diplomska naloga -...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

BOGATAJ SAŠA

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

Predšolska bralna značka

in izbira slikanice

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić Kandidatka: Saša Bogataj

Ljubljana, avgust, 2016

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Saša Bogataj, diplomska naloga

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Mileni Mileva Blažić za njeno hitro odzivnost, strokovno pomoč

in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi sodelavki in iskreni prijateljici Dragici Toplišek Tušar za pomoč,

pozitivno naravnanost in vse spodbude.

Hvala tudi moji družini, ki so verjeli vame in potrpežljivo čakali na moj zaključek študija.

Še enkrat hvala vsem in vsakomur, ki je kakorkoli pomagal pri tej diplomski nalogi.


II

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Predšolska bralna značka in izbira slikanice obsega teoretični in

empirični del. V ospredju teoretičnega dela je kakovostna slikanica ter pomen branja otroku v

predšolskem obdobju. Opisane so značilnosti kakovostnega besedila, kakovostnih ilustracij in

kakovostnih oblik slikanice, s primeri literarnih otroških del. Predstavljene so slovenske in

tuje nagrade za kakovostne slikanice ter Priročnik za branje kakovostnih mladinskih del, s

čimer si lahko pomagamo pri izbiri kakovostnih knjig.

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, zakaj starši v okviru predšolske bralne značke v vrtcu

pogosto segajo po nekakovostnih slikanicah. V empiričnem delu sem izhajala iz anketnega

vprašalnika, ki sem ga posredovala staršem štiriletnih otrok, ki so vključeni v vrtec. Z njim

sem želela izvedeti, kaj vpliva na takšno izbiro staršev. Ugotavljala sem, kako pomembno je

staršem branje slikanic otroku, ali poznajo lastnosti kakovostnih slikanic in če poznajo

knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico.

KLJUČNE BESEDE:

- predšolska bralna značka,

- pomen branja otroku,

- starši,

- izbira slikanice,

- kakovostna slikanica,

- knjižna oznaka zlata hruška.


III

SUMMARY

The diploma titled, Predšolska bralna značka in izbira slikanice contains theoretical and

empirical part. At forefront of the theoretical part is the picture book quality, and the

importance of reading to children in preschool age. They describe the characteristics of high-

quality text, high quality illustrations and high-quality forms of picture books with examples

of children's literary works. It also contains Slovenian and international awards for the quality

of the picture book and manual reading quality youth work, which can help in the selection of

high-quality books.

The aim of this diploma work is to find out why parents in the context of pre-school reading

badges in kindergarten often choose the low-quality picture books. In the empirical part I

derived from a questionnaire that I sent to parents of four-year children enrolled in

kindergartens. With it I wanted to find out what affects such a choice of the parents. I

observed how important it is for parents to read picture books to the child, or if they know the

characteristics of quality picture books and if they know the book mark gold pear indicating

the quality of a picture book.

KEY WORDS:

- pre-school reading badge,

- importance of reading to a child,

- parents,

- the choice of picture books,

- the quality of the picture book,

- book mark gold pear.


IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................................. 1

I. TEORETIČNI DEL ....................................................................................................................... 2

2 PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA ........................................................................................... 2

NAMEN PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE .......................................................... 2

DRUŽINSKO BRANJE ................................................................................................ 3

POMEN BRANJA OTROKU ...................................................................................... 4

3 SLIKANICA ................................................................................................................................... 4

BESEDILO V SLIKANICI .......................................................................................... 8

3.1.1 Poezija ......................................................................................................................... 8

3.1.2 Proza .......................................................................................................................... 11

ILUSTRACIJE V SLIKANICI .................................................................................. 15

OBLIKOVANJE SLIKANICE .................................................................................. 15

3.3.1 Likovne tehnike in materiali ...................................................................................... 15

3.3.2 Format in oblika......................................................................................................... 15

3.3.3 Tipografija ................................................................................................................. 16

3.3.4 Naslovnica ................................................................................................................. 16

3.3.5 Vezni listi ................................................................................................................... 16

3.3.6 Postavitev slike in besedila ........................................................................................ 16

4 KAKOVOSTNA SLIKANICA ................................................................................................... 17

KAKOVOSTNO BESEDILO .................................................................................... 17

KAKOVOSTNE ILUSTRACIJE .............................................................................. 19

KAKOVOSTNO OBLIKOVANJE SLIKANICE .................................................... 20

PRIROČNIK ZA BRANJE KAKOVOSTNIH MLADINSKIH KNJIG ............... 20

NAGRADE ZA KAKOVOSTNE SLIKANICE ....................................................... 21

4.5.1 Slovenske nagrade ..................................................................................................... 21

4.5.2 Tuje nagrade .............................................................................................................. 22

II. EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................... 24

5 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................................. 24

6 CILJI DIPLOMSKE NALOGE .................................................................................................. 24

7 HIPOTEZE ................................................................................................................................. 25

8 VZOREC ...................................................................................................................................... 25

9 RAZISKOVALNA METODA ................................................................................................... 25

10 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠALNIKOV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV

26

11 REZULTATI RAZISKAVE PO HIPOTEZAH ................................................................... 37

SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................ 38

12 LITERATURA........................................................................................................................ 40

PRILOGE


V

KAZALO SLIK

Slika 1:Velika knjiga o kahlici ................................................................................................... 5

Slika 2: Zelo lačna gosenica ....................................................................................................... 6

Slika 3: Kje živijo živali? ........................................................................................................... 6

Slika 4: Pod medvedovim dežnikom .......................................................................................... 7

Slika 5: Muca Copatarica ........................................................................................................... 7

Slika 6: Piščanček Pik ................................................................................................................ 7

Slika 7: Biba buba baja ............................................................................................................... 8

Slika 8: Mehurčki in petdeset ugank .......................................................................................... 9

Slika 9: Medvedki sladkosnedki ................................................................................................ 9

Slika 10: Zlata ladja .................................................................................................................... 9

Slika 11: Pedenjped .................................................................................................................. 10

Slika 12: Pesmi o Mišku in Belamiški ..................................................................................... 10

Slika 13: Kekec in Pehta .......................................................................................................... 11

Slika 14: Peter nos je vsemu kos .............................................................................................. 11

Slika 15: Mojca Pokrajculja ..................................................................................................... 13

Slika 16: Zvezdica Zaspanka .................................................................................................... 13

Slika 17: Moj dežnik je lahko balon......................................................................................... 13

Slika 18: Vzleteli smo! ............................................................................................................. 14

Slika 19: Babica pripoveduje ................................................................................................... 14

Slika 20: Melje, melje mlinček ................................................................................................ 14

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vsebinski kriterij kakovostne ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str. 14) ..... 18

Tabela 2: Likovni kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str.

14) ............................................................................................................................................. 19

Tabela 3: Stopnja izobrazne anketirancev ................................................................................ 26

Tabela 5: Pomembnost branja slikanic otroku ......................................................................... 28

Tabela 6: Sodelovanje otrok pri predšolski bralni znački ........................................................ 30

Tabela 7: Čas staršev pri branju slikanic .................................................................................. 30

Tabela 8: Vpis otrok v knjižnico .............................................................................................. 31

Tabela 9: Obisk knjižnice ......................................................................................................... 32

Tabela 10: Kriterij izbire slikanice ........................................................................................... 33

Tabela 11: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška ................................................................ 34

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Branje pravljic v otroštvu ..................................................................................... 27

Grafikon 2: Pomembnost branja slikanic ................................................................................. 28

Grafikon 3: Čas staršev pri branju slikanic .............................................................................. 31

Grafikon 4: Vpis otrok v knjižnico .......................................................................................... 32


VI

Grafikon 5: Obisk knjižnice ..................................................................................................... 33

Grafikon 6: Kriterij izbire slikanice ......................................................................................... 34

Grafikon 7: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška ............................................................... 35


1

1 UVOD

Tilka Jamnik (2012) v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da

branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in

intelektualni razvoj. Spodbuja razvoj domišljije in bogati otrokovo čustveno življenje. Otrok

si bogati besedni zaklad in širi obzorje na različnih področjih znanja. Navaja tudi, da je

družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in

uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in

celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri

slikanic pozorni na njihovo kakovost. Dostop do slikanic v predšolskem obdobju omogočajo

odrasli. Najprej starši v družinskem krogu, potem vzgojiteljica v vrtcu in drugi.

Predšolska bralna značka, s katero spodbujamo družinsko branje, je že vrsto let prisotna v

večini vrtcev po Sloveniji. Po svojih izkušnjah v vrtcu opažam, da vedno manj staršev bere

svojim otrokom, še manj njihovih otrok pa je vključenih v knjižnico v predšolskem obdobju.

Nemalokrat sem naletela na odpor s strani staršev, še večkrat pa sem se srečala z izbiro

nekakovostne slikanice. Ravno pogostost nekakovostnih slikanic pri predšolski bralni znački,

me je napeljala na misel, da raziščem, v čem je razlog za tako izbiro staršev.


2

I. TEORETIČNI DEL

2 PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA

Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna interesna dejavnost v vrtcu in

šoli. V okviru literarno-estetske vzgoje na šolah se je po zgledu v drugih državah, začela pri

nas leta 1960 na Osnovni šoli Prevalje. Takrat sta Leopold Suhodolčan in Stanko Kotnik

uvedla Prežihovo bralno značko. Kasneje pa je se bralna značka razširila na celotno slovensko

ozemlje (Partljič, 2000).

»Predšolska bralna značka je obogatitev in razširitev knjižne vzgoje v vrtcu. Je

prostovoljna in brezplačna oblika spodbujanja branja, ki se izvaja tako v domačem

okolju kot v vrtcu« (Jamnik, 1998, str. 7).

Predšolska bralna značka poteka med šolskim letom nekje od oktobra/novembra pa do

marca/aprila. Vzgojiteljice pripravijo priporočilne sezname slikanic, po katerih naj bi starši

posegali, lahko pa jim pustijo tudi prosto izbiro. Proste izbire slikanic, ki je glavni problem

diplomske naloge, se bom dotaknila v nadaljevanju. Starši izbrano knjigo prebirajo otroku

doma, ta pa jo nato predstavi v vrtcu. Minimalno število doma prebranih knjig ne sme biti

preveliko, npr. tri pravljice oz. zgodbice in ena pesmica. Večje število lahko privede do

prenatrpanosti in površnosti pri doživljanju, poročanju in poslušanju pravljic. Otrok se ne sili

za vsako ceno, da poročajo vrstnikom na glas. V primeru da otrok tega ne želi, lahko

pripoveduje le vzgojiteljici. Ob koncu se pripravi zaključno prireditev v obliki ogleda

predstave, obisk lutkarja, pravljičarja ali avtorja otroške literature. Otroke se nagradi s

priznanji in izdelki, ki jih pripravijo vzgojiteljice (kazalke, lončki za pisala, …) (Jamnik,

1998).

NAMEN PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE

Glinšek (1998, str. 11) navaja: »Glavni namen predšolske bralne značke s pomočjo staršev

usmeriti otroka h knjigi, ki naj jo doživi v vsej njeni estetski, vsebinski in vizualni podobi kot

nekaj prijetnega in zanimivega«.


3

Jamnik (1998, str. 7) pa dodaja: »Namen predšolske bralne značke je tudi pridobiti starše, da

bi brali svojim otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju in skupaj z otrokom

obiskovali knjižnice«.

DRUŽINSKO BRANJE

Izobrazba je v današnjem času zelo pomembna. Starši jo vidijo kot svojevrsten ključ za

otrokovo uspešnost v življenju. Ena od vzgojnih nalog staršev je v okviru priprav na šolo

otroka uvesti v svet knjige in pismenosti v najširšem pomenu (Knaflič, 2003).

»Proučevanje uspešnosti pri opismenjevanju otrok v šoli je pokazalo, da je uspešnost

pri branju in pisanju povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju

deležen branja in koliko spodbud in zgledov za branje je dobival v družini. Raziskave

so pokazale, da otroci dosežejo v povprečju raven pismenosti, kot so jo dosegli njihovi

starši in si pridobijo bralne navade, ki so zelo podobne navadam njihovim staršem«

(Knaflič, 2003, 34).

Grginič (2006, str. 15.) poudarja: »Glasno branje otrokom naj bi potekalo v družinah že od

rojstva in trajalo do osmega leta starosti, tudi ko otroci že nekaj let samostojno berejo«.

Otrok od rojstva pa tja do treh mesecev le strmi v slike in knjige. Dojenčki stari od treh pa do

šestih mesecev pa so že bolj očitno vključeni v branje. Začenjajo se usmerjati k slikam in

poslušanju. Knjigo pogosto želijo prijeti in jo dati v usta. Otroci, stari od šest do devet

mesecev, poskušajo obračati strani v knjigi. Na bralčevo intonacijo se odzivajo tako, da z

glasovi izražajo zadovoljstvo. Eno leto stari otroci pokažejo vključenost v glasovno branje

tako, da znane predmete vneto gledajo in ob tem izražajo glasove, kot bi brali; želijo že sami

obračati strani. Pri petnajstih mesecih otroci, ki so jim brali, lahko pokažejo prednjo in zadnjo

stran knjige, začnejo prepoznavati in poimenovati osebe v knjigi in skupaj z odraslimi

verbalizirati branje (Grginič, 2006).

Morrow (po Grginič, 2006) opozarja, da naj bi branje postalo obred, in sicer vsak dan ob

istem času, na istem mestu. Najprimernejši čas je zvečer pred otrokovim spanjem. Takrat se

otroci umirijo. Majhnega otroka naj bi starši med branjem držali v naročju oziroma na


4

kolenih, ker otrok tako občuti ugodje in varnost, ki ju prinaša branje. Brali naj jim bi starši,

dedki, babice, sorojenci in drugi člani družine. Otroka je potrebno sprejeti kot aktivnega

udeleženca v družinskem branju, sprejemati in spodbujati njegove komentarje in vprašanja, ki

jih povezuje z realnimi življenjskimi izkušnjami, kadar je to možno.

POMEN BRANJA OTROKU

Tilka Jamnik (2012) v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da

branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in



družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na razvoj porajajoče pismenosti,

kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne

pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.

Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Blagodejno vpliva tudi

na starše, saj skupaj z otroki uživajo in stopajo v domišljijske svetove. Otroci, ki jim starši v

predšolskem obdobju in še posebno v prvih treh letih življenja berejo, imajo močnejši temelj

za uspešno branje v kasnejšem življenju.

»Skupno gledanje slikanic, pripovedovanje in branje zgodb otroku lahko pojmujemo

kot eno izmed oblik iger, ki otroku sama po sebi ustvarja ugodne motivacijske pogoje

za njegov razvoj in učenje jezika, spoznavnih in socialnih spretnosti, strategij za

uravnavanje in obvladovanje čustvenih stanj, ter vzdrževanje usmerjene pozornosti«

(Marjanovič Umek, 2003, str. 24).

3 SLIKANICA

»Slikanice so posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito

celoto. Slikanica ima tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-

oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo. Besedilo vpliva na razbiranje pomena

ilustracij in obratno, ilustracija spreminja ali dopolnjuje pomen besedila« (Haramija in

Batič, 2013, str. 23).


5

»Slikanica velja za najbolj značilno knjižno zvrst v književnosti za otroke. Je otrokova

prva knjiga. Namenjena je otroku v pred bralnem obdobju in na začetku bralnega

obdobja, to je čas, ko je otrokov psihični in tudi sociali razvoj izredno intenziven.

Slike v slikanici ne delajo knjige samo bolj privlačne, ampak so zelo pomembne pri

pripovedovanju zgodbe« (Stražar, 1981, str. 15).

Slikanice, namenjene otrokom, glede na obliko, Haramija in Batič razdelita v dve skupini:

Prvo skupino slikanic tvorijo knjigrice, kot jih poimenuje Liljana Klemenčič ali knjigoigre,

kot jih poimenuje MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. To so

knjige na meji med igračo in knjigo, največkrat izdelane iz pralnih materialov (npr. blago,

plastika) ali debelejšega kartona. Sem sodijo tihe knjige ali knjige brez besedila, ki

prikazujejo posamezne predmete iz otrokove neposredne realnosti: živali, dejanja, povezana z

vsakodnevno rutino (higiena, spanje, prehranjevanje, igranje). Slikanice nimajo povezanih

ilustracij (npr. stol, hrana, hiša, pes) ali pa je njihova povezava zgolj tematska raven ilustracij

(npr. vse ilustracije se nanašajo na domače živali). V to skupino sodijo tudi slikanice z eno

besedo oz. enim poimenovanjem: tisto, kar je naslikano, je tudi zapisano. Namenjene so

otrokom v prvem letu starosti. Otrokovi fazi govornega in bralnega razvoja sledijo nato

slikanice z zelo kratkim besedilom, ki so namenjene otrokom do približno 2. leta starosti.

Besedilo za otroke v pred jezikovni fazi govornega razvoja mora biti enostavno, brez

prenesenega pomena besed in zastranitev (Haramija in Batič, 2013).

Slika 1:Velika knjiga o kahlici

Vir: Genechten, G. (2008). Velika knjiga o kahlici. Radovljica: Didakta

(Knjižna nagrada: Zlata hruška)


6

Slika 2: Zelo lačna gosenica

Vir: Carle E. (2014). Zelo lačna gosenica. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 3: Kje živijo živali?

Vir: Hanuš B., (2013). Kje živijo živali?. Ljubljana: Mladinska knjiga


Drugo skupino tvorijo slikanice, namenjene otrokom od 2. do približno 8. leta, ko otroci še

vedno potrebujejo odraslega posrednika, saj še niso samostojni bralci. To je čas, ko otrok

intenzivno usvaja jezikovne strukture in besedne pomene. V poeziji prevladujejo dvo- in

štirivrstičnice, ki imajo pogosto tradicionalno rimo in preprost ritem. V prozi zasledimo

priredbe ljudskega slovstva, večinoma pravljice, pripovedke in bajke, klasične in sodobne

pravljice, kratko realistično prozo. Slikanica vsebuje približno pol strani besedila. Sledijo

slikanice z več besedila, npr. otroške pesniške zbirke, pesnitve in kratke prozne književne

vrste (Haramija in Batič, 2013).


7

Slika 4: Pod medvedovim dežnikom

Vir: Makarovič. S., (2005). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 5: Muca Copatarica

Vir: Peroci, E., (2012). Muca Copatarica. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 6: Piščanček Pik

Vir: Manček, M., (2013). Piščanček Pik. Šmarje – Sap: Buča


Margareta Dolinšek (2004) poudarja, da slikanica ni namenjena samo otrokom, temveč

zajema širšo populacijo bralcev. Kvalitete, ki pritegnejo odraslega bralca, so celotna podoba


8

in likovna zgodba slikanice, zgodbe, ki vsebujejo sporočila o osnovnih človekovih vrednotah

in skrivajo globoke življenjske modrosti. Obenem pa slikanica povezuje odraslega in otroka.

Med branjem se med njima vzpostavi interakcija, ki je najboljša takrat, ko tako v otroku kot

tudi v odraslem bralcu vzbudi občutke in čustva.

BESEDILO V SLIKANICI

»Slikanica pripoveduje zgodbo z dvema jezikoma, prenese zgolj kratke prozne vrste,

ker ima omejeno dolžino besedila, v poeziji pa je skozi zgodbo lažje prikazati pesnitve

kot pa lirsko poezijo« (Haramija in Batič, 2013, str. 42).

3.1.1 Poezija

Poezija je del književnosti, ki je pisan v verzih. Ti so lahko organizirani v neko določeno

obliko (npr. kitice), ki imajo ritem in pogosto tudi rimo. Po notranji zgradbi ločimo lirsko in

epsko poezijo. (Haramija in Batič, 2013).

Lirska otroška poezija izpoveduje, izraža raznolike teme, povezane z doživljanjem,

razpoloženjem, čustvi, ki so povezana z majhnimi otroki in njihovim izkušenjskim svetom. Je

kratka, pogosto peta (uspavanke), pomembna sestavina je ritem. V slikanicah, zbirkah pesmi,

je vsaka pesem zaokrožena celota. Ilustracije ne morejo razvijati zgodbe, temveč so le slike

vsake pesmi posebej (prav tam).

Slika 7: Biba buba baja

Vir: Voglar, M. (2011). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga



9

Slika 8: Mehurčki in petdeset ugank

Vir: Župančič, O., (2013). Mehurčki in petdeset ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 9: Medvedki sladkosnedki

Vir: Kosovel, S., (2013). Medvedki sladkosnedki. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 10: Zlata ladja

Vir: Kovič, K., (2011). Zlata ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga



10

Epska otroška poezija ima značilnosti pripovedovanja, opisovanja in razmišljanja. Ti postopki

so znani tudi iz proze, vendar so v epski poeziji izraženi z verzi. V folklornem slovstvu so to

balade in romance, v avtorski književnosti pa epske pesnitve ali pripovedne pesmi. Snov

zajemajo iz otrokovega življenja, njegovih želja, igre in odnosov z vrstniki in družino

(Haramija in Batič, 2013).

Slika 11: Pedenjped

Vir: Grafenauer, N., (2010). Pedenjped. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 12: Pesmi o Mišku in Belamiški

Vir: Lainšček, F., (2010). Pesmi o Mišku in Belamiški. Ljubljana: Mladinska knjiga

(Knjižna nagrada: Desetnica)


11

3.1.2 Proza

V slikaniški obliki je glede na dolžino besedila možna le kratka proza. Batič in Haramija jo

delita na realistične kratke zgodbe in fantastično kratko prozo.

Realistične kratke zgodbe so v slikanicah redkejše. Glavni literarni lik je najpogosteje otrok,

ki je v doživljajskih kratkih zgodbah prikazan v vsakdanjih situacijah, v socialnih kratkih

zgodbah pa v zanj pomembnih medsebojnih odnosih. Predvsem pa gre za odnose glavnega

literarnega lika do vrstnikov, sorojencev, staršev in drugih sorodnikov (Haramija in Batič,

2013).

Slika 13: Kekec in Pehta

Vir: Vandot, J., (2011). Kekec in Pehta. Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 14: Peter nos je vsemu kos

Vir: Suhodolčan, L., (2014). Peter Nos je vsemu kos. Ljubljana: Mladinska knjiga



12

Fantastična kratka proza je v slikaniški obliki najobsežnejša. Sem namreč spadajo fantastične

kratke zgodbe, miti, pripovedke, basni in pravljice.

- Med fantastične kratke zgodbe sodijo besedila, ki združujejo lastnosti pravljic in

fantastične pripovedi. Za njih je značilna dvodimenzionalnost, torej obstoj

racionalnega in iracionalnega sveta, ki delujeta vsak po svojih zakonitostih. Imajo

omejen obseg, zajemajo krajše časovno obdobje, glavni književni lik se zaveda vdora

fantastike v realni svet, književni prostor in čas pa sta precej natančno določljiva.

- Miti so književna vrsta, ki na kratko pripovedujejo vsebino poganskih religij, v

slovenski književnosti jih najdemo že vse od ljudskega slovstva.

- V pripovedki je prostor poimenovan s konkretnim zemljepisnim imenom, imeti mora

vsaj eno realistično sestavino (književni prostor, čas, oseba).

- Basni so epska besedila z dvodelno zgodbo, zgledno zgodbo na začetku in izrečenim

naukom na koncu teksta. Motivno in tematsko se naslanjajo na like in dogodke iz

živalskega in rastlinskega sveta in jih poosebljajo.

- Pravljice se po vrstah delijo na folklorne (ljudske) in avtorske (klasične in sodobne). V

folklorni pravljici književni čas in književni kraj nista natančno določena. Literarne

liki so imenovani po poklicu, družbenem položaju ali kateri drugi lastnosti lika

(zlobna mačeha, lepa kraljična,…). Zgodba vsebuje čudežna bitja in predmete, konec

pa je vedno srečen. Za klasične pravljice je značilen vzorec Andersenovih pravljic. Za

njih so značilni tudi standardizirani začetki (nekoč, pred davnimi časi), ni pa nujno.

Glavni literarni liki imajo ime, zgodba pa se naslanja na ljudsko izročilo ali mit.

Spremljajo jih iracionalni liki (škratje, palčki, vile, zmaji…), kot v folklornih

pravljicah. Za sodobno pravljico so značilne sodobne teme in kar precej natančno

določljiva čas (sodoben) in kraj dogajanja (mestno okolje). Pripovedovalec je

tretjeosebni in ne nagovarja bralca, ampak se osredotoči na samo zgodbo. Sodobne

pravljice učijo otroke, da je dobro nagrajeno in zlo kaznovano. Konec je praviloma

srečen. (Haramija in Batič, 2013).


13

Slika 15: Mojca Pokrajculja

Vir: Mojca pokrajculja: koroška pripovedka (2013), Ljubljana: Mladinska knjiga


Slika 16: Zvezdica Zaspanka

Vir: Milčinski - Ježek, F., (2009). Zvezdica Zaspanka. Ljubljana: Sanje

(Levstikova nagrada)

Slika 17: Moj dežnik je lahko balon

Vir: Peroci, E., (2011). Moj dežnik je lahko balon. Ljubljana: Mladinska knjiga



14

Slika 18: Vzleteli smo!

Vir: Taylor, S. (2013). Vzleteli smo! Hlebce: Zala


Slika 19: Babica pripoveduje

Vir: Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi (2014) Ljubljana: Mladinska knjiga (urednica:

Kristina Brenk)


Slika 20: Melje, melje mlinček

Vir: Štefan, A., (2007). Melje, melje mlinček. Ljubljana: Mladinska knjiga



15

ILUSTRACIJE V SLIKANICI

»Ilustracije v slikanici so sestavni element, ki ga otrok lahko sprejema brez

posrednika, saj zmore »brati« slike prej, kot zna brati besedilo« (Haramija in Batič,

2013, str. 51).

Ilustracije so »pripovedna umetnost, kar pomeni, da pripovedujejo zgodbo. (…) So torej

likovne upodobitve zgodbe, kakor jo doživlja umetnik – odloči se lahko za različne sloge, od

povsem fotografskega realizma do abstraktnih upodobitev. Vendar je, kot pri vseh

umetnostih, naše razumevanje odvisno od tega, kako blizu so nam zakonitosti likovnega

oblikovanja« (Russell, 2005; cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 54).

OBLIKOVANJE SLIKANICE

»Slikanice so umetniško delo, ki ima svoje značilnosti, ki se nanašajo na oblikovanje

naslovnice, veznih listov, izbire formata, uporabljenih likovnih materialov, tehnik v

ilustracijah ipd.« (Haramija in Batič, 2013, str. 58).

3.3.1 Likovne tehnike in materiali

Likovni material in orodje ter likovne tehnike, ki jih ilustrator izbere, so odvisne od značaja

motiva, likovne ideje, ki jo oblikuje, in časa, v katerem je delo nastalo. Izbira materiala in

likovne tehnike so povezane tudi z besedilom, saj različni mediji različno vplivajo na pomen

zgodbe, torej razpoloženje in čustva, ki jih ilustrator želi prikazati (Haramija in Batič, 2013).

3.3.2 Format in oblika

Najpogostejša oblika za slikanico je format papirja velikosti A4, pogosto pa se uporablja tudi

kvadratni format, čeprav je možna katerakoli oblika. Ustvarjalci ga izbirajo glede na naravo

knjige. Pokončni formati so primerni za zgodbo z razdrobljenimi prizori, ležeči pa pripovedi,

ki vsebujejo premikanje. Vse več pa je knjig, ki odstopajo od običajne slikanice. Različne

kombinacije besedilnega in slikovnega gradiva, kjer je vedno manj pravih zgodb, bralca

vabijo v interaktivnost, kjer lahko ob odpiranju okenc in zavihkov oblikuje lastne zgodbe.


16

Tipične oblike premičnih knjig so »pop-up« knjige (ob odpiranju strani se dvigujejo

tridimenzionalne oblike), knjige z vrtljivimi elementi, knjige v obliki kukala, knjige z zavihki

in knjige z okenci »povleci in poglej« (prav tam).

3.3.3 Tipografija

Pomemben del oblikovanja slikanice je izbira tipografije oz. izbira oblike pisave. Različni

raziskovalci tipografije menijo, da je najboljša pisava tista, ki pri bralcu ne vzbudi pozornosti.

Gre za neke vrste »nevidno umetnost«. Haramija in Batič glede na uporabljeno tipografijo

delita slikanice v štiri kategorije: na pisavo, ki se ujema z vsebino, pisavo, ki upošteva

besedilo in je izbrana temu primerno, pisavo, ki poudarja značilnosti besedila tako, da postane

bolj viden element vidne izkušnje, in pisavo, ki je uporabljena ekspresivno, se spreminja

znotraj iste slikanice in tako vpliva na sporočilnost besedila (prav tam).

3.3.4 Naslovnica

Naslovnica je pomemben element, na kateri so podatki o naslovu dela in avtorjih. Pogosto je

ilustrirana, na njej se pojavi motiv iz slikanice ali povsem nov motiv, ki se lahko nadaljuje na

hrbtno stran. Oblikovanje naslovnice je eden ključnih elementov tudi zato, ker otroci

najpogosteje izbirajo slikanice prav po njej. Naslovna slika lahko pritegne ali odvrne otrokovo

pozornost (prav tam).

3.3.5 Vezni listi

Vezni listi so sestavni del slikanice s trdo vezavo, nalepljeni so na notranjost naslovnice in

hrbtne strani. Listi so lahko ilustrirani ali ne ilustrirani, le-ti pa so lahko različni ali identični

spredaj in zadaj (prav tam).

3.3.6 Postavitev slike in besedila

Postavitev besedila in slik na strani je še eden od pomembnih elementov oblikovanja knjige.

Vpliva na ritem v slikanici, oblikovanje posameznih strani in tudi na ustvarjanje napetosti.


17

Glede na notranjo urejenost tekstovnega in likovnega deleža Marjana Kobe loči tri tipe

slikanice:

Klasična slikanica – vsaka ilustracija je samostojna slika, v enakovrednem prostorskem

razmerju se enakomerno menjavata celostransko besedilo in celostranska ilustracija;

Ilustracija se »razlije čez rob« - razširi, razprši se čez obe strani knjige in »razleze« tudi

med besedilo, manjši smiselni odlomki besedila so včasih vpleteni v ilustracijo;

Besedilo je likovno oblikovano, torej vključeno v samo ilustracijo (Kobe, 1987).

4 KAKOVOSTNA SLIKANICA

Na trgu je vse več slikanic, tako domačih kot prevodov tujih avtorjev. Le-te se med seboj

razlikujejo po videzu, po kvaliteti ilustracije in kvaliteti besedila (Kropp, 2000).

»Ko odrasli ali starejši vrstniki otroku berejo slikanice in/ali druge knjige, je

pomembno, kaj in kako berejo, če želimo, da bi branje pomenilo pozitivno spodbudo

za otrokov govorni, miselni, čustveni in socialni razvoj. Kriterij za izbor otroške

knjige mora biti kakovost besedila in ilustracij oz. fotografij« (Marjanovič Umek,

2003, str. 29).

Haramija in Batič vrednotita slikanice na nivoju besedila, ilustracij in oblikovanja.

KAKOVOSTNO BESEDILO

»Med slikanice za otroke smemo prištevati tista dela, v katerih je likovni delež

obvezno večji kakor besedni, besedilo pa načeloma ne presega 1.800 besed oz.

približno pet strani strnjenega teksta formata A4, razporejenega po vsej slikanici.

Otroška slikanica ima tudi specifične teme in jezikovne prvine literarnega dela, pri

čemer upošteva otrokov kognitivni razvoj. Glede na stopnjo interakcije med

besedilom in ilustracijo pa se slikanice uvrščajo med dve skrajnosti, in sicer od najbolj

šibke, ki osvetli besedilo, do intenzivne, ki besedilu spreminja pomen« (Haramija in

Batič, 2013, str. 35).


18

Dragica Haramija (2012) poudarja: »Izbrano besedilo mora biti jezikovno kakovostno, ne

osiromašeno, temveč prilagojeno otrokovi zmožnosti razumevanja jezika. Otrok namreč

zmore v povprečju poslušati približno toliko strani besedila kot ima let. Gre za psihološki

razvoj otroka in njegovo zmožnost koncentracije. Izbrana dela ne bi smela zbujati nestrpnosti

zaradi rasnih, verskih, spolnih in drugih razlik med ljudmi. Celo obratno, literarna dela so

lahko priložnost za sprejemanje vseh drugačnosti«.

Vsebinski kriteriji

Dobra ilustracija Slaba ilustracija

namenu ustrezna upodobitev

(humorna, karikaturna,

tragična, zlovešča, žalobna …),

brez vsebinskih nepotrebnosti

kičasta, osladna upodobitev

(solzavo, patetično,

Idealizirano …),

banalni vsebinski dodatki

ustrezna vsebina:

didaktično premišljena,

poučna,

razumljiva

sporna vsebina (poudarjeni

družbeni, spolni,

estetski stereotipi), žaljiva

vsebina

Tabela 1: Vsebinski kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču

(2012, str. 14)

Knjiga naj bo toliko kompleksna, da ni primerna samo za trenutno starost otroka, temveč še

za naslednji dve leti. Besedila naj bo malo, poved ali dve na stran oziroma največ pol strani.

Pozorni moramo biti na to, da se o besedilu lahko pogovorimo, seveda ob združitvi z

ilustracijo, ki je prav tako pomemben element kot besedilo. Otrok si besedila, ki imajo ritem

in rimo, lažje zapomni in jih ponavlja skupaj z odraslim, ko jih bere ponovno. To velja tudi za

knjige, ki imajo ponavljajoče se vrstice. Pomembno je, da knjiga že na začetku zanima oba,

tako odraslega, ki bere, kot otroka, ki posluša. Če je bralcu knjiga všeč, jo bo posredoval

naprej veliko bolj doživeto in čustveno. Vsebina knjige naj bi govorila o otrocih. Otroci se

radi poistovetijo z junaki v zgodbi, zato želijo brati o svojih vrstnikih ali nekoliko starejših

otrocih. Zgodbe naj vključujejo pomembne teme, kot so na primer ljubezen, izguba,

prijateljstvo, iskrenost, torej teme, ki bodo otroku koristile v času odraščanja (Kropp, 2000).

Haramija (2012) poudarja razmerje med branjem domače in prevedene literature.

»Slovenščina na Slovenskem ni le jezik okolja, temveč je uradni jezik države, v kateri

živimo«. To se ji zdi temeljno izhodišče, zaradi katerega bi morali pri izbiri besedil upoštevati

kriterij nacionalne in prevodne literature v prid izvirni slovenski slikanici.


19

Pomembno se ji zdi tudi razmerje med branjem kanonske (klasične) in sodobne literature.

Prav je, da poznajo otroci kulturno dediščino in sodobno literaturo. Vsekakor obstajajo

literarni liki, ki so »last« vsakega otroštva, torej naj bi se otrok srečal z njihovimi zgodbami,

sodobna literatura pa upoveduje teme, ki so otroku v našem času blizu.

KAKOVOSTNE ILUSTRACIJE

Likovno kakovostna ilustracija uporablja likovni jezik kot osnovno izrazno sredstvo likovne

umetnosti s spoznavanjem zakonitosti likovne teorije, likovne abecede in sintakse. Črte,

barve, oblike in njihovi odnosi, svetlo temno, teksture in njihova razmerja so urejeni in

uravnoteženi. Kompozicije, likovni ritmi, ravnovesja, sorazmerja in kontrasti morajo delovati

skladno, celostno. Barve so ubrane, barvni skladi pa morajo temeljiti na kontrastih ali

harmoniji. Dobra ilustracija je likovno prečiščena, kar pomeni, da ne vsebuje nepotrebnih

likovnih elementov. Risba je jasna in razpoznavna, ne pa nujno tudi enostavna (Zupančič,

2012, str. 9-10).

Likovni kriteriji

Dobra ilustracija Slaba ilustracija

jasna, likovno urejeno prenasičeno,

likovno neurejeno

poudarjeno likovno bistvo,

odsotnost nepotrebnega

likovni klišeji, šablone,

stereotipi, prisotno nebistveno

anatomsko pravilna risba,

upoštevani prostorski ključi,

enovito upodobljen prostor

anatomsko zgrešena risba,

neupoštevanje ali

nekompatibilnost

prostorskih ključev,

nelogično upodobljen prostor

prisotna individualna nota ilustratorja neosebna upodobitev

Tabela 2: Likovni kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču

(2012, str. 14)

»Kakovostna ilustracija ima izpopolnjen kriterij anatomske ustreznosti likov,

zakonitosti upodabljanja prostora, razpoloženja besedila, ustreznosti izbire likovnih

tehnik, materialov in izraznih načinov ter ilustratorjevega osebnega sloga« (Zupančič,

2012; cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 40).


20

KAKOVOSTNO OBLIKOVANJE SLIKANICE

Kropp (2000) opozarja tudi na kvaliteto vezave in materiala knjige. Za prva leta otrokovega

življenja so primerne kartonske knjige ali knjige iz blaga, saj prenesejo bolj grobo ravnanje.

Ko pa knjigo izbiramo kasneje, smo pozorni na samo vezavo knjige. Ta naj bo najprej šivana

in šele na to lepljena, saj šivane knjige zdržijo večkratno branje, medtem ko samo lepljene

kmalu razpadejo.

PRIROČNIK ZA BRANJE KAKOVOSTNIH MLADINSKIH KNJIG

Za pomoč pri svetovanju, kaj je primerno branje za otroke v predšolskem obdobju, lahko

starši prosijo knjižničarje v splošnih knjižnicah in vzgojiteljice v vrtcih. Za novosti pa se

lahko uporablja tudi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto

pripravi Pionirska knjižnica.

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig je lahko pomemben vodnik po

kakovostni izbiri leposlovnih in informativnih knjig za otroke. Vsako leto ga

pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in

knjižničarstvo, katere poslanstvo je spodbuditi branje in opozoriti na kvaliteto in ne

kvaliteto mladinskih knjig (Mestna knjižnica Ljubljana).

Priročnik pregledno in sistematično predstavlja produkcijo mladinskih knjig

obravnavanega leta. Pregledno, z vidika ustaljenih poljudnih in strokovnih razdelitev

(abeceda, postavitvene skupine, starostne stopnje, strokovne skupine) in sistematično,

z vidika predstavitvenih skupin od najpreprostejših igralnih oblik, preko pripovedi do

estetsko izbrušenih in miselno izostrenih besedil (prav tam).

Bogastvo knjig pomeni kvaliteto namena, izpeljave in sporočila ter kulturni obseg, ki

ga prinaša jezik – tako besedišča kot ilustracije. Najkvalitetnejše knjige so anotirane,

najboljše med najboljšimi pa so označene z znakom zlata hruška (prav tam).

Priročnik sledi starostnim in razvojnim stopnjam mladih bralcev od pred bralnega

obdobja, ki je bistveno za spodbujanje branja in bralnega užitka, preko vseh treh


21

triletij devetletne osnovne šole do prehoda k »mladim odraslim bralcem«. Priročnik

prav tako sledi bralnim interesom mladih bralcev in šolskemu programu. S svojo

zasnovo in izpeljavo podpira cilje slovenske nacionalne strategije razvijanja bralne

kulture (prav tam).

NAGRADE ZA KAKOVOSTNE SLIKANICE

4.5.1 Slovenske nagrade

1. Zlata hruška je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Po mnenju uredniškega

odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih

knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične

izdaje leta in pridobijo pravico do priznanja Zlata hruška Vsako leto podelijo

tri priznanja Zlata hruška za preteklo leto. Od leta 2010 jih podeljujeta

Pionirska – center za mladinsko književnost pri Mestni knjižnici Ljubljana in

Slovenska sekcija IBBY. Naslova za leposlovje in poučno knjigo izbere uredniški

odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, za prevedeno knjigo pa

omenjeni odbor in Slovenska sekcija. Podelitev Zlatih hrušk je tako ena od priložnosti,

da se v javnosti promovira kakovostne knjige, da javnost izve, da je mladinska

književnost del umetnosti in kulture naroda in da ima mladinsko leposlovje tudi

socialno, psihološko, etično in kulturološko poslanstvo. Na večjo prepoznavnost knjig,

nagrajenih in označenih z Zlato Hruško, pa so od novembra 2010 še dodatno opozorile

nalepke Zlata hruška na platnicah knjig. Projekt označevanja knjig z nalepkami Zlata

hruška se je razširil v knjižnice po celotni Sloveniji (Mestna knjižnica Ljubljana).

2. Nagrado Desetnica podeljuje Društvo slovenskih pisateljev od leta 2004. Izbirajo

izključno med člani Društva slovenskih pisateljev, ki pišejo v slovenskem jeziku, za

obdobje zadnjih let. Namen te nagrade je, da se otroška in mladinska literatura širše

uveljavita in priznata v stanovski organizaciji, literarno-kritiški stroki in javnosti (prav

tam).

3. Nagrada Kristine Brenkove je nagrada za spodbujanje kreativnosti in kakovostne

produkcije izvirnih slikanic slovenskih avtorjev, ki spodbujajo otrokovo ustvarjalnost

in razvoj jezika. Prvič je bila podeljena leta 2004. Od takrat jo vsako leto 2. aprila

http://www.mklj.si/prirocnik

http://www.mklj.si/prirocnik


22

podeli Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski

zbornici Slovenije (prav tam).

4. Levstikova nagrada je ena najstarejših nagrad. Založba Mladinska knjiga jo

podeljuje že od leta 1949. Nagrajuje dosežke na področju otroške in mladinske

književnosti avtorjev, ki ustvarjajo pri tej založbi. Podeljuje se Levstikovo nagrado za

življenjsko delo, ki jo prejmeta pisec literature za otroke in mladino ter ilustrator.

Ostale nagrade so še: Levstikova nagrada za izvirno ilustracijo, Levstikova nagrada za

izvirno leposlovno delo in Levstikova nagrada za stvarno literaturo (prav tam).

5. Modra ptica je najvišja denarna nagrada, ki jo od leta 2012 podeljuje založniška

skupina Mladinska knjiga za posamezno književno delo. Avtorji jo lahko prejmejo za

posamezni književni naslov v Sloveniji in znaša 12.000 evrov bruto. Vsakoletna

nagrada je leta 2015 postala bienalna (prav tam).

6. Moja najljubša knjiga je pri nas edina literarna nagrada, ki jo avtorju knjige

podeljujejo mladi bralci. V akciji Moja najljubša knjiga, ki jo pripravijo slovenske

splošne in šolske knjižnice, mladi bralci izbirajo svojo najljubšo slovensko knjigo

domačega avtorja in najljubšo v slovenščino prevedeno knjigo. Akcija poteka od leta

1998, ob podpori Slovenske sekcije IBBY pa jo vodi Center za mladinsko književnost

in knjižničarstvo mestne knjižnice Ljubljana (prav tam).

7. Nagrada Hinka Smrekarja se od leta 1993 podeljuje na področju ilustracije.

Podeljuje jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru slovenskega

bienala ilustracije ob robu slovenskega knjižnega sejma (prav tam).

8. Podjetje Večer od leta 1997 podeljuje nagrado Večernica za najboljše izvirno

leposlovno delo, ki je izšlo v preteklem letu (prav tam).

4.5.2 Tuje nagrade

1. Andersenovo nagrado imenujemo tudi mala Nobelova nagrada. Bienalno jo

podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) za trajni prispevek k


23

svetovni literaturi. Od leta 1956 jo podeljujejo avtorjem in ilustratorjem. Zlato

medaljo dobitniki nagrade prejmejo iz rok danske kraljice (Mestna knjižnica

Ljubljana).

2. Carnegiejeva medalja (Carnegie Medal) je nagrada za najboljše knjige za otroke in

mladino. Delo mora biti napisano v angleščini in izdano v Veliki Britaniji. Skupina, ki

ocenjuje knjige, je sestavljena iz trinajstih mladinskih knjižničarjev. Zmagovalec

prejme zlato medaljo ter knjige v vrednosti 500 L, ki jih nato podari izbrani splošni ali

šolski knjižnici (prav tam).

3. Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) ima svojo IBBY častno listo, na

kateri je bienalen izbor najboljših, nedavno izdanih knjig. Z uvrstitvijo nanjo se

počasti delo pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev iz držav članic združenja IBBY

(prav tam).

4. V čast švedski pisateljici tamkajšnja vlada od leta 2002 podeljuje nagrado Astrid

Lindgren. Prejmejo jo pisatelji, ilustratorji in promotorji branja, ki izkazujejo duha te

slavne pisateljice. Namen nagrade je spodbuditi otroke in mlade za branje, kot tudi

promoviranje otroških pravic in kulture na globalni ravni (prav tam).

5. Leta 2004 so prvič podelili knjižno nagrado The Story Prize. Ta nagrajuje zbirke

kratkih zgodb, ki so pisane v angleškem jeziku in izdane v ZDA (prav tam).


24

II. EMPIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV PROBLEMA

Tilka Jamnik v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da branje

ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in



družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in

uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in

celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.

Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri slikanic pozorni na njihovo kakovost.

Projekt Prijateljujemo s slikanico oziroma predšolska bralna značka, s katerim spodbujamo

družinsko branje, je že vrsto let prisoten v vseh oddelkih našega vrtca. Po svojih izkušnjah v

vrtcu opažam, da vedno manj staršev bere svojim otrokom, še manj njihovih otrok pa je

vključenih v knjižnico v predšolskem obdobju. Nemalokrat sem naletela na odpor s strani

staršev, še večkrat pa sem se srečala z izbiro nekakovostnih slikanic. Ravno pogostost

nekakovostnih slikanic pri predšolski bralni znački, me je napeljala na misel, da raziščem, v

čem je razlog za tako izbiro staršev.

6 CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, zakaj starši v okviru predšolske bralne značke pogosto

segajo po nekakovostnih slikanicah.

Z anketnim vprašalnikom sem ugotavljala:

kako pomembno je staršem branje za otrokov razvoj,

ali starši poznajo lastnosti kakovostne slikanice,

ali starši poznajo knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovost slikanice.


25

7 HIPOTEZE

1. HIPOTEZA: Starši z višjo stopnjo izobrazbe menijo, da je branje zelo pomembno za

otrokov razvoj.

2. HIPOTEZA: Večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice.

3. HIPOTEZA: Večina staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovost

slikanice.

8 VZOREC

Raziskavo sem opravila v Vrtcu Škofja Loka, Baragovem vrtcu v Stražišču in Vrtcu Zala v

Gorenji vasi. Vzorec je vseboval 120 vprašalnikov za starše štiriletnih otrok.

9 RAZISKOVALNA METODA

Uporabila sem deskriptivno (opisno) raziskovalno metodo. Podatke sem zbrala s pomočjo

anketnega vprašalnika za starše štiriletnih otrok. Anketiranje je bilo anonimno in je bilo

izvedeno v mesecu juniju 2016. V navedenih vrtcih so vzgojiteljice vprašalnike razdelile

staršem, vračali pa so jih v označene zaprte škatle, ki so bile postavljene na hodnikih vrtcev.

Anketni vprašalnik je vseboval 11 vprašanj, od tega 9 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji

odprtega tipa. Po končanem štetju vseh odgovorov sem podatke razvrstila v tabele. Zaradi

nazornejše analize sem pri nekaterih vprašanjih naredila grafe.


26

10 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠALNIKOV IN

INTERPRETACIJA REZULTATOV

Starše sem zaradi nazornejše interpretacije razdelila v dve skupini, ki se nanašata na stopnjo

izobrazbe:

a) 1. skupina – starši z nižjo stopnjo izobrazbe (dokončana osnovna, poklicna šola)

b) 2. skupina – starši z višjo stopnjo izobrazbe (dokončana srednja, višja, visoka šola,

univerzitetni program, magisterij, doktorat).

Stopnja izobrazbe Število anketirancev Struktura %

Osnovna šola 5 4,2

Poklicna šola 14 11,7

Srednja šola 35 29,2

Višja šola 19 15,8

Visoka šola 26 21,7

Univerzitetni program 12 10,0

Magisterij 8 6,6

doktorat 1 0.8

skupaj 120 100

Tabela 3: Stopnja izobrazne anketirancev

V vzorcu je bilo zajetih največ staršev s končano srednjo šolo (29,2 %), sledijo starši z visoko

šolo (21,7 %), višjo šolo (15,8 %), poklicno šolo (11,7 %), univerzitetnim programom (10,0

%), magisterijem (6,6 %), osnovno šolo (4,2 %) in doktoratom (0,8 %).

Od tega je 16 % staršev z nižjo in 84 % staršev z višjo stopnjo izobrazbe.


27

Najprej me je zanimalo, če so anketirancem v njihovem otroštvu starši brali slikanice.

Izobrazba

Možni odgovori

Osn

ovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

Da 3 9 21 12 22 10 5 0 82 68,3

Ne 2 5 14 7 4 2 3 1 38 31,7

Število odgovorov 5 14 35 19 26 12 8 1 120

Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100

Tabela 4: Branje pravljic v otroštvu

Grafikon 1: Branje pravljic v otroštvu

Večjemu delu anketirancev z višjo stopnjo izobrazbe so starši v otroštvu brali pravljice;

posebej izstopajo anketiranci z visokošolsko izobrazbo. Manj je anketirancev z nižjo stopnjo

izobrazbe, ki so jim starši brali pravljice.

3

9

21

12

22

10

5

02

5

14

7

42

31

0

5

10

15

20

25

Da

Ne


28

Želela sem tudi izvedeti , kako pomembno se jim zdi branje slikanic za otrokov vsestranski

razvoj.

Izobrazba

ocena

O

snovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0,8

2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0

3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0

4 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,8

5 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0,8

6 1 1 0 0 0 1 0 0 3 2,5

7 0 1 3 3 2 1 0 0 10 8,3

8 0 3 3 0 4 2 4 0 16 13,3

9 1 0 4 0 4 3 1 0 13 10,8

10 3 8 25 15 16 5 2 1 75 62,5


Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100

Tabela 5: Pomembnost branja slikanic otroku

Grafikon 2: Pomembnost branja slikanic

3

8

25

15

16

5

2

10

5

10

15

20

25

30

35

40

Ocena 10

Ocena 9

Ocena 8

Ocena 7

Ocena 6

Ocena 5

Ocena 4

Ocena 3

Ocena 2

Ocena 1


29

Starši z nižjo stopnjo izobrazbe dajejo manjši pomen branju slikanic otroku kot starši z višjo

stopnjo izobrazbe. Večina staršev z višjo stopnjo izobrazbe so opredelili pomen branja

slikanic otroku kot zelo pomembno (z oceno 10); izstopajo starši s končano višjo šolo.

V nadaljevanju me je zanimalo mnenje staršev o vplivu branja slikanic otroku. Želela sem

preveriti, ali starši vedo, zakaj je branje slikanic v predšolskem obdobju pomembno.

Spraševala sem jih, na razvoj česa pri otroku vpliva branje slikanic.

Opredelitev staršev glede vpliva branja slikanic otroku v predšolskem obdobju

Navedli so naslednje odgovore (nekateri starši so podali več odgovorov):

- poslušanje in gledanje slikanic vpliva na otrokov razvoj govora (25,0 % staršev);

- na razvoj mišljenja, na (kognitivni razvoj) (16,7 % staršev);

- vpliva na razvoj domišljije (15,0 % staršev);

- otrok si razvija besedni zaklad (14,2% staršev);

- branje slikanic otroku vpliva na njegovo splošno razgledanost (13,3 % staršev);

- vpliva na otrokov čustveni razvoj (11,7 % staršev);

- na aktivno poslušanje, zbranost, pozornost (6,7 % staršev);

- otroci se hitreje naučijo brati (pismenost) (6,7 % staršev);

- na socialni razvoj (6,7 % staršev);

- na razvoj možganov (5,0 % staršev);

- ustvari se povezava med staršem in otrokom, se zbližaš z otrokom (2,5 % staršev);

- vpliva na otrokov boljši spomin, pomnjenje (2,5 % staršev);

- otrok se nauči ravnati s knjigami, (1,7 % staršev);

- branje slikanic vpliva na celostni razvoj otroka (1,7 % staršev);

- ne vem (23,3 % staršev).

Največ (25,0 % staršev) je bilo mnenja, da poslušanje in gledanje slikanic ugodno vpliva na

otrokov razvoj govora; v veliki meri menijo tudi, da ugodno vpliva na otrokov kognitivni

razvoj (16,7 % staršev); nato sledijo mnenja, da si otrok razvija domišljijo (15,0 % staršev);

da si otrok bogati besedni zaklad (14,2 % staršev); da ugodno vpliva na otrokovo splošno

razgledanost (13,3 % staršev) ter da vpliva na otrokov čustveni razvoj (11,7 % staršev). V

manjši meri menijo, da branje slikanic otroku vpliva na povečano zbranost in pozornost

otroka, (6,7 % staršev); da se otroci hitreje naučijo brati (6,7 % staršev) ter da ugodno vpliva

na otrokov socialni razvoj (6,7 % staršev). Le nekaj jih meni, da branje slikanic otroku vpliva


30

na otrokov razvoj možganov (5,0 % staršev); da se med otrokom in staršem vzpostavi

čustvena vez (2,5 %staršev); da si otrok izboljša spomin (2,5 % staršev); da se nauči rokovati

s knjigo (1,7 % staršev) in da branje slikanic vpliva na celosten razvoj otroka (1,7 % staršev).

Slaba četrtina staršev na vprašanje ni znala odgovoriti (23,3 % staršev).

Zanimalo me je tudi, koliko otrok anketiranih staršev sodeluje pri predšolski bralni znački.

Možni odgovori Število odgovorov Struktura (%)

Da 91 75,8

Ne 29 24,2

Tabela 6: Sodelovanje otrok pri predšolski bralni znački

Pri predšolski bralni znački sodeluje večina otrok anketiranih staršev. Ne sodeluje le slaba

četrtina staršev z otrokom.

Spraševala sem tudi, kako pogosto berejo slikanice svojim otrokom, oz. kako pogosto si

vzamejo čas.

Izobrazba

Možni odgovori

Osn

ovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

Redko 2 4 3 3 2 1 1 0 16 13,3

Občasno (1-2x mesečno) 0 3 5 4 3 3 1 0 19 15,8

Pogosto (1-2x tedensko) 2 4 16 4 11 4 2 1 44 36,7

Zelo pogosto

(skoraj vsak dan)

1 3 11 8 10 4 4 0 41 34,2


Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100

Tabela 7: Čas staršev pri branju slikanic


31

Grafikon 3: Čas staršev pri branju slikanic

Najmanj časa za branje slikanic namenijo otroku starši z nižjo stopnjo izobrazbe; otrokom

redko berejo pravljice, od enkrat do dvakrat na mesec oziroma do dvakrat na teden. Med tem

ko je branje slikanic otroku pri starših z višjo stopnjo izobrazbe vsakodnevna dejavnost;

svojemu otroku berejo skoraj vsak dan.

Želela sem izvedeti tudi, ali so njihovi otroci vpisani v knjižnico in kako pogosto zahajajo v

knjižnico skupaj z otrokom.

Izobrazba

Možni odgovori

Osn

ovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

Da 1 9 29 14 22 10 8 1 94 78,3

Ne 4 5 6 5 4 2 0 0 26 21,7

Skupaj 5 14 35 19 26 12 8 1 120

Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100

Tabela 8: Vpis otrok v knjižnico

2

43 3

21 1

00

3

54

3 3

10

2

4

16

4

11

4

211

3

11

8

10

4 4

00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Visoka šola Višja šola Univerzitetniprogram

Magisterij Doktorat

Redko Občasno Pogosto Zelo pogosto


32

Grafikon 4: Vpis otrok v knjižnico

V knjižnico je vpisanih tri četrtine otrok anketiranih staršev; za vpis otroka v knjižnico se do

sedaj ni odločila le četrtina staršev. Opazna je razlika med vpisom otrok glede na izobrazbo

staršev. Starši z višjo stopnjo izobrazbe bolj pogosto vpisujejo otroke v knjižnico kot starši z

nižjo izobrazbo.

Izobrazba

Možni odgovori

Osn

ovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

Pogosto (1-2x mesečno) 0 6 18 6 10 6 5 0 51 54,3

Občasno (5-6x letno) 1 2 9 6 5 2 2 0 27 28,7

Redko (2-3x letno) 0 1 2 2 7 2 1 1 16 17,0

Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 1 9 29 14 22 10 8 1 94

Struktura % 1,1 9,6 30,9 14,9 23,4 10,6 8,5 1,1 100

Tabela 9: Obisk knjižnice

1

9

29

14

22

108

1

45

65

42

0 00

5

10

15

20

25

30

35

Da

Ne


33

Grafikon 5: Obisk knjižnice

Pri obiskih knjižnice je razvidno, da starši z nižjo stopnjo izobrazbe manjkrat obiščejo

knjižnico skupaj s svojim otrokom; izstopajo starši z osnovno šolo, ki v knjižnico ne hodijo

pogosto. Pri starših z višjo stopnjo izobrazbe je razvidno, da večkrat obiščejo knjižnico;

najbolj pripravljeni so starši s srednjo šolo, ki knjižnico obiščejo enkrat na štirinajst dni.

Zanimalo me je tudi, na podlagi česa starši izbirajo slikanice, ki jih berejo svojim otrokom in

če poznajo knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico.

Možni odgovori Število odgovorov Struktura %

Priporočajo mi jih drugi starši, prijatelji. 16 10,1

Priporoči mi jih knjižničar. 32 20,3

Vzamem tiste, ki mi doma prve padejo pod roko. 7 4,4

Po všečnosti (po videzu, ilustracijah). 19 12,0

Po vsebini. 44 27,9

Otrok jih izbere sam. 40 25,3

Skupaj 158

Tabela 10: Kriterij izbire slikanice

0

6

18

6

10

65

01

2

9

65

2 2

001

2 2

7

21 1

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetniprogram

Magisterij Doktorat

Pogosto Občasno Redko


34

Grafikon 6: Kriterij izbire slikanice

Največ staršev izbere slikanico po njeni vsebini (27,9 %); četrtina staršev (25,3 %) prepusti

izbiro otroku; sledijo jim starši (20,3 %), ki izberejo slikanice na podlagi priporočil

knjižničarjev v knjižnici; po všečnosti (videzu slikanice in njenih ilustracijah) izbere

slikanico 12 % staršev; nekaterim staršem so pomembna tudi priporočila drugih staršev ali

prijateljev, takih je 10,1 %; le nekaj staršev (4,4 %) vzame v roke tiste slikanice, ki jim doma

prve padejo pod roko.

Izobrazba

Možni odgovori

Osn

ovna

šola

Pokli

cna

šola

Sre

dnja

šola

Viš

ja š

ola

Vis

oka

šola

Univ

erzi

tetn

i

pro

gra

m

Mag

iste

rij

Dokto

rat

Skupaj

Skupaj

%

Da 0 2 5 8 10 2 3 0 30 25,0

Ne 5 9 23 8 10 5 2 1 63 52,0

Mislim, da sem že slišal/a

zanjo

0 3 7 3 6 5 3 0 27 22,5

Skupaj 5 14 35 19 26 12 8 1 120

Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100

Tabela 11: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška

10,10%

20,30%

4,40%12,00%

27,90%

25,30%

Priporočajo mi jih drugi starši,prijatelji.

Priporoči mi jih knjižničar/ka

Vzamem tiste, ki mi doma prvepadejo pod roko.

Po všečnosti (po izgledu,ilustracijah).

Po vsebini.

Otrok jih izbere sam.


35

Grafikon 7: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška

Več kot polovica vseh staršev je odgovorila, da ne poznajo knjižne oznake zlata hruška, ki

označuje kakovostno slikanico. Četrtina staršev oznako pozna, nekaj manj pa jih misli, da so

zanjo že slišali, vendar niso povsem prepričani. Opazne so razlike med poznavanjem knjižne

oznake staršev z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe. Večji del staršev z višjo stopnjo izobrazbe

pozna knjižno oznako zlata hruška, ali pa so zanjo že slišali, med tem ko starši z nižjo stopnjo

izobrazbe priznavajo, da oznake ne poznajo.

Na koncu vprašalnika me je zanimalo tudi, ali starši znajo opredeliti kakovostno slikanico.

Navedli so naslednje odgovore (nekateri starši so podali več odgovorov):

- vsebovati mora pozitivno sporočilo (15,0 % staršev);

- primerna mora biti starosti otroka (10,8 % staršev);

- vsebovati mora lepe slike, ilustracije, fotografije (10 % staršev);

- imeti mora kakovostne ilustracije (9,2 % staršev);

- vsebina mora biti dobra, kakovostna (5,8 % staršev);

- vsebina naj bo zanimiva, da pritegne otroka (5,8 % staršev);

- naj bo poučna (5,8 % staršev);

- slikanice morajo imeti malo besedila (5,0 % staršev);

0

2

5

8

10

23

0

5

9

23

8

10

5

21

0

3

7

3

65

3

00

5

10

15

20

25

Osnovna šola Poklicna šola Sredja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetniprogram

Magisterij Doktorat

Da Ne Mislim,da sem že slišal/a zanjo


36

- slike morajo biti zanimive, da pritegnejo otroka (4,2 % staršev);

- taka, ki je všeč otroku (4,2 % staršev);

- besedilo mora biti dobro, bogato, razumljivo otroku (3,3 % staršev);

- slikanica mora vsebovati veliko slik (2,5 % staršev);

- slike in besedilo v slikanici se morajo skladati (1,7 % staršev);

- slikanice, ki izstopajo po vsebini in izvedbi (0,8 % staršev);

- slikanice označene z zlato hruško (0,8 % staršev);

- ne vem (45,8 % staršev).

Slaba polovica (45,8 %) staršev na vprašanje ni znala odgovoriti. Ostali pa so mnenja, da

mora kakovostna slikanica vsebovati pozitivno sporočilo (15,0 % staršev); sledijo mnenja, da

je to slikanica, ki je primerna otrokovi starosti (10,8 % staršev); da kakovostna slikanica

vsebuje lepe slike, ilustracije, fotografije (10 % staršev); da ima kakovostne ilustracije (9,2 %

staršev). Nekaj manj jih meni, da slikanica vsebuje dobro, kakovostno vsebino (5,8 %

staršev); da mora biti vsebina zanimiva, da pritegne otroka (5,8 % staršev); da je kakovostna

slikanica poučna (5,8 % staršev); da vsebuje malo besedila (5,0 % staršev); taka, ki je všeč

otroku (4,2 % staršev). Nekaj jih meni, da je besedilo v kakovostni slikanici dobro, bogato,

razumljivo otroku (3,3 % staršev); da vsebuje veliko slik (2,5 % staršev); da se slike in

besedilo v kakovostni slikanici skladajo (1,7 % staršev); da so to slikanice, ki izstopajo po

vsebini in izvedbi (0,8 % staršev); ter da so to slikanice označene z zlato hruško (0,8 %

staršev);


37

11 REZULTATI RAZISKAVE PO HIPOTEZAH

HIPOTEZA 1: Starši z višjo stopnjo izobrazbe menijo, da je branje zelo pomembno za

otrokov razvoj.

Predvidevala sem, da izobrazba staršev vpliva na to, kako pomembno je staršem branje

slikanic za otrokov razvoj. Ugotovila sem, da prihaja do razlik med starši z nižjo stopnjo

izobrazbe in starši z višjo stopnjo izobrazbe. Večini anketirancev z višjo stopnjo izobrazbe so

v otroštvu brali slikanice; tudi sami namenijo več pozornosti branju slikanic otroku; svojim

otrokom pogosteje berejo, v knjižnico se vračajo pogosteje in se zavedajo, da je branje v

predšolskem obdobju odločilno za nadaljnji otrokov razvoj. Dobljeni rezultati potrjujejo mojo

hipotezo.

HIPOTEZA 2: Večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice.

Predvidevala sem, da večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice. Na podlagi

vprašanja odprtega tipa sem ugotovila, da dobra polovica staršev pravilno opredeli

kakovostno slikanico, le malo manj kot polovica pa jih na to vprašanje ni znala odgovoriti.

Čeprav gre še vedno za zelo velik odstotek (45,8 %), dobljeni rezultati zavračajo mojo

hipotezo.

HIPOTEZA 3: Večina staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje

kakovost slikanice.

Predvidevala sem, da več kot polovica staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki

označuje kakovostno slikanico. Ugotovila sem, da več kot polovica staršev res ne pozna

knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico. Četrtina staršev oznako pozna,

nekaj manj staršev pa misli, da so zanjo že slišali, vendar niso povsem prepričani. Dobljeni

rezultati potrjujejo mojo hipotezo.


38

12 SKLEPNE UGOTOVITVE

Branje slikanic otroku v predšolskem obdobju ugodno vpliva na njegov vsestranski razvoj.

Spodbuja jezikovni in intelektualni razvoj. Spodbuja razvoj domišljije in bogati otrokovo

čustveno življenje. Otrok si bogati besedni zaklad in širi obzorje na različnih področjih

znanja. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na

njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri slikanic

pozorni na njihovo kakovost.

Z raziskavo diplomske naloge sem želela ugotoviti, zakaj starši pogosto segajo po

nekakovostnih slikanicah v okviru predšolske bralne značke v vrtcu. Ugotovila sem, da je

branje slikanic otroku za starše z višjo stopnjo izobrazbe zelo pomembno, med tem ko starši z

nižjo stopnjo izobrazbe ne posvečajo posebne pozornosti branju slikanic svojim otrokom. Ena

izmed razlag, zakaj je temu tako, bi bilo lahko tudi branje slikanic v njihovem otroštvu. Iz

raziskave je razvidno, da so anketirancem z nižjo stopnjo izobrazbe starši v otroštvu redkeje

brali. Razvidno je tudi, da sami svojim otrokom bolj poredko berejo in redkeje zahajajo v

knjižnico. Ugotovila sem, da je v knjižnico vpisanih tri četrtine otrok anketiranih staršev, od

teh pa jih v knjižnico pogosto zahaja le slaba polovica. Tako knjižnico pogosto obiskuje le

tretjina vseh anketirancev skupaj z otrokom. Ker starši bolj poredko zahajajo v knjižnico,

imajo posledično manj možnosti srečanja z oznako zlata hruška, ki označuje kakovostno

slikanico. V raziskavi sem ugotovila, da kar 53 % vseh anketiranih staršev ne pozna te

oznake, s katero bi si lahko pomagali pri izbiri kakovostnih otroških in mladinskih knjig.

Ugotovila sem, da starši kar pogosto berejo svojim otrokom. Predvidevam, da ne le slikanice

za otrokovo predšolsko bralno značko v vrtcu, ampak jim je branje slikanic bolj kot ne

vsakodnevna rutina. Tudi takrat je pomembno, da posegajo po kakovostnih slikanicah. Na

podlagi odprtega tipa vprašanja sem preverjala, ali starši poznajo lastnosti kakovostne

slikanice. Ugotovila sem, da kar slaba polovica staršev ni znala opredeliti kakovostne

slikanice, ali pa je sploh niso opredelili, kar je res zaskrbljujoče.

Na osnovi rezultatov sklepam, da bi bilo treba starše načrtneje in pogosteje ozaveščati o

pomenu branja kakovostnih slikanic. Za otrokov razvoj je zelo pomembno, koliko mu beremo

v predšolskem obdobju in tudi, kaj mu beremo. Veliko vlogo pri seznanjenju bi lahko imeli


39

vzgojitelji, saj je eden od ciljev tudi sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in

domačim okoljem. Na roditeljskem sestanku bi lahko starše ozavestili o kakovostni slikanici

in o pomenu branja otroku v predšolskem obdobju. Spodbudili bi jih k pogostejšemu

obiskovanju knjižnice in predstavili oznako zlata hruška, s katero bodo zagotovo izbrali

kakovostno slikanico.

Menim, da bi omenjeni predlogi vplivali na starše in povečali osveščenost o tem, da bi starši

izbirali slikanice z večjo mero premišljenosti in tako svojemu otroku ponudili le najboljše za

njegov razvoj.


40

13 LITERATURA IN VIRI

Dolinšek, M. (2004). Slikanica, otrok in odrasli. Otrok in knjiga, 55 - 57.

Glinšek M. (1998). Predšolska bralna značka. V: Jamik, T. (ur.), Predšolska bralna značka.

Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Založba Izolit.

Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.

Jamnik T. (1998). Predšolska bralna značka. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Knaflič. L. (2003). Vzgoja bralca v družini. V: Blatnik Mohar, M. (ur.), Beremo skupaj:

priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca. Tržič: Učila.

Marjanovič Umek, L. Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem

razvoju. V: Blatnik Mohar, M. (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Stražar, B. (1980) Književnost za otroke. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Partljič, T. (2000). Štirideset let mlada bralna značka. Bralna značka v tretjem tisočletju.

Zbornik ob 40-letnici bralne značke. Ljubljana: založba Rokus.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna književna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga 85, 5 - 15.

Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi. Ljubljana: Mladinska knjiga (urednica:

Kristina Brenk)


41

Carle, E., (2014). Zelo lačna gosenica. Ljubljana: Mladinska knjiga

Genechten, G., (2008). Velika knjiga o kahlici. Didakta

Grafenauer, N., (2010). Pedenjped. Ljubljana: Mladinska knjiga

Hanuš B., (2013). Kje živijo živali?. Ljubljana: Mladinska knjiga

Kosovel, S., (2013). Medvedki sladkosnedki. Ljubljana: Mladinska knjiga

Kovič, K., (2011). Zlata ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga

Lainšček, F., (2010). Pesmi o Mišku in Belamiški. Ljubljana: Mladinska knjiga

Makarovič, S., (2005). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga

Manček, M., (2013). Piščanček Pik. Šmarje – Sap: Buča

Milčinski - Ježek, F., (2009). Zvezdica Zaspanka. Ljubljana: Sanje

Mojca Pokrajculja: koroška pripovedka. Ljubljana: Mladinska knjiga

Peroci, E., (2011). Moj dežnik je lahko balon. Ljubljana: Mladinska knjiga

Peroci, E., (2012). Muca Copatarica. Ljubljana: Mladinska knjiga

Suhodolčan, L., (2014). Peter Nos je vsemu kos. Ljubljana: Mladinska knjiga

Štefan, A., (2007). Melje, melje mlinček. Ljubljana: Mladinska knjiga

Taylor, S. (2013). Vzleteli smo! Hlebce: Zala

Vandot, J., (2011). Kekec in Pehta. Ljubljana: Mladinska knjiga

Voglar, M. (2011). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga


42

Župančič, O., (2013). Mehurčki in petdeset ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga

Haramija, D. (2012), Spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s književno

vzgojo. Delovno gradivo za seminar. Pridobljeno s

http://www.bralnaznacka.si/upload/13292209494f3a4d55b3422_Spodbujanje_jezikovnih_zm

o%C5%BEnosti_-_kon%C4%8Dna2.doc

SPLETNI VIRI

Blizjiknjigi.si. Velika knjiga o kahlici (online). 2012. (citirano: 25. 8. 2016). Dostopno na

naslovu: http://www.blizjiknjigi.si/Knjige/Ogled/5475-velika-knjiga-o-kahlici.

Bukla.si. Zlata ladja (onlile). 2000. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=10429.

Ceneje.si. Mojca Pokrajculja (online). (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

https://www.ceneje.si/Izdelek/3652312/za-otroke/igrace-in-igre/knjige-pobarvanke-slikanice-

in-risanke/otroska-knjiga-mojca-pokrajculja.

Ciciklub.si. Melje, melje mlinček (onlile). 2007. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.ciciklub.si/izdelek/18670/MELJE-MELJE-MLINCEK.

Dzs.si. Muca Copatarica (onlile). 1975 - 2012. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

https://www.dzs.si/artikel/8611013131++++++-1/muca-copatarica-.

Emka.si. Babica pripoveduje (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.emka.si/babica-pripoveduje/PR/326760.

Emka.si. Kje živijo živali? (online). 1999 – 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.emka.si/kje-zivijo-zivali/PR/1474387.

Emka.si. Mehurčki in petdeset ugank (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno

na naslovu: http://www.emka.si/mehurcki-in-petdeset-ugank/PR/48690.


43

Emka.si. Piščanček pik (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://www.emka.si/piscancek-pik/PR/1560932.

Emka.si. Pesmi o Mišku in belamiški (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno

na naslovu: http://www.emka.si/pesmi-o-misku-in-belamiski-s-cdjem/PR/67629.

Emka.si. Peter nos je vsemu kos (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.emka.si/peter-nos-je-vsemu-kos/PR/1738264.

Emka.si. Zelo lačna gosenica (online). 1999 – 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.emka.si/zelo-lacna-gosenica/PR/1602094.

Emka.si. Zvezdica Zaspanka (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.emka.si/408200-hv%C4%9Bzdicka-zaspalka/PR/109018,13518.

Knjige na trgu.si. Biba buba baja (onlile). 2010. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://www.knjigenatrgu.si/index.php?action=books&book_id=6217.

Mestna knjižnica Ljubljana. Literarne nagrade (online). 2016. (citirano: 5. 7. 2016).

Dostopno na naslovu: http://www.mklj.si/gradivo/literarne-nagrade.

Mestna knjižnica Ljubljana. Priročnik (online). 2016. (citirano: 5. 7. 2016). Dostopno na

naslovu: http://www.mklj.si/prirocnik#.V7tZ202LTDc.

Mestna knjižnica Ljubljana. Priročnik (online). 2016. (citirano: 5. 7. 2016). Dostopno na

naslovu: http://www.mklj.si/prirocnik/item/450#.V8RRf02LTDc.

Mestna knjižnica Ljubljana. Zlata hruška (online). 2016. (citirano: 5. 7. 2016). dostopno na

naslovu: http://www.mklj.si/zlata-hruska#.V8RTJE2LTDc.

Mestna knjižnica Ljubljana. Zlata hruška (online). 2016. (citirano: 5. 7. 2016). dostopno na

naslovu: http://www.mklj.si/zlata-hruska#.V8RT4k2LTDd.


44

Mimovrste.com. Medvedki sladkosnedki (onlile). 1999 - 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ).

Dostopno na naslovu: http://www.mimovrste.com/knjige-do-10-let/webhiddenbrand-srecko-

kosovel-medvedki.

Mklj.si. Kekec in Pehta (online). 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://www.mklj.si/priporocamo/knjige/item/576-kekec-in-pehta#.V7T2AU2LTDc.

Mladinska.com. Pod medvedovim dežnikom (onlile). 2002. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno

na naslovu: http://www.mladinska.com/zakladi_otrostva/cebelice.

Sanje.si. Moj dežnik je lahko balon (onlile). 2003 - 2010. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na

naslovu: http://www.sanje.si/knjigarna/moj-deznik-je-lahko-balon-mladinska-knjiga.html.

Svet knjige.si. pedenjped (onlile). 2013. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://www.svetknjige.si/izdelek/3083/PEDENJPED.

Zalozba-zala.si. vzleteli smo (onlile). 2016. (citirano: 25. 8. 2016 ). Dostopno na naslovu:

http://zalozba-zala.si/?product=vzleteli-smo.


45

Priloga

ANKETNI VPRAŠALNIK

PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA IN IZBIRA SLIKANICE

Spoštovani starši!

Sem Saša Bogataj, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Pišem

diplomsko nalogo, zato se obračam na Vas, da bi mi pri tem pomagali. Vesela bi bila, če bi

rešili anonimno anketo, katere rezultate bom uporabila v empiričnem delu diplomske naloge z

naslovom Predšolska bralna značka in izbira slikanice. Prosim, da iskreno odgovarjate na

vprašanja.

1. Navedite svojo starost.

a) Med 20 in 30 let.

b) Med 30 in 40 let.

c) Med 40 in 50 let.

č) Več kot 50 let.

2. Navedite stopnjo svoje izobrazbe.

a) Dokončana osnovna šola.

b) Dokončana poklicna šola (3-letna).

c) Dokončana srednja šola (4- ali 5-letna).

č) Dokončana višja šola.

d) Dokončana visoka šola.

e) Dokončana visoka šola – univerzitetni program.

f) Magisterij.

g) Doktorat.

3. Ali so vam kot otroku starši brali pravljice?

a) Da.

b) Ne.

4. Kako pogosto berete slikanice otroku?

a) Redko.


46

b) Občasno (1-2x mesečno).

c) Pogosto (1-2x tedensko).

d) Zelo pogosto (skoraj vsak dan).

5. Kako pomembno se vam zdi branje slikanic za otrokov razvoj?

To ocenite na lestvici od 1 do 10, pri čemer 1 pomeni, da branje otroku ni pomembno,

10 pa pomeni, da je branje zelo pomembno. Obkrožite številko.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

6. Kaj menite, na razvoj česa vpliva branje slikanic otroku?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

7. Ali je vaš otrok vpisan v knjižnico?

a) Da.

b) Ne.

8. Po kakšnem kriteriju izbirate slikanice, ki jih berete otroku?

a) Priporočajo mi jih drugi starši, prijatelji.

b) Priporoči mi jih knjižničar.

c) Vzamem tiste, ki mi doma prve padejo pod roko.

d) Po všečnosti (po videzu , ilustracijah).

e) Po vsebini.

f) Otrok jih izbere sam.

9. Ali je vaš otrok vpisan v knjižnico?

a) Da.

b) Ne.

Če ste na 9. vprašanje odgovorili pritrdilno , prosim, odgovorite še na naslednje vprašanje.

9. a) Kako pogosto obiščete knjižnico skupaj z otrokom?

a) Pogosto (1 - 2x mesečno).

b) Občasno (5 - 6x letno).


47

c) Redko (2 - 3x letno).

d) Nikoli.

10. Ali poznate knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovost slikanice?

a) Da.

b) Ne.

c) Mislim, da sem že slišal/a zanjo.

11. Opredelite kakovostno slikanico.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas pozdravljam.

Saša Bogataj

diplomska naloga -...

Documents