diplomsko delo · 2016. 9. 19. · obstaja povezava med stopnjo športne dejavnosti in...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

Grega Žunič

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna rekreacija Šport in mediji

POVEZANOST MED SPREMLJANJEM ŠPORTNO- -REKREATIVNIH MEDIJSKIH VSEBIN IN ZDRAVIM

ŽIVLJENJSKIM SLOGOM BRALCEV

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.

Recenzent: doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg.

Konzultant: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg.

Avtor dela: Grega Žunič

Ljubljana, 2016

“Nikoli ne pustite, da vam nekdo reče, da nečesa ne morete storiti! Ker ljudje nečesa ne morejo, bodo tudi vam rekli, da je to nemogoče. Če si želite nekaj, to naredite. Pika!" Chris Gardner (The Pursuit of Happyness – 2006) Da sem sam lahko prišel do trenutka v življenju, kjer lahko pišem zahvalo v svojem diplomskem delu po opravljenih vseh preizkušnjah Fakultete za šport, mi je na poti pomagalo veliko srčnih, dobrih ljudi. Naslednje besede so namenjene njim.

Na prvem mestu bi rad neizmerno hvaležnost izrazil svoji partnerici Nives, ki mi je vedno izražala brezpogojno ljubezen. Hvala, ker si me (potrpežljivo) naučila eno najpomembnejših lekcij – da se do cilja pride korak za korakom.

Res iskrena hvala tudi moji družini in prijateljem, ki niso nikoli dopustili, da bi obupal in se predal. Še posebej mami Vesni in babici Ivani, ki sta me neumorno potiskali naprej, ko sem obstal. Očetu Bojanu pa hvala, ker me je razumel, ko še sam sebe nisem.

Posebej bi se rad zahvalil kolegom s fakultete, brez katerih gotovo ne bi prišel do te točke. Skozi vsa leta na fakulteti so izkazali izjemno kohezivnost, empatijo in pripravljenost brezpogojno pomagati. Če bi svetovna družba delovala. kot delujemo študentje naše fakultete, bi zagotovo živeli v veliko lepšem svetu.

Globoko bi se rad zahvalil tudi vsem profesorjem in sodelavcem fakultete, ki niso samo nesebično predajali svojega znanja in izkušenj, temveč so nam pokazali, kako lahko postaneš boljši učitelj, prijatelj in človek. Pokazali so nam, kaj pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Še posebej srčno bi se rad zahvalil svoji mentorici, profesorici Maji Pori, ki me je z veliko mero strokovnosti vodila čez ta zrelostni izpit. Spoštovani profesorji, iskrena hvala!

Hvala tudi Patriceu Monroeju in Anžetu Kimovcu, ki sta mi pomagala, ko sem se izgubljal med številkami in statističnimi analizami. Srečo imam, da poznam takšna strokovnjaka, ki sta bila pripravljena priskočiti na pomoč. Hvala tudi Zdenki Zabukovec za pozorno lektoriranje besedila.

Nazadnje gre zahvala tudi sinčku Benjaminu, ki je v zadnjih devetih mesecih moja glavna motivacija za dokončanje študija – zaradi študija na Fakulteti za šport bom zagotovo dober oziroma boljši oče.

Diplomo bi rad posvetil pokojnemu dedku Ivanu, ki je prezgodaj zapustil našo družino. Tudi sam se je izobraževal na naši fakulteti. Ivan, vem, da bi bil neizmerno vesel zaključka mojega študija. Pogrešamo te!

Ključne besede: mediji, branje, športna rekreacija, telesna aktivnost

POVEZANOST MED SPREMLJANJEM ŠPORTNO-REKREATIVNIH MEDIJSKIH VSEBIN IN ZDRAVIM ŽIVLJENJSKIM SLOGOM BRALCEV

Grega Žunič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športna rekreacija, Šport in mediji Število strani: 60 Število preglednic: 27 Število slik: 10 Število virov: 19 IZVLEČEK

Namen tega diplomskega dela je raziskati povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in športno-rekreativnim udejanjanjem ter med branjem športno-rekreativnih vsebin in osveščenostjo posameznikov glede športne rekreacije. Predpostavljamo, da posamezniki, ki bolj pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog. Zato smo za to diplomsko nalogo zastavili dva glavna cilja. Naš prvi cilj je bil, ugotoviti povezanost med prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih in poznavanjem pozitivnega vpliva športne rekreacije na zdravje. Drugi cilj pa je bil, ugotoviti povezanost med količino telesne dejavnosti posameznikov in branja športno-rekreativnih vsebin v medijih. Za doseganje ciljev diplomske naloge smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil objavljen na portalu viva.si. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS. V sklopu primerjave posameznih podatkov med seboj smo uporabili program Crosstabs, ki nam je omogočil pregled in primerjavo podatkov v kontingenčnih tabelah. Podatke, kjer so nas zanimali povprečje in minimalne ter maksimalne vrednosti, smo izračunali s pomočjo programa Descriptives. Vzorec količine telesne aktivnosti in športno-rekreacijske aktivnosti smo testirali za normalno porazdelitev s funkcijo Explore. Shapiro-Wilkov test je pokazal nenormalno porazdelitev vzorca, zato smo nadaljnje izračune in statistično analizo naredili s pomočjo neparametričega testa. Izbrali smo Kruskal-Wallisov test, ki je najbolj primerna neparametrična alternativa klasičnim parametričnim testom. Ugotovili smo, da povezava med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino športne rekreacije ter telesne dejavnosti posameznika obstaja. Posamezniki, ki bolj pogosto berejo športno-rekreativne vsebine, so več minut na teden telesno dejavni in se več minut na teden ukvarjajo z visoko in srednje intenzivno športno rekreacijo. Prav tako obstaja povezava med branjem teh vsebin in osveščenostjo posameznikov. Posamezniki, ki bolj pogosto berejo športno-rekreativne vsebine, so bolj osveščeni glede športne rekreacije in telesne dejavnosti.

Keywords: media, reading, sports and recreation, physical activity

THE CORRELATION BETWEEN READING SPORTS AND RECREATION CONTENT AND HEALTHY LIFESTYLE OF READERS

Grega Žunič University of Ljubljana, Faculty of sports, 2016 Sport and recreation, Sport and media Page number: 60 Stable number: 27 Picture number: 10 Source number: 19 ABSTRACT

The purpose of this thesis is to research the correlation between reading sports and recreational content and sports and recreational actualization and between reading and awareness of individuals about sports recreation. We assume that individuals who consume sports and recreation content, live healthier and are more likely to include sports and recreation in their lifestyle. Therefore, for this thesis we set two main objectives. The first objective is to determine relationship between reading about the sports and recreational activities in the media and knowledge of their positive impact on health. The second objective is to determine relationship between the amount of physical activity of individuals and reading about sports and recreational activities in the media. In order to achieve the objectives of the thesis, we used a questionnaire which was published on the viva.si website. Data was analysed using SPSS. For the calculation we used the programs frequencies, crosstabs, descriptives, explore and k-Independent samples. In the context of a comparison of individual data with one another, we used the program Crosstabs, which has allowed us to review and compare the respective data in contingency tables. Data, where we were interested in the average and the minimum and maximum values was calculated using the program Descriptives. Sample quantities of physical activity and sports and recreational activities were tested for normal distribution using Explore. Shapiro-Wilk test showed abnormal distribution of the sample, so further calculations and statistical analysis was made using non-parametric test. We chose the Kruskal-Wallis test, which is the most appropriate non-parametric alternative to the classical parametric test. We have found that the link between reading the sports and recreation content and quantity of physical activity of the individuals. Individuals who read sport and recreation contents more often are physical active more minutes per week. Also there is a connection between reading and awareness of individuals. Individuals who read about sports and recreation more often are more conscious regarding sports recreation and physical activity.

7

KAZALO

1.Uvod ....................................................................................................................... 11

1.1 Opredelitev športne rekreacije ......................................................................... 12

1.1.1 Telesna dejavnost ...................................................................................... 12

1.1.2 Športna dejavnost ...................................................................................... 12

1.1.3 Športna rekreacija ...................................................................................... 12

1.2 Vpliv telesne dejavnosti na zdravje .................................................................. 12

1.2.1 Telesno zdravje .......................................................................................... 13

1.2.2 Duševno zdravje ........................................................................................ 13

1.3 Priporočena količina telesne aktivnosti ............................................................ 14

1.4 Gibalne navade Slovencev ............................................................................... 15

1.5 Mediji in športno-rekreativne vsebine ............................................................... 16

1.5.1 Tiskani mediji ............................................................................................. 17

1.5.2 Spletni mediji .............................................................................................. 17

1.5.3 Vpliv medijev na posameznika ................................................................... 18

1.5.4 Revija Viva ................................................................................................. 19

1.6 Cilji in Hipoteze ................................................................................................. 22

1.6.1 Cilji ............................................................................................................. 22

1.6.2 Hipoteze ..................................................................................................... 22

2. Metode dela ........................................................................................................... 23

2.1 Preizkušanci ..................................................................................................... 23

2.2 Pripomočki ........................................................................................................ 23

8

2.3 Postopek .......................................................................................................... 23

3. Rezultati ................................................................................................................. 25

3.1 Demografski podatki ......................................................................................... 25

3.2 Bralne navade .................................................................................................. 29

3.3 Gibalne navade ................................................................................................ 31

Športno-rekreativne aktivnosti ............................................................................ 31

3.4 Zdravstveno stanje ........................................................................................... 33

3.5 Povezava med podatki ..................................................................................... 37

3.6 Statistična analiza ............................................................................................ 48

3.6.1 Analiza H2 .................................................................................................. 48

3.6.2 Analiza H1 .................................................................................................. 51

4. Razprava ............................................................................................................... 53

5. Sklep ...................................................................................................................... 56

6.Viri .......................................................................................................................... 57

7. Priloge ................................................................................................................... 59

7.1 Anketni vprašalnik ............................................................................................ 59

9

KAZALO TABEL

Tabela 1: Rezultati frekvence spola anketiranih posameznikov ................................ 25

Tabela 2: Rezultati starostnih skupin posameznikov ................................................. 26

Tabela 3: Rezultati najvišje dosežene izobrazbe anketirancev ................................. 27

Tabela 4: Rezultati statusa anketirancev ................................................................... 28

Tabela 5: Rezultati zakonskega stana anketiranev ................................................... 29

Tabela 6: Pogostost branja športno-rekreativnih vsebin glede na spol ..................... 29

Tabela 7: Rezultati za oceno primernosti količine športno-rekreativnih informacij v

medijih ....................................................................................................................... 30

Tabela 8: Ocena kredibilnosti športno-rekreativnih vsebin v medijih ......................... 31

Tabela 9: Rezultati raztezanja/ogrevanja pred vadbo ............................................... 32

Tabela 10: Rezultati raztezanja/ogrevanja v minutah ................................................ 33

Tabela 11: Rezultati samoocene pogostosti telesne aktivnosti ................................. 33

Tabela 12: Povprečje in maksimalna vrednost ITM anketiranih posameznikov ........ 34

Tabela 13: Rezultati podatkov samoocene zdravega prehrajevanja posameznikov . 35

Tabela 14: Prikaz rezultatov števila dnevnih obrokov posameznikov ....................... 35

Tabela 15: Prikaz rezultatov uživanja alkoholnih pijač anketirancev ......................... 36

Tabela 16: Prikaz rezultatov samoocene primernosti telesne teže posameznikov ... 36

Tabela 17: Rezultati cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti

in branjem športno-rekreativnih vsebin ...................................................................... 37

Tabela 18 Prikaz rezultatov za povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in

količino srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti ............................................. 39

Tabela 19: Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in

samooceno primernosti količine telesne aktivnosti .................................................... 40


raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo ........................................................................ 42


samooceno primernosti telesne teže ......................................................................... 43


samooceni primernosti prehrane ............................................................................... 45


indeksom telesne mase ............................................................................................. 46

10

Tabela 24: Prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne

teže ............................................................................................................................ 47

Tabela 25: Rezultati testa normalne porazdelitve ..................................................... 49

Tabela 26: Rezultati Kruskal-Wallisovega testa za H2 .............................................. 51

Tabela 27: Rezultati Kruskal-Wallisovega testa H1 ................................................... 52

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz vrednosti ITM posameznikov ............................................................. 34

Slika 2: Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino

telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin ......................................... 38

Slika 3 Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino visoko

in srednje intenzivne športno-rekreativne aktivnosti in branjem športno- -

rekreativnih vsebin ..................................................................................................... 40

Slika 4: Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin

in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti ................................................ 41


in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo .................................................................... 43


in samooceno primernosti telesne teže ..................................................................... 44


in indeksom telesne mase ......................................................................................... 47

Slika 9: Grafični prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti

telesne teže ............................................................................................................... 48

Slika 10: Prikaz porazdeljenosti vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti ...... 50

11

1. Uvod Redna gibalna dejavnost v vseh življenskih obdobjih predstavlja pomemben element

telesnega, čustvenega in mentalnega zdravja posameznika. Dejstvo je, da je gibanje,

ki je v jedru vsake športno-rekreativne dejavnosti, pomembna sopotnica človekovega

življenja. Športno-rekreativna dejavnost je namreč pomembno sredstvo, ki vpliva na

celovito ravnovesje človeka in ustvarja harmonijo med njegovo večrazsežnostno

naravo in vsakdanjimi napori ter delovnimi obveznostmi (Berčič, 2001). Prav tako

obstaja povezava med stopnjo športne dejavnosti in zadovoljstvom z življenjem, in

sicer so s svojim življenjem najbolj zadovoljni tisti, ki so najbolj športno dejavni

(Planinšek, Škof, Leskošek, Žmuc Tomori in Pori, 2014).

Zdrav življenjski slog je za določene segmente populacije bolj značilen kot za druge.

Opažena je pozitivna povezava med zdravim življenjskim slogom in ženskim spolom.

Študije poudarjajo, da ženske, bogati, izobraženi in mladi živijo bolj zdravo, pri

ohranjanju zdravja pa ženske večji pomen pripisujejo zdravi prehrani, moški pa fizični

aktivnosti (Blaxter v Black 2004, 248).

V sodobni družbi je odgovornost za zdravje preložena predvsem na posameznika,

tako se od njega pričakuje, da bo sam s preventivnimi ukrepi poskrbel za

maksimizacijo svojega zdravja in počutja (Kamin in Tivadar, 2003). Nenadomestljivo

sredstvo za izobraževanje in informiranje splošne populacije o zdravem življenjskem

slogu so danes mediji s svetovnim spletom. »Mediji nam direktno in indirektno

ponujajo, če že ne vsiljujejo, življenjske vrednote in merila« (Doupona Topič, 2010,

str. 14).

Z diplomskim delom želimo raziskati povezavo med prebiranjem informacij o športu

in športni rekreaciji ter športno-rekreativnim udejanjanjem, tako z vidika

ozaveščenosti o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje kot z vidika

motivacije za rekreativno udejanjanje. Predpostavljamo, da posamezniki, ki bolj

pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje

vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog.

Ker je pomembno, da posameznik vsebinam o zdravem življenjskem slogu tudi

zaupa, bomo preučevali povezavo med prebiranjem vsebin na portalu viva.si, ki

12

objavlja poljudne informacije za zdrav življenjski slog, v katerega uvrščajo vsebine o

preventivi in zdravljenju bolezni, prehrani, gibanju in psihologiji, pri njihovem

objavljanju kot recenzenti, avtorji ali sogovorniki sodelujejo strokovnjaki s teh

področij, zato je portal med kredibilnejšimi slovenskimi spletnimi viri informacij za

splošno javnost.

1.1 Opredelitev športne rekreacije

1.1.1 Telesna dejavnost Kot navajajo Planinšek, Škof, Leskošek, Žmuc Tomori in Pori (2014), je telesna

dejavnost širše opredeljena kot športna dejavnost in je vsako mišično gibanje, tudi

nenačrtovano, ki botruje večji porabi energije v telesu.

1.1.2 Športna dejavnost Podkategorija telesne dejavnosti je športna dejavnost (Planinšek, Škof, Leskošek,

Žmuc Tomori in Pori, 2014), ki je načrtovana, določena z razporeditvijo elementov in

razmerji med njimi. Funkcija športne dejavnosti je izboljšanje telesnega zdravja.

1.1.3 Športna rekreacija Del zdravega načina življenja je tudi redna telesna dejavnost, katere nadgradnja je

športna rekreacija. Zakon o športu razlaga športno rekreacijo kot športno dejavnost

odraslih vseh starosti in družin. Beseda rekreacija izvira iz latinske besedne zveze

“re creare”, kar pomeni nekaj ponovno ustvariti ali preoblikovati. Gibanje, sreča in

zadovoljstvo posameznika so bistvo športne rekreacije (Pori in drugi, 2013).

1.2 Vpliv telesne dejavnosti na zdravje Obstajajo nesporni dokazi, da redna fizična aktivnost preventivno vpliva na razvoj

nekaterih kroničnih bolezni, ki jih povezujemo s prezgodnjo smrtjo. Obstaja očitna

linearna povezanost med količino fizične aktivnosti in zdravstvenim statusom

posameznikov, kar se odraža v manjši verjetnosti kroničnih bolezni pri posameznikih,

13

ki so redno fizično aktivni oz. se na sploh več gibljejo. Največje razlike oz. napredek

pa se pokažejo pri posameznikih, ki so bili do neke točke skoraj popolnoma fizično

neaktivni in so nato začeli z redno telesno dejavnostjo. Pri teh posameznikih se

zdravstveno stanje najhitreje izboljša. Današnje smernice in priporočila prinašajo

dobre rezultate pri tistih posameznikih, ki se jih držijo. Pomembno pa je poudariti, da

se zdravstveno stanje posameznikov, ki se gibljejo več, kot je priporočeno, še

dodatno izboljša. Programi, ki promovirajo več gibanja, bi morali ciljati na vse

starostne skupine ljudi, saj se nekatere kronične bolezni lahko začnejo že v otroštvu

(Werburton, Nicol in Bredin, 2006).

Berčič, Sila, Tušak in Semolič (2007) ugotavljajo, da so raziskave in znanstvene

ugotovitve pokazale, da sta zdravje in športna rekreacija tesno povezana, še

posebej, ko govorimo o holističnem zdravju v družini.

Teorija in praksa kažeta, da ima preventivna dejavnost v obliki športne rekreacije na

posameznikovo zdravje enak ali celo večji vpliv kot kurativna dejavnost (Barborič in

drugi, 2005).

Ugotovljeno je bilo, da se je število redno aktivnih rekreativcev povečalo, kar se

pripisuje večji ozaveščenosti populacije na področju športne rekreacije (Barborič in

drugi, 2005).

1.2.1 Telesno zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016) navaja, da srednje intenzivna redna

telesna aktivnost (kolesarjenje, hoja …) prinaša pozitivne učinke na telesno zdravje.

Znižuje možnost srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni ter raka debelega črevesa in

dojke. Zadostna količina telesne aktivnosti zmanjšuje tudi možnost zloma kolka in

vretenc.

1.2.2 Duševno zdravje Berčič, Sila, Tušak in Semolič (2007) ugotavljajo, da je tudi duševno zdravje močno

povezano s športno rekreacijo.

14

Torej lahko povzamemo, da telesna aktivnost, bolj natančno športna rekreacija,

nesporno pozitivno vpliva tako na duševno kot tudi na telesno zdravje posameznika.

Ko govorimo o posameznikovem zdravju skozi holistično prizmo, ne smemo govoriti

le o odsotnosti bolezni, temveč o stanju posameznika oziroma o njegovi vitalnosti

glede na starost.

1.3 Priporočena količina telesne aktivnosti Kot smo že povedali, je telesna aktivnost vse, kar poveča mišično aktivnost v telesu.

Vsako razumsko razmišljanje nam pravi, da se moramo več gibati oz. biti več telesno

dejavni. Ampak, koliko je premalo in koliko je dovolj. Na to vprašanje odgovarjajo

številne raziskave, tako medicinske kot tudi kineziološke. Odgovor smo poiskali pri

najvišji avtoriteti na področju skrbi za zdravje na svetu, pri Svetovni zdravstveni

organizaciji.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016)priporoča:

Otroci in najstniki med 5. in 17. letom:

bi morali izvajati srednje intenzivno in visoko intenzivno telesno aktivnost vsaj 60

minut na dan.

Odrasli med 18. in 64. letom:

bi morali izvajati srednje intenzivno telesno aktivnost 150 minut na teden ali visoko

intenzivno telesno aktivnost 75 minut na teden ali ekvivalentno kombinacijo srednje

in visoko intenzivne fizične aktivnosti.

Odrasli, starejši od 64. let:

bi morali izvajati srednje intenzivno telesno aktivnost 150 minut na teden ali visoko

intenzivno telesno aktivnost 75 minut na teden ali ekvivalentno kombinacijo srednje

in visoko intenzivne telesne aktivnosti.

15

1.4 Gibalne navade Slovencev V raziskavi Eurobarometer, ki je bila izvedena leta 2013 na področju celotne

Evropske unije, je kar 76 % Slovencev navedlo, da se s športno rekreacijo ukvarjajo

zaradi zdravega načina življenja oziroma zaradi želje po izboljšanju zdravstvenega

stanja. V povprečju je ta motivator navedlo 62 % prebivalcev EU, kar je za 14

odstotnih točk manj kot v Sloveniji. Pri nas je to najbolj pogost razlog za ukvarjanje s

športno rekreacijo. Drugi najbolj pogost razlog je sprostitev. Ta razlog je navedlo 60

% vprašanih Slovencev. (Eurobarometer, 2014)

Predmet raziskave je bilo tudi trajanje srednje intenzivne športno-rekreativne

dejavnosti pri Evropejcih. Od Slovencev jih je 21 % navedlo, da takšno intenzivnost

rekreacije izvajajo manj kot 30 minut, 39 % jih je navedlo trajanje do 60 minut, 17 %

trajanje do 90 minut, 11 % do 120 minut in 11 % jih je navedlo trajanje srednje

intenzivne športne rekreacije več kot 120 minut. Pri trajanju srednje intenzivne

rekreacije smo glede na to raziskavo v samem vrhu Evropske unije. (Eurobarometer,

2014)

Tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravje in vedenjski slog

prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2012) je pokazala, da je trend v gibalnih navadah

Slovencev pozitiven. Tako so pri anketiranih med 25. in 64. letom ugotovili naslednje:

1. V dvanajstih letih se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino

telesne dejavnosti po priporočilih SZO, povečal za 8,8 odstotne točke – s 50

% na 58,8 %.

2. V enakem obdobju se je delež posameznikov ki dosegajo zadostno količino

intenzivne telesne dejavnosti po priporočilih WHO povečal za 6,5 odstotne

točke – s 36,7 % na 43,2 %.

3. Tudi delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino zmerne telesne

dejavnosti po priporočilih SZO, se je povečal za 13,5 odstotne točke – s 23,1

% na 36,6 %.

4. Največji preskok pa se je pokazal pri deležu posameznikov, ki dosegajo

zadostno količino hoje kot telesne dejavnosti po priporočilih SZO. Ta se je

namreč povečal za 25,2 odstotne točke – s 23,6 % na 48,8 %.

Omenjena raziskava je pokazala tudi zanimive razlike med spoloma v vedenjskem

slogu prebivalcev:

16

1. Pri ženskah se je pokazal višji porast števila tistih, ki dosegajo zadostno

količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO. V obdobju med letoma 2001 in

2012 se je število žensk, ki dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti

povečalo za 13 %, število moških pa za 4,7 %.

2. V enakem obdobju so ženske dosegle tudi višji porast pri doseganju zadostne

količine intenzivne telesne dejavnosti (7,7 %), zmerne telesne dejavnosti (13,2

%) in hoje (28,6 %).

3. Med moškimi je bil v enakem obdobju dosežen nižji porast tistih, ki dosegajo

zadostne količine intenzivne telesne dejavnosti (5,3 %), zmerne telesne

dejavnosti (10 %) in hoje (22,1 %).

Tudi pri starostnih skupinah so se pokazale razlike v trendih rasti posameznikov, ki

dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO. Tako so

posamezniki med 25. in 39. letom starosti dosegli 12% porast med letoma 2001 in

2012. V enakem obdobju so posamezniki med 40. in 45. letom dosegli 7,3% porast.

Posamezniki med 55. in 64. letom pa so dosegli 4,1% porast.

Glede na omenjeno raziskavo lahko sklepamo, da se največji napredek v številu

posameznikov, ki dosegajo zadostno količino telesne dejavnosti po priporočilih SZO,

kaže pri ženskah in posameznikih med 25. in 39. letom starosti.

1.5 Mediji in športno-rekreativne vsebine Glede na to, da je predmet te diplomske naloge povezava med branjem in športnim

udejstvovanjem in zdravim življenjskim slogom posameznikov, se bomo osredotočili

na tiskane in spletne medije.

Leavy, Bull, Rosenberg in Bauman (2011) ugotavljajo, da množični mediji s

kampanjami poskušajo povečati družbeno osveščenost in spremeniti mnenje družbe

o telesni dejavnosti. Želijo spremeniti ravnanja posameznikov v povezavi s fizično

aktivnostjo. Množični mediji so lahko dobro orodje za posredovanje športno-

rekreativnih vsebin množicam ali posameznim skupinam prebivalstva. Tudi Topičeva

(2010) pravi, da so mediji sredstvo za izobraževanje in osveščanje javnosti o

zdravem življenjskem slogu. Med medije prišteva tudi splet. Preko množičnih občil

sprejemamo različne vrednote in merila v naše življenje.

17

Kakšne so bralne navade v Sloveniji, lahko ugotavljamo preko dveh največjih

raziskav, Nacionalne raziskave branosti in Merjenje obiskanosti spletnih strani.

1.5.1 Tiskani mediji Nacionalna raziskava branosti beleži in analizira branost slovenskih tiskanih medijev.

Branost se meri s pomočjo treh metod. Prva metoda določa valuto, druga meri doseg

medija, tretja pa je temelj strokovnih raziskovalnih namenov. Raziskava meri tudi

pogostost branja, uporablja metodo zadnjega branja, ki se uporablja po vsem svetu

in kakovost branja (Slovenska oglaševalska zbornica, 2016).

Iz podatkov raziskave, ki veljajo za leti 2013/2014, je razvidno, da dnevni časopisi

dosežejo največ bralcev, med 26.000 in 336.000, priloge pa med 7.000 in 310.000.

Priloga s področja športne rekreacije z največjim dosegom je Polet, ki doseže kar

155.000 bralcev. Tedniki, vključeni v raziskavo, dosežejo med 34.000 in 288.000

bralcev. Mesečniki dosegajo med 9.000 in 101.000 bralcev. Lepa in zdrava,

mesečnik s področja športne rekreacije, doseže 31.000 bralcev. Dvomesečniki, ki jih

je obravnavala raziskava, dosegajo med 6.000 in 71.000 bralcev. Polet fit,

dvomesečenik s področja športne rekreacije pa dosega 26.000 bralcev.

Dvomesečnik z drugim največjim dosegom je Medicina in ljudje, ki doseže 19.000

bralcev (Slovenska oglaševalska zbornica, 2016).

Iz raziskave je razvidno, da imamo v Sloveniji zadostno količino medijskih vsebin s

področja športne rekreacije in zdravega življenjskega sloga. Te vsebine glede na

raziskavo dosežejo velik krog slovenskega prebivalstva.

1.5.2 Spletni mediji Merjenje obiskanosti spletnih strani je osrednja raziskava na področju spletnih

medijev. Podatke iz raziskave uporabljajo analitiki, spletni oglaševalci in spletni

založniki za raziskave spletnega trga, analize socio-demografskih profilov ter

primerjavo in vrednotenje posameznih spletnih strani (Ipsos, 2016).

“Osnovne lastnosti modela zbiranja podatkov so:

• Stalna tehnična meritev, katere cilj je nenehen zajem podatkov o obiskanosti

18

spletnih strani in navadah spletnih obiskovalcev. Podatki tehnične meritve

predstavljajo osnovo za opredelitev dosega.

• Spletna pop-up anketa; zbiranje podatkov o socio-demografiji in življenjskem

stilu spletnih obiskovalcev,

• Kontrolna telefonska anketa za potrjevanje s spletno anketo pridobljenih

podatkov.” (Ipsos, 2016)

Iz raziskave je mogoče razbrati, da je slovenska spletna populacija decembra 2015

obsegala 1.452.161 posameznikov, v raziskavo pa je bilo vključenih 1.497.073

posameznikov.

Spletni mediji s področja športne rekreacijo, ki sodelujejo v raziskavi MOSS, so:

Siol.net z dosegom 589.894 posameznikov/mesec, med.over.net, ki doseže 398.453

posameznikov na mesec, vizita.si z dosegom 279.995, zadovoljna.si, ki doseže

213.331 posameznikov na mesec, moskisvet.com z dosegom 199.087, zenska.si z

dosegom 196.538, aktivni.si, ki doseže 134.338 posameznikov na mesec,

cosmopolitan.si z dosegom 132.088, moski.si z dosegom 125.173, viva.si z dosegom

100.658 posameznikov na mesec, micna.si z dosegom 71.052, sensa.si z dosegom

47.048, bicikel.com z dosegom 15.347 in polet.si, ki doseže 14.314 posameznikov na

mesec (Ipsos, 2016).

1.5.3 Vpliv medijev na posameznika “Kot socialna in politična sila je javno mnenje naravno povezano s tiskom. Časniki

igrajo pomembno vlogo ne samo pri oblikovanju mnenja kot prenosniki informacij

publiki, ampak tudi kot najpomembnejše izrazno sredstvo javnosti, s katerim se

oblikuje virtualna (duhovno, ne pa prostorsko povezana) javnost.” (Splichal, 1997)

Topičeva in Petrovič (2000) pravita, da je bilo posameznikovo ožje okolje (družina,

prijatelji in učitelji) dolgo časa primaren vir socializacije. Od svojega pojava pa so

množični mediji prevzeli vlogo socializatorjev tako na primarni kot sekundarni ravni.

Množična občila nam posredno in neposredno podajajo ali vsiljujejo osnovne

vrednote, ki veljajo tudi za šport in rekreacijo. Te vrednote niso le nekakšna

odslikava, ampak vodila družbeno sprejemljivega.

19

Torej so mediji tisti, ki nam ponujajo oziroma vsiljujejo vrednote na področju

zdravega načina življenja, športne rekreacije in fizične aktivnosti. Mediji so tisti, ki

nam povedo, koliko naj bi se gibali, katere oblike vadbe naj izvajamo in kako naj

vadbo izvajamo. Smotrno je dognanje, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni medijem

oziroma bolj pogosto berejo vsebine s področja športne rekreacije in zdravega

načina življenja, bolj motivirani k temu, da te vsebine upoštevajo in nauke teh vsebin

realizirajo v praksi.

Ena od raziskav, ki je bila opravljena v Avstraliji, je tako pokazala, da za

posameznike, ki so bili izpostavljeni sporočilom medijske kampanje, ki je promovirala

fizično aktivnost, obstaja večja verjetnost, da bodo povečali količino telesne

dejavnosti za eno uro na teden. V primerjavi z vzorcem posameznikov, ki niso bili

izpostavljeni tej kampanji, je za vzorec posameznikov, ki so bili izpostavljeni,

obstajala kar 2,08-kratna večjo verjetnost, da bodo povečali količino telesne

aktivnosti (Bauman, Bellew in Vita, 2001).

Metaanaliza treh raziskav na področju vpliva množičnih medijev je pokazala, da so ti

povečali verjetnost za doseganje priporočenih količin hoje za 53 % (Ajibola, Kaveh in

Goodarz, 2013).

1.5.4 Revija Viva Viva, revija za boljše življenje, je mesečnik (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016), ki

je na slovenskem trgu prisotna 22 let. Glede na vsebino se tradicionalno umešča v

sklop revij za zdravo življenje. Vsebine bi lahko hierarhično razvrstili v naslednje

sklope:

• Zdrav življenjski slog: nasveti za zdravo življenje in preprečevanje bolezni;

• Zdravje

1. kot ga obravnava (na podatkih temelječa) uradna medicina: preventiva,

dejavniki tveganja za bolezni, simptomi, diagnostika, metode in postopki

zdravljenja;

20

2. kot ga obravnava integrativna (komplementarna) medicina: celosten

pogled na človeka, bolezenski znaki in stanja, alternativne oblike

zdravljenje in samozdravljenje;

• Hrana: zdrav način prehranjevanja in samooskrba s hrano

• Gibanje (rekreacija): vpeto v vse predstavitve o preventivi in kurativi ali pa

predstavljeno samostojno (pomen, učinki, samomotivacija)

• Psihologija: družinski in partnerski odnosi, vzgoja, spolnost, psihološki razvoj

posameznika, družbena angažiranost

• Okolje in ekologija: naravi prijazen način bivanja, varstvo okolja,

ekokmetovanje, ekopridelava, skrb za živali.

Uredniška politika revije je naravnana v smeri ozaveščanja posameznika, ki

prevzema odgovornost za svoje zdravje in v odnosih do drugih, okolja in živali deluje

trajnostno. V okviru tega revija dodatno izdaja še priloge, knjige in priročnike.

Osnovni podatki

• Periodika: mesečnik (12 izvodov na leto)

• Naklada: 12.000–18.000 izvodov

• Doseg: 49.000 (NRB, 2016)

• Število strani: 96–116, barvne

• Založnik: Vanema, storitve, d. o. o.

• Prva izdaja: december 1993

Revija Viva ima tudi mesečno tablično izdajo (Android in iOS tablice), ki sledi vsebini

aktualne mesečne tiskane izdaje (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).

Struktura bralcev:

Večina bralcev revije sodi v starostno skupino od 26 do 65 let (75 %), nad 66 let jih je

20 % in pod 25 let 5 %. V strukturi bralcev je 70 % žensk. Bralci, ki so večinoma z

mestnih območij, so visoko izobraženi (55 %) in imajo visok povprečni dohodek ter

aktiven življenjski slog. Največ kupcev revije Viva je v poklicnih panogah: storitvene

dejavnosti, zdravstveni poklici, državna uprava, učitelji, socialni delavci, aktivni

21

upokojenci, žene vodilnih, društva bolnikov, administrativni poklici, psihoterapevti,

psihologi (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).

Spletni portal viva.si

Vsebine spletnega medijskega portala viva.si so podobno kot v tiskanem mediju

naravnane na področje zdravja, zdravega življenjskega sloga in dobrega počutja.

Na portalu je 1.200 obdelanih bolezni, 4.500 člankov o preventivi, samopomoči in

naravnem zdravljenju, 1.800 intervjujev, 2.000 člankov o zdravi prehrani in gibanju,

2.000 člankov s področja psihologije, o vzgoji otrok, partnerskih odnosih. V leksikonu

bolezni je na portalu predstavljenih 3.200 simptomov bolezni.

Registrirani uporabniki lahko dnevno prejemajo e-novice, komentirajo članke,

sodelujejo v forumu (debatah) ali postavljajo vprašanja Vivinim strokovnjakom. Profil

registriranega uporabnika deluje po načelu socialnega omrežja, kar pomeni, da si

vsak uporabnik lahko izbere področja, ki ga posebej zanimajo, spremlja na novo

objavljene prispevke s teh področij in e-novice, uporablja koledar o najzanimivejših

dogodkih meseca, sledi drugim uporabnikom in njihovim objavam ter novim objavam

v forumu (Sotlar Južnič, Pustavrh in Kojić, 2016).

Struktura uporabnikov

Večina uporabnikov spletnega portala viva.si sodi v starostno skupino od 25 do 49 let

(55 %), v skupini od 50 do 59 let jih je 20 %, nad 60 let 15 %in od 20 do 24 let 10 %;

med uporabniki je v povprečju 65 % žensk. Največ uporabnikov ima srednješolsko

izobrazbo, sledijo jim visoko- in višješolsko izobraženi ter študenti. Polovica

uporabnikov ima otroke in do portala dostopa od doma – večina živi v osrednji

slovenski regiji ali na drugih mestnih območjih. Portal viva.si obiskujejo angažirani

uporabniki, ki redno sodelujejo v razpravah, komentiranju člankov, se po pomoč

obračajo na Vivine strokovnjake, prebirajo e-novice in newsletter (Sotlar Južnič,

Pustavrh in Kojić, 2016).

22

1.6 Cilji in Hipoteze

1.6.1 Cilji

Z diplomskim delom želimo raziskati povezavo med prebiranjem informacij o športu

in športni rekreaciji ter športno-rekreativnim udejanjanjem, tako z vidika

ozaveščenosti o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje kot z vidika

motivacije za rekreativno udejanjanje. Predpostavljamo, da se posamezniki, ki bolj

pogosto prebirajo medijske vsebine s tega področja, živijo bolj zdravo in pogosteje

vključujejo šport in rekreacijo v svoj življenjski slog. Zato smo za to diplomsko nalogo

zastavili dva glavna cilja:

• Ugotoviti povezanost med prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih in

poznavanjem pozitivnega vpliva športne rekreacije na zdravje.

• Ugotoviti povezanost med količino telesne dejavnosti posameznikov in

prebiranjem športno-rekreativnih vsebin v medijih.

1.6.2 Hipoteze Glede na cilje smo postavili naslednji alternativni hipotezi:

H1: Posamezniki, ki namenijo več časa prebiranju športno-rekreativnih vsebin, so

bolj ozaveščeni o pozitivnem vplivu športne rekreacije na zdravje.

H2: Posamezniki, ki namenijo več časa prebiranju športno-rekreativnih vsebin, se

več ukvarjajo s športno-rekreativno dejavnostjo.

23

2. Metode dela

2.1 Preizkušanci V vzorec merjencev smo zajeli 301 uporabnika medijskega portala revije Viva

(www.viva.si.) in Facebook profila revije Viva.

Portal viva.si mesečno obišče povprečno 100.000 različnih uporabnikov. Med

uporabniki spletnega portala so lestvice in deleži glede na starost naslednji: 18–24 let

(11,25 %), 25–34 let (32,72 %), 35–44 let (28,23 %), 45–54 let (10,88 %), 55–64 let

(88,61 %) in +65 let (8,31 %). Med uporabniki spletnega portala je 26,5 % moških in

73,5 % žensk.

2.2 Pripomočki Posameznike smo anketirali z uporabo anonimne spletne ankete. Kot orodje za

anketiranje smo uporabili EnKlikAnketo (https://www.1ka.si/). Lastnik orodja je

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno

informatiko. Orodje upošteva najvišje metodološke standarde spletnega anketiranja.

Za analizo vedenja in demografije uporabnikov smo uporabili statistični orodji Google

Analytics (https://www.google.com/analytics/) in Piwik Analitycs (piwik.org). Obe

orodji sta prepoznani kot industrijski standard med spletnimi statističnimi orodji in sta

široko uporabljeni po vsem svetu.

2.3 Postopek Anketa je bila objavljena na portalu viva.si in na Facebook profilu viva.si in je bila

anonimna. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS (Statistical Package

for the Social Sciences). Izračunali smo frekvence, kontingenčne tabele, test

normalnosti – Shapiro-Wilkov test, deskriptivne statistike in Kruskal-Wallisov test. Za

izračun smo uporabili programe Frequencies, Crosstabs, Descriptives, Explore In K

Independent Samples.

Demografske in zdravstvene podatke ter podatke, ki so se nanašali na gibalne in

bralne navade, smo analizirali s pomočjo programa Frequencies.

24

Za primerjavo posameznih podatkov med seboj smo uporabili program Crosstabs, ki

nam je omogočil pregled in primerjavo podatkov v kontingenčnih tabelah.

Podatke, kjer so nas zanimali povprečje in minimalne ter maksimalne vrednosti, smo

izračunali s pomočjo programa Descriptives.

Vzorec količine telesne aktivnosti in športno-rekreacijske aktivnosti smo testirali za

normalno porazdelitev s funkcijo Explore. Shapiro-Wilkov test je pokazal nenormalno

porazdelitev vzorca, zato smo nadaljnje izračune in statistično analizo naredili s

pomočjo neparametričnega testa. Izbrali smo Kruskal-Wallisov test, ki je najbolj

primerna neparametrična alternativa klasičnim parametričnim testom.

25

3. Rezultati

Anketo je izpolnil 301 posameznik. Podatke smo razdelili v pet podpodročij:

1. Demografski podatki

2. Bralne navade posameznikov

3. Gibalne navade posameznikov

4. Zdravstveno stanje posameznikov

5. Povezave med podatki

6. Statistična primerjava

3.1 Demografski podatki V anketo smo v skupino demografskih podatkov vključili spol, starost, zakonski stan,

najvišjo doseženo izobrazbo in status posameznikov.

Tabela 1

Rezultati frekvence spola anketiranih posameznikov

Spol:

Frekvence % Veljavni % Kumulativni %

Moški 102 33,9 33,9 33,9

Ženski 199 66,1 66,1 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Iz podatkov o spolu (Tabela 1) posameznikov je mogoče razbrati, da je na vprašanja

odgovorilo več žensk (66,1 %) kot moških (33,9 %).

Starost

26

Tabela 2

Rezultati starostnih skupin posameznikov

V katero starostno kategorijo spadate?


Veljavni 10–20 let 11 3,7 3,7 3,7

21–30 let 72 23,9 23,9 27,6

31–40 let 66 21,9 21,9 49,5

41–50 let 67 22,3 22,3 71,8

51–60 let 60 19,9 19,9 91,7

61–70 let 20 6,6 6,6 98,3

Več kot 70 let 5 1,7 1,7 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Podatki kažejo (Tabela 2), da je največja starostna skupina, ki je sodelovala v anketi,

skupina med 21.–30. letom. V anketi so zastopane vse starostne skupine. Najmanj

posameznikov je iz starostih skupin 10–20 let ter 71 let in več, kar je smiselno glede

na tematiko ankete.

27

Izobrazba

Tabela 3

Rezultati najvišje dosežene izobrazbe anketirancev

Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba?


Osnovna šola 6 2,0 2,0 2,0

Poklicna šola 10 3,3 3,3 5,3

Štiriletna srednja šola 75 24,9 24,9 30,2

Višja šola 28 9,3 9,3 39,5

Visokošolski strokovni študij 16 5,3 5,3 44,9

Visoka šola 16 5,3 5,3 50,2

Univerzitetni študij 110 36,5 36,5 86,7

Magisterij 31 10,3 10,3 97,0

Doktorat 8 2,7 2,7 99,7

Specializacija 1 ,3 ,3 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Po izobrazbi (Tabela 3) je najbolje zastopana skupina, ki je dokončala univerzitetni

študij. Druga najbolj zastopana skupina je tista, ki je končala štiriletno srednjo šolo.

Presenetljivo je, da je v anketi sodelovalo 31 posameznikov, ki so dokončali

magistrski študij, in kar osem doktorjev znanosti.

28

Tabela 4

Rezultati statusa anketirancev

Kako bi opisali vaš sedanji status?


Veljavni Dijak

Študent 31 10,3 10,3 10,3

Samozaposl

en 33 11,0 11,0 21,3

Zaposlen 195 64,8 64,8 86,0

Gospodinja 2 ,7 ,7 86,7

Brezposeln 14 4,7 4,7 91,4

Upokojen 26 8,6 8,6 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Glede na status je med anketiranimi največ zaposlenih (Tabela 4). So pa v anketi

zastopane vse skupine, tudi upokojenci in dijaki ter študenti.

29

Tabela 5

Rezultati zakonskega stana anketirancev

Kakšen je vaš zakonski stan?


Samski 58 19,3 19,3 19,3

Poročen 103 34,2 34,2 53,5

Ovdovel 10 3,3 3,3 56,8

Razvezan 22 7,3 7,3 64,1

V zvezi (ne poročen) 108 35,9 35,9 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Glede na zakonski stan je največ anketirancev poročenih (Tabela 5). Najmanj je

ovdovelih in razvezanih. Velika skupina ljudi je tudi v zunajzakonski zvezi.

3.2 Bralne navade

Tabela 6

Pogostost branja športno-rekreativnih vsebin glede na spol

Spol Povprečje Vzorec Standardna deviacija

Moški 2,94 102 1,521

Ženski 3,44 199 1,402

Skupaj 3,27 301 1,460

30

Glede na pridobljene podatke smo ugotovili, da moški bolj pogosto berejo športno-

rekreativne vsebine v medijih (Tabela 6).

Spremljanje športno-rekreativnih vsebin glede na tip medija

V anketi smo tudi preverjali, v katerih vrstah medijev posamezniki prebirajo športno-

rekreativne vsebine. Zanimalo nas je, kateri mediji so za to vsebino v povprečju

najbolj uporabljeni.

1. Spletni mediji – 80 %

2. Dnevni časopisi – 29 %

3. Revije – 24 %

4. Spletni forumi – 13 %

5. Strokovni in znanstveni mediji – 12 %

Iz podatkov lahko razberemo, da so daleč najbolj pogosta izbira posameznikov

spletni mediji.

Tabela 7

Rezultati za oceno primernosti količine športno-rekreativnih informacij v medijih

Ali menite, da v medijih dobite zadostno količino informacij, povezanih s športno

rekreacijo?


Da 170 56,5 56,5 56,5

Ne 78 25,9 25,9 82,4

Ne vem 53 17,6 17,6 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Večina posameznikov ocenjuje (Tabela 7), da v medijih dobijo zadostno količino

informacij o športni rekreaciji. Le 17,6 % posameznikov ne zna oceniti, ali dobijo

zadostno količino informacij o tem področju.

31

Tabela 8

Ocena kredibilnosti športno-rekreativnih vsebin v medijih

Ali zaupate informacijam, ki jih v medijih preberete o športni

rekreaciji?


1 190 63,1 63,1 63,1

2 20 6,6 6,6 69,8

3 91 30,2 30,2 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 8), da večina ljudi, kar 63,1 %, zaupa v

informacije, ki jih o športni rekreaciji preberejo v slovenskih medijih oz. ocenjujejo, da

so te informacije kredibilne. Zelo majhno število ljudi, le 6,6 %, ne zaupa

informacijam, ki jih prejmejo od medijev. Je pa zaskrbljujoče dejstvo, da 30,2 % ljudi

ne ve oz. ne zna oceniti kredibilnosti informacij, ki jih dobijo od medijev o športni

rekreaciji.

3.3 Gibalne navade

Športno-rekreativne aktivnosti V anketi smo zajeli tudi podatke o oblikah športne rekreacije, s katerimi se ukvarjajo

posamezniki:

• hoja – 64 %

• kolesarjenje – 45 %

• tek – 37 %

• plavanje – 28 %

• gorništvo – 23 %

• deskanje na snegu/smučanje –21 %

• joga/pilates –21 %

32

• športi z loparji –12 %

• odbojka –11 %

• ples –11 %

• funkcionalna vadba (crossfit, bootcamp ...) –10 %

• košarka –9 %

• dvigovanje uteži –8 %

• nogomet – 6 %.

Manj kot 1 % vprašanih pa je odgovorilo, da se ukvarjajo z naslednjimi športno-

rekreativnimi aktivnostmi: športno plezanje, chi gong, surfanje, jahanje, alpinizem,

hokej v telovadnici, supanje, hokej, capoeira, tibetanske vaje, veslanje, jadranje in

squash.

Tabela 9

Rezultati raztezanja/ogrevanja pred vadbo

Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate?


Da 167 55,5 55,7 55,7

Ne 133 44,2 44,3 100,0

Skupaj veljavnih 300 99,7 100,0

Skupaj 301 100,0

Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 9), da se veliko posameznikov še vedno ne

razteza oz. ogreva pred vadbo, in sicer kar 44,2 % tistih, ki so sodelovali v anketi.

Spodbudno pa je dejstvo, da se na vadbo pravilno pripravlja več kot pol oz. 55,5 %

posameznikov.

33

Tabela 10

Rezultati raztezanja/ogrevanja v minutah

Vzorec Minimum Maksimum Povprečje Standardna deviacija

Raztezanje v minutah 181 0 99 9,82 9,862

Veljavnih 181

Med anketiranimi (Tabela 10), ki so odgovorili, da se pred vadbo raztezajo/ogrevajo,

smo ugotovili povprečen čas trajanja raztezanja/ogrevanja 9,82 min.

Tabela 11

Rezultati samoocene pogostosti telesne aktivnosti


Da 123 40,9 40,9 40,9

Ne 178 59,1 59,1 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Več kot polovica posameznikov ocenjuje, da niso dovolj pogosto telesno aktivni

(Tabela 11).

3.4 Zdravstveno stanje ITM

Indeks telesne mase je eden glavnih indikatorjev za ocenjevanje primernosti

posameznikove telesne teže. Idealen indeks telesne mase posameznika se giblje

med 20 in 25. Indeks, ki je manjši od 20, nakazuje prenizko telesno maso

posameznika. Indeks med 25 in 30 kaže na prekomerno težo posameznika in indeks

nad 30 kaže na debelost.

34

Tabela 12

Povprečje in maksimalna vrednost ITM anketiranih posameznikov

ITM

Povprečje Vzorec Standardna deviacija Maksimum

24,2676 301 4,59322 59,86

Podatki kažejo (Tabela 12), da je povprečje ITM vprašanih znotraj priporočljivih

vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije. Zaskrbljujoč pa je podatek največjega

indeksa telesne mase posameznika, ki je sodeloval v anketi – kar 59,86.

Slika 1. Prikaz vrednosti ITM posameznikov.

Prehranjevanje

35

Tabela 13

Rezultati podatkov samoocene zdravega prehranjevanja posameznikov

Ali ocenjujete, da jeste zdravo?


Da 193 64,1 64,1 64,1

Ne 77 25,6 25,6 89,7

Ne vem 31 10,3 10,3 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Glede na podatke o prehranjevanju posameznikov lahko sklepamo (Tabela 13), da

večina meni, da se prehranjuje zdravo. Samo 25,6 % jih meni, da se ne prehranjujejo

zdravo. Le 10,3 % posameznikov pa ne zna oceniti, ali se prehranjujejo zdravo ali ne.

Tabela 14

Prikaz rezultatov števila dnevnih obrokov posameznikov

Kolikokrat na dan jeste?


2 x na dan 28 9,3 9,3 9,3

3 x na dan 110 36,5 36,5 45,8

4 x na dan 107 35,5 35,5 81,4

5 x na dan 45 15,0 15,0 96,3

Več kot 5 x na

dan 11 3,7 3,7 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

36

Pomemben je podatek, da nihče od vprašanih ne poje samo enega obroka na dan. Večina posameznikov je med 3-krat in 4-krat na dan (Tabela 14).

Tabela 15

Prikaz rezultatov uživanja alkoholnih pijač anketirancev

Ali uživate alkoholne pijače?


Da 184 61,1 61,1 61,1

Ne 117 38,9 38,9 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da vse manj posameznikov uživa alkoholne

pijače. Več kot tretjina ali 38,9 % anketiranih je navedlo, da ne uživa alkoholnih pijač

(Tabela 15).

Tabela 16

Prikaz rezultatov samoocene primernosti telesne teže posameznikov

Ali imate po vaši oceni prekomerno telesno težo?


Da 130 43,2 43,2 43,2

Ne 159 52,8 52,8 96,0

Ne vem 12 4,0 4,0 100,0

Skupaj 301 100,0 100,0

37

Po podatkih iz ankete (Tabela 16) dobra polovica (52,8 %) vprašanih meni, da je

njihova telesna teža primerna. Le 4 % posameznikov, ki je sodelovalo v anketi, ne

ve, ali ima preveliko telesno težo ali ne.

3.5 Povezava med podatki

Povezava med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino telesne aktivnosti

Tabela 17

Rezultati cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin

Količina telesne aktivnosti

Skupaj Nepriporočeno Priporočeno

Več kot

priporočeno

Kako pogosto berete športno

-rekreativne vsebine?

Vsak dan 11 (24,4 %) 16 (35,6 %) 18 (40 %) 45

3x na teden 8 (15,4 %) 21 (40,4 %) 23 (44,2 %) 52

1x na teden 24 (31,2 %) 32 (41,6 %) 21 (27,2 %) 77

1x na mesec 12 (46,2 %) 7 (26,9 %) 7 (26,9 %) 26

Redkeje 51 (51,5 %) 28 (28,9 %) 20 (20,2 %) 99

Skupaj 106 104 89 299

Podatki o telesni dejavnosti v povezavi z branjem športno-rekreativnih medijskih

vsebin kažejo (Tabela 17), da so posamezniki, ki berejo te vsebine manj pogosto kot

enkrat na mesec, večinoma manj telesno aktivni, kot je priporočeno. Posamezniki, ki

berejo omenjene vsebine enkrat na teden in trikrat na teden v 41,6% in 40,4%

dosegajo priporočeno količino telesne dejavnosti na teden. Večje količine od

38

priporočenih pa največkrat dosegajo posamezniki, ki športno-rekreativne vsebine

berejo trikrat na teden.

Slika 2. Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino telesne aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin.

39

Tabela 18

Prikaz rezultatov za povezavo med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino

srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti

Količina srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti

Skupaj Nepriporočeno Priporočeno

Več kot

priporočeno

Kako pogosto berete športno

-rekreativne vsebine?

Vsak dan 12 (26,7 %) 15 (33,3 %) 18 (40 %) 45

3x na teden 11 (21,2 %) 21 (40,4 %) 20 (38,4 %) 52

1x na teden 27 (35 %) 29 (37,7 %) 21 (27,3 %) 77

1x na mesec 10 (38,5 %) 10 (38,5 %) 6 (23 %) 26

Redkeje 54 (54,5 %) 26 (26,3 %) 19 (19,2 %) 99

Skupaj 114 101 84 299

Iz podatkov je mogoče razbrati (Tabela 18), da posamezniki, ki berejo športno- -

rekreativne vsebine manj kot enkrat na mesec, v 54,5 % ne dosegajo priporočljive

količine srednje in visoko intenzivne telesne aktivnosti. Posamezniki, ki berejo

športno-rekreativne medijske vsebine vsaj trikrat na teden, v 40,4 % dosegajo

priporočene količine visoko in srednje intenzivne telesne aktivnosti. Posamezniki, ki

berejo omenjene vsebine vsak dan, pa v 40 %, dosegajo količine visoko in srednje

intenzivne telesne aktivnosti nad priporočenimi vrednostmi (nad 300 min/teden).

40

Slika 3. Grafični prikaz rezultatov cross-tab izračuna povezanosti med količino visoko in srednje intenzivnih športno-rekreativnih aktivnosti in branjem športno-rekreativnih vsebin.

Tabela 19

Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti

Ali menite, da ste dovolj pogosto športno aktivni?

Skupaj Da Ne

Kako pogosto

berete športno-rekreativne

vsebine?

Vsak dan 23 (50 %) 23 (50 %) 46

3x na teden 30 (57,7 %) 22 (42,3 %) 52

1x na teden 30 (39 %) 47 (61 %) 77

1x na mesec 8 (30,8 %) 18 (69,2 %) 26

Redkeje 32 (32 %) 68 (68 %) 100

Skupaj 123 178 301

41

Posamezniki, ki večkrat prebirajo športno-rekreativne vsebine v medijih, bolj številčno

ocenjujejo, da so dovolj pogosto telesno aktivni. Posamezniki, ki največkrat

ocenjujejo, da niso dovolj telesno aktivni, so tisti, ki berejo enkrat na mesec, in tisti, ki

berejo še redkeje (Tabela 19).

Slika 4. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti količine telesne aktivnosti.

42

Tabela 20

Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo

Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate?

Skupaj Da Ne

Kako pogosto


vsebine?

Vsak dan 33 (71,7 %) 13 (28,3 %) 46

3x na teden 30 (58,8 %) 21 (41,2 %) 51

1x na teden 36 (46,8 %) 41 (53,2 %) 77

1x na mesec 19 (73,1 %) 7 (26,9 %) 26

Redkeje 49 (49 %) 51 (51 %) 100

Skupaj 167 133 300

Podatki kažejo (Tabela 20), da je ogrevanje pred vadbo povezano s količino branja

športno-rekreativnih vsebin. Največ posameznikov, ki se razteza pred vadbo, bere

športne-rekreativne vsebine vsak dan ali enkrat na mesec.

43

Slika 5. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo.

Tabela 21

Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti telesne teže

Ali imate po vaši oceni prekomerno težo?

Skupaj Da Ne Ne vem

Kako pogosto


vsebine?

Vsak dan 15 (32,6 %) 28 (60,9 %) 3 (6,5 %) 46

3x na teden 24 (46,1 %) 27 (51,9 %) 1 (1,9 %) 52

1x na teden 33 (42,8 %) 41 (53,2 %) 3 (3,9 %) 77

1x na mesec 9 (34,6 %) 13 (50 %) 4 (15,4 %) 26

Redkeje 49 (49 %) 50 (50 %) 1 (1 %) 100

Skupaj 130 159 12 301

44

Iz podatkov lahko razberemo (Tabela 21), da posamezniki, ki več berejo športno-

rekreativne medijske vsebine, v povprečju bolj ocenjujejo, da imajo primerno telesno

težo oz. da nimajo prekomerne telesne teže. Posamezniki, ki berejo manj pogosto

kot enkrat na mesec, v povprečju večkrat ocenjujejo, da imajo prekomerno težo.

Slika 6. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti telesne teže.

45

Tabela 22

Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in samooceno primernosti prehrane

Ali ocenjujete, da jeste zdravo?

Skupaj Da Ne Ne vem

Kako pogosto


vsebine?

Vsak dan 32 9 5 46

3x na teden 35 13 4 52

1x na teden 48 22 7 77

1x na mesec 15 4 7 26

Redkeje 63 29 8 100

Skupaj 193 77 31 301

Podatki nakazujejo, da ljudje, ki večkrat berejo športno-rekreativne medijske vsebine,

ocenjujejo, da jedo bolj zdravo (Tabela 22).

46

Tabela 23

Prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in indeksom telesne mase

Rangi ITM

Skupaj

Prenizka

telesna

masa

Primerna

telesna

masa

Previsoka

telesna

masa Debelost

Kako pogosto


vsebine?

Vsak dan 7 (15,5 %) 15 (33,3 %) 19 (42,2 %) 4 (8,9 %) 45

3x na teden 5 (9,8 %) 27 (52,9%) 16 (31,4 %) 3 (5,9 %) 51

1x na teden 6 (7,8 %) 48 (62,3 %) 17 (22 %) 6 (7,8 %) 77

1x na mesec 1 (3,8 %) 18 (69,2 %) 6 (23 %) 1 (3,8 %) 26

Redkeje 14 (14,1 %) 50 (50,5 %) 22 (22,2 %) 13 (13,1 %) 99

Skupaj 33 158 80 27 298

Iz podatkov je razvidno (Tabela 23), da imajo največje težave s telesno težo

posamezniki, ki berejo športno-rekreativne vsebin redkeje kot enkrat na mesec.

Večina posameznikov, ki te vsebine prebirajo trikrat na teden, enkrat na teden ali

enkrat na mesec, ima primerno telesno težo in posledično ITM.

47

Slika 7. Grafični prikaz rezultatov povezave med branjem športno-rekreativnih vsebin in indeksom telesne mase.

Tabela 24

Prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne teže

Ali imate po vaši oceni prekomerno težo?

Skupaj Da Ne Ne vem

ITM <20 2 31 0 33

20–25 34 114 10 158

25–30 66 12 2 80

>30 27 0 0 27

Skupaj 129 157 12 298

48

Podatki nakazujejo (Tabela 24), da se posamezniki s prekomerno telesno težo in

debeli posamezniki dobro zavedajo neprimernosti svoje telesne teže. Po drugi strani

tudi večina posameznikov s premajhnim ITM ocenjuje, da nimajo prevelike telesne

teže.

Slika 8. Grafični prikaz rezultatov povezave med ITM in samooceno primernosti telesne teže.

3.6 Statistična analiza Glede na postavljeni hipotezi smo se odločili, da bomo statistično povezanost

izračunali na spremenljivkah, ki kažejo, kako pogosto posamezniki berejo športno-

rekreativne vsebine, kako pogosto izvajajo srednje in visoko intenzivno športno-

rekreacijsko dejavnost in ali se raztezajo ali ne.

3.6.1 Analiza H2 Povezanost med branjem športno-rekreativnih vsebin in količino športno- -

rekreativne dejavnosti (min/teden).

49

Že na prvi pogled je vzorec srednje in visoko intenzivne športno-rekreativne

dejavnosti nenormalno porazdeljen. Zato smo naredili test normalnosti porazdelitve.

Tabela 25

Rezultati testa normalne porazdelitve

Kolmogorov-Smirnova Shapiro-Wilk

Statistic df Sig. Statistic df Sig.

Srednje in visoko intenzivna

športno-rekreativna

dejavnost

,169 299 ,000 ,835 299 ,000

Test normalnosti je za obe spremenljivki je pokazal (Tabela 25), da lahko z veliko

gotovostjo ovržemo hipotezo o normalnosti porazdelitve. Za preverjanje normalnosti

je bistven Shapiro-Wilkov, in ne Kolmogorov--Smirnov test. Shapiro-Wilkov test je na

vzorcu spremenljivke pokazal, da je p vrednost 0. Zato lahko potrdimo, da je vzorec

nenormalno porazdeljen.

50

Slika 9. Prikaz porazdeljenosti vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti.

Tudi graf kvartilnega razmika (Slika 10) je jasno pokazal nenormalno porazdelitev

vzorca količine športno-rekreativnih dejavnosti.

Pri statistični analizi dveh nenormalno porazdeljenih vzorcev, ne moremo uporabljati

običajnih parametričnih testov, ampak moramo uporabiti nekoliko bolj kompleksne

neparametrične teste. Glede na naše podatke in vzorec smo se odločili za Kruskal-

-Wallisov test.

51

Tabela 26

Rezultati Kruskal-Wallisovega testa za H2

Kako pogosto


vsebine? Vzorec

Rang

povprečja

Srednje in visoko intenzivna

športno-rekreativna

dejavnost

Vsak dan 45 179,84

3x na tedens 52 174,27

1x na teden 77 153,66

1x na mesec 26 140,73

Redkeje 99 123,28

Skupaj 299

Iz rezultatov Kruskal-Wallisovega testa je lepo razvidno (Tabela 26), da je količina

branja športno-rekreativnih vsebin povezana s količino športno-rekreativnih

dejavnosti posameznikov. Rang povprečja lepo kaže padec količine športno-

rekreativnih dejavnosti glede na manjšo pogostost branja. Naša hipoteza, da se

posamezniki, ki berejo več športno-rekreativnih vsebin, tudi več gibljejo, je potrjena.

3.6.2 Analiza H1 Enako, kot pri prejšnji analizi velja tudi za to, da pri tem vzorcu ne moremo

uporabljati običajnih parametričnih testov, ampak moramo uporabiti nekoliko bolj

kompleksne neparametrične teste. Glede na naše podatke in vzorec smo se tudi za

iskanje povezanosti med branjem in ogrevanjem/raztezanjem pred vadbo odločili za

Kruskal-Wallisov test.

52

Tabela 27

Rezultati Kruskal-Wallisovega testa H1

Kako pogosto


vsebine? Vzorec

Rang

povprečja

Ali se pred

vadbo raztezate/ogrevate?

Vsak dan 46 126,39

3x na teden 51 145,76

1x na teden 77 163,87

1x na mesec 26 124,38

Redkeje 100 160,50

Skupaj 300

Kruskal-Wallisov test je pokazal (Tabela 27), da obstaja povezava med branjem

športno-rekreativnih vsebin in raztezanjem/ogrevanjem pred vadbo, kot enim od

pokazateljev osveščenosti posameznikov glede športne rekreacije. Povprečja rangov

kažejo, da več kot posameznik bere, bolj je osveščen glede športne rekreacije.

Izjema je skupina posameznikov, ki bere enkrat na mesec, vendar je vzorec teh

posameznikov premajhen, da bi lahko resno vplival na našo analizo. Torej lahko

govorimo o statistični povezanosti med pogostostjo branja športno-rekreativnih

vsebin in osveščenosti posameznikov o športu in rekreaciji.

53

4. Razprava

Cilji in hipoteze te diplomske naloge so v veliki večini povezani z vplivom medijev na

posameznika. Mediji so le eden od zunanjih motivatorjev posameznikov. Imajo pa

zaradi svoje narave velik doseg in posledično vpliv na družbo.

Topičeva in Petrovič (2000) pravita, da so množični mediji od svojega pojava prevzeli

vlogo socializatorjev tako na primarni kot sekundarni ravni. Množična občila nam tako

posredno in neposredno podajajo ali vsiljujejo osnovne vrednote, ki veljajo tudi za

šport in rekreacijo. Te vrednote niso le nekakšna odslikava, ampak vodila družbeno

sprejemljivega.

Predpostavljali smo, da večja izpostavljenost medijskim vsebinam s področja športa

in rekreacije pozitivno vpliva na posameznikovo ravnanje in vedenje v povezavi z

njima.

Nenadomestljivo sredstvo za izobraževanje in informiranje splošne populacije o

zdravem življenjskem slogu so danes mediji s svetovnim spletom. »Mediji nam

direktno in indirektno ponujajo, če že ne vsiljujejo, življenjske vrednote in merila«

(Doupona Topič, 2010, str. 14).

To so pokazali tudi rezultati ankete (Tabela 27). Posamezniki, ki so bolj izpostavljeni

omenjenim medijskim vsebinam, se bolj pogosto raztezajo pred vadbo, kar je

indikator osveščenosti o športni rekreaciji. Tisti, ki se raztezajo, temu v povprečju

namenjajo 10 minut, kar je relativno primerno.

Posamezniki, ki večkrat berejo športno-rekreativne vsebine, so bolj telesno aktivni

(Tabela 26). Enako velja tudi za srednje in visoko intenzivno športno- -

rekreativno dejavnost. Posamezniki, ki večkrat berejo športno-rekreativne vsebine,

tudi v povprečju več minut na teden izvajajo visoko in srednje intenzivno vadbo.

Štiri študije v metaanalizi (Ajibola, Kaveh in Goodarz, 2013) so pokazale učinek

množičnih medijev na doseganje zadostne oz. priporočljive vrednosti telesne

dejavnosti posameznikov.

54

Hipotezo 1 smo preverjali z neparametričnim testom, ki je pokazal, da se

posamezniki, ki v povprečju več berejo športno-rekreativne vsebine, večkrat

raztezajo pred vadbo. Pomemben podatek je tudi, da posamezniki, ki večkrat berejo

športno-rekreativne vsebine in se posledično več gibljejo, v povprečju vedo, da so

zadosti telesno aktivni.

Raziskava, ki je bila opravljena v Avstraliji, je pokazala, da so posamezniki, ki so bili

izpostavljeni sporočilom medijske kampanje, ki je promovirala fizično aktivnost, bolje

osveščeni o športni rekreaciji. V primerjavi s posamezniki, ki kampanji niso bili

izpostavljeni , je imel vzorec izpostavljenih posameznikov kar za 50,7 % večjo

osveščenost. Pred kampanjo je bila njihova osveščenost o športni rekreaciji 12,9-

odstotna, torej se je med kampanjo povečala za 37,8 odstotne točke. (Bauman,

Bellew in Vita, 2001)

Hipotezo 2 smo prav tako preverjali z neparametričnim testom (Tabela 26), ker je

vzorec nenormalno porazdeljeni. Test je potrdil našo hipotezo, saj so rezultati jasno

pokazali, da več kot posamezniki berejo športno-rekreativne vsebine, več minut na

teden izvajajo visoko in srednje intenzivno športno-rekreativno dejavnost. Enako je

pokazal tudi izračun cross-tab, ki sicer ni namenjen potrjevanju hipotez, je pa dober

pokazatelj povezave med dvema spremenljivkama.

Rezultat statistične analize H1 (Tabela 27) je bil pričakovan, saj Leavy, Bull,

Rosenberg in Bauman (2011) ugotavljajo, da množični mediji s kampanjami

poskušajo povečati družbeno osveščenost in spremeniti mnenje družbe o telesni

dejavnosti. S kampanjami želijo spremeniti ravnanja posameznikov v povezavi s

fizično aktivnostjo. Množični mediji so lahko dobro orodje za posredovanje športno-

rekreativnih vsebin množicam ali posameznim skupinam prebivalstva.

Tudi raziskava Zdravje in življenjski slog prebivalcev (NIJZ, 2012) kaže, da smo v

Sloveniji v 12 letih naredili velik preskok v količini telesne dejavnosti prebivalcev.

1. V 12 letih se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino telesne

dejavnosti po priporočilih WHO, povečal za 8,8 odstotne točke, s 50,0 % na

58,8 %.

55

2. V enakem obdobju se je delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino

intenzivne telesne dejavnosti po priporočilih WHO, povečal za 6,5 odstotne

točke, s 36,7 % na 43,2 %.

3. Tudi delež posameznikov, ki dosegajo zadostno količino zmerne telesne

dejavnosti po priporočilih WHO, se je povečal za 13,5 odsotne točke, s 23,1 %

na 36,6 %.

4. Največji preskok pa se je pokazal pri deležu posameznikov, ki dosegajo

zadostno količino hoje kot telesne dejavnosti po priporočilih WHO, ta se je

namreč povečal za 25,2 odstotne točke, s 23,6 % na 48,8 %.

Glede na podatke, ki smo jih pridobili z anketo na vzorcu, ki šteje 301 posameznika,

lahko z gotovostjo trdimo, da hipoteza 2 drži oz. jo lahko potrdimo (Tabela 26). To je

po našem mnenju pomembna napotnica za nadaljnje delo in pokazatelj uspešnega

dosedanjega dela vseh deležnikov na področju osveščanja o pozitivnih vplivih

športne rekreacije na zdravje in tudi posameznika.

56

5. Sklep

Diplomska naloga ima svojo praktično vrednost. Prikazuje vpliv medijev na področju

športno-rekreativnih vsebin. Rezultati, ki smo jih dobili v tej diplomski nalogi, lahko

pomagajo pri oblikovanju predlogov za izboljšanje zdravja in življenjskega sloga ljudi

v Sloveniji.

Ta diplomska naloga in njen osrednji del (anketa) nista popolni. Menimo, da bi lahko

nekatere podatke pridobivali na drugačen način oz. z drugimi vprašanji in drugače

zastavljenimi odgovori. Lahko bi pridobili tudi več podatkov o sami osveščenosti

posameznikov, ki smo jih zajeli v anketi.

Z diplomsko nalogo smo pokazali statistično povezanost med branjem športno-

-rekreativnih vsebin in športnim udejstvovanjem ter osveščenostjo posameznikov.

Ocenimo lahko, da stanje v Sloveniji v starostnih skupinah, ki smo jih z anketo zajeli,

ni slabo. Naša diplomska naloga pa je lahko košček v mozaiku, da to stanje še

popravimo, povečamo osveščenost posameznikov in povečamo količino telesne

dejavnosti prebivalcev v Sloveniji.

Glede na trdne dokaze, ki smo jih pridobili na podlagi podatkov iz ankete, lahko

sklepamo, da so mediji dobrodošlo orodje pri boju zoper sedeči življenjski slog

prebivalcev in vse negativne učinke na zdravje oziroma posledice, ki ga tak slog

prinaša. Še več – o športni rekreaciji moramo pisati strokovne in poljudnoznanstvene

članke.. Mediji pa morajo imeti posluh za vse inštitucije in mnenjske voditelje, ki se

ukvarjajo s tem področjem in posameznikom želijo pomagati do boljšega načina

življenja.

57

6. Viri Ajibola, A., Kaveh, H., & Goodarz, D. (2013). Do mass media campaigns improve

physical activity? a systematic review and meta-analysis. Archives of Public Health .

Barborič, K., Berčič , H., Jaromen, T., Kajtna, T., Pinter, B., Smrdu, M. in drugi.

(2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Bauman, A., Bellew, B. in Vita, P. (2001). Impact of an Australian mass media

campaign targeting physical activity im 1998. American Journal of Preventive

Medicine , 41–48.

Berčič , H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič, A. (2007). Šport v obdobju zrelosti.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Black, P. (2004). The beauty industry: gender, culture, pleasure. . Oxon: Routledge.

Doupona Topič, M. (2010). Objektivnost v športnem novinarstvu. Ljubljana: Univerza

v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Doupona, M., in Petrović, K. (2000). Šport in družba, Sociološki vidik. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Eurobarometer. (2014). Special Eurobarometer 412, Sport and physical activity .

Bruselj: European Commission, Directorate-General for Education and Culture and

co-ordinated by Directorate-General for Communication.

Ipsos. (2016). MOSS – Merjenje obiskanosti spletnih strani. Ljubljana: Slovenska

oglaševalska zbornica.

Kamin, T., in Tivadar, B. (2003). Laično upravljanje s telesom v imenu zdravja :

iskanje ravnotežja s prehranjevanjem. Teorija in praksa: družboslovna revija, 40 (5),

906–908.

Leavy, J., Bull, F., Rosenberg, M. in Bauman, A. (7. July 2011). Physical activity

mass media campaigns and their evaluation: a systematic review of the literature

2003–2010. Prevzeto 9. junija 2016 iz Oxford Journals:

http://her.oxfordjournals.org/content/26/6/1060.long

58

NIJZ. (2012). Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, Trendi v raziskavi

CINDI 2001–2004–2008–2012. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Planinšek, S., Škof, B., Leskošek, B., Žmuc Tomori, M. in Pori, M. (2014).

Povezanost športne dejavnosti s stresom in z zadovoljstvom z življenjem pri odraslih

Slovencih. Zdravstveno Varstvo , 53 , 1–10.

Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., Tomažin, K., Štirn, I. in drugi. (2013).

Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije, Fundacija za šport.

Slovenska oglaševalska zbornica. (2016). Nacionalna raziskava branosti. Ljubljana:

Slovenska oglaševalska zbornica.

Sotlar Južnič, M., Pustavrh, K., in Kojić, T. (2. maj 2016). Revija Viva in portal viva.si.

(G. Žunič, izpraševalec)

Splichal, S. (1997). Javno mnenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Werburton, D., Nicol, C. W. in Bredin, S. (2006). Health benefits of physical activity:

the evidence. CMAJ , 801–809.

WHO. (2016). Physical activity. Prevzeto 5. maja 2016 iz World Health Organisation:

http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs385/en/

59

7. Priloge

7.1 Anketni vprašalnik

Bralne in športno-rekreativne navade

Kratko ime ankete: Anketa za diplomsko nalogo

Dolgo ime ankete: Bralne in športno-rekreativne navade

Število vprašanj: 24

Aktivna od: 30. 07. 2016 Aktivna do: 30. 10. 2016

Avtor: Grega Žunič Spreminjal: Grega Žunič

Dne: 30. 07. 2016 Dne: 01. 08. 2016

Prosimo, če si vzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran začnete izpolnjevati anketo. Q1 – Kako pogosto berete športno-rekreativne vsebine? vsak dan 3x na teden 1x na teden 1x na mesec manj pogosto Q2 – V katerih medijih spremljate športno-rekreativne vsebine? Možnih je več odgovorov dnevni časopisi revije spletni mediji

60

spletni forumi strokovni in znanstveni mediji Q3 – Ali zaupate informacijam, ki jih v medijih preberete o športni rekreaciji? da ne ne vem Q4 – Ali menite, da v medijih dobite zadostno količino informacij, povezanih s športno rekreacijo? da ne ne vem Q5 – S katero obliko športne rekreacije se ukvarjate? Možnih je več odgovorov tek hoja kolesarjenje plavanje joga/pilates dvigovanje uteži crossfit/bootcamp/trx/cattlebell gorništvo košarka odbojka nogomet šport z loparji ples deskanje na snegu/smučanje drugo: Q6 – Ali se pred vadbo raztezate/ogrevate? da ne Q7 – Če se raztezate/ogrevate, koliko časa (min)? Q8 – Koliko minut na teden ste fizično aktivni?

61

Q9 – Koliko minut na teden izvajate srednje intenzivno športno aktivnost (hoja, pilates, joga, kolesarjenje, plavanje …) Q10 – Koliko minut na teden izvajate visoko intenzivno športno aktivnost (tek po stopnicah, ekipni športi z žogo,dvigovanje uteži, crossfit, bootcamp …) Q11 – Ali menite, da ste dovolj pogosto športno aktivni? da ne Q12 – Vnesite vašo višino v cm: Q13 – Vnesite vašo težo: Q14 – Ali ocenjujete, da jeste zdravo? da ne ne vem Q15 – Kolikokrat na dan jeste? 1x 2x 3x 4x 5x več kot 5x Q16 – Koliko tekočine spijete na dan? manj kot 1 l med 1 l in 1,5 l med 1,5 l do 2 l med 2 l in 2,5 l več kot 2,5 l Q17 – Ali uživate alkoholne pijače? da

62

ne Q18 – Kolikokrat na teden uživate alkoholne pijače? Q19 – Ali imate po vaši oceni prekomerno težo? da ne ne vem XSPOL – Spol: Moški Ženski XSTAR3ac7 – V katero starostno kategorijo spadate? 10 do 20 let 21 do 30 let 31 do 40 let 41 do 50 let 51 do 60 let 61 do 70 let 71 let in več XIZ9vris11 –- Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba? nedokončana osnovna šola osnovna šola poklicna šola štiriletna srednja šola višja šola visokošolski strokovni študij visoka šola univerzitetni študij magisterij doktorat specializacija XZST2a5 – Kakšen je vaš zakonski stan? samski (nikoli poročeni) poročen ovdovel

63

razvezan v zvezi (ne poročen) XDS3a7 – Kako bi opisali vaš sedanji status? Ali ste: dijak, študent samozaposlen, kmet zaposlen aktiven – drugo (npr. kmet, gospodinja) brezposeln upokojenec neaktiven – drugo

diplomsko delo · 2016. 9. 19. · obstaja povezava med stopnjo športne dejavnosti in...

Documents