvisnaod razvojne strategije kmetijstva in odzavedanja, da pridelava hrane ponovnopostaja strateška prednost.«

B. K.

11

70 LET KMETIJSKE ZADRUGE CELJE

Foto

grafi

je a

rhiv

KZ

Celje

STROKOVNJAK SVETUJE

Ksenija Jalšovec, strokovna sodelavka za bančne storitve, specialistka

STANOVANJSKI KREDIT SFIKSNO ALI S SPREMENLJIVOOBRESTNO MERO?

Se odločate za nakup oziroma obnovo stanovanja ali stanovanjskehiše? Potem po vsej verjetnosti potrebujete stanovanjski kredit. Bankepraviloma ponujamo dve vrsti stanovanjskih kreditov: s fiksno in sspremenljivo obrestno mero.Krediti s fiksno obrestno mero so nekoliko dražji, vendar imate zacelotno dobo odplačevanja kredita zagotovljen enak mesečni obrok,saj fiksna obrestna mera v dobi odplačevanja kredita ostaja enaka.Pri spremenljivi obrestni meri (sestavljeni iz obrestne mere Euriborin pribitka) se vsakih nekaj mesecev (pri 6-mesečnem Euriborjuvsakih šest mesecev) preračuna mesečni obrok ob upoštevanju novevrednosti referenčne obrestne mere Euribor. Zato je lahko skupnaobrestna mera ob začetku odplačevanja posojila precej drugačnakot čez nekaj let, s čimer se spremeni tudi višina kreditnega obroka.6-mesečni Euribor je trenutno sicer negativen in znaša -0,271odstotka, pri čemer je vrednost na izredno nizki ravni. Samo vponazoritev: maja 2013 je znašal Euribor okoli 0,3 odstotka, preddesetimi leti maja 2008 pa okoli 4,9 odstotka. Dejstvo, da se Euriborv obdobju nekaj let lahko močno spremeni, je pomembno upoštevatipri najemanju dolgoročnejših stanovanjskih kreditov. Stanovanjskekredite lahko najamete za različna časovna obdobja, tudi do 30 let.Krediti s krajšo dobo odplačevanja so praviloma cenejši, vendar paje pomembneje upoštevati, kolikšno mesečno vsoto lahko glede nasvoje redne dohodke namenjate plačevanju kredita. Z daljšo doboodplačevanja se mesečni obroki znižujejo. Osnova za stanovanjskikredit je kreditna sposobnost, ki jo banke določamo na podlagi vašihrednih mesečnih prihodkov. Kredit morate še ustrezno zavarovatiali pri zavarovalnici (praviloma kredite s krajšo dobo odplačevanja)ali z zastavo nepremičnine.

FINANČNI NASVETI

Foto

grafi

ja a

rhiv

DBS Manca Petelin,

pravnica

VARSTVOOSEBNIHPODATKOV PO NOVEM

V Sloveniji se od 25. maja 2018 uporabljaevropska Uredba o varstvu osebnihpodatkov 2016/697 (GDPR), in to polegže obstoječega in veljavnega Zakona ovarstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).Nova uredba zadeva vse tiste subjekte, kina kakršenkoli način obdelujejo osebnepodatke (zadostuje že na primer zbiranjeelektronskih naslovov in pošiljanje poštena te naslove). Čeprav je bil cilj ZVOP-1že doslej preprečevati neustavne, nezakonitein neupravičene posege v zasebnost indostojanstvo posameznika pri obdelaviosebnih podatkov, gre uredba še dlje inzahteva od obdelovalcev osebnih podatkovmožnost, da zagotavljajo ustrezno ravenvarnosti glede na tveganje (na primerpsevdonimizacija in šifriranje osebnihpodatkov, zagotavljanje stalne zaupnosti,celovitosti, dostopnosti, zmožnostpravočasno povrniti razpoložljivost indostop do osebnih podatkov v primerufizičnega ali tehničnega incidenta, rednotestiranje, ocenjevanje in vrednotenjeučinkovitosti tehničnih in organizacijskihukrepov za zagotavljanje varnosti obdelave).

PRAVNI NASVETI

TRGOVANJE S KRIPTOVALUTAMITrgovanje s kriptovalutami (bitcoin, ethereum in druge) postaja vse popularnejše. Kriptovaluta je virtualnavaluta in je ne moremo hraniti v fizični obliki. S kriptovalutami se lahko rudari ali pa se z njimi trguje. Večinavlagateljev zgolj trguje s kriptovalutami, torej jih kupuje oziroma prodaja bodisi zase ali za naročnika na eniod spletnih menjalnic ali borz (Bitstamp, Kraken, Poloniex, Bitfinex in mnoge druge). Po odprtju trgovalnegaračuna je mogoče trgovati z različnimi kriptovalutami in poskušati ustvariti dobiček. S kriptovalutami jemogoče tudi rudariti, kakor je poimenovan postopek, v katerem računalniki preverjajo vse podatke inpotrjujejo prenose bitcoina in hkrati varujejo omrežje. To so zapletene računalniške operacije, ki porabijoogromno električne energije. Rudarjenje je proces, v katerem nastajajo novi bitcoini. Rudarjenje zahtevamočne računalniške procesorje. Rudarji so za svoje delo nagrajeni s provizijo, ki jo uporabniki plačajo pripošiljanju nakazil oziroma z novo nastalimi bitcoini.

B. F.

12

KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

TEDEN GOZDOV 2018: GOZD JE KULTURA

Teden gozdov je vsakoletnaprireditev, ki konec maja poveževse institucije, ki skrbijo zaslovenski gozd, in širši družbipredstavi pomen gozda in

gozdarstva za njeno blaginjo. Teden gozdov 2018 potekamed 28. majem in 3. junijem 2018,zaznamuje pa ga vrsta prireditevpod skupnim naslovom »Gozd jekultura«. Gozdarstvo se s tempriključuje obeleževanju evropskegaleta kulturne dediščine 2018.Dediščina gospodarjenja z gozdomkot največjim slovenskim naravnimbogastvom je kulturna vrednota, kije rezultat načrtnega in skrbnegadela predhodnih generacij in nakatero smo lahko v Slovenijiupravičeno ponosni. Odnos družbe do gozda je odraznjene kulture. V Sloveniji smozavezani vrednotam trajnostnega,sonaravnega in mnogonamenskega

gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki,jih prenašali iz roda v rod, gozdarska stroka pa jih jeintenzivno razvijala v času po drugi svetovni vojni. Vgospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanjenaravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd jepogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les paje v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogostodel slovenske kulture. Tradicija skrbnega gospodarjenjaz gozdom močno prispeva k hitri sanaciji posledic

naravnih ujm, ki v zadnjih letihpogosto ogrožajo slovenskegozdove. Katastrofalnemužledolomu v letu 2014 je sledilobsežen napad podlubnikov vnaslednjih treh letih, decembra2017 pa je slovenske gozdovemočno prizadel še vetrolom.Obnova poškodovanih gozdovbo trajala več let. Zaradi njihovevitalnosti, sposobnosti naravneobnove ter ob načrtnih ukrepihgozdarske stroke in lastnikovgozdov lahko pričakujemo hitroin uspešno zacelitev nastalih ran.

mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

Fotografija Caroline Ulaga: Tišina – solze dreves v noči,akril na platnu, zmagovalno delo evropskega likovneganatečaja Gozdovi, naše skupno dobro

Na pobudo Slovenije smo 20. maja letos prvičpraznovali svetovni dan čebel, ki ga je razglasilaOrganizacija združenih narodov, kar lahko označimoza enega od največjih diplomatskih dosežkov vzgodovini Slovenije. Dva dni pozneje, 22. maja, pa smo praznovali tudi mednarodni dan biotskeraznovrstnosti, ki je bil letos posebej posvečen 25-letnici Konvencije o biotski raznovrstnosti.Izjemno pomemben del biotske raznovrstnosti soprav čebele in drugi opraševalci.

Čebele so prisotne v skoraj vsehkopenskih ekosistemih sveta. Skoraj 90odstotkov vseh vrst divjih cvetnic jevsaj deloma odvisnih od opraševalcev.Poleg tega, da so ključnega pomenazaradi opraševanja, so čebele tudipomemben pokazatelj stanja v okolju,vključno z učinki podnebnih sprememb.Pomemben izziv je danes upadanjeraznolikosti in gostote populacij opraševalcev.Ohranjanje biotske raznovrstnosti je ena od

prednostnih nalog EU na področju kmetijstva inrazvoja podeželja. Te vsebine poudarja tudi Programrazvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki zukrepom kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila(KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljskifunkciji. Namen kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačilje spodbujati nadstandardne sonaravne kmetijskeprakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotskeraznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z

vodami in upravljanje s tlemi ter blaženjein prilagajanje kmetovanja podnebnimspremembam. Z njimi se krijejododatni stroški in izguba prihodkazaradi izvajanja nadstandardnih zahtev,kmetje pa so na ta način poplačani zadelo in trud, ki ga opravljajo kot skrbnikiokolja. Podpora se praviloma izplačujev obliki plačila na hektar ali glavovelike živine.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

ČEBELE IN DRUGI OPRAŠEVALCI POMEMBNI TUDI Z VIDIKABIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

13

F t fijfi C li UlU TiT ši l d či

Najpogostejše rastline za zeleno gnojenjeRastline, ki so primerne za zeleno gnojenje, morajo rasti navsakih tleh, saj jih pogosto sejemo na površinah, kjer so tlarevna in utrujena. Facelija zelo hitro raste in v cvetenjupolepša vrt ter predstavlja izdatno čebeljo pašo, izločki njenihkorenin pa odganjajo talne ogorčice. Ajda za seboj pusti čistogredico, cveti belo roza in je odlična čebelja paša. Oljnaredkev z gostimi in globokimi koreninami rahlja in zrači tlater preprečuje razvoj talnih ogorčic in širjenje plevela, pravtako bela gorjušica. Tla bogatita z dušikom neprezimnaperzijska detelja in prezimna inkarnatka, ki sta tudi odličnačebelja paša. Lucerna uspeva tudi na sušnih področjih in zvelikim pridelkom zelene mase izboljšuje rodovitnost tal.

Mešanica za zelenognojenjeBiovrtvsebuje seme rastlinv različnihkombinacijahin predstavljakompletnozelenognojilo.

NASVETI

ZAVARUJMO TLA V VRTUZemlja v vrtu naj ne bo nikoli gola, saj je takoizpostavljena soncu, dežju in vetru, ki uničujejokakovost tal. Zato tla zaščitimo z zastirko, naizpraznjene gredice pa sejemo rastline za zelenognojenje, med katerimi so najprimernejšerastline, ki hitro kalijo in rastejo ter v kratkemčasu naredijo veliko zelene mase, ki prekrije inzaščiti tla.Seme posejemo povprek po gredici in ga zgrabljami rahlo zadelamo v tla. Poskrbimo zaprimerno vlago, da omogočimo kaljenje. Koso rastline dovolj visoke ali ko potrebujemoprostor za setev naslednje vrtnine, jih pokosimo.Pustimo jih, da ovenijo, potem jih plitvozadelamo v tla. Rastline za zeleno gnojenjezaščitijo zemljo pred neugodnimi vremenskimivplivi, s svojimi koreninami prodirajo v spodnjeplasti tal ter na površje prinesejo minerale inizprane hranilne snovi. Rahljajo in zračijo tlain tako izboljšujejo njihovo strukturo, hkratipa zemljo bogatijo s humusom, ki rastlineoskrbi z dovolj hrane. Rastline so zato močnein zdrave ter odpornejše proti stresu, kot soneugodne vremenske razmere in napadibolezni in škodljivcev.

Strokovnjaki Semenarne Ljubljanavas bodo popeljali po največjemvrtu v Sloveniji. Z vami bodo MajdaVeis, Barbara Lončar Vrhovec inDarko Vernik.Na ogled bo več kakor 1.000vzorcev, med njimi vse vrtnine,cvetlice in zelišča, vzgojena izsemena, ki je na voljo v semenskihvrečicah Semenarne Ljubljana, spoudarkom na avtohtonih inudomačenih sortah. Predstavljenabodo tudi različna zelišča inmedovite rastline, ki sonepogrešljive na vrtovih ali balkonihin okenskih policah. Seveda ne bodomanjkale niti eksotične rastline, kiso značilne za različne predele sveta.

Ogledati si bo mogoče tudi različneparkovne trate, posevke krmnih trav,travno-deteljnih mešanic in ostalihkrmnih poljščin ter poskusna poljaozimnih in jarih žit ter sortnegaposkusa krompirja.Za strokovne in praktične nasvetebo na voljo tudi specialistka zazelenjadarstvo in okrasne rastlineMiša Pušenjak iz KGZ Maribor.Tudi letos bo zanimivo, drugačnoin poučno. Obiščite nas!

Prijave na ogled niso potrebne,razen za večje skupine.Vstopnine ni.Naslov: Selekcijsko-poskusnicenter Ptuj, Ob Dravi 5a, Ptuj.SPC Ptuj je srce SemenarneLjubljana. V njem vzdržujejoavtohtone slovenske sorte intudi razvijajo nove sorte vrtninin poljščin.

www.semenarna.si Semenarna Ljubljana

14

OBIŠČITE NAJVEČJI SLOVENSKI VRT6. in 7. julij 2018 na Ptuju – Dnevi odprtih vrat Semenarne Ljubljana

Organizirani ogledi ob 10.00 in 17.00 uri.

Foto

grafi

je a

rhiv

Sem

enar

ne L

jubl

jana

ZDRAVJE IN PROSTI ČAS

IZ ZAKLADNICE NARAVEMaterina dušica in timijanV naravi rastoča materina dušica (Thymus serpylum) in njena vrtnarazličica – timijan (Thymus vulgaris) imata podobne učinkovine in spadatamed najmočnejše naravne antiseptike in antibiotike. V srednjem veku in vobdobju starih Grkov je bila materina dušica simbol poguma in moči.Uporabljali so jo za zaščito pred kugo. Nekdaj so jo uporabljali predvsempri lajšanju težav z dihali, pri revmatizmu, za zdravljenje alkoholizma, priglavobolu ter za lajšanje in pospeševanje poroda. S tinkturo so masiralimlado živino, ki je zaostala v razvoju. Je koristna paša čebelam, ker jihvaruje pred bakterijskimi boleznimi.Materina dušica pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti in bakterijskih obolenjih pljuč ter črevesja.Znanstvene raziskave potrjujejo njeno učinkovitost pri preprečevanju rakavih obolenj, tumorjev, levkemije,ateroskleroze, kandidoze. Varuje srce in znižuje krvni tlak. Čaj materine dušice pomirja in krepi živce, pospešujepotenje in prebavo, sprošča krče ter pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem. Nečisto kožo umivamo sčajem, spiramo mastne lase in če imamo prhljaj. Kopel z materino dušico je učinkovita tudi pri oslabelih inrevmatičnih ljudeh, sprošča in pomiri živce ter uspava. Za lajšanje bolečin pri revmatizmu, protinu, multiplisklerozi, zvinih in nategnjenih mišicah boleče mesto masiramo z materino dušico, namočeno v olju. Tinktura(alkoholni izvleček) je učinkovita pri parodontozi, vnetju dlesni, zadahu in zobobolu.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

PARTNERSTVO IN DRUŽINAStarši smo najpomembnejšiImate občutek, da se vam kar naprej nekam mudi?Je vaš otrok samo sopotnik v teh dirkah? So vampomembni samo rezultati vašega otroka v šoli, nato, o čem otrok razmišlja, ima rad, pa pozabljate.Potem je čas, da nekaj spremenite. Da se ustavite.Ne govorimo o urah časa. Govorimo o tem, da ganamesto: »Kako je bilo v šoli?« vprašamo kajdrugega. Recimo: »Kakšen je danes tvoj dan, kakose imaš s prijatelji, če bi lahko izbiral, kako bidanes v najbolj norih sanjah preživel dan?« To sovprašanja, ki v odnosu pletejo stik, dajejo otrokusporočilo, mar jim je zame. Pomembno je, da smopozorni, prisotni, ko se pogovarjamo z otrokom,da imamo z njim očesni stik, da ga zares poslušamo.Pritisk, ki smo ga ustvarili odrasli, otroci doživljajo,kot da ni nikoli dovolj, nikoli dovolj dobro. Njihovobčutek je, da so za starše vredni toliko, kot imajo

visoke ocene. Tega pa ne želimo.Želimo, da se našotrok z namipočuti varno.

Svetujeta Albert inLeonida Mrgole,

Zavod Vezal

AJDOVA KAŠA ZGOBICAMI INTIMIJANOMSestavine za 4 osebe:

žlica olja•200 g gobic•100 g ajdove kaše•½ čebule•30 g masla•300 ml jušne osnove ali•vroče vodedve vejici svežega timijana•vejica peteršilja•sol, kajenski poper•

Priprava: V vroči naoljeni ponvi popražimo sesekljanočebulo, dodamo na četrtine narezane šampinjone, jihpodušimo in dodamo ajdovo kašo. Na hitro pomešamo

ter zalijemo z vodo alijušno osnovo. Dodamosvež timijan ter solimoin popramo. Kuhamona rahlem ognju 10minut. Pri serviranjulahko uporabimo svežtimijan ter po želji tudisvež peteršilj.

P i V či ljl

15

ZADRUŽNE NOVICE

Dobro obiskan Gregorjev sejemV organizaciji Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta jeod 9. do 11. marca 2018 letos prvič pri trgovskem centruQlandia v Novem mestu potekal 24. Gregorjev sejem,ki je prvi večji spomladanski kmetijski sejem v Sloveniji.Na več kakor 24.000 m2 površin se je predstavilo večkot 220 razstavljavcev kmetijske opreme, vrtičkarstva,vinogradništva in sadjarstva iz Slovenije in Hrvaške.Vsako leto je poudarek na lokalno pridelani hrani indobrotah z domačih kmetij, vodilni temi letošnjegasejma sta bili avtohtone sorte in pasme. Organizatordogodka KZ Krka je z organizacijo sejma zadovoljen,saj beleži rekordno število obiskovalcev. Dogodka seje udeležil tudi Peter Vrisk, predsednik zveze, ki jenagovoril zbrane na slovesni otvoritvi sejma.

A. J.

50 let metliške črninePred Vinsko kletjo Metlika je konec aprila 2018 potekalaslovesnost ob 50-letnici prve ustekleničene polnitvemetliške črnine v Vinski kleti Metlika. Zbrane sonagovorili številni ugledni gostje in uživali v kulturnemprogramu in druženju. Vinska klet Metlika je skozileta s tem metliškim rubinastim vinom ustvarila uspešnoblagovno znamko, odvisno od letnika pa letno prodajood 170.000 do 250.000 litrov metliške črnine.

A. J.

Spomladanski sejem v KomendiMed 23. in 25. marcem 2018 je v Komendi potekalspomladanski kmetijsko-obrtni sejem Komenda 2018.Sejem že 23 let organizirata Konjeniški klub Komendain Občina Komenda. Na sejmu so se predstavili številnirazstavljavci tako kmetijske mehanizacije kot kmetijskegarepromateriala, lokalni pridelovalci in predelovalci indrugi, bogat razstavni program pa so spremljali tudiizobraževalni in zabavni dogodki.

A. J.

Jubilejni Jožefov sejem v Petrovčah V Petrovčah je v ponedeljek, 19. marca 2018, potekal30. Jožefov sejem, ki vsako leto privabi številneobiskovalce. Bogato sejemsko dogajanje je popestrila šerazstava z naslovom »Hmelj, pivo naša tradicija«. Sejemso organizirali Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče,KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, ZKŠT Žalec,Društvo podeželskih žena občine Žalec, Združenjehmeljarjev Slovenije in Občina Žalec.

A.J.

Vinska vigred v Metliki Med 18. in 20. majem 2018 je v Metliki v starem mestnemjedru potekala tradicionalna 36. Vinska vigred v Metliki.Tridnevni festival vin je privabil številne domače in tujeljubitelje vrhunskih belokranjskih vin. Praznik nagrajenihvin, belokranjskih dobrot in promocije etnološkihposebnosti in kulturnih dosežkov se je v več kot trehdesetletjih močno usidral med slovenske turističnedogodke. Gostje so se lahko naučili peči belokranjskopogačo, pokušali najboljša belokranjska vina, si ogledali

16

Foto

grafi

ja a

rhiv

ČZD

Km

ečki

glas

Foto

grafi

ja a

rhiv

Sej

em K

omen

da

Foto

grafi

ja a

rhiv

KZ

Met

lika

kulinarično razstavo in razstavo domače obrti, dogajanjepa je spremljal pester in raznolik kulturni program.

A. J.

ZANIMIVOSTI

Monika Rakun, nova mlečna kraljicaZelene doline

Na dogodku vŽalcu v začetkuaprila je krononove mlečnekraljice Zelenedoline prevzela20-letna MonikaRakun iz Polzele.Tokrat so meddrugim že 36. letozapored podelilitudi priznanjanajvečjimproizvajalcemmleka. Največjaproizvajalkamleka med

kmetijskimi zadrugami je Koroška kmetijsko-gozdarskazadruga Slovenj Gradec.

Povzela po novicah Mlekarne Celeia A. J.

V DBS sedaj akcijska ponudbastanovanjskih kreditov s fiksno obrestnomero in daljšo dobo odplačevanjaV Deželni banki Slovenije so na pobudo strank pripraviliposebno akcijo stanovanjskih kreditov s fiksno obrestnomero, ročnost pa podaljšali na 20 let, kar kreditojemalcuomogoča večjo fleksibilnost pri odplačevanju. Za vse, kiprisegate na kredite, vezane na Euribor, imajo v ponudbiakcijske spremenljive obrestne mere. Še več – že takougodne fiksne in spremenljive obrestne mere si lahko šedodatno znižate z večjim obsegom sodelovanja z banko.V Deželni banki Slovenije vas vabijo, da jih obiščete vvam najbližji poslovalnici DBS ali pa preverite ponudbona njihovi spletni strani www.dbs.si.

I. K.

DPM Spodnje Savinjske dolinezmagovalci kviza

Društvo podeželske mladine Mirna Peč in Zvezaslovenske podeželske mladine sta organizirala državnikviz Mladi in kmetijstvo, ki je potekal konec aprila 2018v Mirni Peči. Najboljša ekipa tokratnega kviza, nakaterem je sodelovalo 11 ekip, je postala ekipa Društvapodeželske mladine Spodnje Savinjske doline, drugomesto je osvojila ekipa DPM Spodnje Podravje, tretjepa gostitelji DPM Mirna Peč. Tričlanske ekipe soodgovarjale na vprašanja iz štirih tem, to so bile kravemolznice, svetovni dan čebel, metodologija FADN inZveza slovenske podeželske mladine.¨

A. J.

Kasaške dirke v LjutomeruKasaški klub Ljutomer, ki deluje nepretrgoma že 143 let,skrbi za ohranjanje in bogato dediščino reje kasaškihkonj in prirejanja kasaških dirk na Slovenskem. Vsako letoorganizira kasaške dirke na hipodromu v Ljutomeru. Letosbodo potekale 6. maja, 17. junija, 5. avgusta, 26. avgusta,16. septembra in 21. oktobra 2018. Vabljeni!

J. S.

Foto

grafi

ja a

rhiv

Mle

karn

a Ce

leia

Foto

grafi

ja a

rhiv

ČZD

Km

ečki

glas

Foto

grafi

ja a

rhiv

Kas

aški

klu

b Lj

utom

er

Kolesarski maraton Junaki vinogradovVinska klet Brda bo letos organizirala Kolesarskimaraton Junaki vinogradov, ki bo 2. junija 2018.Začetki Kolesarskega maratona češenj segajo v leto1996, ko je Kolesarski center Rog iz Ljubljane vsodelovanju s Kolesarskim društvom Brda in Vinskokletjo »Goriška Brda« prvič organiziral kolesarskimaraton od Ljubljane do Dobrovega, kamor je tedajprikolesarilo približno 300 udeležencev. Odtlej se ještevilo kolesarjev nenehno povečuje. Ta rekreativnakolesarska prireditev ima start v Ljubljani, postanek vAjdovščini in cilj v Vinski kleti »Goriška Brda« naDobrovem – vse skupaj znaša 108 km. Več nahttp://klet-brda.si/sl/maraton-junaki-vinogradov/

A. J.

17

AKTUALNORAZVEDRILO IN PROSTI ČASZANIMIVOSTI

SESTAVIL: ALEN

BUČAR BARAS

MAJHEN GABER

PRIPADNIKI ADAMITOV

PREDMET, STVAR

STROJ ZA

DLETENJE EDVARD BENEŠ

JUTRANJI POJAV

NA RASTLINAH

VZVIŠENA LIRSKA PESEM

EVROPSKA DRŽAVA

(BRUSELJ)

REGISTER STALNEGA

PREBI- VALSTVA

PROSTOR ZA SHRAN- JEVANJE

OBLEKE IN PRTLJAGE

8

ŠVICARSKO

SMUČARSKO SREDIŠČE

11

6

KRAJ PRI BELJAKU,

FAAK

10

VELIKA DVORANA

SLOVENSKI KOREOGRAF

OTRIN 1

12

ROY MAKAAY

AMERIŠKA IGRALKA

CARRERE AM. REŽISER

HOWARD 4

GEORGE

GERSHWIN

VPITJE, KRIČANJE

GLAS

ČRIČKA, MURNA

IZVIR, POREKLO

GORAZD

ŠTANGELJ

2

VEDA O ŠEGAH,

NAVADAH IN NAČINU ŽIVLJENJA

3

5

KINEMATO- GRAF

7

NIZKA, LESENA POSODA Z DVEMA

UŠESOMA

9

GESLO: __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __1 2 3 4 5 2 6 7 8 9 6 10 3 11 3 12

Rešitev prejšnje križanke je NAJBOLJŠE.

KRIŽANKA

Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SIČe se želite naročiti na brezplačen časopis SPODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:SPODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajočasopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z

omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.

PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ...............................................................................................................................................Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................

Datum: .................................. Podpis: .......................................................Z izpolnitvijo tega obrazca izrecno in prostovoljno dovoljujem, da Zadružna zveza Slovenije zgornje osebne podatke naročnika shranjuje in obdeluje terjih uporablja samo za namene pošiljanja brezplačnika S podeželja.si in obveščanja o pomembnih informacijah in novostih vezanih na izdajo časopisa.Zadružna zveza Slovenije, z.o.o. bo osebne podatke hranila vse do pisnega preklica privolitve ali do prenehanja naročniškega razmerja. Z vašimi podatkibomo ravnali skrbno in v skladu z novo uredbo. Vaših osebnih podatkov ne bomo delili z nikomer.

Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja

Nov spominski kovanec obsvetovnem dnevu čebelPo zaslugi uspešnega sodelovanjaČebelarske zveze Slovenije in RepublikeSlovenije smo 20. maja 2018 po vsem svetuprvič praznovali svetovni dan čebel. VSloveniji se bodo tako ta mesec na različnihlokacijah zvrstili številni dogodki, ki bodov središče postavili čebele in ozaveščalijavnost o njihovemu pomenu za človeštvo.V 12 poslovalnicah Deželne bankeSlovenije je od 14. maja 2018 v prodaji nov

spominski dvoevrski kovanec z motivom satovja v oblikiglobusa. Janez Bizjak, avtor spominskega kovanca, jenavdih za motiv našel v svetovnem dnevu čebel in svetu

čebel. Osrednji motiv na kovancu predstavlja globus vobliki satovja oziroma satovje v obliki globusa. Praznecelice predstavljajo morje, kopno pa je prikazano zzapolnjenimi celicami v satovju.

I. K.

Foto

grafi

ja a

rhiv

DBS

Vipavska dolina med desetnajbolj "vročih" evropskihdestinacij letaZnamenita avstralska založniška hišaLonely Planet, je objavila seznam "Best ofEurope - Top 10 Destinations", v katerempredstavlja svoja priporočila za obisk šeneodkritih evropskih krajev. Na vrhlestvice so uvrstili italijansko pokrajinoEmilija-Romanja, sledijo Kantabrija vŠpaniji, Frizija na Nizozemskem, Kosovo,Provansa ob francoski sredozemski obali,škotsko mesto Dundee, grški Mali Kikladi,litovska prestolnica Vilna, slovenskaVipavska dolina in glavno mesto Albanije,Tirana. Kot so zapisali v obrazložitvi, jeVipavska dolina primerna za ljubitelje vinain pustolovščin, njene lepote pa je najboljeodkrivati s pomočjo lokalno vodenihkolesarskih tur. Pet glavnih razlogov zaobisk Vipavske doline po mnenju LonelyPlaneta je: slikovita pokrajina, vrhunskavina, kolesarjenje med vinskimi kletmi,lokalna kulinarika ter aktivnosti naprostem in pod površjem.

Po MMC povzela A. J.

OGLASI

1,57

1,15

1,25

1,35

1,45

1,55

1,65

1,75

1,85

1,95

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

k.t.

teden

Prašiči, razred E

0,18

0,130,140,150,160,170,180,190,200,210,22

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

teden

Pšenica

0,29

0,22

0,24

0,26

0,28

0,30

0,32

0,34

0,36

0,38

0,40

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

€/kg

Mleko

2016 2017 2018

3,53

2,80

3,00

3,20

3,40

3,60

3,80

4,00

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

k.t.

teden

Mlado pitano govedo, razred R3

AKTUALNE CENE za obdobje do 6. maja 2018 v EUR

C) Kredit za vzrejo govedi, drobnice

Nespremenljiva obrestna mera

do 18 mesecev 3,70 %

Pribitek na 6M EURIBOR

Nespremenljiva obrestna mera

do 3 mesecev 3,20 %

do 6 mesecev 3,30 %

do 12 mesecev 3,50 %

do 36 mesecev 2,50 % 4,10 %

do 60 mesecev 2,75 % 4,30 %

do 72 mesecev 2,80 % 4,70 %

do 120 mesecev 3,10 % 5,00 %

do 240 mesecev 3,30 %

do 360 mesecev 3,50 %

Krediti za kmetijsko dejavnost

B) POSEBNA PONUDBA:Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti

Nespremenljiva obrestna merado 6 mesecev 3,30 %

do 12 mesecev 3,50 %

Banka odobrava gotovinske in namenske kreditekmetom za:- osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov,- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,- nakup mehanizacije,- nakup zemlje in urejanje zemljišč,- ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in- ostale namene za dejavnost.

A) Krediti v domači valuti

MALI OGLASIODDAM V NAJEMNa mirni lokaciji ob gozdu oddam v najem manjšoparcelo primerno za postavitev čebelnjaka ali kajpodobnega (enostavni objekt). Telefon: 031 695 208.

19

IŠČEM HARMONIKOIščem nekoga, ki bi mi podaril klavirsko harmonikoin mi jo pripeljal na dom. Telefon: 041 938 075.PRODAM KRAŠKI TERAN Prodam vino kraški teran. Telefon 041 823 163.Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.

VeË informacij na telefonski številki 01 4727 228,v poslovalnicah DBS in na www.dbs.si.

Stanovanjski kredit,ki si ga lahko privošËite!

POHITITE,

ponudba je

Ëasovno

omejena!

moji zemlji predana

Izredno ugodne fiksne in spremenljive obrestne mere.doba odplaËevanja do 20 let pri fiksni obrestni meri

doba odplaËevanja do 30 let pri spremenljivi obrestni meri

Za veËji obseg sodelovanja z banko vas nagradimo akcijskih obrestnih mer.