diplomsko delo cum laude (10) 22 10 2014 smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva petra...

Univerza v Ljubljani

Pravna fakulteta

Smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva

(diplomsko delo)

Avtorica: Petra Podgoršek

Mentor: Prof. dr. Peter Grilc, univ.dipl. prav.

Ljubljana, oktober 2014

POSVETILA

»Oglaševanje je neke vrste »advokatura« poslovnega sveta. V svojih nastopih z vsemi

sredstvi brani svojega varovanca – organizacijo, ki je naročnik oglaševanja.«

Zlatko Jančič

Draga mam in oči: Vedela sta, kdaj potrebujem izziv, kdaj podporo in kdaj priložnost – hvala za usmeritve ter neomejeno in neomajno vero vame!

Moji PF-jevčki – bodimo team še naprej…to je bila le naša prva postaja!

ELSA: največje društvo pravnikov na svetu, ki mi je prineslo mnogo življenjskih in delovnih izkušenj. Najpomembnejše – prineslo mi je peščico čudovitih prijateljstev in pomembnih kontaktov za prihodnost!

Hvala mentorju za izredno ažurnost in doslednost – dober glas seže v deveto vas!

Sorodniki, ljubezen moja, smučarji, FDV-jevčki, prijatelji … vsi vi ste delček mozaika, ki ste prispevali k temu prelomnemu dogodku – hvala!

Tisti, ki me dobro poznate, boste vedeli, zakaj mi je slogan naslednjega oglasa še posebej pri srcu: "When diamonds aren't forever." (oglas neke odvetniške pisarne iz New Yorka, specializirane za razvezne zadeve).

Dedi – ta je zate! <3

POVZETEK

Naslov: Smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva

Avtorica: Petra Podgoršek

Mentor: Prof. dr. Peter Grilc

Ključne besede: odvetnik, prepoved oglaševanja, etika, marketing, reklama

To diplomsko delo se nanaša na zelo ozko, a zelo aktualno pravno področje – smotrnost

prepovedi oglaševanja odvetništva. Vsebinsko prikaže odvetništvo kot stroko, ki v družbi

uživa status sui generis in ima predvsem zaradi etike in historičnega argumenta prepoved

oglaševanja. V teoretičnem delu najprej opredelim poslanstvo odvetnika in njegov pravni

položaj, nato pa preidem na področje marketinga, predvsem terminologije in etimološkega

vidika različnih marketinških prijemov. V nadaljevanju povežem obe področji in prikažem

trenutni položaj odvetnika v povezavi z oglaševanjem skozi prizmo različnih parametrov:

nelojalne konkurence, nenatančnih oziroma nepravilnih terminov, neenakopravnosti položaja

znotraj odvetništva, problema profesionalizacije sankcioniranja, varstva potrošnikov, pravice

do informiranja, trendov opuščanja te prepovedi v svetu ter vprašanje dvojne deontologije pri

vse večji pojavnosti čezmejnega (so)delovanja odvetnikov. Teoretični del zaključim s

poglavjem o tehtanju argumentov pro et contra smotrnosti te prepovedi. V empiričnem delu

izvedem mini spletno anketo (ki predstavlja izhodišče raziskovanja), kjer želim izvedeti,

kakšna je percepcija splošne javnosti glede oglaševanja odvetništva in kateri so po mnenju

intervjuvancev najprepoznavnejši odvetniki v Sloveniji. Na podlagi odgovorov analiziram

prisotnost izbranih odvetnikov v slovenskih medijih in poleg tega naredim tudi vsebinski

pregled odločb sodišč OZS in SOZ ter pregled (samo)regulacije tega področja za nekatere

države Evrope in sveta. Verifikacija hipotez pokaže, da prepoved oglaševanja odvetništva ni

smotrna zaradi večine zgoraj omenjenih dejavnikov.

ABSTRACT

Title: The expedience of prohibiting the advertising of the attorneys' practice

Author: Petra Podgoršek

Mentor: Prof. dr. Peter Grilc

Keywords: attorney, prohibition of advertising, ethics, marketing, commercial

The present thesis deals with a very narrow, yet very topical legal field – the expedience of

prohibiting the advertising of the attorneys' practice. In terms of content, it presents advocacy

as a profession which enjoys a sui generis status in society, and is subject to the prohibition of

advertising, especially due to ethics and historical arguments. Initially, the theoretical part

includes the definition of the attorney's mission and their legal position, then turning to the

field of marketing, especially the terminology and the etymological aspect of different

marketing approaches. In the following part, I make a connection between the two fields and

show the current position of the attorney in relation to advertising, as seen through different

parameters: unfair competition, inaccurate or incorrect terms, inequality of the position within

attorneys practice, the problem of professionalizing sanctioning, consumer protection, right to

information, trends of omitting such prohibition in the world, and the issue of double

deontology with the increasing incidence of cross-border (co)operation of attorneys. The

theoretical part is concluded with a chapter on weighing the pro et contra arguments for the

expediency of such prohibition. The empirical part includes a short online survey (as the

starting point of research), intended to establish what the perception of the general public is in

terms of advertising attorneys' practice, and which are the most recognizable attorneys in

Slovenia according to the respondents.

Based on the responses, I analyzed the presence of the selected attorneys in the Slovenian

media, and made a content overview of the decisions of the Bar Association of Slovenia and

the Slovenian Advertising Chamber, and an overview of (self)regulation of this area for some

European and world countries.

The verification of hypotheses shows that the prohibition of attorneys' practice advertising is

not expedient due to most of the above mentioned factors.

KAZALO

UVOD.......................................................................................................................................................1RAZISKOVALNI PROBLEM.................................................................................................................2CILJI, METODE IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA DELA....................................................................3

I TEORETIČNI DEL......................................................................................................................51. ODVETNIŠTVO.............................................................................................................................5

1.1. Advocatus in njegovo poslanstvo.............................................................................................51.2. Etika kot nujna in najlepša spremljevalka odvetnika...............................................................91.3. Posebnost odvetništva: prepoved oglaševanja........................................................................11

2. MARKETING................................................................................................................................112.1. Komuniciranje........................................................................................................................122.2. Integrirano tržno komuniciranje.............................................................................................12

2.2.1. Oglaševanje....................................................................................................................132.2.2. Odnosi z javnostmi.........................................................................................................152.2.3. Promocija........................................................................................................................15

2.3. (Samo)regulacija oglaševanja v Sloveniji...................................................................................153. PRAVNI IN MARKETINŠKI JEZIK...........................................................................................16

3.1. Pravni jezik kot zaprt sistem pomenov...................................................................................163.2. Propaganda.............................................................................................................................163.3. Reklama..................................................................................................................................173.4. Oglaševanje............................................................................................................................173.5. Publiciteta...............................................................................................................................183.6. Promocija................................................................................................................................183.7. Reklama v. oglaševanje..........................................................................................................18

4. PRAVNA UREDITEV PREPOVEDI OGLAŠEVANJA ODVETNIŠTVA V SLOVENIJI.......194.1. Ustava Republike Slovenije....................................................................................................194.2. Zakonska ureditev...................................................................................................................21

4.2.1. Zakon o medijih..............................................................................................................214.2.2. Zakon o odvetništvu.......................................................................................................224.2.3. Zakon o varstvu konkurence...........................................................................................244.2.4. Zakon o varstvu potrošnikov..........................................................................................26

4.3. Samoregulacija.......................................................................................................................275. DILEMA MED ETIKO, PREPOVEDJO OGLAŠEVANJA IN SVOBODNIM KOMUNICIRANJEM............................................................................................................................30

5.1. Odvetnik in čezmejno (so)delovanje......................................................................................315.2. Jezik........................................................................................................................................335.3. Kršitve in sankcioniranje........................................................................................................335.4. Mejna primera.........................................................................................................................34

6. PRO ET CONTRA PREPOVEDI OGLAŠEVANJA ODVETNIŠTVA...........................................376.1. Argumenti ZA prepoved oglaševanja odvetništva.....................................................................376.2. Argumenti PROTI prepovedi oglaševanja odvetništva...............................................................386.3. Večja kazuističnost ali manjše omejevanje?...............................................................................40II EMPIRIČNI DEL....................................................................................................................42

7. RAZISKAVE in UGOTOVITVE......................................................................................................437.1. Analiza mini spletne ankete........................................................................................................447.2. Prezenca najbolj prepoznavnih odvetnikov v Sloveniji..............................................................457.3. Odločbe razsodišča SOZ.............................................................................................................487.4. Razsodbe disciplinskega sodišča OZS........................................................................................497.5. Pregled (samo)regulacije nekaterih držav sveta..........................................................................507.6. Verifikacija hipotez.....................................................................................................................52III ZAKLJUČEK.............................................................................................................................53IV LITERATURA............................................................................................................................55

V PRILOGE.........................................................................................................................................62

1 Petra Podgoršek: Smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva

UVOD

Prepoved ekonomske propagande, reklame, oglaševanja ali celo marketinga oz. tržnega

komuniciranja odvetništva v Sloveniji? Lahko bi rekli, da si te besede oziroma besedne zveze

nekako kronološko sledijo glede na duh časa; nekatere so tako že relikt, spet druge vstopajo v

pravno in marketinško sfero in tako izpodrivajo stare têrmine ter prinašajo napredek,

nemalokrat pa tudi kaos. Ko govorimo o relaciji denotativno-konotativno, lahko pridemo do

dveh diametralno nasprotnih primerov, kjer npr. lučka lahko pomeni sladoled, svetilo ali

cvetlico, medtem ko besedi reklama v. oglaševanje v pravnem oz. splošnem pogovornem

jeziku uporabljajo kot sinonima na konotativni ravni --- to pa (predvsem v marketingu)

definitivno nista.1 Če bi pravne akte, ki urejajo prepoved oglaševanja odvetništva v Sloveniji,

namreč vzel v roke marketinger, bi najbrž pomislil, da le oglaševanje ni dovoljeno, in bi hitro

našel kak drug marketinški prijem, orodje oziroma kanal, da bi svoje sporočilo posredoval

želeni javnosti (npr. PR oz. odnosi z javnostmi, promocija, komunikacija od ust do ust itd.).

Poleg tega zaradi svojega pomena beseda »reklama« lahko naredi precej zmede tudi v pravu.

Pravo sicer velja za zaprt sistem jezikovnih pomenov, a včasih se je treba za sožitje v družbi

prilagoditi. "Tempora mutandur et nos mutamur in illis" 2, a pravo večinoma težko sledi

hitrosti časa ter razvoju in tako se na obzorju pokažejo posebni izzivi.

Predmet te diplomske naloge je preučiti izziv pravne ureditve področja prepovedi oglaševanja

odvetništva; zanimivo je področje terminologije (v latinščini namreč

glagola reclamare in advertere pomenita različni stvari) in vprašanje tanke meje med

prepovedjo oglaševanja in uporabo ostalih marketinških prijemov; kakšen je namreč smisel,

prepovedi oglaševanja, če so ostali marketinški prijemi dovoljeni ali se jih odvetniki vseeno

kar poslužujejo?). Zato sem želela to pravno področje raziskati ter priti do odgovorov in

konstruktivnih zaključkov za prihodnost (ne)oglaševanja odvetništva.

Kako bi lahko bilo, kako je in kako bi moralo biti urejeno to področje, da bi bilo

komuniciranje odvetništva na trgu enakopravno (npr. položaj novopečenega odvetnika, ki se

1 Ker mi je marketinška stroka blizu, si bom le s težavo dovolila zapisati besedo reklama in bom zato v nadaljevanju uporabljala besedo oglaševanje (besedo reklama bom uporabila le na mestih, kjer je to nujno potrebno za obrazložitev in zaradi dobesednega navajanja).2 Prevod: »Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi«.

Petra Podgoršek: Smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva

ne sme oglaševati v primerjavi s konstantnim pojavljanjem nekaterih bolj prepoznavnih

odvetnikov v medijih). Ali je etika kot pomemben dejavnik omejevanja oglaševanja

odvetništva tudi zadosten razlog za prepoved in ali v primeru, da ni, to morda pomeni, da je

oglaševanje tisto, ki je neetično? Ali pomeni razlikovanje med subjekti (čeprav to običajnemu

potrošniku morda na prvo oko ni vidno) na trgu v povezavi s prepovedjo oglaševanja tudi

nelojalno konkurenco (t.j. kršenje dobrih poslovnih običajev)? Kaj pa primerjava odvetniških

družb/odvetnikov in podjetij, kot so Poravnava d.o.o. ipd., ki na trgu opravljajo svetovalno

pravniško dejavnost, a jih omejitev oglaševanja ne zadeva? In kako je to povezano s svobodno

gospodarsko pobudo? To so vprašanja in pomisleki, ki sem si jih zastavila in jih želela

razčleniti, definirati ter jih postaviti na tehtnico argumentov in s pomočjo tega diplomskega

dela nanje odgovoriti.

Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu želim osvetliti širši

koncept vlog in pomen delovanja odvetništva. Nato sem se osredotočila na marketinški del,

natančneje na oglaševanje, njegovo vsebino in izziv terminologije, ki je prisoten v različnih

predpisih (tako v zakonih kot tudi samoregulaciji, kot je npr. kodeks odvetniške poklicne

etike) in navsezadnje povezala obe področji na skupni imenovalec ter pretehtala argumente

pro et contra glede smotrnosti prepovedi oglaševanja odvetništva. V empiričnem delu sem

najprej izvedla mini spletno anketo. Na podlagi ankete sem izbrala tri najbolj prepoznavne

odvetnike v Sloveniji (po mnenju anketirancev) ter pregledala njihove spletne strani in

njihovo prisotnost v medijih. Prav tako sem zbrala vse odločbe razsodišča SOZ (in želela

narediti enak pregled za OZS, a zaradi nedostopnosti odločb slednjega nisem mogla narediti)

od osamosvojitve Slovenije do danes in naredila njihov kronološki in vsebinski pregled. V

okviru te diplomske naloge je narejen tudi pregled ureditev področja oglaševanja odvetništva

nekaterih evropskih in nekaterih držav sveta. Sledila je interpretacija zbranih podatkov,

njihovo ovrednotenje in sklep.

RAZISKOVALNI PROBLEM

Smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva je tematika, ki je zelo specifična in ozka. To je

področje z ogromno manevrskega prostora za razvoj. Na eni strani (z marketinškega pogleda)

obstaja nešteto marketinških prijemov, ki s trenutno ureditvijo niso prepovedani in bi jih

odvetniki lahko uporabljali (a bi lahko na drugi strani postavili protiutež z rekom »Ni vse, kar


je dovoljeno, tudi pošteno.«3). Prav tako je problematično izrazoslovje. Na drugi strani (s

pravnega vidika) ima odvetništvo posebno vlogo v družbi. Zaradi svoje zaupnosti in

občutljivosti, ki jo narava poklica predstavlja, in z vidika etike tako prikazuje drugo plat

zgodbe. Bistveno vprašanje pa je, ali je smotrno, da se to področje omejuje, prepoveduje?

Predvsem je to pomembno s konkurenčnega vidika, svobodne gospodarske pobude, vse večje

odprtosti trgov, širjenja odvetništva izven meja Slovenije in s tem kompetence na širšem

evropskem in svetovnem trgu ter s tem povezanega razvoja odvetništva pri nas in v tujini.

Področje smotrnosti prepovedi oglaševanja odvetništva sem zato s pomočjo hipotez, metod in

različnih vrst raziskav razčlenila, da bi prišla do relevantnih odgovorov.

CILJI, METODE IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA

DELA

Namen in cilj diplomskega dela je opredeliti teoretični okvir raziskovanega področja ter v

kombinaciji z empiričnim delom odgovoriti na zastavljene hipoteze in s tem na vprašanje

smotrnosti prepovedi oglaševanja odvetništva.

V prvem delu obravnavam področje oglaševanja odvetništva skozi prizmo teorije, kjer želim

predstaviti področja, ki so najtesnejše povezana z obravnavano tematiko.

Za empirični del sem uporabila več različnih raziskovalnih metod in tehnik. Večina raziskav

je imela značaj eksploratornih (pilotskih) raziskav. K zastavljenemu raziskovalnemu

problemu sem najprej pristopila s kvantitativno metodo. Izvedla sem mini spletno anketo

(PRILOGA 1). Tako sem prišla do odgovorov, na podlagi katerih sem lahko nadaljevala z

raziskavo in končno potrditvijo/ovrženjem zastavljenih hipotez. S pomočjo ankete sem izbrala

tri najbolj prepoznavne odvetnike4, analizirala pojavnost njihovih komunikacijskih akcij v

medijih ter jih smiselno ovrednotila in naredila sklep. Poleg tega sem želela kvalitativno

analizirati že obstoječe odločbe razsodišča SOZ (in OZS) glede te tematike in ugotoviti, do

kakšnih kršitev prepovedi oglaševanja odvetništva je prišlo in kdo jih je kršil. Ker so današnji

odvetniki vse bolj izpostavljeni mednarodnemu poslovanju in opravljanju storitev tudi v

širšem evropskem prostoru pa se je zdelo naravno in nekako nujno, da se naredi tudi pregled

3 Non omne quod licet honestum est. V: Kranjc, Janez (2004) LATINSKI PRAVNI REKI. str. 1724 Odvetniki so bili izbrani na podlagi odgovorov anketirancev mini spletne ankete.


tega področja za različne evropske države in deloma tudi v svetovnem merilu. Metodologijo

raziskovanja podrobneje predstavim na začetku empiričnega dela.

To diplomsko delo ima naslednjo glavno in več delovnih hipotez:

H1: Prepoved oglaševanja odvetništva ni smotrna.

Glede na teoretična (pravna in marketinška) izhodišča in glede na de facto stanje v družbi kar

zadeva pojavnost odvetnikov (npr. razlike v delovanju na trgu zaradi različne registracije

dejavnosti; neenakosti položaja uveljavljenega v. novopečenega odvetnika glede pojavljanja v

medijih; razlike v ureditvi v Sloveniji in ostalih državah, ki delujejo na skupnem evropskem

trgu in (ne)harmoniziranosti ureditev tega področja; zaradi enostavnosti uporabe drugih

marketinških prijemov; nepravilnih terminov, ki so prisotni v naši ureditvi itd.), se mi

prepoved odvetništva ne zdi smotrna. Svojo glavno hipotezo bom pretehtala skozi argumente

teorije in empiričnega dela.

Glavna hipoteza je nato razdeljena na več delovnih hipotez.

H2: Têrmin reklama za ureditev tega pravnega področja ni primeren.

Reklama na marketinškem in odvetniškem področju ne pomenita enako. V marketingu se ne

uporablja besede reklama, na pravnem področju pa lahko pripelje do velike zmede zaradi

podobnosti (in predvsem izvora) z besedo reklamacija. Predvsem se to eksplicitno pokaže v

obliki nedoločnika reklamirati.

H3: Odvetniki se izognejo oglaševanju, a se poslužujejo ostalih marketinških orodij.

Zdi se, da se odvetniki v Sloveniji ne poslužujejo oglaševanja, a je vseeno na prvi pogled

videti, da uporabljajo druge marketinške prijeme, kot so npr. promocija, odnosi z javnostmi

ipd.

H4: Pojavljanje odvetnikov v medijih vpliva na njihovo boljšo prepoznavnost.

Na podlagi mini ankete želim ugotoviti, ali se prepoznavnost odvetnikov razlikuje med

študenti prava (kot strokovno javnostjo) in ljudmi, ki spremljajo odvetnike le prek malih

zaslonov in ostalih medijev in niso poklicno pravni strokovnjaki.


I TEORETIČNI DEL

S pravom in marketingom se srečujemo vsakodnevno. Vsako jutro smo na primer že na poti

do službe izpostavljeni mnogim marketinškim prijemom (npr. oglaševanju ob cesti, izboru

oblačil določenih blagovnih znamk, blagovni znamki kave ali čaja, ki jo/ga spijemo pred

odhodom od doma itd.) in prav tako pravnim pravilom (upoštevanje prometnih predpisov,

pravila vedenja v interakciji z drugimi, nakup avtobusne vozovnice ipd.). Če ne upoštevamo

teh pravnih norm in običajev, nas lahko zadenejo določene pravne posledice.

Kot lahko vidimo iz zgornjih primerov, sta pravo in marketing prisotna v vseh porah našega

življenja. Za boljšo in naprednejšo družbo je pomembno njuno dobro poznavanje, da se lahko

temu primerno obnašamo in prilagodimo ali pa ju kršimo ter spremenimo, za napredek v

družbi.5

To diplomsko delo pokriva zelo ozko področje obeh znanosti in zato v začetnem delu

predstavim tako odvetništvo kot marketing v širšem pomenu (različne pomene, definicije ter

teoretične koncepte, ki so pomembni in relevantni) za poznejše lažje razumevanje

argumentacije in empiričnih študij.

1. ODVETNIŠTVO

1.1. Advocatus in njegovo poslanstvo

5 Tu je namenoma uporabljena besedna zveza »za napredek v družbi«, kajti ta ima lahko dva pomena. Napredek posameznika ali pa napredek v neki družbi, ki jo obravnavamo kot neko celoto. T.j. nek privilegij, ki ga ne/upoštevanje teh dveh področij prinaša. Primer: nekdo, ki krši prepoved oglaševanja odvetništva oz. ki razpolaga z drugimi marketinškimi prijemi, lahko kljub kršitvi napreduje v družbi zaradi svoje prepoznavnosti ali pa sprememba oz. prilagoditev ureditve prispeva k lažjemu pretoku storitev na evropski ravni in omogoča napredek odvetništva.


Resnično je pravo tam, kjer je družba6, pravni strokovnjaki si prizadevajo, da bi bilo pravo

veščina dobrega in pravičnega7 in nedvomno nepoznavanje prava škoduje.8 To so eni najbolj

poznanih pravnih rekov in zadevajo jedro pravnega sveta. Pravo kot sistem pravnih pravil in

norm usmerja naše življenje in zapoveduje minimalni standard vedenja ljudi v družbi.

Pravnik, kot strokovnjak na pravnem področju, pa je tisti človek, ki naj bi prvi sledil najvišjim

etičnim vrednotam, imel čut za pravičnost, želel dobro za družbo, kajti to je tudi človek, ki je

usposobljen in največkrat kreira pravna pravila družbe.

Beseda pravnik, odvetnik izhaja iz latinske besede »advocatus, advoco« in pomeni

(po)zivati, sklicevati, (po)klicati. Za časa republike je to pomenilo »poz(i)vati strokovnjake k

posvetovanju o kaki pravni zadevi; … poz(i)vati ali pritegniti kakega poznavalca, zlasti

pravoznanca k posvetu o kaki pravni zadevi in k razpravi pred sodnikom …; poz(i)vati ali

pritegniti koga v pravno pomoč (za pravnega pomočnika)«, medtem ko je v cesarski dobi

pomenilo »pravnega pomočnika (pravnika, odvetnika) iskati ali vzeti (jemati) si.« Pomenilo

naj bi tudi »stvari na pomoč vzeti (jemati), uporabiti (uporabljati) b) pomagati, podpirati,

tolažiti«.9

Že iz izvora besede je razvidno, da je bil pravnik, odvetnik oseba, na katero so se ljudje

obračali, ko so potrebovali pravno pomoč.

Tudi Prodanovič meni, da je bil skupni imenovalec, skupni cilj advokata in odvetnika

zastopanje, a da izraza vendarle nista imela neke kontinuitete. Pri nas se je tako bolj razvila

uporaba besede odvetnik, kot posledica recepcije rimskega prava.10

Z »manjšim« preskokom iz rimskega prava, do njene recepcije in odvetništva danes, kjer se v

praksi res večinoma uporablja izraz odvetnik; vsekakor pa pravnik in odvetnik danes nimata

enakega pomena. A najprej velja omeniti začetke odvetništva v Sloveniji in nato preiti na ožjo

definicijo, ureditev in položaj odvetnika/odvetništva pri nas ter njegovo poslanstvo.

Razvoj enotnega odvetništva se je v Sloveniji začel z Odvetniškim redom iz leta 1868, ko naj

bi avstrijski cesar »doumel, da odvetnik ne more braniti svoje stranke proti državi, če mu ta

ista država reže kruh in če je od te države tudi sicer kakorkoli odvisen« in s tem postavil tudi

6 Kranjc, Janez (2004) LATINSKI PRAVNI REKI. str. 250: »Ubi societas, ibi ius.«.7 Kranjc, Janez (2004) LATINSKI PRAVNI REKI. str.. 132: »Ius est ars boni et aequi.«.8 Kranjc, Janez (2004) LATINSKI PRAVNI REKI. str. 110: »Ignorantia iuris nocet.«.9 Wiesthaler, Fran (1993) Latinsko-slovenski slovar. I. knjiga. Pod geslom advocatus in advoco. str. 103,104.10 Prodanovič, Peter (2005) SLOVENSKO ODVETNIŠTVO IN CELOSTNA PODOBA ODVETNIKA. str. 10


temelje načela o neodvisnosti odvetništva od sodišča.11 Odvetništvo je tako poklic, ki na

slovenskem območju stanovsko združuje odvetnike že skoraj 150 let, danes pod okriljem

Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS).

Na ustavnopravni ravni je odvetništvo urejeno v prvem odstavku 137. člena Ustave Republike

Slovenije (v nadaljevanju URS). Ta določa, da je odvetništvo samostojna in neodvisna služba,

ki je del pravosodja in jo ureja zakon.12 Samostojnost in neodvisnost iz 137. člena URS

zadeva tudi gospodarsko samostojnost in neodvisnost, a je ta v primeru pravice tretjih oseb in

javne koristi ali javnega interesa tudi točka, ki dovoljuje omejitve gospodarske svobode.13

Odločba Ustavnega sodišča U-I-212/03, ki se dotika tudi tega področja, pravi, da

»Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker pa se opravlja

odplačno in s pridobitnim namenom v konkurenci z drugimi odvetniki ali gospodarskimi

subjekti, jo je mogoče šteti za dejavnost, katere izvajanje varuje 74. člen Ustave.«14 Slednji

govori o svobodni gospodarski pobudi. Tako se »pridržek v določbi 137. člena Ustave o tem,

da se odvetništvo podrobneje ureja z zakonom, ujema z določbo 74. člena Ustave prav na tej

točki: omejitve samostojnosti izvajanja ali opravljanja (gospodarske, pridobitne) dejavnosti so

dopustne zaradi varstva pravic tretjih in javne koristi (javnega interesa).«15 Ob bok

omenjenima dvema omejitvama lahko postavimo tudi svobodo izražanja (39. člen URS), ki je

prav tako omejena s konkretizacijo v različnih zakonih (v Zakonu o odvetništvu16, Zakonu o

medijih17 ipd.) in s samoregulacijo v obliki kodeksa odvetniške poklicne etike, iz katerega je

razvidna prepoved oglaševanja odvetništva, ki je glavna tema tega diplomskega dela.

Prav tako je za obravnavan raziskovalni problem pomemben 2. odstavek 74. člena URS, ki

določa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in omejevanja konkurence, ki bodo

obravnavana v naslednjih poglavjih.

Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) nadalje konkretizira ustavno ureditev odvetništva.

V 2. členu razmeji odvetnikove glavne naloge, t.j. pravno svetovanje, zastopanje in

11 Čeferin, Peter: Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnost odvetniškega poklica v Sloveniji. V: Odvetnik, 35 (junij 2007), str. 19.12 137. člen Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13).13 Teršek, Andraž: Ustavnopravni položaj odvetništva:izhodišča in izbrana vprašanja (2008). str. 3. Dostopno na: http://goo.gl/uff6Dn (09.09.2014).14 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-201/93. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/36E147A56B84CB54C125717200288E46 (08.09.2014).15 Teršek, Andraž: Ustavnopravni položaj odvetništva:izhodišča in izbrana vprašanja (2008). str. 3.16 Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09).17 Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12).

http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/36E147A56B84CB54C125717200288E46

http://goo.gl/uff6Dn


zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje različnih listin in

zastopanje strank v njihovih pravnih razmerjih.

Kot že prej omenjeno, pravnik in odvetnik nimata enakega pomena18 – med njima je »kar

nekaj let študija in dela« razlike. Pravnik je manj specializiran od odvetnika – vsak odvetnik

je namreč pravnik, ni pa vsak pravnik tudi odvetnik. ZOdv ne definira natančno, kdo je

odvetnik, a pove, da odvetništvo opravljajo odvetnice in odvetniki (1. člen ZOdv), da se

pravica do opravljanja odvetniškega poklica pridobi z vpisom v imenik odvetnikov/odvetnic

(1. člen ZOdv), katere dejavnosti so z opravljanjem odvetniškega poklica nezdružljive (21.

člen ZOdv), da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka (6. člen ZOdv)

itd. 25. člen ZOdv pa definira, kdo je lahko odvetnik in navede pogoje, ki jih mora pravnik

opraviti, da pridobi poklic odvetnika.19

Poleg vseh določil in pogojev je pri odvetništvu treba pogledati tudi v zakulisje in premisliti o

poslanstvu odvetništva. Kranjc v enem od svojih člankov o pravnem poklicu zapiše »Poleg

tega, da rešuje konkretne probleme, soustvarja pravnik s svojim delom tudi določeno klimo v

družbi, ki odvrača ljudi od samopomoči in nasilja ter jih usmerja na prav(n)o pot.«20 Zelo na

kratko bi lahko rekli, da je telos (gr. cilj) odvetništva iskanje ravnotežja med idealom in

realnostjo in pomagati ljudem iskati pravičnost.21

7. točka prej omenjenega 25. člena ZOdv določa, da mora biti odvetnik vreden zaupanja. O

tem je razširjeno zapisano v komentarju URS v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča (v

18 Ta razmejitev je pomembna zaradi argumentov v naslednjih poglavjih tega diplomskega dela.19 iz 25. člena ZOdv:«1. da je državljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,4. da je opravil pravniški državni izpit, 5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, 9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije ...«20 Kranjc, Janez: Kaj je pravni poklic in kaj je njegova temeljna naloga. V: Pravna praksa, 31 (2000), str. 8. (Popravek dodan. Namesto pravno sem zapisala prav(n)o pot.)21 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 8.


nadaljevanju US) U-I-371/9822 z utemeljitvijo, da ima odvetništvo v vsaki pravni družbi

posebno vlogo in pomen. Tako niso zahtevani le strokovni pogoji za opravljanje odvetniškega

poklica, ampak naj bi bil tudi standard obnašanja odvetnikov višji. V odločbi US je na tem

mestu poudarjen 2. odstavek 11. člena ZOdv, ki govori o dolžnosti odvetnika vesti se vestno,

pošteno, skrbno ter v skladu in po načelih odvetniške poklicne etike.23

1.2. Etika kot nujna in najlepša spremljevalka odvetnika

Morala in etika ter poklicna etika nekje vmes. Morala pomeni »skladen z običaji«, medtem ko

je etika nauk o dobrem in zlem in pomeni sam običaj.24 Poklicna etika je »skupek pravil, v

zvezi s tem, kaj velja za moralno … v razmerju konkretnega poklicnega stanu do oseb, s

katerimi ima službene stike.«25

Slovensko odvetništvo se združuje pod okriljem Odvetniške Zbornice Slovenije. OZS je

organizacija, katere naloge določa 7. člen Statuta26. Ta določa, da OZS skrbi za skladen razvoj

odvetništva, spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, sprejema odvetniško tarifo,

vodi imenik odvetnikov in sprejema kodeks poklicne odvetniške etike.

Kodeks odvetniške poklicne etike27 (v nadaljevanju KOPE28) je avtonomni vir OZS, kjer so

zapisana načela in pravila, po katerih naj se ravnajo odvetniki pri svojem delu in pravi, da naj

poklicna etika »odseva svojske naloge odvetniškega poklica v skladu z etiko demokratične

družbe« (1. člen KOPE). Izraz »svojske« pa že nakazuje na posebnosti odvetniškega poklica.

Častnost odvetništva

OZS na svoji spletni strani že v predstavitvi zapiše, da je odvetništvo »častivreden poklic, ki

izvira še iz antičnih časov. Kot takšen se je ohranil do danes. Ugled odvetnikov kot pravnih 22Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-371/98. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BE060AD9F83E9E7BC125717200288B14 (09.09.2014).23 Šturm, Lovro (2010): Komentar Ustave Republike Slovenije, str. 949, 950. 24 Snoj, Marko. Slovenski etimološki slovar, Založba MK, Ljubljana 1997). v: Razdrih Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 7.25 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 7.26 Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00, 13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14). Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predpisi/statut2014jul (08.09.2014).27 Kodeks odvetniške poklicne etike. Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predpisi/odvetniska-poklicna-etika (08.09.2014).28 V nadaljevanju uporabljam izraz KOPE, ki se nanaša na Kodeks Odvetniške Poklicne Etike in je v odvetniški sferi poznan izraz. Prav tako uporabljam ta izraz zato, da ne bi prišlo do morebitne zmede, ko govorim ali primerjam slovenski kodeks oglaševanja (SOK) in kodeks odvetniške poklicne etike.

http://www.odv-zb.si/predpisi/odvetniska-poklicna-etika

http://www.odv-zb.si/predpisi/statut2014jul

http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BE060AD9F83E9E7BC125717200288B14


strokovnjakov je rasel skozi stoletja, razvoj in način življenja pa sta pripeljala do tega, da je

odvetništvo postalo nuja.«29

Častnost odvetniškega poklica se odraža v 1. odstavku 27. člena ZOdv, ki govori o tem, da

mora biti odvetnik »vreden zaupanja« za opravljanje odvetniškega poklica. O etiki in

vrednosti opravljanja odvetništva govori tudi odločba US U-I-371/8930, kjer je bilo vprašanje

skladnosti med 1. odstavkom 27. člena (ZOdv) in 7. točke 25. člena (ZOdv) z URS. Ustavno

sodišče je zapisalo: »Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka (prvi

odstavek 6. člena ZOdv), in mora uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno

sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Odvetniki so v primeru kršitve

dolžnega skrbnega, poštenega in vestnega ravnanja disciplinsko in odškodninsko odgovorni

(59. člen ZOdv). Kot je razvidno, se od odvetnikov zaradi njihove vloge bolj kot od drugih

državljanov zahteva večje spoštovanje etičnih načel (vestnost, skrbnost, poštenje, zaupanje,

dostojanstvo). Zakonodajalec je imel torej utemeljen razlog, da je kot pogoj za opravljanje

odvetniškega poklica določil, da je lahko odvetnik le tista oseba, ki je vredna zaupanja za

opravljanje odvetniškega poklica. Zato izpodbijana določba ne pomeni kršitve načela enakosti

iz drugega odstavka 14. člena Ustave.«

KOPE nalaga odvetnikom naslednje dolžnosti: da skrbijo za ohranjanje osebne časti in časti

odvetniškega poklica tudi na splošno v življenju (t.j. izven službe), upoštevajo pravila lepega

vedenja ter si prizadevajo za »višjo kulturo v odnosih med ljudmi in za uveljavljanje vzgojnih

vplivov« (8. člen KOPE); da naj bodo načelni in branijo ustavne pravice in koristi svojih

strank in pri tem uživajo njihovo zaupanje (9. člen KOPE); da naj bodo zavezani k resnici in

zakonitosti ter naj s svojimi dejanji izkazujejo iskrenost in državljanski pogum (11. člen

KOPE).

Poleg vsega naštetega pa častnost po mojem mnenju odslikava tudi nezdružljivost funkcij. To

ureja 12. člen KOPE, ki določa, da se odvetnik ne sme ukvarjati s posli in aktivnostmi, kot so

»komercialno udejstvovanje, združevanje odvetniške pisarne z neodvetniško dejavnostjo in

vsako drugo nastopanje, ki bi utegnilo škodovati odvetnikovemu ugledu osebno ali ugledu

odvetništva nasploh«, in s tem niso združljivi s častjo in neodvisnostjo odvetništva, pa naj bo

to v poklicnem delu ali zunaj tega spektra.

29 Predstavitvena stran OZS. Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predstavitev (10.09.2014).30Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-371/98. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/usodl.nsf/o/BE060AD9F83E9E7BC125717200288B14 (09.09.2014).

http://odlocitve.us-rs.si/usrs/usodl.nsf/o/BE060AD9F83E9E7BC125717200288B14

http://www.odv-zb.si/predstavitev


1.3. Posebnost odvetništva: prepoved oglaševanja

Zakaj posebnost? Nikjer ni regulirano, da se ostali pravniki – pa naj bodo to sodniki, pravni

svetovalci ipd. – ne bi smeli oglaševati. To lahko pogledamo tudi z drugega zornega kota; ali

imajo poklici, kjer je zahtevan visok etični standard in podobnost ureditve glede zaupnosti

odnosa med strankama, tudi takšno prepoved – npr. novinarji, zdravniki, duhovniki? Ne vidim

sicer razloga, da bi kateri od zgoraj naštetih imeli veliko potrebo po oglaševanju, a imajo

podobna izhodišča, etična načela in vlogo v družbi: novinarji informirajo, zdravniki nam

pomagajo pri našem zdravju, duhovniki pa nudijo podporo svojim vernikom – tudi odvetnik

nudi svoji stranki pravno pomoč (37. člen KOPE) in ima z njo zaupno razmerje (43. člen

KOPE), a ima edini od omenjenih poklicev prepoved oglaševanja.

Tudi Tekavc se v enem od svojih prispevkov sprašuje, ali je odvetništvo zares tako drugačno

od ostalih poklicev, da si zasluži tako strog ukrep in edini argument, na katerega se lahko

zanese in mu pripiše to posebnost odvetništva, je historičen argument. S historičnega vidika

naj bi bilo tako, da so »še pred stoletji odvetniki potrebovali poseben patent za opravljanje

svoje dejavnosti. Ker ga je cesarska oblast podeljevala zelo restriktivno, se je seveda vedelo

daleč naokoli, kdo ima ta patent. Potrebe po reklamiranju ni bilo, nelojalno reklamiranje pa je

tako ali tako prepovedano«.31

2. MARKETING

»Marketing is everything and everything is marketing«, pravi Regis McKenna.32

Kotler in Keller opredelita marketing kot »družbeni proces, kjer posamezniki ali skupine

dosegajo tisto, kar potrebujejo oz. želijo, z ustvarjanjem in menjavo blaga/storitev z drugimi,

z namenom zadovoljitve.«33

31 Tekavc, Janez: Prepoved reklamiranja odvetnikov. V: Pravna Praksa, 40 (14. Nov. 2002), str. 28.32 McKenna, Regis: Marketing is everything. V: Harvard business review. (Jan-Feb 1991). Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10109473 (09.09.2014). Prevod: Marketing je vse in vse je marketing. To je ena izmed najširših, a zelo priljubljenih definicij marketinga.33 Kotler, Philip in Keller, Kevin (2006) Marketing Management. Str. 6

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10109473


Ameriško marketinško združenje (AMA) definira marketing kot »dejavnost, kot skupek

različnih prijemov in procesov ustvarjanja, komuniciranja, distribucije in izmenjave ponudb,

ki imajo vrednost tako za kupce, stranke, partnerje kot tudi družbo v širšem pomenu.34

2.1. Komuniciranje

»Ni mogoče ne-komunicirati« je nekoč rekel Paul Watzlawick, psiholog, družinski terapevt in

filozof.35 Vsi komuniciramo. Res je, da notranjih stanj pravo ne ureja ali pa to največkrat ni

pravno upoštevno, a ta notranja stanja se s pomočjo komunikacije vseeno odsevajo v zunanji

svet, s tem pa ga posledično spreminjajo in vplivajo nanj. Takšno komuniciranje (sporočanje)

pomeni že telesna govorica, nasmeh, pomenljiv pogled ipd. Ko vseeno komuniciramo na

način, (npr. govorimo), da je to v zunanjem svetu zaznavno drugim, pa želimo komunicirati

tako, da je to naslovniku blizu, da nas ta razume. Čeprav se na prvi pogled zdi, da to pravno ni

relevantno, pa lahko vidimo, da je komuniciranje v obliki oglaševanja eno najbolj reguliranih

področij (komuniciranja) in je zelo pomembno, kdo je naslovnik (mladostnik, otrok), kaj mu

smemo sporočati (oglaševanje tobačnih izdelkov, nezdrave prehrane), na kakšen način

(odnosi z javnostmi ali pa v obliki promocije) itd. Tu pa vstopi pravo, ki začrta meje

dovoljenega ali, v nekaterih primerih, določene vrste komunikacij omeji, natančneje določi

njeno vsebino ipd. Tovrstno reguliranje lahko npr. izhaja že iz 39. člena URS (svoboda

izražanja) v povezavi z 15. členom URS (uresničevanje in omejevanje pravic).

2.2. Integrirano tržno komuniciranje

Z razvojem tehnologije se je razvil tudi marketing, ki danes zahteva bolj holističen, celostni

pristop.36 Tako v smeri konvergence marketing dobiva nove oblike, poimenovanja, učinke. Z

novimi možnostmi so se orodja in kanali prepletli, meje med njimi pa zameglile, zabrisale.

Tako moramo tudi pravne predpise področja oglaševanja odvetništva razumeti skozi prizmo

časovnega in tehnološkega razvoja; za to moramo najprej razumeti tradicionalna orodja in

Original njunega prevoda definicije marketinga: »Marketing is a societal process by which individuals and groups obtain what they need and want through creating, offering, and freely exchanging products and services of value with others.«34 Original prevoda definicije marketinga AMA (American Marketing Association): »Marketing is the activity, set of institutions, and processes for creating, communicating, delivering, and exchanging offerings that have value for customers, clients, partners, and society at large.” (Approved July 2013). Dostopno na: https://www.ama.org/AboutAMA/Pages/Definition-of-Marketing.aspx (09.09.2014).35 Watzlawick, Paul: “One cannot not communicate.” Dostopno na: http://goo.gl/KHywXF (09.09.2014).36 Kotler, Philip in Keller, Kevin (2006) Marketing Management. str.16

http://goo.gl/KHywXF

https://www.ama.org/AboutAMA/Pages/Definition-of-Marketing.aspx


njihovo vsebino, razvoj v smeri integracije in šele nato lahko ovrednotimo, ali je čas za

spremembe in ali trenutna (samo)regulacija ustreza razmeram v družbi.

Integrirano tržno komuniciranje je skupek marketinških aktivnosti v kombinaciji različnih

prijemov, orodij in kanalov, ki so različnih oblik, lastnosti in se med seboj prepletajo, njihov

skupni imenovalec pa je menjava, ki pomeni vrednost za potrošnika.37

Tradicionalno definiran skupek marketinških prijemov in orodij je McCarthyjev »Marketing

mix« ali model 4P (product, place, price, promotion) oz. razširjen model 7P (physical

evidence, process, people)38 zaradi specifičnosti storitvenih dejavnosti (kamor sodi tudi

odvetništvo). Ta model predstavlja skupek orodij za dosego marketinških ciljev. Tako mora

podjetnik oz. prodajalec definirati vsakega od P-jev za čim uspešnejši proces menjave in

dosego ciljev. To lahko stori s pomočjo ene (ali kombinaciji več) od t.i. »Communication

mix« oblik, in sicer: oglaševanja, promocije, dogodkov, odnosov z javnostmi, direktnega

marketinga in prodaje.39 V množico »komunikacijskega spleta« pa Smith prej omenjenim

dodaja orodja, kot so: sponzoriranje, celostno grafično podobo, embalažo, merchandizing in

govorico od ust-do-ust.40

V nadaljevanju opišem le pojme komunikacijskega spleta, relevantne za to diplomsko delo.

2.2.1. Oglaševanje

»Oglaševanje je neke vrste 'advokatura' poslovnega sveta. V svojih nastopih z vsemi sredstvi

brani svojega varovanca – organizacijo, ki je naročnik oglaševanja.«, kot pravi Zlatko Jančič,

eden od gurujev marketinga v Sloveniji.41

Kot obči cilj oglaševanja (in ostalih marketinškokomunikacijskih aktivnosti) se zmotno

uporablja izraz prepoznavnost, večja prepoznavnost ali pa le boljša od tekmecev. Beseda

prepoznavnost per se je namreč prazna in ne opredeljuje, ali ima ta pozitiven ali negativen

naboj.42 Vloga oglaševanja je narediti nekaj drugače, drugačno (t.i. diferenciacija), to je

37 Kotler, Philip in Keller, Kevin (2006) Marketing Management. str. 1938 Model Marketing Mix oz. model 4P (proizvod, distribucijske poti, cena, marketinško komuniciranje) oz. 7P (fizični dokazi, proces, ljudje). Dostopno na: http://goo.gl/9CHTFy (09.09.2014).39 Kotler, Philip in Keller, Kevin (2006) Marketing Management. str. 1940 Smith, Paul (1993) Marketing communications: An integrated Approach, str. 19.41 Jančič, Zlatko: Etično oglaševanje in samoregulativa. V: Pravna praksa, 36 (jun. 1999) , str. 95842 Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. str. 21

http://goo.gl/9CHTFy


bistvenega pomena v množici proizvodov in storitev na trgu. Pomembna lastnost oglaševanja

oz. namen je »podajanje izpolnjivih obljub«.43

»Prepričevalni ali persuazivni moment je v oglasih že po definiciji prisoten oz. pričakovan.

Prav v tem se na nek način oglas loči od skopega informativnega sporočila, uradnega razpisa,

razglasa.«44 Prepričevalni element pa še zdaleč ni edini (nujni) element oglaševanja. Nova

definicija oglaševanja vsebuje naslednje lastnosti:

1. »plačano komuniciranje,

2. medijsko preneseno komuniciranje,

3. prepričevalno komuniciranje,

4. prepoznavno oz. identificirano komuniciranje.

Prvi gradnik oglaševanje loči od odnosov z javnostmi in publicitete. Drugi loči

oglaševanje od medsebojnega komuniciranja. Tretji gradnik loči oglaševanje od

idealnega novinarskega poročanja, ki pa v praksi lahko še kako prepričevalno deluje.

Četrti loči oglaševanje od propagande, kjer vir sporočanja običajno ni razkrit.«.45

S to definicijo Jančič tudi razloži oksimoron »prikritega oglaševanja« (t.i. product placement,

subliminalno oglaševanje). To »pade« v četrti točki nove definicije oglaševanja, kajti njen vir,

naročnik je razkrit, prepoznan, identificiran, sicer ne gre za oglaševanje. Sporno obliko

sporočanja tako umešča kot morebitno »plačano« publiciteto, »plačan« novinarski prispevek

še najboljše pa ga definira hibridno sporočilo.46

Poznamo tudi nekatere druge oblike oglaševanja, kot npr. šokantno oglaševanje, katerega

temeljna lastnost je, da ne vsebuje podatkov o proizvodih in apelira na emocije, predvsem z

uporabo človekove stiske (npr. Benettonovi oglasi).47 S tem je lahko tudi predmet nelojalnega

oglaševanja, ki je pravno prepovedano, a o tem bo več povedanega v nadaljevanju.

43 Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. str. 2444 Jančič, Zlatko: Etično oglaševanje in samoregulativa. V: Pravna praksa, 36 (jun. 1999) , str. 96145 Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. str. 2746 Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. str. 2747 Dr. Grilc, Peter: Šokantna reklama - med etiko, moralo in komercialnostjo. V: Zbornik znanstvenih razprav, 56 (1996), str. 102.


2.2.2. Odnosi z javnostmi

PRSA povzame definicijo treh uglednih PR avtorjev (Broom, Cutlip in Center) ter definira

odnose z javnostmi kot »upravljalsko funkcijo, ki vzpostavlja in ohranja vzajemno koristne

odnose med organizacijo in njenimi deležniki, ki vplivajo na njen uspeh.« 48

Najbolj znani obliki odnosov z javnostmi sta sporočilo za javnost in novinarska konferenca.

2.2.3. Promocija

Popusti, različni testerji, kuponi itd. Promocija je nešteta množica kreativnih marketinških

prijemov, ki želi »potiskati« svojo znamko, podjetje ali storitev v ospredje. To stori z

dajanjem ugodnosti in možnosti, da potencialni kupec najprej stvar poskusi ali se o njej

informira prek izkušnje.

Tipični cilji promocije so zavezati naslovljenca v program lojalnosti, zvišati prodajo, zvišati

ugled podjetja, prikazati nove funkcije ali uporabo produktov in storitev itd.49

2.3. (Samo)regulacija oglaševanja v Sloveniji

Ni le odvetništvo tisto, ki je zakonsko regulirano in ima svoj kodeks etike. Enako velja tudi za

oglaševanje.

Na zakonski ravni so urejena področja glede oglaševanja tobaka, alkohola, zdravil in

medicinskih pripomočkov, avtomobilov (varčna raba goriva in emisij CO2), potrošniških

kreditov itd.50 Regulirani so časovni okviri (93. člen Zmed) kdaj lahko oglašujemo, v katerem

mediju (npr. radio, TV, splet) in na kakšen način. Obstajajo tudi posebne skupine ljudi, ki jih

pravo ščiti in to so največkrat otroci, mladostniki.

Poleg zakonske ureditve ima oglaševanje kot stroka tudi svoj avtonomni vir, t.j. SOK –

Slovenski oglaševalski kodeks. (V nadaljevanju SOK).51 V mnogih pogledih se področji prava

48 Znana definicija avtorjev Broom, Cutlip, Center o odnosih z javnostmi na strani PRSA (Public Relations Society of America): »Public relations is a management function that establishes and maintains mutually beneficial relationships between an organization and the publics on whom its success or failure depends.” Dostopno na: http://goo.gl/gaTwM0 (09.09.2014)49 Smith, Paul (1993) Marketing communications: An integrated Approach, str. 228.50 Zajc, Borut in Avbreht, Aleš (2004) Pravni vidiki komuniciranja, str. 140.51 Slovenski oglaševalski kodeks. 4. Izdaja (01.10. 2009). Dostopno na: http://goo.gl/V688pX (07.09.2014).

http://goo.gl/V688pX

http://goo.gl/gaTwM0


in oglaševanja prekrivata in delita podobne etične vrednote – kot npr. o zakonitosti,

resničnosti, nelojalni konkurenci itd. Obe področji tako zavezuje visok standard etike.

3. PRAVNI IN MARKETINŠKI JEZIK

Za razumevanje problematike pravne ureditve področja prepovedi oglaševanja odvetništva

moramo najprej obrazložiti razliko uporabe vsakdanjega, marketinškega in pravnega jezika ter

pomembnost pravilne uporabe jezika. Nato sledi opredelitev relevantnih marketinških

terminov, na koncu poglavja pa naredim primerjavo med oglaševanjem in reklamo, ki je po

mojem mnenju eden ključnih razlogov za sporno ureditev tega področja.

3.1. Pravni jezik kot zaprt sistem pomenov

Čeprav je pravni jezik specifičen in se marsikdaj ne prekriva s pomenom besed iz

vsakdanjega življenja, je skupna marketingu in pravu skrb za ohranjanje slovenskega jezika.

V uvodu je zapisana problematika relacije konotativnega in denotativnega pomena besed in

prav tako je v hipotezi o terminih razložena neposrečena oblika glagola reklamiranje v

nedoločni obliki, t.j. reklamirati. Če pustim ob strani to, da v marketinški stroki izraz reklama

ni pravilen in se tudi ne uporablja, že v pravu lahko povzroči veliko zmedo, saj ima dvojni

pomen – reklamiranje oziroma vrnitev blaga ali »reklamiranje« kot akt oglaševanja.

A če je slovenski jezik zares tisti, ki nam je zanj mar in še bolj, če nam je mar, da so pravni

predpisi tudi pravilni in želimo ohraniti preciznost in zaprtost pravnega jezika – zakaj smo

dopustili, da se je v pravo prikradel napačen, zastarel in neprimeren izraz, kot je reklama, na

področju komuniciranja odvetnikov? V nadaljevanju sledi pregled marketinških terminov.

3.2. Propaganda

»propagatio« -ionis (propagare) 1. razmnoževanje 2. metaf. A) razmnoževanje,

razplojevanje, razplod(itev), razplodba B) razširjanje, (raz)širitev C) podaljševanje.52

52 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom propagatio (str. 286)


Terminološki slovar trženja jo opredeli kot »sporočilo, ki je namenjeno predvsem podpori in

razširjanju določenega mnenja, prepričanja, nazora ipd. Med različnimi oblikami propagande

so najpomembnejše: … b) politična propaganda, ki se nanaša na pridobivanje

simpatizerjev ali volivcev za določeno politično stranko ali opcijo …«53

3.3. Reklama

1. »reclamatio« -ionis (reclamare) proti(vzklikanje), proti(za)klic, krik nezadovoljstva,

klicanje »(da) ne«, zanikanje, oporekanje, ugovor, ugovarjanje, prereka(nje) … 54

2. »reclamo« -are, -avi, atum (re in clamare) 1. klicati komu (nas)proti, klicati proti čemu,

(glasno) klicati (vpiti) »(da) ne«, (glasno) nasprotovati, (glasno) ugovarjati, (glasno)

oporekati…jur. t.t.= zahtevati kaj, lastiti si kaj, prilaščati si kaj, polaščati se česa.55 2. pesn.

metaf. Odmevati, odjekati, odzivati se, oglašati se 3. glasno klicati. 56

V terminološkem slovarju trženja pod terminom »commercial« najdemo dva prevoda, in

sicer reklama, oglas. Pod omenjenim geslom zasledim mešanico uporabe reklame in oglasa,

vendar avtor naredi le razmejitev med tiskanim in televizijskim oglasom in ne ponudi celostne

definicije. Zato bom ta pomen iskala pod geslom oglas oz. oglaševanje.57

3.4. Oglaševanje

»adverto« -ere – verti –versum 1. obrniti (obračati), nameriti (namerjati) proti čemu…oči

obrniti kam, (po)gledati kam oz. poslušati kaj, krmariti proti čemu … 2. pren. nase obrniti

npr. oči nekoga, pozornost, nakloniti (naklanjati). 58

V terminološkem slovarju trženja sem oglas in oglaševanje našla pod gesloma

»advertisement« in »advertising«.59 Oglaševanje je opredeljeno kot »plačana oblika

53 Potočnik V. in Umek A. (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. 1. natis. Pod geslom propaganda, str. 253 (Poudarki dodani).54 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom reclamatio (str. 432) 55 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom reclamo (str. 432) 56 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom reclamo (str. 433) Poudarki dodani.57 Potočnik V. in Umek A. (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. 1. natis. Pod geslom commercial (str. 63)58 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. I. knjiga. Pod geslom adverto (str. 100) 59 Potočnik V. in Umek A. (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. 1. natis. Pod geslom advertisement, advertising (str. 16)


neosebnega komuniciranja posameznika ali podjetja o njegovih izdelkih ali dejavnostih, ki je

prek množičnih medijev namenjeno ciljnemu občinstvu.«60

3.5. Publiciteta

»publicatio« -ionis (publicare) 1. zasega, zaplemba, odvzem, konfiskacija 2. Objava,

razglasitev 3. Spoved. 61

3.6. Promocija

»promveo« -ere – movi –motum (pro in movere) 1. naprej premikati … 62

V terminološkem slovarju trženja najdemo besedo promocija pod geslom »promotion« in je

opredeljena kot »temeljna sestavina trženjskega spleta, ki jo podjetje uporablja pri

posredovanju sporočil ciljnemu trgu o svojem delovanju, izdelkih, cenah, distribuciji in

drugih aktivnostih, ki olajšujejo potrošnikom sprejemanje odločitev za nakup izdelkov ali

storitev.« 63

3.7. Reklama v. oglaševanje

Meje oglaševanja64 postajajo vse bolj zabrisane, stvar subjektivne presoje. »Da bi lažje

razumeli odstopanja od navedenega temeljnega principa izpolnljivosti obljub v oglaševanju,

moramo ob bok oglaševanju postaviti še izraza propaganda in reklama. Izhajamo iz

predpostavke, da lahko znotraj formalne kategorije oglaševanja zaznamo tri vrste nagovora

porabnikov oz. javnosti. Gre za:

- oglaševalski,

- reklamni in

- propagandni nagovor.

Naša teza je, da so si ti trije v temeljnem nasprotju, a se v oglaševanju med seboj prepletajo.

Praksa oglaševalskih razsodišč po svetu in pri nas je pokazala, da je največkrat kršitev

prisotnih znotraj reklamnega in propagandnega nagovora in najmanj znotraj oglaševalskega. Z

60 Potočnik V. in Umek A. (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. 1. natis. Pod geslom advertising (str. 63)61 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom publicatio (str. 327) 62 Fran Wiesthaler (1993) Latinsko-slovenski slovar. V. knjiga. Pod geslom promoveo (str. 281) 63 Potočnik V. in Umek A. (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. 1. natis. Pod geslom promotion (str. 252)64 Za izvor besed reklama in oglaševanje glej točki 3.2. in 3.3. ter širše o marketinškem komuniciranju in oglaševanju pod točko 2.


vključitvijo vsiljivih, napihnjenih in zavajajočih trditev preidemo v reklamni nagovor; z

vključitvijo praznih in nedokazljivih obljub ter s pretirano noto moraliziranja preidemo v

propagandni nagovor. Čim bolj se v oglaševalski nagovor lahko vrivajo ti elementi, tem večja

je nevarnost, da bo oglas zakonsko ali etično sporen.«65

Jančič razvije misel o izvoru, prisotnosti in uporabi izraza reklama in pravi, da »je uporaba

izraza reklama povezana s tradicijo in specifičnim področjem trgovanja države, obremenjene

z močno prisotnostjo »agrarne« miselnosti. Prav tako pa hudomušno doda, da »Slovenija ni

več pretežno agrarna dežela in tudi ne bo držalo, da ni hodila v šolo tržne ekonomije ali da je

povsem zanemarila marketinško revolucijo.« Zaključi pa pomenljivo z »Besedo reklama je

torej treba reklamirati.«66

Zakaj sama menim, da je izraz reklama neprimeren in zato povzroča zmedo, nejasnost in

odslikava nepreciznost pravnega jezika tega področja, si lahko pogledate v prerezu

oglaševalskih nagovorov v povezavi s pravno ureditvijo prepovedi oglaševanja odvetništva

(PRILOGA 7); s pravilno terminologijo bi lažje uokvirili področje komuniciranja in s tem

prispevali k minimumu (a še vedno ne zadovoljivi ravni) jasnosti in primernosti te ureditve.

4. PRAVNA UREDITEV PREPOVEDI

OGLAŠEVANJA ODVETNIŠTVA V SLOVENIJI

4.1. Ustava Republike Slovenije

Ena od temeljnih človekovih pravic je svoboda izražanja. To je pravica, ki se direktno

navezuje na vsakršno komuniciranje. Svoboda izražanja je kot pravica povzdignjena na

ustavno raven in je urejena je v 39. členu URS. Ta zagotavlja svobodo izražanja, govora in

javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Vsakdo naj bi se lahko

svobodno izražal in širil vesti in mnenja.

65 Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. str. 2866 Jančič, Zlatko: Ustavite reklamo!: v premislek. V: Marketing Magazin. 172/173 (1995) str. 25.


Dr. Janez Šinkovec pravi, da je ta pravica v naši ustavi »redkobesedna« in se moramo zato

opreti na 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP).67,68

10. člen EKČP definira svobodo izražanja mnogo bolj natančno kot URS in pravi, da ima

»vsakdo pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja

in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.« V drugem

odstavku pa določi, da »izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in

je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki

so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi

javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za

varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za

varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.«

Tudi za temeljne pravice in svoboščine velja, da jih je mogoče omejiti. V Sloveniji je svoboda

izražanja lahko omejena. To je urejeno v 39. členu URS v povezavi s 15. členom URS. 15.

člen URS določa, da se lahko človekove pravice in temeljne svoboščine uredi le z zakonom in

»če je to nujno zaradi same narave posameznikove pravice ali svoboščine«. Te so lahko

omejene le s pravicami drugih ali v primerih, ko to določa URS.

Ustavni pravnik Andraž Teršek pravi, da »svoboda izražanja in svoboda tiska

predstavljata nepogrešljiva elementa demokracije, ki bi ju lahko opredelili tudi kot sistem

vodenja družbe, v katerem javnost (družba) prevzema nase pretežni del odgovornosti za

odločanje, kako bo potekalo družbeno življenje. To pa je po mnenju ESČP (Evropskega

sodišča za človekove pravice) mogoče samo v primeru, če je javnost dobro obveščena o

dogodkih v vseh družbenih sferah, saj samo obveščena javnost lahko ustrezno oblikuje

družbenopolitične odločitve. Svoboda izražanja tudi po mnenju ESČP predstavlja enega od

temeljev demokratične družbe ter enega od temeljnih pogojev za njen razvoj in

posameznikovo samouresničitev ('each individual's self-fulfilment'), saj omogoča udeležbo

posameznika v procesu javne izmenjave vsakršnih kulturnih, političnih ter socialnih

informacij in idej.«69

67 To je dokument Sveta Evrope in je pri nas veljaven in obvezujoč. Sodi na raven med Ustavo Republike Slovenije in zakonsko ureditev. Evropska konvencija o človekovih pravicah. Dostopno na: www.dp-rs.si/fileadmin/dp.gov.si/pageuploads/RAZNO/EKCP_SLV.pdf (12.09.2014).68 Šinkovec, Janez: Meje odvetnikovega nastopanja v javnosti. V: Odvetnik, 4 (okt. 1999) , str. IX.69 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. VIII, IX. Poudarki dodani.

http://www.dp-rs.si/fileadmin/dp.gov.si/pageuploads/RAZNO/EKCP_SLV.pdf


Primerjalno gledano je v ZDA oglaševanju in ostalim oblikam komunikacije komercialnega

značaja zagotovljeno večje varstvo, kot to velja za ESČP.70

»Vrhovno sodišče ZDA je menilo, da razlikovanje med izražanjem komercialnega značaja

('commercial speech') in drugimi vrstami izražanja ne bi bilo ustavno sprejemljivo, zato je po

mnenju tega sodišča treba varovati informacijske potrebe posameznikov ne glede na vrsto

informacij.«71 Podobnega prepričanja naj bi bila tudi ESČP, pravni teoretiki pa vidijo problem

v tem, da se ESČP pogosto zateka k doktrini »proste presoje« držav članic samih, glede

ureditve tega področja.72

»Zgodovinski« primer, ki je spremenil dotedanjo prakso odvetniškega oglaševanja v ZDA je

bil Bates v. State Bar of Arizona iz leta 1977. Šlo je za oglaševanje odvetniških storitev v

Arizona Republic (časopis). Odvetniška zbornica Arizona se je glede tega pritožila. Vrhovno

sodišče je v tem primeru poudarilo prednosti informiranja in pretoka informacij (s pomočjo

oglaševanja) za potrošnike in menilo, da bo oglaševanje odvetništva prispevalo k večji

dostopnosti pravnih storitev. Menilo je tudi, da prepoved oglaševanja pomembno vpliva na

pravico do informiranja javnosti in tako zaključilo, da je to v nasprotju s prvim amandmajem

ameriške ustave in da imajo ljudje pravico vedeti o aktivnostih odvetniške stroke.73

To pa ni bil edini primer, kjer so odločali o prepovedi odvetništva že v prejšnjem tisočletju.

Znani so primeri Casado Coca v. Spain74, Shapero v. Kentucky Bar75, Florida Bar v. Went for

It76 itd.

4.2. Zakonska ureditev

4.2.1. Zakon o medijih

Zanimivo je, da je oglaševanje odvetništva res striktno pravno urejeno, a definicijo samega

oglasa oziroma oglaševanja ponuja le Zakon o medijih v 46. členu.77 Prvi odstavek 46. člena

70 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. XII.71 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. XII.72 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. XII.73 Primer Bates v. State Bar of Arizona. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Bates_v._State_Bar_of_Arizona (12.09.2014).74 Primer Casado Coca v. Spain. Dostopno na: http://goo.gl/oMsXp3 (23.09.2014).75 Primer Shapero v. Kentucky Bar. Dostopno na: http://goo.gl/AZi83z (23.09.2014).76 Primer Florida Bar v. Went for It. Dostopno na: http://goo.gl/LgPwGl (23.09.2014).77 Čeprav je v prejšnjih točkah zapisan izvor/pomen oglaševanja in pogled iz marketinškega vidika. je vseeno prav, da začnem na začetku in na tem mestu zapišem vsaj »pravno« definicijo oglaševanja.

http://goo.gl/LgPwGl

http://goo.gl/AZi83z

http://goo.gl/oMsXp3

http://en.wikipedia.org/wiki/Bates_v._State_Bar_of_Arizona


ZMed pravi: »Oglaševalske vsebine po tem zakonu so oglasi in druge vrste plačanih obvestil

(v nadaljevanjem besedilu: oglasi), katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom,

da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali

obveznosti, pridobivala poslovne partnerje ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime.

Oglasi se objavljajo za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom

samooglaševanja.« Prav tako ZMed v 2. členu opredeli, kaj je in kaj ni medij (ki je prav tako

nujna sestavina oglaševanja). 1. odstavek 2. člena ZMed: »Mediji po tem zakonu so časopisi

in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike

dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom

zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.« in 3. odstavek 2. člena ZMed:

»Mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni

izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu

delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih

organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti

in druge uradne objave, plakati, letaki, prospekti in transparenti ter video strani brez žive slike

(neplačana obvestila), razen če je s tem zakonom določeno drugače.«.

4.2.2. Zakon o odvetništvu

Zakon o odvetništvu ureja prepoved oglaševanja odvetništva, a se je skozi čas spreminjal in

zato bom za relevantne člene naredila prerez razlik.78

21. člen ZOdv79:

»Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:

1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem

ali publicističnem področju;

2. opravljanje plačane državne službe;

3. opravljanje notariata;

4. opravljanje poslovodne funkcije v (podjetju) gospodarski družbi ali drugi pravni osebi,

ki ni zajeta v 35. členu tega zakona;

5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.

78 Z zeleno barvo in krepko (zaradi nebarvnega tiskanja) je označena trenutna ureditev, pretekla pa z rdečo in v oklepaju, če moti ostalo besedilo. Če se področji pokrivata, je to označeno z vijolično barvo in ležeče.79 Tu sta primerjana Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93) in Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09).


(Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti.)

Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je

informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z

etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.

Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku,

radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna

le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«

Kronološko gledano se je ureditev spremenila zaradi odločb Ustavnega sodišča št. US U-I-

212/03 in U-I-111/0580. Pri obeh je šlo za ugotavljanje skladnosti takratnega 21. člena ZOdv z

Ustavo RS in pri odločbi U-I-212/03 ugotovilo: »Ob upoštevanju celotne ureditve v Zakonu o

odvetništvu, ki že sama po sebi zagotavlja samostojno in zaupno naravo odvetništva, popolna

prepoved reklamiranja pomeni prekomeren poseg v pravico iz prvega odstavka 74. člena

Ustave ...«81 Tako se je spremenil del 21. člena ZOdv, hkrati pa je bil dodan člen 21.a ZOdv,

ki pravi:

» Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:

- objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o

naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,

- obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,

- obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.

Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:

- navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,

- vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prejšnjim odstavkom,

- navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank

in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,

- sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,

- sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,

80 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-111/05. Dostopno na: www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20054888 (12.09.2014).81 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-212/03. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/36E147A56B84CB54C125717200288E46 (12.09.2014).


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20054888


- dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,

- dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,

- sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«

Prav tako se je spremenil 23. člen ZOdv:

»Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno

obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.

(Odvetnik ne more imeti podružnice odvetniške pisarne.)

Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje

podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.

Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice

zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.

O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško

zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«

4.2.3. Zakon o varstvu konkurence

Konkurenco je moč zaznati povsod; v športu, poklicu, gospodarstvu, politiki itd. Jasne

definicije konkurence ni (večplastnost fenomena), gre pa predvsem za ekonomskoteoretični

pojem, kjer se udeleženci na trgu trudijo prehiteti konkurenta.82 Dr. Grilc pojem konkurence

grobo opredeli z »obstojem ne-monopola, ciljnega maksimiranja, z obstojem trga in z

obstojem konkurentov«. Parametri konkurence pa naj bi zajemali ceno, kvaliteto, storitev,

plačilne pogoje, oglaševanje itd.83 Kot pravi Dr. Zabel je »konkurenca zakonsko zagotovljena

možnost, da udeleženci na trgu svobodno odločajo o tržnih parametrih.« 84 Konkurenčna

politika z državnimi ukrepi ureja področje konkurence in njen cilj je menjava blaga in

82 Dr. Grilc, Peter. MEJE KONKURENCE, KONKURENČNE POLITIKE IN KONKURENČNEGA PRAVA. V: Pravnik, let. 51, št. 9/10 (1996) str. 467.83 Dr. Grilc, Peter. MEJE KONKURENCE, KONKURENČNE POLITIKE IN KONKURENČNEGA PRAVA. V: Pravnik, let. 51, št. 9/10 (1996) str. 469.84 Dr. Grilc, Peter. MEJE KONKURENCE, KONKURENČNE POLITIKE IN KONKURENČNEGA PRAVA. V: Pravnik, let. 51, št. 9/10 (1996) str. 470.


storitev, ki je neomejena, prosta.85 Dr. Zabel pravi, da »svobodo, ki je bistvo konkurence,

lahko ovirata dve skupini dejanj.« Prva skupina predstavlja omejevanje konkurence; različni

kartelni in drugi horizontalni in vertikalni dogovori, dumping itd. Druga skupina pa govori o

nelojalnih oziroma izkrivljenih dejanjih, ki v družbi in v poslovnih krogih veljajo za

nepoštena (so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji).86 V nadaljevanju se osredotočim

predvsem na slednja, ker so za obravnavano temo najbolj relevantna.

Prepoved dejanj nelojalne konkurence in njeno omejitev ureja že URS v 3. odstavku 74.

člena, to pa je nadalje zakonsko konkretizirano.

Zakon o varstvu konkurence tako v 1. členu določi področje svoje ureditve, in sicer

prepoveduje dejanja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, omejujejo konkurenco ali

pa pomenijo nedovoljeno špekulacijo, v 2. členu pa opredeli subjekte, za katere ta zakon

velja. Ta velja za vse fizične in pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost.

13. člen določa in prepoveduje nelojalno konkurenco. Nelojalna konkurenca pomeni »dejanje

podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se

povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.« (2. odstavek 13. člena

ZVK). 3. odstavek istega člena pa eksemplifikativno našteva oblike nelojalne konkurence in

med njimi takšne, ki se nanašajo na oglaševanje.87

Ta zakon zajema predvsem konkurenco z vidika B2B in le posredno B2C88, medtem ko v

nadaljevanju bolj podrobno prikažem varstvo z vidika B2C s pomočjo Zakona o varstvu

potrošnikov. B2C uredi predvsem Direktiva 2005/29/ES89 o nepoštenih poslovnih praksah in

vpliva tudi na ureditev nelojalne konkurence.90

85 Dr. Grilc, Peter. MEJE KONKURENCE, KONKURENČNE POLITIKE IN KONKURENČNEGA PRAVA. V: Pravnik, let. 51, št. 9/10 (1996) str. 471.86 Dr. Zabel, Bojan (1999) TRŽNO PRAVO. str. 79.87 Predvsem so za obravnavo področja oglaševanja odvetništva pomembna: - reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov;- reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev ali omalovaževanje drugega podjetja s sklicevanjem na narodnostno, rasno, politično ali versko pripadnost;- oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen;88 Business to business (B2B) ali poslovanje med podjetji – torej vodoravna raven. Medtem ko Business to Customer (B2C) pomeni poslovanje med podjetjem in končnim potrošnikom in gre s tem za navpično raven. 89 Direktiva 2005/29/ES. Dostopno na: http://goo.gl/hxDM2g (25.09.2014).90 Dr. Grilc, Peter: Novosti in težnje na področju nelojalne konkurence. V: Podjetje in delo 6-7 (2011). Str. 1362, 1363.

http://goo.gl/hxDM2g


4.2.4. Zakon o varstvu potrošnikov

Direktiva, ki jo velja omeniti najprej, je 97/55/ES (ki vključuje spremembe Direktive

84/450/EGS o zavajajočem oglaševanju) o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. Ta

direktiva je namenjena varstvu potrošnikov. V preambuli je zapisano da »bo dokončna

vzpostavitev notranjega trga pomenila večji obseg izbire; ker potrošniki lahko in naj bi kar

najbolje izrabili notranji trg in ker je oglaševanje zelo pomembno sredstvo pri ustvarjanju

resničnih trgov« in da »primerjalno oglaševanje tudi spodbuja konkurenco med dobavitelji

blaga in storitev v korist potrošnikov«. Prav tako je zapisano, da »se zakoni in drugi predpisi

posameznih držav članic o primerjalnem oglaševanju močno razlikujejo« in da »sprejemanje

ali nesprejemanje primerjalnega oglaševanja glede na različno nacionalno zakonodajo

predstavlja oviro prostemu pretoku blaga in storitev ter ustvarja izkrivljanje konkurence«.91 V

Sloveniji je to urejeno v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki vključuje omenjeno

direktivo.

Tretje poglavje ZVPot govori o oglaševanju blaga in storitev. (12.-15a. člena). V teh členih je

zapisano, da oglaševanje ne sme biti nedostojno ali zavajajoče. Nedostojno pomeni takšno

oglaševanje, ki vsebuje sestavine, ki so (bi lahko bile) žaljive ali pa so v nasprotju z moralo.

Zavajajoče oglaševanje pa je takšno, ki (bi lahko) zavaja in povzroča škodo konkurentom ali

pa je zavajajoče za potrošnika v smislu Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi

praksami.92 (4. in 5. člen).93 Prav tako pa ZVPot opredeli primerjalno oglaševanje, t.j.

določanje identitete konkurenta. Primerjalno oglaševanje sicer per se ni prepovedano, a to ne

sme očrniti konkurenta, mora biti objektivno primerjano, s preverljivimi in resničnimi podatki

itd.94

91 Direktiva 97/55/ES. Dostopno na: http://goo.gl/yJ1SPs (25.09.2014).92 Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5064 (08.09.2014).93 2. odstavek 4. člena ZVPNPP določa:»Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje: - povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali - povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov.«4. odstavek 4. člena ZVPNPP pa:»Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so: - zavajajoče ali - agresivne.«5. člen ZVPNPP pa določa da je zavajajoča tista poslovna praksa, ki vsebuje neresnične, napačne informacije oz. zavaja povprečnega potrošnika glede enega ali več elementov (in jih tudi našteje) in lahko povzroči da potrošnik sprejme odločitev, ki je sicer morda ne bi sprejel. 94 V odvetništvu nobena od teh oblik oglaševanja ni dovoljena, a je na tem mestu predstavljena, ker menim, da bo šlo tudi na področju oglaševanja odvetništva v smer liberalizacije in bodo postali ti členi relevantni.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5064

http://goo.gl/yJ1SPs


Oglaševanje odvetništva oz. prepoved pa je pri nas urejena tudi avtonomno, kar obravnavam v

nadaljevanju.

4.3. Samoregulacija

Samoregulacija pomeni ureditev nekega področja avtonomno. Pomeni, da želi stroka sama

dokazati, kakšna je njihova »kultura« delovanja. Pri tem gre največkrat za etične kodekse ali

osnovna pravila delovanja. Običajno se stroke organizirajo v zbornice in pod njihovim

okriljem razvijejo svoja pravila delovanja.

Samoregulacija glede slovenskega odvetništva je urejena s statutom Odvetniške zbornice

Slovenije in Kodeksom odvetniške poklicne etike, v širšem okviru pa smo zavezani tudi

mednarodnemu Kodeksu odvetniške etike Sveta odvetniških zbornic EU (t.i. CCBE kodeks –

CCBE kot Council of the Bars and Law Societies).

Kodeks odvetniške etike Sveta odvetniških zbornic EU oz. Kodeks CCBE

Ternikova pravi, da je pomen kodeksa EU prizadevanje za harmonizacijo deontoloških pravil

in splošnih pravil poklicne etike. Kodeks CCBE tudi nima obvezujočega učinka, saj ga mora

vsaka država posebej privzeti v svojo jurisdikcijo, da postane obvezujoč. Poleg tega pravi, da

je CCBE kodeks skop glede področja oglaševanja odvetniških storitev, podaja le splošne

usmeritve, ostalo pa prepušča nacionalnim ureditvam.95

Kodeks CCBE oglaševanje odvetništva omenja le v točki 2.6. ki govori o tem, da odvetnik

lahko informira javnost o svojih storitvah, a morajo biti informacije resnične, nezavajajoče ter

morajo spoštovati načelo zaupnosti in ostale bistvene vrednote profesije.96

»Glede na različne poglede posameznih držav na to vprašanje in glede na različni odnos do

tega, kaj je etično sporno, ta pravila niti ne morejo biti drugačna.«97

95 Ternik, Staša. Oglaševanje odvetniških storitev z vidika odvetniške etike. V: Pravna praksa, 21 (2004), str. 5,6.96 Kodeks CCBE. Dostopno na: www.ccbe.eu/fileadmin/user_upload/NTCdocument/EN_CCBE_CoCpdf1_1382973057.pdf (12.09.2014).97 Ternik, Staša. Oglaševanje odvetniških storitev z vidika odvetniške etike. V: Pravna praksa, 21 (2004), str. 6.

http://www.ccbe.eu/fileadmin/user_upload/NTCdocument/EN_CCBE_CoCpdf1_1382973057.pdf


Odvetniška Zbornica Slovenije oz. OZS

Odvetniška zbornica je krovna organizacija odvetnikov v Sloveniji ter skrbi za razvoj in

delovanje odvetništva.

V primeru kršitev deluje pod okriljem OZS disciplinski tožilec, ki zahteva uvedbo

disciplinskega postopka ter tudi zastopa obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim

sodiščem (36. člen Statuta OZS).98

Disciplinsko sodišče je sestavljeno iz dveh sodnikov Vrhovnega sodišča Slovenije in treh

odvetnikov ter njihovih namestnikov (42. člen Statuta OZS). 43. členu Statuta OZS določa,

da disciplinsko sodišče odloča o kršitvah dolžnosti odvetnikov. Kršitve odvetniških dolžnosti

OZS razdeli na lažje in hujše (77. člen Statuta OZS). Kršitev prepovedi oglaševanja

odvetništva je oblika hujše kršitve in je opredeljena kot »neposredno ali posredno

reklamiranje odvetniške dejavnosti v nasprotju s 23. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne

etike (18. točka 77.b. člena Statuta OZS).

Kodeks odvetniške poklicne etike oz. KOPE

»Prvi kodeks OPE je bil sprejet 17. Junija 196799; leta 1994 je bil kodeks prenovljen, pri

čemer smo v glavnem socializem in samoupravljanje zamenjali za demokracijo.

Pomembnejše dopolnitve so bile leta 2001 (določbe o tujih odvetnikih, določila o prepovedi

reklamiranja, o prepovedi nelojalnosti, določila o odnosu do sredstev javnega obveščanja) in

na Skupščini OZS (25. aprila 2009 v Portorožu) sprejeta in že omenjena dopolnitev določila

glede lojalnosti do nekdanje stranke.«100

Najpomembnejša in najbolj podrobna določila glede prepovedi oglaševanja odvetnikov so

zapisana v KOPE. Tako 22. člen KOPE pravi, da lahko odvetniki med seboj tekmujejo le s

kakovostjo svojega dela.

23. člen KOPE eksemplifikativno našteva primere oglaševanja, ki se jih odvetniki ne smejo

posluževati in ti so:

98 Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00, 13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14). Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predpisi/statut2014jul (08.09.2014).99 Ker dostopa do prejšnjih kodeksov odvetniške poklicne etike nisem dobila sem si pomagala z nekaterimi strokovnimi članki.100 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 9,10.



»Odvetnik sme o sebi in svojem delu posredovati le tiste podatke, ki so stvarni, resnični in se

nanašajo na poklic.

Prepovedano je reklamiranje odvetnikove dejavnosti, kar je zlasti:

- hvala kakovosti lastnega dela,

- navajanje uspešnih obramb, dobljenih pravdnih in drugih zadev, sodelovanja v odmevnih

zadevah, števila strank in njihove pomembnosti, težavnosti rešenih zadev in podobno,

- omalovaževanje dela in uspehov drugih odvetnikov,

- sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,

- sklicevanje na strokovnost na posameznem pravnem področju ali specializaciji, če mu ta ni

priznana v skladu z zakonom,

- sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,

- dajanje neresničnih ali zavajajočih informacij o svojem delu,

- sklicevanje na sodelovanje s pomembnimi tujimi odvetniki in odvetniškimi družbami,

- dajanje reklamnih daril,

- angažiranje tretjih oseb, da za odvetnika delajo reklamo,

- uporaba drugih reklamnih sredstev (pošiljanje zgibank o svoji pisarni, izobešanje reklamnih

tabel in postavljanje reklamnih obvestil),

- uporaba svetlobnih reklam in podobno.

Ne gre za reklamiranje odvetnikove dejavnosti, če odvetnik objavi v sredstvih javnega

obveščanja obvestilo o začetku in kraju poslovanja ali o preselitvi, vendar največ v 30-ih dneh

po otvoritvi pisarne ali po njeni preselitvi.

Prav tako ne gre za reklamiranje, če ima odvetnik na spletni strani podatke o svoji pisarni

(delovni čas, naslov, področje dejavnosti, priznano specializacijo in podobno), če so ti podatki

resnični in se nanašajo na njegovo dejavnost.«

Pomemben je tudi 24. člen KOPE o prepovedi nelojalnosti, t.j. »vsako pridobivanje strank s

ponudbami, obljubami uspeha, ponujanjem cenejšega zastopanja, obljubljanje provizij ali

nagrad za pridobivanje strank in sodelovanje z zakotnimi pisači.

In nenazadnje 25. člen KOPE, ki se nanaša na odnos odvetnika do sredstev javnega

obveščanja, odvetniku nalaga, naj se izogiba nastopom v sredstvih javnega obveščanja in


omembi svojih »sposobnosti in zaslug, reklamerstvu in nelojalnosti do drugih odvetnikov.«

Tudi novinarja je vsak odvetnik dolžan obvestiti o prepovedi oglaševanja. Poleg tega pa mu

nalaga, naj se izogiba izjav »o svojem privatnem življenju, premoženju, hobijih in drugih

podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom.

Pravilnik o spletnih objavah101

Pravilnik so v okviru OZS sprejeli maja 2014 in uredili spletno objavljanje odvetnikov. Tako

4. člen pravilnika določa, da domena ne sme biti splošna in ne sme povzročati zmede pri

strankah (kot so npr. odvetnik.si, odvetništvo.eu itd.). 8. člen pravilnika prepove nedopustno

reklamiranje, nelojalno konkurenco in primeroma našteje nedopustne vsebine.102 9. člen

pravilnika pa določa, da mora odvetnik v primeru objave strokovnih člankov, opisov področij

dela ipd., skrbeti za strokovnost teh podatkov. Najbolj sodobno določilo pa se mi zdi 2.

odstavek 10. člena pravilnika, ki določa: »Javne objave v spletnih socialnih omrežjih in

forumih so dopustne ob smiselnem upoštevanju vseh omejitev iz tega pravilnika. 11. člen

pravilnika se nanaša na nedopustno oglaševanje103, kjer prepoveduje objavo zlasti v oglasnem

prostoru spletnih strani, plačilo za boljšo vidnost in vrstni red vpisa v spletnem registru.

5. DILEMA MED ETIKO, PREPOVEDJO

OGLAŠEVANJA IN SVOBODNIM

KOMUNICIRANJEM

101 Na osnovi 10. člena Statuta OZS je skupščina OZS dne 5.4.2014 sprejela Pravilnik o spletnih objavah. Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predpisi/pravilniki (23.09.2014).102 8. člen Pravilnika: »Spletna stran ne sme vsebovati nedopustnega reklamiranja odvetniške dejavnosti in vsebin, ki predstavljajo nelojalno konkurenco ter vsebin, ki krnijo ugled, neodvisnost in samostojnost odvetništva.Spletna stran zlasti ne sme vsebovati sledečih vsebin:

- povezav na strani, ki niso strokovno povezane z odvetništvom ali pravom,- povezav na spletne strani strank ali poslovnih partnerjev, če le ti niso odvetniki, - elementov, ki omogočajo objave na spletno stran odvetnika tretjim osebam (forumi, izjave tretjih oseb, - objav o članstvu v združenjih, ki niso strokovne narave,- podatkov o strankah ali vsebine, na podlagi katere bi bilo moč sklepati na stranke,- oglasov,- podatkov o drugih funkcijah, ki jih posameznik opravlja izven okvirov odvetniške dejavnosti , razen

kratkih informacij o drugih z odvetništvom združljivih dejavnostih- zavajajočih ali neresničnih informacij.«

103 Zanimivo je, da se tu prvič uporabi termin oglas in ne reklama (v primerjavi s KOPE, Statutom OZS, ZOdv).

http://www.odv-zb.si/predpisi/pravilniki


5.1. Odvetnik in čezmejno (so)delovanje

Tendence gredo v smeri sprostitve pravil o prepovedi oglaševanja odvetništva. ZDA je to

storila že leta 1977, Slovenija je od popolne prepovedi prešla k milejši ureditvi, a v glavnem

to početje še vedno v veliki meri prepoveduje.

Kot pravi Ternikova, so polemike o ustreznosti ureditve tega področja vse pogostejše tako pri

nas kot drugod v EU. Glavni razlog prepovedi naj bi bila etika, ki tako seže zelo daleč, hkrati

pa navrže, da so v dilemi med etičnostjo in neetičnostjo sestavljalci pravil oglaševanje le

»prepovedali, pri tem pa prepovedana dejanja našteli le primeroma«104

Kot že prej omenjeno, države članice EU prosto urejajo to področje, kar pa postaja vse večji

izziv, kajti meje se brišejo, vse več je čezmejnega (so)delovanja in s tem pogosto prihaja do

nasprotij ureditev. Na ta problem je v svojem prispevku jasno opozoril tudi dr. Konrad

Plauštajner (še v času pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo) in zapisal, da bo zaradi

nekonsistentnosti teh pravil takšna situacija povzročila trk profesionalnih in etičnih načel (t.i.

dvojna deontologija).105

V širšem evropskem prostoru obstaja večni konflikt med protekcionizmom in svobodno

trgovino in poslovanjem oz. omejitvami in prostem trgu. Avtorja Rodrik in Tratnik menita, da

gre trend v smeri liberalizacije.106 Za notranji oziroma skupni trg EU velja svoboda gibanja

oseb, storitev, blaga in kapitala. Kot pravi Hojnikova, pa je za to »potrebno zagotoviti pravni

okvir, ki oblikuje pravne pogoje za prosto gibanje in zagotavlja njihovo izpolnjevanje«.107

Področje prostega pretoka storitev urejata predvsem 49. (pravica do ustanavljanja) in 56. člen

(prepoved omejevanja opravljanja storitev v EU) PDEU.108 Prav tako je na tem mestu treba

omeniti Direktivo 2006/123/EC o storitvah na notranjem trgu109, ki naj bi po besedah

Komisije »izboljšala področje skupnega notranjega trga in storitve«.110 V praksi najdemo kar

nekaj primerov glede opravljanja storitve odvetništva – Van Binsbergen111 (vprašanje

možnosti zastopanja stranke na Nizozemskem, če odvetnik preseli sedež z Nizozemske v

104 Ternik, Staša. Oglaševanje odvetniških storitev z vidika odvetniške etike. V: Pravna praksa, 21 (2004), str. 5.105 Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik, 19 (jul. 2003), str. 6.106 Rodrik. D. in Ternik M. v: Hojnik, Janja. (2010). Prosti pretok blaga v EU. str. 31, 32.107 Hojnik, Janja. (2010). Prosti pretok blaga v EU. str. 42.108 Pogodba o delovanju Evropske unije. Uradni list 115 , 09/05/2008 str. 0047 – 0388. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12008E/TXT:SL:HTML (24.09.2014)109 Direktiva 2006/123/EC. Dostopno na: http://goo.gl/nER2TI (24.09.2014).110 Rodin, Siniša: Scope of the Services Directive 2006/123/EC. v: Knez, Rajko (2009) Internal market for services str. 11.111 Primer 33-74. Van Binsbergen. Dostopno na: http://goo.gl/JySJIo (24.09.2014).

http://goo.gl/JySJIo

http://goo.gl/nER2TI

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12008E/TXT:SL:HTML



Belgijo)112, Gebhard113 (o dilemi med opravljanjem čezmejne storitve in ustanavljanjem

sedeža – imeti prostore oziroma pisarno še ne pomeni trajnega opravljanja dela oz.

ustanovitve sedeža v drugi državi članici)114, Reyners (diskriminacija na podlagi državljanstva

– Reyners115 je bil namreč Nizozemec, ki se je šolal v Belgiji in tam tudi doktoriral, a je bila

njegova prošnja za vpis v belgijsko odvetniško zbornico zvrnjena zaradi njegovega

državljanstva)116 ipd.

O delovanju tujih odvetnikov je pri nas urejeno v 2a. in 34a. členu ZOdv ter v 5. členu KOPE.

CCBE ima mnogo alternativ glede rešitve tega problema (harmonizacija, ureditev zakonodaje

na ravni EU, dopolnitev kodeksa CCBE), a je najverjetneje pričakovati, da bo šlo to v smeri

dopolnitve kodeksa CCBE.117

Na tem področju imamo številne direktive, ki so aktualne in zadevajo raziskovani problem.

To so:

a) Direktiva 77/249/EEC118, ki govori o odvetnikovi pravici do opravljanja storitev; o

odvetnikovem spoštovanju pravil gostujoče države in to velja tudi za pravila

oglaševanja in obsega odvetnikovega dovoljenega delovanja,

b) Direktiva 98/5/EC119, ki govori o trajnem opravljanju odvetniške dejavnosti v tuji

državi; pri tem naj bi se odvetnik ne glede na pravila svoje oziroma matične države,

popolnoma podredil pravilom tuje oziroma gostujoče države,

c) Direktiva 2000/31/EC120, ki govori o elektronskem poslovanju in ne rešuje konfliktov

med pravili v primerih, ko ima odvetnik pisarne v več državah. Tako bi morali pri

svojem delu spoštovati tako pravila matične države kot tudi tuje – kar pa v praksi

pomeni, da bi morali poznati vse pravne sisteme, kamor bi bilo elektronsko sporočilo

dostavljeno.121

112 Dr. Grilc, Peter (2001) PRAVO EVROPSKE UNIJE. str. 483.113 Primer C-55/94. Gebhard. Dostopno na: http://www.cjel.net/print/3_1-ballon/ (24.09.2014).114 Dr. Grilc, Peter (2001) PRAVO EVROPSKE UNIJE. str. 485.115 Primer Reyners. Case 2/74. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:61974CJ0002 (24.09.2014).116 Dr. Grilc, Peter (2001) PRAVO EVROPSKE UNIJE. str. 491.117 Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik, 19 (jul. 2003), str. 6.118Direktiva 77/249/EEC. Dostopno na: http://goo.gl/DCiuJ9 (24.09.2014).119 Direktiva 98/5/EC. Dostopno na: http://goo.gl/NoyrXZ (24.09.2014).120 Direktiva 2000/31/EC. Dostopno na: http://goo.gl/J2WkQ3 (24.09.2014).121 Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik, 19 (jul. 2003), str. 6,7.

http://goo.gl/J2WkQ3

http://goo.gl/NoyrXZ

http://goo.gl/DCiuJ9

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:61974CJ0002

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:61974CJ0002

http://www.cjel.net/print/3_1-ballon/


Kot pravi Plauštajner, se tako lahko odvetnik znajde v situaciji, ko se bo odrekel »tržni tekmi

na račun spoštovanja konkretnih etičnih pravil«, kot tudi pred dejstvom, »da bo s svojim

ravnanjem v vsakem primeru kršil domača ali tuja profesionalna pravila.122

5.2. Jezik

Reklama in reklamacija izhajata iz iste latinske besede, reclamare. Zdi se, da je tako

nesmiselno uporabljati izraz »reklamirati« kot dejanje oglaševanja kot tudi reklamiranja v

pravnem pomenu; v marketinškem svetu to ne pomeni oglaševanje, prav tako pa v pravnem

svetu lahko prinese nemalo težav.

Kot pravi eden najpomembnejših marketingerjev v Sloveniji: »Besedo reklama je torej treba

reklamirati. Mimogrede, reklamirati (reklamare) pomeni tudi pritožiti se, kar pa je v nasprotju

s pomenom, ki se tudi uporablja in naj bi izražal dejavnost izvajanja »reklame«.«123

Menim, da je vsem potrošnikom dobro poznana beseda reklamacija, ki pomeni vrnitev blaga

iz naslova garancije (IV poglavje) ali stvarne napake (II Poglavje) in je urejena v Zakonu o

varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). Sicer zakon neposredno v teh dveh poglavjih ne

uporabi besede reklamacija, a če pogledamo na spletno stran Tržnega inšpektorata Republike

Slovenije, kjer vsak potrošnik lahko odda obrazec za reklamacijo, je beseda pogosto

uporabljena.124

Tako z gotovostjo lahko rečem, da marketinški izrazi v pravu niso pravilno uporabljeni (glej

prejšnje točke in izvor pomena besed) in menim, da bi že prav(n)o definiranje (s pravilnimi

izrazi) lahko spremenilo marsikaj. Če je prepovedano oglaševanje, ali to pomeni, da se lahko

poslužujem ostalih oblik komuniciranja, kot je promocija knjige, ki jo napišem, ali pa

razdelim kreativno narejeno vizitko, ki pritegne pozornost? Kaj pa intervju v eni od revij

rumenega tiska? Poti je več in prav slednje mejne primere sem sama zasledila v praksi.

5.3. Kršitve in sankcioniranje

122 Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik, 19 (jul. 2003), str. 7.123 Jančič, Zlatko: Ustavite reklamo!: v premislek. V: Marketing Magazin. 172/173 (1995). str. 25.124 Spletna stran Ministrstva za gospodarstvo - Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Dostopno na: http://goo.gl/iVBjeK (11.09.2014).

http://goo.gl/iVBjeK


Različni pravni akti urejajo prepoved oglaševanja odvetništva, najbolj podrobno KOPE.

Že pred 21. leti (ob 125-letnici OZS) so se na Dnevu slovenskih odvetnikov o morali in

kršitvah pri odvetniškem delu pogovarjali Vladimir Kreč, Boris Grosman, Niko Grgurevič in

dr. Konrad Plauštajner. Pri tem so ugotovili, da glede na naraščanje članov narašča tudi

število disciplinskih primerov. Kot najpogostejše kršitve so med drugim našteli »prevzemanje

strank, pogosto pravdanje samo z namenom zaslužka, nelojalno ponujanje cenejšega

zastopanja (s popusti), medijsko nastopanje odvetnikov z namenom reklamiranja itd.«125

OZS je organizacija, ki »spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov« (42. člen

ZOdv). Deluje na prostovoljni osnovi in ena od njihovih funkcij je odločanje v disciplinskem

postopku o kršitvah svojih članov. Pri tem jim lahko izreče različne ukrepe, kot so »opomin,

ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica oziroma dela v

odvetniški pisarni.« (61. člen ZOdv). Oglaševanje pa je opredeljeno kot ena od hujših kršitev

KOPE (77.b. člen KOPE).

Kot rešitev oz. izboljšanje delovanja odvetništva z vidika omenjenih kršitev Razdrih vidi v

zaostritvi disciplinske odgovornosti in profesionalizaciji disciplinskih organov. Nadzorno delo

namreč zdaj opravljajo njeni člani (člani OZS in odvetniki sami) in kot pravi Razdrih, je

»preganjanje kolegov zelo odiozno delo«, poleg tega pa trenutno neučinkovitost

sankcioniranja kršitev prepovedi oglaševanja odvetnikov prijateljsko pripiše razlogu, da

»Vrana vrani (pač) ne izkljuje oči!«.126

5.4. Mejna primera

PRIMER 1: odnos do kolegov in potrošnikov

Kot konkreten etični problem vidi Razdrih v odnosu do kolegov. Meni, da z naraščanjem

članstva (torej vpisa odvetnic/kov v imenik pri OZS) prihaja do prevelike tekmovalnosti in da

v ta okvir spada tudi »samoreklamiranje in vse oblike nelojalne konkurence, od ponujanja

odvetniških zloženk po lokalih do razkazovanja odvetnikovih intimnosti po množičnih

medijih.«127 Tovrstne pojave iz prakse podrobneje analiziram v empiričnem delu.

125 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 7.126 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 7..127 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 9.


Dr. Grilc se na temo nelojalne konkurence v enem izmed svojih prispevkov sprašuje »kakšna

naj bi bila ureditev v prihodnosti, torej ali velja še naprej zmanjševati pomen prava nelojalne

konkurence na račun krepitve varstva potrošnikov ali pa velja enakomerno razvijati oba

področja?« Pri tem pove, da sicer obe področji vplivata na isto ravnanje, le da ju odlikujejo

različne prioritete in vrednote. Tako ZVPot varuje vertikalno razmerje in s tem ne more

varovati razmerij med podjetji in vice versa.128

Kot pravi Teršek je potrebno javnost zaščititi pred neresničnimi ali zavajajočimi

informacijami. Pri tem se v povezavi s komercialnim izražanjem tako soočamo z nasprotnimi

interesi – zaščiti potrošnikov in varovanju oz. zagotavljanju lojalne konkurence na trgu.129

Omenjena področja urejajo Zakon o varstvu konkurence (v nadaljevanju ZVK),130 Zakon o

varstvu potrošnikov (V nadaljevanju ZVPot)131 in Zakon o varstvu potrošnikov pred

nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP)132.

Tako ZVPot v 12. členu opredeli, da oglaševanje ne sme biti nedostojno ali zavajajoče.

Nedostojnost samo pa opredeli v 12.a členu ZVPot, kjer pravi, da gre pri tem za oglaševanje,

ki je lahko žaljivo za javnost ali pa nasprotuje morali. Zavajajoče oglaševanje pa je skromno

opredeljeno v 12.b členu ZVPot in pravi, da oglas ne sme zavajati in mora biti v skladu z

ZVPNPP. Slednji v 4. členu prepove nepoštene poslovne prakse, s tem pa jemlje kot takšne

zlasti zavajajoče in agresivne in jih nato opredeli v 5. členu in določa, da gre za zavajajočo

prakso takrat, kadar vsebujejo napačne, neresnične informacije. Kot agresivne pa ZVPNPP

opredeli poslovno prakso, ki z nadlegovanjem, prisilo in uporabo sile bistveno zmanjša

svobodo izbire.

PRIMER 2: odvetnik v. odškodninske družbe

Prepoved oglaševanja odvetnikove dejavnosti pomeni po mnenju mnogih v stroki omejitev

svobodne gospodarske pobude.

128 Dr. Grilc, Peter: Novosti in težnje na področju nelojalne konkurence. V: Podjetje in delo 6-7 (2011), str. 1363, 1364. 129 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. XII.130 Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 - ZPOmK in 110/02). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1875 (08.09.2014).131 Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11 in 38/14). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO513 (08.09.2014).132 Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5064 (08.09.2014).





Tako so pobudniki na ustavno sodišče že dvakrat vložili pritožbo in obrazložili, da jim

gospodarske družbe, kot so Poravnava d.o.o., Odškodnina d.o.o. ipd. predstavljajo nelojalno

konkurenco in odvetništvu prinašajo ogromno škodo, a ustavno sodišče je svojo utemeljitev

dvakrat obrazložilo enako. Iz odločbe US št. U-I 212/03 ter U-I-111/05: »Navedbe

pobudnikov, da jim izpodbijana ureditev, po kateri lahko dejavnost pravnega svetovanja

opravlja vsaka gospodarska družba, povzroča veliko neposredno škodo, kažejo na njihov

ekonomski interes za vzpostavitev ureditve, ki bi dopuščala opravljanje dejavnosti pravnega

svetovanja le odvetnikom oziroma odvetniškim družbam. Ekonomski interes pa za utemeljitev

pravnega interesa ne zadostuje.«

»Standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju SKD) je obvezen nacionalni standard za

evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov,

pomembnih za sprejemanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na

področju okolja in naravnih virov« je zapisano v 2. členu Uredbe o standardni klasifikaciji

dejavnosti.133 3. člen iste uredbe pravi, da se SKD uporablja za razvrščanje poslovnih

subjektov za potrebe različnih uradnih in drugih podatkovnih baz.

Po SKD lahko ugotovimo, da so odvetniki registrirani pod M69.101 – »Odvetništvo«134,

medtem ko so družbe, kot so Poravnava d.o.o. in Odškodnina d.o.o., registrirane pod M69.103

– »Druge pravne dejavnosti«. 135

Je to res pravično, da so tovrstne družbe registrirane kot gospodarske družbe, opravljajo

bistveno podobno dejavnost na trgu kot odvetniki in pri tem obidejo vsa pravila in dolžnosti,

ki zadevajo odvetništvo glede prepovedi oglaševanja?

Eden od komentarjev dr. Plauštajnerja je bil: »Če želi država Slovenija storiti korak naprej k

pravni državi, mora dejavnost pravnega svetovanja gospodarskih družbe črtati iz sodnega

registra.«136 Juren pa pravi »Odvetniška zbornica je tako v slabšem tržnem položaju, čeprav

konkurira s temi podjetji na istem trgu.«137

133 Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti. (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08).134 Primer raziskovanja SKD za odvetništvo. Dostopno na: http://www.bizi.si/seznam/SKD/O/odvetnistvo/ (31.8.2014)135 Primer raziskovanja SKD za druge pravne dejavnosti. http://www.bizi.si/PORAVNAVA-ODSKODNIN-D-O-O/ (31.8.2014)136 Dr. Plauštajner, Konrad: Reklama – neizbežni sopotnik odvetnikov? V: Pravna praksa, 6-7 (2003), str. XIV.137 Juren, Jernej. Regulacija trga pravnih storitev. V: Pravna praksa št. 42 (2004) str. 32. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2004V42P32N1 (16.09.2014).

http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2004V42P32N1

http://www.bizi.si/PORAVNAVA-ODSKODNIN-D-O-O/

http://www.bizi.si/PORAVNAVA-ODSKODNIN-D-O-O/

http://www.bizi.si/seznam/SKD/O/odvetnistvo/


6. PRO ET CONTRA PREPOVEDI OGLAŠEVANJA

ODVETNIŠTVA

V tem poglavju navedem argumente pro et contra. Pro se zavzema ZA prepoved in contra

pomeni liberalizacijo tega področja in s tem prost, neomejen način delovanja odvetništva. V

nekaterih delih situacijo komentiram sama, v večini pa citiram stroko. V točki 6.3. pretehtam

zapisane argumente in zavzamem določeno stališče.

6.1. Argumenti ZA prepoved oglaševanja odvetništva

TERMINI – Pomembna je večja preciznost uporabe jezika in predvsem vsebinska napolnitev

marketinških prijemov; če je neka oblika komunikacije prepovedana (oglaševanje, odnosi z

javnostmi itd.), je treba bolj natančno opredeliti, kaj je znotraj tega prepovedano in kaj

dovoljeno. Za termin reklama marketinški strokovnjak Jančič pravi: »Reklamo je treba

reklamirati«. Tu je prepad med pravom in marketingom največji in menim, da bi morali

terminologijo popolnoma spremeniti. Podobnost besed dejanja »reklamiranja« (oglaševanje)

in reklamiranja (pravni institut iz naslova garancije ali stvarne napake) ali pa nedoločnika te

besede (reklamirati) pove, da pravo ni dobro uredilo tega področja.

ETIKA in TRADICIJA – Argument pro daje primer Florida Bar v. Went for it138, kjer je

floridska odvetniška zbornica samoiniciativno naredila raziskavo o javnem mnenju o

odvetništvu. Na podlagi te raziskave so ugotovili, da je oglaševanje odvetništva tam etično

sporno in prinaša stroki slab ugled. Pri tem pa so dobro definirali tudi kaj je oziroma ni

dovoljeno. Tako je bilo oglaševanje dovoljeno, le soliciting oz. direktno nagovarjanje

potencialnih strank so omejili in definirali. Poleg tega vidi Tekavc edino smiselnost prepovedi

s historičnega vidika, vidika tradicije, kajti v preteklosti je bilo podeljevanje t.i. patentov za

opravljanje poklica odvetništva zelo restriktivno, in pri tem tudi poudari, da takrat potrebe po

oglaševanju ni niti bilo.139 Tretji argument za prepoved pa ima Plauštajner, ki pravi: »Če hoče

slovensko odvetništvo obdržati svoj družbeni ugled in vlogo, si mora samo sebi predpisovati

omejitve. Njegove avtonomne in notranje omejitve, zlasti zapisane v statutu in kodeksu, so

dosti pomembnejše za njegov status kot zakonske omejitve. Kot aksiom se namreč pojavlja

138 Florida Bar v. Went for It. Dostopno na: http://goo.gl/LgPwGl (23.09.2014).139 Tekavc, Janez: Prepoved reklamiranja odvetnikov. V: Pravna Praksa, 40 (14. Nov. 2002), str. 28.



ugotovitev, da vsak poklic, ki temelji na zaupanju, obstoji ali pade prav na točki etičnega

ravnanja nosilcev poklica.«140

SANKCIJE in PROFESIONALIZACIJA DISCIPLINSKIH ORGANOV –

»Neustreznost sedanje pravno etične ureditve se kaže tudi pri sankcijah. Po statutu je za

kršitve (tudi v zvezi z reklamiranjem) možno izreči disciplinske ukrepe: opomin, ukor,

denarno kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oz. prakso v odvetniški

pisarni.«141 Kot je dejal Razdrih: »Vrana vrani ne izkljuje oči,«142 in dokler bodo o sankcijah

odločali poklicni kolegi, se bodo kršitve ponavljale (če ne naraščale).

NELOJALNA KONKURENCA in PREPOVEDANI MARKETINŠKI PRIJEMI –

Nekateri marketinški prijemi so nelegalni ali pa predstavljajo kršitev etike. Takšno je na

primer šokantno oglaševanje, ki je neetično in prepovedano, ali direktno nagovarjanje

strank143 (predvsem v stiski in neprimernih situacijah). Gre za nelojalno konkurenco in s tem

povezane kršitve dobrih poslovnih običajev, ki bi vsekakor morali biti tudi v prihodnosti

prepovedani. Kot pravi Teršek, je treba zaščititi potrošnika pred zavajajočimi ali neresničnimi

informacijami.144

6.2. Argumenti PROTI prepovedi oglaševanja odvetništva

ČEZMEJNO (SO)DELOVANJE – Juren pravi: »Trg pravnih storitev se je v zadnjih

petnajstih letih zelo spremenil – globalizacija tudi nanj ni pozabila, po vsej Evropi pa so

opazni učinki amerikanizacije.«145 Polemike o prepovedi oglaševanja odvetništva so po

mnenju Ternikove vse pogostejše, pravna ureditev na evropski ravni pa le določa, da je to

področje prepovedano oglaševati, ne uredi pa tega podrobneje, ampak to prepusti notranji

ureditvi držav članic.146 Na ta problem oziroma izziv različnih ureditev v državah članicah EU

in problem dvojne deontologije ter s tem trk etičnih in profesionalnih načel je še pred vstopom

Slovenije v Evropsko unijo (t.j. pred letom 2004) opozoril Plauštajner.147

140 Dr. Plauštajner, Konrad: Reklama – neizbežni sopotnik odvetnikov? V: Pravna praksa, 6-7 (2003), str. XII.141 Jenull, Hinko: Meje odvetnikovega nastopanja v javnosti. V: Odvetnik, št. 4 (okt. 1999), pril., str. VI.142 Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009), str. 10.143 Povzeto po: Legal advertising prek. Wikipedia. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Legal_advertising (28.09.2014).144 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. XII.145 Juren, Jernej. Regulacija trga pravnih storitev. V: Pravna praksa št. 42 (2004) str. 32. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2004V42P32N1 (16.09.2014).146 Ternik, Staša. Oglaševanje odvetniških storitev z vidika odvetniške etike. V: Pravna praksa, 21 (2004), str. 5.147 Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik, 19 (jul. 2003), str. 6.


http://en.wikipedia.org/wiki/Legal_advertising


STANDARDNA KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI – »Zdaj imajo boljši tržni položaj le

tisti odvetniki, ki se vsakodnevno pojavljajo v medijih, in tiste gospodarske družbe, ki

konkurirajo na trgu pravnih storitev, ne zavezujejo pa jih ne odvetniški kodeks ne pravila

odvetniške zbornice.« pravi Juren.148

PRAVICA DO INFORMIRANOSTI – »Z vidika logike potrošnika je pač nujno treba

ponuditi objektivnejše kriterije za pomoč pri izbiri iskane storitve«, pravi dr. Vesna Bergant-

Rakočević.149 Temu v prid govori tudi Teršek, ko pravi, da sta svoboda izražanja in svoboda

tiska pomembna elementa demokracije in vodenja družbe – za to pa je nujen predpogoj dobra

obveščenost javnosti.150 Prav pravica do informiranosti pa je bila tudi glavni argument v

primeru Bates v. State Bar of Arizona, ki predstavlja mejnik na področju oglaševanja

odvetništva. Zanimivo je, da kljub podobno visokim standardom etike in zavezanosti k

zaupanju, sorodni poklici (sodniki, novinarji, zdravniki, duhovniki) nimajo prepovedi ter

lahko oglašujejo svojo dejavnost in informirajo svoje potrošnike.

DE FACTO STANJE – »Odklonilni odnos do reklamiranja odvetnikov je treba resno

prevrednotiti. Mlajši člani odvetniške zbornice zastopajo stališče, da ni vsaka reklama slaba

reklama,« pravi Juren.151 Dr. Vesna Bergant-Rakočević pa pravi: »Zaradi svojega položaja

oziroma funkcije sem bila s strani razno raznih znancev, sorodnikov in prijateljev – kot

mnogi moji kolegi sodniki – tudi sama že nekajkrat povprašana, komu od odvetnikov velja

potrkati na vrata. A še posebej v našem "poslu" ni nič bolj neprijetnega kot vprašanje, "kateri

odvetnik je dober, h kateremu naj grem". Če od koga, bodo pa to menda izvedeli od sodnika,

kajne? Če je le možno, se odgovorom izmuznem. A včasih je na račun prijateljstva in

družinskih vezi vendarle treba požreti tudi principe (in vem, da jih tudi mnogi drugi sodniški

kolegi)! V teh primerih so "iskalci odvetnikov" nemalokrat začudeni, da priporočeni

večinoma ni nekdo od slovečih slovenskih odvetniških zvezdnikov oziroma zvezdnic.« 152

148 Juren, Jernej. Regulacija trga pravnih storitev. V: Pravna praksa št. 42 (2004) str. 32. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2004V42P32N1 (16.09.2014).149 Dr. Bergant-Rakočević, Vesna. Reklamiranje odvetnikov (III), Pravna praksa, št. 9 (2003) str. 42-43. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2003V9P42N2 (16.09.2014).150 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. VIII, IX. 151 Juren, Jernej. Regulacija trga pravnih storitev. V: Pravna praksa št. 42 (2004) str. 32. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2004V42P32N1 (16.09.2014).152 Dr. Bergant-Rakočević, Vesna. Reklamiranje odvetnikov (III), Pravna praksa, št. 9 (2003) str. 42-43. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?SOPI=L010Y2003V9P42N2 (16.09.2014).






6.3. Večja kazuističnost ali manjše omejevanje?

Na osnovi teorije, različnih aspektov in tehtanja argumentov sem prišla do naslednjih sklepov

in stališč. Sklepe prikažem po vrstnem redu vsakega argumenta glede na prejšnji dve točki.

Za zagotovitev minimuma pravilnosti ureditve tega področja je treba spremeniti

terminologijo in napolniti vsebino vsakega termina, kajti to je področje, ki trenutno prinaša

mnogo nejasnosti in s tem dopušča tudi možnost kršitve oz. uporabe marketinških prijemov,

ki niso niti eksplicitno dovoljeni, niti prepovedani ali pa so vsebinsko premalo definirani.

Z vidika etike in tradicije v povezavi s prepovedjo oglaševanja odvetništva bi bilo po mojem

mnenju smiselno narediti poglobljeno raziskavo med odvetniki in raziskavo javnega

mnenja ter ugotoviti, ali obstaja potreba po oglaševanju in ali je ta z vidika etike,

pravice do informiranosti ipd. primerna. Čeprav mnogi avtorji zagovarjajo prepoved

oglaševanja odvetništva ravno z vidika etike, pa sama menim, da je »preizkusov« etičnosti

posameznika do stopnje, ko nekdo postane odvetnik, že tako veliko, da bi morali ti etičnost do

tega trenutka že ponotranjiti in tako ne bi bilo vprašanja (ne)etičnosti oglaševanja odvetništva.

Poleg tega oglaševanje kot stroko zavezujejo podobni standardi etike kot odvetništvo in tudi v

poklicih, ki so sorodni odvetništvu glede etičnih standardov in vloge v družbi, oglaševanje ni

prepovedano. Tako argument etike po mojem mnenju ne vzdrži prepovedi oglaševanja.

Večja kazuističnost in predvsem drugačna ureditev bi morala biti na področju sankcioniranja.

Ne le, da to opravljajo poklicni kolegi in je zato na več mestih v stroki omenjen rek »Vrana

vrani ne izkljuje oči«, ampak je to delo povrhu vsega opravljeno še volontersko. Tako je

profesionalizacija disciplinskih organov nujna. Poleg izrazoslovja je to področje, ki nujno

potrebuje spremembe za napredek in boljšo ureditev delovanja odvetništva.

Nelojalna konkurenca je področje, ki je prepovedano, in s tem se v celoti tudi sama

strinjam. Tudi v primeru splošne liberalizacije prepovedi oglaševanja odvetništva bi področje

nelojalne konkurence in nepoštenih poslovnih praks moralo ostati prepovedano, saj to ni

sprejemljivo ne v pravu, ne v marketingu zaradi negativnih učinkov na potrošnika in

konkurenco.

Čezmejno (so)delovanje je po mojem mnenju eden najmočnejših argumentov proti

prepovedi oglaševanja odvetništva. Tu gre za problem slabe ureditve kodeksa CCBE oz.


prenos odgovornosti ureditve na države članice in s tem problem dvojne deontologije, ki je

vsak dan bolj prisoten v praksi. Pretok storitev je tako močno otežen (primeri Van

Binsbergen, Gebhard itd.) in hkrati vpliva na konkurenčnost. Glede na to, da so meje vse bolj

zabrisane in je čezmejnega (so)delovanja vedno več, je po mojem mnenju treba liberalizirati

to področje in biti v dokaj zgodnjem trendu sproščanja te prepovedi (predvsem glede na

določena geografska področja, npr. Balkan).

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) razmeji odvetnike od družb, kot so Poravnava

d.o.o, Odškodnina d.o.o. ipd., katerih dejavnost je bistveno podobna odvetništvu, ne zavezuje

pa jih prepoved oglaševanja. Po mojem mnenju je to primer izigravanja prava in čeprav je

bilo na ustavnem sodišču dvakrat obrazloženo, da ekonomski interes ni zadosten za pravni

interes (pritožniki so menili, da jim takšne družbe predstavljajo konkurenco na trgu in veliko

neposredno škodo), bi moralo to pogledati tudi skozi prizmo potrošnika in odvetnika. Zelo

verjetno je, da potrošnik na podlagi (ne)dobljenih informacij (svoboda izražanja, ki je US pri

tej odločbi sploh ni obravnavalo153) tako ne loči odvetnika od družbe, ki opravlja pravno

svetovanje, in je tako odvetnik v de facto slabšem tržnem položaju, zato bi sprostitev

omejitve oglaševanja prispevala k bolj enakopravnemu položaju odvetnika v

konkurenčnem boju za potencialno stranko.

Zadnja dva argumenta, pravica do informiranosti in de facto stanje, sta zelo povezana,

podobna. Pomembno je, da ne pride do izkrivljenih oziorma zavajajočih informacij. V tem

primeru je vsekakor treba zaščititi potrošnika ter še bolj omejiti in kazuistično urediti to

področje. Na drugi strani pa nihče ne more napraviti dobre, pretehtane odločitve (pa naj bo to

odvetništvo ali kakšna druga storitev ali produkt), če ni pravilno in zadostno informiran.

Vsekakor sem zagovornica tega, da se ponudi zadostna mera informacij (v okviru lojalnega

sporočanja) in možnosti potrošniku, da se na osnovi slednjih lahko vsak zase pravilno odloči –

do tega bi lahko prišlo le v primeru dovoljenega oglaševanja.

Kljub vsem navedenim argumentom pro et contra, sta po mojem mnenju pravica do

informiranosti ter čezmejno (so)delovanje najmočnejša argumenta za večjo

liberalizacijo področja oglaševanja odvetništva in menim, da je tudi splošni trend

naravnan v to smer (več v empiričnem delu).

153 Teršek, Andraž: Doktrinarno neprepričljiva odločba US o oglaševanju odvetništva. v: Pravna praksa, 12 (2006), str. 11, 12.


II EMPIRIČNI DEL

Poleg teoretičnega sem svoj raziskovalni problem želela preveriti tudi z empiričnim delom.

Pri raziskovalnem delu me je najprej zanimalo kakšna je percepcija (potencialnega)

potrošnika glede prepovedi oglaševanja odvetništva. Potrošniki so namreč tisti, ki iščejo

oziroma uporabljajo odvetniške storitve in je zato pomembno, kakšno je njihovo mnenje o

prepovedi oglaševanja odvetništva in kdo so po njihovem mnenju najbolj prepoznavni

odvetniki v Sloveniji. Percepcijo oziroma mnenje potrošnikov sem vzela kot temelj, okvir

nadaljnjega raziskovanja. Tako sem najprej začrtala raziskovalni problem, premislila, katere

metode in tehnike bodo najprimernejše za raziskovanje zastavljenih ciljev, in postavila glavno

ter nekaj delovnih hipotez.154 Izhodiščno sem izvedla mini spletno anketo, na osnovi dobljenih

rezultatov (t.j. na podlagi mnenja (potencialnih) potrošnikov) ankete pa sem analizirala

prezenco najbolj prepoznavnih odvetnikov155 v medijih v Sloveniji. Izbrano tematiko sem

želela raziskati z več zornih kotov in ponuditi čim boljši pregled tega področja, zato sem

opravila več različnih raziskav. Naredila sem tudi vsebinsko analizo odločb sodišč SOZ in

OZS156 ter pregled (samo)regulacije na področju oglaševanja odvetništva v Evropi in delno v

svetovnem merilu za boljšo predstavo o ureditvah tega področja v tujini.

Nato sem prišla do sklepa o tem, ali je trenutna pravna ureditev smotrna.

METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

Mini spletna anketa je bila izvedena maja 2013 s pomočjo spletnega raziskovalnega orodja,

imenovanega SurveyMonkey. V njej je sodelovalo 167 anketirancev. Kljub 167-im

odgovorom v le nekaj urah, spletno orodje analizira brezplačno le prvih sto in zato ni narejena

na večjem in bolj reprezentativnem vzorcu (kar predstavlja eno od omejitev in nepopolnosti

opravljene raziskave). Za obliko spletne ankete sem se odločila, da bi vanjo pritegnila splošno

javnost in s tem različne profile ljudi (ne samo pravnikov ali marketingerjev), a je bila to

hkrati tudi pomanjkljivost, saj je kljub povabilu prek različnih kanalov (FB, e-mail, osebna

154 Glej začetek diplomskega dela. 155 Izbira oz. sklep o prepoznavnosti je bil izveden na podlagi mini spletne ankete. Odvetniki oz. odvetniške družbe, ki so bili največkrat omenjeni v anketi, so bili izbrani kot najbolj prepoznavni. Te sem vzela za izhodišče za nadaljnje raziskovanje. 156 Kot že omenjeno v uvodnem delu, do odločb OZS nisem imela dostopa in tako nisem mogla opraviti popolnega pregleda odločb od osamosvojitve Slovenije do danes.


prošnja) določen profil ljudi, stroke in starosti vseeno prevladoval. Namen ankete je bil, da se

ugotovi, kaj splošna javnost oz. običajni (potencialni) potrošnik (med katerimi je zajeta tudi

strokovna javnost, t.j. pravniki in študentje prava) meni o prepovedi oglaševanja odvetništva v

Sloveniji (njihova percepcija), kakšen odnos ima do tega in kateri so po njihovem mnenju

najbolj prepoznavni157 odvetniki v Sloveniji. Bila je opravljena izključno kot orodje za

postavitev okvira oziroma izhodišča nadaljnjega raziskovanja. Sama namreč nisem želela

izbrati »okvira«, t.j., kdo je najbolj prepoznaven odvetnik v Sloveniji, ampak sem to želela

izvedeti od anketirancev, dejanskih uporabnikov odvetniških storitev. Namenoma je bila zelo

kratka in je zajela le vprašanja, ki se direktno povezujejo z vprašanjem smotrnosti prepovedi

oglaševanja odvetništva in da vpogled v percepcijo anketiranca. Tako v njej ni veliko

demografskih vprašanj, ker pri tem raziskovalnem problemu niso relevantna.158

Največja omejitev ankete je ta, da bi se v primeru drugačnega profila javnosti (npr. raziskava,

opravljena izključno med odvetniki in v sami stroki ali pa med podjetniki itd.) ali drugačnega

predmeta raziskovanja (npr. ožje pravno področje – le percepcija najprepoznavnejših

odvetnikov na področju kazenskega prava; ali pa raziskava drugih/več vidikov smotrnosti

prepovedi oglaševanja odvetništva, kot so ekonomski, sociološki ipd.) končni rezultat

najverjetneje popolnoma spremenil in bi na sam vrh prepoznavnosti lahko bili uvrščeni kakšni

drugi odvetniki. Ob zastavljenih parametrih (in rezultatih) te mini spletne raziskave (in

ostalih raziskav) ceteris paribus pa lahko ugotovitve in analize najdete v naslednjem poglavju.

7. RAZISKAVE in UGOTOVITVE

7.1. Analiza mini spletne ankete

Kar 68 % vprašanih je takšnih, ki so študirali pravo. Od tega jih je 28 % že zaključilo

študij (diplomirali/magistrirali/doktorirali), medtem ko je bilo 5 % takšnih, ki študija prava

niso zaključili. 35 % anketirancev je bilo študentov prava v trenutku izvajanja ankete, ostalih

32 % pa nikoli ni študiralo prava. Tako bi lahko rekli, da je bilo več kot 60 % strokovne oz.

157 Za izraz prepoznavnost glej točko 2.2.1. Oglaševanje.158 (npr. spol, kot ena izmed oblik demografskih vprašanj, ni bil relevanten, medtem ko je starost bila. Starost namreč povezujem v tem konkretnem primeru z izkušnjami, ki jih ima lahko pravnik v povezavi z obravnavano tematiko. Npr. da postaneš odvetnik, moraš izpolniti veliko zahtev(a)nih pogojev in imaš lahko do takrat le mnenje oz. teoretično znanje, ne pa direktnih izkušenj s prepovedjo oglaševanja odvetništva.)


bodoče strokovne javnosti.159 Glede spola vprašanja nisem postavila, ker se mi za to tematiko

ni zdel relevanten, je pa vprašalnik vseboval starostni razpon. Skoraj 60 % je predstavljalo

skupino ljudi, starih med 26 in 32 let. Najmanj anketirancev je bilo v starostni skupini nad

40 let, nekaj čez 3 %. Takšen rezultat lahko pripišem dejstvu, da je bila raziskava izvedena na

spletu, večina ljudi pa je bila povabljena prek Facebooka ali e-maila in na mojo osebno

prošnjo. Druga največja skupina vprašanih je bila stara do 25 let, okoli 30 %.

Kar zadeva bolj vsebinsko relevantna vprašanja (ki se nanašajo na raziskovalno temo), pa je

raziskava pokazala, da je od sto vprašanih kar 46 ljudi odgovorilo, da se jim prepoved

oglaševanja zdi nesmotrna. Tu je treba poudariti, da 15 anketirancev ni odgovorilo na

zastavljeno vprašanje, kar pomeni, da je od tistih, ki na to vprašanje so odgovorili, 54 %

takšnih, ki se jim prepoved ne zdi smotrna, 30 % pa takšnih, ki do dane tematike niso

imeli izoblikovanega mnenja.

Analiza je tudi pokazala, da starost ne vpliva na odnos do te tematike, saj je čisto pri vseh

starostnih skupinah prevladovalo mnenje, da prepoved odvetništva ni smotrna. Največje

odstopanje je bilo v starostni skupini od 33-40 let, kjer je skoraj 86 % vprašanih menilo,

da prepoved ni smotrna. Največ tistih, ki so menili, da je prepoved smotrna, pa je bilo

znotraj starostne skupine od 26-32 let (16 %). Ti dve starostni skupini sta po mojem mnenju

najbolj relevantni zaradi vstopa na trg odvetništva in morda že nekaterih izkušenj iz prakse.160

Še bolj relevantno je vprašanje relacije med pravnim študijem in odnosom do prepovedi

oglaševanja odvetništva. Zanimalo me je, ali bo odnos do prepovedi drugačen med tistimi, ki

so študirali pravo, in tistimi, ki niso nikoli študirali prava. Delež tistih, ki so študirali pravo

in se jim prepoved zdi smotrna, je 18 %, medtem ko je ta delež manjši od 5 % med

tistimi, ki nikoli niso študirali prava. Skoraj 60 % je takšnih, ki so študirali pravo in se

jim prepoved ne zdi smotrna.

Kvalitativno gledano pa sem (i)zbrala nekaj najbolj zanimivih izjav, ki so jih anketiranci

zapisali kot razloge za in proti smotrnosti oglaševanja odvetništva. (PRILOGA 5).

159 Kot strokovno javnost tu štejem anketirance, ki trenutno študirajo pravo ali pa so študij prava (na katerikoli) stopnji zaključili.160 Pri teh letih, od 26. leta naprej in do 40., pravnik običajno že začne delati, opravi PDI in je kot odvetnik morda že direktno izpostavljen prepovedi oglaševanja odvetništva.


Tisti, ki se jim prepoved oglaševanja odvetništva zdi smotrna, so to zagovarjali predvsem z

vidika etike in posebnosti poklica, tisti, ki se jim prepoved ne zdi smotrna, pa so v večini

videli odvetništvo kot vse druge dejavnosti, večkrat omenili družbe, ki so povezane s pravnim

svetovanjem in se lahko oglašujejo (Poravnava d.o.o, Odškodnina d.o.o.; eden od

anketirancev pa je celo omenil svobodno gospodarsko pobudo, ki je glavna diferenciacija med

omenjenimi družbami in odvetniki), večina je v oglaševanju videla pozitivno noto (možnost

informiranja, možnost izbire odvetnika itd.). S tem so večkrat latentno izrazili, da bi bilo

oglaševanje način večje izpostavljenosti kakovosti odvetniškega dela, njihove

specializiranosti itd. Kljub temu, da so se anketiranci odločili za možnost »ne vem« pri

vprašanju o smotrnosti, se da iz odgovorov razbrati, da v večini primerov mislijo, da je

oglaševanje odvetništva vendarle prisotno ali potrebno.

Nenazadnje me je zanimalo, kateri so (po mnenju anketirancev) trije najbolj prepoznavni

odvetniki v Sloveniji. V anketi je bilo skupno omenjenih 23 različnih odvetnikov161.

Nedvomno je bila raznolikost in omemba različnih odvetnikov bolj prisotna pri strokovni

javnosti, kar lahko pripišemo dejstvu ali logičnemu sklepu, da ljudje poznajo več

strokovnjakov iz svoje stroke. Rezultati so pokazali, da glede treh najbolj prepoznavnih

odvetnikov ni razlike v imenih, le v vrstnem redu. Tako prva tri mesta med vsemi vprašanimi

zasedejo: 1. Miro Senica, 2. Franci Matoz in 3. Aleksander Čeferin. Pri ljudeh, ki pa nikoli

niso študirali prava, prva tri mesta zasedejo v takšnem vrstnem redu: 1. Franci Matoz, 2. Miro

Senica in 3. Aleksander Čeferin.

V nadaljevanju bom njihovo prezenco analizirala v okviru različnih medijev.

7.2. Prezenca najbolj prepoznavnih odvetnikov v Sloveniji

Analizo prezence v medijih treh najbolj prepoznavnih slovenskih odvetnikov (Francija

Matoza, Mira Senice in Aleksandra Čeferina) sem opravila za obdobje enega leta, in sicer leta

2013.162 Tako sem najprej raziskala in preverila njihove spletne strani (kako se te vsebinsko

ujemajo z obstoječo pravno ureditvijo področja prepovedi oglaševanja odvetništva). Nato sem

v iskalniku 24ur.com in RTV SLO iskala zadetke na njihovo ime za izbrano obdobje ter

161 Definicija odvetnika je bila v anketi obrazložena. Večkrat se je pojavilo, da anketiranci niso odgovorili z imenom in priimkom in tako zapisali le »Čeferin«, pri čemer ni jasno, ali so mislili Petra, Roka ali Aleksandra. Tako da lahko številka lahko variira +, - 2. 162 Za to obdobje sem se odločila, ker je bila tudi anketa opravljena v letu 2013 in se tako časovno ujema z raziskovanjem prezence. Poleg tega je bilo lažje vzeti kot časovno mero neko zaokroženo celoto, torej eno leto in nanj aplicirati rezultate in implementirati nadaljnje raziskave.


ovrednotila in analizirala njihovo vsebino z vidika oglaševanja odvetništva. Poleg tega sem za

vsakega od njih preverila prvih sto zadetkov na Googlu. Natančnejšo analizo posameznega

odvetnika lahko najdete v prilogah163, na tem mestu pa bom naredila primerjalni povzetek

glede na medij.

Spletna stran

Prvo presenečenje – eden od najbolj prepoznavnih odvetnikov v Sloveniji nima spletne strani

– Franci Matoz. Pri pregledu spletne strani Aleksandra Čeferina oz. družinske odvetniške

pisarne sem po temeljitem pregledu spletne strani ugotovila, da je ta skladna z veljavnimi

predpisi. Vsebovala je le osnovne informacije (naslov, telefonska itd.). Najbolj bogata z

informacijami pa je spletna stran odvetniške pisarne Mira Senice. Njihova domena je skladna

s 4. členom Pravilnika o spletnih objavah, prav tako so skladne s predpisi tudi povezave, do

katerih je mogoče dostopati prek njihove strani. Tudi te so v skladu z ureditvijo, ki zahteva, da

so povezave lahko le takšne, ki so povezane z dejavnostjo odvetništva (8. člen pravilnika).

Njihova predstavitvena stran poudarja specializiranost na področju kazenskega in

gospodarskega prava – to pa je lahko objavljeno oziroma zapisano le v primeru, da imajo

odvetniki priznano specializacijo na tem področju s strani OZS (5. alineja 2. odstavek 23.

člena KOPE). Če te specializacije imajo, informacija ni sporna. Je pa sporna objava iz leta

2012 o zaprtju dveh podružnic, saj o tem lahko odvetnik obvesti javnost v največ 30-ih dneh

po tem dogodku (21.a. člen ZOdv, 23. člen ZOdv in predvsem 23. člen KOPE).

24ur.com

Drugo presenečenje – o Aleksandru Čeferinu je bilo na 24ur.com objavljenih le devet

prispevkov in prav vsi so se nanašali na nogomet. Aleksander Čeferin je namreč predsednik

NZS. A vseeno me je čudilo, da ni bilo niti enega prispevka na temo odvetništva. Tako ti

prispevki niso sporni per se, a se tu seveda lahko vprašam: »Ali ni morda opravljanje takšne

funkcije posredna promocija?«. O Franciju Matozu je bilo med temi tremi največ zadetkov,

27. Večinoma so se nanašali na zastopanje Janeza Janše v primeru Patria. Pri tem sicer ni bilo

zaznati neposredne kršitve KOPE, a se vidi, kako lahko odmeven primer »postavi« odvetnika

v središče medijev in vpliva na njegovo prepoznavnost. Za Mira Senico je bilo 15 zadetkov.

Ti so se nanašali predvsem na afero bulmastifi, Bužekijan in ovadbe nanj osebno ter

povezanostjo Mira Senice s Katarino Kresal. Samo pri enem zadetku sem našla neposredno

kršitev zakona, in sicer 21a. člena ZOdv, saj je v eni od obrazložitev omenil tudi druge

stranke, ki jih je zastopal, tega pa kot odvetnik ne bi smel. 163 PRILOGA 2 - Aleksander Čeferin, PRILOGA 3 - Franci Matoz, PRILOGA 4 - Miro Senica. Priloge so razvrščene po vrstnem redu glede na odvetnikov priimek.


RTV Slovenija

Objave RTV Slovenija in 24ur.com so bile v primeru Mira Senice vsebinsko zelo podobne, le

da je bilo tu objav kar za polovico manj, sedem. Za Aleksandra Čeferina na tej spletni strani

najdem za leto 2013 kar 23 člankov. Čeprav je količina objav tu veliko večja kot na 24ur.com,

pa se tudi tu objave večinoma nanašajo na nogomet. Zanimivo pa je dejstvo, da Aleksander

Čeferin v kar nekaj člankih komentira primer Patria in s tem užali sodnico ter si prisluži (po

njegovih besedah) prvi disciplinski postopek v okviru OZS. Zanimivo je predvsem to, da v

tem primeru Aleksander Čeferin nikogar ne zastopa, a je večkrat samoiniciativno (tako je

videti) komentiral omenjeni primer, kar nakazuje na strokovno mnenje odvetnika ali

publiciteto v obliki neplačanega članka. S Francijem Matozem povezanih prispevkov je bilo

natančno toliko kot na 24ur.com in so bili tudi vsebinsko primerljivi. Mojo pozornost pritegne

eden od člankov o oglasu na spletni strani OZS glede volonterskega pripravništva, ki naj bilo

tam pomotoma objavljeno. Sicer tu ne vidim direktnih sledi oglaševanja, a bi vsebino vseeno

lahko le odstranili s spletne strani OZS in to naredili brez pozornosti medijev; tu je vprašljiva

novičarska vrednost omenjene objave in etičnost novinarjev samih.

Google

Pri vseh treh odvetnikih je prvih nekaj zadetkov vodilo na njihovo spletno stran ali do

registrov, kjer imajo sedež oziroma naslov podjetja. Pri teh zadetkih se, kot pričakovano,

pojavi večja raznovrstnost in prav tako kar nekaj prispevkov, ki se nanašajo na odvetnikove

zasebne stvari ali neprimerno komunikacijo (kjer gre za objavo informacij, kjer je novičarska

vrednost vprašljiva, prav tako sporna v povezavi s poklicno etiko). Najbolj izstopajo prispevki

o zasebnem življenju Francija Matoza, ki kar nekajkrat da intervju o svojem diamantnem

pilingu, posebej zanj skrojeni togi ipd., kar je nedvomno v nasprotju s primernim obnašanjem

odvetnika in v nasprotju s kar nekaj členi KOPE (najmanj 24. (nelojalnost) in 25. člena (o

izjave o zasebnem življenju)). V enem od prispevkov pa Franci Matoz celo pravi, da je

samopromocija v odvetništvu obvezna. Franciju Matozu se na tem mestu pridružita tudi

Aleksander Čeferin in Miro Senica, kajti prav nobeden se ne more zadržati izjav o svojem

zasebnem življenju. Pomenljivi so tudi nekateri deli prispevkov; tako na primer v enem od

uvodnikov zapišejo, da so »odmevne aretacije, ki se dogajajo kar pred kamerami, kot nalašč

za brezplačno reklamo. Prav takšne okoliščine znajo izkoristiti člani odvetniške družine

Čeferin …«. V primeru Mira Senice pa »zdaj ima že pravo odvetniško tovarno, v kateri se

število zaposlenih giblje okrog številke 30. Zadeve, ki jih zastopa, so dostikrat v žarišču

pozornosti …«. Tu so sicer novinarju tisti, ki poročajo, a bi jih na prepoved oglaševanja


morali opozoriti odvetniki sami (predvsem v primerih, ko gre za intervju ali pa prispevke, kjer

odvetniki dajejo izjave in ne gre zgolj za “objektivno” pisanje novinarjev). Pri takšnih

prispevkih pozoren bralec zlahka pomisli na odnose z javnostmi in neplačane prispevke.

V večini primerov se glede poklicnih dejanj vsebine različnih medijev ujemajo, a je zasebna

plat najbolj prepoznavnih odvetnikov v Sloveniji najočitnejše prisotna pri iskanju s pomočjo

Googla, ki zajame tako “resne” kot “rumene” medije, in tako lahko sklepamo tudi na

neetičnost samih odvetnikov, saj sedma sila – vsaj v bolj objektivnih medijih – še uspeva

delno zajeziti informacije, ki za odvetnike niso primerne (po sedanji ureditvi) in tako kaže na

to, da so kršitve in krivda tudi (ali v veliki meri) na strani odvetnikov samih.

7.3. Odločbe razsodišča SOZ

Za celovitejši vpogled v obravnavano tematiko sem želela narediti tudi pregled vseh razsodb

razsodišča SOZ od osamosvojitve Slovenije dalje in vsebinsko pregledati, za kakšne kršitve

glede oglaševanja odvetništva je šlo (PRILOGA 6).164

Če na kratko povzamem razsodbe SOZ, lahko vidimo, da so bile vse povezane s podjetjem

Poravnava d.o.o. (vse pritožbe so bile namreč vložene zoper to podjetje), ki naj bi s svojo

prisotnostjo na trgu in predvsem z načinom svojega oglaševanja predstavljalo nelojalno

konkurenco odvetništvu in hkrati posegalo tudi na področje oglaševalske ureditve (z

neresničnim in zavajajočim oglaševanjem itd.) in tako kršilo (samo)regulacijo na obeh

področjih. S svojim nelojalnim nastopanjem in primerjalnimi oblikami oglaševanja (v obliki

neresničnega in zavajajočega oglaševanja), ki pri nas niso dovoljene, je tako ustvarjalo veliko

potencialno možnost, da bodo potrošniki dobili napačno predstavo o delovanju odvetništva.

Nesporno je to področje, ki daje alarmantno sporočilo, da je treba na področju oglaševanja

odvetništva nekaj spremeniti, da ne bo prihajalo do takšne neenakosti subjektov na trgu.

Čeprav pravni strokovnjak dodobra loči in razume razliko med tovrstnimi družbami in

odvetništvom, pa je za navadnega potrošnika to v marsičem zavajajoče in eden od smotrov

prepovedi naj bi bila tudi zaščita, varstvo potrošnikov, ki pa v danih primerih dokazuje, da

potrošnik na tem področju ni dovolj varovan.

7.4. Razsodbe disciplinskega sodišča OZS

164 Vse razsodbe častnega razsodišča SOZ-a so javno objavljene na njihovi spletni strani pod zavihkom »Arhiv razsodb« http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/ (07.09.2014).

http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/


Namen te raziskave je bil ponuditi pregled vsebine odločb disciplinskega sodišča OZS od

samostojnosti Slovenije do danes (tako kot za odločbe SOZ), a direktnega dostopa do odločb

nisem dobila.165 Posredno sem prišla le do nekaterih odločb OZS.166 Tematika je tako

obravnavana le parcialno in ne daje možnosti celostnega vpogleda, pregleda. Tako tudi ni

mogoče verodostojno ovrednotiti posredno zbranega gradiva, a sem vseeno želela predstaviti

vsaj dostopno vsebino odločb.

Avtorica članka naredi pregled in analizo nekaterih disciplinskih postopkov in ugotovi, da je

bilo teh na temo oglaševanja odvetništva izredno malo.167 Edini primer, ki je bil do tistega

trenutka končan s spoznano krivdo in izrečeno sankcijo, je bil primer pod opr. št. 770/95.

Vsebina govori o tem, da je odvetnik izobesil na svojem oknu besedilo, ki je vsebovalo

oglasno vsebino, in s tem kršil 22. člen KOPE in bil sankcioniran z denarno kaznijo 3000

točk. K. Vadnov v svojem prispevku obdela še štiri primere, ki so se zaključili z ustavitvijo

postopka ali pa odvetniki niso bili spoznani za krive. Ti primeri so:

- primer pod opr. št. 411/2001, kjer odvetnik opravi intervju za revijo Ona in se

zagovarja s trditvijo, da je vsebina povezana le z odvetništvom in nikakršno

samopromocijo,

- primer pod opr. št. DK 1 14/99, kjer neka odvetnica na rumenih straneh objavi svoje

ime, telefonsko številko in naslov. Objava je bila vizualno prikazana skupaj z ostalimi

oglasi in odvetnica priznava, da je objavo naročila, vendar ne v takšni obliki, ampak le

v želji po objavi podatkov. Ta disciplinski postopek je bil ustavljen. Avtorica

prispevka poudarja, da ni šlo za objavo o odprtju OP ali spremembi naslova. To po

mojem mnenju kaže na očitno kršitev tedanje pozitivne ureditve.

- primer 60/93, kjer je šlo za objavljen članek v reviji Zasavec, ki je vseboval sliko

odvetnice, podatke o njeni praksi in strankah, a se je senat disciplinske komisije

odločil, da ni prišlo do kršitve 22. člena kodeksa odvetniške poklicne etike.168

165 Na OZS sem večkrat naslovila prošnjo za dostop do odločb disciplinskega sodišča, ki deluje pod okriljem OZS. Dobila sem odgovor, da nečlanom ne omogočajo dostopa do odločb in tako tega dela raziskovanja oz. pregleda za svoje diplomsko delo nisem mogla opraviti.166 Vadnov, Katja: Kršitve prepovedi oglaševanja odvetniških storitev. V: Pravna Praksa, 31 (2004), str. 10,11.167 Članek je bil napisan leta 2004 in zato je potrebno na tem mestu poudariti, da je bila do takrat v Sloveniji še vedno popolna prepoved oglaševanja odvetništva.168 Vadnov, Katja: Kršitve prepovedi oglaševanja odvetniških storitev. V: Pravna Praksa, 31 (2004), str. 11.


Avtorica tudi sama pravi, da je po njenem mnenju v zgoraj omenjenih primerih prišlo do

očitnih primerov samopromocije in iskanja publicitete in to v neskladju z zakonsko ureditvijo

in samoregulacijo.169

7.5. Pregled (samo)regulacije nekaterih držav sveta

V PRILOGI 8 najdete širši vsebinski pregled (samo)regulacije170 prepovedi oglaševanja

odvetništva nekaterih držav sveta, tu pa je le krajša preglednica najbolj zanimivih izsledkov.

DRŽAVA PREPOVED OGLAŠEVANJA ODVETNIŠTVA

(NE)DOVOLJENE OBLIKE INFORMIRANJA

ZANIMIVOSTI,POSEBNOSTI,

OPOMBEHrvaška DA

o selitvi sedeža, ustanovitvi OP

občutek, kot da berem slovenski kodeks, a to ni nič nenavadnega, saj je naš kodeks nastal prav pod vplivom hrvaškega; poudarjeno za informiranje s tablo

Srbija DA o šolanju, znanju tujih jezikov, specializaciji – a le če ima te

podatke zapisane v svojih uradnih materialih, ki jih

posreduje svojim strankam

precej restriktiven, ne dovoli deljenja vizitk, določba o tabli, ne sme dajati pravnih nasvetov v medijih, javnih srečanjih ali izven pisarne nepoznanim osebam

BiH DA ime, specializacija, poznavanje jezikov, glede

menjava sedeža in ustanovitev OP ipd.

kot oglaševanje se ne smatra: dajanje podrobnejših informacij o odvetniku na zahtevo klienta (npr. CV) ter pošiljanje čestitk svojim klientom v času kulturnih, verskih ali drugih praznikov.

Belgija* DA naziv, lahko poda v medijih mnenje o primeru, v katerega

ni vpleten in o ostalih družbenih dogajanjih

velik izziv je jezik – zaradi jezikovnega konflikta znotraj države; zanimivo je, da odvetnik ne sme dati intervjuja izven sodišča, ko nosi togo

Švedska NEo priznani specializaciji

uporabljajo termin marketing; odvetnik ne sme dati v uporabo svojega CGP (logo, pisemska glava ipd.), ne sme promovirati ne-pravice

Finska NE kot edino nesprejemljivo metodo v marketingu omeni direktni pristop k potencialni

stranki (nagovarjanje) in dovoljenje 3. da zanj oglašuje

uporabljajo termin marketing; dovoli identifikacijo stranke v marketinške namene, a s konsenzom stranke

Nemčija NE razlika med informiranjem med Rechtsanwalten in

Fachanwalt

Rechtsanwalten lahko daje informacije o sebi in o svojih storitvah, dokler so te objektivne in se nanašajo na profesionalne aktivnosti.

Rusija NE dovoljeno informirati, razen: vrednotiti mnenja drugih

advokatov, kritiziranje drugih odvetnikov ali dajati izjave, ki bi lahko zavajale potencialno stranko ali ustvarile napačno

predstavo

uporablja termina informiranje in oglaševanje; če odvetnik ugotovi kršitev področja oglaševanja, mora to sporočiti odvetniški zbornici

Francija NE dovoljeno imeti table, vizitke, uporablja termin publiciteta; zelo 169 Vadnov, Katja: Kršitve prepovedi oglaševanja odvetniških storitev. V: Pravna Praksa, 31 (2004), str. 11.170 Primerjala sem predvsem kodekse različnih držav glede delovanja odvetništva z vidika oglaševanja – kjer mi ti niso bili dostopni, sem poskušala najti določbe v zakonih o odvetništvu ali drugi posredni literaturi.


brošure, a je vse natančno določeno, kakšna sme biti

vsebina

kazuistična ureditev

Velika Britanija

NE tarifa, o dejavnosti, o strankah če je ta že javna, drugače pa z

dovoljenjem stranke

uporablja termina oglaševanje in promocija; njihov sistem ima barristers (ekvivalent našemu odvetniku) in solicitors; zanimiva določba: »promocija oz. oglaševanje ne sme biti tako pogosto ali vsiljivo, da bi to povzročilo razdraženost/nejevoljo pri tistih, katerim je to promocijsko/oglasno sporočilo namenjeno«

ZDA171 NE natančno določa, kdaj lahko uporabi firmo in naslov, o dejavnosti odvetnika etc.

v oglasu morajo uporabiti ime IN naslov vsaj enega odvetnika, ki je odgovoren za vsebino

Kitajska* NE dejavnost, specializacija /Avstralija (ACT –

Australian Capital

Territory)

NE Barrister ne sme prispevati h kakršni koli publiciteti o

postopkih, kjer bi lahko razkril zaupno informacijo ali izjavil

nekaj, kar ve, da ni točno prav, tako se mora vzdržati vsakršne

izjave izven akademskih in izobraževalnih okvirjev glede

trenutnih ali potencialnih postopkov, sme pa odgovoriti

na določena vprašanja

tudi tu imajo sistem barristers in solicitors; ena redkih ureditev, ki eksplicitno zapiše da je oglaševanje dovoljeno;

Južna Afrika

NE specializacija če se odvetniška zbornica strinja

zelo natančno in striktno je določeno, na kakšen način je odvetnik lahko vpleten v medije (predvsem je zelo razdelano za tisk – nepravne revije, časopise)

Brazilija NE vsebina, vezana izključno na njihovo dejavnost

ob omembi odvetnika ne smejo poročati o odvetniški pisarni, v kateri deluje, da s tem ne bi privabljali strank; prepoveduje promocijo, ko odvetnik nastopa na televiziji, radiu ali je povabljen kot intervjuvanec – lahko to stori le v izobraževalne namene

LEGENDA:/ = ni informacije o tem *= nisem dobila direktnega dostopa do pravne ureditve ali pa je bil ovira jezik; podatki so zbrani posredno

7.6. Verifikacija hipotez

H2: Têrmin reklama za ureditev tega pravnega področja ni primeren.

To hipotezo potrdim. Termin je neprimeren z več vidikov. Prvič, izraz reklamirati lahko

povzroči pravno zmedo, kajti le to lahko pomeni reklamirati/vrniti neko blago/storitev ali pa

»reklamirati« v smislu oglaševanja – v pravu. V marketinški stroki beseda reklamirati ni

uporabljena za termin oglaševanja, kar povzroča še dodatno zmedo. Že iz izvora besede je

171 Za analizo sem uporabila pravila, ki veljajo na ravni ZDA in niso zavezujoča za vse države, za večino pa. Tako imajo lahko nekatere države urejeno področje oglaševanja odvetništva popolnoma drugače, kot je navedeno v tej tabeli.


jasno, da bi bilo v pravnih predpisih primerneje uporabiti besedo oglaševanje, če želimo

ohraniti preciznost in pravilnost pravnega jezika in hkrati slediti času razvoja.

H3: Odvetniki se izognejo oglaševanju, a se poslužujejo ostalih marketinških orodij.

Tudi ta hipoteza se potrdi. Na več mestih se je pokazalo, da kljub ureditvi (ali pa ravno zaradi

ohlapnosti, nedoslednosti ureditve) odvetniki pri svojem komuniciranju uporabljajo veliko

drugih marketinških prijemov. Tako smo pri analizi najbolj prepoznavnih odvetnikov videli,

da so ti večkrat dali intervju, se samopromovirali prek različnih medijev ipd. Prav tako

obstajajo primeri, ko odvetniki promovirajo svoje knjige, naredijo izvirne vizitke in s tem na

posreden način vplivajo na prepoznavnost, vsekakor pa s tem zavedno ali nezavedno

uporabljajo različne marketinške prijeme.

H4: Pojavljanje odvetnikov v medijih vpliva na njihovo boljšo prepoznavnost.

Se delno potrdi. Pri mini spletni anketi so anketiranci, ki študirajo pravo, ponudili veliko širšo

paleto odvetnikov kot tisti, ki niso pravniki. Prav tako so bili pravniki, ki so jih omenili ljudje,

ki ne študirajo prava, ravno tisti, ki se največ pojavljajo v medijih. Ker pri obeh skupinah prva

tri mesta zasedejo isti trije odvetniki, pa ne morem z gotovostjo trditi, da so (le) mediji tisti, ki

nekega odvetnika naredijo prepoznavnega in zato lahko le delno potrdim to hipotezo.

H1: Prepoved oglaševanja odvetništva ni smotrna.

Glavna hipoteza se potrdi. Prepoved oglaševanja ni smotrna z več vidikov – jezikovna

neustreznost, čezmejnega (so)delovanja odvetnikov in prisotne dvojne deontologije, SKD in s

tem povezane neenakosti odvetnikov v. Odškodnina d.o.o. in podobnim, ki na trgu opravljajo

za potrošnika (oz. v njegovih očeh) bistveno podobno dejavnost, nelojalnosti v smislu

prezence »enih in istih« odvetnikov v medijih v. novopečenim odvetnikom, ki si še niso

uspeli utrti poti do razvpitih primerov in s tem medijske pozornosti, že prisotne uporabe

marketinških prijemov, a »preohlapne« oz. neustrezne ureditve tega področja, pravice

potrošnikov do informiranosti. Tudi primerjalno gledano je vse več držav, kjer se omejitev

prepovedi oglaševanja opušča, liberalizira, in to za odvetnika iz Slovenije pomeni dodatno

potencialno konkurenco – to se lahko vidi v pregledu držav in ureditve tega področja. Etika,

ki skozi celotno diplomsko delo drži »rdečo nit« in vodi tehtnico argumentov v smeri

prepovedi, pa po mojem mnenju nima ustrezne moči – prvič; če bi bili odvetniki zares tako

etični in bi bil poklic per se tako poseben, bi se zapisanih pravil in morale odvetniki držali že

zdaj in do kršitev že zdaj ne bi prihajalo; in drugič, SOK je zavezan podobnim etičnim

vrednotam kot KOPE in tako posredno izgovarjanje na neetičnost ene ali druge stroke meče


slabo luč prav na oba. Tako argument etike po mojem mnenju ne vzdrži prepovedi

oglaševanja odvetništva, kot je trenutno urejeno.

III ZAKLJUČEK

Odvetnik nekoč in danes; nekoč so podeljevali t.i. patente za opravljanje odvetništva in je bilo

to izjemno restriktivno in prestižno, danes pa je kljub zahtev(a)nim pogojem, ki jih morajo

odvetniki izpolnjevati, teh vedno več in je konkurenca neizprosna. Prav tako je z

oglaševanjem odvetništva. Včasih ni bilo tako velike potrebe po oglaševanju tega področja,

danes pa se mnogi odvetniki, med njimi tudi eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji (Franci

Matoz), ter splošna javnost strinjajo, da sta oglaševanje in promocija nujna in neizbežna

sopotnika odvetništva. To kažejo tudi trendi, ki gredo v smeri opuščanja prepovedi

oglaševanja odvetništva v Evropi in svetu, kar bo po mojem mnenju v prihodnosti

predstavljajo nujen predpogoj zaradi vse več čezmejnega (so)delovanja odvetnikov in

razrešitve trenutnega izziva dvojne deontologije. Ureditev na ravni EU je namreč zelo

ohlapna, predvsem pa je odnos do proste presoje držav članic glede ureditve tega področja

precej vprašljiv in menim, da bo moralo priti do večje harmonizacije. Področje oglaševanja

odvetništva je treba gledati skozi prizmo časovnega in tehnološkega vidika in slediti

spremembam in zahtevam družbe.

V svoji diplomski nalogi sem raziskala prepoved oglaševanja odvetništvaiz več vidikov in

potrdila glavno hipotezo, ki pravi, da prepoved oglaševanja odvetništva ni smotrna. Glede

terminologije so nujno potrebne spremembe za minimum jasnosti te ureditve, kajti trenutni

termin reklama ni primeren ne s pravnega, ne z marketinškega vidika. Najverjetneje je to

ostanek zgodovinskega in splošno uporabnega jezika, a to vsekakor ne more biti argument, da

ostane ureditev takšna, kot je. Pri tem je pomembno poudariti, da je praksa oglaševalskih

sodišč po svetu pokazala, da je prav v reklamnem (in propagandnem) nagovoru prisotnih

največ kršitev, najmanj pa v oglaševalskem. Preučevala sem tudi neenakopravnost položaja

odvetnika v primerjavi z družbami za pravno svetovanje ter pojavljanje odvetnikov v medijih.

Menim, da je zakonodaja tu šibka in z vidika potrošnika ne ponuja dovolj diferenciacije, da bi

lahko ta razumel njuno razliko (SKD ter različnih oblik komuniciranja), in s tem postavlja

odvetništvo v de facto neenakopraven položaj na trgu. Prav tako je pomembna obveščenost

potrošnikov in s tem povezana svoboda izražanja, svoboda tiska ter pravica do informiranja.

Kot pravi Teršek, so te pravice pomembni elementi za obstoj demokracije in odločanje, a jim


je za to treba zagotoviti tudi zadostno mero informacij.172 Tu pa je varstvo potrošnikov pred

zavajajočimi informacijami prav tako nujno kot sama dostopnost informacij.

Vsekakor je ta diplomska naloga parcialna, saj ni bilo mogoče v teh »nekaj straneh« zajeti

vseh dejavnikov, ki bi si jih želela raziskati in bi jih bilo vredno obravnavati. Nekateri podatki

so bili nedostopni, spet drugi preveč obširni in kompleksni za obseg tega diplomskega dela.

Tako sama vidim veliko manevra za raziskovanje novičarske vrednosti tega področja,

vprašanje splošne klasifikacije dejavnosti in vplivov na potrošnika ter položaj odvetnika v

tržnem boju za potencialno stranko, raziskavo ugleda odvetništva in javnomnenjsko raziskavo

o potrebi in primernosti oglaševanja tega področja. Zanimivo bi bilo raziskati tudi vplive

oglaševanja odvetništva s kulturnega aspekta, kajti večina držav bivše Jugoslavije ima

prepoved oglaševanja odvetništva, medtem ko je npr. v Skandinaviji oglaševanje dovoljeno in

je morda tako to pogojeno tudi s kulturo neke družbe.

Za prihodnost tega področja menim, da odvetnik ne bo človek iz zakulisja, ki bo tekmoval le s

kakovostjo svojega dela (22. člen KOPE), temveč bo šel trend v smeri vse večje prisotnosti

marketinga in bo odvetnik primerljiv z ostalimi gospodarskimi subjekti na trgu, ki opravljajo

samostojno in pridobitno dejavnost. Z večjo sistematičnostjo ureditve oglaševanja odvetništva

bi najverjetneje preprečili kršitve, beg možganov ipd.

Ob trenutni ureditvi je le vprašanje časa, kdaj bodo mladi odvetniki postali »potujoči

odvetniki«, ki bodo javnost vsakodnevno informirali o kraju svojega delovanja in se s tem

posredno promovirali ali pa npr. našli zaposlitev v tujini, kjer jim bo dovoljeno pokazati svojo

drugačnost in prednost na trgu odvetniških storitev ter s tem vrednost za potrošnika ipd.

IV LITERATURA

PRAVNI PREDPISI

1. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04,

69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13).

172 Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003), str. VIII, IX.


2. Pogodba o delovanju Evropske unije. Uradni list 115, 09/05/2008 str. 0047 – 0388.

Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?

uri=CELEX:12008E/TXT:SL:HTML (24.09.2014)

3. Evropska konvencija o človekovih pravicah. Dostopno na:

www.dp-rs.si/fileadmin/dp.gov.si/pageuploads/RAZNO/EKCP_SLV.pdf

(12.09.2014).

4. Direktiva 77/249/EEC. Dostopno na: http://goo.gl/DCiuJ9 (24.09.2014).

5. Direktiva 97/55/ES. Dostopno na: http://goo.gl/yJ1SPs (25.09.2014).

6. Direktiva 98/5/EC. Dostopno na: http://goo.gl/NoyrXZ (24.09.2014).

7. Direktiva 2000/31/EC. Dostopno na: http://goo.gl/J2WkQ3 (24.09.2014).

8. Direktiva 2005/29/ES. Dostopno na: http://goo.gl/hxDM2g (25.09.2014).

9. Direktiva 2006/123/EC. Dostopno na: http://goo.gl/nER2TI (24.09.2014).

10. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93).

11. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08 in

35/09).

12. Zakon o advokaturi FBiH. Dostopno na: http://goo.gl/RroF4a (25.09.2014).

13. Zakon o odvjetništvu (Hrvaška) Dostopno na: http://www.hok-cba.hr/default.aspx?

sec=39 (25.09.2014).

14. Zakon o advokaturi (Srbija). Dostopno na:

http://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_advokaturi.html (25.09.2014).

15. Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 -

ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12). Dostopno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1608 (08.09.2014).

16. Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo,

114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11 in 38/14). Dostopno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO513 (08.09.2014).

17. Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 - ZPOmK in 110/02).

Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1875

(08.09.2014).

18. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS,

št. 53/07). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5064

(08.09.2014).

19. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti. (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08).





http://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_advokaturi.html

http://www.hok-cba.hr/default.aspx?sec=39


http://goo.gl/RroF4a

http://goo.gl/nER2TI

http://goo.gl/hxDM2g

http://goo.gl/J2WkQ3

http://goo.gl/NoyrXZ

http://goo.gl/yJ1SPs

http://goo.gl/DCiuJ9

http://www.dp-rs.si/fileadmin/dp.gov.si/pageuploads/RAZNO/EKCP_SLV.pdf




20. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00,

13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14). Dostopno na:

http://www.odv-zb.si/predpisi/statut2014jul (08.09.2014).

21. Statut advokatske komore Federacije Bosne i Hercegovine. Dostopno na:

http://goo.gl/gX6LCf (25.09.2014).

22. Kodeks CCBE. Dostopno na:

www.ccbe.eu/fileadmin/user_upload/NTCdocument/EN_CCBE_CoCpdf1_13829730

57.pdf (12.09.2014).

23. Kodeks odvetniške poklicne etike. Dostopno na:

http://www.odv-zb.si/predpisi/odvetniska-poklicna-etika (08.09.2014).

24. Slovenski oglaševalski kodeks. 4. Izdaja (01.10. 2009). Dostopno na:

http://goo.gl/V688pX (07.09.2014)

25. Law of the People's Republic of China on Lawyers. (Kitajska). V: china.org.cn

Dostopno na: http://www.china.org.cn/china/LegislationsForm2001-2010/2011-

02/14/content_21916514.htm (28.09.2014).

26. American Bar Association (ABA) Model Rules of Professional Conduct (ZDA).

Dostopno na:

http://www.americanbar.org/groups/professional_responsibility/publications/

model_rules_of_professional_conduct.html (28.09.2014).

27. AUSTRALIAN BAR ASSOCIATION BARRISTERS’ CONDUCT RULES.

(Avstralija). Dostopno na: http://www.austbar.asn.au/index.php?

option=com_content&view=section&layout=blog&id=4&Itemid=28 (28.09.2014).

28. Code of Conduct of the Bar Council. (Velika Britanija). Dostopno na:

http://brusselsbar.com/news.htm (26.09.2014).

29. Code of Practice for Lawyers (2nd Revision). (Kitajska). V: China Law & Practice.

Dostopno na: http://goo.gl/lsbVqY (28.09.2014).

30. Code of Conduct of lawyers. (Finska). Dostopno na: http://goo.gl/al5ZgM

(26.09.2014).

31. Code of professional ethics of Advocates (Rusija). Dostopno na:

http://goo.gl/MC6NBn (26.09.2014).

32. Codigo de etica e disciplina OAB (Brazil). Dostopno na: http://goo.gl/SME5Kz

(28.09.2014)

33. Hrvaški odvetniški kodeks. Dostopno na: http://www.hok-cba.hr/default.aspx?sec=39

(25.09.2014).

34. Kodeks advokatske etike (BiH). Dostopno na: http://goo.gl/84n3Bq (25.09.2014).

http://goo.gl/84n3Bq


http://goo.gl/SME5Kz

http://goo.gl/MC6NBn

http://goo.gl/al5ZgM

http://goo.gl/lsbVqY

http://brusselsbar.com/news.htm

http://www.austbar.asn.au/index.php?option=com_content&view=section&layout=blog&id=4&Itemid=28


http://www.americanbar.org/groups/professional_responsibility/publications/model_rules_of_professional_conduct.html


http://www.china.org.cn/china/LegislationsForm2001-2010/2011-02/14/content_21916514.htm


http://goo.gl/V688pX

http://www.odv-zb.si/predpisi/odvetniska-poklicna-etika



http://goo.gl/gX6LCf



35. Kodeks profesionalne etike advokata (Srbija). Dostopno na:

http://www.paragraf.rs/propisi/kodeks_profesionalne_etike_advokata.html

(25.09.2014).

36. Legal Profession Barrister Rules of (Australian Capital Territory – t.j. Canberra).

(Avstralija). http://actbar.com.au/resources/ (28.09.2014).

37. Règlement Intérieur National de la Profession d'Avocat – RIN (Francija) Dostopno na:

http://goo.gl/KMjUX3 (26.09.2014).

38. Rules of Professional Practice (Nemčija). Dostopno na: http://goo.gl/ZV0Ryp

(26.09.2014).

39. Rules of deontology. Regulation on the lawyer and the media. Flemish Bar Council of

18 December 2013. (Belgija) Dostopno na: http://goo.gl/SgHng0 (26.09.2014).

40. Uniform rules of professional conduct of General Council of the Bar of South Africa.

(Južna Afrika). Dostopno na: http://www.sabar.co.za/rules-of-ethics.html

(28.09.2014).

41. Pravilnik o spletnih objavah. Dostopno na: http://www.odv-zb.si/predpisi/pravilniki

(23.09.2014).

ODLOČBE

1. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-371/98. Dostopno na:


(09.09.2014).



(08.09.2014).



(12.09.2014).


www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20054888 (12.09.2014).

5. RAZSODBA Oglaševalskega razsodišča št. 90 / 5. 11. 2003; 17. 12.2003; 7.1.2004;

4.2.2004. Dostopno na: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/8/

(07.09.2014).

http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/8/

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20054888




http://www.odv-zb.si/predpisi/pravilniki

http://www.sabar.co.za/rules-of-ethics.html

http://goo.gl/SgHng0

http://goo.gl/ZV0Ryp

http://goo.gl/KMjUX3

http://actbar.com.au/resources/



6. PRITOŽBA na razsodbo Oglaševalskega razsodišča št. 90 / 5.11.2003; 17.12.2003;

7.1.2004. Dostopno na: http://goo.gl/L0xpQ9 (07.09.2014).

7. RAZSODBA oglaševalskega razsodišča št. 133/04. 07. 2006. Dostopno na:

http://goo.gl/gR22kb (07.09.2014).

8. RAZSODBA oglaševalskega razsodišča št. 132/29. 08. 2006. Dostopno na:

http://goo.gl/FhcS2p (07.09.2014).

CASE STUDY

1. Bates v. State Bar of Arizona. 433 U.S. 350. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Bates_v._State_Bar_of_Arizona (12.09.2014).

2. Casado Coca v. Spain. Dostopno na: http://goo.gl/oMsXp3 (23.09.2014).

3. Florida Bar v. Went for It. Dostopno na: http://goo.gl/LgPwGl (23.09.2014).

4. Gebhard. C-55/94. Dostopno na: http://www.cjel.net/print/3_1-ballon/ (24.09.2014).

5. Shapero v. Kentucky Bar. Dostopno na: http://goo.gl/AZi83z (23.09.2014).

6. Van Binsbergen. Case 33-74. Dostopno na: http://goo.gl/JySJIo (24.09.2014).

SLOVARJI

1. Potočnik, Vekoslavin Umek, Alenka (2004) Terminološki slovar trženja: angleško-

slovenski, slovensko-angleški. Ljubljana: GV založba.

2. Wiesthaler, Fran (1993) Latinsko-slovenski slovar I. in V. knjiga. Ljubljana: Kres.

KNJIGE

1. Dr. Grilc, Peter (2001) PRAVO EVROPSKE UNIJE, 2. knjiga. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

2. Hojnik, Janja (2010) Prosti pretok blaga v EU. Ljubljana: GV založba.

3. Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. Ljubljana: Fakulteta za družbene

vede.

4. Knez, Rajko (2009) Internal market for services. Maribor: Faculty of law.

5. Kotler, Philip in Keller, Kevin (2006) Marketing Management (12. izdaja). New

Jersey: Pearson Prentice Hall.

6. Kranjc, Janez (1994) LATINSKI PRAVNI REKI. Ljubljana: Cankarjeva založba.

http://goo.gl/JySJIo

http://goo.gl/AZi83z

http://www.cjel.net/print/3_1-ballon/


http://goo.gl/oMsXp3

http://en.wikipedia.org/wiki/Bates_v._State_Bar_of_Arizona

http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_Reports

http://goo.gl/FhcS2p

http://goo.gl/gR22kb

http://goo.gl/L0xpQ9


7. Prodanovič, Peter (2005) SLOVENSKO ODVETNIŠTVO IN CELOSTNA PODOBA

ODVETNIKA. Cerdonis: Slovenj Gradec.

8. Smith, Paul (1993) Marketing communications: An integrated Approach. London :

Kogan Page.

9. Šturm, Lovro (2010) Komentar Ustave Republike Slovenije. Kranj: Fakulteta za

državne in evropske študije.

10. Dr. Zabel, Bojan (1999) TRŽNO PRAVO. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

11. Zajc, Borut in Avbreht, Aleš (2004) Pravni vidiki komuniciranja. Ljubljana: Časnik

Finance.

ČLANKI

1. Dr. Bergant-Rakočević, Vesna. Reklamiranje odvetnikov (III), Pravna praksa, št. 9

(2003) str. 42-43. Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?

SOPI=L010Y2003V9P42N2 (16.09.2014).

2. Cornu, Emmanuel et al. Vade-mecum on the establishment in Belgium of European

and non-European lawyers. (Belgija) Dostopno na: http://goo.gl/qJS0V1 (26.09.2014)

3. Čeferin, Peter: Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnost odvetniškega poklica v

Sloveniji. V: Odvetnik, 35 (junij 2007).

4. Dr. Grilc, Peter. MEJE KONKURENCE, KONKURENČNE POLITIKE IN

KONKURENČNEGA PRAVA. V: Pravnik, let. 51, št. 9/10 (1996).

5. Dr. Grilc, Peter: Šokantna reklama - med etiko, moralo in komercialnostjo. V: Zbornik

znanstvenih razprav, 56 (1996).

6. Dr. Grilc, Peter: Novosti in težnje na področju nelojalne konkurence. V: Podjetje in

delo 6-7 (2011).

7. Jančič, Zlatko: Etično oglaševanje in samoregulativa. V: Pravna praksa, 36 (junij

1999).

8. Jančič, Zlatko: Ustavite reklamo!: v premislek. V: Marketing Magazin. 172/173

(1995).

9. Jenull, Hinko: Meje odvetnikovega nastopanja v javnosti. V: Odvetnik, št. 4 (okt.

1999).

10. Juren, Jernej. Regulacija trga pravnih storitev. V: Pravna praksa št. 42 (2004) str. 32.

Dostopno na: http://www.iusinfo.si/LITE/Besedilo.aspx?

SOPI=L010Y2004V42P32N1 (16.09.2014).



http://goo.gl/qJS0V1




11. Kranjc, Janez: Kaj je pravni poklic in kaj je njegova temeljna naloga. V: Pravna

praksa, 31 (2000).

12. McKenna, Regis: Marketing is everything. V: Harvard business review. (Jan-Feb

1991). Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10109473 (09.09.2014).

13. Dr. Plauštajner, Konrad: Evropski odvetniki v navskrižju etičnih načel. V: Odvetnik,

19 (jul. 2003).

14. Dr. Plauštajner, Konrad: Reklama – neizbežni sopotnik odvetnikov? V: Pravna praksa,

6-7 (2003).

15. Razdrih, Andrej: Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009).

16. Šinkovec, Janez: Meje odvetnikovega nastopanja v javnosti. V: Odvetnik, 4 (okt.

1999).

17. Tekavc, Janez: Prepoved reklamiranja odvetnikov. V: Pravna Praksa, 40 (2002).

18. Ternik, Staša. Oglaševanje odvetniških storitev z vidika odvetniške etike. V: Pravna

praksa, 21 (2004).

19. Teršek, Andraž: Doktrinarno neprepričljiva odločba US o oglaševanju odvetništva. V:

Pravna praksa, 12 (2006).

20. Teršek, Andraž: O svobodi izražanja in svobodi tiska. V: Pravna praksa, 26 (2003).

21. Teršek, Andraž: Ustavnopravni položaj odvetništva:izhodišča in izbrana vprašanja

(2008). Dostopno na: http://goo.gl/uff6Dn (09.09.2014).

22. The Finnish Bar Association. Stockholm Institute for Scandinavian Law 1957-2010.

Dostopno na: http://goo.gl/LaUunF (26.09.2014).

23. Vadnov, Katja: Kršitve prepovedi oglaševanja odvetniških storitev. V: Pravna Praksa,

31 (2004).

24. Verafaillie, Griet in Pype, Lynn. Belgium: Advertising and Advertising Law.

Dostopno na: http://goo.gl/iivo5B (26.09.2014).

SPLET

1. Al. Ma. (13.08.2013) v: rtvslo.si: Oglas za volontersko pripravništvo je bila napaka.

Dostopno na: http://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-

pripravnistvo-je-bil-napaka/315163 (07.09.2014)

2. Irena (psevdonim) (14.05.2010) v: minutka.si: Franci Matoz: Odvetnik. Dostopno na:

http://www.minutka.si/intervju/173-franci-matoz.html (06.09.2014)

http://www.minutka.si/intervju/173-franci-matoz.html

http://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163

http://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163

http://goo.gl/iivo5B

http://goo.gl/LaUunF

http://goo.gl/uff6Dn

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10109473


3. Kozinc, Katra (13.05.2011) v: dostop.si. Matoz in Kancler za konec predavanj na

prostem. Dostopno na: http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=1294 (06.09.2014)

4. Legal advertising prek Wikipedia. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Legal_advertising (28.09.2014).

5. L.Ž. (14.08.2013) v: njena.si: Zakaj je Franci Matoz sedaj Armani? Dostopno na:

http://njena.si/clanek/lepota/52af1593d6506/zakaj-je-franci-matoz-sedaj-armani

(06.09.2014)

6. Mekina, Borut (23.12.2011) v: MLADINA: Svileni Matoz. Dostopno na:

http://www.mladina.si/107819/svileni-matoz/ (06.09.2014).

7. Milič, Marja (21.03.2008). v: Finance.si: Aleksander Čeferin: Moja prva plača je bila

125 evrov. Dostopno na: http://www.finance.si/208046/Aleksander-%C4%8Ceferin-

Moja-prva-pla%C4%8Da-je-bila-125-evrov (22.09.2014).

8. Petrovčič, Peter (23.09.2013). v: Mladina.si: Konec ali začetek pravne države.

Dostopno na: http://www.mladina.si/148451/konec-ali-zacetek-pravne-drzave/

(22.09.2014).

9. Rožman, Andraž (14.06.2011) v: Dnevnik.si: Aleksander Čeferin: Igralcev ne bom

objemal niti zmerjal. Dostopno na:

http://www.dnevnik.si/sport/sportna-tema/1042451879 (22.09.2014).

10. STA/S.S./M.R. (05.11.2013). v: 24ur.com: Kresalova: Zgodba o nepravilnosti pri

najemu NPU ni resnična. Dostopno na: http://www.24ur.com/kresalova-zgodba-o-

nepravilnosti-pri-najemu-stavbe-npu-ni-resnicna.html (19.09.2014).

11. Stošić, Slavka Alojzija (23.04.2008). v: playboy.si: 20V: Miro Senica. Dostopno na:

http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-miro-senica/ (21.09.2014).

12. Šuligoj, Boris (25.06.2011) v: DELO: Portret tedna: Franci Matoz. Dostopno na:

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-franci-matoz.html

(06.09.2014)

13. T.P. (18.09.2013). v. 24ur.com: Med njimi je več kot 15 let razlike! Dostopno na:

http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-med-njimi-je-vec-kot-15-let-

razlike.html (19.09.2014).

14. Tanackovič, Tatjana (22.08.2009) v: OBJEKTIV: Sem najboljši in najlepši. Dostopno

na: http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042292812 (06.09.2014)

15. Trtnik, Samo (11.08.2014) v: vecer.com: Oglas odvetniške pisarne Matoz pod lupo.

Dostopno na: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201408116050892 (07.09.2014)

http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201408116050892

http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042292812

http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-med-njimi-je-vec-kot-15-let-razlike.html

http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-med-njimi-je-vec-kot-15-let-razlike.html

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-franci-matoz.html

http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-miro-senica/

http://www.24ur.com/kresalova-zgodba-o-nepravilnosti-pri-najemu-stavbe-npu-ni-resnicna.html

http://www.24ur.com/kresalova-zgodba-o-nepravilnosti-pri-najemu-stavbe-npu-ni-resnicna.html

http://www.dnevnik.si/sport/sportna-tema/1042451879

http://www.mladina.si/148451/konec-ali-zacetek-pravne-drzave/

http://www.finance.si/208046/Aleksander-%C4%8Ceferin-Moja-prva-pla%C4%8Da-je-bila-125-evrov

http://www.finance.si/208046/Aleksander-%C4%8Ceferin-Moja-prva-pla%C4%8Da-je-bila-125-evrov

http://www.mladina.si/107819/svileni-matoz/

http://njena.si/clanek/lepota/52af1593d6506/zakaj-je-franci-matoz-sedaj-armani

http://en.wikipedia.org/wiki/Legal_advertising

http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=1294


V PRILOGE

PRILOGA 1 – Mini spletna anketa

ANKETA:

SMOTRNOST PREPOVEDI OGLAŠEVANJA ODVETNIŠTVADostopno na: http://www.surveymonkey.com/s/BG5TBJS (01.06.2013)

Pozdravljeni,

Sem absolventka Pravne fakultete v Ljubljani. V svoji diplomski nalogi želim ugotoviti smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva v Sloveniji. Mini anketa, ki je pred vami, predstavlja izhodišče za empirični del. Je zares zelo kratka, vsebuje le štiri vprašanja. Anketa je anonimna.

Za Vaš čas in sodelovanje se najlepše zahvaljujem.

Petra

Q1 – Ali študirate oz. ste študirali pravo?Answered: 100 Skipped: 0

Answer Choices Responses

DA in sem že diplomirala/magistrirala/doktorirala iz prava 28.00%28

DA, trenutno sem študent/ka prava 35%35

DA, vendar nisem zakljucil/a tega studija 5%5

NE 32%32

Total 100


Q2 –Prosim, napišite ime in priimek TREH (po vašem mnenju) najbolj

prepoznavnih odvetnikov* v Sloveniji. *Odvetnik: pravnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit (t.i. PDI) in je član odvetniške zbornice Slovenije.

Answered: 90 Skipped: 10

Q3 – Ali je po vašem mnenju prepoved oglaševanja odvetništva smotrna in

zakaj?Answered: 85 Skipped: 15


ResponsesDA

18.82%16

ResponsesNE

52.94%45

ResponsesNE VEM

28.24%24

Total Respondents: 85

Q4 – StarostAnswered: 89

Skipped: 11


pod 18-25 30.34%27

26-32 58.43%52

33-40 7.87%7

nad 40 3.37%3



Total 89

Hvala in carpe diem :)

PRILOGA 2 – Aleksander Čeferin

a) Spletna stran

Odvetniška družba Čeferin ima spletno stran.173 Po pregledu vseh zavihkov na spletni strani

sem ugotovila, da je v skladu z zakonodajo. Objavljene ima le najosnovnejše podatke o

svojem delovanju (naslov, področja delovanja, zaposleni itd.) in pri raziskovanju nisem našla

spornih informacij.

b) 24ur.com

O Aleksandru Čeferinu sem na 24ur.com za obdobje 2013 našla devet zadetkov.174 Prav vsi so

se nanašali na nogomet.

c) rtvslo.si

Na RTV Slovenija je bilo za leto 2013 za Aleksandra Čeferina 23 zadetkov.175 Pregledala sem

jih kronološko. Večina člankov je bila v povezavi z nogometom, kar je pravzaprav

razumljivo, saj je Aleksander Čeferin predsednik NZS. Prispevki, ki so bili povezani z

odvetništvom, so se nanašali na njegovo zastopanje Zorana Jankoviča in tožbo zaradi poročila

protikorupcijske komisije (KPK) ter afero Patria, kjer je Aleksander Čeferin povedal le svoje

mnenje glede primera. Presenetljivo malo člankov je bilo povezanih s poklicem odvetništva.

d) Google

Prvih nekaj zadetkov od sto zajetih176 je bila povezava na spletno stran odvetniške družbe

Čeferin in prav tako kot v drugih medijih je bilo kar nekaj člankov povezanih z nogometom.

Članki, povezani z odvetništvom, so bili predvsem na temo oz. primer Patrie, kjer je

Aleksander Čeferin komentiral sojenje. Eden od člankov ima pomenljiv uvod: »Boj proti

tajkunom ne koristi le vladi, ampak tudi odvetnikom. Odmevne aretacije, ki se dogajajo kar

173 Dostopno na: http://www.ceferin.si/predstavitev/ (22.09.2014).174 Dostopno na: http://goo.gl/t0sID9 (23.09.2014).175 Dostopno na: http://goo.gl/BdxTAi (22.09.2014).176 Dostopno na: http://goo.gl/jWrbvD (22.09.2014).

http://goo.gl/jWrbvD

http://goo.gl/BdxTAi

http://goo.gl/t0sID9

http://www.ceferin.si/predstavitev/


pred kamerami, so kot nalašč za brezplačno reklamo. Prav takšne okoliščine znajo izkoristiti

člani odvetniške družine Čeferin, ki smo jih lahko videli ob gradbenem mogotcu Ivanu

Zidarju, šefu Sove Iztoku Podbregarju, izgnani romski družini Strojan, obsojenem morilcu

Ivanu Periću in še bi lahko naštevali. Pogovarjali smo se z Aleksandrom Čeferinom.«177 Prav

tako pa se v nadaljevanju tega prispevka dotakneta marsikatere teme iz zasebnega življenja,

čeprav naj bi se takšnim intervjujem izogibal vsak odvetnik po 25. členu KOPE. Zaradi

komentarja o sojenju, pa so Aleksandra Čeferina tudi prijavili OZS, ker naj bi kršil 18. In 25.

člen KOPE, ker je dejal: »Če sodba Klajnškove obstane, je konec pravne države.«. 178 Sledi še

en intervju, ki je zasnovan predvsem na vprašanjih o zasebnosti in v katerem najdemo zapis

Aleksandra Čeferina »Če nisi dober retorik, ne moreš biti dober odvetnik. Ni pa dovolj, da si

le dober retorik.«179 Povzamem lahko, da je bilo presenetljivo veliko prispevkov o nogometu v

primerjavi z opravljanjem poklica odvetnika (a vendarle je to prav tako lahko pot do

prepoznavnosti).

PRILOGA 3 – Franci Matoz

a) Spletna stran

Franci Matoz oz. odvetniška pisarna Matoz nima spletne strani.

b) 24ur.com

V raziskavo sem zajela iskalne rezultate, ki so bili objavljeni v letu 2013. Skupno je bilo za to

obdobje objavljenih 27 člankov.180 Od tega je bila večina zadetkov glede zastopanja Janeza

Janše v zadevi Patria, nekaj pa v povezavi s primeroma Šilih in Arja vas/Maček. Od vseh 27-

ih člankov ni bilo zaznati kakršnih koli neposrednih kršitev kodeksa odvetniške poklicne etike

ali Zakona o odvetništvu, vidi pa se, kako lahko odmeven primer naredi odvetnika zelo

prepoznavnega in vpliva na njegovo poklicno kariero.

c) rtvslo.si

V raziskavo sem zajela iskalne rezultate, ki so bili objavljeni v letu 2013. Skupno je bilo tudi

na rtvslo.si za to obdobje objavljenih 27 člankov181. Članki so bili enako kot na 24ur.com

vsebinsko povezani predvsem z zastopanjem Janeza Janše v zvezi s primerom Patria in 177 Milič, Marja (21.03.2008). v: Finance.si: Aleksander Čeferin: Moja prva plača je bila 125 evrov.178 Petrovčič, Peter (23.09.2013). v: Mladina.si: Konec ali začetek pravne države.179 Rožman, Andraž (14.06.2011) v: Dnevnik.si: Aleksander Čeferin: Igralcev ne bom objemal niti zmerjal.180 Dostopno na: http://goo.gl/ZzdlgN (07.09.2014).181 Dostopno na: http://goo.gl/QpsZjT (07.09.2014).

http://goo.gl/QpsZjT

http://goo.gl/ZzdlgN

http://www.finance.si/leksikon/14604/Aleksander-%C4%8Ceferin

http://www.finance.si/leksikon/99053/Ivan-Peri%C4%87

http://www.finance.si/leksikon/2790/Iztok-Podbregar

http://www.finance.si/leksikon/99791/Slovenska-obve%C5%A1%C4%8Devalna-agencija

http://www.finance.si/leksikon/4335/Ivan-Zidar

http://www.finance.si/leksikon/4335/Ivan-Zidar


Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), prav tako primer Arje

vasi//Maček. Eden od prispevkov pa je pritegnil mojo pozornost, in sicer naj bi šlo za

prispevek o oglasu182, ki je bil objavljen na spletni strani OZS in naj bi vabil na volontersko

pripravništvo v OP Matoz. V prispevku je Franci Matoz odgovoril, da je prišlo do napake in

da oni tega ne bi nikoli storili ter da zaposlujejo svoje pripravnike na podlagi pogodbe za

določen čas in v vseh pravnih okvirih. V nadaljevanju pa članek govori o »razmahu

volonterskega pripravništva«. Sicer ne vidim sledi direktnega oglaševanja, a bi vsebino

vseeno lahko le odstranili s spletne strani OZS in to naredili brez pozornosti medijev.

Vsekakor mi prispevek nakazuje na marketinško komunikacijo v obliki promocije OP Matoz

in se mi že z vidika novinarstva in novičarske vrednosti ne zdi primeren. To pa tudi ni edini

primer, ko mediji pišejo o oglaševanju v povezavi z OP Matoz.183 Zaradi slednjega je OP

Matoz pod drobnogledom OZS, ker naj bi bilo na dnu spletne strani pozareport.si objavljen

oglas z njihovim kontaktom in naj bi vseboval tudi logo OP Matoz. Sama tega oglasa nisem

videla, a po opisanem sklepam, da gre za t.i. banner oz. spletno pasico. Z izjemo omenjenega

prispevka so se mi ostali objavljeni prispevki zdeli nesporni, poročanje pa je bilo

uravnoteženo in zelo primerljivo s 24ur.com.

d) Google

O Franciju Matozu je bilo največ zadetkov glede njegovega sedeža poslovanja in osnovnih

podatkov, zadetki povezani z zastopanjem Janeza Janše, več zadetkov je bilo povezanih z

njegovim zasebnim življenjem (poroka, vila ob morju, diamantni piling184 itd.), veliko pa je

tudi prispevkov o delovanju Francija Matoza na pravnem področju (različne pritožbe).

Zanimiva je ena od njegovih izjav za časopis Delo185: »V obtožnici proti Janši ni nobenih

zakonskih znakov kaznivega dejanja. Vnaprej lahko napovem izid tega procesa …« ali pa:

"Vedno sem si želel biti uspešen. Danes to sem in sem na to nadvse ponosen. Rad imam lepe

stvari, rad sem lepo oblečen, lasten videz mi je zelo pomemben in zato ne vidim prav nič

spornega v tem, da hodim na diamantni piling in občasno na injekcije botoksa«, ki je bila

zapisana v spletnem Objektivu186. Tako prva kot druga izjava po mojem mnenju kažeta na

kršitev kodeksa odvetniške poklicne etike. Prva izjava kaže na kršitev 24. člena kodeksa, ki

govori o nelojalnosti, druga pa na kršitev 25. člena kodeksa, in sicer drugega odstavka, ki

govori o tem, da naj se odvetnik izogiba izjav o svojem privatnem življenju. Podobno

slednjemu je tudi intervju za minutka.si, kjer Franci Matoz govori o nošenju njemu

182 Al. Ma. (13.08.2013) v: rtvslo.si: Oglas za volontersko pripravništvo je bila napaka. 183 Brez avtorja (11.08.2014) v: vecer.com: Oglas odvetniške pisarne Matoz pod lupo184 L.Ž. (14.08.2013) v: njena.si: Zakaj je Franci Matoz sedaj Armani?185 Šuligoj, Boris (25.06.2011) v: DELO: Portret tedna: Franci Matoz. 186 Tanackovič, Tatjana (22.08.2009) v: OBJEKTIV: Sem najboljši in najlepši.


priljubljenih blagovnih znamk ročnih ur.187 Eden od zadetkov govori tudi o togi, ki si jo je dal

Franci Matoz posebej skrojiti, ker naj bi se v odvetniški togi preveč potil.188 To, da si je dal

skrojiti svojo togo, je v nasprotju z Zakonom o odvetništvu. 24. člen namreč govori o

obveznosti nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega dela. Med zadetki je bil

tudi prispevek, ki na prvi pogled ni bil obetaven, a je z vsebinskega vidika delno ustrezal

mojemu raziskovanju. Eno od vprašanj, ki so ga udeleženci med predavanjem na prostem

postavili Franciju Matozu, je bilo vprašanje relacije oziroma vpliva samopromocije v.

kakovosti odvetništva. V prispevku je bilo zapisano: »Matoz pravi, da je med 1500 odvetniki

v Sloveniji huda konkurenca, tako da je samopromocija takorekoč obvezna. Predvsem v

smislu, da odvetnik, ki je uspešen, ki zmaguje, s tem dokaže svojo kvaliteto in si s tem seveda

pridobi tudi nove morebitne stranke. A slovenska zakonodaja ne spodbuja k še

kvalitetnejšemu odvetništvu. Odvetniška tarifa je enaka za vse, ne glede na to, ali je odvetnik

pravdo izgubil ali dobil.«189 Iz dane izjave in mnogih dejanj lahko vidimo, da tudi eden od

najvplivnejših odvetnikov v Sloveniji ne upošteva kodeksa in zakona o odvetništvu v celoti.

PRILOGA 4 – Miro Senica

a) Spletna stran

Odvetniška pisarna Mira Senice ima svojo spletno stran. Domena je v skladu s 4. členom

Pravilnika o spletnih objavah (v nadaljevanju Pravilnik), prav tako so povezave, ki so

označene z logom od različnih klasifikacij odvetniških in pravniških podjetij na svetu (npr.

IFLR – The Guide to the World's Leading Financial Law Firms, Chambers & Partners itd.) v

skladu z 8. členom pravilnika. »Pisarna je svoj sloves in razvoj dosegla na področju

kazenskega zagovorništva, iz leta v leto pa je rasla in se razvijala z najodmevnejšimi primeri

na področju gospodarskega prava,« je zapisano v uvodnem, predstavitvenem delu pod

kategorijo »Zgodovina«.190 Pri tem je pomembno ali ima/jo odvetnik/i priznano specializacijo

na tem področju – v nasprotnem primeru je to v neskladju s 5. alinejo 2. odstavka 23. člena

KOPE, ki določa, da se odvetnik ne more sklicevati na strokovnost na nekem področju, če mu

za to ni priznana specializacija. Pod rubriko »Aktualne novice« pa je objavljeno, da so konec

marca 2012 zaprli dve podružnici. Za preselitev ali odprtje nove pisarne je določeno, da mora

odvetnik to nemudoma sporočiti OZS in lahko o tem informira javnost v največ 30-ih dneh

(glej 21.a. člen ZOdv, 23. člen ZOdv in predvsem 23. člen KOPE). Glede zaprtja te regulacije

ni in tako vidimo, da je zapis tako star že kar dve leti in pol.

187 Irena (pwsevdonim) (14.05.2010) v: minutka.si: Franci Matoz: Odvetnik.188 Mekina, Borut (23.12.2011) v: MLADINA: Svileni Matoz. 189 Kozinc, Katra (13.05.2011) v: dostop.si. Matoz in Kancler za konec predavanj na prostem.190Dostopno na: http://www.senica.si/si/pisarna/zgodovina/ (19.09.2014).

http://www.senica.si/si/pisarna/zgodovina/


b) 24ur.com

O Miru Senici je bilo za leto 2013 15 zadetkov.191 V večini primerov je šlo za zastopanje pri

aferi bulmastifi in prispevki v povezavi z ovadbo domnevne zlorabe položaja in pranja

denarja Mira Senice v aferi Bužekijan. Med članki je bil tudi eden, ki si je nanašal na privatno

življenje Mira Senice in sicer to, da ima veliko mlajšo partnerko Katarino Kresal.192 Več

člankov se je nanašalo tudi na domnevno sporni najem NPU (Nacionalni preiskovalni urad).

Pri tem je v enem od člankov napisano: »Senica pa je pojasnil svoje poznanstvo s

Pogačarjem. Kot je dejal, sta sodelovala leta 2002 pri projektu SID banke, ko je on zastopal

Mestno občino Ljubljana, Pogačar pa je bil prokurist Energetike. Sicer pa nista nikoli

prijateljevala, temveč sta le znanca.«193 Dana trditev je sicer obrazložitev, a se Miro Senica

ponovno znajde v navskrižju z zakonom, natančneje z 21.a. členom Zodv. V večini primerov

in zadetkov za leto 2013 na 24ur.com je šlo tako bolj za osebne ovadbe, kot poročanje o

profesionalnem delu in v odmevnih primerih, kot npr. pri Franciju Matozu.

c) rtvslo.si

Na rtvslo.si sem za leto 2013 in pod geslom »Miro Senica« našla le sedem zadetkov. 194 Tako

kot na 24ur.com je tudi tu večina člankov o spornem najemu NPU ter preiskavi zaradi afere

Bužekijan. Vsebina je bila tako primerljiva s članki objavljenimi na 24ur.com.

d) Google

V brskalnik Google sem vpisala Miro Senica in pregledala prvih sto zadetkov.195 Prvih nekaj

zadetkov me je vodilo do spletne strani OP Miro Senica in odvetniki. Kar nekaj člankov je

povezanih s primerom Delamaris oz. posestvom Bužekijan, afero bulmastifi in povezanostjo

Mira Senice v privatnem življenju s Katarino Kresal. Mojo pozornost pa je pritegnil intervju z

Mirom Senico, kjer je že v uvodu zapisano: »Miro Senica, po javnomnenjski raziskavi Dela

Stik eden najbolj prepoznavnih Slovencev, je odvetnik dobrih šestnajst let. Začel je iz nič. Nič

nenavadnega, saj tako začne večina slovenskih odvetnikov. Ampak zdaj ima že pravo

odvetniško tovarno, v kateri se število zaposlenih giblje okrog številke 30. Zadeve, ki jih

zastopa, so dostikrat v žarišču pozornosti. Pa ne samo zaradi zastopanja nekdanjega

državnega sekretarja dr. Borisa Šuštarja, ki se mu je nazadnje zahvalil.«196 V tem intervjuju je

191Dostopno na: http://goo.gl/mYjdFT (19.09.2014).192 T.P. (18.09.2013). v. 24ur.com: Med njimi je več kot 15 let razlike! 193 STA/S.S./M.R. (05.11.2013). v: 24ur.com: Kresalova: Zgodba o nepravilnosti pri najemu NPU ni resnična. 194 Dostopno na: http://goo.gl/nAnxkd (19.09.2014).195 Dostopno na: http://goo.gl/83Na4t (21.09.2014).196 Stošić, Slavka Alojzija (23.04.2008) v: playboy.si: 20V: Miro Senica.

http://goo.gl/83Na4t

http://goo.gl/nAnxkd

http://goo.gl/mYjdFT


omenjen marsikateri primer Mira Senice, omembe o uspehu itd. Za oglaševanje sicer ne gre,

gre pa definitivno za obliko promocije – pa naj bo ta posredna ali kakor koli drugače

poimenovana. Prav tako je tu vprašljivo novinarsko poročanje – novinar bi namreč (če nič

drugega) moral biti obveščen, da je “reklamiranje” odvetnikov prepovedano (in tu se lepo

pokaže, kako lahko preohlapno ali napačno definirani pojmi povzročijo kaos) in se izogniti

takšnemu načinu pisanja. Kar nekaj prispevkov se je nanašalo tudi na osebno življenje Mira

Senice (o prodaji apartmaja v Portorožu, počitnikovanju, avtomobilih ipd.), a je bilo to

novinarsko poročanje, ki ni vsebovalo komentarjev, citatov Mira Senice. S tem pa ne moremo

reči, da je šlo za kršenje kodeksa ipd., ker tega ni izrekel odvetnik sam.197 Večina prispevkov

tako tudi ni direktno povezana z odvetniškim delom Mira Senice, temveč s poročanjem o

njegovih zasebnih dejanjih, ki so potencialno ali pa posredno povezana z njegovim delom.

PRILOGA 5 – Povzetki nekaterih izjav/odgovorov na 3. vprašanje (o smotrnosti prepovedi oglaševanja odvetništva)

Izjave tistih, ki menijo, da je prepoved oglaševanja odvetništva smotrna:

»Ker bi nasprotno spodbudilo spore med ljudmi, ki jih zdaj rešijo po mirni poti.«

(anketiranec je študiral pravo in je že diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Menim, da medijska prepoznavnost ni povezana z uspešnostjo odvetnika pri

njegovem delu, oglaševanje bi odprlo vrata prav takšni predstavi ljudi.« (anketiranec

je trenutno študent prava),

»V primeru oglaševanja bi standardi padali vedno niže.« (anketiranec je trenutno

študent prava),

»Je etično sporno.« (anketiranec ni nikoli študiral prava),

»Zaradi ugleda poklica, ki bi z neumnimi reklamami, katerih bi se nekateri poslužili,

zbledel.« (anketiranec je trenutno študent prava),

»Zdi se mi sporno, da bi odvetniki svoje storitve oglaševali, predvsem zaradi narave

samih storitev, ki jih odvetniki opravljajo.« (anketiranec je študiral pravo in je že

diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Gre za poklic, ki izgublja moralno noto in s tem bi se še dodatno ustvaril vtis, da gre

zgolj za kopičenje dobička.« (anketiranec je študiral pravo in je že


197 Pri tem (če sploh) lahko pomislimo le na obliko zapisa kot je neplačani članek v obliki komuniciranja, kot so odnosi z javnostmi, a za to ni trdnega ali kakršnegakoli drugega dokaza in je tu omenjena le kot objektivna možnost.


»Ker bi morda odvetniki z oglaševanjem še bolj natrpali sodišča z zadevami, za katere

je morda bolj smotrno, da se rešujejo na drugačen način (npr. z mediacijo).«

(anketiranec je študiral pravo in je že diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Ker ohranja pošteno konkurenco.« (anketiranec je trenutno študent prava),

»Če bi bilo oglaševanje dovoljeno, bi bile v prednosti tiste O.P., ki so medijsko zelo

izpostavljene, saj bi imele na voljo več finančnih sredstev za oglaševanje. Poleg tega

pa dobra reklama ne pomeni tudi kakovostno izvedenih storitev.« (anketiranec je

trenutno študent prava).

Izjave tistih, ki menijo, da prepoved oglaševanja odvetništva ni smotrna:198

»Samopromocija je način pridobivanja strank, to je značilno za marsikatero panogo,

zato ne vidim razloga, zakaj bi bilo odvetništvo izjema.« (anketiranec je nekoč študiral

pravo, a študija ni dokončal)199,

»Ker to omejuje prosti trg, dodatno pa lahko odvetniki izigravajo prepoved

oglaševanja, zato ni jasno, čemu je ta prepoved sploh namenjena. Končni učinek je

»monopolen položaj« nekaj odvetniških družb v Sloveniji, ki se pojavijo na televiziji

in zaslovijo ne glede na njihovo kvaliteto.« (anketiranec je trenutno študent prava),

»V zakonodaji vedno obstaja »siva cona«, ki pa lahko omogoči promocijo odvetniških

pisarn.« (anketiranec ni nikoli študiral prava),

»Oglaševanje je način pridobivanja strank, trg je prenasičen z odvetniki, ob tej

prepovedi pa jim konkurenco predstavljajo še pravno svetovalna podjetja.«

(anketiranec je trenutno študent prava),

»Zato ker je ravno tako konkurenca na trgu in odvetniki prodajajo svoje storitve. Ne

vem, zakaj ne bi oglaševali svojih storitev.« (anketiranec je študiral pravo in je že


»Ljudje naj svobodno izberejo zagovornika, oglaševanje jim pomaga pri

informiranosti« (anketiranec je trenutno študent prava),

»Ne, ni smotrna, ker je tudi odvetništvo posel kot vsak drug in ga zato ne bi bilo

potrebno na tak način omejevati/regulirati. Poleg tega pa je dopustno oglaševanje

različnih »Poravnav d.o.o.«, s čimer je povzročeno neenako obravnavanje bistveno

podobnih subjektov na trgu.« (anketiranec je študiral pravo in je že


198 V oklepajih dodam stanje glede študija prava, kajti to daje večji kvalitativni vpogled (strokovnost) glede obravnavane tematike.199 Anketiranec uporabljam kot nevtralno obliko. Pri tem so seveda zajete tudi osebe ženskega spola in to se da razbrati tudi iz komentarjev samih.


»Ker obstajajo drugi načini, s katerimi odvetnik lahko obrne pozornost nase … poleg

tega pa recimo Odškodnina d.o.o. se oglašuje.« (anketiranec je trenutno študent

prava),

»Gre za omejitev, vsaka omejitev mora biti utemeljena in razumna. Pravzaprav ne

vem, v čem je smoter omejitve. Tako ali tako imajo podoben učinek (kot je

oglaševanje) mediji, ki poročajo o določenih zadevah« (anketiranec je študiral pravo

in je že diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Če se lahko oglašujejo vse ostale storitve, zakaj se ne bi smele odvetniške«

(anketiranec ni nikoli študiral prava),

»Itak so drugi načini, da odvetnik postane »prepoznaven«.« (anketiranec je študiral

pravo in je že diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Promocija je ključ do uspešnega poslovanja, ne le pri odvetnikih, pač pa nasploh na

vseh področjih, kjer se ponujajo storitve.« (anketiranec je študiral pravo in je že


»Ne, ker mislim, da posega v svobodno gospodarsko pobudo.« (anketiranec je

trenutno študent prava),

»Gre za konkurenčen trg in oglaševanje je del tega. Poleg tega pa vidimo, da navkljub

prepovedi, so nekatera imena zelo znana v splošni javnosti, druga pa ne. V tujini (kot

mi je znano npr. v Avstriji) je dovoljeno.« (anketiranec je trenutno študent prava),

»Ne preprečuje zmotne predstave, ki jo ljudje dobijo o določenih odvetnikih. Z

oglaševanjem bi ljudje lažje našli za svojo težavo primernega, specializiranega

odvetnika. Trenutno se dejansko prek medijev nekateri odvetniki že oglašujejo (glej

prej naštete najbolj prepoznavne.« (anketiranec je zapisal: Franci Matoz, Aleksander

Čeferin, Miro Senica) (anketiranec je trenutno študent prava),

»Ker menim, da je razkorak med odvetniki, njihovim znanjem in izkušnjami bistven in

ni vseeno, koga stranka izbere.« (anketiranec je študiral pravo in je že


»Ker ni nikjer prostora, da bi človek izpostavil svoje kvalitetno delo, ampak se pred

kamerami repenčijo eni in isti z odmevnimi primeri, ki strokovno recimo sploh niso

nekaj posebnega. Poleg tega lahko iz izkušenj iz tujine povem, da oglaševanje dviguje

konkurenčnost.« (anketiranec je študiral pravo in je že diplomiral/magistriral/

doktoriral).

Izjave tistih, ki do prepovedi oglaševanja odvetništva nimajo izoblikovanega mnenja (so

odgovorili z »ne vem«):


»Ne vem, kajti kot povprečen državljan si težko ustvarim mnenje. Kot poznavalec

marketinga pa bi rekla, da ne, saj oglaševanje ne izključuje drugih oblik promocij.«

(anketiranec ni nikoli študiral prava),

»Odvetništvo se oglašuje, samo malo bolj zavito v celofan.« (anketiranec je študiral

pravo in je že diplomiral/magistriral/doktoriral),

»Po eni strani gre za stanovski poklic, ki je zelo omejen in vezan na strokovno delo in

zato ni predmet konkurenčnosti. Po drugi strani pa so razlike med odvetniki zelo

velike in so nekateri zelo uspešni, drugi pa manj uspešni, zato bi bilo oglaševanje

logična posledica dobrih odvetnikov.« (anketiranec je študiral pravo in je že


»So razlogi za in proti. Za na primer zato, ker potem družbe z večjim kapitalom

avtomatsko rinejo v ospredje. Proti pa zato, ker itak živimo v času kapitalizma in tako

deluje naš svet.« (anketiranec je trenutno študent prava).

PRILOGA 6 - Odločbe SOZ glede prepovedi oglaševanja odvetništva

RAZSODBA Oglaševalskega razsodišča št. 90 / 5. 11. 2003; 17. 12.2003;

7.1.2004; 4.2.2004200

To je bila prva razsodba razsodišča SOZ v samostojni Sloveniji na obravnavano tematiko.

Vsebinsko je šlo za pritožbo območnega zbora odvetnikov na Ptuju glede oglaševalske akcije

podjetja Poravnava d.o.o. Vlagatelj pritožbe je menil, da gre za zavajajoče in nelojalno

oglaševanje, saj naj bi izkoriščalo pomanjkljivo znanje in izkušenost uporabnikov in naj bi s

tem kršili 2. in 4. člen slovenskega oglaševalskega kodeksa. Podjetje Poravnava d.o.o. nato v

odgovoru pritožbo zavrača kot neutemeljeno in pravi, da je pritožba »velika laž in zavajanje

tako Oglaševalskega razsodišča kot širše javnosti. Na podlagi pritožbe, ki je bila posredovana

tudi TIRS-u, je bil s strani TIRS-a opravljen inšpekcijski pregled naše družbe …, ki ni ugotovil

nepravilnosti. Po besedah g. Kladoška, glavnega tržnega inšpektorja RS, podjetje Poravnava

d.o.o. deluje v skladu s slovensko zakonodajo, oglašuje pa skladno z registracijo podjetja!« V

odgovoru so tudi zapisali, da naj bi bili vsi oglasi skladni s slovensko zakonodajo. Nato je

razsodišče SOZ primer obravnavalo in prišlo do ugotovitve, da je bila pritožba v več primerih

utemeljena. Na podlagi zbranih informacij in zbranega gradiva je tako v razsodbi navedla štiri

kršitve 4. in/oz. 5. člena SOK ter pozvala oglaševalca (torej podjetje Poravnava d.o.o.) k

umiku dotičnih oglasnih sporočil.

200 Dostopno na: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/8/ (07.09.2014).

http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/8/


PRITOŽBA na razsodbo Oglaševalskega razsodišča št. 90 / 5.11.2003;

17.12.2003; 7.1.2004201

Poravnava d.o.o. se je na zgoraj omenjeno razsodbo Oglaševalskega razsodišča pritožila in v

pritožbi razsodbo zavrača kot neutemeljeno ter zahtevala proučitev treh točk razsodbe, kjer je

navajala, da ni šlo za PR članke, pri eni od teh pa zraven zapisala, da je šlo za reportažo

novinarja. Razsodišče je pritožbo na Razsodbo OR št. 90 / 5.11.2003; 17.12.2003; 7.1.2004

obravnavalo 4. februarja 2004 in sprejelo razsodbo, da je pritožba v celoti neutemeljena.

Razsodišče na koncu zapiše da je »ob razsojanju v predmetni zadevi upoštevalo le tista

oglasna sporočila, ki so jasno in razpoznavno označena kot taka.«

RAZSODBA oglaševalskega razsodišča št. 133/04. 07. 2006202

Gre za pritožbo zoper podjetje Poravnava d.o.o. Tokrat je pritožbo vložila Odvetniška

zbornica Slovenije. Vsebina pritožbe se nanaša na oglaševanje podjetja v lokalnem časopisu

Dobro jutro, v kateri naj bi v obliki redakcijskega članka "Poravnava d.o.o. odgovarja" družba

predstavila dejavnost ter delovanje te družbe.

Tako je vlagatelj menil, »da je predmetno oglaševanje v nasprotju z določili Zakona o medijih

(Ur. L. RS, št. 35/01), Zakonom o varstvu potrošnikov (UR. l. RS, št. 98/04), Zakonom o

varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93) in Slovenskim oglaševalskim kodeksom.« Vlagatelj

je v obrazložitvi pritožbe zapisal, da je šlo v navedenem besedilu za plačano oglasno

sporočilo, ki naj ne bi bilo v skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o medijih ter 15.a

členom Zakona o varstvu potrošnikov zaradi nejasnosti, da gre za oglaševalsko sporočilo,

poleg tega pa naj bi zaradi izjave in primerjave kakovosti z odvetniškim delom kršil tudi 12.c

člen Zakona o varstvu potrošnikov, saj naj bi šlo v danem primeru za očitno primerjalno

oglaševanje. »Tudi navedba, da je "strokovnost na naši strani", je več kot očitno zavajajoča,«

je menil pritožnik (t.j. OZS). Tu pritožnik objasni, da je delo odvetnikov in zaposlenih v

podjetju Poravnava d.o.o. vsebinsko in kakovostno različno, kajti zaposleni v Poravnava

d.o.o. niso »izključno pravniki, kaj šele osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

Zgovorno pa je tudi dejstvo, da zaposleni v družbi Poravnava d.o.o. zgolj zbirajo

dokumentacijo in jo nato posredujejo izbranim odvetnikom, ki z družbo sodelujejo. Ti nato

vodijo postopek pred zavarovalnicami, delodajalci ali drugimi, ki so odškodninsko

odgovorni.« Sporna naj bi bila tudi izjava o zaračunavanju provizije strankam od dobljene

odškodnine po izplačilu strankam in šlo naj bi za zavajajoče oglaševanje, kar naj bi

dokazovale oškodovane stranke in odvetniki, ki z njimi sodelujejo. Pri tem tudi dodajo, da naj 201 Dostopno na: http://goo.gl/L0xpQ9 (07.09.2014)202 Dostopno na: http://goo.gl/gR22kb (07.09.2014)

http://goo.gl/gR22kb

http://goo.gl/L0xpQ9


bi bilo javnosti dejstvo, da »t.i. odškodninske družbe za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov

pred zavarovalnico sodelujejo z odvetniki,« skrito in to naj bi OZS s svojimi disciplinskimi

postopki preganjala. V pritožbi je omenjena tudi kršitev določbe 13. člena Zakona o varstvu

konkurence, ker naj bi v oglasu navajali neresnične podatke in s tem utegnili ustvarili zmedo

na trgu, zlorabo nepoučenosti ali lahkovernost potrošnikov. Kar zadeva SOK, pritožnik omeni

kršenje 2., 4., in 5. člena.

Poravnava, d.o.o. je na pritožbo odgovorila le skopo in jo označila kot zavajajočo oz. nično.

Regionalni mediji d.o.o., ki so založnik, kjer naj bi bilo omenjeno oglasno sporočilo

objavljeno, je v svojem odgovoru zapisalo, da pritožbo zavračajo kot neutemeljeno in

utemeljilo z argumenti, da naj prispevek ne bi predstavljal oglasnega sporočila, ampak t.i.

pismo bralcem in navaja, da »glede na navedeno, ne moremo sporočiti, na kateri članek sta g.

Snežič in g. Đukić odgovarjala s predmetnim prispevkom. Iz pisma bralcev je jasno razvidno,

da se njuno pismo nanaša na prispevek objavljen v nekem lokalnem časopisu in ne v časniku

Dobro jutro.«

Oglaševalsko razsodišče je tako v tem primeru razsodilo, da je bila pritožba utemeljena. Tako

je oglaševalca in medij objave javno pozvalo k takojšnji prekinitvi objavljanja tega

oglaševalskega sporočila pri tem pa svojo odločitev obrazložilo s tem, da je na podlagi

zbranih informacij ugotovilo, »da gre za klasičen primer oglaševalskega sporočila, ki bi

moralo biti jasno označeno kot tako (SOK, Zmed), pa ni. Ima vse ključne elemente

oglaševalskega sporočila: predstavitev storitve, ki je izrazito tržno naravnana in vključuje

tudi ceno storitve. Zato sporočilo krši določila 7. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.«

V obrazložitvi tudi doda, da ostalih navedb ni niti presojalo, ker je bila že s 7. členom SOK

ugotovljena kršitev.

Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 132/29. 08. 2006203

Tudi v tej razsodbi se pritoži OZS glede oglaševanja družbe Poravnava d.o.o. zaradi prispevka

"Svetovalec" na RTS, izdajatelja TELE 59 d.o.o. dne 17.4.2006. Tudi v tem primeru naj bi

Poravnava d.o.o. predstavila dejavnost in delovanje svoje družbe.

»Vlagatelj pritožbe meni, da je predmetno oglaševanje v nasprotju z določili Zakona o

medijih (Ur. L. RS, št. 35/01), Zakonom o varstvu potrošnikov (UR. L. RS, št. 98/04),

Zakonom o varstvu konkurence (Ur. L. RS, št. 18/93) in Slovenskim oglaševalskim kodeksom,«

203 Dostopno na: http://goo.gl/FhcS2p (07.09.2014).

http://goo.gl/FhcS2p


in to obrazloži s tem, da naj bi bil nastop predstavnice družbe Poravnava d.o.o. v neskladju s

3. odstavkom 64.a člena Zakona o medijih ter 15.a členom Zakona o varstvu potrošnikov, ker

naj bi (tako kot v prejšnji razsodbi) šlo ponovno za očitno plačano oglasno sporočilo.

Pritožnik tudi meni, da gre za zavajajoče in nelojalno oglaševanje, saj naj bi predstavnica

omenjenega podjetja navajala primerjalne prednosti podjetja in s tem kršila določbo 13. člena

Zakona o varstvu konkurence zaradi t.i. nelojalne konkurence v obliki navajanja neresničnih

podatkov. Navedli so tudi, da si povprečni gledalec »ob navajanju predstavnice družbe

Poravnava d.o.o. lahko ustvari zmotno predstavo o njegovih pravnih možnostih ob

uveljavljanju odškodninskega zahtevka.« Prav tako naj bi z vsebino povedanega kršili 3.

odstavek 47. člena Zakona o medijih, ker naj bi škodili interesom uporabnikov in 12.b člen

Zakona o varstvu potrošnikov zaradi zavajajočega oglaševanja in hkrati »gre za tipično

izkoriščanje (pravne) nevednosti strank v dobičkonosne namene. S tem je kršen tudi 4. člen

SOK.«

Prav tako je predstavnica podjetja kršila 12.b člena Zakona o varstvu potrošnikov z izjavo o

plačilu. Pri tem pa je trdila, da v njihovem podjetju stranka plača storitve le v primeru uspeha,

medtem ko naj bi bil odvetnik upravičen do plačila ne glede na uspeh. Trditev je tako

neresnična, kajti odvetnik je plačan po odvetniški tarifi, kar opredeljuje tudi 17. člen Zakona o

odvetništvu. Prav tako pritožnik navaja kršitve 12.c člena Zakona o varstvu potrošnikov, saj

naj bi šlo za enak primer kot v prejšnji razsodbi, in sicer za nedovoljeno primerjalno in

zavajajoče oglaševanje Poravnava d.o.o. v. točno določenih subjektov – odvetnikov, kjer niso

podani zakonski znaki iz 1. in 2. alineje 2. odstavka 12.c člena Zakona o varstvu potrošnikov

Oglaševalec (Poravnava, d.o.o.) odgovori na pritožbo in jo označi kot zavajajočo oz. nično.

Izdajatelj televizijskega programa RTS: Tele 59 d.o.o. pa odgovori na pritožbo z navedbo, da

gre v konkretnem primeru »za kombinacijo informativnih vsebin in promocije, čeprav storitve

Poravnavi d.o.o. niso zaračunali.« Nato je uredništvo RTS dobro preučilo to pritožbo in se

odločilo, »da tovrstnih mejnih programskih vsebin ne bodo več objavljali.«

Z razsodbo je Oglaševalsko razsodišče medij objave javno pozvalo »k takojšnji prekinitvi

objavljanja tega oglaševalskega sporočila, dokler ne bo le-to primerno označeno kot tako,«

in to obrazložilo s tem, da naj bi šlo »za klasičen primer oglaševalskega sporočila, ki bi

moralo biti jasno označeno kot tako (SOK, Zmed), pa ni.«

Kot vidimo, je bila ta pritožba bistveno podobna prejšnji in v tem »duhu« je bilo tudi enako

razsojeno.


PRILOGA 7 – Prerez oglaševalskih nagovorov v povezavi s pravno ureditvijo prepovedi oglaševanja odvetništva

Slika 1: Prerez oglaševalskih nagovorov v povezavi z ureditvijo prepovedi oglaševanja odvetništva v Sloveniji

Vir: Jančič, Z. (1999b). Prodajna in marketinška etika oglaševanja. 4. Konferenca DMS, Portorož – Bernardin,

4-5. Junij 1999, 74-75. V: Jančič, Zlatko in Žabkar, Vesna (2013) Oglaševanje. Njegov model »Vrste nagovorov

porabnikov« sem nadgradila in dodala pravni prerez.

PRILOGA 8 – Pregled (samo)regulacij glede prepovedi oglaševanja

odvetništva nekaterih držav sveta

HRVAŠKA


Hrvaška je leta 2013 vstopila v EU in zato spremenila (dopolnila) ureditev glede opravljanja

odvetništva na Hrvaškem. To ureja Zakon o odvjetništvu204 v tretjem poglavju (36a.-36h.

člen). V samem zakonu nisem zasledila norm glede oglaševanja. HOK (Hrvatski odvjetnićki

kodeks)205 pa vsebuje zelo podobne določbe kot KOPE, kjer lahko odvetniki obveščajo le o

preselitvi sedeža ali odprtju pisarne, imajo lahko svojo spletno stran itd. Pri tem sem imela

občutek, da berem slovenski kodeks, a to ni nič nenavadnega, saj je nas kodeks nastal prav

pod vplivom hrvaškega.206

SRBIJA

Srbski Zakon o advokaturi207 ima v 24. členu urejeno prepoved oglaševanja odvetnikov in

določa, da to ureditev podrobno ureja statut odvetniške zbornice Srbije (Advokatska komora)

in kodeks. V 25. členu zakona pa ureja opravljanje čezmejne dejavnosti odvetništva. Kodeks

profesionalne etike advokata208 v 17. členu govori o prepovedi oglaševanja. Zanimivo je, da je

kodeks precej restriktiven, kajti ne dovoli niti deljenja vizitk, prav tako ima določbo o tabli, ki

naj ne bi smela biti preveč vpadljiva, srbski odvetnik pa ne sme dajati niti pravnih nasvetov v

medijih, javnih srečanjih ali izven pisarne nepoznanim osebam. Lahko pa odvetnik govori o

svojem šolanju, znanju tujih jezikov, specializaciji – a le če ima te podatke zapisane v svojih

uradnih materialih (pisemska glava in v elektronskem sporočilu), ki jih posreduje svojim

strankam.

BOSNA IN HERCEGOVINA

29. člen Zakona o advokaturi FBiH209 pravi, da je dovoljeno oglaševanje odvetnikov urejeno v

statutu. V BiH oglaševanje odvetništva ni dovoljeno. 27. člen statuta210 govori o dovoljenih

oblikah informiranja javnosti (ime, specializacija, poznavanje jezikov) in še to le na

dovoljenih mestih, kot so materiali OP, memorandumi, table in spletna stran. Odvetniki

morajo nemudoma obvestiti svojo zbornico o objavi spletne strani. Tako kot pri nas, ni

dovoljeno privabljanje strank s pomočjo tretjih in oglaševanje v sredstvih javnega obveščanja.

204 Zakon o odvjetništvu (Hrvaška) Dostopno na: http://www.hok-cba.hr/default.aspx?sec=39 (25.09.2014).205 Hrvaški odvetniški kodeks. Dostopno na: http://www.hok-cba.hr/default.aspx?sec=39 (25.09.2014).206 »OZS skuša vplivati v več smereh, in sicer: 1. S prilagajanjem vsebine kodeksa novim družbenoekonomskim razmeram. Spomnimo se, prvi kodeks OPE je bil sprejet 17. Junija 1967, napisali pa so ga Vladimir Kreč, Ivo Horvat in dr. Vladimir Grosman. Zgledovali so se po mednarodnih kodeksih, zlasti dragocen pripomoček pa je bil Kodeks profesionalne etike odvetnikov, ki ga je sestavil dr. Ivo Politeo, odvetnik iz Zagreba.« v: Razdrih, Andrej. Odvetniška etika. V: Odvetnik, 45 (oktober 2009). str. 9.207 Zakon o advokaturi (Srbija). Dostopno na: http://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_advokaturi.html (25.09.2014).208 Kodeks profesionalne etike advokata (Srbija). Dostopno na: http://www.paragraf.rs/propisi/kodeks_profesionalne_etike_advokata.html (25.09.2014).209 Zakon o advokaturi FBiH. Dostopno na: http://goo.gl/RroF4a (25.09.2014).210 Statut advokatske komore Federacije Bosne i Hercegovine. Dostopno na: http://goo.gl/gX6LCf (25.09.2014).

http://goo.gl/gX6LCf

http://goo.gl/RroF4a


http://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_advokaturi.html




Kot oglaševanje se ne smatra dajanje podrobnejših informacij o odvetniku na zahtevo klienta

(npr. CV) in pošiljanje čestitk svojim klientom v času kulturnih, verskih ali drugih praznikov.

Njihov kodeks211 govori v poglavju splošnih načel o dovoljenem informiranju javnosti glede

menjave sedeža in ustanovitve OP. Prav tako je tudi tu izpostavljena tabla, ki jo ima lahko

odvetnik obešeno le na svoji zgradbi. V javnem nastopanju mu ni dovoljeno samooglaševanje.

Prav tako kot v Sloveniji pa ne sme govoriti o svojih prejšnjih funkcijah, privabljati strank s

ponudbami in oglaševanjem, se sklicevati na veze in poznanstva itd.

BELGIJA

Direktnega dostopa do njihovega kodeksa nisem dobila (največji izziv predstavlja jezik, saj,

imajo zaradi svoje razdeljenosti znotraj Belgije vse v francoščini ali nizozemščini). Tako sem

našla dokument o ustanovitvi in delovanju (ne)evropskih odvetnikov v Belgiji.212 Dokument

je narejen na podlagi French Bar Brussels, kar dokazuje to jezikovno razdeljenost države.

Najprej dokument določa delovanje evropskih odvetnikov, in sicer uporabo naziva iz svoje

matične države v skladu z Direktivo 98/5/EC (o trajnem delovanju odvetnika v tuji državi).

Odvetnik mora spoštovati pravila etike svoje matične države kot tudi Belgije (dvojna

deontologija). Ta so zapisana v Recueil des règles professionnelles (pravila o dvojni

deontologiji).213 Po teh pravilih lahko odvetnik informira javnosti o svojem nazivu, ne sme pa

dati intervjuja, ko nosi togo izven sodišča, lahko pa poda v medijih informacijo o primeru, v

katerega ni vpleten in o ostalih družbenih dogajanjih. Tako lahko logično sklepam, da se mora

odvetnik držati strožjih pravil pri svojem delovanju, ta pa je odvisna od tega, iz katere države

odvetnik, ki želi delati v Belgiji, prihaja. Na spletni strani, ki govori o pravni ureditvi

oglaševanja214, pa sem zasledila: da je področje odvetništva bolj restriktivno kot druga pravna

področja; odvetnik se ne sme hvaliti s strankami, ki jih zastopa, in tudi ne o uspehu pri

zastopanju, ne sme govoriti o svojih prejšnjih funkcijah, ne sme govoriti, da je specializiran za

kakšno pravno področje, za katero nima priznanja oziroma dokumentacije (enako kot v

Sloveniji).

ŠVEDSKA

211 Kodeks advokatske etike (BiH). Dostopno na: http://goo.gl/84n3Bq (25.09.2014). 212Cornu, Emmanuel et al. Vade-mecum on the establishment in Belgium of European and non-European lawyers. (Belgija) Dostopno na: http://goo.gl/qJS0V1 (26.09.2014)213 Rules of deontology. Regulation on the lawyer and the media. Flemish Bar Council of 18 December 2013. (Belgija) Dostopno na: http://goo.gl/SgHng0 (26.09.2014).214Verafaillie, Griet in Pype, Lynn. Belgium: Advertising and Advertising Law. Dostopno na: http://goo.gl/iivo5B (26.09.2014).

http://goo.gl/iivo5B

http://goo.gl/SgHng0

http://goo.gl/qJS0V1

http://goo.gl/84n3Bq


V odvetniškem kodeksu Švedske215 je zanimivo, da je v 1. členu zapisano, da odvetnik ne sme

promovirati ne-pravice. Marketing ureja 7.8 člen kodeksa, ki določa, da odvetniki ne smejo

pridobivati strank na način, da izrabljajo njihovo stisko, o svoji specializaciji sme govoriti le,

če je ta priznana, ne sme izrabljati tretjega za marketing, kakršen ni dovoljen njemu samemu.

V 7.11 pa določa, da odvetnik ne sme dovoliti uporabe svoje znamke drugim (CGP – celostne

grafične podobe) na način, ki bi sporočal, da je ta dokument sestavil on oz. njegova OP.

FINSKA

Tudi Finska v svoji terminologiji uporablja besedo marketing (enako kot Švedska).216 V 5.

točki (o poklicni etiki) odvetniška zbornica Finske določa, da mora biti odvetnik pri

marketingu pozoren, da so informacije resnične in odslikavajo dostojanstvo profesije. Kot

edino nesprejemljivo metodo v marketingu omeni direktni pristop k potencialni stranki.

Marketing je urejen v 10. členu kodeksa odvetniške etike217 in določa tako kot prej omenjena

5. točka in doda, da odvetniki ne smejo pridobivati strank na način, da izrabljajo njihovo

stisko. Zanimivo je, da dovoli identifikacijo stranke v marketinške namene, a s konsenzom

stranke. Odvetnik ne sme dovoliti drugemu, da zanj oglašuje stvari, ki niso dovoljene

odvetniku samemu. Dokler se odvetnik drži zapisanih pravil, oglaševanje ni prepovedano.

NEMČIJA

Nemški Rules of Professional Practice218 uporablja termin publiciteta in v svojem 6. členu

govori o publiciteti Rechtsanwaltena (odvetnika) (za razliko od “Fachanwalt” – ekvivalent

slovenskemu pripravniku). Tako lahko Rechtsanwalten daje informacije o sebi in o svojih

storitvah dokler so te objektivne in se nanašajo na profesionalne aktivnosti. Ne sme poročati

o uspehu ali dobičku od primerov oziroma strank, ki jih je zastopal. Lahko naredi referenco o

primeru oziroma stranki, če mu stranka da za to potrebno dovoljenje. Ne sme dovoliti

tretjemu, da zanj deluje v smeri publicitete, ki ni dovoljena odvetniku samemu. 7. člen govori

o Fachanwaltu, ki sme govoriti o svoji specializaciji le, če to potrdi Rechtsanwalten, ostale

določbe pa veljajo kot za Rechtsanwalten mutatis mutandis, če delujeta skupaj. Tako

oglaševanje ni prepovedano, dokler je v skladu s pravnim okvirom.

RUSIJA

215 Code of Professional Conduct for Members of the Swedish Bar Association. Dostopno na: http://goo.gl/1LcKo7 (26.09.2014).216 The Finnish Bar Association. Stockholm Institute for Scandinavian Law 1957-2010. Dostopno na: http://goo.gl/LaUunF (26.09.2014).217 Code of Conduct of lawyers. (Finska). Dostopno na: http://goo.gl/al5ZgM (26.09.2014).218Rules of Professional Practice (Nemčija). Dostopno na: http://goo.gl/ZV0Ryp (26.09.2014).

http://goo.gl/ZV0Ryp

http://goo.gl/al5ZgM

http://goo.gl/LaUunF

http://goo.gl/1LcKo7


Ruski kodeks219 v svojem 17. členu zanimivo opredeli informiranje. In sicer zapiše da je

dovoljeno informirati, razen: vrednotiti mnenja drugih advokatov, kritizirati druge odvetnike

ali dajati izjave, ki bi lahko zavajale potencialno stranko ali ustvarile napačno predstavo. V

drugem odstavku pa je zapisano, da če odvetnik ugotovi kršitev področja oglaševanja, mora to

sporočiti odvetniški zbornici. Menim, da se tako prvi odstavek 17. člena kljub terminu

informira nanaša na oglaševanje, kajti v drugem odstavku uporabi termin oglaševanje in se

hkrati sklicuje na prvega. Menim, da je šlo bolj za vsebinski pomen, o čem in kakšen način

oglaševanja je dovoljen.

FRANCIJA

Règlement Intérieur National de la Profession d'Avocat - RIN220 uporablja termin publiciteta.

10. člen dodobra razdela publiciteto odvetnika – od vizitk do table. 10.1. člen pravi, da je

oglaševanje (oz. po njihovem publiciteta) dovoljeno, če je to v skladu z bistvenimi

vrednotami, načeli stroke. Pove tudi, da mora biti oglaševanje spoštljivo in resnično. V 10.2.

opredeli, kaj ni dovoljeno, in sicer vsako hvalisanje, primerjanje in podatki o identiteti strank.

Uporaba tiskovin odvetnika in njihova dostopnost tretjim osebam mora biti v skladu z

odvetnikovo dopustno publiciteto. Tudi tiskovine same imajo obligatorne sestavine (osnovne

sestavine, kot npr. firma, naslov, telefon itd.) in pa dopustne (ki so urejene zares zelo

podrobno – od različnih standardov do navajanja članstva v različnih organizacijah itd.). Prav

tako je določena vsebina vizitk, table, ki jo odvetnik lahko obesi na zgradbo (razumna

dimenzija), in način sporočanja spremembe sedeža itd. V 10.8 členu so zapisana pravila o

vsebini brošur, ki lahko vsebujejo le splošne informacije o podjetju. Tako vidimo, da je v

Franciji področje oglaševanja odvetništva dovoljeno, a dokaj »kazuistično« urejeno.

Velika Britanija

Code of Conduct of the Bar Council 221 opredeljuje oglaševanje tamkajšnjih odvetnikov. V

VB imajo dve vrsti odvetnikov, barristers in solicitors. Barristers so nekako ekvivalentni s

slovenskim odvetnikom, zato v nadaljevanju uporabljam kar besedo odvetnik. Odvetnik se v

VB lahko oglašuje in promovira, če je to v skladu z njihovim oglaševalskim kodeksom. Ta

zajema predvsem – objavo fotografije, tarifo, izjavo o odvetnikovi dejavnosti, informacijo o

strankah, če je ta že javna, drugače pa z dovoljenjem stranke. (določilo 710.1.) V določilu

710.2. pa pravi, da oglaševanje ne sme biti neresnično ali zavajajoče in ne sme biti takšno, da

219Code of professional ethics of Advocates (Rusija). Dostopno na: http://goo.gl/MC6NBn (26.09.2014).220 Règlement Intérieur National de la Profession d'Avocat – RIN (Francija) Dostopno na: http://goo.gl/KMjUX3 (26.09.2014).221 Code of Conduct of the Bar Council. (Velika Britanija). Dostopno na: http://brusselsbar.com/news.htm (26.09.2014).

http://brusselsbar.com/news.htm

http://goo.gl/KMjUX3

http://goo.gl/MC6NBn


bi vplivalo na slab ugled odvetništva. Prav tako ni dovoljena direktna primerjava z drugimi

glede kakovosti ali očrnitev drugih (tudi iz drugih profesij). Ni dovoljeno govoriti o uspehih

pri zastopanju. Zanimivo je, da v 710.2 (f) eksplicitno zapišejo, da oglaševanje (oz.

promocija) ne sme biti tako pogosto ali vsiljivo, da bi to povzročilo razdraženost ali nejevoljo

tistih, katerim je to promocijsko sporočilo namenjeno.

ZDA

ABA Model Rules of Professional Conduct222 so pravila, ki so bila sprejeta leta 1983 in

veljajo za večino zveznih držav (za tiste, ki so ta pravila sprejela.). Od členov 7.1. do 7.5. je

opredeljena komunikacija odvetnikov. 7.1. opredeli informiranje o dejavnosti odvetnika in

pravi, da je prepovedano zavajajoče ali lažno komuniciranje. Takšno je, če vsebuje

izkrivljeno/neresnično vsebino dejstev ali prava, ali opušča pomembno informacijo. Že v 7.2.

(a) Model Rules določajo, da je oglaševanje dovoljeno v obliki pisnega, posnetega (recorded)

in elektronskega komuniciranja, vključno z javnimi mediji. Zanimivo je, da morajo v vsaki

takšni komunikaciji uporabiti ime IN naslov vsaj enega odvetnika, ki je odgovoren za vsebino

oglasa. Prav tako kot v večini sistemov, tudi tu odvetnik ne sme govoriti o svoji specializaciji,

če mu ta ni priznana. 7.5. pa natančno določa kdaj lahko odvetnik uporabi firmo in naslov.

KITAJSKA

Direktnega dostopa do pravnih predpisov nisem dobila, zato sem si pomagala s posrednimi

viri. Na kitajskem lahko oglašujejo. Lahko poskrbijo za publiciteto ali pa oglašujejo svojo

dejavnost in specializacijo.223 3. točka 44. člena njihovega zakona o odvetništvu224 govori o

tem, da se odvetniki ne smejo potegovati za posle z nepoštenimi sredstvi, kot so obrekovanje

drugih odvetnikov ali plačilo posredniku za pridobivanje le-teh. To je edina določba, ki sem

jo potencialno lahko povezala z oglaševanjem, sicer pa direktne določbe nisem našla.

JUŽNA AFRIKA

Uniform rules of professional conduct of General Council of the Bar of South Africa225 v 4.

poglavju, v točki 4.17., govori o oglaševanju. Tako »council« (ki pomeni tudi odvetnik) lahko

oglašuje. Oglaševanje ne sme biti napačno, zavajajoče in v nasprotju z zakoni. Ne sme biti

222 American Bar Association (ABA) Model Rules of Professional Conduct (ZDA). Dostopno na: http://www.americanbar.org/groups/professional_responsibility/publications/model_rules_of_professional_conduct.html (28.09.2014).223Code of Practice for Lawyers (2nd Revision). (Kitajska). V: China Law& Practice. Dostopno na: http://goo.gl/lsbVqY (28.09.2014).224 Law of the People's Republic of China on Lawyers. (Kitajska). Dostopno na: http://www.china.org.cn/china/LegislationsForm2001-2010/2011-02/14/content_21916514.htm (28.09.2014).225 Uniform rules of professional conduct of General Council of the Bar of South Africa. (Južna Afrika). Dostopno na: http://www.sabar.co.za/rules-of-ethics.html (28.09.2014).

http://www.sabar.co.za/rules-of-ethics.html


http://goo.gl/lsbVqY




vulgarno, senzacionalno ali takšno, ki bi odvetništvu prinesla slab glas (zelo podobno kot za

Avstralijo). Z dovoljenjem odvetniške zbornice pa lahko oglašuje tudi specializacijo. V

4.18.3. govori o nepravnih publikacijah in določa, da člani odvetniške zbornice ne smejo

pisati v nepravnih publikacijah o primerih, ki niso zaključeni. V nasprotju s profesionalno

etiko je, da odvetnik daje izjave za tisk ali kakorkoli prispeva k temu, na temo primera, v

katerega je kot odvetnik vpleten. Tamkajšnji odvetnik tudi ne sme dati izjave za dnevnik in

podobne informativne medije o primerih, o katerih so ga kot odvetnika informirali.

(4.21.1.A).

AVSTRALIJA

AUSTRALIAN BAR ASSOCIATION BARRISTERS’ CONDUCT RULES226 v 75. členu

govori o medijskem komentiranju. Tako barrister (nekako ekvivalent slovenskemu

odvetniku) ne sme prispevati h kakršnikoli publiciteti o postopkih, kjer bi lahko razkril

zaupno informacijo ali izjavil nekaj, kar ve, da ni točno. Prav tako se mora vzdržati vsakršne

izjave izven akademskih in izobraževalnih okvirjev glede trenutnih ali potencialnih

postopkov. 76. člen publiciteto še bolj podrobno uredi in pravi, da odvetnik sme odgovoriti na

vprašanje, povezano s primerom, in sicer o identiteti strank in prič, če so bile te že poklicane,

o naravi primera ipd.

V Avstraliji ima vsaka država svoje poklicne zahteve za odvetnike. Tako sem si izbrala ACT

(Australian Capital Territory – t.j. Canberra) in pregledala Legal Profession Barrister Rules227

glede pogojev in ureditve oglaševanja. V 116.1. členu je zapisano, da je oglaševanje

odvetnikov dovoljeno. V 2. odstavku pa opredeli, kakšno oglaševanje ni dovoljeno:

zavajajoče, neresnično, v nasprotju z zakoni, vulgarno, senzacionalno ali kakršnakoli oblika

oglaševanja, ki bi odvetništvu prinesla slab glas. Prav tako je zapisano, da sme oglaševati

glede specializacije pod določenimi pogoji.

BRAZILIJA

Order of Attorneys of Brazil in v okviru tega Codigo de etica e disciplina OAB228 v svojem

28. členu določa, da odvetniki lahko oglašujejo, a mora biti vsebina vezana izključno na

njihovo dejavnost. 29. člen določa, kaj vse mora odvetnik pri sporočanju navesti (polno ime,

naslov, vpisno številko v zbornico, specializacija itd.). 3. točka 29. člena še nekoliko zaostri

226 AUSTRALIAN BAR ASSOCIATION BARRISTERS’ CONDUCT RULES. (Avstralija). Dostopno na: http://www.austbar.asn.au/index.php?option=com_content&view=section&layout=blog&id=4&Itemid=28 (28.09.2014).227 Legal Profession Barrister Rules of (Australian Capital Territory – t.j. Canberra). (Avstralija). Dostopno na: http://actbar.com.au/resources/ (28.09.2014). 228 Codigo de etica e disciplina OAB (Brazil). Dostopno na: http://goo.gl/SME5Kz (28.09.2014).

http://goo.gl/SME5Kz

http://actbar.com.au/resources/



ureditev, ko določa, da lahko odvetnik korespondenco v obliki glasil, sporočil za javnost in

publikacije pisarne posredujejo le kolegom, strankam in tistim, ki so jih za to prosili ali pa z

vnaprejšnjo avtorizacijo. Zelo zanimiva je 4. točka 29. člena, ki določa, da ob omembi

odvetnika ne smejo poročati o odvetniški pisarni, v kateri deluje, da s tem ne bi privabljali

strank. 30. člen določa podobno kot večina nekdanjih držav bivše Jugoslavije o velikosti in

primernosti odvetnikove table. V 31. členu pa zelo “ohlapno” navede, da naj bodo oglasi

zmerni in v skladu z odvetništvom, kar zadeva slike, ilustracije ipd. Zanimivo je, da kljub

dovoljenju oglaševanja 32. člen prepoveduje promocijo, ko odvetnik nastopa na televiziji,

radiu ali je povabljen kot intervjuvanec – lahko to stori le v izobraževalne namene. Prav tako

se mora izogibati osebnim zadevam, ko je povabljen na kakšno javno srečanje.

diplomsko delo cum laude (10) 22 10 2014 smotrnost prepovedi oglaševanja odvetništva petra...

Documents