diplomska naloga maja cerar - share.upr.si glasbena zrcala ... ples oziroma gibanje kot terapevtsko...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

DIPLOMSKA NALOGA

MAJA CERAR

KOPER, 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

PREDŠOLSKA VZGOJA

Diplomska naloga

UPORABA RAZLI�NIH SREDSTEV KOT

SPODBUDA ZA PLES

Maja Cerar

Koper, 2012 Mentor: pred. Vesna Geršak

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici Vesni Geršak za usmerjanje in strokovno pomo� pri

oblikovanju in pisanju diplomske naloge.

Hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k moji diplomski nalogi.

Mami in o�i, hvala tudi vama za vso pomo�, podporo in ker sta verjela vame.

�

��

��

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Maja Cerar, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba razli�nih sredstev kot spodbuda za ples

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

_________________________

V Kopru, dne

POVZETEK

V diplomski nalogi sem se posvetila uporabi razli�nih sredstev kot plesne spodbude.

Zanimal me je njihov vpliv na celosten razvoj predšolskega otroka. Skozi teoreti�ni

uvodni del sem predstavila zna�ilnosti plesne vzgoje ter kako ples vpliva na razvoj

predšolskega otroka in kako otrok razvija plesnost. Ples otroku omogo�a, da se zaveda

samega sebe, svojih gibalnih zmožnosti in se ob njem sprosti. Preko njega otroci na

sproš�en, igriv na�in razvijajo cilje, ki jih vzgojitelji oziroma u�itelji želijo dose�i. Plesna

vzgoja v vrtcu prispeva k psihomotori�nemu, spoznavnemu ter �ustveno-socialnemu

razvoju otroka. K temu pripomorejo razli�ne spodbude, s katerimi otroka spodbudimo k

ustvarjanju, izražanju svojih ob�utij, spoznavanju samega sebe, razvijanju njegovih

gibalnih zmožnosti …

V raziskovalnem delu diplomske naloge sem si postavila za izhodiš�e nekaj

raziskovalnih vprašanj, na katere sem preko konkretnih plesnih zaposlitev prišla do

odgovorov. Uporabila sem kvalitativno metodo raziskovanja. Otroke sem opazovala pri

dejavnostih in si ugotovitve sproti zapisovala. Prišla sem do ugotovitev, da razli�ne

spodbude vplivajo na celosten razvoj otrok in razvoj plesnosti ter prispevajo k ve�ji želji

po sodelovanju v gibno-plesnih dejavnostih.

Klju�ne besede: predšolski otrok, plesnost, spodbude, celosten razvoj otroka,

plesne dejavnosti

ABSTRACT

In the diploma thesis, I concentrated on the application of various means as dance

incentives. I was interested in their impact on the integrated development of a

preschool child. In the theoretical introductory section, I presented the characteristics

and how dancing affects the development of a preschool child, and how a child

develops his/her ability to dance. Dancing enables a child to become self-aware, to

recognise his/her motor skills and to relax. Through dancing, the children in a relaxed

and playful manner develop goals which the caretakers and teachers wish them to

accomplish. Dance education in kindergartens contributes to psychomotor, cognitive

and emotionally-social development of children. Various initiatives stimulate the

children to create, express their emotions, become self-aware, develop their motor

skills, etc.

Several research questions served as the starting point in the research section, to

which I uncovered the answers through the actual dance activities. A applied the

qualitative research method. I studied the children during their activities and

simultaneously noted my findings. I established that various incentives affect the

integrated child development and the development of dance abilities, and contribute to

a greater desire to participate in the movement and dancing activities.

Key words: preschool child, ability to dance, incentives, integrated child development,

dance activities.

KAZALO

UVOD........................................................................................................................... 9

1. TEORETI�NI DEL ...................................................................................................10

1.1 O plesu ..............................................................................................................10

1.2 Ples in predšolski otrok ......................................................................................11

1.2.1 Plesna vzgoja v vrtcu...................................................................................13

1.2.2 Na�ela plesne vzgoje ..................................................................................18

1.2.3 Specifi�na na�ela plesne vzgoje ..................................................................19

1.2.4 Oblike dela pri plesni vzgoji .........................................................................21

1.2.5 Pomen spodbud za plesni razvoj otroka ......................................................23

1.2.6 Dejavnosti, ki jih izvajamo s predšolskimi otroki ...........................................25

1.2.7 Vloga odraslega pri plesni vzgoji predšolskih otrok ......................................33

2. EMPIRI�NI DEL ......................................................................................................35

2. 1 Namen ..............................................................................................................35

2. 2 Cilji ....................................................................................................................35

2. 3 Raziskovalna vprašanja ....................................................................................36

2. 4 Metodologija .....................................................................................................36

2. 4. 1 Raziskovalne metode ................................................................................36

2. 4. 2 Raziskovalni vzorec ...................................................................................36

2. 4. 3 Tehnika zbiranja podatkov .........................................................................37

3. REZULTATI .............................................................................................................38

3.1 Plesna igra Trnulj�ica .........................................................................................38

3.2 Ples s palicami okrašenimi s trakovi .................................................................41

3.3 Plesna igra – Zimba, zimba, zaja ......................................................................43

3.4 Robotki ..............................................................................................................46

3.5 Glasbena zrcala .................................................................................................49

3.6 Ples s padalom (z mavrico) ................................................................................51

3.7 Ples »S kom bi plesala deklica/plesal de�ek?« ob spodbudi muce Copatarice ..54

3.8 Ples ob zvokih tamburina ..................................................................................57

3.9 Ples z lovilci vetra ..............................................................................................59

3.10 Še nekaj plesnih utrinkov .................................................................................61

4. ZAKLJU�EK ..........................................................................................................62

LITERATURA ..............................................................................................................64

�

�

KAZALO SLIK

Slika 1: Hudobna vila za�ara Trnulj�ico. ......................................................................39�

Slika 2: Kraljevi� zbudi Trnulj�ico. ...............................................................................40�

Slika 3: Veselje na gradu. ............................................................................................40�

Slika 4: Ples s palicami. ...............................................................................................42�

Slika 5: Ples s palicami II. ............................................................................................42�

Slika 6: Rekviziti. .........................................................................................................44�

Slika 7: Zulujski poglavar. ............................................................................................45�

Slika 8: Priklanjanje Zulujskemu poglavarju. ................................................................45�

Slika 9: »Mehaniki« pri delu na nastopu za stare starše. .............................................48�

Slika 10: »Mehaniki« zopet na delu. ............................................................................49�

Slika 11: »Glasbena zrcala«. .......................................................................................50�

Slika 12: »Glasbena zrcala« II. ....................................................................................51�

Slika 13: Ples z »mavrico«. .........................................................................................53�

Slika 14: Ples z »mavrico« brez prisotnosti odraslega. ................................................53�

Slika 15: Ples z »mavrico« in žogo. .............................................................................54�

Slika 16: Muca Copatarica povabi otroke na ples. ......................................................56�

Slika 17: Muca Copatarica pleše z otrokom. ................................................................56�

Slika 18: Gibanje ob mo�nem (glasnem) udarjanju na tamburin. .................................58�

Slika 19: »Po�itek« ob rahlem (tihem) udarjanju na tamburin. .....................................58�

Slika 20: Ples z lovilci vetra. ........................................................................................60�

Slika 21: Ples z lovilci vetra II. .....................................................................................60�

Slika 22: Še nekaj ustvarjalno–plesnih trenutkov. ........................................................61�

Slika 23: Plesni trenutki II. ...........................................................................................61�

Cerar, Maja (2012). Uporaba razli�nih sredstev kot spodbuda za ples. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

��

�

UVOD

Plesni vzgoji v vrtcu se že nekaj �asa posve�am. S tem podro�jem sem se sre�ala, ko

sem pred nekaj leti prvi� prevzela vodenje obogatitvene plesne dejavnosti v vrtcu. Ples

v vrtcu ni zgolj ples ob glasbi na dano koreografijo, ki jo otroci posnemajo. S tem

namre� ne razvijamo dovolj vseh potencialov, ki jih otrokom nudi ustvarjalni ples.

Danes so otroci vse preve�krat vpisani v plesne šole, ki kot prioritetno nalogo nudijo že

prej omenjen ples – koreografijo. Plesov na dano koreografijo se v vrtcu ne izognemo v

celoti, vendar damo poudarek drugim smotrom. V Kurikulumu za vrtce je pri podro�ju

umetnosti podanih kar nekaj primerov plesnih dejavnosti, ki jih lahko izvajamo s

predšolskimi otroki. Podani so tudi cilji, ki jih z razli�nimi plesnimi zaposlitvami

dosežemo. Ples v vrtcu vpliva na otrokov gibalni razvoj, na njegovo odzivanje,

doživljanje, spodbuja domišljijo … V Kurikulumu za vrtce je omenjeno, da pri plesnih

zaposlitvah lahko uporabljamo razli�na sredstva. Opažam, da izvajalci (vzgojitelji) to

možnost še vedno premalo uporabljajo pri delu v vrtcih. Sama pa pri svojem delu

vedno ve� uporabljam razli�ne spodbude. Zato sem se odlo�ila, da o tem pišem tudi v

diplomski nalogi. Zanimalo me je predvsem, kakšen vpliv imajo razli�ne spodbude pri

plesu na otrokov celostni razvoj, na razvoj gibalnih zmožnosti in plesnosti. Pri tem so

otroci spoznavali razli�ne spodbude in imeli možnost izražanja z njimi.

Najprej sem pri teoreti�nem delu poiskala in prebirala literaturo o plesni vzgoji v vrtcu

ter o pomenu in uporabi razli�nih spodbud pri plesnih dejavnostih. Osredoto�ila sem se

na pomen plesne vzgoje na otrokov razvoj, kakšne dejavnosti na tem podro�ju lahko

izvajamo z otroki ter kakšna je vloga odraslega.

Pri prakti�nem delu sem skozi dejavnosti opazovala, kako se otroci odzivajo na

razli�ne spodbude. Preko zaposlitev sem na podlagi opazovanj odgovarjala na

raziskovalna vprašanja, ki sem si jih pred za�etkom izvajanja dejavnosti z uporabo

spodbud zastavila.


��

�

1. TEORETI�NI DEL

1.1 O plesu

Zgodovina plesa je povezana z zgodovino �loveka. Ples sodi med najstarejše

�lovekove izrazne oblike, ki ponazarjajo usklajenost telesa in duha. Združuje gibanje in

zvok, kretnjo in pesem. Stenske slikarije v jamah, najdeni predmeti (piš�ali), risbe na

vazah, vse to nam da vedeti, da ples spremlja �loveka od za�etka obstoja. Prve oblike

plesa so imitativni plesi (oponašanje zgledov iz narave) in simptomatski plesi (trenutno

doživeto �ustvo). (Neolimpijske-sportne-panoge/ples, 2011)

Ljudje plešejo že od nekdaj in s tem izražajo svoja razpoloženja, �ustva … Ljudje so

tekom zgodovine ve� plesali ob veselih kot ob žalostnih razpoloženjih. Ples se pojavlja

ob razli�nih praznovanjih. Vsaka celina ima svoje plese, v katerih se izražajo tiso�letna

kultura, navade in na�in življenja posameznih narodov. (Teorija - ples, 2011)

Ljudski plesi, tako imenovani tradicionalni plesi posameznih dežel, so se razvili skozi

zgodovinska obdobja. V njih so pogosto ohranjene zna�ilnosti, ki so imele neko�

magi�en in obredni pomen. Ponavadi je v ospredju skupina, ki lahko izbere ali

spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo. Pojem ljudskih

plesov pomeni plese, ki so za dolo�eno obdobje zna�ilni za najširše plasti ljudstva.

Izvirajo iz izro�ila, ki je podedovano iz davnine in ga �asovno ni mogo�e natan�no

opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem �asu in so se potem

priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti

prevzemnika. (Plesno izro�ilo na Slovenskem, 2011)

Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo je �lovek že od nekdaj izražal svoje

hrepenenje, žalost, veselje, bole�ino, povezanost z nadnaravnimi silami, bojevitost.

Ples oziroma gibanje kot terapevtsko sredstvo poznamo že tako dolgo kot sam ples.

Mnoga ljudstva pred nami so se zdravila in sproš�ala s pomo�jo plesa. Ples nam

pomaga izraziti sebe, pomaga pri vzpostavljanju

stikov z drugimi ljudmi, saj gre ponavadi za družaben dogodek. Ples je vedno znak

življenja, ki izhaja iz telesa in njegovega gibanja. Gibanje prebuja življenje v nas. Skozi


��

�

UVOD

Plesni vzgoji v vrtcu se že nekaj �asa posve�am. S tem podro�jem sem se sre�ala, ko

sem pred nekaj leti prvi� prevzela vodenje obogatitvene plesne dejavnosti v vrtcu. Ples

v vrtcu ni zgolj ples ob glasbi na dano koreografijo, ki jo otroci posnemajo. S tem

namre� ne razvijamo dovolj vseh potencialov, ki jih otrokom nudi ustvarjalni ples.

Danes so otroci vse preve�krat vpisani v plesne šole, ki kot prioritetno nalogo nudijo že

prej omenjen ples – koreografijo. Plesov na dano koreografijo se v vrtcu ne izognemo v

celoti, vendar damo poudarek drugim smotrom. V Kurikulumu za vrtce je pri podro�ju

umetnosti podanih kar nekaj primerov plesnih dejavnosti, ki jih lahko izvajamo s

predšolskimi otroki. Podani so tudi cilji, ki jih z razli�nimi plesnimi zaposlitvami

dosežemo. Ples v vrtcu vpliva na otrokov gibalni razvoj, na njegovo odzivanje,

doživljanje, spodbuja domišljijo … V Kurikulumu za vrtce je omenjeno, da pri plesnih

zaposlitvah lahko uporabljamo razli�na sredstva. Opažam, da izvajalci (vzgojitelji) to

možnost še vedno premalo uporabljajo pri delu v vrtcih. Sama pa pri svojem delu

vedno ve� uporabljam razli�ne spodbude. Zato sem se odlo�ila, da o tem pišem tudi v

diplomski nalogi. Zanimalo me je predvsem, kakšen vpliv imajo razli�ne spodbude pri

plesu na otrokov celostni razvoj, na razvoj gibalnih zmožnosti in plesnosti. Pri tem so

otroci spoznavali razli�ne spodbude in imeli možnost izražanja z njimi.

Najprej sem pri teoreti�nem delu poiskala in prebirala literaturo o plesni vzgoji v vrtcu

ter o pomenu in uporabi razli�nih spodbud pri plesnih dejavnostih. Osredoto�ila sem se

na pomen plesne vzgoje na otrokov razvoj, kakšne dejavnosti na tem podro�ju lahko

izvajamo z otroki ter kakšna je vloga odraslega.

Pri prakti�nem delu sem skozi dejavnosti opazovala, kako se otroci odzivajo na

razli�ne spodbude. Preko zaposlitev sem na podlagi opazovanj odgovarjala na

raziskovalna vprašanja, ki sem si jih pred za�etkom izvajanja dejavnosti z uporabo

spodbud zastavila.


��

�

1. TEORETI�NI DEL

1.1 O plesu

Zgodovina plesa je povezana z zgodovino �loveka. Ples sodi med najstarejše

�lovekove izrazne oblike, ki ponazarjajo usklajenost telesa in duha. Združuje gibanje in

zvok, kretnjo in pesem. Stenske slikarije v jamah, najdeni predmeti (piš�ali), risbe na

vazah, vse to nam da vedeti, da ples spremlja �loveka od za�etka obstoja. Prve oblike

plesa so imitativni plesi (oponašanje zgledov iz narave) in simptomatski plesi (trenutno

doživeto �ustvo). (Neolimpijske-sportne-panoge/ples, 2011)

Ljudje plešejo že od nekdaj in s tem izražajo svoja razpoloženja, �ustva … Ljudje so

tekom zgodovine ve� plesali ob veselih kot ob žalostnih razpoloženjih. Ples se pojavlja

ob razli�nih praznovanjih. Vsaka celina ima svoje plese, v katerih se izražajo tiso�letna

kultura, navade in na�in življenja posameznih narodov. (Teorija - ples, 2011)

Ljudski plesi, tako imenovani tradicionalni plesi posameznih dežel, so se razvili skozi

zgodovinska obdobja. V njih so pogosto ohranjene zna�ilnosti, ki so imele neko�

magi�en in obredni pomen. Ponavadi je v ospredju skupina, ki lahko izbere ali

spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo. Pojem ljudskih

plesov pomeni plese, ki so za dolo�eno obdobje zna�ilni za najširše plasti ljudstva.

Izvirajo iz izro�ila, ki je podedovano iz davnine in ga �asovno ni mogo�e natan�no

opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem �asu in so se potem

priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti

prevzemnika. (Plesno izro�ilo na Slovenskem, 2011)

Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo je �lovek že od nekdaj izražal svoje

hrepenenje, žalost, veselje, bole�ino, povezanost z nadnaravnimi silami, bojevitost.

Ples oziroma gibanje kot terapevtsko sredstvo poznamo že tako dolgo kot sam ples.

Mnoga ljudstva pred nami so se zdravila in sproš�ala s pomo�jo plesa. Ples nam

pomaga izraziti sebe, pomaga pri vzpostavljanju

stikov z drugimi ljudmi, saj gre ponavadi za družaben dogodek. Ples je vedno znak

življenja, ki izhaja iz telesa in njegovega gibanja. Gibanje prebuja življenje v nas. Skozi


��

�

svoje telo doživljamo svet okrog sebe, skozi telo se zrcali naš odnos do sebe, do

drugih, do sveta. S telesom govorimo, sporo�amo. (Kralj, 2008, str.1)

Današnji na�in življenja nas živ�no in duševno preutruja, zato si ljudje iš�ejo razli�ne

oblike zabave in sprostitve. Dolgo�asje, monotonijo, nezainteresiranost – vse to lahko

preženemo z nekaj koraki ob plesni glasbi. (Zagorc, Bertoncelj, 2008, str.1)

Ples nam zadovoljuje številne potrebe: prirojeno potrebo po gibanju; potrebo po

sprostitvi (ob glasbi, gibu, plesu); s plesom izražamo svoje po�utje, prikažemo emocije;

potrebo po druženju v skupini in komunikaciji; s plesom zadovoljujemo tudi �loveški

nagon po oponašanju, posnemanju in igri; s plesom lahko zadovoljimo tudi potrebo po

estetskem; nenazadnje nam ples zadovoljuje potrebo po simboli�ni govorici, po

neverbalnem izražanju. (Kralj, 2008, str.1)

1.2 Ples in predšolski otrok

Razmišljanje plesalke Jasne Knez jasno prikaže, kako pomembno je spodbujanje

plesne vzgoje že v predšolskem obdobju: »Kdor je kdaj doživel ustvarjanje z gibi, mu

postane to nuja. Narediti nekaj kar nih�e drug ne naredi tako kot ti. Zavedati se

svojskosti lastnega telesa in jaza. Potreba po gibanju naraš�a. Ideje kar same

nastajajo in vsaka improvizacija je doživetje. Želja po preizkušanju je vse ve�ja,

radoveden si in pripravljen na igro kot otrok. Spontan si, iskriv in misliš, da svobodi ni

konca ... « (Kralj, 2008, str. 2)

Otrok mnogo bolj kot odrasli izraža svoje duševno po�utje s telesnim stanjem. Vsa

�ustva se kažejo v otrokovi govorici telesa. Otroci so v gibalnem izražanju svobodnejši,

saj je to njim naraven na�in izražanja, ki jih sproš�a, osre�uje in zadovoljuje. Otroci

imajo prirojeno potrebo po gibanju in �e ho�emo, da se bodo pravilno razvijali, jim

moramo omogo�iti, da jo bodo na nek na�in zadovoljili.

Kasneje, v obdobju odraš�anja, kot mladostniki, najdejo posebno zadovoljstvo v plesu,

kajti mnogi med njimi odkrijejo v plesu pot za osvobajanje svojih �ustev in ob�utij, ki bi

jih sicer s pomo�jo besed težko spravili na površje – ples kot terapija.


��

�

Otroci se morajo nedvomno veliko, dovolj pogosto in tudi dovolj intenzivno gibati, kar

jim v veliki meri omogo�ajo razne športne aktivnosti in igre. Gibanje ob glasbi - ples

nam nudi popestritev športne vzgoje. Preko plesa otroci lahko na druga�en, ustvarjalen

in privla�en na�in usvajajo razli�ne cilje športne vzgoje, obvladujejo svoje telo, urijo

koordinacijo ... (Kralj, 2008, str. 2)

Ples vpliva na otrokov psihomotori�en razvoj, spoznavni razvoj, �ustveno-socialni

razvoj:

PSIHOMOTORI�NI RAZVOJ

Na tem podro�ju govorimo o spretnostih, ki so povezane z zavedanjem telesa,

zavedanjem prostora in �asa ter uporabo energije, poleg tega pa še z zavedanjem

odnosov z drugimi in z zavedanjem odnosov med posameznimi deli telesa. Razvijamo:

plesno postavitev telesa (držo), razli�ne vrste gibanja, koordinacijo in skladnost gibov,

ravnotežje, ob�utek za prostor. Te spretnosti so del Kurikuluma za vrtce in so

integrirane v vsako nalogo.

SPOZNAVNI RAZVOJ

Otroci opazujejo in prou�ujejo gibanje in oblike v okolju – v svetu narave, svetu tehnike,

vsakdanje �lovekovo gibanje, delovno gibanje, ples, šport idr. Po neposrednem

opazovanju in s pomo�jo predstav to podoživljajo in oblikujejo z gibanjem svojega

telesa (npr. opazujejo gibanje malih žuželk, oblike krošenj dreves, delovanje mlin�ka za

kavo, sesalca za prah, delovno gibanje pri gospodinjskih opravilih in razli�nih poklicih,

umetnostno drsanje in slalom … in jih individualno ali v majhnih skupinah podoživljajo z

gibanjem). Tako zadostijo nenehni potrebi po gibanju, utrjujejo spoznanja in razvijajo

miselne sposobnosti in ustvarjalnost. �e ho�e otrok oblikovati neko gibanje iz okolja,

mora ugotoviti, kaj je za to gibanje zna�ilno, torej mora odmisliti (abstrahirati)

nebistveno in izluš�iti bistveno gibalno strukturo ter jo prenesti v gibanje svojega telesa.

To operacijo otrok izvede na neverbalni na�in, torej z gibom, ne z besedo.

Razvrš�anje, urejanje, prirejanje, usvajanje pojma števila, velikostnih, prostorskih,

�asovnih odnosov poteka obi�ajno ob ravnanju s predmeti. Vse to je mogo�e dosegati

tudi v razli�nih gibalnih, ustvarjalnih igrah, ki jih razvija vzgojitelj v usmerjeni igri v vrtcu

ali u�itelj pri pouku in tudi otroci sami. Razvijanje pojmov iz geometrije prav tako lahko

poteka z ustvarjanjem geometrijskih oblik s skupino v prostoru, s celim telesom, s


��

�

posameznim delom telesa (otroci ob ustrezni spodbudi samostojno oblikujejo okroglo,

oglato, vijugasto, ravno, štirikotno obliko, oblike iz okolja, domišljijske oblike). (Kova� -

Valdes, 2010, str. 11 - 13)

Razumevanje govora drugih (receptivni govor) in govorno izražanje (ekspresivni govor)

spodbujamo tudi z gibalnimi dejavnostmi. Otrok se lahko govorno izraža ob gibanju na

razli�ne na�ine: glasovno izražanje med gibanjem, glasovno ritmi�no spremljanje

gibanja (npr. povezava giba in zlogov, giba in izštevanke, giba in ritmi�nega besedila),

govor ali petje v gibalnih in rajalnih igrah, povezovanje giba in govora v dramatizaciji,

reševanje gibalnih ugank, dogovarjanje ob pripravi skupinske kompozicije, razlaganje

posameznikovih ali skupinskih gibalnih zamisli, raz�lenjevanje in kriti�no vrednotenje

gibalne izvedbe in zamisli vrstnikov. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 32 – 34)

�USTVENO-SOCIALNI RAZVOJ

Otroci se radi po�utijo uspešne, imajo željo po izražanju veselja, jeze, strahu,

vznemirjenja. Skozi ples uresni�ujejo vse to. Odkrivajo kdo so, kako se gibljejo, kje se

gibljejo in iš�ejo razli�ne vrste gibanja; v kakšnem gibanju uživajo, kako je njihovo

gibanje podobno, oziroma v �em se razlikuje od gibanja. U�ijo se uresni�evanja nekih

odlo�itev, razvijajo domišljijo, izražajo ideje in ob�utja, ki jih delijo z drugimi v skupini.

(Kova� - Valdes, 2010, str. 11 - 13)

Gibalni in seveda celotni psihofizi�ni razvoj vklju�uje tudi razvoj plesne sposobnosti ali

na kratko plesnost.

Plesnost se razvija v sklopu celotnega duševnega in telesnega razvoja. Kaže se kot

sposobnost, ki se razvija pod vplivom splošnih dejavnikov razvoja – dispozicij,

spodbudnega okolja in posameznikove aktivnosti. Plesnost temelji na gibalnem

izražanju, ki je prvinska oblika �lovekovega izražanja, vezana na vsakdanje življenje in

�ustvovanje, izhajajo�a iz nižjih razvojnih stopenj in zato nujno prisotna v vsakem

�loveku. (Krofli�, Gobec, 1995, 20 - 21)

1.2.1 Plesna vzgoja v vrtcu

Telo je otrokov prvi stik s svetom, zato mu je potrebno zlasti v predšolskem obdobju

nuditi �im ve� možnosti za raziskovanje in izražanje skozi gib. Otroka spodbujamo k


��

�

plesnemu izražanju s pomo�jo organizirane igre in lastnega raziskovanja. Plesne

dejavnosti v predšolskem obdobju so usmerjene v proces ustvarjanja, raziskovanja in

igro, ne pa v kon�ni »produkt«, tj. plesni nastop in nudijo neizmerne možnosti

medpodro�nega povezovanja oz. projektnega na�ina dela v vrtcu. (Geršak, 2011, str.

293)

Vzgajanje s plesom je vzgojna in u�na metoda, katere sredstvo je oblikovanje,

izražanje in ustvarjanje z gibanjem. S spodbujanjem ustvarjalnega mišljenja prispeva k

razvoju celostne osebnosti. V sodobnih metodah u�enja in pou�evanja postaja telesna

aktivnost s funkcionalnim, izraznim in ustvarjalnim gibanjem nepogrešljiva sestavina

u�nega procesa. Zato je vzgajanje s plesom enakovreden sestavni del predšolske

vzgoje in nadaljnjega vzgojno-pedagoškega procesa. Plesna vzgoja v ožjem pomenu

besede je vzgajanje za ples, za plesno umetnost kot avtonomno umetnostno podro�je.

(Krofli�, Gobec, 1995, str. 1)

Smotri plesne vzgoje predšolskih otrok:

� usmerjati otroke v samostojno gibalno dejavnost (da vsak najde v gibanju samosvoj

plesni izraz), v neposrednost in naravnanost gibanja, ki izhaja iz doživetja

� skrbeti za skladen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti ter pravilen razvoj

organizma, za pridobivanje gibalne koordinacije in orientacije v lastnem telesu in

prostoru

� spodbujati z gibanjem razvoj posluha in umski razvoj

� omogo�iti otrokom telesno in �ustveno sprostitev, da se uveljavijo v skupini in kot

posamezniki

� z gibalno sprostitvijo prepre�evati pojave motenih oblik vedenja.

S svojo tematiko in spodbudami sega plesna vzgoja tudi na druga vzgojna podro�ja, se

tako povezuje z njimi in pospešuje tudi razvoj drugih, ne le gibalnih, otrokovih

sposobnosti. Smotri plesne vzgoje so torej gibalni, plesni in splošno vzgojni; ti se med

seboj prepletajo oziroma tvorijo nedeljivo celoto.

Smotre plesne vzgoje na predšolski stopnji lahko dosegamo z razli�nimi plesnimi

zaposlitvami: ples in pantomima, plesna dramatizacija, rajalne igre, bibanke, plesno-

gibalne igre. (Zagorc, Bertoncelj, 2008, str. 10)


��

�

Primeri plesnih dejavnosti za predšolske otroke so pri podro�ju umetnosti v Kurikulumu

za vrtce (1999):

Primeri plesnih dejavnosti od 1. do 3. leta:

Otrok:

� si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne položaje;

� giba se in pleše s celim telesom, preizkuša možnosti gibanja posameznih delov

telesa, kombinira zaporednost in hkratnost gibanja;

� preizkuša hitra in po�asna gibanja, vezana in odsekana ter napeta in sproš�ena;

� preizkuša razliko med gibanjem in mirovanjem, med nelokomotornimi gibanji

(upogibanje, raztegovanje, obra�anje, nihanje na mestu) in lokomotornimi gibanji

(plazenje, plezanje, hoja, tek, skoki po prostoru);

� preizkuša gibanje v razli�nih telesnih smereh (dviganje, spuš�anje, zapiranje,

odpiranje, napredovanje, umikanje), gibanja z veliko in majhno amplitudo,

kontrastira nizek in visok nivo gibanja;

� doživlja in opazuje ples vzgojitelja, ples gosta plesalca.

Primeri plesnih dejavnosti od 3. do 6. leta:

Otrok:

� se z gibanjem in plesom izraža, komunicira in ustvarja;

� uri in ob�uti dele in celoto telesa v razli�nih na�inih gibanja in mirovanja;

� razlikuje pozorno telesno delovanje in sproš�anje;

� igra se in vadi koordinacijo in ravnotežje;

� opazuje, izvaja, pleše in razlikuje oblikovne prvine razli�nih mirovanj in gibanj na

mestu in v razli�nih talnih in prostorskih vzorcih, v razli�nem tempu, ritmu in

stopnjah napetosti ter sestavlja prvine v manjše in ve�je, bolj ali manj samostojne

plesne celote;

� pri plesu opazuje in razlikuje odnose med deli telesa, med telesom in podlago ter

predmetom, odnos s soplesalcem v paru in v skupini;

� si izmišlja in ustvarja plesne vložke za dramske predstave in video.

�e analiziramo dejavnosti, ki jih priporo�a kurikulum, ugotovimo, da je poudarek na

izmišljanju, preizkušanju, kombiniranju, doživljanju, izražanju, komuniciranju,


��

�

ustvarjanju, igri, opazovanju, razlikovanju, izvajanju, sestavljanju, ob�utenju plesa/skozi

ples. Te dejavnosti so v skladu z razvojno stopnjo predšolskega otroka in so naravnane

na proces, razvijanje ustvarjalnosti in plesnosti, raziskovanje plesnih elementov, ne pa

na u�enje plesnih koreografij. (Geršak, 2011, str. 296 - 297)

V predšolski vzgoji je plesna vzgoja samostojno estetsko-gibalno podro�je. V

kurikulumu za vrtce ples spada v okvir podro�ja umetnosti. Globalni cilji tega podro�ja

so:

� doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,

� razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti,

� spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti,

� razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo,

� razvijanje ustvarjalnosti in specifi�nih umetniških sposobnosti. (Kurikulum za vrtce,

1999, str. 38)

Ples se mo�no povezuje tudi s cilji podro�ja gibanja, ki so:

� omogo�anje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,

� zavedanje lastnega telesa in doživljanja ugodja v gibanju,

� omogo�anje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,

� razvijanje gibalnih sposobnosti,

� pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti,

� usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,

� postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin razli�nih športnih zvrsti,

� spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja razli�nosti.

(Kurikulum za vrtce, 1999, str. 26.)

Plesna vzgoja se povezuje z vsemi podro�ji, ki so opredeljeni v kurikulumu za vrtce.

Jezik je podro�je, kjer je v veliki meri priporo�ljiva uporaba ustvarjalnega giba. Z

gibalnimi igrami se otroci orientirajo v prostoru, kar je zelo pomembno za za�etno

opismenjevanje. Pri skupinskih igrah pa se med drugim tudi urijo v poslušanju.

(Geršak, 2006, str. 75 – 76)

V Kurikulumu za vrtce najdemo pri podro�ju jezika v povezavi z plesno vzgojo

naslednje primere dejavnosti (za prvo in drugo starostno obdobje):


��

�

Otrok:

� sodeluje pri igricah s prsti, v akcijskih igricah (npr. Biba leze, biba gre), bibarijah,

preprostih skupinskih in individualnih plesnih, rajalnih igrah,

� izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in

igra osebe, živali, predmete.

Cilj pri tem podro�ju: otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa. (Kurikulum za vrtce,

1999, str. 34 – 35)

Podro�je matematike: pri zgodnjem u�enju gibanje omogo�a otroku stik s konkretnimi

pojavi, kar je temelj za kasnejšo abstrakcijo. Zaradi potrebe o gibanju se otroci u�ijo o

okolju in zaradi potrebe po u�enju se gibljejo v okolju. Z gibanjem pridobivajo izkušnje,

ki predstavljajo temelj njihovega znanja. Brez gibanja bi otroci izgubili enega

najosnovnejših na�inov u�enja. Otrok znanje, ki ga pridobi z lastno aktivnostjo,

ponotranji. Takšno znanje je trden temelj za nadgradnjo z novimi, težjimi pojmi.

(Geršak, 2006, str. 76 – 77)

Pri (spoznavanju okolja v osnovni šoli in pri družbi) naravoslovju v vrtcu z gibanjem

ponazarjamo spreminjanje v naravi (pojave v naravi, kot so menjavanje letnih �asov,

vreme, rast rastlin, gibanje živali …), spoznavamo zna�ilnosti naravnega in grajenega

okolja ter �loveškega telesa (skozi gib spoznavamo �loveško telo, poklice, posnemamo

stroje, oblikujemo prometne znake, se u�imo o energiji, svojem okolju, o stoje�ih in

teko�ih vodah), se vživljamo v življenje neko� in danes (orientacija v �asu in prostoru,

�asovno zaporedje) ter krepimo socialne odnose (igre pozdravljanja, spoznavanja,

socialne igre).

Pri glasbeni vzgoji vpeljujemo gib in ples na vsa podro�ja; izvajanje, poslušanje,

ustvarjanje in razvoj glasbenih spretnosti in znanj (gibanje ob petju, ustvarjalne igre in

plesi, izražanje melodije, tempa in ritma skozi gib, spremljava vsebin, ponazarjanje

glasbe, poslušanje in vživljanje v glasbo, glasbena pravljica, otroški in ljudski plesi, delo

glasbenikov). (Geršak, 2006, str.75 – 79)


��

�

1.2.2 Na�ela plesne vzgoje

Plesna vzgoja poteka po naslednjih na�elih: aktivnost, interes, individualizacija,

nazornost, življenjska bližina, ustreznost razvojni stopnji, postopnost, sistemati�nost.

(Zagorc, Bertoncelj, 2008, str. 3 - 4)

NA�ELO AKTIVNOSTI

Aktivnost je otrokova osnovna potreba. V plesni vzgoji usmerjamo aktivnost v gibalno

izražanje in ustvarjanje. Utesnjenost in preveliko število otrok v skupini ovirata otrokovo

izražanje in ustvarjanje z gibom. Zato moramo zadostiti naslednjim pogojem: primeren

prostor, majhne skupine, uporabiti spodbude, metode in metodi�ne postopke.

NA�ELO INTERESA

Otroke motiviramo z razli�nimi spodbudami. Razdelimo jih v manjše skupine z

razli�nimi dejavnostmi glede na njihove interese. Ob�asno pa jih razdelimo ne glede na

njihove interese - zato, da jim omogo�imo spoznavanje novih podro�ij. Otrok mora

razli�ne dejavnosti spoznati, da lahko izbira med njimi. Tudi v plesni vzgoji otroke

vodimo od spoznavnega k raziskovalnem interesu. Otroke spodbujamo k raziskovanju

gibanja, ko jim zastavljamo razli�ne naloge. Individualno ali v majhnih skupinah iš�ejo

nove na�ine gibalnega izražanja, nove oblike, nove gibalne motive v zvezi z dano

spodbudo.

NA�ELO INDIVIDUALIZACIJE

Zaposlitve morajo biti tako pripravljene in izvedene, da se posamezni otroci glede na

svoje lastnosti lahko uveljavijo, so pohvaljeni, sprejeti v skupini in pri u�itelju. �e

pripravljamo zaposlitev, s katero želimo spodbujati razvoj podro�ja, ki zaostaja pri

dolo�enem otroku, moramo biti previdni, da ne potenciramo v otroku že tako prisotne

negotovosti in ob�utka manjvrednosti. Z usmerjeno zaposlitvijo moramo otroka

motivirati za neko dejavnost, v kateri se po�uti gotovega, ob tem pa premaguje ovire, ki

so zanj sicer težje obvladljive. U�iteljeva dolžnost je, da pospešuje otrokov razvoj, ne

pa, da ga zavira.

NA�ELO USTREZNOSTI RAZVOJNI STOPNJI

Gibalno gradivo, spodbude za gibalni izraz in metode ter metodi�ni postopki morajo

ustrezati razvojni stopnji otrok. Pri tem moramo upoštevati na�elo individualizacije, ker

vemo, da je tempo razvoja otrok individualen pa tudi tempo razvoja posameznih funkcij


��

�

ni pri vseh otrocih enak. Merilo za izbor gibalnega gradiva glede na razvojno stopnjo je

gibalna aktivnost otrok, ki jo opazujemo pri spontanih aktivnostih in tudi v usmerjenih

plesnih zaposlitvah. Bolje je, da otroku zastavimo nekoliko zahtevnejše naloge. Praksa

namre� kaže, da podcenjujemo sposobnosti otrok na tem podro�ju. Posledica tega je

majhna motiviranost zlasti motori�no razvitejših otrok.

NA�ELO NAZORNOSTI IN DOŽIVETOSTI

Osnovne spodbude za plesno izražanje in oblikovanje so oblike in gibanja v otrokovem

okolju. Od tod si otrok nabira izkušnje in predstave, ki jih neposredno izrazi s svojim

gibanjem. Oblike in gibanja opazujemo po možnosti tam, kjer nastajajo (na igriš�u, v

živalskem vrtu, na kmetiji ...). �e to ni mogo�e, si pomagamo z ogledom video

posnetkov, TV oddaj in filmov.

NA�ELO ŽIVLJENJSKE IN PSIHI�NE BLIŽINE

Zavedati se moramo, da je življenjska bližina otroka dosti obsežnejša kot neko�. Veliko

otrok že v predšolski dobi vidi veliko sveta. To jim omogo�ajo razna potovanja pa tudi

televizija kot okno v svet. S pomo�jo televizije otrok spoznava številna gibanja dostikrat

natan�neje, nazorneje, kot jih ima možnost spoznati v neposrednem okolju. Danes

predstavlja otroku življenjsko in psihi�no bližino tudi svet televizijskih risank. Ob njih so

gibalna doživetja zelo mo�na in zamudimo veliko priložnost, �e jih zanemarimo.

NA�ELO POSTOPNOSTI IN SISTEMATI�NOSTI

To na�elo je zelo pomembno v metodi�nem postopku usmerjene zaposlitve. Po

možnosti naj vsi otroci osvojijo, ustvarijo, doživijo posamezen plesni motiv. V praksi

namre� pozabljamo na postopnost in se v plesni zaposlitvi zadovoljimo s skupno

izvedbo ali pa z delitvijo vlog. Na ta na�in ne iz�rpamo možnosti, ki nam jih posamezna

zaposlitev nudi pa tudi doživetje je za otroke in za vzgojitelja bežno in površinsko. Da

ne bi bilo tako, moramo bolj raz�leniti bogatenje otrokovih gibalnih sposobnosti in

gibalne domišljije. Otrok ne ustvarja le intuitivno (spontano), ampak tudi s pomo�jo

sistemati�nega znanja, ki si ga je pridobil v plesni igri. (Zagorc, Bertoncelj, 2008, str. 4 -

5)

1.2.3 Specifi�na na�ela plesne vzgoje

Zagor�eva in Bertoncljeva (2008) navajata specifi�na na�ela plesne vzgoje, ki so:

naravno gibanje, individualno izražanje z gibanjem, skupinska dinamika.


��

�

NARAVNO GIBANJE naj obsega naravne možnosti �lovekovega telesa, naj ne škoduje

�lovekovemu organizmu in naj ga ne deformira. Gibanje naj bo naraven izraz

plesal�eve duševnosti, ne pa izumetni�enosti, lažnosti, ki�.

INDIVIDUALNO IZRAŽANJE Z GIBANJEM

Gib naj bo sredstvo umetniškega izražanja posameznika, tako kot je zvok sredstvo v

glasbi, material sredstvo v likovni umetnosti itd. Plesalec – odrasel ali otrok – je

individualen ustvarjalec, ki z gibanjem izraža svoja �ustva, doživetja, ideje, odnos do

sveta. Plesalec ni le material v rokah koreografa ali vzgojitelja in poustvarjalec

glasbenikovih, koreografovih, vzgojiteljevih doživetij, kot se še danes zmotno pojmuje

marsikje.

SKUPINSKA DINAMIKA je proces nastajanja in spreminjanja odnosov med �lani

skupine in oblika vzgojnega dela v majhnih skupinah, tudi skupinska oblika dela.

Prakti�ne izkušnje v plesni vzgoji in drugje kažejo na pomen skupinske dinamike v

predšolski skupini in na potrebo po tovrstnem raziskovanju v pogojih naše predšolske

vzgoje. (Zagorc, Bertoncelj, 2008, str. 6)

Vzgajanje s plesom poteka v igralni gibalni dejavnosti. Vsebina plesne vzgoje je igra z

gibanjem. Otrok se igra z gibanjem lastnega telesa, z gibanjem v skupini. Oblikovanje

gibanja, izražanje z gibanjem, ustvarjanje z gibanjem mu pomeni igro.

Plesna vzgoja spodbuja razvoj ustvarjalnosti kot osebnostne lastnosti. Osnovna

metoda plesne vzgoje je ustvarjanje z gibanjem. Bogato predstavno mišljenje,

domišljija, divergentno mišljenje so sestavine ustvarjalnega gibanja. S plesno vzgojo jih

neprestano spodbujamo k razvoju. Plesna vzgoja je estetsko-vzgojno in isto�asno

sodobna celostna u�no-vzgojna metoda. Plesna vzgoja omogo�a in spodbuja

sodelovanje in uveljavljanje posameznika v skupini. Le ta lahko sodeluje v skupini na

ve� na�inov: vklju�i se v enotno gibanje skupine (npr. v rajalni igri), prevzame dolo�eno

dolžnost v skupini (npr. vloga v plesni dramatizaciji), aktivno sodeluje v gibalnem

ustvarjanju male skupine. Ker je ples po svojih zna�ilnostih tudi gledališka dejavnost, ki

potrebuje nastopajo�e in gledalce, je v plesni vzgoji stalno prisotna možnost

uveljavljanja posameznika v skupini. Vse naštete in še druge možnosti sodelovanja in

uveljavljanja v skupini prispevajo k razvijanju pozitivnih med�loveških odnosov. (Krofli�,

Gobec, 1995, str. 17 – 18)


��

�

1.2.4 Oblike dela pri plesni vzgoji

Krofli�eva in Gob�eva (1995) navajata, da pri plesni vzgoji uporabljamo razli�ne oblike

dela. Te so skupna, skupinska ter individualna oblika dela.

SKUPNA OBLIKA

Usmerjena gibno-plesna igra je skupna, kadar se vsi otroci vklju�ijo v plesno dejavnost.

Ker so skupine ve�inoma števil�no mo�ne, naj bi skupne oblike redkeje uporabljali.

Ob�asna uporaba skupne oblike je smiselna v majhnih oddelkih ali kadar je prisotnih

malo otrok (do 15) in so vsi motivirani za isto oz. skupno gibno-plesno dejavnost, npr.

rajalno igro, plesno improvizacijo ob glasbi idr. Skupna oblika je lahko tudi ena izmed

oblik v metodi�nem postopku dolo�ene usmerjene gibno-plesne dejavnosti. Vsi otroci

gibalno podoživljajo vzgojiteljevo pripoved zgodbe, vsi otroci posnemajo vzgojiteljevo

ali vrstnikovo gibanje idr. Skupni obliki nato sledi skupinska, ko otroci svoje gibalne

zamisli predstavijo v mali skupini, ali individualna, ko posameznik predstavi svojo

gibalno idejo. V praksi je skupna oblika marsikdaj prevladujo�a oblika usmerjenih

gibno-plesnih dejavnosti. To onemogo�a doseganje splošnih in operativnih vzgojnih

smotrov. Izvajanje dejavnosti je le formalno in površinsko, brez globljega doživetja

otrok in vzgojitelja ali u�itelja.

SKUPINSKA OBLIKA

Usmerjeno gibno-plesna igra je skupinska, kadar se le del celotnega oddelka vklju�i v

gibno-plesno dejavnost, drugim otrokom pa pripravimo dejavnosti iz drugih vzgojnih-

izobraževalnih podro�ij. Vzgojitelj, u�itelj se intenzivneje ukvarja s plesno skupino,

druge pa ob�asno kontrolira in usmerja po potrebi. Skupinska oblika dela torej

omogo�a boljšo organizacijo dela, boljšo izrabo prostora, tesnejši stik med vzgojiteljem

in malo skupino otrok ter tesnejši stik med posameznimi otroki v mali skupini.

Skupinska oblika vzgojnega dela je prednostna oblika dela v usmerjenih gibno-plesnih

dejavnostih tako v homogenih kot v mešanih skupinah oz. oddelkih.

INDIVIDUALNA OBLIKA

V metodi�nem postopku gibno-plesne dejavnosti uporabimo individualno obliko

obi�ajno v fazi razvijanja gibalnih motivov, ko otroci individualno ustvarjajo, rešujejo

naloge, oblikujejo gibalne motive, posamezno improvizirajo, plešejo. Oblike vzgojnega

dela se v metodi�nem postopku med seboj prepletajo in je individualna oblika ena

izmed njih. V igri po želji pa individualna oblika omogo�a neposreden stik med


��

�

vzgojiteljem in otrokom. Vzgojitelj se gibalno igra z otrokom, ki to želi, ali z otrokom, za

katerega ve, da potrebuje ve� individualnega, tudi neposrednega telesnega stika

(otroci s posebnimi potrebami). Ob tem otrok doživlja varnost, ugodje,

samopotrjevanje. V skupni in v skupinski obliki je otroku te potrebe težko zadovoljiti,

�eprav se zavedamo, da so ta ob�utja nujna za otrokovo osebnostno rast in

socializacijo. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 66 – 68)

Poleg oblik dela, pa so pri plesni vzgoji pomembne tudi metode plesne vzgoje.

Poznamo metodo vodenja, izmišljanja, metodo od vodenja k izmišljanju ter metodo

izmišljanja k vodenju. Metodo izberemo glede na zrelost otrok.

METODA VODENJA

Vzgojitelj ali eden izmed otrok pokaže gibalni motiv, otroci ga povzamejo. Natan�nost

povzemanja gibalnih motivov je odvisna od zrelosti otroka in od operativnega smotra

dejavnosti. Razlikujemo med izrazom povzemanje in posnemanje. Povzemanje

zahteva celovitejše reagiranje, ki vklju�uje obliko gibalnega motiva in izraz. Ob uporabi

izraza »posnemanje« obstaja nevarnost, da ostane gibanje le »golo posnemanje« brez

otrokove angažiranosti, kar usmerja v formalizem, poudarjanje oblik brez doživljanja.

Izjema je izraz »posnemanje« v smislu »ponazarjanja«, ko se operativni smoter glasi:

otroci natan�no posnemajo (ponazarjajo) gibanje iz vsakdanjega življenja. Otroci tu ne

posnemajo vzgojitelja ali drug drugega, ampak gradijo gibanje na lastnih predstavah. Z

metodo vodenja usmerjamo otroke v želeno gibanje, jim nakazujemo razli�ne možnosti

gibalnega izražanja in jih tako spodbujamo k lastnemu ustvarjanju gibalnih motivov in

plesa.

METODA IZMIŠLJANJA

Otroci lahko gibalno ustvarjajo posamezno in skupinsko. Torej lahko že na predšolski

stopnji govorimo o individualnem in skupinskem gibno-plesnem ustvarjanju. Ponavadi

otroci ustvarjajo na dano temo, ki jo vsebuje spodbuda za gibanje. Z metodo

izmišljanja (improvizacije) spodbujamo izvirnost gibalnega izražanja in razvoj

ustvarjalnosti kot osebnostne lastnosti. Otroci si na ta na�in razvijajo tudi ustvarjalen

pristop k razreševanju vsakršnih, tudi vsakdanjih življenjskih problemov.


��

�

METODA OD VODENJA K IZMIŠLJANJU

To je kombinirana metoda. Najprej spodbudimo otroke v gibanje s svojim gibanjem,

nato pa jih usmerimo v iskanje druga�nih, njihovih gibalnih motivov.

METODA OD IZMIŠLJANJA K VODENJU

Tudi to je kombinirana metoda. Najprej usmerjamo otroke k iskanju svojih gibalnih

motivov, nato pokažemo še svojo gibalno zamisel in otrokom predlagamo, da

preizkusijo še to. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 69 – 71)

1.2.5 Pomen spodbud za plesni razvoj otroka

V predšolskem obdobju ima pri razvijanju plesnosti ve�jo vlogo neposredno zunanja

spodbuda kot predhodne otrokove izkušnje. �im mlajši je otrok, bolj potrebuje

spodbude za gibalno ustvarjanje v obliki sredstev in konkretnih vsebin; �im starejši je,

ve� �rpa iz svojih doživetij. Vse, kar otrok zaznava, postaja zanj neiz�rpen vir spodbud.

Zato jih �rpamo iz vsakdanjega okolja, iz narave, iz razli�nih umetniških podro�ij in

umetniško obdelanih tem, ki so blizu otrokom. Zato razli�ne spodbude za gibalno

izražanje in ustvarjanje povezujejo plesno vzgojo z drugimi vzgojnimi podro�ji v celoto.

(Krofli�, Gobec, 1995, str. 24)

Res je, da se otrok izraža spontano, ker je gibanje ena njegovih osnovnih aktivnosti,

vendar pri na�rtnem delu ne moremo ostati le pri otrokovih spontanih dejavnostih.

Poleg tega se otroci razlikujejo med seboj po koli�ini gibalne aktivnosti, po izraznosti,

po spretnosti v gibanju idr. S primernimi spodbudami na�rtno razvijamo gibalno-plesno

izražanje, likovno, glasbeno, besedno … �im ve� ima otrok izkušenj o svetu, ve� lahko

izrazi na kakršenkoli na�in. Z razli�nimi novimi doživetji – spodbudami – mu širimo

možnosti izražanja. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 57)

Najpogosteje je spodbuda, ki nas potegne v plesno gibanje, glasba. Njen ritem nas

osvoji in odzovemo se z gibanjem. Toda tako kot pri drugih umetnostih, se tudi pri

plesu ne odzivamo le na slišano oziroma videno, temve� tudi in predvsem na doživetje

in ob�utenje. �e plešemo ob glasbi, ki sama že nosi ritmi�no spodbudo za gibanje, se ji

podredimo, se z njo uskladimo, ali pa jo odklonimo kot plesno spodbudo.


��

�

Ko vzgojitelji uporabijo kot spodbudo za plesno ustvarjanje otroške pesmice, zasledimo

pri mnogih enakomeren ritem in gibalno skromno koreografijo. Ve�ina pesmic namre�

ni bila ustvarjena za ples, temve� za petje. (Geršak, 2006, str. 82 – 83)

Otrok se za�ne gibalno odzivati na glasbo že v prvem letu življenja. Glasba vpliva na

skladno in ritmi�no izrazno gibanje. Otrok posluša preko razli�nih vrst gibalno-plesnih

zaposlitev (npr. gibalnih, rajalnih, didakti�nih iger ter plesnih zaposlitev) slušne vtise

prenesti v gibanje. Z gibanjem lahko izraža glasbene vsebine (vsebino pesmi ali naslov

programske skladbe), doživetja glasbenih del (�ustva, razpoloženja v skladbi, zna�aj

skladbe) in posamezne zna�ilnosti zvoka (hitrost, npr. gibanje živali ob po�asni, hitri in

zelo hitri glasbi – po�asen polž, hiter jež, zelo hitra miška; gibalno ponazarjanje vožnje

avtomobila ali vlaka ob glasbi, ki vklju�uje agogi�ne posebnosti – pohitevanje in

zadrževanje v hitrosti (pri mlajših otrocih vklju�imo samo hitrostno razliko po�asi –

hitro); dinamiko, npr. ob glasbi dvignejo roke, pri srednji glasnosti normalno hodijo, ob

tihi glasbi stopijo na prste; otrok udari na �inele – tišji kot postaja zvok, po�asneje se

otroci premikajo – tisti otrok, ki zvoka ve� ne sliši, obstane na mestu; naraš�anje in

pojemanje v glasnosti – ob glasbi hodijo v krogu – tišja kot je glasba, ožji postaja krog,

glasnejša ko je glasba, širši postaja krog (pri mlajših otrocih vklju�imo samo dinami�no

razliko glasno – tiho) … (Marjanovi� - Umek, (ur), 2008, str. 116 - 117)

Glasba je sicer ena izmed spodbud za ustvarjalno gibanje. Poleg raznih likovnih

spodbud, gibanja s kostumi in maskami, plesne dramatizacije pravljice ali pesmi in

plesa izzvanega z opazovanjem narave, je tu še ples z rekviziti. Uporabo rekvizitov na

nov in druga�en na�in spodbudi domišljijo otrok in gibanje se spremeni. Te izkušnje pa

bogatijo plesno izraznost otrok. (Geršak, 2006, str. 82 – 83)

Lo�imo notranjo in zunanjo spodbudo. Zunanja spodbuda je lahko glasba, ki sproži

ples – gibalno ustvarjanje, gibalno izmišljarijo, ko otrok doživlja ritem, melodijo in to

neposredno izraža v gibanju. Zunanja spodbuda za ples je lahko tudi predmet, ki sproži

gibalno ustvarjanje, gibalno izmišljarijo. Otrok z odnosom do oblike predmeta, gibanja

predmeta, njegove funkcije, ustvarja novo zna�ilno celoto (npr. ples z žogo, z obro�em,

z ruto, s pregrinjalom, s klobukom, s �evlji, z elastiko …)

Notranja spodbuda za ples, gibalno ustvarjanje, gibalno izmišljanje … so notranje

predstave, ki izhajajo iz predhodnih doživetij (gibanje, vedenje živali, oblike v okolju,


��

�

televizijske oddaje, literarne, likovne spodbude, podoživljanje �ustvenih stanj, lastnih

doživetij) in iz domišljijskih predstav posameznika. V to vrsto gibno – plesne igre sodita

poleg plesa v ožjem smislu tudi ponazarjanje z gibanjem (�im bolj natan�no

posnemanje �lovekovega gibanja in vedenja v vsakdanjem življenju). (Krofli�, Gobec,

1995, str. 58)

1.2.6 Dejavnosti, ki jih izvajamo s predšolskimi otroki

V vrtcu v okviru zaposlitev pretežno izvajamo naslednje dejavnosti:

� ljudski in družabni plesi

� rajalne igre (ljudske in ustvarjalne)

� bibarije

� plesna dramatizacija in uprizarjanje (ustvarjanje)

� joga za otroke

� masaže in sprostitve za otroke

� ustvarjalni ples.

LJUDSKI IN DRUŽABNI PLESI

Te dejavnosti so v naprej oblikovane oz. vezane na neko dolo�eno obliko. Otrok ima le

vlogo izvajalca vzgojitelji�inih zamisli ali tradicionalnih plesnih oblik, zato naj formalne

zvrsti plesa, kot sta ljudski in družabni ples, ne bi bile osnova plesnih dejavnosti v

predšolskem obdobju.

Otrok naj spozna preproste ljudske in družabne plese ter igre in usvoji nekatere njihove

prvine. (Marjanovi�-Umek (ur), 2008, str. 73)

Primer prilagojenega otroškega družabnega plesa: Roknrol (rock´n roll):

Potek: Družabni ples, se pleše hitro, vendar prilagojeno sposobnostim otrok.

1. Sklenjen krog. Brc-koraki z eno, nato z drugo nogo. Zaplešemo jih tako, kot da smo

nekaj brcnili pred sabo.

2. Otroci vajo ponovijo vsak zase v nesklenjenem krogu.

3. Pari po krogu. Otroška drža za roki vštric. Brc-koraki z eno, nato z drugo nogo.

4. Pari po krogu. Otroška drža za roke nasproti. Brc-koraki z eno, nato z drugo nogo.


��

�

5. Pari po krogu. Otroška drža za roke nasproti. Brc-koraki plesalca z desno, nato z

levo nogo. Plesalca z levo, nato z desno nogo.

6. Enaka drža in za�etek plesa z desno (levo) nogo. 4x brc-koraki para po mestu. Prvo

figuro povežemo z obrati. Štirje brc-koraki z obratom v desno na mestu. V prehodu na

obra�anje otroška drža za roke »vštric« nasproti.

7. Spletanje plesnih figur dokler jih otroci zmorejo. Dodatna pomo�, dopolnilno delo.

(Fuchs, 2007, str. 7)

RAJALNE IGRE:

� Ljudske rajalne igre: to so skupinske igre, pri katerih otroci pojejo ali govorijo

razli�na besedila. Ponavadi se izvajajo v krogu, v ravni vrsti, z vijuganjem itn. V

rajalnih igrah ima eden izmed otrok posebno vlogo, ki mu dolo�a druga�no gibanje

(npr. Bela lilija, Rde�e �ešnje itn.), ali pa se vsi otroci gibljejo enako. (Marjanovi� -

Umek (ur), 2008, str. 73)

Primer rajalne igre z ljudskim petjem: Bela, bela lilija

Potek: otroci se postavijo v krog in dolo�ijo otroka, ki bo plesal miže znotraj kroga.

Otroci se pri�nejo vrteti v krogu in zraven prepevajo:

�e je v krogu deklica: Bela, bela lilija,

v krogu pleše deklica,

deklica se okrog vrti,

pa si en´ga izvoli.

�e je v krogu de�ek: �rni, �rni tulipan,

v krogu pleše de�ek sam,

de�ek se okrog vrti,

pa si eno izvoli.

Posko�i enkrat,

posko�i dvakrat,

zapri o�i, pa si eno izvoli.

Ko si de�ek oziroma deklica izbere enega iz kroga, poskuša ugotoviti, kdo je izbrana

oseba. �e ugotovi, potem ta oseba pri�ne plesati v krogu, prejšnja bela lilija (�rni

tulipan) pa se priklju�i ostalim v krogu. Igra se za�ne znova. (Schmidt, 2003)


��

�

� Ustvarjalne rajalne igre: lahko skupaj z otroki ustvarjamo sami, saj mnoge pesmi

nastajajo prav v ta namen. Otroci v paru, krogu, koloni itn. ustvarjajo gibalne motive

na podlagi besedila pesmi in glasbenega motiva. (Marjanovi� - Umek (ur), 2008,

str. 73)

Primer rajalne igre z ustvarjanjem: Ali je kaj trden most

Potek: dva od igralcev si stopita nasproti in se primeta za roke. Tako naredita »most«.

Dogovorita se, kaj bo kateri predstavljal (jabolko, zlata ko�ija, avto …), vendar ju ostali

igralci ne smejo slišati. Ostali otroci se postavijo v kolono in primejo drug drugega za

ramena. Prva v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru. Ko pridejo do mostu,

vsi skupaj vprašajo: »Ali je kaj trden most?« Most odgovori: »Kakor kamen, skala,

kost.« Otroci vprašajo: »Ali gre lahko naša vojska skoz´?« Most odgovori: »Lahko,

samo ta zadnji teli�ek bo naš.« Otroci odgovorijo: »Samo, �e ga ulovite.« Most dvigne

roke in kolona gre pod rokama naprej, pri zadnjem otroku pa most spusti roke in ga

ujame. Most vpraša ujetega: «Kaj imaš rajši: jabolko ali ko�ijo?« Ujeti se odlo�i za en

predmet in se postavi za tisti del mostu, ki predstavlja ta predmet. To se ponavlja,

dokler ne ujameta zadnjega otroka, oziroma lokomotive. Ko ga ujameta, ga rahlo

potiskata v levo in desno in štejeta dneve v tednu: ponedeljek, torek … lokomotiva pri

tem poskuša pobegniti. Na koncu tudi lokomotiva izbere med dvema predmetoma in se

pridruži ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mostu. Trdno se primejo med

seboj in za�no vle�i. Vsak del mostu s svojo ekipo vle�e v svojo smer. Skupina, ki uspe

obstati na nogah, je zmagovalka. (Schmidt, 2003)

BIBARIJE

So gibalne igre, ki so primerne že za najmlajše otroke. Izhajajo iz ljudskih otroških igric

o »bibi«. Izvajamo jih ob izštevankah, ritmi�nih besedilih in pesmih z nagajivo vsebino.

Otrok posluša glas, opazuje mimiko odraslega, �uti dotikanje na koži in gibanje

posameznih delov svojega telesa (prstov, dlani, nog) ter se giblje skupaj z odraslim.

(Marjanovi� - Umek (ur), 2008, str. 72)


��

�

Primer bibarije: Piki, piki, pikica

Potek: pri vsaki vrstici na poudarjenih mestih igralec naredi slede�e:

Piki, piki, pikica, Se s prstom dotakne obeh o�i in noska,

to je lepa slikica: gre s prstom okrog glave,

dolga ušesa, pocuka obe ušesi,

kratek vrat, požge�ka vrat,

po glav pa ves kosmat.

(Cvetko, 2000, str. 60)

narahlo pocuka ali razmrši lase.

PLESNA DRAMATIZACIJA IN UPRIZARJANJE (USTVARJANJE)

Tu gibalni izraz izhaja iz doživljanja zgodbe in medsebojnih odnosov junakov v zgodbi.

Plesna dramatizacija in uprizarjanje pomeni samostojno spontano ali usmerjeno gibno-

plesno igro, ki izhaja iz resni�nega ali izmišljenega dogodka ali pa iz literarne osnove.

Plesno dramatizacijo vodimo s pripovedjo o dogajanju. Vlogo pripovedovalca ima lahko

tudi otrok. Plesna dramatizacija je hkrati tudi temeljna igralna dejavnost, preko katere

uvedemo govorjeno besedno dramatizacijo. Ta naj se razvije iz gibalnega dogajanja,

tako da otrok vsebino celostno podoživi in jo spontano dopolnjuje z besedo. Spodbude

za plesno uprizarjanje so poleg literature, glasbe, kostumskih in scenskih pripomo�kov

tudi lutke. Na otrokovi ali vzgojiteljevi roki usmerjajo v gibanje, zna�ilno za dolo�eno

lutko. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 60)

POSNEMANJE IN POVZEMANJE RAZLI�NIH GIBANJ IN ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ

Otrok se lahko gibalno izraža in ustvarja na podlagi razli�nih spodbud: glasbe, petja,

igranja na instrumente, pripovedi, deklamacije, ilustracije v slikanicah, razli�nih

predmetov (žoge, obro�a, rutice itn.), opazovanja živali, oseb in predmetov v okolju itn.

JOGA ZA OTROKE

Jogijske vaje delujejo na ves organizem in so primerne za vse starosti otrok. Ustrezajo

razli�nim gibalnim sposobnostim otrok. Pove�ujejo mo� in gibkost ter izboljšajo

koordinacijo in držo. Prav tako pove�ajo zmožnost osredoto�enja. Med vadbo so otroci

usmerjeni na položaje, na dihanje in na ob�utenje v telesu. V našem vse bolj stresnem

in glasnem okolju pomagajo, da se sprostijo, zberejo in umirijo. (Schmidt, 2002)


��

�

Primer: Pozdrav soncu

(Schmidt, 2002, Za�etni program joge za otroke)

Potek:

1. Normalno dihanje - položaj molitve (Pranamasana): stojimo zravnano, kakor nam

najbolj ustreza. Roke so ob telesu, dihanje je enakomerno. Roke po�asi upognemo,

položimo dlan ob dlan v višini prsnega koša.

2. Vdih - položaj z dvignjenimi rokami (Hasta uttanasana): enakomerno, po�asi

vdihnemo in pri tem iztegnemo roke nad glavo. Roke so v širini ramen. Poizkusimo

iztegniti celo telo, a mora nam biti udobno. Glavo nagnemo nazaj, pogledamo navzgor.

3. Izdih - položaj pun�ke iz cunj ali položaj z dvignjenimi rokami (Padahastasana): ob

izdihu se enakomerno pripognemo. �e zmoremo položimo dlani na tla. Glava nam

sproš�eno visi med rokami.

4. IzdihVdih - položaj jezdeca (Ashwa sanchalanasana): vdihnemo in isto�asno

upognemo levo koleno, desno nogo iztegnemo nazaj. Koleno desne noge je na tleh.

Roke visijo ob telesu, pogled je usmerjen navzgor. Kdor lahko, položi dlani ob levo

nogo na tla. Boke potisnemo naprej, hrbet uslo�imo.

5. Izdih - položaj strehe (Parvatasana): izdihnemo in isto�asno položimo stopali eno ob

drugo. Dlani položimo na tla in roke iztegnemo. Po�asi zravnamo noge. Z vajo se pete

lahko vedno bolj približajo tlom. Zadnjico dvignemo, pogled usmerimo med kolena.

6. Zadržimo dih - pozdrav z osmimi deli ali to�kami (Ashtanga namaskara): kolena so

upognjena na tleh. Komolci so upognjeni, prsni koš se dotika tal, na tleh je tudi brada.

V položaju ko se brada, dlani, prsni koš, kolena in prsti na nogah dotikajo tal zadržimo

izdih. Trebuha ne položimo na tla.

7. Vdih - položaj kobre (Bhujangasana): ko vdihujemo dvigujemo še glavo, boki se

spuš�ajo. Komolci ostanejo še rahlo upognjeni, roke nam podpirajo trup. Glava je


��

�

nagnjena nazaj, pogled je usmerjen navzgor. Prsti na nogah, kolena, stegna in spodnji

del trebuha se dotikaj tal.

8. Izdih - položaj strehe (Parvatasana): isto�asno ob izdihu dvignemo zadnjico visoko v

zrak. Iztegnemo roke. Dlani in stopala so na tleh. Pogled je usmerjen na kolena.

9. Vdih - položaj jezdeca (Ashwa Sanchalanasana): isto�asno ob vdihu damo desno

nogo naprej, stopalo je med dlanmi. Levo koleno spustimo na tla. Prsti na nogah so na

tleh, pogled je usmerjen navzgor, boki so potisnjeni naprej, hrbet je uslo�en.

10. Vdih - položaj pun�ke iz cunj (Padahastasana): isto�asno ob vdihu položimo levo

stopalo k desnemu. Noge poskušamo zravnati, pri tem pa dlani ostanejo na tleh.

Zadnjico dvignemo, glava pa je sproš�ena med rokami.

11. Vdih - položaj z dvignjenimi rokami (Hasta uttanasana): ob enakomernem vdihu

roke iztegnemo v širini ramen nad glavo. Glava je nagnjena nazaj, pogled je usmerjen

proti stropu.

12. Izdih - položaj molitve (Pranamasana): telo je vzravnano, komolce upognemo in

dlani v višini prsnega koša položimo eno ob drugo. (Schmidt, 2002, str 42-53)

SPROSTITVE

Sprostitvena vzgoja uporablja domišljijo, gibanje, zvoke, barve, telesni stik in svet �util.

Seveda pa moramo otroke na zanimiv na�in seznaniti z vsem tem. Sprostitvene vzgoje

otrok ne sme doživljati kot nalogo ali obveznost, pa� pa kot nekaj prijetnega in

zabavnega. Pomembno je, da se ob njej dobro po�uti. Le tako bo iz nau�enega na svoj

lasten na�in namre� potegnil najve�jo korist zase in imel veliko od nje, za vse svoje

življenje. Pomembno je, da otroke poznamo in da v skupini vlada zaupanje, saj se

bodo otroci le tako brez strahu in predsodkov za�eli ukvarjati z vajami. Sprostitvena

vzgoja naj bo vabilo na potovanje k novim odkritjem, po�asi naj se stopnjuje in oblikuje

na podlagi sposobnosti in znanja otrok. �im mlajši otroci, tem lahkotnejši in preprostejši

so na�ini. Otrok nikakor ne smemo preobremenjevati, saj bi bilo to prav nasprotno od

tistega, kar si želimo dose�i s sprostitveno vzgojo. (Srebot, Menih, 1996, str. 14 – 15,

18, ).


��

�

Primer sprostitve: V gledališ�u (fantazija z nedokon�anim koncem)

(Srebot, Menih, 1993, Na krilih domišljije)

Potek: Vzgojitelj pripoveduje: Gotovo ste že kdaj bili v gledališ�u. Danes gremo v

pravlji�no gledališ�e za otroke. Miha, Špela in ti smuknete v gledališko garderobo.

Tako radi bi se preobla�ili, pa vam starši doma ne pustijo, da bi brskali po njihovih

omarah. Tukaj je pravo skladiš�e! Na policah so zloženi najrazli�nejši klobuki, slamniki

in �epice. Omare so polne obla�il, ki so skrbno obešena na obešalnike. Tudi toaletna

mizica je tu. Na njej so raznovrstna li�ila, pudri in šminke. Sredi garderobe stoji veliko,

trodelno zrcalo. Tukaj se za�nete li�iti. Pudrate se, da se dvigajo celi oblaki prahu.

Ustnice si nali�ite z rde�im �rtalom. Mhm, kako dober okus ima! Miha si nalepi brke in

brado. Vsi se mu smejete. Nato se odlo�ite da se bo vsak naskrivaj preoblekel, kasneje

pa se boste sre�ali pred ogledalom. V kaj se boš preoblekel ti? (Srebot, Menih, 1993,

str. 81)

Primer sprostitvene masaže: Pometamo

Potek: Otroke razdelimo v pare. En otrok se uleže na trebuh, drugi pa poklekne ob

njem. Z robom dlani drsi po telesu leže�ega, kot bi zbiral na kup drobtinice na mizi. Ko

se otroku zazdi, da je pometel že vse drobtinice, jih z obema dlanema pobere, se

dvigne in odnese smeti v koš, kjer strese dlani. Na ta na�in lahko pometemo pro� slabo

voljo, jezo, glasnost itn. Masaža zelo dobro vpliva na nemirne otroke. (Schmidt, 2003,

str. 17)

USTVARJALNI PLES

Ena glavnih nalog plesne vzgoje pri delu s predšolskimi otroki je spodbujanje in

razvijanje ustvarjalnosti otrok skozi izražanje in oblikovanje z gibanjem, kakor tudi pri

uporabi metode ustvarjalnega giba pri pouku v šoli. To nalogo pa z uspehom izvajamo

le, �e ne ostanemo pri šablonah, ampak iš�emo nove na�ine dela in nove spodbude za

gibalno ustvarjalnost otrok. Gibanje je eden izmed izrazov otrokove dejavnosti, zato

vzgojitelj ali u�itelj to dejavnost lahko izrabi za spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. V ta

namen razvija gibalne dejavnosti, ki niso v naprej oblikovane oz. vezane na dolo�eno

obliko. Formalne zvrsti plesa, kot so ljudski ples, družabni ples, klasi�ni balet … zaradi

svoje ustaljene oblike ne morejo biti izhodiš�e, niti ne cilj spodbujanja plesne

ustvarjalnosti.


��

�

Psihologija danes opredeljuje ustvarjalnost kot dejavnost, lastnost mišljenja, na�in

mišljenja. Je sposobnost, osebnostna lastnost, poteza. Kadar govorimo o

ustvarjalnosti, mislimo na ve� razli�nih sposobnosti ustvarjalnega mišljenja, ki so pri

posameznikih razli�no razvite. To so: prožnost, iznajdljivost v mišljenju (fleksibilnost),

tenko�utnost, bogastvo zamisli (fluentnost), izvirnost (originalnost), domišljija (fantazija,

imaginacija), na�in izvedbe zamisli (elaboracija). V teh ustvarjalnih sposobnostih se

med seboj razlikujejo tako vzgojitelji oz. u�itelji kot otroci. Vzgojiteljevo, u�iteljevo

bogastvo idej (fluentnost) se lahko kaže v številnih raznolikih zasnovah plesnih in

drugih dejavnostih, v številnih gibalnih rešitvah ob uporabljenih spodbudah.

Vzgojiteljeva originalnost je v iskanju novih, druga�nih zamisli in izvedb. Njegova

prožnost se kaže v prilagajanju trenutnim nepredvidenim situacijam med potekom

usmerjene dejavnosti, v zmožnosti odstopanja od na�rtovanega poteka in še

marsi�em. (Krofli�, Gobec, 1995, str. 26 – 27)

Ustvarjalnosti pri plesu ne dosežemo kar naenkrat, ve�ina ljudi se ne zaveda svoje

izraznosti in tako je tudi pri otrocih. Nekateri so že po naravi odprti, se radi izpostavijo,

raziskujejo in odkrivajo razli�ne na�ine izražanja. Da se bodo svoje ekspresivnosti

za�eli zavedati in jo uporabljati, pa seveda potrebujejo znanje o razli�nih na�inih

ustvarjanja. Ustvarjanje pa pomeni raziskovanje tako imenovanih elementov plesa. Kaj

so elementi plesa? Kadarkoli se �lovek giblje, telo uporablja prostor, mo� (energijo) in

�as. To so štirje osnovni elementi plesa. Ustvarjalnost v plesni vzgoji se zgodi z

raziskovanjem vseh zmožnosti kombiniranja teh elementov. (Kova� - Valdes, 2010, str.

80)

� Element plesa – prostor: velikost (majhno, srednje, veliko), nivo (visok, srednji,

nizek), oblika (zavito, ravno), smer (naprej, nazaj, vstran, diagonalno), pot

(naravnost, zavito, cik-cak, krožno), razmerje (blizu, narazen), velikost giba

(majhen, srednji, velik).

� Element plesa – energija: sila (mo�no, šibko), teža (težko, lahko), kvaliteta (nežno,

ostro, zibajo�e), mirnost (aktivna, pasivna), napetost (napeto, popuš�eno,

sproš�eno).


��

�

� Element plesa – �as: hitrost (po�asi, hitro, pospešujo�e, pojemajo�e), ritem

(naravno, enakomerno), tempo (hitro, po�asi), poudarek (mo�an), trajanje (kratko,

dolgo).

S predšolskimi otroki gradimo na osnovnih plesnih elementih, kot so velikost, nivo,

smer, hitrost. (Geršak, 2006, str. 81)

1.2.7 Vloga odraslega pri plesni vzgoji predšolskih otrok

Pomembno vlogo pri delu z najmlajšimi ima u�itelj, vzgojitelj. Njegovo delo je naporno

in odgovorno, hkrati pa nudi veliko zadovoljstva in veselja. Za to delo ni receptov.

Vzgojitelj naj bi bil ustvarjalec vzgojnega procesa.

Pri svojem delu naj bi se ravnal po naslednjih vzgojnih na�elih: ustvariti vzdušje

spontanosti in zadovoljstva; usmerjati otroke, da je zadovoljstvo odvisno od njihovega

konstruktivnega vedenja; uriti gibalne spretnosti in spodbujati ustvarjalnost; prilagajati

zahteve lastnostim otrok in skupine; omogo�iti otrokom izkušnjo uspeha in jih voditi

tako, da ne doživljajo neuspehov; odzvati se in prepustiti se reakcijam otrok. (Zagorc,

Bertoncelj, 2008, str. 9 - 10)

Naloge vzgojitelja in u�itelja so ustvariti splošne smotre plesne vzgoje z oblikovanjem

operativnih smotrov. Vendar vsaka gibno–plesna igra nosi v sebi ve� kot lahko

opredelimo z operativnim smotrom. Poleg tega, da zasledujemo neposredni plesno-

gibalni cilj, ki si ga zastavimo z operativnim smotrom, sledimo tudi ciljem oz. smotrom

drugih vzgojnih podro�ij: intelektualnim, socialnim, širšim estetsko-vzgojnim idr. Tega

se poskušamo vsakokrat zavedati. Skozi doseganje zastavljenih operativnih smotrov

sledimo tudi splošnim smotrom vzgajanja z ustvarjalnim gibanjem. (Krofli�, Gobec,

1995)

Vzgojitelji in pomo�niki nudijo otrokom ustrezne izzive in jim omogo�ajo, da se

dejavnosti udeležujejo sproš�eno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Otroke

pozorno opazujejo in spremljajo njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti

na�rtovane na osnovi temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in

potreb. Otroci so uspešni le, kadar se upoštevajo zna�ilnosti posameznika, saj je

uspeh relativen glede na individualne interese in sposobnosti otroka.

Umetniške dejavnosti potekajo tako, da otrok sam iš�e, raziskuje in najde odgovor,

rešitev na idejno, organizacijsko ali izvedbeno nalogo ali problem, pri �emer odrasli


��

�

zaznajo in podprejo vsako otrokovo še tako skromno ali neprivla�no napredovanje.

Odrasli otrokovih del ne ocenjujejo, komentirajo, grajajo, prav tako ga nikoli ne

spodbujajo k ustvarjanju shemati�ne, vše�ne, obi�ajne, prilagojene oblike in ga tudi

pretirano ne hvalijo.

Budno opazujejo otroka pri odzivanju na vsa sre�anja z umetnostjo – njegovo, drugih

otrok in odraslih – in na osnovi tega prožno in iznajdljivo na�rtujejo in oblikujejo

nadaljnje otrokove izkušnje.

Ustvarjajo prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja, s �imer otroka spodbujajo k

odprtosti in želji po izražanju. Varen in svoboden otrok razvija in udejanja svoje

ustvarjalne in razvojne potenciale na sebi lasten na�in. (Kurikulum, 2007, str. 29 – 30,

46)

�

�


��

�

2. EMPIRI�NI DEL

2. 1 Namen

S plesno dejavnostjo otrok sem se sre�ala pred nekaj leti, ko sem v vrtcu postala

izvajalka plesne dejavnosti. Ta je namenjena otrokom kot obogatitvena dejavnost.

Vklju�ujejo se lahko otroci iz vseh oddelkov, obeh starostnih obdobij. Izvajanje je

prilagojeno starosti in razvoju otrok. V ta namen sem se za�ela na tem podro�ju tudi

izobraževati, vedno bolj sem za�ela spoznavati pomen plesnih dejavnosti pri

predšolskem otroku, kako je pomembno, da jih izvajamo pravilno, s pravimi cilji vplivati

na otrokov vsestranski razvoj. Skozi šolska leta sem se prioritetno usmerjala na

razli�na podro�ja. Spoznavali smo razli�ne gibalne igre, banse, rajalne igre s petjem in

ljudskimi plesi, plesne igre, tibetan�ke, jogo za otroke, masaže in sprostitve za otroke.

Spoznavala sem kako posamezne dejavnosti vplivajo na otroke, njihovo doživljanje,

odzivanje, kako preko plesa spoznavajo samega sebe, gibalne zmožnosti. Vsak otrok

se samostojno razvija in druga�e doživlja svet okoli sebe. Na njegovo odzivanje pri

plesni dejavnosti vplivajo tudi same dejavnosti. Otroci pri razli�nih plesnih dejavnostih

razli�no reagirajo. To je odvisno tudi od spodbud, ki jim omogo�ajo doživljanje in

ob�utenje. Kurikulum za vrtce nam poda tudi možnost uporabe rekvizitov pri plesnih

dejavnostih. Pri svojem delu v vrtcu pa opažam, da se razli�ne spodbude v vrtcih ne

uporabljajo dovolj pogosto. V diplomski nalogi sem se posvetila raziskovanju, kako z

razli�nimi spodbudami (materialnimi in nematerialnimi) vplivamo na plesnost pri

predšolskem otroku. Zanimalo me je ali imajo spodbude na predšolske otroke razli�en

vpliv, kako se le-ta odraža, ter kako spodbude vplivajo na otrokov celosten razvoj.

2. 2 Cilji

� Spodbujanje otrokovega celostnega razvoja skozi ples z materialnimi in

nematerialnimi spodbudami.

� Spodbujanje motiviranosti za ples predšolskih otrok z razli�nimi sredstvi.

� Spodbujanje domišljije, doživljanja in ustvarjanja skozi plesne dejavnosti.

� Spoznavanja razli�nih spodbud in zmožnosti izražanja in ustvarjanja z njimi na

plesnem podro�ju.

� Spoznavanje otrokovih gibalnih zmožnosti.


��

�

2. 3 Raziskovalna vprašanja

R1: Ali uporaba razli�nih sredstev spodbudno vpliva na otrokovo željo

sodelovanja pri plesni dejavnosti?

R2: Ali uporaba razli�nih sredstev vpliva na razvoj predšolskega otroka?

R3: Ali razli�ne spodbude omogo�ajo otroku socialni razvoj?

R4: Ali uporaba razli�nih spodbud pri plesnih dejavnostih omogo�a spodbujanje

otrokovega domišljijskega ustvarjanja, izražanja?

2. 4 Metodologija

2. 4. 1 Raziskovalne metode

Raziskovalna metoda, ki sem jo uporabila, je kvalitativna in sicer deskriptivna metoda

zbiranja podatkov. Otroke sem pri dejavnostih opazovala. Svoja opažanja, odzive,

komentarje, sodelovanje otrok sem zapisovala. Po koncu sem na podlagi opazovanj

naredila analizo. S tem sem dobila odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja.

2. 4. 2 Raziskovalni vzorec

V skupini, kjer sem izvajala dejavnosti, je bilo 19 otrok. Ve�ina otrok je bilo v tem

šolskem letu prvi� vpisana v vrtec. Tako je bila plesna vzgoja za njih nekaj povsem

novega. Otroci v skupini so bilo stari od 2 do 4 leta. Enkrat tedensko sem pripravila

sre�anje - plesno dejavnost, ki je �asovno trajala od pol do ene ure. Sre�anje je bilo

sestavljeno iz uvodnega, glavnega in zaklju�nega dela. Za vsako sre�anje sem

oblikovala dejavnosti v smiselno celoto glede na dolo�eno temo oziroma sredstvo, ki

sem ga izbrala. Uvod je bil predvsem ogrevanje, v zaklju�nem delu pa smo imeli

predvsem razli�ne igre za sprostitev in umirjanje. Odvisno od motivacije in želja otrok.

Nekaj dejavnosti smo izvajali v igralnici, ve�ino pa predvsem zaradi nemotenega

delovanja v vrt�evskem ve�namenskem prostoru in v telovadnici. Tako ni bilo težav pri

izvedbi dolo�enih gibalnih iger, ki so zahtevale ve�ji prostor.


��

�

2. 4. 3 Tehnika zbiranja podatkov

Tehnika zbiranja podatkov je bila opazovanje otrok. Pri dejavnostih, sem otroke

opazovala in si pri tem delala zapiske. Na podlagi teh sem dobila odgovore na moja

raziskovalna vprašanja.


��

�

3. REZULTATI

3.1 Plesna igra Trnulj�ica

Cilji:

� Otrok sproš�eno izvaja naravne oblike gibanja.

� Otrok uri in ob�uti dele in celoto telesa v razli�nih na�inih gibanja in mirovanja.

� Otrok se telesno in �ustveno sprosti.

� Otrok se uveljavi v skupini in kot posameznik.

Sredstva:

� krona za Trnulj�ico,

� igra�a za Trnulj�ico,

� �arobna palica za hudobno vilo,

� krona za kraljevi�a.

Potek:

Besedilo Koreografija

Trnulj�ica je lep otrok, lepo otrok, lep

otrok, lep otrok. Trnulj�ica je lep otrok, lep

otrok.

Plešemo v krogu, Trnulj�ica je na sredini

kroga, sedi na tleh in se igra.

Trnulj�ica le pazi se, pazi se, pazi se.

Trnulj�ica le pazi se, pazi se, hudobna vila

gre.

Stojimo na mestu, se obrnemo proti

Trnulj�ici in ji s prstom žugamo.

Pride hudobna vila.

Trnulj�ica le spi le spi, spi le spi, spi le spi.

Trnulj�ica le spi le spi in drugi vsi.

Hudobna vila s palico »za�ara« Trnulj�ico

in prebivalce gradu, da zaspijo. Vsi se

uležemo na tla in »spimo«.

Okrog grada raste plod visok, plod visok,

plod visok. Okrog grada raste plod visok,

plod visok, plod visok.

Trnulj�ica in prebivalci gradu spimo.

Iz gozda jezdi kraljevi�, kraljevi�, kraljevi�.

Iz gozda jezdi kraljevi� in govori:

»Prijezdi« kraljevi�. Postavi se zraven

Trnulj�ice in jo z božanjem po hrbtu zbudi.


��

�

»Trnulj�ica le zbudi se, zbudi se, zbudi se.

Trnulj�ica le zbudi se in drugi vsi!«

Pokaže na ostale in se prebudimo.

Zdaj veselje je pri nas, je pri nas , je pri

nas. Zdaj veselje je pri nas, je pri nas.

Trnulj�ica in kraljevi� v krogu skupaj

zaplešeta. Povabimo še hudobno vilo on

okrog Trnulj�ice in kraljevi�a v krogu

zaplešemo.

Analiza:

Otrokom sem najprej pripovedovala zgodbo o Trnulj�ici. Nato sem jo zapela. Vprašala

sem kdo bi želel biti Trnulj�ica, kdo hudobna vila in kdo kraljevi�. Za Trnulj�ico se je

javila deklica, ki je sicer zelo sramežljiva in z nami tudi zelo malo komunicira. Ravno

tako se je prvi za kraljevi�a javil de�ek, ki z drugimi otroki bolj malo govori. Besedilo so

otroci pripevali z mano. Takoj so želeli, da ples še enkrat ponovimo. Zanimivo se mi je

zdelo predvsem to, da sta bila Trnulj�ica in kraljevi� otroka, ki z drugimi malo

komunicirata, v igri pa sta bila �isto druga�na. Ni� sramežljiva, bila sta nasmejana.

De�ek je sam od sebe oponašal z jezikom konja – ko je jezdil do Trnulj�inega gradu.

Opazila sem, da se otroci tudi sami med prosto igro igrajo Trnulj�ico.

Slika 1: Hudobna vila za�ara Trnulj�ico.


��

�

Slika 2: Kraljevi� zbudi Trnulj�ico.

Slika 3: Veselje na gradu.


��

�

3.2 Ples s palicami okrašenimi s trakovi

Cilji:

� Otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne položaje.

� Otrok razvija koordinacijo oziroma skladnost gibanja, ravnotežje.

� Otrok sproš�eno izvaja naravne oblike gibanja.

Sredstva:

� palica s trakom.

(Otroci so palice sami okrasili. Lesene palice smo ovili s krep papirjem in na konec

pritrdili barvni trak).

Potek:

Že pred plesno dejavnostjo smo z otroki brali, listali knjigo o živalih. Pogovarjali smo se

o živalih, ki živijo v jezeru in tistih, ki živijo v ali ob reki. Naš vrtec je v neposredni bližini

ve�je reke. Velikokrat ob njej opazujemo race. Otrokom sem rekla, naj bodo tudi oni

race ob reki. Nato sem otrokom rekla, naj zaprejo o�i in samo nekaj trenutkov

poslušajo glasbo (Peter Ili� �ajkovski: Labodji ples). Nato sem jim dala še palice s

trakovi.

Analiza:

Otrokom sem rekla, naj si predstavljajo živali, o katerih smo brali v knjigi in naj s

pomo�jo trakov zaplešejo, kot da so ta žival. Takoj na za�etku sem že dala glasbeno

podlago. Otroci so se zelo hitro vživeli. Niso vsi plesali v ritmu, vsak pa je plesal sam.

Razporedili so se po celotnem prostoru. Najbolj me je presenetil sicer bolj sramežljiv

de�ek, ki je vihravo drsal s stopali po igralnici in visoko nad glavo vrtel trak. Ko je videl,

da sem ga z zanimanjem opazovala, mi je rekel, da je on raca, ki lovi drugo raco.


��

�

Slika 4: Ples s palicami.

Slika 5: Ples s palicami II.


��

�

3.3 Plesna igra – Zimba, zimba, zaja

Cilji:

� Plesna igra spodbuja in razvija ustvarjalnost otroka skozi izražanje in oblikovanje z

gibanjem.

� Otrok se telesno in �ustveno sprosti.

� Plesna igra pri otroku neguje, spodbuja in razvijanja �utno doživljanje z

usmerjanjem pove�ane pozornosti v ob�utenju telesa.

� Otrok razvija koordinacijo, skladnost gibanja.

Sredstva:

� krona (krone imajo lahko vsi otroci),

� razli�na glasbila (mali inštrumenti),

� CD–predvajalnik,

� zgoš�enka z glasbo: Pesmi in plesi ljudstev sveta (poje Nuša Derenda).

Potek:

Izberemo otroka, ki bo Zulujski poglavar. Ta sedi v krogu in igra na inštrument.


Pojemo zimba, zimba, zaja. Pojemo

zimba, zimba, zaj.

(Ponovimo 2x)

Smo v krogu in hodimo. Delamo dolge

korake. Nato se spustimo nizko (se

sklonimo) in hodimo. Drugi� pa stojimo na

mestu in ploskamo.

Prišel je junak Zulujev. Prišel je Zulujski

šef.

Obrnemo se proti sredini kroga in

pozdravljamo šefa. Priklanjamo se mu z

iztegnjenimi rokami (predklon).


šef, šef, šef.

Spustimo se na kolena in z rokami

ploskamo/udarjamo po nogah (stegnih).


zimba, zimba, zaj.

Smo še vedno v po�epu in z dlanjo

udarjamo po tleh. Drugi� po nogah.


��

�

(Ponovimo 2x)


šef, šef, šef.

Smo še vedno na kolenih. Priklanjamo se

Zulujskemu šefu z iztegnjenimi rokami.


zimba, zimba, zaj.

(Ponovimo 2x)

Vstanemo in te�emo v krogu. V razli�nih

nivojih izmeni�no hodimo v krogu do

konca pesmi.

(Povzeto po KONDA. B. Fit Slovenija: svet gibanja, svet veselja. Priro�nik.)

Analiza:

Koreografijo smo spreminjali. Otroci so imeli možnost, da plešejo po svoje oziroma

sami sestavijo koreografijo. Ko smo ples že ve�krat plesali, sva jim rekli naj poslušajo

kako igra »Zulujski šef« in naj sami tako hitro plešejo. Otroci imajo to plesno igro zelo

radi in so tudi zelo ustvarjalni. Tudi glasba je otrokom zelo vše�na. Še posebno pa so

radi Zulujski poglavar, ki igra na inštrumente. Skupaj z otroki smo prinesli razli�ne

inštrumente, ki smo jih prinesli s po�itnic oziroma potovanj.

Slika 6: Rekviziti.


��

�

Slika 7: Zulujski poglavar.

Slika 8: Priklanjanje Zulujskemu poglavarju.


��

�

3.4 Robotki

Cilji:

� Otrok razvija koordinacijo, skladnost gibanja.

� Otrok usvaja osnovne gibalne koncepte: zaveda se prostora (kje se telo giblje),

na�ina (kako se telo giblje).

� Otrok se razgiba, osredoto�i in sprosti.

Sredstva:

� igralno orodje za otroke (iz otroške delavnice): kladivo, pila, izvija�,

� CD–predvajalnik,

� glasbena zgoš�enka: pesem »Robotek« (CD – ples z metodiko za 1. in 2. razred;

Majda Bertoncelj).

Potek:

Otroci se postavijo v pare. Eden je »robotek«, drugi pa »mehanik«. Postavijo se

približno 10 korakov narazen. Gledajo eden proti drugemu. Robotki so pokvarjeni.

Mehaniki pridejo k robotkom in jih popravljajo.


Prijazni moj robotek, je navihan mali škrat.

Obleka plo�evinasta, v njej bije sr�ek zlat.

Mehanik pride do robotka in pleše okoli

njega. Mu dvigne nogo, roko. Iš�e prvi

gumb. Ga z orodjem popravlja.

A, kje je prvi mali gumb, da shodil bo

junak. Še malo tu je. Hura!

Pritisne na »gumb« in se vrne na prvotno

mesto.

Že dela; glej, cap, cap, cap, cap. Robotek z rokami in nogami caplja.




njega. Mu dvigne nogo, roko. Spleza pod

nogami. Iš�e drugi gumb. Ga z orodjem

popravlja.

A, kje je tisti mali gumb, da hrano sam bo

vzel. Še malo, tu je. Hura!


mesto.


��

�

Že dela, glej, cap, cap, cap, cap, ham,

ham, ham, ham.

Robotek z rokami in nogami caplja. Z

dlanmi prikaže kot, da bi jedel.





nogami. Iš�e tretji gumb. Ga z orodjem

popravlja.

A, kje je tretji mali gumb, da vodo bo

popil? Še malo, tu je. Hura!


mesto.


ham, ham, ham, glu, glu, glu, glu.


dlanmi prikaže kot, da bi jedel. S prstom

pokaže, kot da pije.





nogami. Iš�e �etrti gumb. Ga z orodjem

popravlja.

A, kje je �etrti mali gumb, da brisal bo še

prah? Še malo, tu je. Hura!


mesto.


ham, ham, ham, glu, glu, glu, glu, viš, viš,

viš, viš.



pokaže kot da pije. Z rokami dela kot da

briše prah (dlan pod dlan).





nogami. Iš�e peti gumb. Ga z orodjem

popravlja.

A, kje je peti mali gumb, da boben bo

igral? Še malo, tu je. Hura!


mesto.



viš, viš. Bum, bum, bum, bum.



pokaže kot da pije. Z rokami dela kot da

briše prah (dlan pod dlan). Z rokami

uprizori bobnanje po bobnu.





nogami. Iš�e šesti gumb. Ga z orodjem


��

�

popravlja.

A, kje je šesti mali gumb, da plesal z nami

bo? Še malo, tu je. Hura!


mesto.



viš, viš. Bum, bum, bum, bum. Hop, hop,

hop, hop.

Robotek in mehanik skupaj zaplešeta.

Analiza:

»Robotka« smo se najprej nau�ili tako, da smo bili vsi robotki. Ko so otroci to osvojili,

smo se delili na robotke in mehanike. Nato so dobili še rekvizit - »orodje«. Ko smo

plesali v parih (robotek in mehanik), je bilo nekaterim sprva nerodno. Tudi ko so

mehaniki iskali gumb in popravljali robotka, so se bolj sprostili šele, ko so imeli v rokah

orodje. Ples vedno zaplešemo dvakrat. Zato, da vsi otroci pridejo na vrsto v obeh

vlogah. Tako si želijo oni sami.

Slika 9: »Mehaniki« pri delu na nastopu za stare starše.


��

�

Slika 10: »Mehaniki« zopet na delu.

3.5 Glasbena zrcala

Cilji:

� Otrok doživlja in spoznava umetniški jezik in njegove izrazne lastnosti.

� Otrok razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem.

� Otrok uporablja in razvija spretnosti; spoznava, raziskuje, eksperimentira z

umetniškim sredstvom (telesom) in njegovimi izraznimi lastnostmi.

� Otrok neguje in razvija individualne ustvarjalne potenciale v fazah doživljanja,

zamišljanja, izražanja pri umetniški dejavnosti.

Sredstva:

� zgoš�enka z afriško glasbo - Ubuntu – �rnska glasba iz Toga.

Potek:

Otroci so v parih. Vsak par se postavi tako, da otroka stojita eden za drugim. Otrok, ki

je spredaj, ob glasbeni spremljavi kaže razli�ne gibe. Drugi otrok, ki je v vlogi ogledala,

pa ponavlja za njim. Otroka vlogi kasneje zamenjata.

Analiza:


��

�

Pri dejavnosti, ko smo se igrali »Glasbena ogledala«, so otroci razvijali umetniško

predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem; saj so si sami ob spremljavi

glasbe izmišljali razli�ne gibe. Ravno tako so pri dejavnosti spoznavali, raziskovali,

eksperimentirali s telesom in njegovimi izraznimi lastnostmi. Ko smo dejavnost izvajali

prvi�, so vsi otroci ponavljali za mano. Nekateri so že kmalu delali v paru, drugi pa so

za to potrebovali ve� �asa (mlajši otroci v skupini). Najstarejša deklica v skupini me je

velikokrat prosila, da bi ona kazala gibe in bi vsi otroci ponavljali za njo. Želji sem

seveda ugodila. Otroci so jo gledali in posnemali. Tudi tisti, ki niso za njo ponavljali

gibov, so vseeno hodili tik ob njej in jo gledali.

Slika 11: »Glasbena zrcala«.


��

�

Slika 12: »Glasbena zrcala« II.

3.6 Ples s padalom (z mavrico)

Cilji:

� Otrok razvija koordinacijo oziroma skladnost gibanja, ravnotežje.

� Otrok razvija mo�, natan�nost, hitrost in gibljivost, vztrajnost.

� Otrok spoznava pomen sodelovanja, medsebojne pomo�i.

� Otrok preizkuša gibanje v razli�nih smereh (dvigovanje, spuš�anje), gibanje z

majhno amplitudo, kontrastira nizek in visok nivo gibanja.

� Igra spodbuja otrokovo ustvarjalnost.

Sredstva:

� padalo (mavrica),

� žoga.

Potek:

Otrokom sem rekla, da se bomo igrali z mavrico iz blaga. Da je to takšna mavrica s

katero lahko plešemo. Pokazala sem kako naj mavrico primejo. Skozi zgodbo sem jim

dajala navodila. Najprej smo jo prijeli z eno roko. Bili smo obrnjeni v isto smer (gledali

drugemu v hrbet). Na mavrico sem vrgla žogo (»ujeli smo sonce«). Ustvarjali smo


��

�

valove in tako premikali žogo. Žogo sem potem dala stran. Nadaljevali smo s po�asno

hojo, nato smo hodili vedno hitreje. Vmes sem jim rekla, naj hodijo v po�epu, nato pa

smo dvignili mavrico visoko. Tako, da so otroci roko dvignili nad glavo, stopili so na

prste. To smo nekajkrat ponovili. Nato smo vedno po�asneje hodili in tudi vedno nižje.

Dokler se nismo usedli na tla. Nato so naše roke ustvarjale veter. Dvignili smo mavrico

nad glave in se premikali (valovali v vetru). Umirili smo se in mavrico spustili. Nato smo

jo dvignili nad glave in si pod njo s prosto roko pomahali s prijatelji. Nadaljevali smo

tako, da se je vsak posamezen otrok (tisti, ki so to želeli) pod mavrico skotalil na drugo

stran.

Analiza:

Ko so otroci zagledali padalo – »mavrico« so vsi prišli k meni in blago kar grabili. Bili so

neu�akani, saj so ta predmet videli prvi�. Od za�etka pa do konca dejavnosti so

sodelovali vsi otroci, smejali so se. Navodila so vsi poslušali in jim sledili. Ko smo

mavrico dvigovali in hodili po prstih; je ena izmed deklic rekla, da je baletka. Za njo so

to govorile še druge deklice. De�kom je bilo najbolj vše�, ko sem na »mavrico« dala

žogo in pa ko so se kotalili pod njo. Po koncu dejavnosti mi je ena deklica rekla, da bi

se ona še igrala z »mavrico«. Rekla sem, da se lahko igrajo še sami. Jaz sem se

umaknila in zgolj opazovala. Deklici se je pridružilo še nekaj drugih otrok. Bilo je

zanimivo opazovati, kaj vse so po�eli z »mavrico«. Ponovili so nekaj stvari, ki smo jih

delali skupaj, nekaj elementov pa so še sami dodali. Npr. hodili so po »mavrici«, en

de�ek se je v blago zavil in rekel, da je dojen�ek.


��

�

Slika 13: Ples z »mavrico«.

Slika 14: Ples z »mavrico« brez prisotnosti odraslega.


��

�

Slika 15: Ples z »mavrico« in žogo.

3.7 Ples »S kom bi plesala deklica/plesal de�ek?« ob spodbudi

muce Copatarice

Cilji:

� Otrok doživlja in opazuje ples vzgojitelja, ples gosta - Muce Copatarice.

� Otrok usvaja osnovne prvine ljudskih rajalnih in drugih plesnih iger.

� Otrok usvaja osnovne koncepte: zaveda se prostora (kje se telo giblje), na�ina

(kako se telo giblje).

� Otrok se s plesom izraža, komunicira.

� Otrok pri plesu opazuje in razlikuje odnos s soplesalcem v paru in v skupini.

Sredstva:

� muca Copatarica – vzgojiteljica oble�ena v kostum.

Potek:

V igralnico je vstopila muca Copatarica. Otrokom je rekla, da je prišla zato, ker si želi

plesati z njimi. Povabila jih je v krog. Postavila se je v sredino kroga in za�ela peti


��

�

pesem »S kom bi plesala deklica?«. Otroci so peli z njo. Prva je soplesalca izbirala

muca Copatarica, nato je spodbudila še druge.

Besedilo Potek

S kom bi plesala deklica, deklica, deklica?

S kom bi plesala deklica, deklica? Izberi si

nekoga ti.

Otroci, se držijo za roke in plešejo v krogu

ter pojejo. Otrok, ki je na sredini kroga

pleše sam.

Hopsa ____ (pove ime otroka, ki ga

izbere)

Otrok v krogu izbere soplesalca in ga

povabi na ples.

Plešiva skupaj le midve, le midve, le

midve. Plešiva skupaj le midve. Plešiva

dokler se da.

Otroka v paru plešeta v sredini kroga,

drugi se držijo za roke in plešejo okoli

njiju.

Otrok, ki je prvi izbiral gre iz kroga k drugim otrokom. Sedaj izbira otrok, ki je bil prej

izbran. �e je izbran de�ek pojemo: »S kom bi rad plesal de�ek naš …"

Analiza:

Otroci so obnemeli, ko je skozi vrata vstopila muca Copatarica. Nisem jim govorila o

tem, da bomo dobili obisk. Eden izmed de�kov je takoj pristopil k njej in ji povedal, da

on redno pospravlja copate. Tudi drugi so ji povedali, da so njihovi copati pospravljeni.

Muca Copatarica jim je rekla, da je prišla k njim zato, ker si želi plesati. Ko jih je

povabila v krog so vsi takoj prišli k njej. Vsak si je želel držati za roko z njo. Ko je rekla,

da bodo plesali »S kom bi plesala deklica/s kom bi rad plesal de�ek?«, so ji kar eden

�ez drugega govorili, da si želijo naj izbere njih. Zanimivo je bilo, da so prav vsi

sodelovali, celo tisti otroci, ki obi�ajno potrebujejo ve� spodbude. Muca Copatarica je

bila res �udovita spodbuda za ples. Otroci, ki so pri plesu izbirali, so vedno izbrali prav

njo.


��

�

Slika 16: Muca Copatarica povabi otroke na ples.

Slika 17: Muca Copatarica pleše z otrokom.


��

�

3.8 Ples ob zvokih tamburina

Cilji:

� Otrok preizkuša hitra in po�asna gibanja, vezana in odsekana ter napeta in

sproš�ena.

� Otrok uporablja in razvija spretnosti: spoznava, raziskuje, eksperimentira s telesom.

� Otrok se zaveda lastnega telesa in doživlja ugodje v gibanju.

� Gibanje pri otroku spodbuja umski razvoj ter razvoj njegovega posluha.

Sredstva:

� tamburin.

Potek:

Dejavnost poteka v telovadnici, ker je ve� prostora. Najprej sem za�ela po�asi udarjati

na tamburin in posnemala gibanje medveda. Otroke sem vprašala, �igavo hojo

posnemam. Ponavljali so za mano. Nato sem za�ela udarjati hitreje. Rekla sem jim, naj

posnemajo gibanje živali, ki se tako hitro giba. Nato sem spet za�ela udarjati po�asi.

Nekajkrat sem menjala ritem. Ko sem videla, da so to otroci usvojili, sem brez besed

za�ela udarjati na tamburin �isto tiho in nato še glasno. Nisem dala nobenih navodil

kako naj se gibljejo.

Analiza:

Nekateri otroci so takoj za mano za�eli posnemati hojo medveda. Tudi ugotovili so,

�igavo gibanje posnemam. Ko sem za�ela udarjati hitreje, so vsi brez izjeme posnemali

gibanje zajca. Dejavnost jim je bila poznana že iz plesne igre Balalajci, kjer tudi

posnemajo gibanje živali. Ko sem menjala ritem hitro – po�asi, je ve�ina otrok pozorno

poslušala (nekateri so gledali mene) in so menjali gibe. Nekateri pa niso tako pozorno

poslušali, ampak so ponavljali za drugimi. Ko sem za�ela izmeni�no udarjati na

tamburin bolj tiho – glasno sprva niso vedeli kako naj se gibljejo. Eden izmed de�kov

me je vprašal: »Katera žival je pa to?«. Odgovorila sem, naj se gibljejo po svoje.

Opazila sem, kako se je najstarejša deklica v skupini ob tihih zvokih gibala kot miška.

Nekateri so ponavljali za njo. Omenjena deklica me je vprašala, �e se igramo sedaj


��

�

igro Bobnar�ek. Pri tej igri so se otroci ulegli na tla, ko sem bobnala po bobnu tiho in

tekli, ko sem bobnala glasno. Odgovorila sem ji, da se ne igramo te igre, ampak naj se

ona giblje tako kot si želi. Po tistem sem opazila, da so se nekateri ob tihem bobnanju

ulegli na tla, ob glasnem bobnanju pa so tekli.

Slika 18: Gibanje ob mo�nem (glasnem) udarjanju na tamburin.

Slika 19: »Po�itek« ob rahlem (tihem) udarjanju na tamburin.


��

�

3.9 Ples z lovilci vetra

Cilji:

� Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.

� Otrok razvija koordinacijo oziroma skladnost gibanja (koordinacijo celega telesa,

rok in nog), ravnotežje.

� Otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne položaje.

� Igra upošteva in spodbuja otrokovo ustvarjalnost.

Sredstva:

� lovilci vetra.

Potek:

(Otroci so lovilce vetra izdelali sami, ko smo se pogovarjali o vremenu – vetru. Narejeni

so iz kartona, vrvice za držanje, ter trakov iz blaga.)

Lovilce vetra smo najprej nesli ven in jih obesili na veje drevesa. Opazovali smo kako

se premikajo. Veter je le rahlo pihljal, tako, da smo vetru »pomagali« še sami s

pihanjem. Predlagala sem otrokom, da bi bili mi veter, ki bi plesal, pri tem pa bi se

premikali lovilci vetra. Dejavnost smo nadaljevali v ve�namenskem prostoru, tako da

smo imeli na voljo veliko prostora za gibanje – ples. Nato smo vsak zase s svojim

lovilcem vetra plesali.

Analiza:

Otroci so že pri izdelavi lovilcev pokazali veliko domišljije. Vsak je svoj lovilec vetra

sam okrasil oziroma poslikal. Otroci pri plesu niso potrebovali nobene dodatne

spodbude. Bili so ustvarjalni; vrteli so se, tekli … eden izmed de�kov se je ulegel na tla

in mi rekel, da je sedaj no� in da veter spi. Ni�esar mu nisem rekla, ampak sem pihnila

proti njegovemu lovilcu, da so se trakovi premikali. De�ek pa je vstal, se mi zasmejal in

za�el tekati po prostoru. Prav zanimivo je bilo opazovati kako so si otroci izmišljali gibe.

Nekateri so opazovali druge in delali tako kot oni. Nekaj �asa so me nekateri otroci

opazovali in ponavljali za mano, potem pa sem se ustavila in jim rekla, da naj kar

plešejo ker jih bom vmes fotografirala.


��

�

Slika 20: Ples z lovilci vetra.

Slika 21: Ples z lovilci vetra II.


��

�

3.10 Še nekaj plesnih utrinkov

Slika 22: Še nekaj ustvarjalno–plesnih trenutkov.

Slika 23: Plesni trenutki II.

Plesali so otroci iz vrtca Domžale, enota Gaj, skupina Lisi�ke. Šolsko leto 2010/11.


��

�

4. ZAKLJU�EK

Izvedene dejavnosti (nekatere smo izvajali ve�krat) in odzivi otrok so potrdili moja

pri�akovanja. Preko dejavnosti sem uresni�ila cilje, ki sem si jih v uvodu zastavila.

Dobila sem tudi odgovore na moja raziskovalna vprašanja. Uporaba razli�nih sredstev

res vpliva na otrokovo željo sodelovanja pri plesni dejavnosti. Pri razli�nih plesnih igrah

je bil namre� ravno rekvizit tisti, ki je otroke pritegnil k sodelovanju. To velja predvsem

za otroke, ki druga�e ne sodelujejo radi pri takšnih zaposlitvah in potrebujejo ve�

spodbude. Primer takšne dejavnosti je bil Ples z lovilci vetra. Te so otroci sami izdelali,

kar jim je pripomoglo k še ve�ji motiviranosti. Izmišljali so si gibe, se pri tem gibali v

razli�nih nivojih, z razli�no hitrostjo, v razli�nih smereh, na razli�ne na�ine. Vsak otrok

je imel tudi možnost, da je opazoval gibanje drugih otrok, tudi gibanje odraslega. S tem

sem dobila odgovor na moje drugo raziskovalno vprašanje, da razli�ne spodbude res

vplivajo na gibalni razvoj predšolskega otroka. Ugotovila sem, da so se otroci veliko

lažje izražali s pomo�jo spodbud.

Pri plesnih dejavnostih ob pomo�i spodbud me je zanimalo tudi ali imajo le-te vpliv na

socialni razvoj otroka. Odgovor je da. Saj sem opazila, da so otroci vedno ve�

sodelovali z vrstniki. To se je še posebej pokazalo pri otrocih, ki druga�e malo

komunicirajo z drugimi in tistimi, ki se obi�ajno bolj radi igrajo sami in potrebujejo

spodbudo vzgojitelja, da se pridružijo drugim. Pri plesni dejavnosti pa so bili �isto

druga�ni, ni� sramežljivi. Komunicirali so z gibanjem ob pomo�i razli�nih materialnih in

nematerialnih spodbud. To so spodbujale predvsem plesne igre »Robotki«, »Glasbena

zrcala«, »Ples s padalom (mavrico), ples »S kom bi plesala deklica/plesal de�ek?«. Ti

plesi so bili v parih oziroma so potekali v skupini, kjer se je zahtevalo sodelovanje vseh

otrok. Pri tem pa otroci niso komunicirali samo preko gibanja, ampak tudi verbalno.

Pri dejavnosti »Robotki«, je sicer prisotna koreografija, ki jo sestavi vzgojitelj, vendar je

pri tem bolj pomembna materialna spodbuda, ki smo jo uporabili – orodje (otroška

igra�a). Tako imajo otroci kljub koreografiji in glasbi, ki jih vodi, možnost ustvarjanja.

V empiri�nem delu sem predstavila tudi dejavnost, ki smo jo izvedli ob obisku muce

Copatarice. Kostum sicer ni plesna spodbuda, vendar je imela oseba oble�ena vanj

mo�an motivacijski u�inek na otroke. Tudi sam ples »S kom bi plesala deklica/ plesal

de�ek?« ni imele nobene posebne povezave z likom muce Copatarice. Ta ples je bil


��

�

izbran zato, ker so ga otroci že poznali. Kljub temu da je naenkrat plesal z muco

Copatarico samo en otrok, so sodelovali tudi drugi (s petjem, plesom v krogu). Oseba v

kostumu je bila dobra motivacija predvsem za tiste, ki sicer potrebujejo ve� spodbude

za sodelovanje.

Na koncu pa me je zanimalo tudi, �e uporaba razli�nih spodbud pri plesnih dejavnostih

omogo�a spodbujanje otrokovega domišljijskega ustvarjanja, izražanja. Tudi pri tem

sem prišla do potrditve. Razli�ni rekviziti, ki smo jih imeli pri dejavnostih, so razvijali

umetniško predstavljivost, spodbujali domišljijo, izražanje otrok. Otroci so preko

spodbud izražali svoja ob�utja, razli�ne vtise so prenesli v gibanje. Ob vsakokratni

ponovni izvedbi dolo�ene dejavnosti so bili otroci bolj inovativni v gibanju.

Že nekaj �asa se trudim otrokom ples približati in spoznala sem, da so razli�ne

spodbude pri tem v veliko pomo�. Vse kar smo izvajali z otroki, je temeljilo na svobodni

izbiri pri udeležbi. Nih�e ni bil prisiljen k sodelovanju. Pri tem pa je potrebno dodati, da

so bili otroci zelo vedoželjni in so radi sodelovali. Bili so ustrezno motivirani. Najve�ja

motivacija so bile razli�ne materialne in nematerialne spodbude.

Ples pri predšolskem otroku sicer ne sme temeljiti zgolj na koreografijah, ki jih vnaprej

sestavi vzgojitelj, otrok pa jih za njim ponavlja in se jih nau�i. S tem ne razvijamo

otrokove ustvarjalnosti. Spodbude dajo otrokom možnost, da sami ustvarjajo,

spoznavajo svoje gibalne zmožnosti. Pri tem pa se tudi nau�ijo sodelovati z drugimi, jih

upoštevati. Otroci se tudi nau�ijo upoštevati pravila. To možnost imajo otroci predvsem

pri skupinskih dejavnostih.

Plesne dejavnosti vedno znova potrjujejo svoj pozitiven u�inek na otroka.


��

�

LITERATURA

� BOROTA. B., GERŠAK. V., MAJARON. E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in

lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.

� CVETKO. I. (2001). Najmanjše igre na Slovenskem. Radovljica: Didakta.

� FUCHS. B. (2007). Seminar rajalnih iger prilagojenih slovenskih ljudskih plesov. Za

vzgojiteljice v vrtcih II. del. Seminarsko gradivo. Domžale.

� GERŠAK. V. (2010). Ples kot ustvarjalni proces in medpodro�no povezovanje:

analiza stanja v slovenskih vrtcih. V: DEVJAK. T. (ur.), BATISTI�. ZOREC. M. (ur.),

VOGRINC. J. (ur.), SKUBIC. D. (ur.), BER�NIK. S. (ur.). Pedagoški koncept

Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: posebnosti v razli�nosti. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

�

� KONDA. B. Fit Slovenija: svet gibanja, svet veselja. Gradivo za seminar.

� KOVA�. VALDES. J. (2010). Plesna žge�kalnica. Priro�nik ustvarjalnega giba in

sodobnega plesa za otroke z osnovami plesnih tehnik. Ljubljana: Javni sklad

Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

� KRALJ. N. (2008). Plesna vzgoja predšolskih otrok in mlajših šolskih otrok: Ples in

medsebojni odnosi, delavnica in predavanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport.

�

� KROFLI�. B., GOBEC. D. (1995). Igra - gib - ustvarjanje – u�enje. Metodi�ni

priro�nik za usmerjenje ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Novo mesto:

Pedagoška obzorja.

� KURIKULUM ZA VRTCE. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.


��

�

� MARJANOVI�. UMEK. L. (ur). (2008). Otrok v vrtcu. Priro�nik h kurikulu za vrtce.

Ljubljana: Obzorja.

�

� SCHMIDT. G. (2003).Gibalne in rajalne igre. Zbirka primerov usmerjene igralne in

gibalne dejavnosti. Radovljica: Ustanova Pot kulturne dediš�ine.

� SCHMIDT. G. (2003). Igre: masaže in sprostitve za otroke. Ljubljana:

Schlamberger P&J.

� SCHMIDT. G. (2002). Za�etni program joge za otroke. Ljubljana: Schlamberger

P&J.

� SREBOT. R., MENIH. K. (1993). Na krilih domišljije. Ljubljana: Zavod republike

Slovenije za šolstvo in šport.

� SREBOT. R., MENIH. K. (1996). Potovanje v tišino. Ljubljana: DZS.

� ZAGORC. M & BERTONCELJ. M. (2008). Ples za predšolske otroke: gradivo za

slušatelje seminarja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

�

� http://www.olympic.si/sportne-igre/sportne-panoge/neolimpijske-sportne-

panoge/ples/ (6. 11. 2011).

� http://www.2arnes/~osticnalj/docs/teorija_ples.pdf (6.11.2011).

� http://www.hervardi.com/plesno_izro�ilo_na_slovenskem.php (7.11.2011).

�

�

diplomska naloga maja cerar - share.upr.si glasbena zrcala ... ples oziroma gibanje kot terapevtsko...

Documents