CGS

[tevilka 6maj 1998

^asopis za

in`enirje

geodete

gradbenike

arhitekte

biologe

vodarje

prijatelje

in poslovne

stranke CGS-a

DIMENSIO

SPRE

MNA

BES

EDA

K

ŠTE

VIL

KI6.

R14 – sre~na {tevilka

Standardi oblikujejo na{e delo in `ivljenjeTOKRAT JE NA[ DIMENSIO V ZELENI BARVI, BARVI POMLADI IN

PRIHAJAJO^EGA POLETJA. TO BO LETOS VRO^E TAKO IN DRUGA^E.

DOKON^ATI VERZIJO 5.0 PROGRAMA PLATEIA NI MA^JI KA[ELJ. ^E

VRO^INA NE BO PREHUDA, BOMO PRVE INSTALACIJE PROGRAMA OPRAVILI

@E V SEPTEMBRU.

"LAST MINUTE" NOVICA JE, DA PRIHAJA NA NA[E POLICE OBSE@NA

KNJIGA "INSIDE AUTOCAD 14" ZALO@BE DESK IZ LJUBLJANE, PREVEDENA V

SLOVEN[^INO (VELIKO DELO PRI PREVAJANJU SO OPRAVILI V PODJETJU

ARHINOVA). VSEM NA[IM BRALCEM JO TOPLO PRIPORO^AMO! KNJIGO VAM

BOMO V CGS-U PONUDILI PO [E POSEBEJ UGODNIH POGOJIH.

SICER PA BOSTE OB PREBIRANJU 6. [TEVILKE DIMENSIA LAHKO

UGOTOVILI, DA STANDARDI RES OBLIKUJEJO NA[E DELO IN @IVLJENJE V CGS-

U. ZANIMIVO JE SPOZNAVATI RAZLI^NE IN@ENIRSKE NAVADE IN PRAVILA V

NA[I LJUBI EVROPI. PESTROSTI RES NE MANJKA. LOKALIZACIJA GRE CELO

TAKO DALE^, DA AVSTRIJSKI IN@ENIR NA DUNAJU UPO[TEVA DRUGA^NE

STANDARDE ZA IZRIS NA^RTOV PROJEKTA CESTE, KOT TO PO^NE NJEGOV

KOLEGA V INNSBRUCKU ALI V BREGENZU. TO ZA NAS POMENI VELIKO DELA

PRI PRILAGAJANJU PROGRAMOV, RES PA JE, DA JE PO DRUGI STRANI TA

RAZNOLIKOST ZA NAS VELIKA PRILO@NOST: SPOZNATI, INTEGRIRATI,

PONUDITI. AMERIKANCI [E DOLGO NE BODO RAZUMELI NAS, EVROPEJCEV.

IN DOBRO JE, DA JE TAKO.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

PRED LETI, KO SMO VSI [E UPORABLJALI AUTOCAD R12, SMO SE TISTI

BOLJ VRA@EVERNI SPRA[EVALI, ALI SE NOVEMU AUTOCAD-U LAHKO ZGODI,

DA NE BO IMENOVAN S [TEVILKO 13. VENDAR SO SE AUTODESK-OVCI

DR@ALI ZAPOREDJA. DANES OB R14 LAHKO UGOTAVLJAMO, DA JE

»PROBLEMATI^NO« TRINAJSTO OBDOBJE ZA NAMI. OBENEM LAHKO

UGOTOVIMO, DA JE BILO TO OBDOBJE ZA VSE IZREDNO NAPORNO. OB

PREHODU Z R12 NA R13 SMO SE AUTOCAD-OVCI PRVI^ SRE^ALI Z MENJAVO

OPERACIJSKEGA SISTEMA, OBENEM PA JE BIL TA PREHOD POVEZAN Z

IZJEMNIMI VLAGANJI V DRAGO STROJNO OPREMO, KI SO BILA POTREBNA ZA

TAKRAT NOVI NT 3.51. TAKO SMO (SO) BILI VSI AVTORJI PROGRAMOV V

OKOLJU AUTOCAD PRVI^ PRISILJENI IZDATI NOVE RAZLI^ICE SVOJIH

PROGRAMOV ZA R12 V DOS OKOLJU IN ZA R13 V WINDOWS OKOLJU, KAR JE

NAENKRAT POMENILO NAJMANJ 2-KRAT VE^ DELA ZA OBSTOJE^O EKIPO IN S

TEM PRECEJ[NJO PREOBREMENJENOST.

TO SICER NI BILO MI[LJENO KOT OPRAVI^ILO (MORDA PA VENDARLE...)

VENDAR JE RES, DA JE R14 ZA PROGRAMERJE SRE^NA [TEVILKA, KER SMO Z

NOVIMI RAZLI^ICAMI ZOPET SAMO NA »ENEM AUTOCAD-U« V

OPERACIJSKEM SISTEMU, KI JE MNOGO BOLJ STABILEN KOT PRVA RAZLI^ICA

NT 3.51. ZATO ZOPET Z OPTIMIZMOM ZREMO V PRIHODNOST.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

DIM

ENSIO

DIMENSIO

3 DIMENSIO

^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE,

GRADBENIKE, ARHITEKTE, VODARJE,

BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE

STRANKE CGS-A

LETO V., [TEVILKA 6MAJ 1998

IZDAJATELJ

CGS D.O.O.

NASLOV

CGS D.O.O.

VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA

TELEFON 061/168-63-57TELEFAX 061/168-63-57

CGS D.O.O.

LAVA 7, 3000 CELJE

TELEFON 063/453-075TELEFAX 063/453-075

E-MAIL: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

GLAVNI UREDNIK

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

UREDNIK

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

AVTORJI ^LANKOV

IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

VESNA DOLENC, DIPL.IN@.ARH.

ANDREJ KOGOV[EK,

DIPL.IN@.GRADB.

ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ.

ALENKA [AJN-SLAK, DIPL.BIOLOG

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

SLIKOVNI VIRI

ARHIV CGS-A

LEKTORIRANJE

ZALA [AJN

DISTRIBUCIJA

MARINA TROJER, IN@.RA^.

OBLIKOVANJE

AVANTA, NADJA MARA@

FOTOLITI

CAMERA

TISK

TISKARNA KO^EVSKI TISK

NAKLADA

4000 IZVODOV

(C) CGS D.O.O., 1998

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA

KULTU-RO Z DNE 11.12.1996, [T. 415-

1287/96, [TEJE DIMENSIO MED PROIZVODE

INFORMATIVNEGA ZNA^AJA, ZA KATERE SE

PLA^UJE 5% DAVEK OD PROMETA

PROIZVODOV (13. TO^KA TARIFNE [T. 3

TARIFE DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN

STORITEV, ZAKON O PROMETNEM DAVKU -

UR. LIST RS, [T. 4/92).

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V

LJUBLJANI JE PUBLIKACIJI DIMENSIO DNE

26.9.1997 DODELILA MEDNARODNO STAN-

DARDNO SERIJSKO [TEVILKO ISSN 1408-

4023.

4 CeBIT '98, Hannover

4 CGS pridobil zastopstvo za SOFISTIK

4 CGS - najbolj{i prodajalec Autodesk GIS proizvodov v Sloveniji

5 ADN '97 konferenca v Budimpe{ti

5 MCT seminar na mariborski univerzi

5 Lanskoletno sejemsko dogajanje

5 Popisi v programu Scriptor 2.0

6 PLATEIA tudi v Luksemburgu

6 Slovenija: zadnje trdnjave padajo

6 Nem{ki standard "RE" vgrajen v program PLATEIA 4.06

7 Instalacije v objektih: prihaja RoCAD 2

7 Artifex za AutoCAD R14

7 ACAD-BAU sedaj najmo~nej{i nem{ki program za arhitekturo

7 Poljska PLATEIA

8 Janez Podobnik, dipl.in`.gradb., PA NG d.o.o.

10 CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov

11 AutoCAD R14 in lokalne ra~unalni{ke mre`e

12 Visual LISP za AutoCAD Release 14

13 AutoCAD MAP 2.0 v praksi

14 PLATEIA 5.0 - zgodba o uspehu

15 Na kratko: "Dynamische Schleppkurven" – prve na prioritetni listiPLATEIA in postavitev ter vzdr`evanje katastra komunalnih napravVlaganja v razvoj programske opreme za projektiranje `eleznicELECTRA 1.1 gre naprejCANALIS 4.0 uspe{en v Avstriji

17 AcadBAU 7

18 PNZ - Projekt nizke zgradbe d.o.o., Ljubljana

19 ELSA Ecomo 19H98

19 ELSA GLoria Synergy

20 Sre~anje evropskih zastopnikov Hydrolaba v Londonu

20 OTT-ovi dnevi v Ljubljani

21 Avtomatska postaja s Hydrolab sondami na Bledu

21 Predstavitev na strokovnem posvetovanju " Kakovost pitne vode in za{~ita vodnih virov" na Oto~cu

22 Tips&Tricks: AcadBAU

23 Informacijska kartica 6

23 Cestnoin`enirska nagradna uganka

KRATKE NOVICE

NIZKOGRADNJE

INTERVJU

RAZMI[LJANJA

PREDSTAVLJAMO

VISOKOGRADNJE

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

Z NA[IMI PROGRAMI ...

STROJNA OPREMA

NASVETI IN ZVIJA^E

INFO

Kazalo

DIMENSIO 4

KRATKE NOVICE

CeBIT '98, Hannover

CeBIT je bil zopet najve~ji, najpomembnej{i, najbolje orga-niziran in najbolj "nori" od vseh ra~unalni{kih sejmov, ki se do-gajajo v Evropi in verjetno tudi na svetu. Pregledati vse najpo-membnej{e novosti v Hannovru v nekaj dneh je skoraj nemogo-~e. Na{ enodnevni obisk je zadostoval za ogled razstavnih prostorov v halah 21 in 24, kjer je bilo zbrano vse, kar je za ra~unalni{ko projektiranje pomembno.

Autodesk je letos zakupil skoraj tretjino hale 21 zase in za svoje partnerje in poimenoval svoj razstavni prostor "Autodesk City". In res je pisano dogajanje okoli Autodeska dajalo ob~utek pravega mestnega vrve`a. Na osrednjem Autodeskovem raz-stavnem prostoru so bili prika-zani najpomembnej{i programi:

`elezni repertoar z AutoCAD Release 14 in AutoCAD LT 97, GIS repertoar z AutoCAD MAP 2.0, MAP Guide 2.0 in Autodesk World 1.0, strojni{ki del z Mechanical Desktop-om 2.0 in multimedija s programi 3D STUDIO MAX in VIZ. Ve~ji del Autodesk City-ja pa so zasedali Autodeskovi partnerji, med ka-terimi sta bila najve~ja Mensch und Maschine in Computer 2000, ki sta najpomembnej{a nem{ka distributorja za progra-me Autodesk. Tam so bile pred-stavljene {tevilne aplikacije za arhitekturo, instalacije, za grad-bene konstrukcije, strojni{tvo, elektrotehniko, za GIS in kartografijo in nenazadnje tudi za geodezijo in cestogradnjo.

PLATEIA, CANALIS in RX VEC-TOR so bili na ogled v okviru Autodesk City-ja na razstavnem prostoru Computer 2000 v hali 21, kjer je gostoval na{zastopnik Widemann Systeme. Na CeBIT-u smo prvi~ javno predstavili del nove funkcionalnosti programa PLATEIA 5.0, kjer so veliko pozornost vzbudile na{e nove dinami~ne zavijalne krivulje za preverjanje prevoznosti kri`i{~ in mestnih cest. V programu PLATEIA je bila prvi~ javno predstavljena implementacija nem{kega standarda RE, ki dolo~a izgled na~rtov in doku-mentacije projekta ceste in je zelo pomemben za uspe{nost na nem{kem tr`i{~u.

Poleg vsega, kar se je dogajalo v okviru Autodesk City-ja, je bilo veliko novosti {e na razstavnih prostorih podjetij, kot so Intergraph, Bentley, Parametric Technology, Hewlett Packard, Sylicon Graphics. Zanimivo je, da se pojavlja veliko relativno poceni re{itev za ra~unalni{ko

risanje, kjer pa je glavna pomanjkljivost pomanjkanje aplikacij za razli~ne stroke. Taki so na primer programi IntelliCAD, FelixCAD, MegaCAD, HiCAD, skratka vse na CAD.

CeBIT in ostali nem{ki sejmi nas vedno znova presene~ajo s svojo pisanostjo, raznovrst-nostjo in s {tevilom razli~nih re{itev. Programi in podjetja, za katere smo sicer {e pred nedav-nim mislili, da bodo prav kmalu za vedno izginili iz sveta ra~unalni{tva, {e vedno najdejo svoje kupce. PointLine, RIB, CADdy, CARD in mno`ica drugih "nekompatibilne`ev" s programom AutoCAD se upira zobu ~asa, ~eprav so verjetno marsikomu od njih {teti meseci, ~e ne bodo korenito posegli v prenovo svojih programov.

CGS pridobil zastopstvo za SOFISTIKIme SOFISTIK je v in`enirskih gradbeni{kih krogih v Nem~iji zelo poznano in je ̀ e pravi sinonim za programe iz gradbene statike,

dinamike in dimenzioniranja AB konstrukcij, ki jih firma Sofistik razvija `e vrsto let. V za~etku leto{njega leta je CGS pridobil

zastopstvo tega nem{kega proizvajalca programske opreme za Slovenijo. V sklopu programov so moduli za stati~ni izra~un

linijskih, okvirnih in ploskovnih konstrukcij. Programi delujejo samostojno, deloma pa znotraj programa AutoCAD. Ra~unamo, da

bodo v kombinaciji s programom ARTIFEX za risanje armaturnih palic in mre` programi SOFISTIK na{li pot med svoje uporabnike

tudi pri nas.

CGS - najbolj{i prodaja-lec Autodesk GIS proizvodov v Sloveniji

Kot ka`ejo rezultati lanskoletne prodaje Autodesk proizvodov v Sloveniji, je CGS v prodaji pro-gramov iz Autodesk GIS palete (AutoCAD MAP, Autodesk WORLD, MAP GUIDE) zasedel prvo mesto med poobla{~enimi prodajalci v Sloveniji. Rezultate je po koncu leta 1997 objavilo podjetje REPRO, ki je edini dis-tributor za Autodesk v Sloveniji.

Omenjeni uspeh je rezultat na-{ih ve~ kot enoletnih naporov na podro~ju uvajanja GIS teh-nologij v slovenska podjetja in dr`avne institucije. Na{a dejav-nost, pa tudi programski izdelki ka`ejo na to, da imamo na podro~ju uvajanja geografskih

informacijskih sistemov velike mo`nosti. Tako so programi PLATEIA 5.0, CANALIS 4.0 in RX VECTOR 3.0 `e danes prilago-jeni okolju AutoCAD MAP. Ta ima vgrajeno osnovno funkcio-nalnost, potrebno za obdelavo in analizo geografskih informa-cijskih podatkov.

Medtem ko imajo v preteklosti uveljavljeni GIS sistemi precej{nje te`ave s posodablja-njem, je Autodesk z Windows programskimi re{itvami ter z agresivno cenovno politiko uspel, da se marsikateri uporab-nik ArcInfo, MAPInfo in drugih sistemov seli na Autodeskovo platformo. Pri tem jim izdatno pomagamo s svetovanjem, {ola-njem in s prenosom podatkov z obstoje~ih na novi sistem. V tej zvezi je pomembno tudi to, da

lahko ponudimo kvalitetne usluge skeniranja in izrisa na~rtov na risalnikih velikega formata.

Eden na{ih zadnjih uspehov na poti k uveljavitvi na GIS podro~ju je projekt postavitve in vzdr`evanja katastra komunalnih naprav za vodovod in kanalizacijo v mestni ob~ini Kranj, ki ga bomo v podjetju Javna komunala Kranj za~eli izvajati letos spomladi. O izku{njah ob tej obse`ni nalogi bomo zagotovo {e pisali v naslednjih {tevilkah na{ega

at

bringing

earthinformation

downto

TM

Autodesk

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

MCT seminar na mariborski univerzi@e v prej{nji {tevilki ~asopisa Dimensio smo v objavljenem ~lanku "MCT Model cestnega telesa" avtorja dr. Danijela Rebolja

opisali namen projekta MCT, ki ga v sodelovanju s projektantskimi organizacijami, dr`avnimi institucijami in z na{im

podjetjem razvija Center za gradbeno informatiko na Univerzi v Mariboru. V okviru naporov za uveljavitev projekta MCT v

Sloveniji je Center za gradbeno informatiko 5. decembra 1997 organiziral poldnevni seminar, ki smo se ga aktivno udele`ili tudi mi. Na seminarju so bile poleg konceptov MCT

prikazane mo`nosti uporabe MCT v projektiranju in spremljajo~ih dejavnostih, kakor je na primer odkup zemlji{~ ob trasi novih avtocest. V delu seminarja, kjer je predaval

Matja` [ajn, CGS, so bile natan~neje razlo`ene podatkovne strukture, ki gradijo zapis MCT in ki se hkrati pojavljajo v programski opremi za projektiranje cest. Tako vsebuje MCT

poleg koridorja, kjer poteka cesta, tudi vse podatke o cestnem telesu (horizontalni, vertikalni potek in opis pre~nih profilov).

Pomembno je, da bodo slovenski projektanti v prihodnosti, ko

bo MCT format dokon~no uveljavljen, uporabljali ra~unalni{ke

programske pakete, ki bodo znali zapisati in morda tudi

pre~itati format MCT. Trudimo se, da bi program PLATEIA 5.0, ki

bo na voljo projektantom od leto{njega poletja naprej, `e

ADN 97 konferenca v Budimpe{ti

Letna tehni~na konferenca zdru-`enja razvijalcev programske opreme ADN (Autodesk Develo-per Network) je potekala 6. in 7. novembra 1997 v Budimpe{ti. Udele`ilo se je je okoli tristo udele`encev iz cele Evrope, Bli`-njega vzhoda in Severne Afrike, med njimi tudi CGS s {tiri~lan-sko ekipo programerjev in razvijalcev.

ADN konference so vedno odli~-na prilo`nost za spoznavanje novosti, navezovanje stikov in za izmenjavo izku{enj s sorod-nimi podjetji. ADN konferenca je za razliko od sre~anj, kjer ve~inoma sodelujejo prodajalci, potekala v mirnem in delovnem

vzdu{ju, bret pretiranega bli{~a in pompa. Naj na kratko izlu{-~imo nekaj zanimivih informacij s tega sre~anja.

Autodesk je z nakupom firme Softdesk, nekdanjega najve~jega razvijalca in`enirskih aplikacij, odprl novo poglavje na podro-~ju razvoja aplikacij za arhitek-turo, gradbeni{tvo in geodezijo. Znanje, ki so ga pri Autodesku pridobili s tem nakupom, bodo v prihodnosti vgradili v program AutoCAD in v sorodne produkte, ki bodo dvignili raven funkcio-nalnosti razvojne platforme. To preprosto pomeni, da bomo na primer v prihodnosti v progra-

mu AutoCAD poleg elementov ~rta in krog imeli tudi elemente stena, okno, vrata, geodetska to~ka, klotoida in podobno. To bodo tako imenovani objekti - osnovni gradniki na~rtov in spe-cifikacij projektov. Smisel take integracije je v poenotenju objektov, ki bodo tako na razpo-lago vsem, ki bodo uporabljali AutoCAD. Kratka demonstracija `e razvite tehnologije je pokaza-la, da bo uporaba novih orodij bistveno enostavnej{a, kot je bila do sedaj.

Zadnja verzija programa AutoCAD nosi oznako 14.01 in kot novost vsebuje pro-gramski

jezik MS Visual Basic, kar je velika novost na podro~ju razvoja aplikacij v programu AutoCAD. O Visual Basicu, Visual Lispu in Active-X vmesniku pi{emo v posebnem ~lanku v tej reviji.

Na splo{no je AutoCAD vsak dan bolj in bolj povezan z operacijskim sistemom MS Windows 95 in NT in si skoraj ni mogo~e ve~ predstavljati, da bi lahko AutoCAD tekel tudi na DOS-u ali drugih operacijskih sistemih.

Jesen je vedno ~as sejmov in predstavitev, ko moramo vedno znova z novostmi dokazovati, da "smo na sceni". Jesen 97 so v Sloveniji zaznamovali trije dogodki na podro~ju na{e dejavnosti: Geodetski dnevi v Portoro`u, o katerih smo pisali `e v prej{nji {tevilki ~asopisa Dimensio, Cestarski dnevi v Mariboru in sejem INFOS 97 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Cestarski dnevi so tokrat pote-kali `e skoraj ob koncu leta, 2. in 3. decembra v Narodnem domu v Mariboru. Vzdu{je je bilo prijetno, dvorana nabito polna, le v razstavnih prostorih je bilo zopet malo obiska. Na na{i stojnici smo prikazovali program PLATEIA za AutoCAD Release 14, ki je resda ve~ini projektantov v Sloveniji `e zelo dobro znan. Vendar je za nas pomembno tudi to, da iz prve roke sli{imo pripombe, kritike in

morda tudi pohvale na ra~un na{ih programov in uslug.

INFOS 97 je bil zopet dogodek leta za slovensko ra~unalni{tvo. INFOS kljub prostorskim te`a-vam v okviru Cankarjevega doma uspe{no privablja veliko mno`ico obiskovalcev. Tako imamo vsako leto tudi mi zelo dober obisk, kar se obi~ajno pozna kasneje tudi ob predno-voletnih nakupih. Na svojem razstavnem prostoru v 1. pred-dverju Cankarjevega doma smo prikazali vse, kar je bilo v tistem trenutku aktualno: od progra-mov za arhitekturo (ACAD-BAU 6.97) in nizkogradnjo (PLATEIA 4.0, CANALIS 4.0) do palete GIS produktov (AutoCAD MAP, Autodesk WORLD). Program CANALIS 4.0 za projektiranje kanalizacijskih sistemov je bil tokrat prvi~ na ogled na sejemski stojnici.

[e predno je Scriptor 1.0 do-bro za`ivel, je tu `e nova razli-~ica tega programa. Program je napisan popolnoma na novo v okolju Visual Basic 5. S tem smo precej pridobili na hitrosti izvajanja funkcij. Sama vsebina programa je dopolnje-na z novim elementom, ime-

novanim Poro~ilo, ki slu`i za vnos teksta, ki se v popisu izpi-suje preko celotne {irine lista. Program ima v primerjavi s predhodnikom tudi natan~nej{e nastavljanje oblike izpisa, in sicer od tipografije do robov. Scriptor 2.0 vklju~uje tudi vmes-nik za izvoz podatkov v Excel 97.

Popisi v programu Scriptor 2.0

Lanskoletno jesensko sejemsko dogajanje

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 6

PLATEIA tudi v Luksemburgu

V februarju 1998 je na{ nem{ki zastopnik instaliral prve licence programa PLATEIA v Luksem-burgu. Najprej so Plateio za~eli uporabljati na institutu "Institut Superiour Luxembourg" v izo-bra`evalne namene. Malo za tem pa je bila postavljena

testna instalacija v enem naj-ve~jih projektantskih podjetij v tem delu Evrope, v "Schroeder & Associates".

Glede na visoke kriterije za na-kup programske opreme Plateia, ki jih postavlja omenjeno pod-jetje, se je tehni~nega koordina-cijskega sestanka s predstavniki podjetja Schroeder & Associa-tes poleg nem{kega zastopnika

udele`il Matja` {ajn iz CGS-a. Na sestanku, kjer so se re{evala prete`no tehni~na vpra{anja ra~unalni{kega projektiranja cest, je bilo sli{ati tudi nekaj zelo dobrih idej za nadaljnje izbolj{anje programa Plateia. Tako je bila na primer izra`ena `elja po natan~nej{em izra~unu volumnov pri planimetriranju in po u~inkovitej{em obvladova-nju podatkov, ki se ve`ejo na cestno telo avtoceste.

Podjetje Schroeder & Associa-tes, ki potrebuje 40 delovnih mest za ra~unalni{ko projektira-nje cest, je do sedaj uporabljalo znani {vicarski program C-PLAN na operacijskem sistemu DOS. Zaradi velikih te`av, ki jih ima proizvajalec programa C-PLAN

pri prenosu na operacijski sis-tem Windows NT in zaradi neza-dovoljstva obstoje~ih uporabni-kov pri tem, ima Plateia na AutoCAD-u Release 14 in Win-dows NT sistemu o~itno tehno-lo{ko prednost. To sicer ni prvi primer, da so uporabniki progra-ma C-PLAN za~eli uporabljati program Plateia. Take primere imamo predvsem v Nem~iji. Podobna situacija nastaja tudi v sosednji Avstriji, kjer do sedaj mo~no uveljavljeni avstrijski program STRAB zaradi te`av pri prenosu na operacijski sistem Windows NT izgublja zaupanje svojih uporabnikov.

Pri~akujemo, da se bo na{e vlaganje v sodobne trende in tehnologije kmalu tudi obrestovalo.

Slovenija: zadnje trdnjave padajo

Ob koncu leta 1997 smo v Slo-veniji instalirali `e stoto licenco programa PLATEIA 4.0. Skupno je v Sloveniji instaliranih preko 120 kopij. Stoti kupec je bilo podjetje IBT NG iz Ljubljane, kjer ekipa po nekajtedenskem uvajanju pod vodstvom dipl. in`. Iztoka Ber~i~a `e uporablja program PLATEIA za izdelavo svojih projektov. Med novimi slovenskimi uporabniki progra-ma PLATEIA so tudi podjetja BNG d.o.o. iz Dom`al, Javna komunala Kranj, DOMPLAN Kranj, BRINAR d.o.o. in Geoin`eniring iz Petrov~.

PLATEIA je v pribli`no sedmih letih obstoja mo~no zarisala svojo sled med geodeti ter projektanti cest in nizkograd-ni{kih objektov v Sloveniji. Medtem ko se tuji proizvajalci programske opreme za ra~unal-ni{ko projektiranje cest niso znali prilagoditi slovenskemu tr`i{~u in ko je postalo jasno, da in`enir projektant ne more biti hkrati tudi programer, smo z intenzivnim delom, {tevilnimi sodelavci in z jasnim ciljem uspeli razviti in uveljaviti pro-gram PLATEIA do te mere, da ima danes v Sloveniji zagotovo dale~ najve~ji tr`ni dele` na svojem podro~ju.

Po dveh letih, od kar je v upora-bi program PLATEIA 4.0, bomo v

jeseni leta 1998 pri~eli z instala-cijami programa PLATEIA 5.0, ki je trenutno v zadnji fazi razvoja. ~e so bile do sedaj ideje in `elje slovenskih projektantov glavna sila za razvoj programa PLATE-IA, pa je treba re~i, da so razvoj programa PLATEIA 5.0 vodile predvsem {tevilne pripombe na{ih evropskih uporabnikov, predvsem iz Avstrije in Nem~ije.

Nem{ki standard "RE" vgrajen v program PLATEIA 4.06

RE – Richtenlinien für Strassen-entwurf je nem{ki standard, ki predpisuje, kako morajo na~rti cestnih projektov izgledati na papirju. RE je kar obse`na mapa primerov izrisanih situacij, vzdol`nih in pre~nih profilov za razli~na merila. Pri tem ni ni~ prepu{~eno slu~aju. Standard je tako natan~en, da so dolo~ene vi{ine posameznih {tevilk, tekstov in ozna~b, dolo~ene so debeline ~rt za vsak posamezni element na~rta, da ne govorimo o posebnih oznakah za osi, niveleto in razne druge elemen-te projekta. V smislu pribli`eva-nja nem{kim zahtevam in potrebam smo ob koncu leta

1997 za nem{ki trg izdali verzijo 4.06, ki vklju~uje opisane zahteve standarda RE.

Zanimivo je, da obstajajo stan-dardi za izgled na~rtov le v najbolj razvitih evropskih de`e-lah. Poleg Nem~ije so to {e Avstrija in {vica. Manj razvite dr`ave, kamor moramo uvr{~ati tudi Slovenijo, tak{nih predpi-sov sploh nimajo. Jasni in pre-gledni na~rti so za projektante, investitorje in izvajalce pomem-ben ~len v pravilni interpretaciji projektov na gradbi{~u. Zato bi morali tudi v Sloveniji poskrbeti za bolj urejeno dokumentacijo, ki nastaja v {tevilnih slovenskih projektantskih podjetjih. Kdo je tisti, ki bo v slovenskem prosto-ru prevzel pobudo za izdelavo ta{nih standardov, ni jasno. Dejstvo pa je, da PLATEIA s

svojo raz{irjenostjo postavlja svoj, de facto standard, ki bi bil lahko osnova za pretehtan do-kument, s katerim bi pri nas na-redil ve~ reda na tem podro~ju.

Glede na to, da se nam zdi nem-{ki RE standard najbolj dodelan od vseh standardov za predpi-sovanje izgleda na~rtov cestnih projektov, predvidevamo, da se bodo bodo~i skupni evropski standardi zgledovali po nem-{kih. Program PLATEIA 5.0 bo del nem{kih standardov za izgled na~rtov ponudil tudi slovenskim projektantom. To pomeni, da bodo na~rti, izrisani s slovensko verzijo programa PLATEIA 5.0, zelo podobni sedanjim nem{kim na~rtom. Te pa odlikuje jasnost in dobra preglednost vseh pomembnih elementov na trasi ceste.

KRATKE NOVICE

7 DIMENSIO

ACAD-BAU sedaj najmo~nej{i nem{ki program za arhitekturoNem{ko podjetje Nemetschek, znano po svojih programih za projektiranje v

arhitekturi in gradbeni{tvu, je v jeseni leta 1997 kupilo podjetje ACAD-GRAF, ki je bilo

do tedaj najve~ji nem{ki proizvajalec programov za arhitekturo na osnovi AutoCAD-

a. Omenjena poteza dokazuje, da je vedno ve~ primerov, ko velika podjetja, ki `elijo

pove~ati svoj tr`ni dele`, kupujejo manj{a.

Zgodilo se je, da je nem{ko podjetje CTB GmbH., izdelovalec arhitekturnega programa ACAD-BAU (v Sloveniji ga zastopa CGS),

postalo najmo~nej{i ponudnik na podro~ju AutoCAD arhitekturnih aplikacij v Nem~iji. ACAD-BAU je z neprekinjenim razvojem in z

velikim posluhom za svoje uporabnike vedno znal zadovoljiti potrebe arhitektov, kar se ka`e tudi v {tevilnih instalacijah

programa ACAD-BAU v Sloveniji.

Instalacije v objektih: prihaja RoCAD 2

Po dalj{em ~asu in po mnogih zapletih lahko posredujemo no-vico, da po~asi prihaja RoCAD 2 - RoCAD nove generacije.

V sredini leta 97 se je zgodil ne-pri~akovan, a vendarle logi~en dogodek. Nem{ko podjetje Mensch und Maschine je od podjetja Rocad Informatik odkupilo program za projektira-nje strojnih instalacij, imenovan RoCAD. Nemci, ki so nosilci prodaje RoCAD-a za nem{ko tr`i{~e, niso bili zadovoljni s hitrostjo (beri po~asnostjo) razvoja programskega paketa in so se odlo~ili, da prevzamejo krmilo. Z nakupom so postavili svojega projektnega vodjo, za-stavili nove cilje, programerji pa ostajajo isti. Glavna ~lana pro-

gramerske ekipe tako ostajata Robert Rottermann in Jeremy Tamik, vodilna evropska stro-kovnjaka na podro~ju programi-ranja v AutoCAD-u.

Novi RoCAD 2 je zasnovan popolnoma na novo z uporabo najnovej{e objektno orientirane tehnologije programiranja, dostopne v R14. Prvi modul (prezra~evanje) naj bi predvido-ma dobili do leto{njega poletja.

Artifex za AutoCAD R14

Po dalj{em premoru je v na{ih ra~unalnikih pristal najnovej{i Artifex, imenovan Artifex plus. Vsebinsko je program podoben predhodniku Artifexu 6. Po no-tranji strukturi gre za popolno-ma nov program, pisan objekt-no v programskem vmesniku ARX. Uporabniki s tem pridobi-

mo pri enostavnosti uporabe, najve~ja prednost pa je isto~as-no odpiranje ve~ programskih dialognih oken. Med temi okni lahko poljubno preklapljamo, spreminjamo podatke v poljih, program pa a`urira na~rt takoj po vnosu novega parametra v

katerokoli polje kateregakoli dialognega okna.

Za uporabo novega Artifexa plus potrebujete AutoCAD R14, ~e pa tega programa nimate, vam lahko podarimo enostavni Wellcom grafi~ni urejevalnik, ki za potrebe Artifexa nadomesti AutoCAD okolje. Tako lahko v nekaterih primerih prihranite nakup AutoCAD-a. Vabljeni na predstavitev!

Poljska PLATEIA

Sedma jezikovna razli~ica pro-grama PLATEIA je torej poljska. Poleg slovenske, hrva{ke, make-donske, angle{ke, nem{ke in ~e{ke verzije smo v zadnjih me-secih prej{njega leta zaklju~ili poljski prevod programa PLATEIA in njenih priro~nikov. Naj le omenimo, da imajo Poljaki AutoCAD preveden v poljski jezik. Pomembno je, da so v poljsko razli~ico programa PLATEIA vgrajeni poljski tehni-~ni normativi in standardi za projektiranje regionalnih, magi-stralnih in avtomobilskih cest.

Poljsko verzijo programa PLA-TEIA smo prvi~ javno predstavili na seminarju, ki ga je organizi-ral na{ poljski zastopnik, podjetje ABRYS v mestu Lodz,

zahodno od Var{ave. Predstavit-ve se je udele`ilo pet povablje-nih projektantskih organizacij iz razli~nih predelov Poljske. Znova je bilo poudarjeno, da je problematika rekonstrukcij obstoje~ih cest izredno aktualna naloga in da jo mora PLATEIA

tudi u~inkovito re{evati.V program PLATEIA 4.0 smo `e lani poleti na `eljo romunskih projektantov vgradili novo funk-cijo za potrebe rekonstrukcij, ki izra~unava niveleto rekonstrui-rane ceste na osnovi podanih pre~nih profilov, izra~unanih

pre~nih sklonov in podane mi-nimalne debeline nadsloja. Funkcija za rekonstrukcije je trenutno na voljo le v angle{ki in poljski verziji programa PLA-TEIA 4.0, vendar bo v programu PLATEIA 5.0 na voljo tudi v vseh ostalih jezikovnih razli~icah.

INTERVJU

DIMENSIO 8

Intervju: Janez Podobnik, dipl. in`. gradb. PA NG d.o.o.Pred na{ "mikrofon" smo povabili gospoda Janeza Podobnika, dipl. in`. gradb.,

odgovornega projektanta v podjetju Projektivni atelje nizke gradnje (v nadaljevanju

PA NG) iz Ljubljane in ga povpra{ali po njegovem delu, po vlogi ra~unalni{kih

tehnologij pri projektiranju cest pri njih, po te`avah, s katerimi se sre~ujejo, in po

njihovih ̀ eljah za bodo~nost.

M A T J A @ [ A J N

Dimensio: Ali nam lahko na kratko poveste kaj o zgodovini podjetja PA NG in o svoji vlogi v njem?

Podobnik: Svojo projektantsko pot sem za~el leta 1981 na Geodetskem zavodu, kjer je obstajala projektant-ska skupina 22 do 24 ljudi. V njej so bili tudi znani slovenski in`enirji in projektanti cest, kot so dipl. in`. Janez [enk in dr. Alojzij Juvanc, di-rektor pa je bil dipl. in`. Leo Avanzo. Nekateri med njimi so prej delovali na Projektu nizke zgradbe. @e takrat smo uporabljali ra~unalni{ko opre-mo. To je bil znani program Stras-senentwurf, ki pa ni nikoli zadovoljil vseh na{ih potreb pri projektiranju. Leta 1986 se je projektantska skupi-na na Geodetskem zavodu preobli-kovala v Urbanisti~ni zavod, Projek-tivni Atelje. Od leta 1989 pa tja do leta 1993, ko se je za~el izvajati slo-venski avtocestni program, je bilo te`ko pre`iveti. Veliko ljudi je tedaj zapustilo slovensko cestno projekti-vo. Na PA se je od 64 zaposlenih ljudi {tevilo zelo zmanj{alo in pod-jetje je razpadlo na tri firme. Ena od njih je PA NG. Vlogo odgovornega vodja projekta sem si pridobil s slo-venskim avtocestnim programom leta 1993.

Dimensio: Sode~ po projektih, va{em {tevilu zaposlenih in opremljenosti je PA NG danes zagotovo v vrhu med pro-jektivnimi biroji na podro~ju projektira-nja cest v Sloveniji. Kako vam je to uspelo?

Podobnik: Avtocestni program nam je dal delo, oprema je bila nujni del za spremljanje avtocestnega progra-ma. Prvo delo na avtocestah (leta 1993) je bila sprememba projekta Selo–[empeter, ta je bil narejen kla-si~no leta 1986. Oktobra 1993 je bilo treba projekt predelati in to smo ta-krat naredili {e ve~inoma na roko. To nam je vzelo veliko ~asa. V bistvu se tega projekta {e ni dalo obdelo-vati na ra~unalniku, ker so bili vsi obstoje~i na~rti izrisani brez ra~u-nalnika.

Dimensio: Kateri projekti so sledili?

Podobnik: Leta 1994 se je za~ela projektirati vzhodna in severna ob-voznica Ljubljane, kar je predstav-ljalo prvi tehnolo{ki preskok v obde-lavi projektov. To je bil velik zalogaj, ki pa smo se ga tedaj lotili le z eno samo delovno postajo. Danes jih imamo v hi{i 9. Na vzhodni obvozni-ci se ni dalo {e popolnoma uporabi-ti ra~unalni{ke tehnologije, ker so bile vse geodetske podloge le na papirju. Investitor je takrat morda nekoliko dvomil v samo ra~unalni-

{ko tehnologijo. Pri klasi~nem na~i-nu obdelave projektov predstavljajo velik problem spremembe med samo gradnjo. To je mnogo la`je obvladovati z ra~unalnikom. Nato je sledila Dolenjska avtocesta, kjer pa je `e v celoti uporabljena nova, ra-~unalni{ka tehnologija. Gre za dva odseka Bi~–Trebnje in Trebnje– Hrastje v dol`ini pribli`no 21 km; izdelujemo {tudijo variant, idejni projekt, PGD, PZI in projekt za razpis za izbrano varianto. To je obse`en posel. Naslednji je odsek od Hrastja do Kronovega, kjer je treba izdelati projektno dokumentacijo od idejne-ga projekta do PZI.

Dimensio: Kako mora biti danes po va{em mnenju organizirano sodobno projektivno podjetje, da je lahko konkuren~no na zahtevnem doma~em in tujem trgu? Ali tehnologija pri tem veliko pomeni? Kak{na je vloga kadrov?

Podobnik: Kar se kadrov ti~e, je tako: ko pride in`enir s fakultete, sledi njegovo uvajanje. 6 do 8 let je potrebnih, da je nekdo zrel za vodjo projekta. Ko sem jaz pri{el v slu`bo, tega nisem verjel svojemu {efu in sem mu skoraj malo zameril, ko mi je sku{al to dopovedati. Vendar je v cestogradnji res ogromno stvari, ki se jih je treba nau~iti. Doba uvaja-nja je po mojem najdalj{a ravno na cestah. Po tem ~asu ima ~lovek {ele neko pravo osnovo za samostojno delo. Tehnologija nato pomaga, da svoje razmi{ljanje la`je spravi{na papir. Spominjam se, ko smo tedne in tedne ob spremembah projektov ponavljali risanje 600 pre~nih profi-lov, kar je bilo ne le dolgotrajno, ampak tudi psihi~no naporno delo.

Dimensio: Kdo danes uporablja ra~unal-nik v projektivnem biroju: projektant ali risar?

Podobnik: Risarjev danes prakti~no nimamo ve~. Projektant ima sode-lavce, ki samostojno obvladujejo svoj segment. Na primer prometno opremo, odvodnjavanje, kri`i{~a. Vendat je treba povedati, da danes nasplo{no potrebujemo vi{jo izo-brazbeno raven. Tako smo na primer dva na{a uslu`benca pred kratkim poslali na dodatno {olanje. Tehnik sicer ve, kako je treba narediti, ne ve pa zakaj in to je v~asih lahko problem.

Dimensio: [e pred petimi leti ste vse svoje projekte obdelovali ro~no. Nato so sledile velike investicije. Ostoje~i sistem je potrebno stalno nadgrajevati. Ali lahko na grobo ocenite ekonomske u~inke, na primer produktivnost in stro{ke, ki so se pojavili ob prehodu na ra~unalni{ko obdelavo projektov?

Podobnik: Najbolj pomembno je, da z neko tehnologijo lahko svoje delo sploh opravlja{. ~asovni in ekonom-ski vidiki so v drugem planu. Nato je pomemben ~as izdelave projekta. Danes so se ~asi za projektiranje ve~ kot prepolovili. Investitorju smo do-kazali, da z ra~unalni{ko opremo, ki jo imamo, lahko sledimo potrebam dr`ave po izgradnji in vzdr`evanju cestne mre`e. Ekonomika? Treba je pretehtati, kaj je res potrebno in kaj ni. Programska oprema je draga in v~asih se morda celo bolj spla~a delo oddati kam drugam. Kar pa se ti~e strojne ra~unalni{ke opreme za cestogradnjo, je tako, da danes najsodobnej{a strojna oprema po hitrosti in kapaciteti tako ali tako komaj zadovoljuje na{e potrebe.

Dimensio: Odlo~itev o izbiri programske opreme za projektiranje cest v projek-

tivnem podjetju je verjetno strate{ka odlo~itev. Kak{no vlogo imata pri vas programa AutoCAD in PLATEIA v procesu projektiranja cest?

Podobnik: Odlo~itev je strate{ka v toliko, ker se mora{ odlo~iti, ali bo{ `ivotaril ali `eli{ biti med vodilnimi v svoji bran`i. AutoCAD je bil `e takrat zakon, ko smo se odlo~ali o nakupu programske opreme za pro-jektiranje cest. Odlo~itev za pro-gramsko opremo niti ni bila tako te`ka. Odlo~ali smo se med nekaj programskimi paketi. Le en ameri{ki program je bil poleg Plateie, ki je deloval na AutoCAD-u. Vendar nam ponudnik tega programa ni znal ustrezno predstaviti mo`nosti njegove uporabe, kar nas je odvrnilo od nakupa. ^ehi so ponujali Moss, tu je bil {e doma~i program Cesta. ^ehi nas niso prepri~ali. Cesta je

INTERVJU

9 DIMENSIO

bila slabo povezana s programom AutoCAD. Izdelkov se ni dalo popravljati, razen s staro tehniko: rotring in `iletka.

Dimensio: Katere pogoje bi po va{em mnenju morala izpolnjevati ra~unalni-{ka programska oprema za projektira-nje cest, da bi jo lahko nekomu priporo-~ili?

Podobnik: Najva`nej{e je, da je transfer podatkov med razli~nimi segmenti ceste, situativni, vertikalni potek, ~im hitrej{i in zelo razviden. To je bilo v prvi verziji Plateie precej nedore~eno. Ra~un osi se je v nas-lednjih verzijah zelo poenostavil.

Dimensio: Ravno to je morda zelo zanimiva tema. Namre~, mnogokrat sli{imo nasprotujo~a si mnenja o tem, kako mora izgledati ra~unalni{ko dolo~anje osi ceste. Kaj menite o trasiranju osi s programom Plateia?

Podobnik: Dolo~anje osi s progra-mom PLATEIA je danes popolnoma razvidno in transparentno. Pri ra~u-nih osi bi bilo sicer dobro, da bi lahko imeli za rezultat vedno okro-gle vrednosti parametrov prehodnic in radijev. To bi olaj{alo delo izvajal-cu gradnje, saj oni nimajo vse te ra~unalni{ke opreme pri sebi. Mi delamo profile na 20 m. Mnogokrat pa izvajalca zanimajo {e dodatne, vmesne vrednosti koordinat. Za ok-rogle vrednosti obstajajo tabele, ki jih imajo izvajalci. Tako potem pri-hajajo k nam in nas prosijo, da jim izpi{emo dolo~ene podatke. V vsej tej ~asovni stiski pa nam to ni v{e~.

Dimensio: Na PA imate trenutno devet grafi~nih delovnih postaj z operacijskim sistemom Windows NT 4.0, AutoCAD-om Release 14, s programsko opremo PLATEIA 4.0, povezanih v lokalno ra~unalni{ko mre`o, katere srce je Windows NT server in zmogljivi ink-jet risalnik. Kako ocenjujete uporabo in izrabo programa PLATEIA pri vas?

Podobnik: Izkori{~enost je ve~ja, kot sem mislil, da bo. Je takoreko~ maksimalna. Tako se `e na risalniku "drenamo", ker ima ta premajhno zmogljivost. Mo`nosti Plateie izko-

da je "sistem na klju~", kakr{nega je CGS postavil pri vas, dobra re{itev?

Podobnik: Na~eloma je strojno opremo mo`no kupovati pri enem dobavitelju in programsko opremo pri drugem. Ali pa vse pri enem. Mo`ni sta obe varianti. Moram pa re~i, da se projektanti ne spoznamo toliko na ra~unalni{tvo. Ko pride do te`av, ne moremo oceniti, ali izvira-jo iz ra~unalnika ali programa. La`je je zavrteti telefon in povedati za te probleme svojemu dobavitelju. ^e ta obvladuje oba segmenta, hardver in softver, bo najverjetneje na{el primerno re{itev. Na{ problem je , da smo stalno v ~asovni stiski. Za nas ne bi bilo ni~ bistveno cenej{e, ~e bi se {li pogajanja z raznimi dobavitelji.

Dimensio: Kako poteka komunikacija med projektanti, ki sodelujejo pri pro-jektu znotraj ali zunaj podjetja? Kako poteka prenos podatkov in informacij? Ali se pri tem izkori{~ajo mo`nosti povezave v lokalno ra~unalni{ko mre`o ali celo Interneta?

Podobnik: Brez lokalne ra~unalni{ke mre`e ne bi mogli ve~ delati. To je prva ugotovitev. Drugo je prenos podatkov med razli~nimi projektant-skimi organizacijami, kjer je nivo opremljenosti {e zelo razli~en. [e vedno se dogaja, da prihajajo k nam z disketami in je potrebno podatke kopirati in izgubljati ~as. Taka stvar nas `e moti. Dosti bolj elegantno je skopirati podatke na CGS-ov Inter-net FTP server, od koder jih lahko vsakdo dose`e in kopira. Lokalna mre`a pride do izraza v kasnej{ih fazah projektne dokumentacije, ko se obdelava projekta razdeli na ve~ obdelovalcev. V idejni fazi sta potrebna dva ali trije. Kasneje je

ri{~amo kar dobro. Manj pa vse mo`nosti, ki jih daje AutoCAD. Nih~e nima ~asa za u~enje. V~asih je potrebno pogledati AutoCAD-ov priro~nik, da re{i{ problem.

Dimensio: Ali {e kaj od projektne doku-mentacije izdelate "pe{" - na roko?

Podobnik: Na roko se nari{e {e tisto, kar ostaja iz prej{njih ~asov. Probleme imamo na primer s pro-metno opremo na vzhodni obvozni-ci, ker tam niso vse podloge nareje-ne z ra~unalnikom.

Dimensio: Koliko je potrebno risbe, ki nastanejo s programom PLATEIA, do-datno obdelati v programu AutoCAD?

Podobnik: ^im bolj gremo z izdela-vo projekta proti detajlom, tem ve~ AutoCAD ukazov uporabljamo. Na primer: za idejni projekt se pre~ne profile lahko obdela prakti~no avto-mati~no, v kasnej{ih fazah pa je potrebno obdelovanje z AutoCAD-om. Posebej pomembna je uporaba programa AutoCAD pri projektiranju kri`i{~.

Dimensio: Kje se danes projektant naj-bolj zamudi ob projektiranju z ra~unal-nikom, ~e izvzamemo pridobivanje po-datkov, za kar vemo, da vedno vzame veliko ~asa?

Podobnik: Najve~ ~asa se porabi za to, da se potegne situativni in vi{inski potek trase. To je tisti del procesa projektiranja, ko {e ne ve{, kaj bo pri{lo ven. Tu je potrebnih tistih osem let izku{enj.

Dimensio: Ali CGS pri vas izpolnjuje obljube tako v smislu programske kot

se da mre`o lepo izkori{~ati.

Dimensio: Kje vidite najve~je potenciale in mo`nosti za izbolj{anje programske opreme PLATEIA za projektiranje cest v bodo~nosti?

Podobnik: Kri`i{~a v programu Pla-teia {e niso tako dodelana, kakor so dodelani ostali segmenti. Tu je mo-go~ najve~ji korak naprej. Geometri-ja kri`i{~ je zelo zamotana. Druge dopolnitve bi se lahko nana{ale na {e ve~jo transparentnost in ve~jo hitrost programa. V nadaljnjem raz-voju bi bila zanimiva povezava s specialno programsko opremo, ki prihaja danes na tr`i{~e. Ta je bila v~asih narejena le za voja{ke name-ne. Na primer paket CFD za fluide. Pri cesti prihaja do interakcije vode in vetra. Nekaj se je na tem `e dela-lo v Sloveniji, ko se je izdelala simu-lacija burje v Vipavski dolini. Land-sat satelitski podatki o terenu so bili osnova za izra~une. To je potem kompleksno projektiranje avtocest.

Dimensio: Kaj pa 3D modeliranje in vizualizacija cest?

Podobnik: Pri vizualizaciji in 3D prikazih je pomembno vklju~evanje avionskih posnetkov ali posnetkov videokamere v digitalni model re-liefa. Ra~unalni{ki 3D modeli brez `ivih posnetkov niso bili nikoli do-bro sprejeti. Tu je potrebna special-na programska oprema, ki sicer `e obstaja tudi v Sloveniji.

Dimensio: Ali se nameravate v prihod-njih letih s svojim delom udejstvovati tudi na drugih podro~jih projektiranja ali celo zunaj slovenskih meja?

Podobnik: Kar se ti~e drugih podro-~ij projektiranja, je tako, da tako v svetu kot pri nas velja neka speciali-zacija. Zelo te`ko je dobiti nove ljudi, ki bi obvladovali kako drugo podro~je projektiranja. Po kon~a-nem avtocestnem programu bo zagotovo veliko dela na podro~ju rekonstrukcije in obnove obstoje~e cestne mre`e.Za nastop v tujini so gotovo najbolj vpra{ljive reference. Sicer po tehno-logiji in znanju ne zaostajamo, pa tudi dra`ji nismo od tujih projek-tantskih podjetij. Pogoj za prodor v tujino je, da se sodelovanje z banka-mi izbolj{a, da te ne bi ve~ gledale na projektante kot na rizi~na podje-tja. Tudi dr`ava bi morala pomagati doma~im projektantom pri prodoru na tuji trg.

Dimensio: Zahvaljujemo se Vam za ta pogovor in Vam `elimo {e veliko uspehov v prihodnosti!

RAZMI[LJANJA

DIMENSIO 10

CADD operaterji (niso risarji)Prva naloga CADD operaterjev ali obdelo-valcev projekta je izdelava dokumentacije (inteligentnih risb) s pomo~jo delovne po-staje in CADD programske opreme. CADD operater vna{a na~rt v ra~unalnik, ga popravlja in skrbi, da je stalno usklajen s teko~o fazo projekta.

Dana{nji CADD sistemi so mnogo enostav-nej{i za u~enje in prijaznej{i za delo kot luknjanje kartic v nedavni preteklosti. Iz pri-pomo~ka za risanje (nadomestka risalne table) so se razvili v mo~no orodje za obli-kovanje in projektiranje. Za obvladovanje nalog CADD operaterja je potrebno poznavanje postopkov projektiranja in uspe{no obv ladovanje , poznavanje CADD programske opreme.Uvajanje in u~enje uporabe CADD pro-gramske opreme je postopen in dolgotra-jen proces. Prvih nekaj mesecev treninga zadostuje za osnovno izobrazbo. Za u~in-kovito rast produktivnosti je nujna motiva-cija CADD operaterjev, da se tudi sami izobra`ujejo o vidikih uporabe CADD siste-ma.

Naloge CADD operaterja so :1. vnos elementov risbe ali na~rta v ra~u-

nalnik;2. dobro poznavanje CADD sistema;3. poznavanje CADD standardov za izde-

lavo dokumentacije;4. razumevanje izdelanih risb in na~rtov;5. usklajevanje s proizvodnim manager-

jem / projektnim koordinatorjem stanja izdelave na~rtov in re{evanje nejasnosti ter pomanjkljivosti;

6. prikaz stanja obdelave projekta proiz-vodnemu managerju / projektnemu koordinatorju;

7. izris kontrolnih risb, kon~nih na~rtov in izdelava poro~il;

8. sodelovanje na sestankih projektne skupine.

^eprav prva naloga CADD operaterja ostaja izdelava projektne dokumentacije, se na~ini dela s CADD sistemom mo~no razlikujejo od ro~ne izdelave na~rtov. Risar za risalno desko mora biti seznanjen le s tistimi strokovnimi ve{~inami, ki mu zado-stujejo za izdelavo kon~nega izdelka. Delo s CADD sistemom pa zahteva poznavanje, kako dani sistem ~im bolje izkoristiti.

Zna~ilno je, da se del odgovornosti vodje projekta (ki so mu dobro poznane le ro~ne metode) prena{a na CADD operaterja, to pa so predvsem organizacija inteligentne risbe, osnovnih gradnikov, blokov, risalnih ravnin, simbolov, datotek in zapisov. CADD operater ima po novem eno izmed vodilnih vlog v projektnem teamu. Uspe{nost pro-jekta je v veliki meri odvisna prav od njega. Trikrat ali ve~krat pospe{ena izdelava doku-mentacije zahteva visoko umsko koncen-tracijo in visoko stopnjo mentalne stabilno-sti. Med novimi CADD operaterji se prav kmalu izka`e, kdo je posebej nadarjen in inventiven. Takim je potrebno omogo~it i napredovanje v v loge projektnih koordina-torjev.

Na vrsti je `e tretji del ~lanka, prva dva dela sta bila objavljena v zadnjih dveh

{tevilkah Dimensia. Veseli nas, da se je kar nekaj bralcev obrnilo na nas in ̀ elelo

dobiti ~lanek v celoti, kar ka`e, da je tema vzdr`evanja CAD sistemov v

slovenskih podjetjih aktualna.

Trikrat ali ve~krat pospe{ena izdelava doku-mentacije zahteva visoko umsko koncen-tracijo in visoko stopnjo mentalne stabilno-sti. Med novimi CADD operaterji se prav kmalu izka`e, kdo je posebej nadarjen in inventiven. Takim je potrebno omogo~it i napredovanje v v loge projektnih koordina-torjev.

Delovni ~as operaterjaNerealno je pri~akovati, da bo CADD operater presedel celih 8 ur za delovno postajo. ̂ eprav je izdelava dokumentacije s CADD trikrat ali {tirikrat hitrej{a od klasi-~nih na~inov, pa traja kontrola izdelkov enako dolgo kot prej. Organizacija dela in planiranje terjata celo ve~ ~asa. V najbolj-{em primeru bo CADD operater zasedal delovno postajo 50 do 60 % svojega delovnega ~asa, ostali ~as pa bo namenjen pripravi dela za naprej, preverjanju in kontroli izdelkov ter usklajevanju z ostalimi ~lani projektne skupine.

Nekaj operaterjevega delovnega ~asa moramo predvideti za raziskovanje in preizku{anje novih tehnik in mo`nosti izkori{~anja CADD sistema. Raz{irjanje znanja in ve{~ine uporabe CADD traja v resnici kar nekaj let. Eksperimentiranje je potrebno za odkrivanje novih, bolj uspe{-nih metod vnosa in obdelave podatkov. Rezultat so enostavnej{i in u~inkovitej{i postopki. Tako dodatno delo mora biti nagrajeno.

Pomo~nik za vnos podatkovPopolnoma nova oseba, ki se pojavlja z uvajanjem ra~unalnikov v projektiranje, je pomo~nik ali pomo~nica za vnos podat-kov. V ~asu izdelave projekta se pojavljajo dela, za katera je potrebno le na~elno poznavanje problematike izdelave pro-jekta, zato lahko uporabimo nekoga, ki nima niti strokovnega niti risarskega (obdelovalskega) predznanja. Naloge, ki jih lahko opravlja pomo~nik za vnos podatkov, so :

1. vnos podatkov za izdelavo situacij ali postavitev Geografskega Informacijske-ga Sistema (GIS) : geodetskih podatkov o terenu, objektih, vodotokih, cestah, kulturnih mejah, komunalnih vodih;

2. vnos notranje opreme v arhitekturne na~rte;

3. izdelava popisov, izvle~kov iz na~rta;4. vnos tekstov ali podatkov v datoteke;5. vnos zapisnikov sestankov in usklaje-

vanj;6. izdelava in dopolnitve knji`nic

simbolov ali datotek;7. upravljanje z risalnikom;8. skrb za CADD potro{ni material, papir,

konice, tu{e.

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov

Vodja projektaPove~ana produktivnost projektnega teama vpliva tudi na delo vodje projekta. Planiranje in kontrola kvalitete projek-ta, vodenega na CADD sistemu, zahtevata ve~jo pozor-nost kot klasi~na obdelava projekta. Vodja projekta mora odslej postavljati odlo~itve trikrat hitreje. Sledi, da bo tudi stranka imela precej ve~ pregledovanja v istem ~asu in lahko se zgodi, da bo njen odzivni ~as postal mote~i faktor v nemoteni izdelavi projekta. Poleg tega vodja projekta odslej ne bo mogel ve~ vsko~iti in pomagati svojim obdelovalcem; uporaba CADD sistema zahteva vsakodnevno vajo.

Spremembe projekta so kot nala{~ za CADD. To je sicer res, problem pa je tempo sprememb. Izku{nje ka`ejo, da CADD obdelovalec porabi okoli 75% svojega ~asa ravno za vnos po-pravkov projekta, kar je ve~ kot pri ro~nem risanju. Obi~ajno je to posledica slabe koordinacije med udele`enci projektnega teama.

Te`ave v uporabi CADD sistemov izvirajo iz njihovih pomanjkljivosti. S~asoma bodo programi prijaznej{i, enostavnej-{i, la`je dojemljivi. [tevilo ljudi, ki dobro poznajo CADD, se vsak dan {iri. Nekdanji CADD operaterji napredu-jejo po hierarhi~ni lestvici p rot i vodi l -n im arh i tek tom, in`enirjem. Dana{-njo fazo uporabe CADD sistemov lahko smatramo kot prehod v upora-bo zrelih CADD sistemov.

Oblikovalec - designerVloga oblikovalcev, ki je bila doslej poznana predvsem med arhitekti, do`ivlja danes velik izziv. CADD pri-na{a oblikovalcem neslutene mo`-nosti :

+Prenos 3D modelov iz CADD sistema v programe za fotoreali-sti~ne barvne posnetke, barvne { tudi je , in ter ie r i , { tudi j svetlobe, osvetljenosti, izgub toplote.+Izdelava animacij, sprehod skozi objekt, poleg ali nad njim, snema-nje animacij na video t rak , kombi-naci ja z ` ivo posnetimi video podlo-gami.+Tedenski trud, neko~ potreben za izdelavo ene perspektivne slike, je z izdelavo 3D modela danes popla~an z deset, dvajset ali {e ve~ razli~nimi perspektivnimi slikami.+T e s t i r a n j e , p r e v e r j a n j e oblikovalskih re-{itev. Preverjanje interference objektov.

Danes se {e zdi, kot da je izkori{~anje takih mo`nosti nepotrebno. Vendar se `e pojavljajo skupine projektantov, ki redno vklju~ujejo take mo`nosti, ki gotovo b i s t v e n o v p l i v a j o n a o d l o ~ i t v e investitorjev. Tu pa se `e za~enja psihologija.

M A T J A @ [ A J N

PREDSTAVLJAMO

11 DIMENSIO

tistem ra~unalniku, ki ima klju~. Zato pa obstaja posebna in{ta-lacija AutoCAD-a s tako imeno-vano mre`no za{~ito oz. plavajo-~o licenco. V mre`o imamo povezanih pet delovnih postaj in tri kupljene licence. AutoCAD in{taliramo na vseh pet ra~unalnikov. Hhkrati bomo lahko pognali AutoCAD samo na treh postajah. Tudi ~e bomo

Autodesk, ki sporo~i geslo za odpiranje toliko licenc, kolikor smo jih kupili. ^e se mre`na kartica pokvari, jo moramo poslati na Autodesk, od koder potem dobimo licenco za zame-njano mre`no kartico. To je {e eden od razlogov, zakaj mora imeti mre`a server, saj je na serverju obi~ajno vgrajena bolj{a mre`na kartica, za katero obstaja manj{a mo`nost, da se bo pokvarila.

In {e zadnja slabost. Kot mre`ni protokol moramo uporabljati TCP/IP protokol. To je protokol, na katerem je zasnovano celot-no omre`je Internet in je za vzpostavitev in vzdr`evanje kompliciran. Precej pa nam

refov. Pa si oglejmo primer uporabe. Arhitekt nari{e tloris zgradbe. Projektant strojnih in{talacij vklju~i to risbo kot zunanjo referenco v svoj na~rt kot podlogo. Projektant elektro in{talacij uporabi isto podlogo kot zunanjo referenco. Arhitekt za notranjo opremo prav tako. Mo`na pa je tudi slede~a kom-binacija: projektant elektroin-{talacij vzame kot podlogo risbo projektanta notranje opreme, v kateri je zunanja referenca tlori-sa, saj je v R14 dopustno imeti v zunanjo referenco vklju~ene tudi druge zunanje reference. ^e arhitekt spremeni tloris, imajo vsi projektanti ob naslednjem odpiranju ali osve`evanu zuna-njih referenc spremenjen tloris, kar je glavna pridobitev tak{ne-ga na~ina dela.

Pomudimo se {e pri mre`nih licencah in mre`nem AutoCAD-u. Velikokrat gre za zmotno predstavo uporabnikov, da bodo lahko, ~e bodo ra~unalnik, na katerem je in{taliran AutoCAD, povezali v mre`o z drugimi ra~u-nalniki, tudi na teh ra~unalnikih poganjali AutoCAD. `al je resni-ca ta, da {tevilo in{taliranih AutoCAD-ov ni z ni~emer ome-jeno. AutoCAD je za{~iten s klju~em in deluje samo na

Po obsegu delimo mre`e na lo-kalne (LAN local area network) in globalne (WAN wide area networking - Internet). Lokalne mre`e pa na mre`e s serverjem in mre`e brez serverja oz. vsak z vsakim (peer to peer). Ti dve mre`i se razlikujeta predvsem po na~inu administriranja oz. nadzora mre`e. Kadar imamo mre`o s serverjem, imamo na serverju bazo vseh uporabnikov in ra~unalnikov. Pri mre`i vsak z vsakim pa imamo na vsakem ra~unalniku bazo uporabnikov. Mre`a vsak z vsakim je prepro-sta, ~e nimamo ve~ kot 5 ra~u-nalnikov. Z vsakim dodanim ra~unalnikom pa se administri-ranje mre`e komplicira.

Primer izkori{~anja AutoCAD ukazov na mre`i je uporaba

AutoCAD R14 in lokalne ra~unalni{ke

Ra~unalni{ke mre`e postajajo iz dneva v dan bolj doma~e in prisotne na vsakem na{em koraku. Veliko revolucijo na podro~ju mre` je pomenil izid Microsoft Windows for

Workgroups 3.11. Prvi~ v zgodovini ra~unalni{tva so postale mre`e enostavne. Omogo~ile so tisto, kar so uporabniki najbolj potrebovali, to je hitro izmenjavo podatkov in

deljenje tiskalnikov in risalnikov po mre`i. Uspe{no so nadomestile "freesbie net" ali v prevodu podajanje disket med uporabniki.

na eni postaji pognali ve~ AutoCAD-ov, bomo porabili samo eno licenco, saj se licenca {teje na postajo.

Mre`no licenciranje ima kar nekaj prednosti, seveda pa tudi slabosti. Za~nimo pri prednos-tih. Velika prednost je ta, da odpade nadle`no pretikanje

klju~ev z ra~unalnika na ra~u-nalnik. Pri mre`ni in{talaciji se izognemo bojazni, da nam ukradejo klju~.

Sedaj pa k slabostim. Prva sla-bost je v tem, da je smiselna in{talacija mre`nega klju~a samo v mre`i s serverjem. V mre`o "vsak z vsakim" je sicer mo`no in{talirati tak klju~, vendar tak{no in{talacijo iz ve~ razlogov odsvetujem. Problem je namre~ v tem, da mora na enem od ra~unalnikov stalno te~i program za dodeljevanje mre`nih licenc ali na kratko ADLM (Autodesk Licence Mana-ger). Ta ponavadi te~e na ser-verju, ki je vedno pri`gan. ^e je ADLM pognan na lokalni postaji in ~e uporabnik preneha z delom ali pa resetira ra~unalnik, onemogo~i delo vsem, ki delajo z mre`no licenco.

Naslednja te`ava je, da mre`ni klju~ kot fizi~na naprava ne obstaja, pa~ pa se ADLM zve`e s {tevilko mre`ne kartice. Vsaka mre`na kartica ima svojo {tevil-ko, za katero ne obstaja verjet-nost, da bi bila podvojena. Ko in{taliramo mre`no licenco, nam program za odpiranje licenc na podlagi mre`ne kartice izpi{e kodo. To po{ljemo na

olaj{a vzdr`evanje server, ki ima dodana orodja za nastavitve parametrov TCP/IP protokola za celotno omre`je na enem mestu. In {e zadnja omejitev. ADLM te~e samo na operacij-skih sistemih Windows95, Windows NT in na Windows NT Serverju.

Za konec pa omenimo {e mo`-nost povezovanja AutoCAD-a v Internet in poseben Autodeskov format dwf. Gre za to, da lahko tako shranjene risbe vklju~imo na Internet spletne strani. Sedaj namre~ vsi in vse hiti na Inter-net. Pravo uporabnost in apli-kativnost vseh mo`nosti, ki se nam ponujajo, pa bo {e prinesel ~as.

A N D R E J S U H A D O L C

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 12

V za~etku meseca marca 98 je iz Autodesk-a pri{la

novica, da je na voljo t.i. "preview" verzija

programa Visual LISP, ki je namenjen razvoju programov za AutoCAD v programskem jeziku AutoLISP. Do sedaj s(m)o razvijalci

programov za AutoCAD, ki so napisani v jeziku AutoLISP, uporabljali razli~ne urejevalnike (Notepad, Winedit, Vital LISP, ...), vendar

uradnega urejevalnika (editorja) s strani Autodesk-a do sedaj {e ni bilo. Visual LISP se je razvil iz programa Vital LISP, saj je

Autodesk kupil firmo Basys Software in s tem tudi njihov produkt.

Visual LISP za AutoCAD Release 14

Kaj je Visual LISP

Visual LISP je razvojno okolje za razvoj programov, ki te~ejo v AutoCAD-u in so napisani v pro-gramskem jeziku AutoLISP. Ses-tavljata ga urejevalnik in pro-gramski vmesnik za AutoLISP. Prednosti pred obi~ajnim Auto-LISP-om so predvsem: pove~a-na funkcionalnost, hitrej{e de-lovanje in pa razvojno okolje, ki je primerljivo z razvojnimi okolji Visual C++ in Visual Basic.

Kaj Visual LISP omogo~a in v ~em je bolj{i od AutoLISP-a

1. Urejevalnik za Auto LISPKo Visual LISP po`enemo, se poleg AutoCAD-ovega prika`e novo okno, ki je urejevalnik za pisanje programov v AutoLISP-u. Novi urejevalnik omogo~a predvsem naslednje: +prikazovanje izvorne kode v barvah,+iskanje napak v izvorni kodi (debugger),+preverjanje pravilnosti sintakse (spremenljivke, oklepaji),+samodejno formatiranje kode,+izvrednotenje ozna~enega dela kode,+hiter pregled podatkov o vseh grafi~nih in negrafi~nih objek-tih, ki so shranjeni v risbi,+in {e precej drobnih, a zelo uporabnih dodatkov.

2. Nove AutoLISP-ove funkcijeDodane so nove funkcije, ki bistveno pove~ujejo uporabnost AutoLISP-a:+funkcije za manipulacijo z ActiveX objekti,+funkcije za upravljanje z reaktorji,+funkcije za kopiranje, brisanje, preimenovanje, .... datotek,+nekaj novih funkcij za delo z listami, stringi, sortiranje.

3. Izdelava ARX programovEna izmed glavnih pridobitev Visual LISP-a je, da lahko

programe, napisane v AutoLISP-u, prevedemo v ARX in VLX binarno kodo (VLX je prevedeni Visual LISP). Visual LISP programi, prevedeni kot ARX, po zgotovilih proizvajalca delujejo od 3- do 10-krat hitreje od obi~ajnih AutoLISP-ovih programov, poleg tega pa so za{~iteni pred kopiranjem intelektualne lastnine.

4. KompatibilnostVisual LISP popolnoma podpira AutoLISP; tudi programe, ki so bili napisani za starej{e verzije AutoCAD-a, lahko brez omejitev poganjamo z Visual LISP-om, vendar deluje le z AutoCAD-om verzije 14.

A N D R E J K O G O V [ E K

Sklep

Visual LISP je mo~no razvojno okolje, saj nam predvsem eno-stavna uporaba reaktorjev in ActiveX objektov odpira povsem nove mo`nosti za izdelovanje dobrih in u~inkovitih programov.

Visual Basic v AutoCAD-u Release 14.01Naj samo na kratko omenimo, da prihaja verzija programa AutoCAD Release 14.01, ki ima `e vgrajen vmesnik Active-X in programski vmesnik Visual Basic za aplikacije. AutoCAD Release 14.01 omogo~a, da svoje programe pi{emo v programskem jeziku Microsoft Visual Basic (VB) ali v Visual Basic okolju, ki je integrirano v AutoCAD (VBA). Razlika med VB in VBA je v tem, da so VB prevedeni programi s standardnim Microsoftovim Visual Basicom, VBA pa je interpreter, vgrajenv AutoCAD Release 14.01, vendar precej hitrej{i kakor VB. Oba programska vmesnika sta za nas velika pridobitev, saj bomo lahko s pomo~jo MFC oken in Windows objektov naredili programe veliko hitreje, kot je bilo to do sedaj mogo~e v C-ju ali LISP-u. Prvi AutoCAD Visual Basic programi so v CGS-u `e v izdelavi...

Kaj so "reaktorji"Reaktorji so objekti, ki reagirajo na dolo-~ene dogodke znotraj programa Auto-CAD. Reaktor pripnemo na dolo~en objekt in vsakokrat, ko se z njim kaj zgodi, reaktor prestre`e sporo~ilo, ki ga po{lje AutoCAD in spro`i ustrezno funk-cijo. V AutoCAD-u obstaja ve~ razli~nih tipov reaktorjev, ki reagirajo na razli~ne dogodke (odpiranje in shranjevanje ris-be, dodajanje, brisanje, urejanje elemen-tov v risbi, za~etek in konec ukaza ...).Primer: V risbi imamo linijo in na njej tekst, ki predstavlja dol`ino le-te. Na lini-jo in tekst pripnemo reaktor. Kadar linijo premaknemo oz. spremenimo njeno dol-`ino, reaktor spro`i funkcijo, ki stari tekst popravi tako, da se nahaja na pravem mestu in da vsebina teksta predstavlja dol`ino linije.

Reaktorji so v nekaterih ukazih ̀ e vgraje-ni v programe CANALIS 4.0 in PLATEIA 5.0.

PREDSTAVLJAMO

13 DIMENSIO

Prvi primer je enostaven in je zahteva zajem podatkov in izvedbo poligonske topologije. Drugi je primer uporabe dveh razli~nih topologij. Prva je izde-lana v ARC Infu (UNIX Cover) vektorizirani zemlji{ki kataster, opremljen z razli~nimi atributi in z zunanjo bazo podatkov. Druga topologija je izdelana v AutoCAD MAP-u. Rezultat je tretja topologija, ki je rezultat prekrivanja.

S podjetjem PUH d.d. - Podjetje za urejanje hudournikov - smo izdelali topologijo, ki ponazarja obmo~ja terena z enakim naklo-nom. Podloge so bile ro~no obdelane z barvicami. Vsaka barva je pomenila obmo~je enakega naklona. Skenirali smo v sivinah. Kot zanimivost naj povem, da so tak{ni skenogrami veliki po 80MB. Razpa~ili in vektorizirali smo jih s pomo~jo RX Vectorja za R13 (Slika 1).

Primer 1:

AutoCAD MAP 2 postaja vedno bolj popularno orodje na trgu. Zaradi ugodnega

razmerja cena/uporabnost je tudi vedno ve~ projektov izvedenih z AutoCAD MAP

2. V podjetju CGS nudimo uslugo nastavljanja projektov in izdelavo dela

projektne naloge. Prikazujemo dva primera uporabe z razli~nih podro~ij.

AutoCAD MAP 2.0 v praksiI G O R D I M N I K

Primer 2:

S@ Projektivno podjetje d.d., g. Slavko Pe~nik je izdelal presek topologij. Prva je bila izdelana v ARC Infu (UNIX), druga v Auto-CAD MAP-u. Rezultat je tretja topologija, ki vsebuje vse infor-macije iz vhodnih podatkovnih topologij. Informacije so shra-njene v DWG sliki in se lahko po `elji izvozijo v poljubno zunanjo bazo podatkov.

Slika 4 predstavlja vse topolo-gije, obe vhodni in rezultantno. Na levi strani je v ~rni barvi ARC Info cover topologija, rde~a barva pomeni AutoCAD MAP 2 topologijo. Rezultantna topolo-gija je zaradi bolj{e pregledno-sti prikazana na desni strani.

Slika 1: Skenogram

Slika 2 Vektorizirana slika

Slika 3: Kon~ni rezultat

Podatke smo zajemali tako, da smo po kon~ani vektorizaciji kontur razli~nih barv izrisali me-je na tiskalnik na prozorno foli-jo. Zatem je operater polo`il prozorno folijo preko original-nega na~rta in s pomo~jo barvne lestvice nanjo napisal pripadajo~o {tevilko le-te. Tak{no folijo smo ponovno skenirali, razpa~ili in povektori-zirali. Tako smo dobili oba potrebna gradnika topologije - povezave in centroide. Od tu naprej je izdelava topologije enostavna. ~i{~enju slike se seveda ne da izogniti, vendar se ob primernih napotkih, kako podatke zajemati, tudi ~as, potreben za ~i{~enje, skraj{a.

Slika 4

NIZKOGRADNJE

DIMENSIO 14

M A T J A @ [ A J N

Plateia 5.0 – zgodba o uspehu?

Splo{no o razvoju programa PLATEIARazvoj tako obse`nega in kom-pleksnega programa, kot je to postal PLATEIA, zahteva natan-~ne cilje, specifikacije, dobro organizacijo in vodenje projekta ter seveda usposobljeno ekipo, ki bo tehnolo{ko in ~asovno kos zastavljenim nalogam. Nova verzija programa PLATEIA je potrebna vsaj iz dveh razlogov. Ob uporabi obstoje~ega progra-ma PLATEIA so na{i uporabniki in tudi mi sami pri{li do mnogih idej, kako bi se dalo program aplikativno raz{iriti in izbolj{ati. Pri tem so neprecenljive vred-nosti specifikacije, `elje in pri-pombe, ki jih dobivamo od vseh uporabnikov, tako doma kot v tujini. Predvsem smo veseli, da so veliko idej prispevali na{i uporabniki iz Avstrije in Nem~i-je. `e ve~krat smo omenjali njihovo pedantnost in vestnost. Rezultat so obse`ni spiski `elja in pripomb, ki so nam osnovno vodilo aplikativnega razvoja v smislu cestne stroke.

Tehnolo{ki razvoj ra~unalni{kih tehnologij gre svojo pot naprej in PLATEIA mora odra`ati sodobne trende in tehnologije dana{njih dni. Tu je operacijski sistem Windows NT, sodobne komunikacije, tu je AutoCAD R14, ki prina{a programerjem nove mo`nosti za razvoj progra-mov. Tu je objektna tehnologija, ki po~asi, a vztrajno prodira tudi v segment CAD programov.

Tehnolo{ki cilji razvoja programa PLATEIA 5.0Nova PLATEIA mora kljub mno-gim novostim ostati enostavna za u~enje in uporabo. {e ve~, kljub ve~ji programski kom-pleksnosti mora biti {e bolj pre-prosta in jasna. Na primer, ukazi v menujih si morajo kar se da logi~no slediti. Dialogna okna morajo biti ~ista in pregledna. Nepotrebne nastavitve ne sme-jo obremenjevati uporabnika.

Lansiranje nove verzije programa PLATEIA 5.0 bo za nas prav gotovo dogodek leta. Za izdelavo programa, priro~nikov, embala`e in prospektov ter za prevod v 7 jezikov smo porabiliskoraj 5.000 programerskih ur. ^akajo pa nas predstavitve v vsaj desetih evropskih dr`avah, prav tako seminarji za {tevilne zastopnike. Omeniti moramo {e nadgraditev nekaj sto licenc obstoje~ih verzij programa Plateia 5.0.

[e vedno pa moramo uporabni-ku dati vse mo`nosti, da bo svoj projekt izdelal tako, kot si to sam `eli. Tok podatkov mora biti bolje razviden. Posebej se je potrebno osredoto~iti na re{evanje tistih problemov, kjer se danes porabi preve~ ~asa. Tak primer je obdelava pre~nih profilov ali samodejno izrisova-nje posameznih pre~nih profilov

SPLO[NOVsaka risba in vsaka tekstovna datoteka v programu PLATEIA 5.0 pripada dolo~e-nemu projektu. Pro-jekt ima svoje ime in opis. V okviru projekta dolo~amo standard izra~una in standard izgleda na~rtov. Dolo~amo lahko delovno pod-ro~je, kamor se po-datki shranjujejo. S preprostimi ukazi hitro najdemo ust-rezno risbo ali tekstovno datoteko.Funkcije za iniciali-zacijo risbe ni ve~. Namesto tega se sproti odpirajo po-trebne risalne ravni-ne. Risalne ravnine imajo v svojem ime-nu t.i. predpono, iz katere je razvidno, kateremu modulu pripada (npr. PS_XXX za Plateia Situacija). Vhodno-izhodne tekstovne datoteke vsebujejo sekcije, kjer lahko zapisujemo posa-mezne skupine po-

neke osi ali osi, ki dolo~ajo priklju~ne ceste, deviacije in podobno, v eno samo datoteko OS, kjer je ime sekcije hkrati tudi ime osi. Vgrajen je popolnej-{i nadzor nad nasta-vitvami v progra-mu. V posameznih dialognih oknih na-stavljamo le najpo-membnej{e para-metre. Skozi pose-ben ukaz lahko do-lo~amo vse ostale podrobnosti, kot so {tevilo decimalk, vi-{ina besedila, na~in izpisa, barva ele-mentov ipd.

Glavna novost so nove to~ke in nove povezave. Uporab-nik lahko zelo pre-prosto dolo~i novi tip to~ke s poljubni-mi atributi (npr. {tevilka ja{ka, opis ja{ka, vi{ina terena, pokrova in dna ja{-ka, tip ja{ka itd.). Vgrajene so zmoglji-ve funkcije za hitro iskanje to~k po raz-li~nih

SITUACIJA

bute. Dolo~imo lah-ko tip povezave (na primer kanalizacij-ska cev), ki vsebuje poljubne parametre (tip prereza, pre-mer, material, hitrost vode v cevi itd.). Iskanje lahko izvajamo tudi nad povezavami. Vse funkcije v modulu Situacija so dopol-njene v smislu izko-ri{~anja funkcional-nosti novih to~k in povezav. Vgrajene knji`nice to~kovnih TTN in KKN znakov lahko uporabnik po-ljubno dopolnjuje s svojimi simboli. Do-polnjeni tip datote-ke XYZ omogo~a hkratno risanje to~k in povezav.

Vgrajen je t.i. upra-vljalec osi, s katerim lahko manipuliramo z razli~nimi osmi v risbi. Pomo`ni ele-

OSI

menti osi so dopol-njeni s {tevilnimi novimi mo`nostmi in kombinacijami, ki omogo~ajo re{eva-nje zapletenih geo-metrijskih nalog, ki se pojavljajo pred-vsem v `elezni~arski stroki. Ozna~be za horizontalne ele-mente so izdatno dopolnjene, dodane so ozna~be vertikal-nih elementov v situaciji (vertikalni lomi - zaokro`itve, vzdol`ni padci, pre-~ni skloni). Izbolj{a-no je risanje bre`in vkopov in nasipov.

Najve~je so spre-membe v oblikov-nem smislu. Izgled na~rtov vzdol`nih profilov je bistveno lep{i in preglednej-{i. Izris na~rtov na risalnikih je zaradi barvne usklajenosti elementov na~rta

VZDOL@NI PROFILI

nih zaokro`itev. Prav tako so dode-lani izra~uni pre~nih sklonov in raz{iri-tev. Popolnoma no-ve so funkcije za re-konstrukcije obsto-je~ih cest, kjer pro-gram numeri~no izra~unava optimal-no vi{ino nivelete, nato pa izra~una potrebne koli~ine novega materiala - asfalta in koli~ine posnetega - freza-nega materiala.

Kon~no so pre~ni profili tisti modul, na katerega smo najbolj ponosni. S pomo~jo objektne-ga pristopa k re{e-vanju obdelave pre-~nih profilov smo dosegli izreden na-predek v hitrosti in kvaliteti obdelave na~rtov pre~nih profilov. Osnova za to so objektno za-

PRE^NI PROFILI

mulde, zidovi, zgor-nji in spodnji ustroj in tako dalje. Taka zasnova nam omo-go~a tudi avtomati-zirano planimetrira-nje koli~in, ki je bilo doslej le sen vseh obdelovalcev in risarjev.

Paradna in popolno-ma na novo razvita funkcija so dinami-~ne zavijalne krivu-lje. Na osnovi poda-ne geometrije kri`i-{~a, ceste ali ulice ter podane osi giba-nja vozila ali poda-nega roba obstoje-~e ceste (plo~nika) program izra~una in izri{e vle~ne krivulje za podano vozilo s poljubnim {tevilom prikolic in s poljub-nimi dimenzijami. Poleg tega imamo popolno knji`nico

PROMETNA OPREMA

NIZKOGRADNJE

M A T J A @ [ A J N

Na kratko"Dynamische Schleppkurven"

- prve na prioritetni listi

Dinami~ne zavijalne krivulje so bile `e ve~ kot leto dni visoko na listi `elja za izbolj{anje modula Prometna oprema programa PLATEIA. Kar pol leta {tudija in razvoja je bilo potrebno, da smo izdelali program, s katerim smo kon~no zadovoljni. {e ve~, po primerjavah s konkuren~nimi programi mislimo, da so na{e zavijalne krivulje eden bolj{ih izdelkov te vrste na svetu.

Dinami~ne zavijalne krivulje delujejo v programu PLATEIA 5.0, mo-dul Prometna oprema, lahko pa se instalirajo tudi kot samostojni modul na bazi AutoCAD-a. Omogo~ajo nam preverjanje prevoznosti cest, kri`i{~, mestnih ulic in podobnih povr{in. Ko program po`ene-mo, podamo najprej os gibanja vozila ali obstoje~i rob vozi{~a (rob ceste oz. plo~nika). Nato izberemo vozilo, kjer lahko dolo~imo polju-bne dimenzije osnovnega vozila in neomejeno {tevilo prikolic razli~nih tipov. Nato lahko izrisujemo skrajne mejne krivulje gibanja vozila ali osi koles. Povr{ino, kjer se giblje vozilo, lahko pobarvamo. Izvedemo

na formate papirja A3 ali A4.

PLATEIA 5.0 mora imeti vgraje-ne razli~ne tehni~ne standarde in oblikovne standarde, ki dolo-~ajo izgled na~rtov in pisne do-kumentacije. Tehni~ni standardi pogojujejo izra~une (na primer pre~nih sklonov, raz{iritev), ob-likovni standardi pa dolo~ajo, kako mora izgledati na~rt situa-cije, vzdol`nega profila ali pre~-nih profilov. Tako popolne pod-pore razli~nim tehni~nim stan-dardom za projektiranje cest, kakor ima to PLATEIA 5.0, nima trenutno noben od konkuren-~nih programov. Zato vidimo tu na{o veliko prilo`nost.

Marketin{ki cilji programa PLATEIA 5.0PLATEIA 5.0 ima ambicijo, da postane najbolj uporabljan program za projektiranje cest na osnovi AutoCAD-a v Evropi. Za dosego tega cilja je poleg tehni~ne dovr{enosti programa potrebno vzpostaviti odli~no distribucijsko prodajno mre`o s kvalificiranimi strokovnjaki, ki lahko nudijo hitro in kvalitetno uslugo in pomo~ lokalnim upo-rabnikom. To nalogo opravlja na{generalni distributer, med-narodno podjetje IDEA Ltd., ki za leto{nje leto obljublja {iritev prodajne mre`e v Italijo in na [vedsko.

Glavne novostiPredvideni obseg tega ~lanka je veliko premajhen, da bi lahko vanj vklju~ili vse dopolnitve in spremembe, ki bodo zajete v programu PLATEIA 5.0. Zato na-vajamo le nekaj najbolj pomem-bnih in ra~unamo, da bomo podrobneje o novostih pisali v naslednji {tevilki Dimensia.

Terminski planV ~asu, ko pi{emo 6. {tevilko ~asopisa Dimensio, se razvoj programa PLATEIA 5.0 nagiba v zaklju~no fazo. Res je, da nenehno prihajajo nove `elje in zahteve, vendar `elimo program dokon~ati v leto{njem poletju. V jeseni, to je septembra ali okto-bra, bo program PLATEIA 5.0 na voljo vsem obstoje~im in novim uporabnikom. Hkrati s sloven-sko bo izdelana tudi nem{ka verzija, takoj zatem pa {e angle-{ka, hrva{ka in poljska. Ostale verzije bodo odvisno od tega, kako bodo na{i zastopniki v

svetu uspeli pohiteti s prevo-dom programa v posamezne jezike.

PLATEIA 5.0, sedaj razvita na programu AutoCAD Release 14, bo zagotovo na{la svojo platfor-mo tudi na programu AutoCAD Release 15 (o katerem se si-cer {e ni~ ne govori). ^e upo{tevamo, da bo v letu dni Microsoft izdal ver-zijo 5.0 operacijskega sistema Windows NT, bo {tevil~na usklajenost verzij vseh treh izdel-kov `e skoraj popolna. Upa-mo, da bo Plateina petica res tudi zaslu-`ena.

PLATEIA in postavitev ter vzdr`evanje katastra komunalnih napravPLATEIA, modul Situacija, postaja odli~no orodje za postavitev in vzdr`evanje ra~unalni{ke baze katastra komunalnih naprav. PLATEIA 5.0 ima izdatno izbolj{ane mo`nosti shranjevanja poljubnih podat-kov v to~ke ali linijske objekte. Tako lahko kanalizacijskemu ja{ku in kanalizacijski cevi pripi{emo poljubne atribute. Podobno velja za vo-dovode, plinovode, elektri~no, telefonsko ali kabelsko TV napeljavo.

Pomembno je, da lahko vse podatke za program Situacija pre~itamo iz geodetskih instrumentov in kasneje obdelujemo v programu AutoCAD MAP, ki predstavlja okno v svet raznovrstnih GIS podatkov. AutoCAD MAP zna brati formate programa ArcInfo in omogo~a po-vezavo entitet z zunanjimi bazami podatkov, ko so Oracle ali DBase.

15 DIMENSIO

NIZKOGRADNJE

DIMENSIO 16

Novosti je ve~. Prva od njih je pokazovanje (select) rastrov v RX Vectorju. AutoCAD omogo~a ozna~evanje rastra s pokazova-njem roba rastra, RX Vector pa prepozna pokazan raster tudi, ~e je ta v notranjosti rastra. V pri-meru, da je rastrov pod pokaza-no to~ko ve~, RX Vector prika`e dialogno okno s seznamom vseh rastrov, ki le`ijo pod poka-zano to~ko.

V primerjavi z razli~ico za Auto-CAD R13, verzija RX Vector-ja za AutoCAD R14 ne uporablja ve~ rastrskih ravnin. Raster obrav-navamo kot entiteto in je ena-kovreden liniji, krogu in ostalim AutoCADovim entitetam.

Odpiranje rastrovPri odpiranju rastrov ponuja RX Vector 3.0 ve~ mo`nosti.

Raster se odpira na poljubni risalni ravnini. Risalna ravni-na se lahko izbere iz seznama obstoje~ih risalnih ravnin ali pa se `eljena risalna ravnina ustvari avtomatsko. Barva na novo ustvarjene risalne ravni-ne se postavi na belo (7).

Barva rastra je poljubna in lahko privzema tudi barvo risalne ravnine. To je zelo pomembno zlasti v primerih, ko se sestavljajo geodetske podloge razli~nih vsebin, katere prikazujemo v razli~nih barvah in risalnih ravninah.

Upo{tevana je transparent-nost rastrov.

+

+

+

RX VECTOR 3.0 za AutoCAD Release 14

+

+

Raster je v kombinaciji z da-totekami geopozicije (DAT, RCW in TFW) avtomatsko geopozicioniran v koordinatni sistem. Pri tem se upo{tevajo razli~ni zapisi datotek. DAT datoteka ima opisano osnov-no to~ko (origin) levo spodaj in ozna~uje levi spodnji vogal pike (pixla). Datoteki RCW in TFW imata osnovno to~ko (origin) levo zgoraj, ki ozna~u-je to~no sredino to~ke (pixla).

Dolo~i se lahko nova osnovna to~ka (origin) in neenakome-ren faktor raztezanja po oseh X in Y.

TransformacijeObstajata afina in bilinearna transformacija. Sta osnovni in tudi najve~krat uporabljeni transformaciji.

Nova je transformacija na kri`e (Grid Transformation). Transfor-macija na kri`e je namenjena kartam v merilu 500, 1000, 5000 in ostalim kartam, ki imajo vri-sane geodetske kri`e. Metoda transformacije na kri`e omogo-~a uporabniku, da poka`e ve~ to~k (geodetske kri`e). Ti kri`i tvorijo pravokotnike in v vsakem od njih velja svoja transforma-cijska funkcija. Tako se vsak pra-vokotnik transformira posebej, neodvisno od ostalih. Ta meto-da se uporablja pri kartah, nari-sanih na nekvalitetnih podlo-gah. Transformacija na kri`e zna izpisati napako posameznega

V zadnji {tevilki revije DIMENSIO smo predstavili AutoCAD R14 in mo`nost prikaza in izrisa rastrov. Danes predstavljamo programski paket RX Vector 3.0, program, ki dopolnjuje funkcionalnost rastrov v okolju AutoCAD R14.

na~rte, skice, geodetske podloge ali fotografije. Te najprej skeniramo in jih nato s pomo~jo na{ega programa RX VECTOR pre~itamo v AutoCAD MAP. Pred tem lahko izvedemo geolokacijo in razpa~enje skenirane podloge.Na{a ponudba postavitve ra~unalni{kih sistemov za vodenje katast-ra komunalnih naprav vklju~uje tudi vso strojno opremo (CGS-ove grafi~ne delovne postaje, lokalno mre`o, serverje, HP risalnike, Inter-net) in usluge skeniranja na kvalitetnem VIDAR Truescan skenerju. V ~asu, ko pi{emo ta Dimensio, postavljamo v podjetju Javna komuna-la Kranj nov ra~unalni{ki sistem za vodenje katastra komunalnih na-prav na bazi programov AutoCAD MAP, PLATEIA in RX VECTOR. O uspehih in morebitnih zapletih ob uvajanju bomo gotovo {e pisali.

Vlaganja v razvoj programske opreme za projektiranje `eleznicEden od ciljev pri izdelavi nove verzije programa PLATEIA 5.0 je, program pribli`ati projektantom `eleznic. Tako smo na pobudo avstrijske firme Ingenieurbüro Buschan z Dunaja, ki je eno najbolj uglednih podjetij za projektiranje `eleznic v Avstriji, razvili kar nekaj dopolnitev programa PLATEIA, ki re{ujejo zapletene probleme pri projektiranju `elezni{kih prog. Poleg oblikovnih prilagoditev pri izpisih in izrisih na~rtov smo razvili nove kombinacije horizontalnih elementov osi, ki omogo~ajo re{evanje specifi~nih in zapletenih geometrijskih problemov.Primer problema, ki ga je bilo potrebno re{iti, je na primer tak{en: podana sta tangenta T1 in kro`ni lok K2. Znani sta dol`ini prve prehodnice A1, druge (delne) prehodnice A2 in radij R1 novega pritisnjenega kro`nega loka. Lega novega kro`nega loka K1 ni znana. Program mora na osnovi podane prve tangente T1 in zadnjega kro`nega loka K2 izrisati dve prehodnici in kro`ni lok K1 ob podanih parametrih A1, R1 in A2. Na zadnjih straneh tega Dimensia smo ravno na to temo zastavili nagradno vpra{anje. Bi znali problem re{iti s programom PLATEIA 4.0?

ELECTRA 1.1 gre naprejProgram ELECTRA za izra~un povesnih krivulj - veri`nic in za izris vzdol`nih profilov elektrodaljnovodov je v zadnjih mesecih do`ivel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Pri~ujo~a verzija 1.1 ima dopol-njene izra~une povesnih krivulj po predlogah in `eljah projektantov iz podjetij Elektro Kranj, Elektro Celje in Elektro Se`ana in je bil verificiran na osnovi obstoje~ih izdelanih projektov.Program ELECTRA 1.1 je v navezavi z modulom Situacija programa PLATEIA mo~no orodje za izris situacij in vzdol`nih profilov daljno-vodov. Planiramo, da bomo v verzijo 5.0 programa PLATEIA vgradili nove funkcije, ki bodo omogo~ale hiter in natan~en izris trasnega na~rta v vzdol`nih profilih. @elja je, da bi se s spreminjanjem drogov v situaciji vzdol`ni profili lahko samodejno popravili in obratno. Naj zaupamo {e to, da smo na osnovi `elja projektantov in novih progra-merskih mo`nosti, ki jih sedaj nudi Auto CAD Release 14, `e pri~eli z razvojem programa ELECTRA 2.0.

CANALIS 4.0 uspe{en v AvstrijiProgram CANALIS 4.0 za projektiranje meteornih, fekalnih in me{a-nih kanalizacijskih sistemov, plod sodelovanja podjetij STUDIO ARS d.o.o. z Reke in CGS d.o.o., je bil v Nem~iji in Avstriji v zadnjih me-secih uspe{no predstavljen javnosti. Rezultat so {tevilne nove insta-lacije programa, najve~ na podro~ju vzhodne Avstrije in Dunaja. Pri na{em avstrijskem zastopniku, v firmi Peterschinegg GmbH so glede prodaje programa CANALIS 4.0 v Avstriji zelo optimisti~ni. O~itno je, da ima CANALIS le malo konkuren~nih programov, pa {e ti ve~i-noma ne delujejo na osnovi programa AutoCAD, kar je najpogostej-{a `elja projektantov.Hkrati z novimi instalacijami se seveda sre~ujemo tudi s problemi. Ti so mnogokrat zelo specifi~ni in prakti~no re{ljivi, vendar zahtevajo na{dodatni trud. Tako se vedno znova pojavlja vpra{anje na~ina hi-dravli~nega izra~una. Pri tem zagovarjamo mnenje, da ~e hidravlika v programu CANALIS ne zadostuje, lahko izdelamo poseben vmesnik med poljubnim programom za hidravliko in programom CANALIS 4.0. Drugo vpra{anje je velikokrat povezano z navezavo podatkov v programu CANALIS z obstoje~imi bazami GIS podatkov, ki so mno-gokje na razpolago. Tudi tu imamo re{itev, in sicer se poslu`ujemo funkcionalnosti, ki nam jo nudi AutoCAD MAP in Autodesk WORLD.

I G O R D I M N I K

VISOKOGRADNJE

17 DIMENSIO

AcadBAU 7

Strehe

Pogledi in prerezi

Popolnoma nov modul za kon-struiranje streh omogo~a para-metri~no in avtomati~no izdela-vo enostavnih in kompleksnih streh.! Enostavne strehe omogo~ajo avtomati~no izdelavo dvokap-nice, zatrepov in ~opov ter razne kombinacije teh treh osnovnih tipov, ~e je osnova pravokotnik.! Konstruiranje kompleksnih streh omogo~a izpeljavo stre-he iz oboda objekta, poljubne predkonstukcije ali direktnega vnosa s podajanjem z mi{ko. Streha se izdela avtomati~no glede na prej podane parame-tre za {irino napu{~a, naklon in detajl zaklju~ka.! Streha je enoten objekt – blok in ji lahko kadarkoli spreme-nimo poljuben parameter, ki se nana{a na streho kot celo-to ali pa le na del strehe. Zelo nostavno je tudi popravlja-nje z AutoCAD ukazi (stretch ali ro~aji), saj se streha sproti prilagaja spremembam.! Omogo~eno je tudi avtomati-~no kombiniranje ve~ streh na razli~ne na~ine. Tako lahko iz nekaj preprostih streh izdela-mo kompleksno kombinacijo.! Mo`na je avtomati~na pre-tvorba poljubnega AutoCAD ploskovja (npr. vrtenine) v objekt strehe.

!Nov modul za pripravo pogle-dov in prerezov omogo~a hitro in enostavno izdelavo projektne dokumentacije. ^rta prereza je sedaj lahko poljubno zalomljena in do-bljene risbe ni ve~ potrebno pretvarjati v 2D z opcijo HPGL – 2D. Acad BAU ima sedaj svoj pretvornik, ki ohranja pripad-nost layer-jem in izdela popolnoma natan~no risbo – uporaba snap-a je tako mo`na tudi pri obdelavi 2D na~rtov v papirnem podro-~ju. Prereze

V E S N A D O L E N C

Pred nami je spet nova verzija programa Acad-BAU, tokrat `e z zaporedno {te-vilko 7. Namenjen je nadgradnji AutoCAD-a R14 in ima enake zahteve po stroj-ni opremi kot zadnja verzija 6.97 – vsaj procesor Pentium in 64 MB RAM-a. Novosti je veliko in so nadvse uporabne. Glavna sta nova modula za izde-lavo streh in pogledov (prerezi, fasade). In nena-zadnje – Acad-BAU je spet mnogo hitrej{i od prej{nje verzije.

kri`a in zna opozoriti na kri`e, kjer napaka presega dopustno vrednost.

Vektorizacija podlogLahko se opravlja na tri na~ine. Prvi na~in je opti~ni, s preriso-vanjem rastrskih simbolov brez pomo~i RX Vectorja. Ta metoda se uporablja pri vektorizaciji podlog, kjer je zahtevana natan-~na geometrija s to~nimi vogali in priklju~ki. Primer so parcele.

Sledenje linijam se uporablja pri zavitih in ravnih linijah. Je idealno orodje za vektorizacijo plastnic. Ker je na~rt `e geoloci-ran, se nastavi samo vi{ina poli-linije. To~ke polilinije so `e lahko vhodni podatki za ostala orodja za izdelavo DMR.

Avtomatska vektorizacija se uporablja samo v primerih odli~no poskeniranih podlog. Le tako so rezultati lepe linije in polilinije.

Pripomo~kiOdpiranje projekta: Za odpira-nje ve~ rastrov naenkrat in za podporo verziji RX Vector 2.X uporabljamo ukaz odpiranja projekta (Open Project). Pro-gram prebere seznam rastrskih datotek zapisanih v projektni datoteki.

Rotacija rastrov: AutoCAD R14 omogo~a uporabniku rotacijo vseh entitet (tudi rastrov) na zaslonu. Vendar je to rotiran prikaz in ne rotiran zapis rastra v datoteki. ^e `elimo fizi~no rotirati raster, uporabimo RX Vector-jev ukaz Rotate Raster File.

Izrezava delov rastrske slike ali zdru`evanje ve~ rastrov v enega: metoda izreza oz. povezave po-teka v treh korakih. Najprej po-ka`emo obmo~je izreza oz. zdru-`evanja. To je pravokotnik ali vnaprej narisana poljubna poli-linija. V drugem koraku poka`e-mo rastre, ki jih `elimo obdelo-vati. Tretji korak je definiranje imena in tip izhodne datoteke. Resolucija (velikost to~ke - pixla) in geolokacija je privzeta po najprej pokazanem rastru. Rezultat je nova datoteka z geo-lokacijo. Zelo uporabna novost je tudi to, da lahko poljuben tip rastra zapisujemo (pretvarjamo) v poljuben format. Npr. prebere-mo datoteko tipa RLC in jo zapi{emo v TIF.

Popravljanje rastrov je novost v RX Vectorju 3.0. Funkcija je na-menjena brisanju delov rastrske slike. Bri{e se obmo~je, ki le`i v notranjosti polilinije. Je inver-zna operaciji izrezov rastra.

Popis prostorov

Kotiranje

! Ra~unanje povr{in prostorov je mo`no s poljubnim zami-kom od prostorske mejne ~rte (P-~rte) in/ali s procentualnim vrednotenjem – npr. balkoni se ovrednotijo 50%.! Upravljanje popisa in izvle~ek omogo~ata vnos namembno-sti prostora vklju~no s stano-vanjsko enoto.! Izra~un povr{ine objekta je sedaj strogo prilagojen DIN standardu. To pomeni, da lahko vrednotimo povr{ino glede na posamezno eta`o ali pa glede na celoten objekt.

! Kotiranje je napisano povsem na novo v vmesniku ARX in tako omogo~a popolnoma avtomati~no kotiranje, ki je {e hitrej{e in nudi ve~ mo`nosti kot v prej{nji verziji. Asocia-tivnost kot se ohranja ne glede na razli~ne posege upo-rabnika. Spreminjamo lahko geometrijo ali parametre koti-ranih objektov (npr. odprtin), odvzemamo to~ke, jih dodaja-mo … in kote se preko ukaza za obnovitev avtomati~no po-sodobijo. Popravljanje kot z AutoCAD-om (Stretch ali ro~aji) omogo~a takoj{no posodobitev vrednosti.! Kotiranje posamezne kotnice (prej imenovano arhitekturno ali po ~rti) omogo~a sedaj izdelavo kot s predogledom. To~ke podajamo s klikanjem ali pa s

!en ukaz. Tako pridemo hitreje do rezultata in klicanje razli~-nih ukazov ni ve~ potrebno.

! Na za~etku se odlo~imo, ali bomo projekt obdelovali v 2D ali v 3D. V 2D obdelujemo projekt bistveno hitreje in velikost risbe je majhna. Tak na~in risanja pride v po{tev pri velikih projektih. Risbo lahko kadarkoli avtomati~no spremenimo v 3D model.! Risbe, prenesene iz programa Acad-BAU 2D, ni nujno spre-meniti v 3D. [e naprej jih lahko obdelujemo le 2D.! Tudi 3D model lahko kadarko-li spremenimo v 2D risbo – mo`no je torej obojestransko pretvarjanje tudi med samo obdelavo.

!Nov na~in izrisa mre`nih ob-jektov ni ve~ odvisen od spre-menljivke SPLFRAME (Vid-nost robov) in lahko vsebuje ve~ kot 4 vogale. Tako v pogledih nikoli ne vidite mote~ih odve~nih robov – npr. pri zapolnjeni plo{~i ali tlakih, stopnicah...!Izris novega tipa mre`e je tudi bistveno hitrej{i, saj se hi-trost obdelave pove~a do 7X.!Mo`na je tudi pretvorba sta-rih risb v nov na~in s pomo~jo ukaza ACB/Nastavitve/Spre-meni tip mre`e (CNVPNETZ).

2D – 3D pretvorba

Nova mre`a ACB_POLYFACEMESH

V Sloveniji se pospe{eno gradi avtocestno (AC) omre`je, ki naj bi razbremenilo preve~ obreme-njene ceste in zmanj{alo {tevilo prometnih nesre~. Sploh pa vsaka razvita dr`ava potrebuje dobro cestno omre`je.

Vsaka na novo zgrajena cesta je poseg v prostor, ki ima na ljudi poleg dobrih tudi slabe vplive. Da bi bili slabi vplivi na ljudi in okolje ~im manj{i, morajo biti projekti za izgradnjo cest izdela-ni kvalitetno, kar je zelo zahtev-na naloga, saj na sam potek ceste vpliva izredno veliko de-javnikov. Ponavadi je potrebno

PNZ - Projekt nizke zgradbe d.o.o., Ljubljana

DIMENSIO 18

A N D R E J K O G O V [ E K

Z NA[IMI PROGRAMI ...

Slika 1: Deviacija lokalne ceste Brode – Tr`ica na AC Arja vas – Vransko Slika 2: Oskrbna postaja in priklju~ek Lukovica na bodo~i AC Blagovica – [entjakob

izdelati ve~ variant, med katerimi se izbere tisto, ki naj bi najbolj ustrezala vsem (~imve~) zahtevanim pogojem.

Za izdelavo kvalitetnih projektov so potrebna dobra in zmogljiva orodja, s katerimi lahko projekt izdelamo kvalitetno in v predvi-denem roku. Ra~unalniki in ustrezni ra~unalni{ki programi so postali nepogre{ljivi, ~e `eli-mo izdelati projekt kvalitetno, v roku in konkuren~no. PLATEIA se kot program za izdelavo pro-jektov cest pri na~rtovanju AC omre`ja uporablja `e od od leta 1988.

Eno izmed podjetij, ki je vodil-no v programu izdelave AC omre`ja v Sloveniji, je podjetje Projekt nizke zgradbe (PNZ) iz Ljubljane. Program PLATEIA uporabljajo `e od vsega za~etka in so pri nastajanju le-tega tudi aktivno sodelovali. Jasno je namre~, da ni mogo~e izdelati dobrega programa za projektira-nje cest brez pomo~i projektan-tov, ki problematiko najbolj po-znajo in katerim je program tudi namenjen. Naj omenim nekaj projektov avtocest, ki so jih oz. jih {e vedno projektirajo v podjetju PNZ:

+

+

+

`e zgrajeni 20,9 kilometrski odsek Arja vas – Vransko, kjer je bilo potrebno poleg avto-cestne trase izdelati tudi 70 premostitvenih objektov (mostov, podvozov, nadvo-zov), 79 deviacij lokalnih cest, {tevilna kri`anja s kanaliza-cijo, vodovodom, plinovodom in ostala dodatna dela, ki sodijo k izgradnji avtoceste;

20.2 kilometrski odsek Blagovica – [entjakob, ki je javnosti znan predvsem zara-di vro~ih polemik za izbiro ustrezne variante;

ju`ni krak slovenskega AC kri`a od Ljubljane do Obre`ja. Le-ta je {e v fazi dolo~anja prave variante.Slika 3: Varianta AC Ljubljana – Obre`je na odseku Karteljevo

19 DIMENSIO

ELSA Ecomo 19H98

ELSA GLoria Synergy

STROJNA OPREMA

Kot ve~ina proizvajalcev moni-torjev se tudi ELSA pridru`uje modi 19-pal~nih monitorjev. Tako predstavlja ECOMO 19H98 najnovej{ega iz dru`ine ECOMO monitorjev.

Nekaj tehni~nih podatkov: Trini-tron slikovna cev, diagonala 19 palcev (48.3cm), velikost pike 0.25 do 0.27mm, osve`evanje pri 1600x1200 75 Hz, 1280x1024 88 Hz in 1024x768 118Hz.. Monitor ustreza standardom TCO 95 in MPRII.

Glavna prednost monitorja je pove~ana povr{ina ekrana ob zunanjih merah, ki so podobne 17-pal~nim monitorjem. Prodaj-na cena brez PD se bo gibala okoli 210,000.00 SIT. V Sloveniji ga bo mogo~e kupovati v za~et-ku maja 98.

CGS `e ve~ kot dve leti v Slove-niji zastopa nem{ko podjetje ELSA, zelo znanega izdelovalca grafi~nih kartic in monitorjev. Naziv Gloria je sinonim za vektorski 3D pospe{evalnik. Najnovej{i ~lan te dru`ine je Gloria Synergy. Namenjena je zahtevnej{im CAD uporabni-kom, ki pri~akujejo od krmilnika pove~ano uporabnost v primer-javi z osnovnimi lastnostmi programske opreme.

Osnovne tehni~ne zna~ilnosti Glorie Synergy so: 2D/3D grafi-~ni ~ip Permedia 2 (proizvajalec 3D Labs), 4 ali 8 Mb SGRAM, lo~ljivost do 1920x1200 in Video vhod in izhod.

Glavna prednost krmilnika

T O M A @ D I M N I K

E L S A G L o r i a

predstavlja prilo`ena program-ska oprema. Krmilnik podpira in pospe{uje hitrost delovanja OpenGL aplikacij (3D Studio MAX in VIZ), ima prilo`ene Power Draft gonilnike za Auto-CAD R14 (dinami~ni zoom in pan) in vklju~uje Power View dodatek za R14, ki omogo~a obra~anje osen~enega 3D mo-dela v realnem ~asu. Gloria obe-nem podpira tudi konfiguracije z ve~ monitorji za udobnej{e delo v CAD okolju kot tudi monitorje formata 16:10 (npr. Elsa ECOMO 24H96).

In nenazadnje: ELSA Gloria Synergy je v reviji Cadence po izboru urednikov za leto 97 pridobila laskavi naslov The Best CAD Product of the Year.

DIMENSIO 20

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

Sre~anje evropskih zastopnikovHydrolaba v Londonu

A L E N K A [ A J N - S L A K

Tudi letos smo se evropski zastopniki Hydrolaba zbrali v Londonu, kjer smo na tridnevnem sre~anju izvedeli, kaj je novega na Hydrolabu, izmenjali izku{nje in kovali na~rte za skupno delo v prihodnosti. Letos se je London za razliko od lani med na{im obiskom kopal v pomladanskem soncu, Hyde park pa je sredi februarja cveto~ privabljal mno`ice ljudi. `al smo ga mi opazovali le iz taksija na poti na letali{~e, saj prostega ~asa med na{o konferenco prakti~no nismo imeli.

OTT-ovi dnevi v LjubljaniV za~etku aprila nas je obiskal g. Helmut Hohenstein iz OTT-a. Za svoje stranke smo pripravili ve~ delavnic in demonstracij novih OTT-ovih instrumentov. Pri organizaciji nam je prijazno prisko~il na pomo~ In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane.

In kaj je novega na Hydrolabu? Novica je, da Hydrolab ni ve~ ameri{ko podjetje, pa~ pa evropsko. Poleti 97 se je Hydrolab pridru`il skupini Environmental Instrumentation Group Limited (EI Group) v lasti angle{kega podjetja South West Water PLC. EI skupina zdru`uje podjetja, ki so med vodilnimi proizvajalci instrumentov za monitoring okolja.

Spremembe v Hydrolabovi organizaciji so se odra`ale tudi na na{i konferenci. Prvi~ so bili najuspe{nej{i zastopniki v preteklem letu nagrajeni. Najve~

Najve~ sond so v Evropi prodali Italijani, medtem ko so Grki bele`ili najve~ji porast prodaje. Prvi~ se je tudi zgodilo, da smo na konferenci preverjali svoje znanje o Hydrolab instrumentih. Ker tega nismo pri~akovali, tudi nismo imeli pripravljenih 'plonk listkov', a smo zmogli tudi brez njih. Zve~er so nam organizatorji pripravili {e eno presene~enje pasje dirke. Vsi udele`enci konference smo dobili po 20Ł `epnine, ki smo jih porabili za sklepanje stav. Obogatel ni nih~e, zabavali pa smo se vsi.

21 DIMENSIO

Predstavitev na strokovnem posvetovanju "Kakovost pitne vode in za{~ita vodnih virov" na Oto~cu

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

Konec marca smo OTT in Hydrolab opremo predstavili tudi na strokovnem posvetovanju Kakovost pitne vode in za{~ita vodnih virov, ki ga je na Oto~cu organiziral Zavod za tehni~no izobra`evanje iz Ljubljane. Na stojnici smo izvajali tudi meritve. Naj se na tem mestu zahvalim podjetju Akripol iz Trebnjega, kjer so nam izdelali posodo za demonstracijske namene.

ZA TISTE, KI [E NE VESTE

CGS d.o.o. je podjetje, katere-ga osnovna dejavnost je ra~u-nalni{ka podpora gradbeni-kom in arhitektom, ukvarjamo pa se tudi z merilno tehniko za okolje, predvsem za vode. CGS je uradni zastopnik dveh tujih podjetij: podjetja OTT iz Nem~ije in Hydrolab-a iz Texasa.

Nem{ko podjetje OTT je pod-jetje s 125-letno tradicijo. Nji-hovi instrumenti za merjenje pretoka (hidrometri~na krila, induktivni, ultrazvo~ni meril-ci), instrumenti za merjenje nivoja teko~ih in stoje~ih voda ter nivoja podtalnice, naprave za merjene koli~ine padavin ter sistemi za shranjevanje, prenos in obdelavo hidrome-tri~nih in hidrometeorolo{kih podatkov z alarmnimi sistemi sodijo v sam vrh tovrstne opreme v Evropi in drugod po svetu.

Tudi Hydrolab je podjetje z dolgoletnimi izku{njami na podro~ju razvijanja sond za monitoring voda. Sonde omo-go~ajo so~asno merjenje tem-perature, specifi~ne prevodno-sti, upornosti, pH, raztopljene-ga kisika, % nasi~enja s kisikom, redoks potenciala, globine, gladine, slanosti, motnosti in nekaterih ionov v vodotokih, jezerih, podtalnici, morju, pa tudi v industrijskih vodah. Sonde lahko delujejo samodejno (v dolo~enem ~asovnem intervalu izmerijo in zapi{ejo meritve v svoj spo-min), priklju~ene na PC ali loger ali pa so vklju~ene v

Avtomatska postaja s Hydrolab sondami na BleduV za~etku marca smo na Blejskem jezeru kon~no postavili avtomatsko postajo za spremljanje kvalitete vode, ki smo jo z naro~nikom Hidrometeorolo{kim zavodom RS in podjetjem Indata d.o.o. iz Ljubljane na~rtovali `e tri leta.

Boja s tremi Hydrolabovimi sondami na treh razli~nih globinah je postavljena na vzhodni kotanji Blejskega jezera. Sonde merijo temperaturo, pH, specifi~no prevodnost in raztopljen kisik v jezerski vodi

jezerski vodi na globinah 4m, 14m in 23m. Merjeni podatki se preko inteligentnega vmesnika uROUTER-ja in radiofrekven~ne zveze (433-434 MHZ) prena{ajo na Limnolo{ko postajo na obali jezera. Mo~ oddajnika je do 10 mW, domet na vidni razdalji pa je do 2 km. Sistem napajajo baterije (svin~eni akumulatorji), za njihovo polnjenje pa poskrbijo son~ne celice. Uporabnik lahko preko centra nastavlja ~asovni interval vzor~evanja (15 min, 30 min, 1

ura, 6 ur, 12 ur). Podatki se shranjujejo v ra~unalniku na Limnolo{ki postaji v formatu, primernem za obdelavo s standardnimi razpredelnicami (EXCEL, QPRO). Hidrometeorolo{ki zavod ima v na~rtu tudi vzpostavitev modemske povezave med Limnolo{ko postajo na Bledu in Hidrometeorolo{kim zavodom v Ljubljani.

Avtomatska postaja je {e v fazi poskusnega delovanja.

DIMENSIO 22

NASVETI IN ZVIJA^E

Namenili smo se, da bomo v tej {tevilki Dimensia za~eli objavljati serijo sestavkov, namenjenih uporabnikom programa AcadBAU. Upamo, da vam bodo nasveti pripomogli k {e bolj{i uporabi programa.

1. InstalacijaNa namizju ni ikone za zagon programa AcadBAU.Izdelamo jo sami po naslednjem postopku:+ Na namizje kliknemo z desnim gumbom mi{ke in izberemo ukaz New/Shortcut (Nova/Bli`njica).+ Odpre se pogovorno okno, kjer kliknemo na gumb Browse (Prebrskaj).+ Poi{~emo datoteko Acad.exe (obi~ajno na \Program Files\AutoCAD R14) in kliknemo na Open (Odpri).+ Z gumbom Next (Naprej) se pomaknemo na naslednjo stran.+ Za ime bli`njice vtipkamo Acad BAU 3D in potrdimo z gumbom Finish (Dokon~aj).+ Na novo ikono, ki se pojavi na namizju, kliknemo z desnim gumbom mi{ke in izberemo Properties (Lastnosti).+ Pomaknemo se na kartico Shortcut (Bli`njica).+ V polje Cilj dodamo za "...acad.exe" /P ACAD-BAU3D /T ACAD-BAU.DWT /C C:\ACB6\W14.+ V polje Delovni imenik vnesemo C:\ACB6\PRO.+ Kliknemo {e na gumb Change Icon (Zamenjaj ikono) in v novem pogovornem oknu na Browse (Prebrskaj).+ Pomaknemo se v mapo \ACB6\ICON in izberemo ikono Acb_3d.ico.+ Potrdimo vsa pogovorna okna.

Nalo`i se samo Auto CAD R14 ne pa tudi Acad BAU.+ Preverimo, ~e smo zagnali Acad BAU preko prave ikone. (Glej prej{nji namig).+ V AutoCAD-u spro`imo ukaz File/New in uporabimo mo`nost "Use AutoCAD Template". ^e v seznamu ni izpisana predloga Acad BAU.dwt jo poi{~emo z opcijo More Files v mapi \ACB6\W14.+ Kliknemo na predlogo Acad BAU.dwt in jo odpremo. Avtomati~no se nalo`i tudi

Na voljo so samo ikone in meniji AutoCAD-a.+ V ukazno vrstico vtipkamo ukaz MENU.+ Odpre se pogovorno okno, kjer poi{~emo mapo \ACB6\W14. V zavesnem seznamu za vrsto datoteke izberemo *.MNU.+ Kliknemo na Acad-BAU.MNU in ga nalo`imo.

Problemi pri izdelavi novih simbolov+ Izberemo ukaz Tools/Preferences.+ Na kartici Profiles preverimo, ~e je aktiven profil "ACAD BAU3D".+ Pomaknemo se na kartico Files in odpremo seznam Support File Search Path.+ Kliknemo na gumb Add in Browse.+ Poi{~emo in dodamo mapo \ACB6\SDB.+ Potrdimo z Apply in ponovno za`enemo Acad BAU.

Pri odpiranju nove risbe se pojavlja okno PROXY INFORMATION.+ Izberemo ukaz Tools/Preferences.+ Na kartici Profiles preverimo, ~e je aktiven profil "ACAD BAU3D".+ Pomaknemo se na kartico Compatibility in izklju~imo opcijo Show Proxy Information Dialog Box.+ Potrdimo z Apply.

2. Izdelava vogalnih veziIzdelava nove komponente za vogalno vez+ Spro`imo ukaz Acad BAU/Gradbeni elementi/Lastnosti.+ Kliknemo na gumb Upravljanje gradbenih elementov.+ V seznamu Gradbeni elementi izberemo ZID.+ Kliknemo na gumb Dodaj.+ V seznamu Izbira tipa komponent izberemo Nosilni sloj.+ V polje opis vnesemo Vogalna vez, v polje okraj{ava pa VEZ.+ Izberemo barvo za izris vogalne vezi.+ Vsa pogovorna okna potrdimo z OK.

Izdelava novega tipa zidu, ki uporablja komponento vogalno vez

+ Spro`imo ukaz Acad BAU/Zid/Tipi zidov.+ Kliknemo na gumb Nov.+ Vnesemo ime npr. Vogalna vez 30 in potrdimo.+ Pod {tevilom slojev ozna~imo 1.+ V zavesnem seznamu Sloji izberemo "VEZ____ Vogalna vez".+ V polje {irine vnesemo {irino zidu npr. 30.+ Opcija Seka druge zidove pri pre~kanju naj bo vklju~ena.+ Potrdimo z OK.

Izbira {rafure za nov tip zidu, ki uporablja komponento vogalno vez+ V pogovornem oknu Tipi zidov kliknemo na gumb {rafura.+ V seznamu Sloj izberemo Vogalna vez.+ Za tip {rafure lahko uporabimo opcijo Pripravljene {rafure in jo definirano desno zgoraj na gumbu {rafura, lahko pa uporabimo opcijo Polne ploskve (vogalne vezi bodo pobarvane).

Risanje vogalnih vezi+ Spro`imo ukaz Acad BAU/Zid/Zid Ri{i.+ V stranskem meniju izberemo opcijo Tip in izberemo na{novi zid "Vogalna vez 30" in vnesemo vi{ino.+ Vogalne vezi vna{amo v `e izdelan obod. Pomagamo si z opcijo Nastavitve v stranskem meniju, kjer lahko izbiramo med levo, desno in sredinsko konturo izrisa. + Namig: Opisan postopek za pripravo nove komponente in novega tipa zidu lahko uporabite tudi za temelje.

3. Izdelava lastnih simbolov za odprtine (npr. vratna krila)Izris novega simbola+ Nov simbol izri{emo vedno na Layer 0.+ Uporabimo mere 1,1,1 v X,Y,Z smeri.+ Uporabimo poljubne AutoCAD-ove risarske ukaze.+ Podamo to~ko vstavitve simbola z ukazom Base.

Definicija novega simbola+ Pokli~emo ukaz Acad BAU/Simboli/Upravljalec simbolov.+ Kliknemo na gumb Obdelava in izberemo opcijo Simbol ter gumb Nov.+ Podamo ime novega simbola npr. Vhodna vrata.+ Dolo~imo pot do novega simbola Odprtine/3D.+ Kliknemo na gumb Definiraj in v risbi izberemo na{ simbol.+ Simbol in njegova slika se izdelata avtomati~no (slika je bplj pregledna, ~e smo v aksonometri~nem pogledu).+ Shranimo spremembe v datoteko Acad-bau1.SDB.

Uporaba novega simbola+ Podamo ukaz za risanje odprtin Acad BAU/Odprtine/Odprtine konstruiraj.+ Izberemo odprtine do tal.+ Kliknemo na opcijo vrata in gumb Funkcija.+ V polju fukncija 3D izberemo gumb Simbol.+ Kliknemo na gumb Datoteka in izberemo Acad-bau1.SDB.+ Izberemo na{simbol Vhodna vrata.+ Potrdimo vsa pogovorna okna in vnesemo vrata v zid. Izri{e se `e na{e novo vratno krilo.+ Namig: ^e `elimo imeti vse na{e nove simbole v privzeti knji`nici Acad-bau.SDB, lahko staro knji`nico preimenujemo v Acad-bau. OLD, novo knji`nico Acad-bau1.SDB pa v Acad-bau.SDB. S tem nam bodo vsi novi simboli takoj na voljo. Stare originalne knji`nice ne bri{ite, da boste imeli rezervo, ~e bo {lo slu~ajno kaj narobe!

Tips&Tricks: AcadBAU

23 DIMENSIO

INFO

6.Programska oprema

PLATEIA

RX VECTOR

CANALIS

PLIN

RUTINE

ELECTRA

SCRIPTOR

ACAD-BAU

ARTIFEX

RoCAD

SOFISTIK

AutoCAD Release 14

AutoCAD LT 97

AutoCAD MAP

Autodesk MapGuide

Autodesk WORLD

3D Studio MAX & VIZ

QUICKSURF

Strojna oprema

ELSA grafi~ne kartice

ELSA monitorji

ELSA modemi

VIDAR skenerji

HP risalniki

CGS ra~unalniki

Lokalne mre`e

Merilna tehnika za okolje

HYDROLAB oprema

OTT oprema

Storitve

Skeniranje

Vektoriziranje

Izrisovanje na~rtov

Izobra`evanje, te~aji

Priklop na Internet

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana ali po faksu na {tevilko 061/168-63-57.Najdete jo tudi na na{em Internet naslovu www.cgs.si.

I N F O R M A C I J S K A K A R T I C A 6

Prosimo, da nam po{ljete ve~ informacij o ozna~enih izdelkih in storitvah.

Prosimo, da nas sproti obve{~ate o novostih.

Odlo~ili smo se, da se malo pozabavamo in preverimo va{e poznavanje programske opreme AutoCAD in PLATEIA 4.0. V ta namen vam zastavljamo naslednjo nagradno uganko:

V modulu OSI programa PLATEIA 4.0 nari{ite z ukazom 2C1 (Pomo`ni elementi vzdol`ne osi) naslednja dva pomo`na elementa osi ceste:

pomo`ni element prema P1 z za~etno to~ko X=20 in Y=100 (v koordinatnem sistemu AutoCAD je X usmerjen proti vzhodu in Y proti severu) ter s kon~no to~ko X=340 in Y=170,pomo`ni element kro`nica K2 s sredi{~em v to~ki X=200 in

+

+

+Y=200 ter s polmerom R=100.

Potrebno je izrisati kombinacijo elementov PREHODNICA (A1), KRO@NI LOK (K1) in DELNA PREHODNICA (A2) s predpostavko, da sta pomo`na elementa P1 in K2 fiksna ter da so poznani {e naslednji parametri:+radij pritisnjenega kro`nega loka K1 je enak R1=50,+parameter prve prehodnice A1=50,+parameter druge (delne) prehodnice A2=50.

Vpra{anje pa se glasi: Kje mora le`ati sredi{~e kro`nice K1, ki ima radij R=50, da bodo elementi PREHODNICA (A1), KRO@NI LOK (K1) in DELNA PREHODNICA (A2) izrisani z zgoraj podanimi koordinatami, velikostjo radija R2=200 in parametri A1=50 in A2=50?

Pravila re{evanja so slede~a:! re{itev je lahko narejena s pomo~jo ukazov v programu PLATEIA 4.0 in AutoCAD-ovih ukazov;! re{itve morajo biti oddane do 1. septembra 1998 v obliki DWG datoteke.

Verjetno boste ugotovili, da uganke s programom PLATEIA 4.0 ni tako preprosto re{iti. V naslednji {tevilki ~asopisa Dimensio pa vam bomo pokazali, kako otro{ko lahko je navedeno kombinacijo re{iti s programom PLATEIA 5.0.

DWG datoteke lahko po{ljete na na{ e-mail naslov cgs@cgs.si ali na disketi po po{ti. Na{a "strokovna komisija" bo prispele re{itve ocenila in vsem, ki bodo uspe{no re{ili dani problem, poklonila poletno majico CGS (T-shirt). Pri tem vas prosimo, da

DIMENSIO

Cestnoin`enirska nadgradna uganka?

Istega dne...Nem{ko podjetje Ingenierbüro CORDES projektira kro`no kri`i{~e Rheinstraße / Nordend / Nordring v Zornheimu v Nem~iji s programom PLATEIA.

Slovensko podjetje LIZ NGG d.o.o. iz Izole projektira kanalizacijo in vodovod v naseljih Loka, Bezovica in Podpe~ s programom CANALIS.

Hrva{ko podjetje Elektroprimorje iz Reke projektira elektro daljnovod preko Gorskega Kotarja s programom ELECTRA.

Avstrijsko podjetje Vermessung RINNER iz Gradca pripravlja podloge za projektiranje hitre `eleznice Gradec Celovec s pomo~jo programa RX VECTOR.

^e{ko podjetje PRODIS a.s. iz mesta Hradec Kralove projektira lokalno cesto med mestoma Pardubice in Kalin s programom PLATEIA.

CGSHI[APROGRAMSKIH

RE[ITEVVojkova cesta 651000 LjubljanaTel/Fax 061 1686 357

1

2

3

4

5

6