diplomska naloga mojca domajnko - upr€¦ · 3.4.1 prvi korak ... kako se orientirajo otroci...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MOJCA DOMAJNKO

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

KAKO SE ORIENTIRAJO 5-6 LETNI OTROCI

Mojca Domajnko

Koper 2016

Mentor: izr. prof. dr. Darjo Felda

ZAHVALA

Za vso prijaznost, ustrežljivost in hitro odzivnost se zahvaljujem mentorju, izr. prof.

dr. Darju Feldi, ki mi je pomagal na poti do cilja.

Zahvala gre tudi otrokom in strokovnim delavcem Vrtca Velenje, še posebej hvala

vzgojiteljici Darki, ravnateljici in podravnateljici, ki so mi vso študijsko pot stale ob

strani, mi pomagale in omogočile izvajanje dejavnosti.

Naj se na koncu zahvalim še vsem ostalim, ki jih nisem omenila. Seveda

predvsem svoji družini, ki se je morala marsičemu odreči in ni nikoli obupala nad mano.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Mojca Domajnko, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom »Kako se orientirajo 5-6 letni otroci«

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne _________________

IZVLEČEK

Diplomska naloga obravnava orientacijo kot eno izmed pomembnih področij

otrokovega razvoja v predšolskem obdobju, predvsem uporabo izrazov za opis

položajev predmetov na sebi in v prostoru.

V teoretičnem delu so predstavljeni razvojne značilnosti otrok, matematika v vrtcu

s poglobljenim sklopom geometrije z merjenjem, kamor spada tudi orientacija, globalni

cilji s področja matematike in cilji, povezani z orientacijo. Predstavljeni so primeri

dejavnosti za orientacijo v drugem starostnem obdobju in vloga vzgojitelja pri tem.

Empirični del je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so predstavljene dejavnosti,

s katerimi smo preverili znanje otrok pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi in v

prostoru, v drugem delu so naštete dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi celo šolsko leto

in s katerimi smo izraze utrjevali ter nadgrajevali. V tretjem delu pa so predstavljene

dejavnosti, s katerimi smo preverili celoletno delo na področju uporabe izrazov za opis

položaja predmeta na sebi in v prostoru. Vsi zbrani podatki so obdelani, grafično

prikazani in interpretirani.

Ključne besede: otroci, vrtec, matematika, orientacija, izrazi

ABSTRACT

How five and six years old children orientate

The diploma work deals with the orientation as one of very important fields of the

child's development in the pre-school period. It is focused on the use of expressions for

the description of objects position on itself and in the room.

In the theoretical part the following items are presented: the developmental

characteristics of children, maths in a kindergarten with the absorbed complex of

geometry with the measurement, where also orientation belongs to, global goals from

the maths field and goals connected with orientation. The examples of activities for

orientation in the second age period and the role of the tutor are presented as well.

The empirical part consists of three parts. In the first part we can find activities,

Which were done to check the knowledge of children in using the expressions for

the description of the position on itself and in theroom; in the second part there are

activities which were used for revising and extending the expressions. In the third part

we can find activities which were carried out to examine the whole work in the field of

the use of expressions for the description of the position of the object on itself and in

the room. All gathered data are treated, shown with graphical survey, and interpreted.

Keywords: children, a kindergarten, maths, orientation, expressions

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 2

2.1 Razvoj pet- in šestletnih otrok....................................................................... 2

2.2 Matematika v vrtcu ....................................................................................... 7

2.3 Primeri dejavnosti orientacije otrok, starih od 3 do 6 let ................................ 8

2.4 Matematični sklopi z vsebinami .................................................................... 9

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................15

3.1 Problem, namen in cilji ................................................................................15

3.2 Raziskovalne hipoteze.................................................................................15

3.3 Metodologija ................................................................................................15

3.3.1 Raziskovalne metode .......................................................................15

3.3.2 Raziskovalni vzorec .........................................................................16

3.3.3 Pripomočki .......................................................................................16

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov .............................................................16

3.3.5 Postopek obdelave podatkov ...........................................................16

3.4 Potek izvajanja dejavnosti in analiza ...........................................................16

3.4.1 Prvi korak .........................................................................................16

3.4.2 Drugi korak ......................................................................................22

3.4.3 Tretji korak .......................................................................................26

3.5 Ugotovitve in preverjanje hipotez .................................................................34

4 SKLEPNE UGOTOVITVE .....................................................................................38

5 LITERATURA IN VIRI ...........................................................................................40

KAZALO SLIK

Slika 1: Ponavljanje delov telesa z roza karticami plešem ...........................................19

Slika 2: Didaktična kocka deli telesa – roka .................................................................19

Slika 3: Didaktična kocka deli telesa – noga ................................................................19

Slika 4: Ples z deli telesa, označenimi na kocki ...........................................................20

Slika 5: Skoči čez kup listja .........................................................................................21

Slika 6: Izdelava velikega kupa listja ...........................................................................21

Slika 7: Vrzi se na kup listja .........................................................................................22

Slika 8: Pojdi pod kupom listja .....................................................................................22

Slika 9: Igra dečkov z Lego Education .........................................................................22

Slika 10: Igra deklic z Lego Education .........................................................................22

Slika 11: Igra z lesenimi gradniki .................................................................................23

Slika 12: Igra z lesenimi gradniki in živalcami ..............................................................23

Slika 13: Gibanje po vsebini pravljice ..........................................................................23

Slika 14: Umirjanje otrok na koncu pravljice ................................................................23

Slika 15: Prečkanje ovir po navodilu ............................................................................24

Slika 16: Sestavljanje avtomobilov ..............................................................................24

Slika 17: Pospravljanje kotička dom ............................................................................24

Slika 18: Hoja ob vrvi z zaprtimi očmi ..........................................................................24

Slika 19: Gozdni kotiček ..............................................................................................24

Slika 20: Igra levo in desno .........................................................................................25

Slika 21: Sestavljanje po načrtu...................................................................................25

Slika 22: Opazovanje mesta z obzidja cerkve ..............................................................25

Slika 23: Risanje dela mesta .......................................................................................25

Slika 24: Razlaga zemljevida .......................................................................................25

Slika 25: Postavljanje šotora iz šotorskih kril ...............................................................26

Slika 26: Gibanje okoli šotorov po navodilu .................................................................27

Slika 27: Branje pravljice .............................................................................................28

Slika 28: Vozlanje kavbojskega vozla ..........................................................................29

Slika 29: Krasitev kamnov ...........................................................................................30

Slika 30: Risanje načrta (dečki) ...................................................................................31

Slika 31: Risanje načrta (deklice) ................................................................................31

Slika 32: Iskanje kamnov (deklice) ..............................................................................31

Slika 33: Deklice so našle kamne ................................................................................31

Slika 34: Iskanje kamnov(dečki) ..................................................................................32

Slika 35: Dečki so našli skrito kamenje ........................................................................32

Slika 36: Razvrščanje palic po velikosti .......................................................................33

Slika 37: Postavljanje osnovnega ognja ......................................................................33

Slika 38: Postavljanje pagode čez osnovni ogenj ........................................................33

Slika 39: Ograditev ognja ............................................................................................33

Slika 40: Petje pesmi ob ognju ....................................................................................34

Slika 41: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na začetku šolskega leta .............34

Slika 42: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na koncu šolskega leta ................35

Slika 43: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na začetku

šolskega leta .................................................................................................36

Slika 44: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na koncu šolskega

leta ................................................................................................................36

Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.« Znan slovenski pregovor je kot nalašč za

uvod v diplomsko nalogo, v kateri smo raziskovali, kako se orientirajo pet- in šestletni

otroci.

Kot otroci smo imeli težave z orientacijo in zato smo se nemalokrat znašli v

neprijetni situaciji. Zaradi tega iz lastnih izkušenj vemo, kako pomembno je,na kak

način so nam pojmi predstavljeni, da lahko na pravilni osnovi gradimo in jih pozneje v

življenju uporabljamo pravilno. Izkušnja iz otroštva nas je pripeljala do tega, da smo

želeli raziskati, kako se orientirajo otroci danes. Predvsem nas je zanimala uporaba

izrazov iz orientacije na sebi in v prostoru.

Teoretični del naloge je namenjen povzetku otrokovega razvoja in teoretičnih

izhodišč, nanašajočih se na matematiko v predšolskem obdobju. Empirični del naloge

je razdeljen na tri dele, ki smo jih poimenovali koraki. V prvem koraku smo prek igre

ugotavljali začetno znanje otrok pri uporabi izrazov za orientacijo, v drugem koraku je

predstavljenih nekaj dejavnosti, ki smo jih izvajali med celim šolskim letom z namenom

pridobivanja, utrjevanja in nadgrajevanja znanja, v tretjem koraku pa smo ugotavljali,

kakšno je znanje orientacije ob koncu šolskega leta.


2

2 TEORETIČNI DEL

V prvem poglavju teoretičnega dela so na splošno opisana glavna področja

otrokovega razvoja. Osredotočili smo se na predšolske otroke drugega starostnega

obdobja, stare pet in šest let, saj smo z njimi izvajali dejavnosti na področju orientacije.

2.1 Razvoj pet- in šestletnih otrok

Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje

na ravni fizičnega in socialnega okolja. Dejstvo je, da različne razvojnopsihološke

teorije, med katerimi nekatere bolj podrobno in kakovostno razlagajo eno, druge pa

drugo področje otrokovega razvoja, niso enako prepoznavno vgrajene v kurikule

predšolske vzgoje (Kroflič idr., 2001).

Otrokov razvoj se odraža na različnih področjih, ki so med seboj povezana.

Sodobne razvojne teorije kažejo, da poteka razvoj na gibalnem, telesnem, kognitivnem,

čustvenem in socialnem področju usklajeno in celostno. Razvoj poteka v različnih

stopnjah, ki se pojavljajo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno

tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 2006, v Videmšek in Pišot, 2007).

Na podlagi skupnih značilnosti posameznikov, ki pripadajo določenim starostnim

skupinam, razvoj delimo na osem razvojnih obdobij (Marjanovič Umek in Zupančič,

2004):

- prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva),

- obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let),

- zgodnje otroštvo (od treh do šestih let),

- srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete),

- mladostništvo (med začetkom pubertete in 22. do 24. letom),

- zgodnja odraslost (med 22. do 24. in 40. do 45. letom),

- srednja odraslost (med 40. do 45. letom in 65. letom).

- pozna odraslost (od 65. leta dalje).

Telesni razvoj

Na telesno rast vplivajo genski in okoljski dejavniki. Genski dejavniki določajo meje

rasti, okoljski dejavniki pa ima pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje

dejansko dosežene. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno

rast, sodijo prehrana, gibalna dejavnost, poškodbe, bolezni in podnebne razmere.

Posebej je treba izpostaviti pozitivni vpliv gibalne dejavnosti na telesno rast, pri čemer

imajo gibalno dejavnejši otroci v povprečju večji delež mišičevja in manjši delež

telesnih maščob (Videmšek in Pišot, 2007).


3

V prvih treh letih življenja rastemo hitreje kot kdajkoli kasneje. Okrog tretjega leta

starosti postanejo otroci vitkejši, kot so bili v obdobju malčka. Razvijajo se trebušne

mišice, trup, roke in noge se podaljšujejo. V zgodnjem otroštvu otroci v povprečju

pridobijo en do dva kilograma in zrastejo od pet do šest centimetrov letno. Dečki so

nekoliko višji in težji od deklic (Nemec in Krajnc, 2011). Glava je še vedno precej

velika, vendar se ji drugi telesni deli po velikosti približujejo in telesna razmerja

postopoma postajajo bolj podobna odraslim. Rast mišic in okostja napreduje, zaradi

česar otroci postajajo močnejši. Hrustanec okosteneva hitreje kot prej. Spreminjanje

zunanjosti je odsev razvoja znotraj telesa (Papalia, Olds in Feldman, 2003).

Gibalni razvoj

Gibanje je ena od pomembnih otrokovih potreb, saj prek gibanja spoznava okolico

in samega sebe, kar je pomembno za napredek v duševnem razvoju (Nemec in Krajnc,

2011).

Gallahue in Ozmun (2006, v Videmšek in Pišot, 2007) pravita, da razvoj poteka

skozi različna obdobja, v katerih lahko opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki

velja za večino otrok. Razvojne faze sta razdelila na štiri obdobja:

- refleksna gibalna faza (od prenatalnega obdobja do 1. leta),

- rudimentalna gibalna faza (od rojstva do 2. leta),

- temeljna gibalna faza (od 2. do 7. leta),

- specializirana gibalna faza (od 7. leta dalje).

Otroci od drugega do sedmega leta starosti spadajo v temeljno gibalno fazo. V tem

času postaja gibanje otrok vse bolj učinkovito in bolj usklajeno. Otroci aktivno

preizkušajo ter raziskujejo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti ter odkrivajo in

izvajajo različne gibalne spretnosti, najprej ločeno, nato vse bolj povezano. Za to

potrebuje otrok spodbudno okolje, priložnost za dejavnost in učenje.

Med tretjim in šestim letom otroci zelo napredujejo v motoričnih spretnostih, tako v

grobih, ki vključujejo velike mišice, kot v drobnih spretnostih, ki zahtevajo koordinacijo

oči in rok ter sodelovanje majhnih mišic. V tem obdobju začnejo raje uporabljati levo ali

desno roko (Papalia idr., 2003). Otroci so pri grobi motoriki pred vstopom v šolo zmožni

v teku menjati smer, poskakovati na eni nogi, stati na prstih. Večina otrok že vozi kolo,

sonožno preskakuje kolebnico, se samostojno obleče in zaveže vezalke s pentljo (Ivić,

Novak, Atanacković in Ašković, 2002). Razvoj fine motorike v tem obdobju se kaže v

spretnejši koordinaciji oči in gibov. Otroci v tej starosti znajo narisati človeka, hišo,

drevo, prepisujejo vse tiskane črke, barvajo risbe, prerisujejo trikotnik, režejo s škarjami

po ukrivljeni črti ter lepijo in z eno roko naredijo kroglico iz papirja. S kleščami izvlečejo


4

žebelj in ga zabijejo s kladivom, navijajo nit na tulec, delajo pahljačo iz papirja (Ivić idr.,

2002). Fizično so otroci pred vstopom v šolo izredno gibčni in se že zanimajo za

gimnastiko in druge organizirane športe. Oblačenje, rezanje, risanje in pisanje so

aktivnosti, ki jih opravljajo veliko lažje (Hansen, Kaufmann in Walsh, 2000).

Spoznavni ali kognitivni razvoj

Kognitivni razvoj vključuje intelektualne procese, kot so zaznavanje, predstavljanje,

presojanje, sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje,

odločanje in učenje (Marjanovič Umek, 2004, v Videmšek in Pišot, 2007). Pet- do

šestletni otrok ima naslednje kognitivne sposobnosti: precej natančno pove obnovo

povesti iz slikanice, zna navesti nekaj črk in številk, do 10 šteje na pamet, predmete

razvršča po posameznih značilnostih, če so razlike očitne, začenja pravilno uporabljati

časovne pojme jutri in včeraj ter smiselno in z namenom uporablja orodje (škarje,

tempere, vodenke …), čas na uri začenja povezovati z dnevno rutino, kadar ga kaka

stvar zanima, se ne pusti motiti, poveča se mu razumevanje funkcijskih pojmov kakor

tudi vzrokov, zakaj se stvari dogajajo. Pri tej starosti so tudi obdobja koncentracije

daljša. Razvija se bolj kompleksno mišljenje in tudi sposobnost reševanja problemov.

Otrok se je sposoben osredotočiti na nalogo in si prizadeva, da bi zadovoljil lastna

merila (Hansen idr., 2000).

Znanih je več teorij kognitivnega razvoja, ki proučujejo strukturo in razvoj miselnih

procesov. Med najbolj znanimi je Piagetova teorija kognitivnega razvoja (Videmšek in

Pišot, 2007).

Piagetova teorija kognitivnega razvoja

Piaget pravi, da razvoj mišljenja poteka v stadijih. Za vsak stadij so značilne

specifične strukture naše zavesti, ki se navzven kažejo v specifičnih oblikah

intelektualne aktivnosti in vedenja. To pomeni, da otroci približno enake starosti, ki so v

istem stadiju razvoja, dajejo ob reševanju nekega problema podobne odgovore.

Za teorijo stadijev je značilno, da je zaporedje stadijev stalno, za vse otroke enako,

medtem ko se čas pojavljanja določenega stadija lahko od posameznika do

posameznika razlikuje. Povezava med stadiji in starostjo je torej, kot velja tudi za druge

stadijske teorije, le okvirna.

Piaget govori o štirih stadijih razvoja (Batistič Zorec, 2000):

- senzomotorični ali zaznavnogibalni stadij (od rojstva do 2 let),

- stadij preoperativnega mišljenja ali stadij priprave konkretnih operacij (od 2 do 7

let),


5

- stadij konkretnih operacij (od 7 do 11 let),

- stadij formalnih operacij (od 11 do 15 let).

Otroci, stari od dveh do sedmih let, spadajo v stadij preoperativnega mišljenja, ki

ga je Piaget razdelil še v dve obdobji: prekonceptualno ali simbolno mišljenje, ki traja

od 2. do 4. leta, in intuitivno mišljenje, ki se pojavi okoli 4. leta in traja nekje do 7. leta

(Batistič Zorec, 2000). Za obdobje intuitivnega mišljenja je značilen premik k večji

decentraciji. Otrok lahko postopoma vidi več kot en dejavnik, ki vpliva na dogodek.

Zmožen je intuitivno reševati probleme, kadar so objekti, vključeni v problem, pred

njim. Vendar je do konca tega obdobja otrok še vedno bolj odvisen od percepcije kot

od logičnega mišljenja (Thomas, 1992, v Batistič Zorec, 2000).

Nemec in Krajnc (2011) sta izpostavili še nekaj osrednjih značilnosti mišljenja na

predoperativni stopnji:

- miselna nepovratnost (ireverzibilnost mišljenja), kar pomeni, da na predstavni

stopnji otroci ne zmorejo narediti miselne akcije nazaj na izhodiščno stanje, saj

je mišljenje usmerjeno le na trenutno stanje npr. predmeta, in ne na njegovo

prvotno stanje;

- miselno ohranjanje (konzervacija) količin: če predmetu hkrati spremenimo dve

dimenziji, se lahko otrok osredotoči le na eno, drugo pa zanemari;

- razvrščanje (klasifikacija): otroci se bodo na tej ravni prej odločili za združevanje

predmetov glede na bližino (npr. kvadrat in trikotnik sodita skupaj, ker na sliki

sestavljata hišo) kot pa na dejanske podobnosti predmetov;

- urejanje predmetov po vrstnem redu (seriacija): na tej stopnji otroci še niso

sposobni popolnega razvrščanja. Če triletnika prosimo, da uredi deset palčk od

največje do najmanjše, jih bo uredil naključno. Zmožen je po velikosti primerjati

dve sosednji palčki, ne pa vseh desetih.

- otrok je sposoben ločiti misel od dejanja.

Piaget je izdelal najbolj natančno in integrirano teorijo kognitivnega razvoja doslej.

Velik prispevek, ki je pomenil tudi pomembno spremembo dotedanjega gledanja na

razvoj, predstavlja njegova teza, da otrok aktivno raziskuje okolje in konstruira razlage

fenomenov v tem okolju (Schaffer, 1989, v Batistič Zorec, 2000). V novejših raziskavah

je največ ugovorov deležno Piagetovo razlaganje zgodnjega kognitivnega razvoja –

zaznavnogibalnega in preoperativnega mišljenja. Glede na ugotovitve novejših

raziskav na tem področju izgleda, da predšolski otroci niso tako egocentrični, kot je

mislil Piaget, ter da tri- do petletni otroci razumejo vzročnost in ne sklepajo animistično

in transduktivno (Batistič Zorec, 2000). Crain (1992, v Batistič Zorec, 2000) v zvezi z


6

omenjeno kritiko pripominja, da je Piaget morda opisoval preoperativno obdobje

pesimistično, ker je poudarjal predvsem, česa otrok ne zmore.

Čustveni in socialni razvoj

Čustveni in socialni razvoj sta tesno povezana, zato ju pogosto obravnavamo

skupaj, hkrati pa se tesno povezujeta tudi z drugimi razvojnimi področji. Razvoj na

čustveno-socialnem področju je v obdobju zgodnjega otroštva zelo razgiban (Videmšek

in Pišot, 2007). Na otrokov čustveni razvoj vplivajo različni dejavniki, predvsem zorenje,

učenje in pridobivanje izkušenj, spoznavni procesi ter otrokova samodejavnost

(Zupančič, 1994, v Videmšek in Pišot, 2007).

Otrok je sposoben izražati čustva že od rojstva dalje. V otroštvu doživlja in izraža

različna čustva, kot so veselje, jeza, strah, anksioznost, zaskrbljenost, ljubosumnost in

naklonjenost. Čustva postajajo v razvoju vse bolj diferencirana, hkrati pa narašča

sposobnost čustvenega izražanja in obvladovanja ter prepoznavanje čustev pri drugih

(Kavčič in Fekonja, 2004, v Videmšek in Pišot, 2007). V zgodnjem otroštvu so pogosta

tudi negativna čustva, predvsem strah, jeza in zaskrbljenost. Z odraščanjem se strah

postopno zmanjšuje, saj se otrok vse bolje prilagaja na okoliščine, ki izzovejo strah.

Vse močneje pa se izražata anksioznost in zaskrbljenost (Zupančič, 1994, v Videmšek

in Pišot, 2007).

Za socialni razvoj je značilno, da otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike

socialnih interakcij in socialnih kompetentnosti, in sicer gre predvsem za razvoj

sposobnosti komuniciranja, recipročnosti, empatije in skupnega reševanja problemov,

saj vedno več časa preživijo z drugimi otroki in manj z odraslimi (Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004). Otrokovo socialno okolje se v zgodnjem otroštvu vse bolj širi ter sega

med vrstnike v vrtcu in v bivalnem okolju. Skozi različne dejavnosti v skupini otrok

spoznava pravila vedenja in medsebojnih odnosov. Vključevanje otrok v skupine je

odvisno tudi od socialnih spretnosti komuniciranja in navezovanja stikov (Durkin, 1995,

v Videmšek in Pišot, 2007).

Vsak otrok gre skozi vse faze socialnega razvoja, razlika med otroki je le v hitrosti

prehoda skozi določene faze obnašanja. Glede na to, da so zlasti v predšolskem

obdobju posamezna področja otrokovega razvoja med seboj tesno povezana, v

socialnem razvoju praviloma hitreje napredujejo tisti otroci, ki so bolj napredni tudi na

gibalnem, intelektualnem in čustvenem področju (Videmšek in Pišot, 2007).

Otrok v starostni skupini med petim in šestim letom je pogosto prijazen in se zelo

trudi, da bi ustregel odraslim. Otroci so družabni, igrajo se v trojicah ali v skupini štirih.

V tej starostni skupini se otroci raje igrajo z istospolnimi vrstniki. Razvija se smisel za


7

humor (Bahovec, Bregar-Golobič in Kranjc, 1999). Radi se igrajo, še raje zmagujejo,

zato pogosto spreminjajo pravila igre v lastno korist, pri vzorcu obnašanja se pomikajo

od popustljivosti k nasprotovanju. So dobesedni in konkretni, radi imajo strukturo

(zgradbo) in doslednost (Hansen idr., 2000).

Razvoj govora

V obdobju zgodnjega otroštva, v starostnem obdobju od treh do šestih let, se

govor, upoštevajoč slovnično in sporazumevalno funkcijo, razvija zelo hitro (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004). Otroci od četrtega leta dalje uporabljajo od 1800 do 2000

besed in so sposobni pripovedovati kratke zgodbe ali zgodbe ob risbah. Prepoznajo

nekaj črk abecede in razumejo predloga za in pred. Odgovarjajo na preprosta

vprašanja, kaj je to in iz česa je narejeno, ter postavljajo vprašanja kdaj, zakaj, kako.

Pri govoru ne upoštevajo slovničnih pravil (Ivić idr., 2002).

Pet- in šestletniki radi govorijo, so zgovorni, radi se poigravajo z besedami. Njihov

jezikovni razvoj je opazen. Obstaja nekaj očitnih razlik med otrokovim slovnično

pravilnim izražanjem in načinom izražanja odraslih. Otrokom se včasih pri govoru ne

ujemata subjekt in glagol in ne poznajo vseh nepravilnih glagolov. Znajo čakati, da

pridejo na vrsto, da podajo informacije. Komunicirajo z družinskimi člani, prijatelji in

tujci (Hansen idr., 2000).

2.2 Matematika v vrtcu

Med odraslimi so žal še vedno številna stereotipna mnenja o matematiki, zato ni

čudno, da se je otroci bojijo, še preden se s predmetom v šoli resnično srečajo.

Marsikdo je še vedno prepričan, da je matematika nekaj težkega, nekaj, kar ne leži

vsem enako. Zato je pomembno, da imajo otroci že v predšolski dobi prijetne

matematične izkušnje, ob katerih sproščeno razvijajo matematično mišljenje, spretnosti

in izražanje (Srpčič, 2009).

Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima

npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri

primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in »prešteje«, opisuje, se

o njih pogovarja (Bahovec idr., 1999).

Sistematično seznanjanje s »pravo« matematiko (z naštevanjem števil v pravilnem

vrstnem redu, seznanjanje z velikostnimi odnosi, z različnimi oblikami, z orientacijo v

prostoru idr.) se začne že zelo zgodaj. Pri tem seveda upoštevamo otrokove izkušnje,

predznanja, njegove interese in potrebe. Pomembno je organizirati »matematične

situacije«, ki so blizu otrokovemu resničnemu življenju (Hodnik Čadež, 2002).


8

Otrok pri usvajanju matematičnih pojmov prehodi tri ravni: konkretno, slikovno in

simbolno. Zelo pomembna je konkretna raven ali konkretnoizkustvena dejavnost, saj je

ena od obveznih stopenj v razvoju kognitivnih procesov. Šele po dovolj dolgi konkretni

ravni preidemo na slikovno in nato na simbolno raven (Cotič, Felda in Hodnik Čadež,

2005).

Globalni cilji s področja matematike(Bahovec idr., 1999):

- seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,

- razvijanje matematičnega izražanja,

- razvijanje matematičnega mišljenja,

- razvijanje matematičnih spretnosti,

- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

Cilji, povezani z orientacijo(Bahovec idr., 1999):

- otrok rabi imena za števila;

- otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje;

- otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema;

- otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema;

- otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost in notranjost;

- otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (v, na, pred, pod, za,

spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v

prostoru.

2.3 Primeri dejavnosti orientacije otrok, starih od 3 do 6 let

Bahovec idr. (1999) so v Kurikulu zapisali slednje primere dejavnosti:

- Rabi izraze za opis položaja (spodaj, zgoraj, levo, desno itn.);

- raziskuje svojo igralnico in vso stavbo vrtca, vrt vrtca in ograjo, škatle, v katere

lahko zleze, podhode, predore, luknje in se pogovarja o tem, kje je kaj opazil;

- se postavlja v razne položaje in opazuje okolje z visokega tobogana, z vzpetine,

s hriba, ko visi z glavo navzdol na plezalih, ko leži pod posteljo ali omaro in riše,

kar je videl,ima na razpolago veliko ogledalo, kjer se vidi v celoti, pleše v škatli

in na odprtem, hodi po označeni poti, po labirintu v snegu, opazuje, kaj je zunaj

in kaj znotraj, daje stvari noter in ven iz škatel s pokrovi, skriva stvari in jih išče,

primerja reči po zunanjem videzu in po vsebini;

- se uči pojmov levo in desno in preproste orientacije v prostoru;

- opazuje, kje ležijo druge stavbe glede na vrtec, riše načrte po svoji zamisli, po

predlogah in po spominu, izdeluje makete stavb in okolice, se igra z zemljevidi;


9

- se igra igre navodil, kjer mora vnaprej premisliti, kam bo vrstnika poslal (naprej,

levo, za klopjo desno), da bo prišel na zamišljeni cilj.

Kurikulum za vrtce določa matematiko kot eno od vsebinskih področij dejavnosti za

delo v vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva

le, ko se povezuje z drugimi področji:

- z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično

izraža,

- z umetnostjo – od perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi,

- z naravoslovjem, ko otrok meri ali išče splošne lastnosti pojavov,

- z gibanjem, kjer večina ogovorov zajema matematične izraze,

- z družbo, ker otrok lahko živi z vrstniki le, če se zna pogajati, reševati probleme

in logično sklepati.

Matematika je torej sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih (Japelj

Pavešič, 2001, v Kroflič idr., 2001).

2.4 Matematični sklopi z vsebinami

Cotič in Felda (2007) sta zgodnje učenje matematike razdelila v štiri sklope:

1. sklop: Logika in jezik:

- razvrščanje,

- urejanje,

- odnosi ali relacije,

- vzorci, zaporedja.

2. sklop: Geometrija z merjenjem:

- orientacija v prostoru,

- geometrijska telesa,

- geometrijski liki,

- simetrija,

- merjenje.

3. sklop: Števila in štetje:

- prirejanje,

- štetje,

- prikazovanje števila – številčnost,

- zapis števila – ne delamo s predšolskimi otroki.


10

4. sklop: Obdelava podatkov, osnove statistike:

- preglednice,

- figurni prikaz,

- prikaz s stolpci, vrsticami,

- preprosta statistična raziskava,

- verjetnost.

Matematični sklop geometrija z merjenjem

Matematični sklop Geometrija z merjenjem delimo na pet področij:

- orientacija v prostoru,

- geometrijska telesa,

- geometrijski liki,

- simetrija,

- merjenje.

Pri poučevanju geometrije mora vzgojitelj najprej ugotoviti, ali se otrok zna

orientirati v prostoru (zgoraj, spodaj, nad,v idr.) in v času (prej, potem idr.), šele nato

lahko preide na geometrijske oblike (Cotič idr., 2005). Pri geometriji se otrok seznanja z

geometrijskimi oblikami, predvsem tridimenzionalnimi, z risanjem črt, tudi z liki in s

simetrijo (Hodnik Čadež, 2002).

Orientacija

Orientacije se otroci učijo postopno; najprej se orientirajo na telesu, nato v prostoru

in nazadnje še na papirju (Zrimšek, 2003, v Pišek, 2012). Prostorsko orientacijo delimo

na (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012):

- notranjo (orientacija na sebi, orientacija na drugem) in

- zunanjo (orientacija v prostoru, orientacija na ploskvi).

Notranja orientacija

Pri orientaciji na sebi mora oseba prepoznati svoje dele telesa, njihove lokacije

(zgornja, spodnja, sprednja, zadnja, desna, leva stran telesa) in njihove funkcije. Otrok

se najprej orientira na svojem telesu in pri tem se že začne kognitivno učenje. S tem

dobi znanje o velikosti, obliki, strukturi in prostorski urejenosti telesnih delov, kar je

kasneje pomembno tudi pri šolskem delu. Vse te izkušnje prenese na prostor in

ploskev.

Pri orientaciji na drugem mora oseba prepoznati telesne dele in njihove lokacije na

drugi osebi. Tudi pri drugi osebi je treba prepoznati zgornjo in spodnjo, prednjo in


11

zadnjo ter levo in desno stran telesa. Orientacija na drugem je del prostorske

orientacije, ki se razvije najkasneje do osmega leta starosti in otrokom povzroča največ

težav. Otrok namreč težko dojame, da je njegova desna stran na tisti strani, kjer je leva

stran drugega otroka (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012).

Zunanja orientacija

Pomembno področje v predšolskem obdobju je orientacija v prostoru. Otroka

spodbujamo, da se orientira v prostoru, najprej glede na sebe, nato glede na druge

osebe, tudi predmete, kasneje pa ugotavlja relacije med posameznimi predmeti in

osebami. Pri tem uporablja izraze: proti, nad, na, levo, desno, zgoraj, spodaj, skozi, v

itd. (Hodnik Čadež, 2002).

Izraze za opis položaja otrok lahko sliši že zelo zgodaj, namesto: »Glej, tukaj je

tvoj medved,« vzgojiteljica raje reče: »Glej, tvoj medved se je skril za škatlo,« ali »Tvoj

medved je na levi strani škatle.«Ob tem ko posluša navodila in se premika v pravi

smeri, se uči orientacije v prostoru. Izstopata pojma levo in desno. Nekateri otroci se

najprej naučijo levo in desno na sebi, nekateri pa so bolj dovzetni za učenje v prostoru

in bodo hitro znali zaviti v levo ali desno smer po navodilu, ne bodo pa znali natakniti

pravega copata na pravo nogo ali pokazati leve roke (Kroflič idr., 2001).

Pri orientaciji na ploskvi je pomembno, da otrok usvoji strani, kot so zgoraj, spodaj,

levo, desno in na sredini. Vedeti mora, da se začne brati in pisati zgoraj levo, ter da

pišemo in beremo od leve proti desni. Orientacija na ploskvi je še posebej pomembna

pri šolskem delu (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012).

Geometrijska telesa

Pri obravnavanju oblik v začetnem učenju geometrije sledimo načelu od telesa k

točki, kar pomeni, da postopoma prehajamo z večjih dimenzij na manjše. Tako se otrok

najprej srečuje s predmeti, ki ga obkrožajo, išče predmete, ki so si med seboj podobni,

spoznava lastnosti geometrijskih teles, telesa samostojno tudi izdeluje in preko

odtiskovanja ploskev geometrijskih teles v pesek in plastelin ter štampiljk na papir

postopoma prehaja na dvodimenzionalne oblike. Najpogostejše oblike, ki jih otrok

srečuje vsak dan, so krogla (žoga, kepica sladoleda, sonce …), valj (valjar, valjasta

blazina, cev, sod …), kvader (omara, škatle, blok …), kocka (igralna kocka, leseni

gradniki …), stožec ( čarovniška kapa, kornet …).

Bistvena lastnost geometrijskih teles, ki jih odkrivamo s predšolskim otrokom, je,

da so nekatera telesa okrogla, druga pa oglata. Otrok to izkušnjo pridobiva s

kotaljenjem teles po klancu, pihanjem vanje, s poganjanjem teles v gibanje,

opazovanjem sledi geometrijskih teles, ki smo jih predhodno namočili v barvo …


12

Otrokovo razlikovanje med oglatimi in okroglimi telesi lahko poglobimo z izdelovanjem

teles iz različnih materialov (Hodnik Čadež, 2002).

Vedno bolj se kaže, da je otroku bližja tridimenzionalna geometrija (telesa) kot bolj

abstraktna dvodimenzionalna (ploskve in liki) ali še bolj abstraktna enodimenzionalna

(črte, robovi, premice) ter ničdimenzionalna geometrija, ki se ukvarja s točko, vogali

teles, krajišči daljic in palic. Za otroka je bolje, če v vrtcu najprej sreča telesa in njihove

lastnosti ter sliši njihova imena, šele potem pa like. Telesa lahko prime in otiplje njihove

ploskve (Kroflič idr., 2001).

Geometrijski liki

Liki so splošne oblike, s katerimi opisujemo vsakdanje reči. Govorimo o okroglih,

trikotnih in pravokotnih prometnih znakih, o ukrivljenih in ravnih črtah, o robovih,

površinah, vogalih. Otrok spremlja dogovorjena imena za like. Splošne pojme se uči

tako, da prijema, opazuje in uporablja veliko različnih predmetov posamezne oblike.

Otrok se mora s posameznimi liki najprej igra toliko časa, da so mu popolnoma domači

(Kroflič idr., 2001).

Simetrija

Tudi simetrijo otrok spoznava najprej v svoji okolici, v predmetih, ki ga obkrožajo,

šele nato izdeluje simetrične oblike iz papirja ali na papirju. Pomembna je osna

simetrija, v predšolskem obdobju je to največkrat barvna osna simetrija ter izrezovanje

simetričnih oblik ob pregibu papirja (Hodnik Čadež, 2002). Otrok zgodaj ve, kako mora

nadaljevati nedokončano risbo na drugi strani, da bo simetrična. Veliko priložnosti za

spoznavanje simetrije nudi risanje, prerisovanje in nadaljevanje indijanskih vzorcev,

vzorcev na pletenih puloverjih, na keramičnih ploščicah, opazovanje ljudi in predmetov

v ogledalu … (Kroflič idr., 2001).

Merjenje

Otrok v predšolskem obdobju količine med seboj primerja, nato tudi meri. Pri

merjenju v predšolskem obdobju največkrat uporabljamo relativne merske enote (dlan

za merjenje širine mize, stopalo za merjenje dolžine ležalnika …), saj je uvodno

merjenje namenjeno pridobivanju osnovnih veščin merjenja, kamor sodi izbira ustrezne

merske enote in pravilno merjenje (dolžino npr. merimo v ravni črti …). Pri merjenju z

relativno enoto dobimo različne rezultate. Če merimo npr. dolžino mize z dlanmi, bo

tisti, ki ima večjo dlan, manjkrat položil dlan ob rob mize. Podobno je pri merjenju dolžin

s stopali. Prav zato, ker pri merjenju z relativno enoto dobimo različne rezultate, se

lahko odločimo za merjenje s konstantno nestandardno enoto. Otrokom npr. za

merjenje dolžine mize razdelimo enako dolge slamice, paličice. S standardno enoto (m,


13

dm, cm …) jih posebej ne seznanjamo, razen če pokažejo zanimanje za merjenje s

temi enotami (Hodnik Čadež, 2002).

Usvajanje pojma merjenja naj se gradi na podlagi potreb iz stvarnega življenja in s

pomočjo konkretnih dejavnosti. Merjenje količin moramo vpeljati postopno s štirimi

metodičnimi koraki (Cotič idr., 2005):

- primerjanje količin,

- merjenje z relativno enoto,

- merjenje s konstantno nestandardno enoto,

- merjenje s standardno enoto.

Merimo dolžino, površino, maso, prostornino itd. (Cotič in Felda, 2007).

Vloga vzgojitelja pri načrtovanju matematičnih dejavnosti

Pri seznanjanju otroka z matematiko upoštevamo otrokove izkušnje, predznanja,

njegove interese in potrebe. Pomembno je organizirati »matematične situacije«, ki so

blizu otrokovemu realnemu življenju (De Corte idr., 1996, v Hodnik Čadež, 2002).

Otroci naj bodo aktivno vključeni v načrtovanje in izvajanje vsakodnevnih dejavnosti v

vrtcu, na koncu naj vzgojitelj z otroki kritično ovrednoti izvedbo dejavnosti. Potem bodo

otroci strategijo, načrt, izvedbo in vrednotenje sposobni prenašati na reševanje

matematičnih problemov (Askev idr., 1995, v Hodnik Čadež, 2002; Hohmann idr.,

1978, v Hodnik Čadež, 2002).

Specifična znanja v predšolskem obdobju niso potrebna. Pri načrtovanju oziroma

organiziranju izkušenj za otroke moramo predvsem upoštevati dejstvo, da otrok

doživlja svet celostno. Delo vzgojitelja pri tem ni lahko, saj mora poznati specifičnost

posameznih področij, ki so v neki celostni situaciji med seboj povezana, hkrati pa mora

zagotoviti, da so povezave smiselne, da ne pride do kakšne umetne integracije.

Seveda pa je pri tem najpomembneje, da ne pozabimo na otrokov interes. Povezave

so lahko za vzgojitelja še tako smiselne, a otroka ne pritegnejo (Hodnik Čadež, 2002).

Pri načrtovanju matematičnih dejavnosti v vrtcu oziroma pri učenju matematike

moramo upoštevati nekatere pomembne zakonitosti, ki veljajo za to področje(Kroflič

idr., 2001):

- matematika je za otroka naporna, ker ob njej misli, zato lahko učinkovito

sodeluje le kratek čas;

- matematika zahteva mnogo koncentracije. Vzgojitelj mora načrtovati dejavnosti

tako, da je lahko tudi sam zbran ves čas trajanja. Nedokončana matematična


14

aktivnost ali ne dovolj natančno premišljeni odgovori na matematična vprašanja

lahko otroka zmedejo;

- matematika je izrazito vezana na pogovor, ki je najbolj učinkovit, ko je

individualen;

- otrok pred drugimi pokaže manj znanja, kot takrat, ko ga uporabi zase;

- ob vsakdanjih opravkih se otrok zave, da je matematika potrebna za vsakdanje

življenje;

- matematiko se otrok uči zato, ker jo potrebuje zdaj, v vrtcu in doma, ne zato, ker

jo bo potreboval nekoč kasneje;

- opazovanja vzgojitelju omogočajo določiti težavnost za načrtovane

matematične dejavnosti.


15

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Pri opazovanju otrok smo ugotovili, da zelo površno uporabljajo izraze za opis

položaja sebe ali predmetov. Ker se zavedamo, kako pomembna je orientacija v vrtcu

in pozneje v življenju, smo se odločili, da uvedemo orientacijo v čimveč dejavnosti

skozi vse šolsko leto in na tak način izboljšamo znanje in posledično uporabo

orientacijskih izrazov. Namen diplomske naloge je preveriti začetno znanje uporabe

izrazov za opis položaja predmeta na sebi in v prostoru pri otrocih ter na osnovi teh

podatkov načrtovati in izvajati dejavnosti, s katerimi bodo otroci svoje znanje nadgradili.

Cilja empiričnega dela sta:

- ugotoviti začetno znanje uporabe izrazov za opis položajev predmetov (v, na,

pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) na sebi in v

prostoru pri otrocih;

- preveriti, ali bodo otroci po izvedbi dejavnosti nadgradili znanje in pravilno

uporabljali izraze za opis položajev predmetov.

Glede na cilje, ki smo si jih zastavili, smo empirični del diplomske naloge razdelili

na tri dele. V prvem delu bomo z dvema načrtovanima dejavnostma ugotovili, kakšno je

pri otrocih predznanje uporabe izrazov za opis položajev predmetov na sebi in v

prostoru. V drugem delu bomo predstavili nekaj primerov dejavnosti za spodbujanje

uporabe izrazov za opis položajev predmetov, ki smo jih s ciljno skupino otrok izvajali

skozi celotno šolsko leto. V tretjem delu pa so predstavljene dejavnosti, s katerimi smo

preverili znanje celoletnega dela na področju orientacije na sebi in v prostoru.

3.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi.

Hipoteza 2: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v

prostoru.

3.3 Metodologija

Poglavje metodologije zajema raziskovalne metode, raziskovalni vzorec,

pripomočke, postopek zbiranja in obdelave podatkov.

3.3.1 Raziskovalne metode

Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja; otroke smo

opazovali pri dejavnostih in opažanja vpisovali v vnaprej pripravljeno preglednico.


16

Potek dejavnosti smo dokumentirali s fotografiranjem. Podatke smo obdelali, jih uredili,

prikazali z grafi in jih interpretirali.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Dejavnosti so bile izvedene z otroki v starostni skupini pet- in šestletnih otrok v

enoti Vrtca Velenje Tinkara. V skupini je 24 otrok, od tega 10 deklic in 14 dečkov. Dve

deklici sta mlajši. Pri dejavnostih so sodelovali vsi otroci.

3.3.3 Pripomočki

Dejavnosti smo izvajali v oddelku, telovadnici in v okolici vrtca. Za sprotno

zapisovanje ugotovitev v času opazovanja smo izdelali preglednice.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Otroke smo opazovali skozi celo šolsko leto 2015/16. Organizirali smo dejavnosti,

pri katerih so se otroci srečevali z orientacijo na sebi in v prostoru. Pri tem smo jih

spodbujali k pravilni uporabi izrazov za opis položajev predmetov. Dejavnosti smo med

letom prilagajali tudi posameznikovemu znanju in interesu.

Raziskovanje je potekalo v treh korakih:

- ugotavljanje razumevanja in uporabe izrazov za opis položajev predmetov na

sebi in v prostoru;

- načrtovanje in izvajanje dejavnosti na področju orientacije skozi šolsko leto;

- ugotavljanje napredka pri razumevanju in uporabi izrazov za opis položajev

predmetov na sebi in v prostoru.

Še posebej smo bili pozorni pri spremljanju in zapisovanju opaženega v prvem in

tretjem koraku raziskovanja.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

V prvem in tretjem koraku raziskovanja smo vsa opažanja sproti zapisovali v

preglednice. Zbrane podatke smo uredili in jih prikazali z grafi. Vse grafične prikaze

smo interpretirali.

3.4 Potek izvajanja dejavnosti in analiza

3.4.1 Prvi korak

V prvem koraku raziskave smo ugotavljali otrokovega že usvojenega znanja v

razumevanju izrazov, ki opisujejo različne položaje predmetov v povezavi z orientacijo

na sebi in v prostoru. Predznanje otrok smo ugotavljali z opazovanjem v načrtovanih


17

dejavnostih. Opazovali smo jih v manjših skupinah, rezultate pa smo beležili v naprej

pripravljene tabele. V prvem koraku smo izvedli dve dejavnosti.

Prva dejavnost

Tema:Orientacija na sebi s pomočjo didaktične kocke deli telesa.

Sredstva: kartice plešem,didaktična kocka deli telesa in predvajalnik glasbe.

Cilj: ugotoviti začetno znanje otrok glede uporabe izrazov za opis položaja na sebi.

Metodični postopek

Motivacijski del dejavnosti: kartice plešem roza barve.

Škrat je otrokom v pismu poslal kartice in jim dal nalogo poimenovati obarvane

dele telesa.

Otroke smo razdelili v manjše skupine in jih odpeljali v telovadnico, kjer jih je

čakala pisemska ovojnica z roza karticami plešem, na katerih so obarvani deli telesa.

Kartice so si otroci najprej ogledali, nato si je vsak izbral eno kartico in poimenoval

obarvani del telesa in ga pokazal na svojem telesu. Ponavljali smo toliko časa, da so

vsi otroci poimenovali vse na kartici obarvane dele telesa.

Glavni del: didaktična kocka deli telesa.

Škrat je otrokom v telovadnici nastavil škatlo, v kateri je bila didaktična kocka z

obarvanimi deli telesa. Na vsaki ploskvi kocke je bil obarvan drug del telesa (roka, trup,

noga, dlan, glava, zadnjica). Didaktično kocko z obarvanimi deli telesa so si otroci

najprej ogledali z vseh strani in poimenovali obarvane dele. Nato je vsak otrok vrgel

kocko, pokazal na sebi del telesa, obarvanega na kocki. Z dodatnimi vprašanji smo

ugotavljali, kako se posameznik orientira na svojem telesu.

Otroke smo spodbudili z vprašanji:

Ploskev z obarvano roko:

- Katera je leva/desna roka?

- Kaj je na roki?

- Kaj je na prstih?

Ploskev z obarvanim trupom:

- Kaj je zgoraj/spodaj?

- Kaj je spredaj/zadaj?

- Kaj je na trupu?

- Kaj je v trebuhu?


18

Ploskev z obarvano nogo:

- Katera noga je leva/desna?

- Kje na telesu je noga? Ali je spodaj/zgoraj?

- Kaj je na nogi?

Ploskev z obarvano dlanjo:

- Kje na telesu je dlan?

- Katera dlan je leva/desna?

Ploskev z obarvano glavo:

- Kje na telesu je glava? Ali je spodaj/zgoraj?

- Kje so lasje/oči/nos/usta/ušesa?

- Kaj je spredaj/zadaj?

- Kaj je v glavi?

Ploskev z obarvano zadnjico:

- Kje na telesu je zadnjica?

- Kaj je nad/pod zadnjico?

- Kje je zadnjica, spredaj ali zadaj?

Zaključni del: ples.

V zaključnem delu smo otrokom predvajali instrumentalno glasbo, na katero so

plesali samo s tistim delom telesa, ki je bil obarvan na kocki. Večkrat smo naredili

premor – takrat so otroci vrgli kocko in plesali dalje z drugim delom telesa.

Evalvacija/analiza

Za motivacijo s škratovim pismom smo se odločili zato, ker v igralnici opazovanih

otrok živi na podstrešju škrat, ki jim večkrat pripravi kakšno presenečenje.

Roza kartice plešem smo uporabili v uvodnem delu zato, da so otroci ponovili in

utrdili znanje o delih telesa ter da se v glavnem delu dejavnosti ne bi ukvarjali z deli

telesa, ampak z njihovo lego. Osnovne dele telesa (glava, roka, noga, trup, zadnjica)

so vsi otroci poimenovali in pokazali, medtem ko so deli (komolec, zapestje, koleno,

gleženj, peta …) osnovnih delov telesa nekaterim otrokom povzročali težave.


19

Slika 1: Ponavljanje delov telesa z roza karticami plešem

Roza kartice plešem so se pokazale kot dober uvod v dejavnost z didaktično

kocko. Otroci so pravilno poimenovali vse dele telesa, obarvane na ploskvah kocke. Pri

individualnih metih so posameznikom podvprašanja predstavljala veliko težavo.

Neučakani prijatelji so pomagali z odgovori, včasih pravilnimi, včasih nepravilnimi. Po

večkratnih ponovitvah smo lahko opazili, kdo je prepričan v svoje odgovore in komu se

odgovor posreči. Otroci so lego posameznega dela telesa velikokrat poimenovali s

»tukaj«, zato smo jim postavili podvprašanje: »Kje tukaj?« in jih na tak način spodbudili

k uporabi izrazov za opis položaja.

Slika 2: Didaktična kocka deli telesa – roka Slika 3: Didaktična kocka deli telesa

– noga

V zaključnem delu dejavnosti so otroci sproščeno plesali z deli telesa, vendar ne

samo s tistim, ki je bil tisti trenutek označen na ploskvi kocke.

Dejavnost je potekala v manjših skupinah, tako da smo lahko sproti beležili

rezultate v tabelo in se posameznikom, ki so potrebovali pomoč, posvetili individualno.


20

Slika 4: Ples z deli telesa, označenimi na kocki

Druga dejavnost

Tema: Orientacija v prostoru (jesenski obisk parka).

Sredstva: jesensko listje.

Cilj: ugotoviti začetno znanje otrok glede uporabe izrazov za opis položaja v

prostoru.

Metodični postopek

Motivacijski del dejavnosti: lovljenje po listju.

Otroci so se lahko prosto lovili na travni površini, pokriti z listjem.

Glavni del: uporaba kupov listja za izvedbo dejavnosti.

Vsak otrok si je iz listja naredil kup. Po navodilih so se gibali glede na kup listja:

- postavi se pred kup listja;

- postavi se za kup listja;

- stopi na kup listja;

- nogo postavi nad kup listja;

- nogo postavi pod kup listja;

- stopi na levo stran kupa listja;

- stopi na desno stran kupa listja.

Po pisku piščali so zamenjali mesta in se ponovno gibali po navodilih. To smo

ponovili štirikrat. Nato je vsak otrok prijel kup listja in skupaj so naredili ogromen kup. V

vrsti so čakali na navodila in jih izvrševali. Navodila so bila naslednja:

- skoči čez kup listja;

- vrzi se na kup listja;

- pojdi pod kupom listja.


21

Zaključni del:

Vsak otrok si je izbral najlepši list. Zastavili smo mu vprašanji:

- Kaj je na listu zgoraj?

- Kaj je na listu spodaj?

Liste smo odnesli s seboj v vrtec, da so jih lahko otroci po kosilu opazovali s

povečevalnimi stekli, jih risali s svinčnikom in odtiskovali.

Evalvacija/analiza

Opazili smo, da so otroci po prvi dejavnosti orientacije na sebi začeli raziskovati

igralnico in vse pogosteje uporabljati izraze za opis položaja. Odločili smo se, da jih

peljemo na sprehod v park in tam preverimo njihovo znanje orientacije v prostoru. V

parku smo najprej pregledali območje igralne površine in odstranili nevarne predmete.

Otroci so se v motivacijskem delu dejavnosti sprostili, da so lahko v glavnem delu

poslušali in sledili navodilom.

Kupe listja so si otroci postavili po svoje, eni bolj skupaj, drugi boj narazen, eni

kupi so bili večji, drugi manjši. Opazili smo, da so otroci, ki več časa preživijo skupaj,

imeli kupe listja bližje.

Pri podajanju navodil za gibanje smo opazili negotove posameznike, ki so

ponavljali za sovrstniki. Nismo jih izpostavljali, ampak smo na koncu dejavnosti z njimi

še enkrat opravili vajo.

Otroci so najbolj uživali pri nalogah, povezanih z ogromnim kupom listja.

Slika 5: Skoči čez kup listja Slika 6: Izdelava velikega kupa listja


22

Slika 7: Vrzi se na kup listja Slika 8: Pojdi pod kupom listja

V zaključnem delu sta vprašanji, povezani z listom, otrokom povzročali ogromno

težav. Ker pa smo želeli ugotoviti, ali otroci znajo uporabiti izraza zgoraj in spodaj v

prostoru, smo za primer vzeli bližnje drevo, na katerem so se otroci lažje orientirali.

3.4.2 Drugi korak

Drugi korak je namenjen predstavitvi dejavnosti s področja orientacije, ki smo jih

izvajali skozi celotno šolsko leto, z namenom nadgradnje znanja in pravilne uporabe

izrazov za določanje položaja predmeta na sebi in v prostoru.

Na kratko bomo predstavili nekaj dejavnosti.

- Lego education

To so plastični lego konstruktorji, ki vsebujejo načrt za izdelavo izdelka po korakih.

Otroci so se morali orientirati po načrtu, da so prišli do končnega izdelka. Pri

sestavljanju je sprva potekala preprosta komunikacija: »Kocko postavi sem, tole kocko

pa bom postavil tja …« pozneje, ob spodbudi, pa so otroci začeli uporabljati izraze za

opis položaja predmeta.

Slika 9: Igra dečkov z Lego Education Slika 10: Igra deklic z Lego Education

- Različni plastični in leseni konstruktorji ter figure

Otroci so sestavljali različne stavbe, jih povezovali v mesta in nato igri dodajali

različne figure (človeške ali živalske). Vloga odraslih je bila opazovati igro in jo


23

nadgraditi z različnimi vprašanji, s katerimi so otroci skozi igro utrjevali orientacijske

izraze.

Slika 11: Igra z lesenimi gradniki Slika 12: Igra z lesenimi gradniki in

živalcami

- Gibanje po vsebini: Sprehod skozi pravljico

Večkrat smo se z otroki spremenili v pravljična bitja in odšli na obisk v kakšno

pravljico. Po vsebini smo se gibali po prostoru in v gibanje vključili veliko izrazov za

opis položajev predmetov.

Slika 13: Gibanje po vsebini pravljice Slika 14: Umirjanje otrok na koncu

pravljice

- Vadbena ura

Otroci so se pred vsako vadbeno uro oblekli v športna oblačila. Pri oblačenju so

otroci utrjevali izraze za orientacijo na sebi in na drugem ter se seznanjali s perspektivo

drugega, pri vadbenih urah pa so preko igre raziskovali prostor in se orientirali v njem.


24

Slika 15: Prečkanje ovir po navodilu Slika 16: Sestavljanje avtomobilov

- Pospravljanje kotička dom

V kotičku dom so si otroci police uredili s slikopisi, da so bili predmeti vedno

pospravljeni na svojem mestu. Z različnimi vprašanji smo otroke spodbujali k pravilni

uporabi izrazov za opis položaja predmeta.

Slika 17: Pospravljanje kotička dom

- Gozdni kotiček

V gozdu smo otroke spodbujali k igri z naravnimi materiali, jih z raziskovalnimi

vprašanji spodbujali k raziskovanju in jim omogočili gozd doživeti z vsemi čutili. Z

zaprtimi očmi so hodili ob vrvi, privezani na drevesa, ali se gibali po navodilu prijatelja.

Skrivali smo storže, otroci pa so jih iskali po navodilu, postavili smo si ognjišče …

Slika 18: Hoja ob vrvi z zaprtimi očmi Slika 19: Gozdni kotiček


25

- Didaktične družabne igre

Otroci so imeli v stalni ponudbi didaktične in družabne igre, prek katerih so se urili

v orientaciji.

Slika 20: Igra levo in desno Slika 21: Sestavljanje po načrtu

- Risanje načrtov

Z otroki smo opazovali in spoznavali naše mesto. Odpeljali smo jih na sprehod po

mestu med stavbami in ulicami, opazovali smo velikosti stavb, postavitve. Naslednjič

smo jih odpeljali na obzidje bližnje cerkve, s katere so lahko opazovali mesto. Ogledali

smo si še tloris mesta in na njem iskali bolj znane stavbe. Na koncu so otroci, združeni

v manjše skupine, narisali del mesta na večji format lista.

Slika 22: Opazovanje mesta z obzidja

cerkve

Slika 23: Risanje dela mesta

Slika 24: Razlaga zemljevida


26

3.4.3 Tretji korak

V tretjem koraku je predstavljenih pet dejavnosti, s katerimi smo preverili, kako

otroci uporabljajo izraze za opis položajev predmetov na sebi in v prostoru. Dejavnosti

smo izvedli med taborjenjem v vrtcu.

Prva dejavnost

Tema: Postavljanje šotorov iz šotorskih kril.

Sredstva: šotorska krila, kladivo, klini, palice.

Cilj: preveriti pravilno uporabo izrazov pred, za, levo, desno pri orientaciji v

prostoru.

Metodični postopek:

Motivacijski del dejavnosti: Otroci so ob pomoči tabornikov iz dveh šotorskih kril

postavili šotor. Taborniki so podali navodila za varno gibanje okoli šotorov.

Glavni del: Po navodilu tabornika so se otroci v skupini gibali v širši okolici šotorov.

Nato so se razdelili v pare in se po navodilu sovrstnika gibali po navodilu. Pari so se

večkrat zamenjali.

Zaključni del: Otroci so se posedli na travnik pred šotor. Odprli smo pismo, ki nam

ga je poslal Manitu, poglavar Indijancev, v katerem je bila pravljica z nalogo. Otroci so

morali pravljico pozorno poslušati in jo pri vprašanjih ustrezno dopolniti. Vprašanja so

se nanašala na orientacijo v prostoru glede na šotor. Na koncu smo zapeli še nekaj

taborniških pesmi.

Analiza

Navodila za postavitev šotora so otroci razumeli in ubogali.

Slika 25: Postavljanje šotora iz šotorskih kril

Gibanje cele skupine po navodilu tabornika okoli šotorov je potekalo precej

usklajeno, če se je vodja zmotil, se je nekaj posameznikov uprlo njegovi odločitvi, ostali

na napako niso odreagirali. Gibanje v parih je potekalo nemoteno, saj so otroci


27

uporabljali samo izraze: naravnost, v šotor, iz šotora, v drug šotor. Pare smo zamenjali

in jih spodbudili k uporabi še drugih izrazov, kot so: levo, desno, pred, za, naprej,

nazaj. Nekaj otrok je tvorilo stavke, večina pa je prijatelju dajala samo ukaze: naprej,

levo, pred šotorom se ustavi … Sproti smo si v razpredelnico beležili pravilno ali

nepravilno uporabo izrazov ter nekatere otroke še dodatno spodbujali k uporabi izrazov

pred, za, levo, desno.

Slika 26: Gibanje okoli šotorov po navodilu

Pravljico v zaključnem delu smo si izmislili in jo otrokom predstavili kot Manitujevo

darilo, ker je Manitu kot poglavar Indijancev otrokom zelo velika motivacija. V pravljici

so bila vprašanja:

- Kje stoji vaš šotor?

- Kaj pa je v vašem šotoru?

- Kaj je pod vašim šotorom?

- Kaj je nad vašim šotorom?

- Je levo od vašega šotora tudi drevo?

Pri prvem vprašanju so otroci kričali drug čez drugega. Opozorili smo jih, da

Manitu ničesar ne sliši, če vsi hkrati kričijo, zato naj se poskusijo poslušati in

dopolnjevati. K razmišljanju in odgovarjanju smo spodbudili tudi bolj tihe otroke. Na

vprašanja smo dobili nekaj zelo zanimivih odgovorov. Pri prvem vprašanju smo dobili

odgovore: v Sloveniji, v Velenju, v vrtcu, na travniku, tukaj. Otroci so ugotovili, da v

našem šotoru ni ničesar, nato je eden izmed otrok rekel, da je v šotoru trava, in tako so

se spomnili še nekaj stvari: zrak, rožice, muhe, čebele, zemlja. Pri tretjem vprašanju so

bili otroci nekaj časa tiho, nato so začeli naštevati: črvi, murenčki, voda, rudarji. Nad

našim šotorom so otroci sprva opazili samo vejo in liste, ko smo nadaljevali z branjem,

je mali Indijanček iz pravljice nad šotorom opazil ptice in oblake, zato so začeli otroci

naštevati še druge stvari: letalo, čebele, oblaki, ptice, nebo. Levo od našega šotora je

bilo drevo, vendar nekaj metrov stran, zato so otroci nikalno odgovorili na vprašanje.

Osredotočili so se na neposredno okolico in rekli, da levo od šotora ni ničesar.


28

Slika 27: Branje pravljice

Druga dejavnost

Tema: Vozlanje taborniških vozlov.

Sredstva: vrvice, palice, karton.

Cilj: preveriti pravilno uporabo izrazov zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, pod, nad, na,

v, levo, desno pri orientaciji na sebi.

Metodični postopek

Motivacijski del dejavnosti: Manjšo skupino otrok smo ločili od skupine, da je delo

potekalo bolj individualno. Vsak otrok si je izbral vrvico, s katero so se razgibali, kot se

razgibajo taborniki, preden začnejo vozlati vozle. Navodila so bila naslednja:

- Vrvico položite na glavo. Kaj vidite spredaj? Kaj je zadaj?

- Vrvico dajte pod zadnjico. Kaj je zgoraj? Kaj je spodaj?

- Vrvico držite nad sabo, pod sabo, na levi roki, v desni roki, vrvica je v žepu.

Ukaze smo večkrat ponovili, ob vsaki smo jih podajali hitreje. Nato je vsak

posameznik lahko podal nekaj navodil svojim vrstnikom.

Glavni del:Vsak otrok je imel eno vrv. Najprej so otroci pokazali, katere vozle že

poznajo, nato jim je tabornik pokazal prave taborniške vozle, med katerimi so vsi izbrali

kavbojskega. Tabornik jim je podajal kratka, a jasna navodila,primerna predšolskim

otrokom: na levi roki naredi pest, iztegni palec leve roke, iztegni kazalec leve roke,

okoli palca in kazalca potegni vrv, poravnaj konca vrvi, oba konca vrvi potegni med

iztegnjenima prstoma na zadnjo stran dlani, palec in kazalec skleni v blazinicah, preko

palca vrvico potegni na kazalec in nastane kavbojski vozel.

Zaključni del: Namesto kazalca so otroci v vozel potisnili leseno palčko in ga

prilepili na kartonasto podlago. Na koncu je celotna skupina dobila plakat z vozli.


29

Analiza

V motivacijskem delu dejavnosti smo prek razgibavanja z vrvico preverili

poznavanje izrazov za opis položaja na lastnem telesu. Posamezniki so ponavljali za

sovrstniki, zato smo jih lahko obravnavali individualno in beležili rezultate. Največje

težave so otroci še vedno imeli z orientiranjem levo in desno.

V glavnem delu so otroci v večini pokazali začetni vozel pri zavezovanju vezalk.

Tabornik jim je nato pokazal nekaj vozlov in jim predstavil njihovo uporabo. Otroci so

se želeli naučiti vozlanje kavbojskega vozla. Taborniku, ki je stal pred otroki in jim

podajal kratka ter jasna navodila, otroci niso sledili in so se hitro izgubili. Nato smo z

vsakim otrokom delali individualno. Manj kot polovica otrok je na koncu sama zavozlala

kavbojski vozel.

Vse vozle so otroci prilepili na karton in se pod njih podpisali.

Slika 28: Vozlanje kavbojskega vozla

Tretja dejavnost

Tema: Skriti zaklad.

Sredstva: list papirja, flumastri, kamenje, vrečke, lopata.

Cilj: preveriti uporabo izrazov pri orientaciji v prostoru.

Metodični postopek

Motivacijski del dejavnosti: Manitu je otrokom poslal bele kamne in jim dal nalogo,

da jih s flumastri lepo okrasijo, jih podpišejo ter jih glede na spol razdelijo v dve vrečki.

Ko bo naloga opravljena, dobijo novo pismo z navodili.

Glavni del dejavnosti: Otroci so prejeli novo pismo, v katerem je pisalo: »Otroci, ali

ste lepo okrasili kamenčke? Želite, da kamenčki postanejo čarobni? Vaši kamenčki

lahko postanejo čarobni, če jih zakopljete v zemljo in jih tam pustite dva dni. Zemlja jim

bo dala posebno moč. Razdelite se v dve skupini glede na spol. Dečki bodo skrili


30

kamne deklicam in obratno. Narišite pot do čarobnih kamnov, da bo nasprotni skupini

lažje pri iskanju. Dobro jih skrijte in dva dni obdržite skrivnost zase, ter nikomur ne

povejte, kje so kamni nasprotne skupine, ker lahko kamni izgubijo moč.« Otroci so se

razdelili glede na spol in nasprotni skupini skrili kamenje ter narisali načrt. Narisano pot

smo še enkrat prehodili in pri tem spodbujali otroke k uporabi izrazov za opis položajev

predmetov v prostoru ter si rezultate sproti beležili v preglednico.

Zaključni del: Po dveh dneh so otroci po načrtu poiskali skrite kamne. Dečki so

iskali kamne, ki so jih skrile deklice, in se orientirali po načrtu poti, ki so ga narisale

deklice. Deklice pa so poiskale svoje kamne, ki so jih skrili dečki, po načrtu, ki so ga ti

narisali.

Analiza:

Manitujevih pisem z nalogami so otroci zelo veseli in jih radi opravljajo. Krasitev

kamnov otrokom ni povzročala težav, jih je pa zelo zanimalo, zakaj morajo to početi in

kakšna naloga jih čaka.

Slika 29: Krasitev kamnov

Otroci so bili nad nalogo, da nasprotnemu spolu skrijejo kamne, navdušeni. Dečki

so prvi skrili kamne deklicam. Najprej so iskali prostor, kam bi skrili kamne. Ko so ga

našli, so kamne takoj zakopali, nato so narisali načrt. Najprej so narisali vrtec ter po

poti nazaj dodajali predmete, ki so jim stali na poti. Pri opazovanju okolice in pri

vrisovanju so potrebovali veliko spodbude. Dečki so želeli narisati le vrtec in črto, ki bi

deklice vodila do zakopanih kamnov. Z vprašanji o gusarskih zemljevidih smo jih

spodbudili, da so narisali še nekaj podrobnosti, da bi se deklice lažje orientirale, dodali

so še živali in prešteli korake. Pot smo po načrtu še enkrat prehodili in beležili uporabo

izrazov.

Deklice so najprej potrebovale kar nekaj časa, da so se dogovorile, kje bodo skrile

kamne. Načrt poti so risale sproti z vsemi podrobnostmi, ki so jih opazile. Deklice so šle

po drugi poti okoli vrtca, vendar so zaklad za dečke skrile zelo blizu svojega. Dečkom


31

so na načrt narisale žival in preštele korake samo za del poti. Narisan načrt smo še

enkrat prehodili in beležili uporabo izrazov za opis položaja predmeta v prostoru.

Slika 30: Risanje načrta (dečki) Slika 31: Risanje načrta (deklice)

Končana načrta smo spravili za dva dni. Otroke smo opomnili, da taborniki nikoli

ne izdajo skrivnosti, in ta pot do zaklada je skrivnost, ki je nasprotniku ne smejo izdati.

Po dveh dneh so se po skriti zaklad najprej odpravile deklice. Potrebovale so nekaj

minut, da so se orientirale, kje je začetek poti. Spodbujali smo jih, naj si ogledajo

celoten načrt in da naj opišejo, kaj vidijo, ter to primerjajo z okolico. Zaustavile so se pri

vsakem objektu na načrtu in ga iskale v okolici. Sledili smo jim in beležili pravilnost

uporabe izrazov za opis položajev predmetov. Uporabljale so izraze: naravnost, na, za,

pod, okrog, čez. Pri izrazih levo in desno so zaradi negotovosti še vedno uporabljale

sem, tukaj, v tole smer, vendar smo jih spodbudili, da smer poimenujejo. Nekaj časa so

deklice kopale pri napačnem igralu, dokler ni ena izmed njih predlagala, da je sosednje

igralo zelo podobno in da bi lahko poskusile še tam. Tako so deklice našle zaklad.

Slika 32: Iskanje kamnov (deklice) Slika 33: Deklice so našle kamne

Dečki so se zelo hitro orientirali glede na načrt. Nato je deček vzel zemljevid in

tekel naprej proti zakladu. Dečka smo poklicali nazaj na začetek poti in mu razložili,

kako zaklad iščejo pravi taborniki. Spodbujali smo zadržane dečke, da so ostale vodili


32

vsaj del poti ter tako sodelovali pri iskanju skritega zaklada. Dečki so zaklad našli

hitreje, saj so jim punce narisale natančen načrt. Pri uporabi izrazov so bili dečki zelo

skopi. Vodja skupine je nato imel nalogo ostale voditi z besedami. Večina je uporabljala

izraze naravnost, proti, za, na, pod in s podvprašanji levo ter desno.

Slika 34: Iskanje kamnov(dečki) Slika 35: Dečki so našli skrito kamenje

Kamni obeh skupin so bili na koncu res drugačni, kajti v zemlji so barve

zbledele,zato so otroci verjeli, da imajo sedaj posebno moč.

Četrta dejavnost

Tema: Taborniški kotiček v gozdu.

Sredstva: palice različnih velikosti, storži.

Cilj: preveriti uporabo izrazov pri orientaciji v prostoru.

Metodični postopek

Motivacijski del dejavnosti: S taborniki smo se odpravili v gozd postavljati ognje.

Na jasi smo se najprej z otroki pogovorili, katere ognje poznajo, zakaj jih uporabljamo

in kaj potrebujemo, da jih sestavimo. Otroke smo razdelili v dve skupini. Otroci so imeli

nalogo poiskati kar največ palic različnih velikosti in dračje za izdelavo ognja.

Glavni del dejavnosti: Vse palice smo ločili od dračja in jih razvrstili po velikosti. Po

navodilu tabornika je vsaka skupina postavila ogenj.

Zaključni del: Ko je bil ogenj postavljen, so se otroci postavili okoli njega in zapeli

taborniške pesmi.

Analiza

Otroci so v uvodnem delu pri pogovoru sodelovali, saj smo med letom večkrat

obiskali gozd in postavljali ognje. Pri iskanju palic in dračja sta skupini med seboj

tekmovali, tako so bili otroci zelo motivirani pri iskanju in prinašanju materiala. Dračje

so brez težav ločili od palic, medtem ko je razvrščanje palic po velikosti posameznikom

povzročalo težave.


33

Slika 36: Razvrščanje palic po velikosti

Pri postavljanju ognja je večina otrok razumela navodila in bila samostojna,

nekateri pa so potrebovali dodatna navodila, demonstracijo in individualni pristop. Pri

tej dejavnosti smo z vprašanji preverili uporabo izrazov nad, pod, zgoraj, spodaj in si

rezultate zabeležili v preglednico.

Slika 37: Postavljanje osnovnega ognja

Slika 38: Postavljanje pagode čez osnovni

ogenj

Slika 39: Ograditev ognja


34

Kamnov za zaščito ognja nismo našli, zato so otroci predlagali, da namesto njih

uporabimo storže. Tabornik jih je opozoril, da pri kurjenju za zaščito ne smejo

uporabljati storžev, ker so gorljivi.

Na koncu smo ob ognju še zapeli nekaj taborniških pesmi.

Slika 40: Petje pesmi ob ognju

3.5 Ugotovitve in preverjanje hipotez

Slika 41 je nastala na podlagi beleženja rezultatov prve dejavnosti prvega koraka.

Slika 41: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na začetku šolskega leta

Iz grafa na Sliki 41 je razvidno, da so bile deklice pri treh izrazih uspešnejše od

dečkov, medtem ko so dečki pri sedmih od desetih izrazov dosegli višji odstotek pri

njihovem razumevanju. Pozitivno so nas presenetile deklice pri izrazih zgoraj in spodaj,

saj so se vse pravilno orientirale na svojem telesu. Izraze spredaj, zadaj in pod so

pravilneje razumeli dečki. Pričakovali smo nizek odstotni delež pri pravilni uporabi

predlogov levo in desno, vendar so nas deklice presenetile negativno, saj sta se le dve

na svojem telesu orientirali pravilno.

Iz grafa na Sliki 41 lahko razberemo, da so bili na začetku šolskega leta pri

orientaciji na sebi bolj uspešni dečki.

Graf, ki ga prikazuje Slika 42, je nastal na podlagi beleženja rezultatov druge

dejavnosti tretjega koraka na koncu šolskega leta.


35

Slika 42: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na koncu šolskega leta

Iz grafa je razvidno, da se je pravilnost pri uporabi in razumevanju izrazov za

orientacijo na sebi precej povečala. Dečki so se pri izrazih zgoraj in spodaj skoraj

približali deklicam. Pravilno je uporabljalo izraza spredaj in zadaj enako število dečkov

kot na začetku šolskega leta, medtem ko je pri deklicah delež pravilnosti narasel za

20 %. Deklice so izraze spredaj, zadaj, pod, nad, na in v pravilno uporabile v 90%, kar

pomeni, da se samo ena deklica na telesu ni pravilno orientirala. Več kot polovica

predstavnikov obeh spolov je skozi celotno šolsko leto usvojila pojma levo in desno pri

orientaciji na lastnem telesu. Kot je razvidno iz grafa, so bile deklice bolj uspešne pri

uporabi izrazov za opis položaja na sebi, saj so dosegle pri osmih od desetih izrazov

višji delež njihove pravilne uporabe.

Hipoteza 1: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi.

Na začetku šolskega leta so bili dečki pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi

uspešnejši, saj so pri sedmih od desetih izrazov dosegli višji odstotni delež pravilne

uporabe izrazov, vendar bomo upoštevali rezultate s konca šolskega leta, ker smo

raziskovali, kako se orientirajo pet- in šestletni otroci. Hipoteza 1 je zato ovržena, saj so

deklice bile bolj uspešne in so dosegle pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi višji

odstotek pravilnosti uporabe izrazov pri osmih izrazih od desetih.

Graf na Sliki 43 je nastal na podlagi beleženja rezultatov druge dejavnosti prvega

koraka na začetku šolskega leta.


36

Slika 43: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na začetku šolskega

leta

Iz grafa na Sliki 43 je razvidno, da so pri uporabi izrazov pred in za bili dečki ter

deklice enako uspešni, medtem ko so bile deklice pri razumevanju izrazov na, nad,

pod, zgoraj in spodaj uspešnejše od dečkov. Izraze za orientacijo v prostoru na, nad in

pod so vse deklice pravilno uporabile. Izraza zgoraj in spodaj, ki so ju deklice na

začetku leta pravilno uporabljale pri orientaciji na sebi, sta nepričakovano dosegla zelo

nizek odstotek pravilnosti uporabe pri orientaciji v prostoru. Odstotno delež pravilnosti

uporabe izrazov levo in desno je bil pri dečkih višji kot pri deklicah.

Iz grafa na Sliki 43 je razvidno, da je začetno stanje uporabe izrazov za orientacijo

v prostoru pri deklicah boljše kot pri dečkih.

Graf na Sliki 44 je nastal na podlagi beleženja rezultatov prve, tretje in četrte

dejavnosti tretjega koraka.

Slika 44: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na koncu šolskega leta

Iz grafa na Sliki 44 je razvidno, da so bile deklice pri petih izrazih uspešnejše od

dečkov. Vse deklice so se pri izrazih na, nad in pod pravilno orientirale v prostoru,

medtem ko so pri izrazih zgoraj, spodaj, levo in desno svoje razumevanje bolj pravilno

pokazali dečki. Deklice so dosegle višji odstotek pri pravilni uporabi izrazov za

orientacijo v prostoru pri petih izrazih, dečki pa pri štirih.


37

Hipoteza 2: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v

prostoru.

Pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v prostoru so bile deklice bolj

uspešne, saj so pri petih izrazih od devetih dosegle višji odstotni delež pravilne

uporabe, zato hipotezo 2 ovržemo.


38

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Predšolski otrok si ne oblikuje matematičnih struktur in pojmov v celoti, vendar

poznejši razvoj na tem področju temelji na osnovah, pridobljenih v predšolskem

obdobju. Spremljanje otrokovega razvoja je zato ključnega pomena, saj lahko na

osnovi tega načrtujemo delo v prihodnje in ga prilagodimo posamezniku. Vsebine

morajo biti izbrane skladno z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim razvojem,

kajti le tako bo otrok lahko aktivno in uspešno sodeloval. Za področje matematike je

značilno, da otrok razvija in izkazuje svoje znanje, spretnosti in mišljenje v vseh

okoliščinah svojega življenja. V vrtcu to znanje pridobiva ves preživeti čas v njem.

Prostorske predstave so eno prvih matematičnih področij, s katerimi se otrok srečuje

že od rojstva dalje. Pojme usvaja neposredno in prek lastnih izkušenj v interakciji z

odraslimi, ki ga obkrožajo. Za otrokov razvoj imata velik pomen otrokovo okolje in

material, s katerim se rokuje in igra, zato je pomembno, da otroku nudimo čim bolj

razgibano okolje in raznovrstne materiale, ki mu nudijo bogate izkušnje. Načrtovane

dejavnosti so zelo pomembne za otrokov razvoj in učenje, vendar niso edine,s katerimi

otrok usvaja in pridobiva znanja ter izkušnje. Zavedati se moramo tudi, da je v

predšolskem obdobju otrokova najljubša dejavnost igra, ob kateri se tudi največ nauči.

Pri vseh dejavnostih ima pomembno vlogo vzgojitelj, ki mora biti ustvarjalen in

iznajdljiv, otrokom mora nuditi in postavljati čim več izzivov in jih usmeriti k aktivni

udeležbi pri usvajanju novih znanj.

Povod za izbiro te diplomske tematike je bila površna uporaba izrazov za opis

položaja predmeta na telesu in v prostoru otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Na osnovi

tega dejstva smo se odločili za področje matematike,saj smo predvidevali, da je

nešteto možnosti za dejavnosti,s katerimi lahko pridemo do pozitivnih rezultatov –

uporabnega znanja. Pri preučevanju literature smo pridobili znanja in jih uporabili v

empiričnem delu pri načrtovanju dejavnosti.

Dejavnosti smo načrtovali glede na razvojno značilnosti otrok in interes ter teme, ki

smo jih med letom obravnavali. Včasih so bile načrtovane, spet drugič smo iskali

situacije, povezane z vsakodnevnimi dejavnostmi in rutino. Vsakodnevno smo

uporabljali izraze, da so jih otroci slišali v pravilnem kontekstu. Ponudili smo jim izzive,

kjer so pokazali, da izraze razumejo. Največ časa smo namenili samostojni uporabi

izrazov. Izrazi za opis položaja predmeta so bili velikokrat zamenjani s preprostejšimi,

kot npr. tam, tukaj, na tej strani, na oni strani ipd., veliko truda je bilo vloženega, da so

otroci zamenjali preproste izraze z izrazi, ki smo jih želeli naučiti.


39

Ne samo otroci, tudi mi smo v procesu nastajanja diplomske naloge uživali in

hkrati pridobili znanja in izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu.


40

5 LITERATURA IN VIRI

Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Kranjc, S. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.

Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Cotič, M. in Felda, D. (2007). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 5. 5. 2016,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skla

di/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih

čudes. Ljubljana: DZS.

Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov,

osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški

inštitut.

Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika. Ljubljana: DZS.

Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I.,

Denac, O., Zupančič, T., Krnel, D. in Japelj Pavešić, B. (2001). Otrok v vrtcu.

Maribor: Obzorja.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Grafenauer založba.

Papalia, D., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.

Pišek, A. (2012). Orientacijske igre v vrtcu. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Srpčič, A. (2009). Matematična kompetenca skozi oči vzgojitelja predšolskih otrok. V F.

Fras Berro (ur.), Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu (str. 91). Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.

diplomska naloga mojca domajnko - upr€¦ · 3.4.1 prvi korak ... kako se orientirajo otroci...

Documents