digitalna knjižnica
DESCRIPTION
Digitalna knjižnica. m ag. Karmen Štular Sotošek NUK, Služba za digitalno knjižnico k [email protected] - lj.si. Namen. Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic. Digitalna knjižnica. Izrazi: E-knjižnica - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Digitalna knjižnicamag. Karmen Štular Sotošek
NUK, Služba za digitalno knjiž[email protected]
Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne
knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic
Namen
Izrazi:◦ E-knjižnica◦ Virtualna knjižnica◦ Hibridna knjižnica◦ Knjižnica brez zidov◦ Digiteka (Šercar, 2006)
◦ Multimedijski portal
Digitalna knjižnica
DK z digitalnimi zbirkami, ki jih knjižnica najame na trgu
DK z zbirkami, ki jih ustvari sama
Vrste
Cilj vsake knjižnice: biti v digitalnem svetu
Kompleksnost digitalne knjižnice Knjižnica kot ponudnik gradiva Knjižnica kot hranitelj gradiva Knjižnica kot kreator gradiva / zbirk
Načrtovanje, izgradnja, oblikovanje digitalne knjižnice
Prisotnost knjižnice na informacijskem področju
Pobude EU: ◦ Lundska načela (2000)◦ Listina iz Parme (2003)◦ Projekt Minerva (2004)◦ i2010: Digitalne knjižnice (2005)◦ Manifest o digitalni knjižnici (2006)
Dokumenti RS: ◦ Strategija Republike Slovenije o informacijski družbi
Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije, dLib.si – 2007 – 2010 (NUK, 2006)
CILJ – prisotnost vsebin (slovenskih, evropskih) v globalnem omrežju
Dokumenti in pobude za zasnovo digitalne knjižnice
enostaven in splošen DOSTOP do gradiva
Samo klik do celotnih besedil, slik, zvoka…
Digitalna knjižnica je postala sinonim za:
“Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih dokumentov, ki so v spletnem okolju na enostaven način dostopne javnosti. Vsebuje lahko digitalizirano gradivo in gradivo, ki je bilo že izvorno izdelano v digitalni obliki.” (i2010, digitalne knjižnice, str.3);
DK- knjižnica, ki nudi informacijske vire v digitalni obliki in s svojimi storitvami zagotavlja dostopnost in uporabo (dLib.si 2007-2010, str.1).
Definicije
Zbirka knjižničnih ali arhivskih gradiv spremenjenih v stojno berljiv format zaradi zaščite ali zaradi omogočanja elektronskega dostopa do teh gradiv.
Knjižnična gradiva ustvarjena v elektronskih formatih, vključno z e-časopisi, e-knjigami ipd., referenčnimi deli, ki so publicirana online in na npr. CD-ROM, bibliografske podatkovne baze in drugimi speltnimi viri.
Vir: Joan M. Reitz, Dictionary for library and information science
Digitalna zbirka
Licenciranje – sklepanje licenčnih pogodb z dobavitelji /pogajanje za pogoje dostopa in ceno;
Digitalizacija – pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko;
Izvorno digitalno gradivo – ki je nastalo v digitalni obliki;
Spletni portal – spletna storitev, ki omogoča dostop do številnih virov;
Uporabniški vmesnik – naprava, ki omogoča uporabniku, da se sporazumeva z računalnikom (zasloni, meniji, grafični elementi);
…
Pojmi povezani z DK
Relativno kratka, vezana na razvoj interneta:
prvi poizkusi: 1992 Prva licenciranja1995
Gallica /ustvarjanje lastnih zbirk - 1997 The European Library - 2004
dLib.si – 2005 Europeana: 2008
Zgodovina
Vsebina /gradivoAvtorske pravice v digitalnem okolju / Licence
Metapodatki Digitalizacija Tehnološke rešitve Marketing /promocija Arhiviranje Promocija
Sestavljenka digitalne knjižnice
TehnologijeKnjižničarstva Marketinga Avtorskega prava
vprašanje usposobljenosti kadra najbolj izrazito Redno usposabljanje
Vključuje različne strokovnjake z znanji s področja:
1. Izbor gradiva
2. Priprava za digitalizacijo
3. Potek digitalizacije (format in kvaliteta dokumenta: html, pdf, JPEG 71-120 dpi, 300-600 za arhivske opije)
4. Preverjanje digitalizacije
5. Postavitev v digitalno knjižnico
Faze digitalizacije
http://www.youtube.com/watch?v=BfVyfRARuts&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=y16rNqnxj0U&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=dvHGNDGxIVs&feature=related
Poznavanje uporabniške izkušnje◦ Kdo so uporabniki in kakšne potrebe imajo?◦ Kako iskalni vmesnik podpira informacijske
potrebe ciljnih uporabnikov?
Upoštevanje trendov v okolju
Ključno za snovalce spletnih knjižnic:
Odgovoriti na vprašanje: “Kdo predstavlja ciljno skupino uporabnikov?”
Določiti ciljno skupino, potrebe in načine zadovoljevanja
“Kako in zakaj jo bodo uporabili?” (Borgman, 2000)
DK kot računalniška storitev – ki je enostavna, fleksibilna, inteligentna, vredna zaupanja, prijazna za uporabo, vizualno všečna
Uporabniki in uporabniški vmesniki
Kakšno gradivo bo digitalizirala in kako bo omogočala dostop do njega;
Potreben je načrt razvoja in upravljanja zbirke:◦ Zakaj DK in komu je namenjena?◦ Finančne tehnološke zmožnosti◦ Vzdrževanje in posodabljanje knjižnic◦ Problem arhiviranja gradiva
Na podlagi tega se knjižnica odloči
Agregiranje vsebine na enem mestu; Združevanje v konzorcije (konzorcij COSEC,
konzorcij Science Direct, ipd) za skupen nakup/najem digitalnih zbirk.
(Mednarodno) projekti za razvoj digitalne knjižnice: Europeana Travel, eod, DEDI, ipd).
Organizacijske oblike, ki podpirajo digitalno knjižnico
Geografsko dimenzijo (nacionalna, evropska, globalna)
Starostne skupine (npr. za otroke) Jezik (npr. za špansko govoreče) Interesne skupine (npr. za vrtnarje)
Vrste tudi glede na:
Iskanje po vseh dokumentih hkrati Hitrost iskanja Pomožne storitve:
◦ prikazovalnik, pomoč uporabnikom◦ Personalizacija iskanj /osebna prilagoditev strani◦ Avtomatsko popravljanje črkovanja◦ Mini iskalnik
Iskanje
Podatki o podatkih Ključni za učinkovito iskanje, izmenjavo
gradiva Biti morajo standardizirani Najbolj razširjen mednarodni standard:
Dublin Core: sestavlja ga 15 elementov, ki so izbirni in ponovljivi
Metapodatki
Na vseh področjih:
◦ Spremljanje trendov v okolju◦ Uporabniki – nove potrebe, boljše zadovoljevanje
◦ Avtorsko-pravno področje◦ Tehnologija – skrb za tehnično, programsko
opremo – vprašanje trajnosti…◦ Gradivo – dopolnjevanje
◦ Velik finančni zalogaj (zagon in vzdrževanje)
Vzdrževanje digitalne knjižnice
Prednosti, pomanjkljivosti
prednosti pomanjkljivosti
Neomejen dostop: časovno, prostorsko, ne glede na napravo;
Hitrejše, bolj učinkovito in kvalitetno iskanje
Ažurnost Mednarodno
sodelovanje Ekonomičnost
Nerešen problem avtorskih pravic v digitalnem okolju
Različna računalniška pismenost uporabnikov
Majhna količina gradiva v e-obliki
Hitro spreminjajoča se oblika vmesnika
Problem prepoznavanja relevantnosti zadetkov
: Vidrih, 1999 v Demšar, 2007
◦ lažji in hitrejši dostop do gradiva,◦ “ponovno virtualno združevanje” gradiva, ki se hrani na
različnih lokacijah – npr. Supraseljski kodeks,◦ posnetke se lahko izboljša (povečava, izostritev, šum...), ◦ izboljšano poizvedovanje (npr. celotna besedila),◦ združevanje različnih vrst gradiva v eno digitalno zbirko:
slikovno, zvočno, video itd.,◦ zaščita originalnega gradiva,◦ možnost povezovanje zbirk različnih ustanov (knjižnic,
muzejev, arhivov …),◦ vključevanje digitaliziranega gradiva v izobraževalne procese.
Razlogi ZA digitalizacijo