diplomska naloga olga kukovec - u pr · 3.5.7 odgovori na raziskovalna vprašanja po končanih...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

OLGA KUKOVEC

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

SPOZNAVANJE PRIDOBIVANJA ENERGIJE V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Olga Kukovec

Koper 2013

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Olga Kukovec, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Spoznavanje pridobivanja energije v predšolskem

obdobju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- da so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne

ZAHVALA

Dokončala sem, kar sem želela doseči. Vložiti sem morala veliko truda in moči, da mi

je uspelo. Da mi je uspelo, je bilo potrebnih veliko potrpežljivih in razumevajočih ljudi

okrog mene, katerim bi se rada zahvalila.

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Darju Zuljanu za strokovno svetovanje in spodbudne

besede pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se svojim sodelavkam, ki so me v času študija zelo podpirale, mi podale

strokovne nasvete. Iskrena hvala tudi vsem otrokom, ki so sodelovali pri dejavnostih za

mojo diplomsko nalogo.

Posebna zahvala je namenjena vsem domačim in prijateljem, ki so mi stali ob strani,

me spodbujali in bodrili pri pisanju.

Hvala Luku in Niku za razumevanje ob mnogih odrekanjih v času študija. Hvala, ker

verjameta vame!

POVZETEK

Ljudje v vsakdanjem življenju potrebujemo veliko stvari. Mnogo stvari je takih, ki,

delujejo s pomočjo elektrike in brez katerih si ne moremo predstavljati našega načina

življenja.

Ljudje 21. stoletja moramo biti pripravljeni, da se ponovno učimo od narave, da živimo

z naravo in da skrbno uporabljamo obnovljive vire. Obnovljivi viri vključujejo vse vire

energije iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vetrni tok, fotosinteza,

s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi.

V današnjem času je zelo velik poudarek na varovanju našega planeta in okolja. Da

bi bili tudi otroci v predšolskem obdobju čim bolj seznanjeni z ohranjanjem našega

planeta, otrokom v vrtcu namenimo čim več takšnih dejavnosti, ob katerih spoznajo

načine, s katerimi ohranjamo naš planet čistejši in varnejši.

V diplomski nalogi sem želela otrokom prikazati tehniko kot prijetno, zanimivo in novo

izkušnjo ter drugačno pot do uporabnega izdelka. Da bi otrokom čim bolj približala

tehniko, sem vse dejavnosti izpeljala skupaj z njimi. Pri tem sem spoznala otrokovo

natančnost, njegove spretnosti, radovednost, vztrajnost in ustvarjalnost. Vse dejavnosti, ki

sem jih izpeljala, so bile naravnane tako, da so otroci preko njih dobili čim več znanja o

električni energiji in na kašne načine jo lahko pridobimo.

Ugotovila sem, da sem z mojo raziskavo otrokom podala veliko novega znanja in jim

pokazala preproste dejavnosti in igre, s katerimi lahko sami spoznavajo moč vetra, moč

vode ter moč sonca. Z raziskavo sem tudi sama pridobila veliko novega znanja in

izkušenj, ki mi bodo pri mojem delu še v veliko pomoč.

Dejavnosti, ki sem jih izvajala v vrtcu za namene raziskave, so bile za otroke prijetne.

Spodbujale so radovednost otrok in vzbujale željo, da se z izdelki igrajo in jih preizkušajo

na vse možne načine.

Ključne besede: energija, obnovljivi viri energije, ustvarjalnost, tehnika in otrok, otroška

igra, kurikulum.

SUMMARY

Learning About Energy Production in The Prescool Period

People in everyday life need a lot of things. Many of those things are using electricity,

and without those devices we can not imagine our way of life anymore.

People of 21. century must be prepared to re-learn from nature, how to live with

nature again and how to use renewable resources. Renewable energy sources include

everything from permanent natural processes such as solar radiation, wind, wind flow,

photosynthesis by which plants build biomass, tides and geothermal flows.

Nowdays we give a very strong emphasis on the protection of our planet and the

environment. To get preschool children more familiar with the preservation of our planet,

children in kindergarten are offered many activities to learn about ways to keep our planet

cleaner and safer.

In my project I wanted to show the children that Technology could be a pleasant,

interesting and a new experience. Technology can also provide different paths to a useful

product. To get children familiar with Technology, we carried out activities together in

order to meet the children's accuracy, their skills , curiosity, perseverance and creativity.

All the activities that I drew, were oriented so, that the children get as much knowledge

about electricity and the ways we can produce it.

I found out that with my research I gave the children a lot of new knowledge, showed

them simple activities and games that you can learn by about the wind and water power,

as well about the power of the sun. I myself gained a lot of new knowledge and

experience that I can use further more at my work. Activities that I have implemented in

kindergarten for the purposes of research, have been pleasant for children, were

stimulating their natural curiosity and encouraged a great desire to play with the products

and using them in all possible ways.

Keywords: energy, renewable energy, creativity, Technology and children, children

playing, curriculum.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ............................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ..................................................................................................................2

2.1 Energija ....................................................................................................................2

2.2 Vpliv pridobivanja električne energije na okolje .........................................................5

2.3 Obnovljivi viri energije ...............................................................................................6

2.3.1 Energija vetra ......................................................................................................6

2.3.2 Energija vode ......................................................................................................7

2.3.3 Sončne elektrarne in celice ..................................................................................8

2.3.4 Geotermalna energija ..........................................................................................9

2.3.5 Biomasa ............................................................................................................10

2.4 Tehnika in otrok................................................................................................................ 10

2.4.3 Vsebinski sklopi .................................................................................................11

2.5 Ustvarjalnost ............................................................................................................12

2.5.1 Spodbujanje ustvarjalnosti .................................................................................13

2.5.2 Ustvarjalne vrednote ..........................................................................................14

2.5.3 Ustvarjalni proces ..............................................................................................14

2.5.4 Ustvarjalni delovni proces v vrtcih ......................................................................15

2.5.5 Dejavnosti, ki dajejo otrokom možnost za ustvarjalnost ......................................15

2.5.6 Varnost pri delu ...................................................................................................16

2.5.7 Aktivnosti pri zagotavljanju varnostnega dela: .....................................................16

2.6 Otroška igra in Kurikulum za vrtce ...........................................................................17

2.6.1 Igra .....................................................................................................................17

2.6.2 Kurikulum za vrtce ...............................................................................................18

3 Empirični del .................................................................................................................20

3.1 Namen in cilji ...........................................................................................................20

3.2 Raziskovalna vprašanja ...........................................................................................20

3.3 Hipoteze ..................................................................................................................20

3.4 Metodologija ............................................................................................................21

3.4.1 Raziskovalni vzorec ............................................................................................21

3.4.2 Raziskovalna metoda .........................................................................................21

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov .................................................................................21

3.4.4 Postopki obdelave podatkov ...............................................................................21

3.5 Izvedba dejavnosti v vrtcu .......................................................................................22

3.5.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja ...................................................................22

3.5.2 Motivacija otrok ..................................................................................................25

3.5.3 Naredimo si vetrnico ...........................................................................................26

3.5.4 Ujemi veter .........................................................................................................29

3.5.5 Izdelovanje vodnih mlinčkov ...............................................................................33

3.5.6 Sončna pečica ....................................................................................................38

3.5.7 Odgovori na raziskovalna vprašanja po končanih dejavnostih ............................42

3.6 Evalvacija − ugotovitev ............................................................................................44

4 Zaključek.......................................................................................................................46

VIiri in literatura ................................................................................................................48

Priloge: ............................................................................................................................50

Priloga 1: Načrt za izdelavo vetrnice ................................................................................50

KAZALO SLIK

Slika 1: Viri energije (viri energije) ......................................................................................6

Slika 2: Priprava materiala ...............................................................................................26

Slika 3: Izrezovanje ..........................................................................................................27

Slika 4: Preizkušanje ........................................................................................................27

Slika 5: Igranje na igrišču .................................................................................................28

Slika 6: Preizkušanje vetrnic na hribu ...............................................................................28

Slika 7: Nabiranje kamenčkov ..........................................................................................30

Slika 8: Polnjenje steklenic s kamenčki ............................................................................30

Slika 9: Lepljenje listkov v obliki pravokotnika ..................................................................31

Slika 10: Preizkušanje mlinčkov .......................................................................................31

Slika 11: Postavljanje mlinov na igrala .............................................................................32

Slika 12: Postavitev mlina na stolp ...................................................................................32

Slika 13: Razstava mlinčkov ............................................................................................33

Slika 14: Oblikovanje stiropora .........................................................................................34

Slika 15: Vstavljanje palčk (loputic) na kolo ......................................................................35

Slika 16: Postavitev mlinčkov na palčke ...........................................................................35

Slika 17: Zajemanje vode v zalivalke................................................................................36

Slika 18: Igranje z mlinčki .................................................................................................36

Slika 19: Postavitev mlinčkov na vodno pot......................................................................37

Slika 20: Vrtenje mlinčkov s pomočjo vodnega curka .......................................................37

Slika 21: Vrtenje mlinčkov v obliki dežja ...........................................................................37

Slika 22: Izrezovanje kartonskih škatel .............................................................................39

Slika 23: Lepljenje dna z alufolijo .....................................................................................39

Slika 24: Prinašanje vode v lončkih ..................................................................................40

Slika 25: Postavitev pečice v senco .................................................................................40

Slika 26: Položitev vode v pečico .....................................................................................41

Slika 27: Pokrivanje pečice ..............................................................................................41

Slika 28: Preverjanje toplote vode ....................................................................................42

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz otrok po starosti .........................................................................................22

Graf 2: Zakaj potrebujemo električno energijo? ................................................................23

Graf 3: Kaj bi bilo, če bi zmanjkalo električne energije?....................................................23

Graf 4: Na kakšen način lahko ti varčuješ z električno energijo? ......................................24

Graf 5: Iz katerih virov lahko vse pridobimo električno energijo? ......................................25

Kukovec, Olga (2013): Spodbujanje pridobivanja energije v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Energija nam omogoča, da se določene stvari dogajajo – povzroča nam spremembe.

Nekatere oblike energije lahko vidimo in občutimo. Druge oblike energije so skladiščene

oz. shranjene. Tiste, ki jih lahko vidimo ali občutimo, vključujejo svetlobo in toploto (npr.

vidimo lahko sonce in občutimo njegovo toploto). Kadar v kaminu gorijo drva, lahko vidimo

plamen in občutimo njegovo toploto. Preden damo drva v kamin, govorimo o energiji, ki je

shranjena oz. skladiščena v samih drveh. Prav tako govorimo o energiji tudi pri hrani, še

preden jo pojemo. Hrana nam po zaužitju daje energijo, ki jo človeško telo potrebuje, da

lahko funkcionira in opravlja različna dela. Energija je shranjena tudi v naravnih plinih, v

premogu, v nafti in v fosilnih gorivih, ki so nastali pred nekaj milijoni leti z izumiranjem

rastlin in živali. Tudi ta energija čaka, da jo uporabimo. Energija razsvetljuje naša mesta.

Poganja naše avtomobile, vlake, letala in rakete. Energija ogreva naš dom, z njo kuhamo,

predvajamo glasbo in filme (Energap.si).

Tako rekoč je energija povsod okrog nas. A se sploh zavedamo, kako pomembna je

energija v našem življenju? Ali otroci vedo, kaj pomeni pojem energija?

Zato je namen diplomske naloge ugotoviti, kakšno predstavo imajo otroci o energiji in kako

lahko pripomorejo k varovanju planeta ter jih seznaniti z obnovljivimi viri energije, ki

zajemajo energijo vetra, energijo vode in energijo sonca.

Za vzgojitelje je pomembno, da vnašamo v otrokov vsakdan polno različnih

dejavnosti, s katerimi popestrimo življenje otrok v vrtcu. Otroci so radovedni in radi

spoznavajo nove stvari, zato jim moramo ponuditi čim več različnih stvari in materialov, da

tako dobijo čim več izkušenj, ki jim bodo pomagale pri širitvi njihovega znanja.

V vrtcu sem z njimi izvedla dejavnosti, preko katerih so spoznali energijo vetra,

energijo sonca in energijo vode. Izbrala sem takšne dejavnosti, ki so bile primerne za

njihovo starost in njihove razvojne značilnosti. Dejavnosti so se z veseljem lotili, jih

preizkušali in se z izdelanimi igračami igrali. Izdelke so lahko odnesli domov, kjer so jih

pokazali še staršem in prijateljem.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Energija

Pojem energije je abstrakten in ga je težko razložiti otrokom. Energija je sposobnost

za opravljanje dela (npr. premikanje predmetov ali segrevanja snovi). V vsakdanjem

življenju energijo potrebujemo ves čas: za prevoz, za zagotavljanje toplote in svetlobe itd.

Otroci morajo razumeti, da pomeni energija dobrino, ki ni samoumevno dostopna, saj je

poraba energije tesno povezana z našim načinom življenja (Jimenez, 2011).

Človek se je že od samega začetka soočal z energijami, ki mu jih je ponujala narava:

poleti ga je grela sončna energija, pozimi, ko je bilo toplote od sonca manj, pa je moral

kuriti, da mu je bilo toplo. Velikokrat se je moral spoprijeti z energijo vode. Ko je izumil

kolo, mu je le-ta poganjala preproste naprave. Spoznal je energijo vetra in kmalu odkril, da

mu lahko tudi ta koristi. Ko so naključni izumitelji in tisti, ki so se z izumiteljstvom poklicno

ukvarjali (Luigi Galvani, Alessandro Volta, Andre Ampare, Nikola Tesla, Thomas Alva

Edison), odkrili zakonitosti elektrotehnike, ki so jo tedaj opazovali kot nekaj nadnaravnega,

so začeli nekatere energije, nakopičene v naravi, pretvarjati v električno energijo. Rodila

se je nova veda − elektrotehnika (Fošnarič, 2003).

Energija in energetika sta bistvena dejavnika človekovega okolja, od katerih je

odvisen življenjski in kulturni standard ter gospodarski razvoj. Vsi se zavedamo, da brez

energije, tako kot brez vode, zraka ali hrane, ni življenja in ne gospodarstva. Težava je v

tem, da jo nesmotrno izkoriščamo (Novak, 2000).

Z razvojem elektrotehnike se je začelo spreminjati človekovo življenjsko in delovno

okolje.

Električna energija je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v

tokokrogu. Je med najbolj uporabnimi oblikami energije. V vsakdanji praksi vzpostavimo

tokokrog za prejemanje električne energije. Napravo, ki porablja električno energijo,

priključimo v vtičnico električne napeljave. Električno omrežje, s katerim je povezana

vtičnica, mora imeti dovolj virov električne energije, da pokrije vse trenutne zahteve po

električni energiji. Viri električne energije so stroji, ki različne oblike primarne energije

(energija vodnega padca, goriv, jedrska energija) pretvorijo v energijo električnega toka.


3

Z električno energijo napajamo električne aparate, ki so vse bolj razširjeni pripomočki

za življenje, delo in zabavo. Je tudi nepogrešljiva za razsvetljavo. Z električnimi stroji

električno energijo pretvarjamo v mehansko delo skoraj brez izgub.

Slaba stran električne energije je, da je neposredno ne moremo skladiščiti. Gre za

prehodno obliko energije (delo). Skladiščimo jo v obliki kemične energije v akumulatorjih,

manj pogosto kot mehansko kinetično energijo (vztrajniki) in na druge načine. Problemi

gospodarnosti naprav za skladiščenje električne energije so nizek izkoristek in visoka cena

ter teža. Kljub temu so akumulatorji pogost sestavni del električnih aparatov, zlasti

prenosnih, in vozil (Wikipedija).

Električna energija poganja na tisoče strojev v tovarnah. Ponoči nam osvetljuje ceste

in stanovanja, segreje nam hrano in ohladi nekatera živila ter poganja prevozna sredstva.

Nepogrešljiva je tudi v medicini, fiziki, biologiji, kemiji, tehniki in drugih vejah znanosti. Brez

nje ne bi stopili na Luno, pošiljali v vesolje različnih satelitov in uporabljali prenosnikov,

mobilnih telefonov, računalnikov in računalniško vodenih strojev (Fošnarič, 2003).

Električno energijo za široko uporabo v tovarnah, gospodinjstvih, prometu in drugod

pridobivamo v elektrarnah. V elektrarnah poganjajo električni tok generatorji, ki se med

delovanjem vrtijo.

Hidroelektrarne za svoje delovanje izkoriščajo energijo vode, ki predstavlja brezplačni

vir energije. S svojim delovanjem ne onesnažujejo okolice.

Termoelektrarne morajo za proizvodnjo potrebne pare segrevati velike količine vode. Vodo

lahko segrevajo s plinom, premogom (trdo gorivo) ali mozutom (tekoče gorivo).

Po Maxu Planncku je energija sposobnost sistema, da izvaja zunanje aktivnosti.

Nastopa v različnih oblikah: kot mehanska, toplotna (notranja), kemično vezana (fosilna

goriva, jedrska energija, biomasa), fizikalno vezana (potencialna energija vode), energija

elektromagnetnega sevanja (sončna energija) in električna energija. O energiji obstajajo

pomembne ugotovitve, in sicer (Novak, 2000, str. 8):

Ø zakon o ohranitvi energije pravi, da energija ne more nastati iz nič in se ne more

uničiti. Lahko se le spreminja in ene oblike v drugo in tudi prenaša na razne

lokacije, vendar kljub spremembam obstaja količina energije stalna;

Ø za življenje, opravljanje katerega koli dela in gibanje je potrebna določena vrsta in

količina energije, ki si jo moramo zagotoviti, če hočemo obstajati in delovati;

Ø ločimo neobnovljive vire energije, ki so v zemeljski skorji (premog, nafta in naravni

plin) in vse pomembnejše obnovljive vire, kot je sončna energija v različnih


4

pojavnih oblikah (neposredno sevanje, energija vode, vetra, biomase), planetarno

energijo (bibavica) in pogojno obnovljive vire (Geotermalna energija).

Večina elektrike, ki jo danes trošimo, proizvajajo turbine. V elektrarni so primarni vir

energije (npr. premog, zemeljski plin ali uran), ki se pretvori v toploto. Toplota upari vodo,

para pa poganja lopatice turbine. Turbina poganja generator, v katerem se proizvaja

elektrika, to pa potem vodijo v domove in poslovne objekte za vsakdanjo rabo. Pri

hidroelektrarnah turbine obrača padajoči tok vode. Vetrnica je turbina, ki veter poganja v

vrtenje. Lopatice vetrnice so dejansko lopatice turbine (Gore, 2011, str. 59).

Prva elektrarna v Sloveniji je bila zgrajena leta 1883. Poganjal jo je parni stroj,

električno energijo pa je proizvajal dinamo. Elektrarna je danes razstavljena v Tehniškem

muzeju v Bistri. Izmenični električni tok je izum Nikole Tesle, ameriškega znanstvenika in

izumitelja, rojenega na Hrvaškem. Izmenični električni tok je električni tok, pri katerem

električni naboj ne teče venomer v isti smeri (tako kot pri istosmernem toku), ampak niha.

Nikola Tesla je leta 1896 postavil tudi hidroelektrarno na reki Niagari in daljnovod do

Buffala v državi New York ter s tem postavil temelje sodobnega elektromagnetnega

sistema. Decembra 1951 so v ZDA zasvetile prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna

energija, proizvedena s pomočjo jedrskega reaktorja. To je bil poskusni oplodni reaktor,

namenjen predvsem proizvodnji plutonija. Leta 1954 so v mestu Obninsk v Sovjetski zvezi

pognali prvo jedrsko elektrarno na svetu. Po skoraj 50 letih obratovanja so jo leta 2002

zaradi finančnih in varnostnih razlogov zaprli. Leta 1977 je v Pirenejih začela delovati prva

elektrarna na sončno energijo (ModriJan).

Veliko predmetov je takih, ki jih tudi poganja elektrika, čeprav niso priklopljeni na

omrežje. Med te predmete spadajo žepne svetilke, avtomobilčki na daljinsko vodenje,

glasbene igrače, mobiteli itd. Vsi ti predmeti delujejo na baterije, izdelane iz kovin in

kemijskih spojin, ki so zelo strupene za okolje. V teh baterijah je shranjena elektrika, ki

omogoča, da ti predmeti delujejo (Jimenez, 2011).

Poraba energije iz leta v leto narašča,zato je zalog energije vedno manj. Če z energijo

ne bomo varčevali, obstaja verjetnost, da v prihodnje ne bomo mogli več zagotoviti

zadostne količine električne energije za vse uporabnike.

Zato moramo z električno energijo varčevati povsod − doma, v šoli, vrtcih, službi itd. Z

varčevanjem lahko veliko prihranimo, hkrati pa skrbimo tudi za okolje.


5

Nekaj nasvetov, kako lahko varčujemo z električno energijo (ModriJan):

Ø Žarnice niso namenjene same sebi. Ugasni luč, ko zapustiš prostor.

Ø Poskrbi za dobro zatesnjena vrata in okna.

Ø Varčuj s toplo vodo.

Ø Na štedilniku kuhamo v pokritih posodah. Tako je čas kuhanja krajši, poraba

elektrike pa trikrat manjša.

Ø Preden odpreš hladilnik ali zamrzovalnik, premisli, kaj boš iz njega vzel. Ne puščaj

odprtih vrat po nepotrebnem in naj ne bodo izpostavljena soncu.

Ø Zapiraj pipe v kopalnici in kuhinji, voda naj ne teče po nepotrebnem.

Ø S kopeljo porabiš več tople vode kot s prhanjem.

Ø Če nihče ne gleda televizije ali ne posluša radia, ga ugasni.

2.2 Vpliv pridobivanja električne energije na okolje

Pridobivanje električne energije v elektrarnah je največkrat povezano z velikimi posegi

v naravo. Izgradnja jezov, pretočnih kanalov in akumulacijskih jezer pomeni velike in trajne

spremembe človekovega okolja. Vplivi so vidni v spremenjeni pokrajini in spremenjeni

gladini vode, kažejo pa se tudi na značilnostih vodotoka ter življenjskega prostora v reki in

ob njej (Fošnarič, 2003).

Osnovni vir energije na Zemlji je sonce. Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje

različnih dolžin. Sonce krmili podnebne spremembe, te pa vplivajo na rabo energije. Z

letnimi časi se spreminja potrebna energija za ogrevanje in hlajenje. Sončno sevanje se

spreminja po času in jakosti, zaradi tega pa na zemeljski površini ni mogoče pridobivati

poljubno velike ali konstantne količine energije (Novak, 2000, str. 5).

Nekateri našteti načini pridobivanja električne energije obremenjujejo okolje s

strupenimi snovmi. Poleg tega uporabljajo kot kurivo premog, nafto ali plin. Zaloge teh

kuriv so omejene in lahko poidejo v desetletjih. Zato znanstveniki že dalj časa poskušajo

pridobivati električno energijo na manj obremenjujoče načine za okolje. Pravimo jim tudi

alternativni viri električne energije (Fošnarič, 2003).


6

2.3 Obnovljivi viri energije

Na našem planetu so še mnogi drugi viri energije, ki jih lahko izrabljamo in so tako

rekoč neizčrpni. Ti so v zadnjem času zelo pomembni, ker so po eni strani čistejši od

fosilnih goriv, po drugi strani pa ne pomenijo take potencialne nevarnosti kot jedrska

energija. To so energija vetra, valov (vode), sonca in vroče zemljine notranjosti

(geotermalna energija). V to skupino energije prištevamo tudi energijo biomase (npr. lesni

odpadki) (Jimenez, 2011).

2.3.1 Energija vetra

Veter je posebna oblika sončne energije. Nastane zaradi temperaturnih razlik zraka, ki

se segreva nad kopnim drugače kot nad morjem. Nastalo gibanje zračnih mas lahko

izkoristimo za pogon vetrnic, ki kinetično energijo zraka spreminja v mehansko delo in prek

generatorja v elektriko (Novak, 2000, str. 6).

Pogoj za postavitev elektrarne na veter je dovolj močan in stalen tok vetra. Ko sta

izpolnjena ta dva pogoja, postavijo polja vetrnih turbin. Veter predstavlja enega najčistejših

Slika 1: Viri energije (viri energije)


7

in stalnih virov energije, ki nam jih narava ponuja zastonj (ni ga treba kupiti kot npr.

premog, nafto ali plin) (Foštnarič, 2003, str. 57).

Poznamo več tipov vetrnic, vendar imajo največji izkoristek vetrnice z vodoravno osjo

vrtenja. Da bi bile čim bolj izpostavljene zračnemu toku, jih postavljamo na visoke stebre.

Kadar je hitrost vetra majhna, uporabljamo počasi tekoče vetrnice. Te imajo osem ali več

lopatic. Primerne so za pogon vodnih črpalk ali pri sistemih, ki imajo dinamo in električni

akumulator. Hitro tekoče vetrnice pričnejo delovati pri hitrosti vetra med 4 in 5 m/s in pri

hitrosti vetra okoli 10 m/s dosežejo nazivno moč (Novak, 2000).

Izkoriščanje energije vetra je povezano z nekaterimi motečimi pojavi v okolju. S tem

mislimo vizualni izgled, šumnost in vpliv na ptice. Da bi bile vetrnice čim bolj vidne,

uporabljajo ustrezno barvo, ki se prilagaja pokrajini. Vetrnice imajo velik pozitivni vpliv na

okolje, saj proizvajajo elektriko brez dodatnih emisij v okolje, ki pa v veliki meri odtehta

slabe vplive. Da bi bili ti vplivi na okolje čim manjši, so pričeli graditi vetrne elektrarne na

morju nekaj km od obale (prav tam).

2.3.2 Energija vode

Kroženje vode v naravi, ki je posledica sončnega sevanja, imenujemo hidrološki krog.

Ocenjujejo, da se za delovanje hidrološkega kroga porabi okoli 23 % sončnega obsevanja

površja Zemlje. Zato uvrščamo vodne elektrarne, ki izkoriščajo potencialno energijo vode v

hidrološkem krogu, med naprave, ki izkoriščajo obnovljiv vir energije. Glede na pretok

vode ločimo različne tipe vodnih hidroelektrarn, in sicer (Novak, 2000, str. 51):

Ø pretočne, pri katerih voda teče skozi turbino brez zadrževanja, presežek vode pa

odteka neizkoriščen prek jezu. Gradimo jih na vodotokih s stalnim letnim pretokom.

Primerne so za osnovno preskrbo z električno energijo;

Ø akumulacijske hidroelektrarne, ki za jezom zadržujejo vodo za nekajdnevno

delovanje, kot je to značilno za vodne elektrarne na reki Dravi, ali celotno delovanje

elektrarn z dolinskimi pregradami v alpskih predelih;

Ø črpalno-akumulacijske hidroelektrarne, pri katerih se voda zbira v dveh zbiralnikih

na različnih nadmorskih višinah. Posebne vodne turbine delujejo kot turbine in

črpalke, vendar ne ob istem času. Ko je električne energije dovolj, postane

generator motor in z elektriko iz omrežja poganja turbino, ki črpa vodo v višje ležeči

zbiralnik. Ob konicah porabe električne energije pa voda iz tega visokega zbiralnika

teče skozi turbino in poganja generator električne energije.


8

2.3.3 Sončne elektrarne in celice

Sonce je neizčrpan vir obnovljive energije, ki nam lahko zagotovi pomemben del

energije za naše potrebe. Sončna svetloba nam vsak dan nadomešča žarnice in osvetljuje

prostore. Topli sončni žarki nas grejejo, prav tako pa grejejo tudi zemljo in pomagajo pri

zelenju trave, rasti rastlin in zorenju sadja in zelenjave. Sonce tudi naše telo oskrbuje z

vitamini in sproža delovanje hormonov sreče, zato smo v sončnih dneh vsi bolšje volje.

Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode in bazenov ter

proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne uporabnike (ModriJan).

V najširšem pomenu vsebuje energija sonca vse energije, ki izhajajo iz Sonca,

vključno z vetrom, biomaso, vodno energijo in energijo iz oceanov. Sonce je tipična

zvezda, kakršnih je v naši galaksiji več milijard. Človek uporablja sončno energijo, odkar

obstaja. Pred tisočletji so sonce na različnih koncih sveta častili kot božanstvo, imelo je

torej velik vpliv na religijo. Danes vemo, da sonce ni bog, ampak le naša najbližja zvezda.

Brez njega na našem planetu ne bi bilo življenja (Gore, 2011, str. 64).

Energijo sonca uporabljamo vsak dan. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično

neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben

del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000-krat večja od

energije, kot jo porabi človek. Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov

pridobivanja energije iz sončne svetlobe. Ima največjo gostoto moči med obnovljivimi viri

energije. Je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Sonce

pošlje na zemljo v treh urah toliko energije, kot jo človeštvo porabi v enem letu (Gore, 2011,

str. 64).

Elektriko iz sončne svetlobe je mogoče pridobivati na dva glavna načina: tako, da

proizvajamo toploto, ki poganja električni generator, ali pa s sončnimi celicami

spreminjamo svetlobo neposredno v elektriko. Prvi pristop uporablja tehnologijo

koncentrirane sončne energije. Pri tej sončna svetloba segreva tekočino, ta pa poganja

električne generatorje. Pri tej tehnologiji potrebujemo zrcala, ki svetlobo zberejo. To lahko

naredimo na več načinov. Pri nekaj tovrstnih elektrarnah uporabljajo parabolična zrcala, ki

sledijo poti sonca na nebu in zberejo svetlobo na cev ter segrevajo vodo ali drugo

tekočino. Pri drugih konstrukcijah z dolgimi vrstami skoraj ravnih zrcal, ki se lahko

obračajo, s cenejšimi sestavinami dosežejo bolj ali manj enak rezultat (Gore, 2011, str.

64).


9

Največja sončna elektrarna na svetu deluje v Kaliforniji (ZDA), ki oskrbuje z elektriko

okoli 300.000 prebivalcev Los Angelesa. Sončne celice lahko tudi vgrajujemo na strehe

objektov ali na samostojne konstrukcije (Novak, 2000, str. 55).

2.3.4 Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje.

Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s

hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe

geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire.

Pri prvih je temperatura vode nad 150 °C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri

drugih pa je temperatura vode pod 150 °C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike

geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so

naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, rogaško-celjsko območje,

Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije. V Murski Soboti

termalno vodo uporabljajo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in letno prihranijo do

2000 ton kurilnega olja (Obnovljivi viri energije, geotermalna energija).

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na naslednje (Obnovljivi viri energije,

geotermalna energija):

Ø geotermalno izkoriščanje (vrelci vroče vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda –

para);

Ø hlajenje vročih kamenin;

Ø geotlačno izkoriščanje (proizvodnja električne energije, ogrevanje, balneologija).

Koriščenje geotermalne energije kot nizkotemperaturnega vira je možno v treh

temperaturnih intervalih. Tako je za pridobivanje električne energije koriščenje

geotermalne energije možno v zgornjem temperaturnem intervalu, za ogrevanje

industrijskih in stanovanjskih hiš v srednjem temperaturnem intervalu ter za ogrevanje

rastlinjakov in ribogojnic v nizkotemperaturnem intervalu.

Povprečna vrednost toplote Zemljine notranjosti je ocenjena med 60 in 70 W/m2.

Povprečna toplota, ki se s prevajanjem pojavlja dnevno na površini, je 1,4 W/m2.

Geotermalna energija je potencialno najbogatejši vir energije na svetu, trenutno pa ga

tudi najslabše razumemo. Geotermalna energija prihaja iz globin same Zemlje (torej

drugače kakor sončna energija). Podobno kot sončna in vetrna energija bi lahko tudi


10

geotermalna energija, če bi jo pravilno izkoriščali, nadomestila vso energijo, ki jo dobimo

od premoga, nafte in plina skupaj (Gore, 2011, str. 95).

2.3.5 Biomasa

Z besedo biomasa označujemo snovi, ki so predvsem rastlinskega izvora. Sem

prištevamo les, ki je tudi najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče

energijske rastline in tudi bioplin ter biodizel gorivo. Energetika obravnava biomaso kot

organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije.

Ocenjujejo, da se na Zemlji s fotosintezo letno proizvede okoli 1011 ton organskih

snovi. Do leta 1700 je biomasa predstavljala glavni energetski vir. Toda tudi danes ostaja

biomasa glede na delež v strukturi svetovne oskrbe z energijo s 14 % deležem

najpomembnejši nefosilni vir energije. V deželah v razvoju je biomasa pravzaprav primarni

energetski vir, saj v nekaterih deželah pokrijejo z biomaso nad 80 % energije potreb. V

Evropi se delež močno spreminja glede na naravne danosti. V alpskih in nekaterih

skandinavskih deželah je delež biomase v primarni oskrbi z energijo skoraj 20 %, medtem

ko je evropsko povprečje 2−5 %. V Sloveniji uporablja biomaso za ogrevanje več kot

100.000 stavb (Gore, 2011).

2.4 Tehnika in otrok

Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe − svet, v

katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje in prepoznava posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Z mimiko in glasom

posnema stroje in vozila ter jih prepoznava po obliki, velikosti, značilnih zvokih in gibanju.

Tako pridobiva prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove

sposobnosti (Papotnik, 1993, str. 9).

V okviru smotrov, vsebin in nalog na področju tehnične vzgoje naj otrok (Papotnik,

1988, str. 10):

Ø pozna pomen tipičnih tehničnih predmetov, pojavov in procesov;

Ø primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodje in pribor, ki jih srečuje v svojem

okolju (npr. stanovanjska hiša, avto, traktor, hlev, kladivo, sesalec, vijak);

Ø odkriva osnovne tehnične funkcije (prevažanje, dviganje, poganjanje);

Ø pridobiva zanimanje za tehnične stvaritve, pojave in procese;

Ø spoznava nekatere strojne dele (kolesje, zavora, zobnik);


11

Ø spoznava različne materiale (npr. blago, les, plastika);

Ø se uri v različnih tehničnih opravilih (npr. žaganje, pribijanje, rezanje, lepljenje,

trganje, šivanje);

Ø ob igri s tehničnimi predmeti razvija svoje govorne sposobnosti in bogati tehnični

jezikovni zaklad (npr. zrušiti, protiutež);

Ø razvija in pridobiva pozitiven in primeren odnos do dela (npr. odgovornost in

vztrajnost) ter primeren odnos do drugih otrok in vzgojiteljev.

2.4.1 Temeljni poudarek

Praktično aktivnost pri delovno-tehnični vzgoji v vzgojno-varstvenem zavodu moramo

torej pojmovati kot kompleksno aktivnost, pri kateri so otroci in vzgojitelji postavljeni v

aktiven in ustvarjalen odnos do preoblikovanja začetnega stanja materiala (Papotnik,

1993, str. 10).

2.4.2 Temeljni smotri

Temeljni smotri so (Papotnik, 1993, str. 10−11):

Ø razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do tehničnega ustvarjalnega dela in

zbujati veselje za delo na delovno-tehničnem področju;

Ø razvijati delovne spretnosti in delovne navade ter sposobnosti za organizacijo dela;

Ø razvijati ljubezen do tehnike in oblikovati pravilen odnos do tehničnih stvaritev;

Ø seznanjati otroke z različnimi delovnimi tehnikami, postopki, orodji, napravami in

materiali ter jih na delovnem procesu usposabljati za njihovo uporabo;

Ø razvijati osnove za vrednotenje tehničnih stvaritev;

Ø razvijati in spodbujati razvoj konstruktorstva in inovatorstva;

Ø s pravilno urejenim delovnim mestom (»kotiček tehnične kulture«) vplivati na

skladen razvoj otrokove osebnosti.

2.4.3 Vsebinski sklopi

Vsebine, s katerimi lahko realiziramo naštete in še druge smotre, lahko razvrstimo v tri

vsebinske sklope, in sicer so to (Papotnik, 1988, str. 11):

Ø tehnika, ki človeku omogoča in olajšuje zadovoljevanje življenjskih potreb (hrana,

oblačila, postelja, stanovanjski objekt);


12

Ø tehnika, ki človeku omogoča in olajšuje delovna opravila in njegovo delovanje v

družbi (stroji, vozila, materiali, orodje);

Ø tehnika, ki človeku bogati prosti čas in zabavo (igrače, igralne naprave, darila).

Vsa ta spoznanja si otrok pridobiva preko spontane igre in v toku dejavnosti, ki jih

usmerja vzgojitelj. Otrok pri tem (Papotnik, 1993) opazuje;

Ø posnema;

Ø se pogovarja;

Ø konstruira, gradi in izdeluje;

Ø preiskuje, demontira in razstavlja;

Ø zbira.

V okviru vzgojne dejavnosti je treba politehnično vzgojo razumeti kot dejavnost in

načelo, ki prispeva k vsestranskemu oblikovanju otroka, povezovanju vseh vzgojnih

področij, uporabi metod in oblik, ki pogojujejo razvijanje tehniške ustvarjalnosti,

posredovanju doživetij ob izdelkih, modelih, maketah, sestavljankah, projektih, usmerjanju

v tehnično produktivno ustvarjalnost in opazovanju, posnemanju, zbiranju gradiv ter

sredstev za delo, gradnji, preizkušanju, eksperimentiranju, sestavljanju in razstavljanju

(prav tam).

Brez tehnike ne bi mogli in ne bi znali živeti. Zato moramo poznati njen vpliv na okolje,

da lahko naravno okolje kar najbolje ohranimo. Zato (Alberšek, 2000):

Ø varčujmo z gradivi pri izdelavi predmetov;

Ø opustimo nepotrebno porabo električne energije;

Ø premišljeno izbirajmo gradiva in obdelovalne postopke, da bo kar najmanj odpada;

Ø če je le mogoče, ponovno uporabimo kose gradiva, ki so nam ostali pri izdelavi

večjega predmeta;

Ø izbiramo taka gradiva, ki pri proizvodnji najmanj obremenjujejo okolje;

Ø uporabimo reciklirana gradiva.

2.5 Ustvarjalnost

Ustvarjalnost je ena izmed lastnosti, ki nas ločuje od drugih živih bitij na našem

planetu. Ta sila nas neustavljivo priganja k ustvarjanju novih vrednosti na vseh področjih

našega delovanja. Pri tem je zelo zanimivo, da gonilo ustvarjalnosti v večini primerov ni


13

materialna korist, temveč zadovoljstvo, ki ga občutimo, ko ustvarimo nekaj novega (Zorec,

2005).

Ustvarjalnost je miselni proces, rezultat pa so originalni in ustrezni dosežki. Vsi ljudje

smo bolj ali manj ustvarjalni. Bistvo ustvarjalnosti ni v rešitvah, ampak v postavljanju

vprašanj in odpiranju problemov (Glagovec in Žagar, 1992, str. 8).

Ustvarjalne ljudi lahko spoznamo vsaj na tri načine (prav tam):

Ø preko ustvarjalnih produktov;

Ø ustvarjalnega procesa;

Ø osebnostnih lastnosti.

Glavni in morda celo edini ključ, ki odpira vrata v ustvarjalno življenje, je navdušenje

nad stvarmi, ki jih počnemo. To je tista stvar, ki jo občutimo kot energijo in jo usmerimo v

neko dejavnost, torej imamo željo, da bi jo obvladali. Majhne otroke spremlja navdušenje

ob vsem, kar vidijo, čutijo, slišijo, duhajo in okusijo. Radost, radovednost ob odkrivanju

novega, pričakovanje, zanos in energija so torej njihovi stalni sopotniki, ki ohranjajo in

izboljšujejo ustvarjalno sposobnost (prav tam).

Otroci potrebujejo ustvarjalno okolje. Treba jih je spodbujati, jim pomagati in čim bolj

razviti njihove mentalne zmogljivosti. Tukaj nikakor ne smemo pozabiti na pohvale otrok.

Vključimo se v njihovo igro, saj je igra sredstvo, ki pomaga otrokom živeti v njihovem

svetu, in tudi neskončen vir veselja ter radosti. Spoštujmo dejstvo, da je vsak otrok nekaj

posebnega in oseba s svojimi sanjami ter cilji (Einon, 2002, str. 9).

2.5.1 Spodbujanje ustvarjalnosti

Vsak otrok počne nekatere stvari zato, ker so pomembne za njegov razvoj, druge pa

zato, da z njimi pritegne pozornost. Običajno ni težko ločiti med njimi in se osredotočiti na

otroku koristne dejavnosti.

Ne smemo pozabiti, da ima vsak otrok vgrajen načrt, ki določa, kaj se mora naučiti, in

da ga bo ta načrt usmerjal v pravo smer. Pomembno je, da pri otroku spodbujamo

radovednost, vendar ga moramo včasih usmeriti k zastavljanju vprašanj.

Otrok nas želi razveseliti in uživa v tem, da nam s svojim početjem izvabi nasmeh.

Obenem tudi mi želimo, da je srečen in da se zabava. Z malce premisleka lahko ustvarimo

priložnost za spodbujanje igre, ki bo zadovoljila obe potrebi (Einon, 2002, str. 9).


14

2.5.2 Ustvarjalne vrednote

To so tiste vrednote, ki jih uresničujemo z našim delom. Če ima človek na voljo

možnosti, lahko ustvarjalno doprinaša nekaj novega v resničnosti in jo bogati, vendar

moramo iskati maksimum v ustvarjalnosti. V vsako situacijo je treba vložiti napor za

največjo izpolnitev. Ni pomembno, kako velik je otrokov obseg delovanja, pomembno je,

ali izpolnjuje svoj krog nalog (Zalokar Divjak, 1996, str. 37−38).

Življenje nas z vedno novimi vprašanji nikoli ne pusti na miru. Samo z omamljanjem

postanemo neobčutljivi proti tistemu večnemu impulzu, ki se zabada v našo zavest z

vedno novimi zahtevami. Ne smemo se torej zadovoljiti z doseženim, niti v ustvarjanju niti

v življenju. Vsak dan oz. vsaka ura zahteva nova dela in omogoča nova doživetja (prav

tam).

2.5.3 Ustvarjalni proces

Poincare deli ustvarjalni proces v štiri faze. To so (Glagovec in Žagar, 1992, str. 9-12):

Ø priprava;

Ø inkubacija;

Ø iluminacija;

Ø verifikacija.

V pripravljalni fazi se ustvarjalec seznani s problemom, ki ga je treba rešiti. Problem

mu lahko posredujejo drugi ali pa ga odkrije sam. V tej fazi ustvarjalec že zbira potrebne

informacije za rešitev problema. Dajejo mu možnost reševanja, vendar še ne vodijo do

končne sinteze. Zelo pomembna je motivacija za rešitev problema.

Faza inkubacije je obdobje od postavitve prve hipoteze do najdenja končne rešitve. V

tem obdobju se oseba aktivno ukvarja s problemom. Inkubacija lahko traja samo nekaj

minut ali pa več dni, tednov, mesecev ali celo leto.

Iluminacijo (razsvetljenje oz. rešitev) ustvarjalec doživi kot nenadno, nepričakovano.

Za iluminacijo je poleg nenadnosti značilno tudi to, da se rešitev pojavi po daljšem ali

takojšnem odmoru, pogosto pa tudi v okoliščinah, ki so za reševanje problemov

nenavadne (pogosto v fazi sproščenosti). Rešitve se pojavijo hitro, vendar jih tudi hitro

pozabimo.

V fazi verifikacije (preverjanje) preverimo ustreznost rešitve po različnih kriterijih.

Prevladuje konvergentno mišljenje. Pomembno je, da je preverjanje ideje oz. kritično


15

vrednotenje rešitve ločeno od drugih faz, sicer zavira nastajanje novih idej (Glagovec in

Žagar, 1992, str. 12).

2.5.4 Ustvarjalni delovni proces v vrtcih

Ustvarjalni delovni proces poteka ob življenjskih situacijah, naravnih zakonitostih,

tehničnih, fizikalnih in tehnoloških osnovah, opazovanji, zamislih, načrtovanju,

eksperimentiranju, izdelovanju, analiziranju in preizkušanju (Papotnik, 1988, str. 27−28).

Pri načrtovanju dejavnosti mora vzgojitelj določiti, po katerih etapah bo potekala

ustvarjalna dejavnost, katere operacije se bodo izvajale in v kakšnem zaporedju si bodo

sledile.

Najpomembnejši del priprave je vzgojiteljeva priprava na izvedbo dejavnosti –

zaposlitev otrok, ki jo imenujemo didaktična teorija kroartikulacije vzgojne dejavnosti (prav

tam).

Za ustvarjalno delo v vrtcih je primerna posebna zvrst, ki jo imenujemo konstruiranje

uporabnega materiala. Poteka po fazah ustvarjalnega delovnega procesa. Ustvarjalni

delovni proces mora vsebovati problemske situacije, ki jih otrok odkriva in razrešuje.

Vzgojitelj mora vnaprej planirati ustvarjalno produktivnost (delovno-tehnična vzgoja) in

določiti možnost za ustvarjanje tehničnih predmetov (prav tam).

2.5.5 Dejavnosti, ki dajejo otrokom možnost za ustvarjalnost

Torrenc je raziskoval, kakšne ustvarjalne metode in postopke uporabljajo dobri učitelji.

Učence je vprašal in dobil je naslednje rezultate (Žagar Glogovec, 1992, str. 31):

Ø učitelji so s svojo ustvarjalnostjo ustvarjali občutek ugodja in izjemnosti;

Ø učencem so dajali naloge, ki so razvijale njihove ustvarjalne spretnosti;

Ø uživali so ob ustvarjalnih dosežkih učencev;

Ø omogočili so izkušnje, ki so širile in bogatile predstavo o bodoči karieri;

Ø ustvarjalne dosežke učencev so ustrezno nagrajevali.

Da otrok lahko postane ustvarjalen, je potrebno naslednje (Glogovec in Žagar, 1992,

str. 34):

Ø metode in postopki naj bodo bolj raznoliki;

Ø učence je treba spodbujati k odkrivanju novih rešitev problemov, ne pa od njih

zahtevati ustaljenih postopkov reševanja;


16

Ø vključitev ustvarjalnih iger;

Ø samostojno raziskovanje;

Ø povezovanje snovi z drugimi učnimi predmeti.

Mohrman je naredil listo za učitelje in predstavil naslednje ugotovitve (Glagovec in

Žagar,1992, str. 34):

Ø če je v skupini preveliki hrup, se ne smemo razburjati, če gre za delovni hrup;

Ø pomembno je, da ustvarjalni otrok komunicira;

Ø otrokove napake moramo sprejeti in jih tolerirati;

Ø vsak otrok je poseben in vsak se uči na svoj način;

Ø otroka ne smemo preveč kritizirati po nepotrebnem, kajti kritika ubija;

Ø uporabljati jo je treba pravilno in na pravi način.

2.5.6 Varnost pri delu

Varnost pri delu je kompleksna dejavnost, ki spremlja človekovo dejavnost. Odvisna je

od objektivnih (zunanji) in subjektivnih (notranji) dejavnikov. Dejavniki so med seboj tesno

povezani. Pri varnem delu so pomembne smernice, da je postopek dela čim varnejši.

Pomembno je npr. pravilno držanje žičnika. Če tega ne upoštevamo, lahko pri netočnem

udarcu kladivo zadene ob prste. Pri rezanju lepenke z modelarskim nožem moramo paziti

na pravilno lego prstov (Papotnik, 1993, str. 35).

2.5.7 Aktivnosti pri zagotavljanju varnostnega dela:

Pri varnem delu so povezani objektivni in subjektivni dejavniki. Da zagotovimo varno

delo, so pomembni naslednji dejavniki (Papotnik, 1999, str. 69−70):

Ø demonstracija: naloga vzgojitelja oz. učitelja je, da prikaže varen postopek dela,

ko demonstrira določeno nalogo. Pri demonstraciji tudi razlaga in pojasnjuje.

Demonstracija ne sme biti verbalna, ampak operativna dejavnost;

Ø razgovor: vedno, ko določeno stvar demonstriramo, se je treba z otroki pogovoriti,

saj s tem ocenimo stopnjo njihovega razumevanja;

Ø izvedba (imitacija): kar smo otrokom pokazali v predhodni fazi, izvajajo tako, kot

jim je bilo prikazano. Če pride do napak pri izvajanju pri vseh otrocih, je postopek

treba še enkrat izvesti in ga natančno prikazati;

Ø ponavljanje in utrjevanje (trening): otroci ponavljajo postopek, kot jim je bil

demonstriran, pri tem pa vseeno nekatere prijeme oblikujejo na svojstven način.


17

Vsak postopek, ki se ga lotimo, mora implicirati na varnosti. Vedno, ko začnemo neki

postopek, moramo zaščititi mize z lepenko ali lesonitnimi podlagami, da se ne poškodujejo

in uničijo. Poskrbeti moramo, da dobi vsak otrok svoje orodje in določen prostor, da ne

pride pri izvajanju do igranja z orodjem. Že nepravilno uporabljanje orodja je samo po sebi

nevarno. Vsi postopki, kot so vrtanje, brušenje in žaganje, se izvedejo tako, da se orodja

pritrdijo s svedrom na lesonitno podlago. Šele takrat se začne potek dejavnosti. Učitelj ima

nalogo, da orodja demonstrira glede na princip delovanja in ravnanja. Njegova naloga je

tudi, da ves čas spremlja izvajanje dela (Papotnik, 1999, str. 69−70).

Pomembno je upoštevati opozorila, kot so zagotavljanje varnosti pri delu (pomembno

je, da otrok upošteva navodila in pravila, da zaščiti mize in sebe), pravilen položaj pri delu

(odvisno od dela, ki ga imamo; uporabimo sedeči ali stoječi položaj) in pravilna uporaba

orodja ter varčna izraba gradiv. Do izdelave konkretnega izdelka preidemo šele takrat, ko

utrdimo delovno operacijo in ko se izurimo (Papotnik, 1999, str. 69−70).

2.6 Otroška igra in Kurikulum za vrtce

2.6.1 Igra

Ko govorimo o igri kot možnosti za otrokov razvoj in učenje, prej ali slej trčimo tudi ob

Kurikulum za vrtce. V psihologiji prepoznamo otroško igro kot dejavnost, v kateri se

naravno prepletajo različna področja otrokovega razvoja (Otrok v vrtcu, 2001, str. 50).

Različne psihološke teorije in iz njih izpeljani modeli predšolske vzgoje dajejo osnovo

za številne interpretacije otroške igre, vendar je v njih moč prepoznati vrsto skupnih

značilnosti, ki opredeljujejo igro. Otroci v igri raziskujejo svoje okolje in tako spoznavajo

prostor ter njegove značilnosti. Narava ponuja številne možnosti za manipuliranje z

naravnimi materiali in na ta način spodbuja tudi otrokovo domišljijo (Zalokar, Divjak,

2000,str. 32).

Pomembno je, da jim takšno igro omogočimo in pustimo, da si čim večkrat sami

najdejo svoje pripomočke iz priložnostnih materialov. Pri igri morajo imeti otroci dovolj

časa za svoje ustvarjanje, saj velikokrat stvari tudi preizkušajo in podrejo, ker jim daje

proces igre sveže ideje. Igra ponuja odlično podlago za razvoj spoznavnih funkcij. Tako si

zraven zaznavanja, opazovanja, prostorskega dojemanja, sklepanja in iznajdljivosti v novih

situacijah otrok oblikuje vztrajnost, koncentracijo in voljo. Vse te lastnosti pa so velikega

pomena za otrokov nadaljnji razvoj (Zalokar, Divjak, 2000, str. 35).


18

2.6.2 Kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom

vzgojitelja, ravnateljem in svetovalnim delavcem. Dokument jim omogoča strokovno

načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula

razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku,

organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje (Kurikulum, 1999, str. 8−9).

V Kurikulumu za vrtce so predstavljeni cilji in iz njih izpeljana načela ter temeljna

vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju ter globalni cilji in iz njih

izpeljani cilji na posameznih področjih. Nekatere medpodročne dejavnosti, kot so moralni

razvoj, skrb za zdravje, varnost in prometna vzgoja, se kot rdeča nit prepletajo skozi vsa

področja in so del načina življenja in dela v vrtcu (prav tam).

Kurukulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja:

gibanje, narava, družba, matematika ter jezik in umetnost.

V Kurikulumu je tehnična vzgoja vključena v področje umetnosti, med likovne in

oblikovalne dejavnosti ter v področje narave. Primere dejavnosti s področja tehnike in

tehnologije lahko najdemo tudi v prej naštetih področjih. Zato je za predšolske otroke zelo

pomembno prepletanje in povezovanje različnih področij dejavnosti ter prepletanje

dejavnosti z dnevno rutino.

Primeri tehničnih dejavnosti za otroke v starosti 3-6 let po področju kurikula

Kurikulum, 1999, str. 28−72) določa naslednje tehnične dejavnosti za otroke v starosti 3-6

let po naslednjih področjih:

Gibanje:

Ø otrok se igra oziroma upravlja z različnimi predmeti (kroglice, vrvice) in snovmi

(voda, pesek mivka), ki omogočajo gibanje s prsti, dlanmi, rokami, nogami in

stopali (gnetenje, prelivanje, presipanje, prijemanje, pretikanje);

Ø otrok ponazarja gibanje predmetov (letala, mlinček, ladjice, vetrnice).

Jezik:

Ø otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa;

Ø otrok posluša pravljice, zgodbice in uganke;


19

Ø otrok v vsakdanji komunikaciji razvija sposobnost ločevanja med narečjem in

knjižnim jezikom (deska-dila, lestev-lojtra).

Družba:

Ø otrok sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev ter odgovornosti za skupno

sprejete odločitve;

Ø otrok pridobiva veščine, povezane z varnostjo pri delu;

Ø otrok s pomočjo knjig, leksikonov in zgodb spoznava pojem energija.

Narava:

Ø otrok zbira materiale, snovi in predmete ter jih primerja, razvršča in sestavlja;

Ø otrok sodeluje v pogovoru o tem, kaj že zna in česa se je naučil;

Ø otrok ugotavlja, kaj gibanje povzroči in vzdržuje (vodni mlinček poganja vodni tok,

vetrnice poganja veter);

Ø otrok izdeluje mlinčke in vetrnice ter se igra z vodo in vetrom ter ugotavlja lastnosti,

ki omogočajo gibanje po zraku.

Matematika:

Ø otrok ima priložnost opaziti, da je včasih možnih več rešitev za isti problem;

Ø otrok se veliko igra s snovmi (npr. pesek, voda, plastelin) in polni posode;

Ø otrok utrjuje barve in jih povezuje s predmeti enake barve.

Umetnost:

Ø otrok se igra, zamišlja, oblikuje, ustvarja, se izraža in komunicira s predmetom ter

prostorom;

Ø otrok tipa, boža in mečka površine, materiale ter oblike;

Ø otrok oblikuje okrasne in uporabne stvari.


20

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen in cilji

Nameni in cilji diplomske naloge z naslovom Spoznavanje pridobivanja energije v

predšolskem obdobju je ugotoviti, koliko otroci že vedo o električni energiji, poglobiti

njihovo znanje, zakaj je električna energija pomembna, jih naučiti, kako lahko sami

pripomorejo k varčevanju in varovanju našega planeta in jim podrobneje predstaviti

energijo vetra, vode ter sonca. Otrokovim izkušnjam in njihovemu znanju sem prilagodila

in izpeljala dejavnosti, s katerimi sem poglobila njihovo znanje in predstave o električni

energiji.

Otrokom sem prikazala tehniko kot prijetno, zanimivo in novo izkušnjo ter drugačno

pot do uporabnega izdelka. Da bi otrokom čim bolj približala tehniko, sem vse dejavnosti

izpeljala skupaj z njimi. Spoznala sem, kakšne so otrokove spretnosti, radovednost,

vztrajnost, ustvarjalnost in natančnost. Vse dejavnosti in igrače, ki so jih otroci izdelali v

vrtcu, imajo pomembno vlogo, saj vplivajo na njihov razvoj. Otrokom prinesejo veliko

veselje, predvsem pa zaupanje v njihove sposobnosti.

3.2 Raziskovalna vprašanja

V raziskavi sem otrokom postavila naslednja vprašanja:

1. Zakaj potrebujemo električno energijo?

2. Kaj bi bilo, če bi zmanjkalo električne energije?

3. Na kakšen način lahko ti varčuješ z energijo?

4. Iz katerih virov lahko vse pridobimo električno energijo?

3.3 Hipoteze

V diplomski nalogi sem postavila tri hipoteze.

Hipoteza 1: Večina otrok pozna vsaj en vir, iz katerega pridobivamo električno energijo.

Hipoteza 2: Večina otrok ve, da je za življenje nujno pomembna električna energija.

Hipoteza 3: Izpeljane dejavnosti otrokom ne bodo delale težav.


21

3.4 Metodologija

3.4.1 Raziskovalni vzorec

V raziskavo, ki sem jo izvedla v juliju in avgustu 2013, sem vključila otroke Vrtca Ptuj,

iz enote Zvonček, kjer sem zaposlena. Raziskavo sem izpeljala s skupino otrok, starimi od

4 do 6 let. Vse odgovore, ki so jih podajali otroci, sem zapisovala. Sodelovalo je 19 otrok.

Otrokom sem pripravila različne tehnične dejavnosti, ki so zajemale spoznavanje

električne energije.

3.4.2 Raziskovalna metoda

Pri praktičnem delu diplomske naloge sem uporabila več metod. Zanimal me je

kvalitativni napredek posameznikovega znanja o električni energiji. Prevladovala je

metoda opazovanja. Z metodama razlage in pogovora sem ugotavljala razlike med

posamezniki.

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Postopek zbiranja podatkov sem izvedla v Vrtcu Ptuj v enoti Zvonček. S skupino 19

otrok sem izvajala različne tehnične dejavnosti s področja spoznavanja električne energije.

Otroci so preko različnih iger prepoznavali in spoznavali pojme energija vode, energija

vetra in energija sonca. Pri dejavnosti sem uporabljala odpadni material, ki ga v vrtec

prinašajo otroci, starši in zaposleni ter je na razpolago skozi vse leto. Nekaj materiala sem

prinesla tudi sama.

3.4.4 Postopki obdelave podatkov

Z otroki sem dejavnosti izvajala v igralnici in na prostem, kjer preživijo večino časa.

Dejavnosti smo izpeljali skupinsko in individualno. Vse dejavnosti so bile primerne razvojni

stopnji otrok in seveda njihovim zmogljivostim. Opažanja in odgovore sem sproti

zapisovala ter jih prikazala s slikami in grafi.


22

3.5 Izvedba dejavnosti v vrtcu

3.5.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja

Preden sem začela z izvajanjem dejavnosti v vrtcu, sem otrokom zastavila vprašanja,

saj me je zanimalo, kako si sploh predstavljajo pojem energije. Vprašanja sem jim

zastavila pred dejavnostmi in po končanih dejavnostih, saj me je zanimalo, ali so otroci iz

dejavnosti pridobili kaj novega znanja (se naučili več o pojmu energije in zakaj brez nje

tako rekoč ne moremo živeti).

Otroke sem spraševala individualno in odgovore zapisala ter jih na koncu dejavnosti

primerjala z odgovori, ki sem jih dobila po končanih dejavnostih. Na vprašanja je

odgovarjalo 19 otrok.

Graf 1: Prikaz otrok po starosti

Iz grafa je razvidno, da je sodelovalo največ otrok, starih 6 let. 6 otrok je bilo starih 5

let, najmanj pa otrok, starih 4 leta.


23

Graf 2: Zakaj potrebujemo električno energijo?

Otroci so podali različne odgovore, kar se lahko razbere tudi iz grafa. Največ otrok

(torej 6) je odgovorilo, da za gledanje televizije, 5 otrok je odgovorilo, da za prižiganje luči,

4 otroci so odgovorili, da imamo toplo vodo, dva otroka pa, da lahko kuhamo. 2 otroka sta

odgovorila z »ne vem«.

Graf 3: Kaj bi bilo, če bi zmanjkalo električne energije?


24

Otroci so podali več različnih odgovorov. Največ otrok (6) je odgovorilo, da ne bi mogli

kuhati, 4 otroci so odgovorili, da ne bi imeli luči, 3 otroci so odgovorili, da bi bili žalostni, 3

otroci so odgovorili, da se ne bi mogli kopati, 2 otroka bi bilo v temi strah, 1 otrok pa je

odgovoril z »ne vem«.

Graf 4: Na kakšen način lahko ti varčuješ z električno energijo?

Največ otrok (6) meni, da lahko varčujejo z energijo tako, da ugasnejo televizijo in da

ugasnejo luč. 5 otrok meni, da varčujejo tako, da zaprejo toplo vodo, ko je več ne

potrebujejo. 2 otroka nista podala nobenega odgovora.


25

Graf 5: Iz katerih virov lahko vse pridobimo električno energijo?

9 otrok je odgovorilo, da pridobimo energijo iz tovarn. 6 otrok misli, da jo pridobimo iz

sonca, 4 otroci pa so odgovorili z »ne vem«.

Iz odgovorov je razvidno, da otroci ne poznajo dobro električne energije. Vedo, da

takrat ne morejo gledati televizije, kuhati in se umiti s toplo vodo. Zadnje vprašanje je

otrokom delalo največ težav. Niso bili dovolj prepričani o svojem odgovoru in tudi največ

otrok je pri tem vprašanju odgovorilo z »ne vem«.

Skozi izpeljane dejavnosti sem skušala otrokom ponuditi čim več znanja o električni

energiji, zakaj vse je namenjena in iz katerih naravnih virov jo lahko vse pridobivamo.

3.5.2 Motivacija otrok

Da bi otroke čim bolj motivirala za dejavnosti, sem jim pripravila različne revije, knjige

in slikanice, kjer so si lahko ogledali različne vetrnice, mline, sonce ter naravne pojave.

Ogledali smo si tudi kratka filma, in sicer Ozzy Ozon in Dežno kapljo, ki prikazujeta, na

kakšne načine onesnažujemo naš planet in kaj vse lahko naredimo, da ga obvarujemo ter

zmanjšamo to onesnaževanje. Ogledali smo si tudi zdaj že zelo stari mlin v naši bližini

vrtca. To je mlin Korošec. Najprej je bil to mlin na vodo, saj stoji ob potoku Studenčnica,

kasneje pa ga je zaradi tehnologije zamenjala elektrika.

Ves čas izdelovanja sva skupaj z vzgojiteljico pazili na varnost. Predhodno sem

otrokom vsako stvar demonstrirala, večkrat ponovila, kar se mi je zdelo zelo pomembno. V

praktičnem delu po končani dejavnosti ni bilo nobenih zapletov in poškodb.


26

3.5.3 Naredimo si vetrnico

Starost otrok: 3−6 let

Število prisotnih otrok: 17 (10 dečkov, 7 deklic)

Tema: Origami

Področje: Narava − tehnika in tehnologija

Izdelek: Vetrnica

Cilji:

Otrok:

Ø se seznani z origami-ji;

Ø pridobi si znanje o načinih pregibanja papirja;

Ø sam izdeluje in izdela izdelek;

Ø izdeluje, primerja in ugotavlja lastnosti, ki omogočajo gibanje vetrnice;

Ø se igra z zrakom, oblikuje, se izraža, ustvarja, spodbuja radovednost do dejavnosti;

Ø pridobiva ročne spretnosti in navade.

Pripomočki in prostor:

Ø igralnica, miza, papir A4 format različnih barv, žebljički, slamice, lesene palčke,

škarje, lepilni trak.

Slika 2: Priprava materiala

Otroci so sedli za mizo, kjer so si izbrali barvni papir. Vsak ga je preložil tako, da je

dobil kvadrat. S škarjami je odrezal odvečni papir. Kvadrat je lepo preložil po diagonalah,

nato pa ga iz vsake strani preložil, da je nastala vetrnica. Z žebljičkom so jo pritrdili na


27

palčko. Zadaj za vetrnico so pritrdili še malo papirja, da ne bi bilo kakšne nevarnosti glede

žebljička, a samo toliko, da se je vetrnica še vedno lepo vrtela. Vetrnica je bila nared.

Najprej je bilo za izdelavo navdušenih 6 otrok. Ko so preostali otroci videli, kaj je

nastalo in kako se vrti, so se še oni pridružili pri izdelavi. Najprej smo se igrali v igralnici,

kjer so vrteli vetrnico s pomočjo sape. Prišli so do spoznanja, da če bolj pihajo, se vetrnica

hitreje vrti, če pa ne pihajo, se vetrnica ne vrti. Nato smo vetrnice preizkusili na igrišču. Bili

so zelo navdušeni, saj so tekli po igrišču in se je vetrnica sama vrtela brez njihovega

pihanja. Preizkušali so različne pozicije. Tekli so na hrib, kjer je pihal veter, in s hriba dol,

se igrali na toboganih in preizkušali zmogljivost vrtenja vetrnic.

Slika 3: Izrezovanje

Slika 4: Preizkušanje


28

Otrokom je bila izdelava vetrnic zelo všeč, saj so ugotovili, da se z njo lahko igrajo

tako na prostem kot v zaprtem prostoru. Prišli so tudi do ugotovitve, da se vetrnica hitreje

vrti, če bolj se z vetrnico premikajo (z njo tekajo) ali je veter močan. Igra je potekala skozi

ves teden. Nato smo si z njimi okrasili našo garderobo. Na željo otrok so si vetrnice lahko

vzeli, se z njimi igrali, jih spet dali na razstavo, kasneje pa so jih odnesli domov. Cilji, ki

sem si jih zastavila pri tej dejavnosti, so bili uresničeni, saj je bil namen, da si otroci sami

izdelajo izdelek in si pridobijo znanje o natančnosti pregibanja papirja. Otroci so skozi igro

spoznali lastnosti, ki omogočajo premik vetrnic. Ugotovili so, da je veter zelo koristen

vremenski pojav.

Slika 5: Igranje na igrišču

Slika 6: Preizkušanje vetrnic na hribu


29

3.5.4 Ujemi veter



Tema: Ujemi veter


Izdelek: Mlin na veter

Cilji:

Otrok:


Ø izdeluje, primerja in ugotavlja lastnosti, ki omogočajo gibanje mlina;

Ø se igra, oblikuje, se izraža, ustvarja, izraža radovednost do dejavnosti, komunicira

s predmetom in prostorom;

Ø pridobiva ročne spretnosti in navade;

Ø sodeluje v pogovoru o tem, kaj že zna in česa se je naučil.


Ø igrišče, miza, zaščita za mizo (trd karton), papir A4 format različnih barv, zamaški

iz plute, plastične plastenke (0,5 l), lesena nabodalca ali lesene palčke, zobotrebci,

kamenčki, lepilo, vedro, škarje.

Najprej smo se z otroki v krogu pogovorili o izdelavi naslednjega izdelka. Med

odpadnim materialom smo poiskali material, ki ga bomo potrebovali. Našli smo vse, razen

zamaškov iz plute, ki pa sem jih prinesla jaz. Ves material smo odnesli ven, saj smo ta

izdelek (igračo) izdelali kar na prostem. Na našem igrišču imamo veliko mizo, na kateri je

bilo dovolj prostora za vse, kar smo potrebovali.

Najprej smo nabrali kamenčke. Nabirali smo majhne kamenčke, saj so le ti šli skozi

tulec v plastenko.


30

Slika 7: Nabiranje kamenčkov

Vsak je nabral polovico vedra kamenčkov, nato pa jih je odnesel na mizo. Izbral je

plastenko in z njo začel polniti plastenko s kamenčki, vendar samo do polovice plastenke.

Kamenčki bodo služili kot utež, da jih veter ne bi prevračal. Dva izmed otrok sta nabrala

prevelike kamenčke, zato sta morala ponovno po nove kamenčke.

Slika 8: Polnjenje steklenic s kamenčki

Iz papirja so izrezali model pravokotnika, ki so ga prepognili. Na sredino so nanesli

lepilo, nanj položili zobotrebec in vse skupaj zalepili. Potrebovali so 5 enakih

pravokotnikov. V zamašek iz plute so nabodli pet zobotrebcev.


31

Slika 9: Lepljenje listkov v obliki pravokotnika

Slika 10: Preizkušanje mlinčkov

Pri tem so potrebovali mojo pomoč, saj je bilo treba skozi plastenko na obeh straneh

narediti luknjo. Zaradi varnosti sem to naredila jaz. Na leseno palčko so pritrdili zamašek in

ga potisnili skozi plastenko. Na konec palčke smo pritrdili še en zamašek iz plute. Na

koncu smo naredili še streho. Iz redečega papirja smo izrezali krog, ki smo ga prepognili

na obeh straneh tako, da smo iz njega dobili obliko stožca. Vsak otrok je preizkusil svoj

mlin, ga zavrtel z roko ali zapihal v listke papirja tako, da se je kolo zavrtelo.

Ko so se mlinčki pravilno vrteli, so jih otroci odnesli na različna mesta na igrišču. Mlin

so obračali na vse strani, da bi ujeli veter, ki bi poganjal njihovo kolo na mlinu. Tako so

preizkušali različne smeri. Postavili so ga tudi na naš plezalni stop. Igranje je potekalo še

cel teden. Zraven smo se naučili še pesmico.


32

UJEMI VETER

Vetrnice bele Delajo na tok,

se razveselijo, niso kar si bodi:

ko zapiha veter vir so ENERGIJE,

in se zavrtijo. ki Zemlji ne škodi.

Slika 11: Postavljanje mlinov na igrala

Slika 12: Postavitev mlina na stolp


33

Mlinčke smo razstavili v našem predprostoru z ostalimi izdelki. Nad mlinčki so bili

otroci zelo navdušeni, saj so se lahko z njimi sami igrali in raziskovali moč vetra. Še najbolj

so bili veseli in ponosni nase, da so ga sami izdelali. Ta dejavnost je bila kar zahtevna, saj

je vsebovala različne operacije dela (nabiranje, lepljenje, izrezovanje), vendar so vztrajali

do konca. Najbolj vesela sem bila, ker so ponudili pomoč tistim otrokom, ki niso bili tako

vešči s škarjami in lepljenjem, ter jim pomagali, da so tudi oni končali izdelek.

Slika 13: Razstava mlinčkov

3.5.5 Izdelovanje vodnih mlinčkov



Tema: Kolo se vrti


Izdelek: Mlinček iz stiropora

Cilji:

Otrok:


Ø izdeluje, primerja in ugotavlja lastnosti, ki omogočajo vrtenje mlina;

Ø spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj ga vzdržuje;

Ø izdeluje mlinčke, se igra z vodo in vodnimi tokovi;


s predmetom, prostorom.


34


Ø igrišče, miza, stiropor, lesene palčke, različne plastične palčke od sladoleda, vedro,

škarje, zalivalke, drevesne palčke v obliki rogovile.

Skupaj z otroki smo nabrali material in ga skupaj odnesli ven, saj smo ta izdelek

izdelali kar na prostem in tako nadaljevali z dejavnostjo. Glede na število otrok in zaradi

varnosti smo se razdelili v dve skupini. Prva je začela z izdelovanjem, druga skupina pa je

nadaljevala z igranjem na velikem igrišču. Stiropor sem razrezala na manjše kose, saj so

ga tako lahko otroci s škarjami lažje oblikovali v poljubno obliko.

Slika 14: Oblikovanje stiropora

Vsak izmed otrok je izbral palčke za loputice našega mlinčka. Na koncu smo z leseno

palčko naredili še luknjo skozi kolo in mlinčki so bili nared. Z dejavnostjo je začela še

druga skupina. Potrebovali smo še samo stojalo za mlinčke in palčke v obliki rogovile, ki

pa smo jih predhodno nabrali pod drevesi. Mlinčke smo položili nanje in začela se je igra.

Vsak si je vzel zalivalko, si jo napolnil z vodo in tako preizkusil svoj mlinček.

Ugotovili so, da se ob bolj hitrem in močnem vlivanju vode na loputice mlinček vrti

hitreje. Z mlinčki so se še igrali nekaj časa, nato pa smo naše mlinčke preizkusili na naši

vodni poti.


35

Slika 15: Vstavljanje palčk (loputic) na kolo

Slika 16: Postavitev mlinčkov na palčke

Mlinčke so otroci položili na pot. S pomočjo vode smo preizkušali vrtenje mlinov. Vsak

otrok je poljubno odpiral pipo in tako dodajal količino vode. Spoznali so, da ob hitreje

tekoči vodi nastane močnejši tok, zato se mlinčki hitreje vrtijo. Vrtenje mlinčkov smo

preizkusili še s pomočjo vodnega curka iz vodne cevi in tako naredili nekakšen dež.


36

Slika 17: Zajemanje vode v zalivalke

Slika 18: Igranje z mlinčki

Pri tem so ugotovili, da se mlinčki tudi vrtijo, vendar ne tako hitro. Otrokom je bila ta

dejavnost zelo všeč, saj so preizkušali različne načine vrtenja mlinčkov. Velik vpliv na igro

je imela voda, ki je še dodatno spodbudila otroke k raziskovanju in preizkušanju mlinčkov.


37

Slika 19: Postavitev mlinčkov na vodno pot

Slika 20: Vrtenje mlinčkov s pomočjo vodnega curka

Slika 21: Vrtenje mlinčkov v obliki dežja


38

Igra z mlinčki je bila vedno zanimiva, saj je bila nepogrešljiv del igre na igrišču. Otroci

so bili pri delu samostojni. Mojo pomoč so potrebovali samo pri delanju luknje skozi kolo.

3.5.6 Sončna pečica



Tema: Spoznaj energijo sonca


Izdelek: Sončna pečica

Cilji:

Otrok:

Ø opazuje nebo in spremlja položaj sonca;

Ø spoznava energijo sonca;

Ø spoznava, da ima lega predmeta določen pomen;


s predmetom, prostorom.


Ø kartonske škatle, lepilni trak, alufolija, plastična vrečka za smeti, škarje, plastične

posodice, miza, igralnica, igrišče.

Ko smo skupaj z otroki listali in brali knjigo Klik energija, smo na koncu knjige našli

nekaj nasvetov za izdelavo izdelkov, pri katerih ne potrebujemo stikal in vtičnic, ampak

samo toploto, pridobljeno iz naše najbolj vroče zvezde − sonca. Ker sem hotela otrokom

na čim bolj enostaven način prikazati energijo sonca in z njo sončne celice, smo se skupaj

odločili za izdelavo naše sončne pečice, v kateri bomo segrevali vodo. Priprava izdelka je

potekala v igralnici, preizkusili pa smo jo na igrišču. Najprej smo si pripravili material, ki

smo ga potrebovali. Nato smo se lotili kartonskih škatel. Izrezali smo dno in ga nato

prelepili z alufolijo. Alufolija nam je pomagala pri ohranjanju toplote.


39

Slika 22: Izrezovanje kartonskih škatel

Slika 23: Lepljenje dna z alufolijo

Pri lepljenju alufolije smo morali biti pazljivi, da se ne bi raztrgala, saj bi tako

prepuščala toploto. Pri lepljenju sem jim pomagala jaz. Pokrov za pečico smo izdelali iz

črne plastične vreče. Naredili smo dve sončni pečici. Odpravili smo se na igrišče, kjer smo

preizkusili naši pečici, če res delujeta. Eno pečico smo postavili na hrib, kjer je bilo največ

sonca, drugo pečico pa smo postavili pod hrib, v senco. Otroci so si v majhne plastične

posodice nalili vodo pri vodni poti. V posodicah so vodo prinesli do pečic in jih položili v

pečico.


40

Slika 24: Prinašanje vode v lončkih

Slika 25: Postavitev pečice v senco

Lončke z vodo so previdno položili v pečico, saj so pri tem morali paziti na alufolijo. Ko

so bile vse posodice v pečici, smo jo prekrili s pokrovom, oblepljenim s črno plastično

folijo. Z otroki smo se dogovorili, da bomo vsaki dve uri preverjali našo pečico in vodo v

njej.


41

Slika 26: Položitev vode v pečico

Slika 27: Pokrivanje pečice

Pečice smo postavili ob 11. uri. Segrevanje vode smo preverjali ob 13. uri. Med

čakanjem sem otrokom postavljala vprašanja o tem, kaj menijo, ali se bo voda sploh

segrela, v kateri pečici bo voda bolj topla (v tisti, ki je postavljena na soncu ali v tisti, ki je

postavljena v senci). Glede na znanje, ki so ga pridobili skozi vse dejavnosti, je večina

otrok (starih 6 let) takoj odgovorila, da v pečici na soncu, saj sonce oddaja veliko toplote,

in da se moramo na soncu tudi primerno zaščititi, da je sonce nevarno ter nas lahko

opeče. Malo mlajši otroci so odgovarjali z »ne vem«. Bili so rahlo negotovi. Skupaj smo ob

13. uri preverili, ali naša pečica deluje in ali lahko z njo segrejemo vodo.


42

Slika 28: Preverjanje toplote vode

Ker je bil pokrov pečice zelo vroč, sem ga previdno odstranila jaz, da se ne bi kdo od

otrok opekel. Preverila sem tudi vodo, da ne bi bila prevroča. Voda je bila topla, zato so jo

lahko preizkusili sami. Večji otroci so bili navdušeni, da pečica deluje. Prijeli so lonček v

roko in s prstom tudi poskusili vodo. Potem smo se odpravili še k pečici, ki je bila

postavljena v senci. Preverila sem pokrov. Bil je mrzel, zato sem otrokom dovolila, da ga

snamejo sami in preverijo. Ugotovili so, da je bila voda še vedno mrzla, zato so sami

postavili pečico na sonce, da se bi tudi ta segrela.

Ta dejavnost je temeljila zgolj na opazovanju, saj so preko opazovanja spoznali, kako

koristno je sonce, kakšno toploto oddaja in zakaj ima sonce pozitivne vplive tudi na

ohranjanje ter varovanje našega planeta. Otroci so spoznali, da sonce ni samo ena

rumena krogla, ampak je sonce potrebno za vsa bitja na zemlji (ljudi, rastline in živali).

3.5.7 Odgovori na raziskovalna vprašanja po končanih dejavnostih

1. Zakaj potrebujemo električno energijo?

Od 19 otrok je 12 otrok podalo naslednje odgovore:

Ø lahko segrejemo hrano;

Ø nam osvetljuje pločnike in ceste;

Ø lahko vidimo, kadar je zunaj tema;

Ø nam pomaga, da lahko z njo kuhamo;

Ø lahko segrejemo hrano;

Ø gledamo televizijo in poslušamo radio.


43

7 otrok je odgovorilo:

Ø lahko shranimo sladoled in hladno pijačo;

Ø gledamo risanke;

Ø lahko igramo računalnik;

Ø mami lahko pelje avto;

Ø nas pozimi ne zebe;

Ø segrejemo vodo.

Iz razbranih odgovorov je razvidno, da so otroci skozi dejavnosti spoznali veliko novih

stvari in ugotovili, za katere vse potrebujemo električno energijo. Noben otrok ni ostal brez

odgovora. Med pogovorom so bili zelo sproščeni, veseli in ponosni nase, da poznajo toliko

načinov.

2. Kaj bi bilo, če bi zmanjkalo električne energije?


Ø bil bi zelo žalosten;

Ø ne bi mogli kuhati;

Ø bi nas pozimi zeblo;

Ø ne bi videli v temi;

Ø tudi semaforji ne bi delali.


Ø se bi umivali s hladno vodo;

Ø ne bi mogli poslušati radia in gledati televizije.

3 otroci so odgovorili:

Ø ne bi mogli prižgati luči;

Ø bi imeli umazano perilo.

3. Na kakšen način lahko ti varčuješ z energijo?


Ø ugašam luči, ko jih ne potrebujem;

Ø se ne igram s toplo vodo po nepotrebnem;

Ø ugasnem televizijo;

Ø ugasnem računalnik.


44


Ø se hitro umijem;

Ø pri umivanju zob zaprem vodo.


Ø se ne igram s stikali s prižiganjem in ugašanjem luči;

Ø ne odpiram hladilnika.

4. Iz katerih virov lahko vse pridobimo električno energijo?

Kar 14 otrok je odgovorilo:

Ø iz elektrarn;

Ø iz vetra;

Ø iz sonca;

Ø iz vode.

2 otroka sta odgovorila:

Ø iz sonca in vode.


Ø iz vode, vetra in sonca.

3.6 Evalvacija − ugotovitev

Za diplomsko nalogo Spoznavanje pridobivanja energije v predšolskem obdobju sem

se odločila predvsem zato, ker me je zanimalo, koliko znanja imajo otroci o energiji in

zakaj je pomembna. Preko dejavnosti sem jim želela ponuditi čim več izkušenj, saj jim

bodo te dejavnosti pomagale pri širitvi njihovega znanja.

Na razpolago sem imela dovolj literature in z dejavnostmi potrdila, da je tehnična

vzgoja prisotna na vsakem koraku in da ima velik pomen za otrokov celostni razvoj.

Pripravila sem dejavnosti, preko katerih sem otrokom podrobneje predstavila energijo

vetra, energijo vode in energijo sonca. Raziskovalna vprašanja sem otrokom ponudila pred

začetkom izvajanja dejavnosti in po končanih dejavnostih.

Pred začetkom dejavnosti se je izkazalo, da otroci v veliki meri ne poznajo pojma

energije. Malo otrok je povedalo, da energijo potrebujemo za gledanje televizije in

prižiganje luči. Če pogledamo splošno, jih je treba tudi razumeti, saj se s televizijo in

prižiganjem luči srečujejo vsak dan. Na vprašanje, iz katerih virov pridobivamo energijo, so

odgovorili, da iz tovarn in sonca.


45

Zato so bile te dejavnosti zame izziv, saj sem skušala preko njih otrokom prikazati

pojem energije na čim bolj enostaven način, da bi čim bolj razširili svoje znanje in ga preko

izdelkov, ki smo jih naredili, tudi pravilno uporabili.

Po končanih dejavnostih sem otrokom ponovno zastavila enaka vprašanja. Izkazalo

se je:

Ø da vsi otroci poznajo pojem energija, saj so odgovarjali kar z veliko možnimi in

pravilnimi odgovori;

Ø tudi na vprašanje, kaj bi bilo, če bi zmanjkalo energije, so vsi znali odgovoriti;

Ø tudi pri varčevanju z energijo niso imeli težav;

Ø tudi vprašanje, iz katerih virov pridobivamo elektriko, jim ni delalo težav, saj je kar

14 otrok naštelo vse vire, ki smo jih obravnavali, drugi pa so odgovorili delno.

Iz odgovorov je razvidno, da so otroci dobili dovolj znanja. Pri dejavnostih, ko so

preizkušali svoje izdelke, so se zelo zabavali. Ugotovila sem, da si je veliko otrok

zapomnilo dosti o energiji, saj so svoje znanje posredovali mlajšim otrokom, ki pri

dejavnostih niso sodelovali. Zelo prijetno jih je bilo poslušati in gledati, ko so posredovali

navodila za igranje z našimi izdelki tem otrokom, da so jih lahko tudi oni preizkusili in se z

njimi tudi igrali.

Ugotovila sem, da sem med raziskavo otrokom podala veliko novega znanja.

Pokazala sem jim preproste dejavnosti in igre, s katerimi lahko sami spoznavajo moč

vetra, moč vode in moč sonca. Ugotovila sem, da sem z raziskavo tudi sama pridobila

veliko novega znanja in izkušenj, ki mi bodo pri mojem delu še v veliko pomoč.

Dejavnosti, ki sem jih izvajala v vrtcu za namene raziskave za diplomsko nalogo, so

bile za otroke prijetne. Spodbujale so radovednost otrok. Otroci so imeli veliko željo, da bi

se z izdelki igrali in jih preizkušali na vse možne načine.


46

4 ZAKLJUČEK

Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe − svet, v

katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Tako si pridobiva

prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njene sposobnosti.

Energija in energetika sta bistvena dejavnika človekovega okolja. Od njiju je odvisen

naš življenjski in kulturni standard ter gospodarski razvoj. Zavedamo se, da brez energije,

tako kot brez vode, zraka ali hrane, ni življenja in ne gospodarstva. Zato je zelo

pomembno, da se s tem pojmom srečajo tudi otroci v predšolskem obdobju. Zato v vrtcu

skrbno izbiramo takšne dejavnosti in materiale, da se otroci čim bolj seznanijo z njimi.

Otroci so že po naravi zelo radovedni in vedoželjni, zato jim moramo ponujati vedno nove

in nove naloge in s tem izzive.

Spoznavanje energije je zanimivo področje tako za nas odrasle kot seveda za naše

najmlajše. Zelo zanimivo mi je bilo prebirati že napisano o tem področju. Še bolj vesela

sem bila, da sem lahko to znanje ponudila otrokom, saj je bil napredek pri spoznavanju

energije med izpeljanimi dejavnostmi in po dejavnostih vidno opazen.

Otrokom so dejavnosti in izdelki, ki smo jih izdelali, prinesli veliko veselja in

zadovoljstva. Najbolj navdušujoča dejavnost je bila igra z vodnimi mlinčki, saj je voda

nekaj, kar otroke še posebej pritegne ne glede na to, v kakšni obliki je.

Opazila sem, da jim ti izdelki veliko pomenijo, saj so jih skrbno varovali, da se ne bi

poškodovali. Pokazali so jih svojim prijateljem, staršem in tudi z njimi preizkušali njihovo

delovanje.

Raziskovalne hipoteze smo realizirali z zastavljenimi dejavnostmi.

Ø Večina otrok pozna vsaj en vir, iz katerega pridobivamo električno energijo.

To hipotezo lahko potrdim, saj se je pri odgovorih na vprašanja izkazalo, da vsi otroci

poznajo vsaj en vir, iz katerega pridobivamo električno energijo.

Ø Večina otrok ve, da je za življenje nujno pomembna električna energija.

Tudi to hipotezo lahko potrdim, saj so vsi otroci pri odgovorih našteli vsaj eno lastnost, za

katero je električna energija nujno potrebna.

Ø Izpeljane dejavnosti otrokom ne bodo delale težav.


47

Tudi to hipotezo lahko potrdim. Nobenemu otroku dejavnosti niso delale težav, ravno

nasprotno. Pri dejavnostih sta bili vidni velika zainteresiranost in želja po izdelavi izdelkov.

Še večje pa je bilo veselje, ko so jih lahko preizkušali.

Čim več pozornosti sem pri dejavnosti namenila samostojnemu delu. Otroci so

dokazali, da izdelek lahko izdelajo sami, jaz sem jih samo vodila in jim pokazala potek.

Zelo so bili ponosni nase in na svoje ustvarjanje. Zelo veseli so bili moje pohvale in

spodbude.

Vesela sem, da sem otrokom lahko podala veliko novega znanja, ki sem ga tudi sama

pridobila pri pisanju teoretičnega dela in ga v empiričnem delu preko dejavnosti otrokom

tudi predstavila. Otroci so z zanimanjem opazovali, se vključevali v dejavnosti, preizkušali

svoje izdelke in tako spoznali energijo vode, vetra in sonca ter s tem pridobili veliko novih

informacij, ki jih bodo lahko uporabili in nadgrajevali v prihajajočih letih.


48

VIRI IN LITERATURA

Alberšek, B., Florjančič, F., Papotnik, A. (2000). Tehnika 7.Učbenik za pouk tehnike in

tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole. Limbuš: DZS.

Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok.Tržič. Učila International.

Energetska agencija za Podravje. Otroci in obnovljivi viri energije. Pridobljeno 24. 7. 2013,

s http://www.energap.si/viewPage=52.

Električna energija. Pridobljeno 20. 8. 2013 s http: //www.sl.wikipedia.org./wiki/

Električna_energija.

Foštnarič, S.(2003). Tehnika in tehnologija 7. Učbenik za 7. razred devetletne osnovne

šole. Limbuš: Izotech.

Glagovec Zmaga, V., Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Ljubljana: DZS.

Gore, A. (2011). Odločitev je naša. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Jimenez, N. (2011). Skrbimo za naš planet. Energija klik! Ljubljana: DZS.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

ModriJan. Varčevanje z električno energijo. Pridobljeno 26. 7. 2013 s

http://www.modrijan.si/za.starse-in.ucitelje/vrtci/ekoalbum/navodila

mentorjem/varcevanje z električno energijo.

Novak, P. (2000). Energija in okolje: izbira virov in literature za manjše obremenjevanje

okolja. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.

Obnovljivi viri energije. Geotermalna energija. Pridobljeno 1. 8. 2013 s

http://www.fokus.si/ove/index=geotermalna.

Otrok v vrtcu (2001). Priročnik h Kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja

Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS.

Papotnik, A. (1988). Tehnika za najmlajše (prispevki k delovni-tehnični vzgoji v

vzgojno-varstvenih organizacijah). Društvo pedagoških delavcev Dolenjske. Novo

mesto: Pedagoška obzorja.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

Viri energije. Pridobljeno 19. 7. 2013 s

http://www.viri energije/internet.matura.cosmopolitan.si

Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.


49

Zalokar Divjak, Z. (1996). Vzgoja ni znanost. Ljubljana: Educy.

Zorec, D. (2005). Ustvarjalne delavnice: zbirka načrtov za obogatitev pouka tehnike v

osnovni šoli. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.


50

PRILOGE:

PRILOGA 1: Načrt za izdelavo vetrnice

diplomska naloga olga kukovec - u pr · 3.5.7 odgovori na raziskovalna vprašanja po končanih...

Documents