diplomsko delo nekateri vidiki oblikovanjaki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. vendar so...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za sociologijo
Diplomsko delo
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA
EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Mentorica: Kandidat:
prof. dr. Jana Bezenšek Primož Lampret
Maribor, 2010
ZAHVALA
Za strokovno pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela se
zahvaljujem mentorici prof. dr. Jani Bezenšek in vsem ostalim, ki so
mi pomagali pri nastanku diplomskega dela.
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Koroška cesta 160
2000 Maribor
IZJAVA
Podpisani Primoţ Lampret, rojen 11. 4. 1982, študent Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru, smer SOCIOLOGIJA –
GEOGRAFIJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA
DRŢAVLJANSTVA pri mentorici prof. dr. JANI BEZENŠEK
avtorsko delo.
V diplomskem delu so literatura in viri korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Maribor, 1. 6. 2010
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA
DRŢAVLJANSTVA
POVZETEK
Drţavljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko
drţavljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami
in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij.
Evropsko drţavljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z
leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih drţavljanov.
Pojavi se vprašanje, ali se vsi drţavljani članic zavedajo, da so postali evropski
drţavljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od
evropske identitete. Oblikovanje evropskega drţavljanstva je vseţivljenjski proces
in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju
evropskega drţavljanstva imajo vzgojno – izobraţevalne institucije, ki z
različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo
evropskega drţavljanstva. Ţal pa je oblikovanje evropskega drţavljanstva odvisno
predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki
bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v
oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih
drţavljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na
nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire
informacij iz vseh področij.
KLJUČNE BESEDE: vzgoja in izobraţevanje, Evropska unija, zakonodaja
Evropske unije, evropsko drţavljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva
in programi
SOME ASPECTS OF CREATION THE EUROPEAN
CITIZENSHIP
ABSTRACT
Citizenship has changed through history and it is still exposed to changes. The
European citizenship came into existence as a result of European integration with
numerous contracts and legal articles, which include regulations valid for all
members of integration. The European citizenship is a result of spreading the
European Union in the territory of Europe. The number of EU Member States is
growing, as well as the number of European citizens. A question is raised, if all
citizens of EU Member States realize that they are actually European citizens.
According to surveys, the importance of national identity is still greater than
European identity. Forming the European citizenship is a lifelong process for all
age groups of population. Educational institutions are playing an important role in
forming the European citizenship. They help pupils with different goals and
contents, so that they are aware of European citizenship. Forming the European
citizenship is dependent on teachers and pupils, because the curriculum does not
contain enough contents and goals, which would treat this theme. That is why
action programs and associations support pupils and others by encouraging the
forming of European citizens with various projects and programs. We are not
allowed to forget the irreplaceable media, which with appropriate use contribute
to the selection of information from all sectors.
KEYWORDS: education, European Union, legislation of European Union,
European citizenship, European identity, curriculum, associations and programs
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................... 1
2 NAMEN ............................................................................................................. 1
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................................................ 2
4 METODOLOGIJA ............................................................................................... 2
5 DRŽAVLJANSTVO IN IDENTITETA ..................................................................... 3
5.1 Državljanstvo ....................................................................................................... 3
5.2 Identiteta ............................................................................................................ 5
6 OD EVROPE DO EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA ............................................. 6
6.1 Nastanek Evropske unije ..................................................................................... 6
7 EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO ......................................................................... 11
7.1 Pravni vidik evropskega državljanstva .............................................................. 13
7.2 Evropsko državljanstvo in evropska identiteta ................................................. 19
8 VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA ................................... 22
8.1 Oblikovanje evropskega državljanstva v procesu izobraževanja ...................... 22
8.1.1 Oblikovanje evropskega državljanstva v osnovni šoli ............................... 24
8.1.2 Oblikovanje evropskega državljanstva v srednji šoli ................................. 37
8.1.3 Izobraževalni programi v Evropski uniji .................................................... 45
8.1.4 Vloga učiteljev in učencev ......................................................................... 47
8.2 Različni programi in društva, ki se ukvarjajo z evropskim državljanstvom ....... 48
8.2.1 Program Evropa za državljane ................................................................... 49
8.2.2 Program Mladi v akciji ............................................................................... 51
8.2.3 Vloga izobraževalno – informacijskega društva Evropska hiša Maribor ... 53
8.3 Primerjalni vidik ................................................................................................ 55
8.3.1 Izobraževanje o državljanstvu ................................................................... 56
9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 58
10 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 60
11 INTERNETNI VIRI ............................................................................................ 61
KAZALO TABEL
Tabela 1: Države članice Evropske unije ........................................................................... 11
Tabela 2: Seznam pogodb, pomembnih za nastanek in trenutno delovanje Evropske unije.
.......................................................................................................................................... 13
Tabela 3: Podobnosti (in razlike) med oblikovanjem nacionalne identitete (primer
slovenske) in evropske identitete ...................................................................................... 20
Tabela 4: Operativni cilji predmeta družba in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 26
Tabela 5: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 28
Tabela 6: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 31
Tabela 7: Operativni cilji predmeta državljanska vzgoja in etika in predlagane vsebine, ki
se navezujejo na evropsko državljanstvo .......................................................................... 34
Tabela 8: Operativni cilji predmeta sociologija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 38
Tabela 9: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 40
Tabela 10: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se navezujejo na
evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 43
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
1
1 UVOD
Evropa je stara celina, kjer se mešajo različni narodi, kulture, ideologije… Bila je
prizorišče krvavih vojn in izvor večine znanja in kulture. Je celina, kjer se je
dogajalo dobro in slabo. Danes pa se različni narodi povezujejo v skupnost, ki naj
bi bila enotna. Ta skupnost se imenuje Evropska unija, katere geslo je »In
varietate concordia«, kar v prevodu pomeni »Zdruţeni v različnosti«. Cilji
povezovanja so različni. Eden poglavitnih je, da se mora Evropa vrniti na mesto,
ki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. Vendar so se ob ideji evropske
integracije ţe pojavila nesoglasja, saj so bila še vedno prisotna rivalstva med
narodi.
K tej integraciji se je pridruţila tudi Slovenija, ki je 1. 5. 2004 postala
polnopravna članica Evropske unije. S tem, ko je Slovenija vstopila v Evropsko
unijo, smo njeni drţavljani pridobili evropsko drţavljanstvo. Evropsko
drţavljanstvo je pri nas in drugod po Evropi prineslo kar nekaj vprašanj. Med
najpogostejšimi sta vprašanji »Kaj je evropsko drţavljanstvo?« in »Kaj smo s tem
pridobili?«. Odgovori so različni.
Je pa res, da se je slika Evrope iz preteklosti močno spremenila. Ko danes
govorimo o Evropi, ljudje pomislijo na evro, proste mejne prehode, potovanja,
demokratične volitve v Evropski parlament in ostale stvari, ki so bile v preteklosti
nedoumljive.
2 NAMEN
Namen naloge je izpostaviti nekatere vidike oblikovanja evropskega drţavljanstva
(predvsem pri mladih). Kje, kdaj, kako, s kom… se oblikuje evropsko
drţavljanstvo? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti tekom naloge. Pri
obravnavi teme sta pomembna pojma drţavljanstvo in identiteta, ki ju potem
razširimo na pojma evropsko drţavljanstvo in evropska identiteta. Namen naloge
je predstaviti idejo o nastanku Evrope in Evropske unije z nekaterimi pravnimi
podlagami, ki so pomembne za evropsko drţavljanstvo. Pojem evropskega
drţavljanstva je prisoten v izobraţevanju, zato je namen naloge izpostaviti ključne
učne vsebine in cilje, ki posredno in neposredno pomagajo pri oblikovanju
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
2
nacionalnega in evropskega drţavljanstva. Pri tem ne gre zanemariti vloge
učiteljev, učencev in raznih izobraţevalnih programov, ki so nastali kot posledica
nastanka Evropske unije. Veliko vlogo pri oblikovanju evropske identitete
prevzemajo tudi različna društva in programi, ki so povezani z Evropsko unijo.
Akcijski programi in društva spodbujajo oblikovanje evropskega drţavljanstva z
različnimi programi in projekti.
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Za potrebe empiričnega dela diplomske naloge smo si zastavili 4 izhodiščne
raziskovalne hipoteze tako, da smo v :
H 1: predvidevali, da se je drţavljanstvo skozi zgodovino spreminjalo
in se še spreminja;
H 2: domnevali, da je evropsko drţavljanstvo nastalo kot posledica
evropskih integracij;
H 3: menili, da je še vedno pomen nacionalne identitete večji od
evropske identitete;
H 4: predpostavljali, da je oblikovanje evropskega drţavljanstva v
vzgojno – izobraţevalnih institucijah odvisna predvsem od učiteljev
(profesorjev) in učencev (dijakov, študentov), saj v učnih načrtih ni
dovolj vsebin in ciljev, ki bi neposredno spodbujali oblikovanje
evropskega drţavljanstva.
4 METODOLOGIJA
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode:
deskriptivno metodo; s pomočjo katere so opisana razna dejstva, procesi in
odnosi, ki so vezani na izbrano temo;
komparativno metodo; proučevanja na nivoju dejstev, odnosov, procesov z
namenom odkrivanja podobnosti in razlik (primerjava učnih načrtov in
raziskav v različnih drţavah);
zgodovinsko metodo; na kratko bom preučil preteklost Evrope in nastanek
evropskih integracij;
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
3
metodo klasifikacije; klasifikacija pojmov identiteta, drţavljanstvo,
evropsko drţavljanstvo…
metodo analize; učnih načrtov.
5 DRŢAVLJANSTVO IN IDENTITETA
5.1 Drţavljanstvo
Med prebiranjem različne literature in virov je zaslediti več vidikov in konceptov1
definicij drţavljanstva. To so splošne, teritorialne, nacionalne, filozofske idr., ki
so predvsem pravnega, političnega in sociološkega izvora. Definicije in koncepti
drţavljanstva so se spreminjali skozi zgodovino, ki je zelo pestra, lasti z vidika
različnih pravnih in ekonomskih ureditev, ki so vplivale na razvoj drţavljanstva.
Splošna definicija se glasi:
»Drţavljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes
drţavi), na katerega je vezan sistem pravic in dolţnosti, ki morajo biti spoštovane
tako s strani drţave kot drţavljana, drugače lahko privede tudi do različnih
pravnih posledic. Drţavljanstvo v večji meri temelji na narodnosti, a obstajajo
primeri, da oseba določene narodnosti nima drţavljanstva zaradi zgodovinskih
razlogov. Danes se drţavljanstvo določene drţave lahko podeli na geografskem
principu (rojen na področju drţave), na narodnostnem principu (oseba večinske
narodnosti v drţavi se lahko rodi izven ozemlja drţave, a lahko pridobi
drţavljanstvo zaradi narodnostne pripadnosti) in na principu prošnje (drţavljan
tuje drţave lahko zaprosi za drţavljanstvo druge drţave in ga pridobi, če
izpolnjuje postavljene pogoje in kriterije).«2
Velja splošna ugotovitev, da na področju drţavljanstva ni enotno sprejete
definicije, saj je le-ta odvisna od stroke avtorja ter njegove pripadnosti različnim
šolam. Koncept drţavljanstva ima dolgo zgodovino, ki sega vse od grške mestne
1 Po navedbah avtorjev obstajajo različni koncepti državljanstva: antični koncepti državljanstva
(špartanski in atenski), stoično-filozofski, srednjeveški, Rousseaujev, revolucionarni, nacionalni, republikanski, liberalni, feministični, klasični, federalistični, alternativni, neorepublikanski, kozmopolitanski, multikulturni, postnacionalni, postmoderni… (Deželan, Fink-Hafner, Hafner-Fink, Uhan, 2007). 2 http://sl.wikipedia.org/wiki/, 4.3.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
4
drţave. Z vidika analize drţavljanstva ima v strokovni literaturi pomembno mesto
Platon, ki je za to področje pomemben zaradi treh razprav in sicer o Drţavi,
Zakonih in Drţavniku. Analiziral je špartanski sistem3 in prepoznal predvsem
stabilnost, red in disciplino, asketski ţivljenjski slog in dokončno predanost
drţavi. Po njegovem so drţavljani v idealni drţavi razdeljeni v tri razrede. Varuhe,
ki vladajo, vojake, ki se bojujejo in branijo drţavo, ter podjetnike, ki imajo
pasivno vlogo. Platon velik pomen pripisuje spoštovanju avtoritete, koncept
dobrega drţavljana pa pooseblja posameznik, ki spoštuje veljavni druţbeni red in
politični sistem, ţivi v duhu zakonov in ima visoko stopnjo samonadzora. Pot do
dobrega drţavljana naj bi vodila preko javnega izobraţevalnega sistema, s
poudarkom na drţavljanskih vrlinah, znanju in dejavnostih, ki utrjujejo skupnost
skozi vsa ţivljenjska obdobja (ples, igra, šport, festivali…).
Sodobni avtorji definicij in konceptov drţavljanstva imajo nekoliko drugačne
poglede, vendar je kljub vsemu mogoče govoriti o skupnih točkah. Van Gunsteren
(1998) opredeljuje drţavljanstvo v oţjem in širšem smislu. V oţjem smislu
pomeni status politične enakosti in participacije v širšem pa status in participacijo
v širšem druţbenem okolju. Drţavljanstvo opredeljuje tudi po formalni in
substativni plati, pri čemer gre pri prvi za pravni status posameznika, skupaj z
njegovimi pravicami in dolţnostmi, pri drugi pa za dejansko politično enakost
drţavljanov. Fleming (1997) drţavljanstvo definira podobno (po funkcionalni in
nefunkcionalni plati). S funkcionalne plati je drţavljanstvo pravno razmerje med
posameznikom in drţavo, po nefunkcionalni plati pa gre za občutek skupne
identitete in pripadnosti skupnosti.
Drţavljanstvo se lahko opredeli tudi kot razmerje med posameznikom in drţavo,
pri čemer omenjeno razmerje vzpostavlja odnos pravic in dolţnosti. Gre za
kompleksno razmerje med posameznikom in drţavo, ki je opredeljeno z
medsebojnimi pravicami in dolţnostmi, oţje pa kot pravno razmerje med obema.
Schmitter (1998) drţavljanstvo pojmuje kot nepojasnjen koncept in pravi, da je
procesen. Začne se s fazo pridobitve statusa, nadaljuje pa s fazo prakse in konča s
fazo legitimacije, ko se legitimnost kot rezultat celotnega procesa izrazi v
3 Špartanski sistem predstavlja teritorialni antični koncept državljanstva.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
5
integraciji drţavljanov, ki delujejo v skladu z normami in pravili politične
ureditve in skupnosti.
Za eno izmed prelomnic teorije drţavljanstva je poskrbel angleški zgodovinar in
sociolog T. H. Marshall (1998). Njegova teza govori o tem, da je drţavljanstvo v
določenih pogledih postalo arhitekt legitimiranja druţbene – razredne neenakosti.
Njegova delitev drţavljanstva na tri skupine, ki naj bi se kronološko razvile pa je
najbolj odmeven doprinos njegovega prispevka k teoriji drţavljanstva. Marshall
deli drţavljanstvo oziroma drţavljanske pravice v tri skupine. Prva je civilno
drţavljanstvo, ki izpostavlja predvsem posameznikove temeljne pravice in
svoboščine. Druga skupina je politično drţavljanstvo, ki se osredotoča na
posameznikovo udeleţbo v javnih zadevah in njegove pravice v tem smislu. Tretja
skupina pa je socialno drţavljanstvo, ki temelji na posameznikovih pravicah do
ţivljenja na dostojni ravni.4
5.2 Identiteta
Pogosto se pojem drţavljanstva povezuje s pojmom identitete, zlasti s pojmom
nacionalne identitete, ki je lahko sporen in pogosto zlorabljen termin. Izraz ima
več pomenov, ki izhajajo iz različnih teorij (predvsem psiholoških, socioloških in
antropoloških).
Delanty in Rumfort (2008) razlikujeta različne nivoje identitete. Identiteta se
pokaţe v razmerju z druţbeno akcijo in je procesna ali konstruirana. Identitete se
ustvarjajo v delovanju in izraţajo samorazumevanje ter samoprepoznavanje
udeleţenca v druţbenem delovanju. S spremembo le – tega se spreminja tudi
identiteta.
Identitete se lahko dojemajo kot zgodbe, ki jih ljudje pripovedujejo o sebi, da bi
njihov obstoj dobil nekakšno kontinuiteto. Pri oblikovanju identitete je zelo
pomemben jezik.
Identiteta zadeva razmerje sebe do drugega. Identiteta predstavlja subjekt, ki je
lahko posameznik ali skupina. V modernih druţbah druţbeni dejavniki ustvarjajo
kolektivne identitete.
4 Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 32 – 60
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
6
Kolektivne identitete se med seboj razlikujejo, vendar pa se redko med seboj
izključujejo. Lahko se namreč prekrivajo, tičijo druga v drugi, so transverzalne,
mešane ali pa soobstajajo.5
Identitete so lahko kolektivne in osebne. Pomembno pri tej delitvi je, da se ne
zdruţujejo, saj identitete posameznikov vsebujejo povsem različne strukture in
logike kot druţbene skupine. Pri kolektivni identiteti ne gre za to, da je le zbir
individualnih identitet. Za kolektivno identiteto mora obstajati druţbena skupina,
ki izraţa kulturno ali politično identiteto. Pri identiteti je torej potrebno upoštevati
širše druţbeno in zgodovinsko okolje.
Kar se tiče nacionalnih identitet, se vseskozi spreminjajo zaradi razlik v kulturi in
politiki. Nacionalna identiteta zgublja na pomenu, saj ne opravlja več nalog
druţbene integracije. Nacija se ne ujema s sfero drţave in ji ne zagotavlja
identitete in kulturne opravičenosti. Vse nacionalne identitete postajajo bolj
podobne druţbenim identitetam.6
6 OD EVROPE DO EVROPSKEGA DRŢAVLJANSTVA
6.1 Nastanek Evropske unije
Evropska zgodovina je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z
bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, iz
katerega je nastalo več germanskih drţav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele
krščansko vero. Najmočnejša je postala drţava Frankov pod vodstvom Karla
Velikega, ki pa je v 9. stoletju razpadla. Evropa se je naprej razvijala v obliki
številnih manjših in večjih drţav, čeprav je rimsko-nemško cesarstvo od 10. do
sredine 13. stoletja imelo vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva so
postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi
slovanska ljudstva. V srednjem veku je katoliška cerkev s papeštvom povezala
zahodni svet. Ta povezanost med narodi in drţavami je ostala tudi po reformaciji.
Bilo je nemogoče, da bi politična sila pridobila popolno prevlado nad vso celino.
To ni uspelo niti špansko-habsburški drţavi, Ludviku XIV. in Napoleonu I. Tako
se je oblikoval sistem drţav, ki je bil zaokroţen z velesilami. Na zunaj se je
5 Delanty, Rumford, 2008, str. 66 – 88
6 Delanty, Rumford, 2008, str. 69 – 70
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
7
krščanska Evropa borila proti prevladi Islama. Na jugovzhodu so svojo premoč
izkazovali Turki, katerih prevlada je trajala vse do 19. stoletja. Z odkritji od 16.
stoletja dalje je prevlada Evropejcev prešla na druge kontinente. Pod vplivom
razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti, v ospredje pa je
prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili
so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja iz obdobja imperijev.
Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s katero se je
končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski
revoluciji pa tudi Sovjetska Zveza in Japonska. V Evropi sta zavladala fašizem in
nacizem. Sledila je še druga svetovna vojna.7
Ob koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, kako
zagotoviti mir v Evropi. Leta 1945 je bila Evropa postavljena pred dejstvo, da več
ne vlada svetu. Po vsem kar se je zgodilo, je bila kvečjemu simbol za
kolonializem, nacionalizem in vojaški konflikt. Tako sta nastali novi velesili ZDA
in Sovjetska Zveza, ki pa sta le navidezno zagovarjali mir, razoroţitev in
nacionalno suverenost (zapleteni odnosi med ZDA in SZ so v zgodovini zapisani
kot hladna vojna). Velesili sta po vojni ţeleli urediti Evropo. ZDA so dobile
pomemben politični vpliv na Zahodno Evropo, Sovjetska Zveza pa v Srednji in
predvsem v Vzhodni Evropi, v kateri bi uveljavljala svoj socializem.
Homogenosti so bile spet samo navidezne, saj sta na evropskih tleh sobivala dva
ideološka kulturna koncepta.8
Zaradi vseh nasprotij in praznih obljub so se v Evropi začele pojavljati teţnje po
sodelovanju in povezovanju.
Leta 1947 so Belgija, Luksemburg in Nizozemska ustanovili carinsko in
ekonomsko unijo, leto zatem pa še uvedli skupno carinsko tarifo. S tem se je
počasi začel proces, ki je oblikoval Evropsko unijo. Leta 1948 so pogodbo o
sodelovanju podpisale drţave Beneluksa, Francija in Velika Britanija, na haaškem
kongresu pa je bila sprejeta resolucija, ki je opozarjala evropske narode o
dolţnosti ustanovitve skupne ekonomske in politične unije, katere cilj bi bil
zagotovitev varnosti in druţbenega razvoja.
7 http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa, 5.3.2009
8 Toplak, 2003, str. 114 – 117
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
8
Winston Churchill je leta 1946 govoril o bodočih Zdruţenih drţavah Evrope. To
je bila v bistvu zveza med Francijo in Nemčijo, ki bi se jima lahko pridruţile vse
evropske drţave. Prvi korak k Churchillovi ideji naj bi bila ustanovitev Sveta
Evrope, do katere je prišlo 5. maja 1949. Ker pa se je Velika Britanija zavzemala
samo za območje proste trgovine, ta ideja ni postala integracijski instrument.
Leta 1951 je v Parizu nastala Evropska skupnost za premog in jeklo, ki so jo sprva
sestavljale Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Italija in Zahodna
Nemčija. Sodelovanje se je začelo na gospodarskem področju, poglavitni cilj
integracije pa je bil političen. Ţeleli so zagotoviti trajen mir med Francijo in
Nemčijo in s tem preprečiti njun morebitni vojaški spopad. Predlog o ustanovitvi
Evropske skupnosti za premog in jeklo je leta 1950 predstavil francoski zunanji
minister in eden glavnih pobudnikov nastanka Evropske integracije, Robert
Schuman. V Eseju za Evropo je povzel ključne elemente vizije zdruţene Evrope
in definiral evropsko integracijo:
»Ne bomo zlili drţave in ustanovili superdrţave, naše evropske drţave so
zgodovinska realnost; psihološko bi bilo nemogoče doseči, da bi izginile. Njihova
raznolikost je celo prednost in nočemo jih niti izenačevati niti postavljati na isto
raven. Toda potrebujemo unijo, kohezijo, koordinacijo… S političnega vidika bi
trajen, organski sporazum, ki bi ga sprejele drţave med seboj, moral omogočati
mir v razdeljeni Evropi. Sodelovanje in blagostanje, ki se ju nadejamo, sta
najboljši sredstvi za dobre sosedske odnose… Evropa ne sme biti vplivno
območje, namenjeno izkoriščanju in rezervirano za kakršnokoli dominacijo,
politično, vojaško ali ekonomsko. Če naj Evropa zares obstaja, ji mora vladati
načelo enakosti v pravicah in dolţnostih za vse sodelujoče drţave. Podrejanje
demokratičnemu zakonu večine, prostovoljno sprejetem v okviru vnaprej
določenih pogojev in okoliščin in omejenem na bistvena vprašanja v skupnem
interesu, bo gotovo manj poniţujoče kakor podrejanje odločitvam
najmočnejšega… Te ideje morajo popularizirati šole in tisk, kajti ne gre za
monopol nobene stranke. Ne moremo dovoljkrat ponoviti: enotnost Evrope ne
bodo vzpostavile samo ali zlasti evropske institucije; nastanek le-teh bo posledica
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
9
duhovnih usmeritev. Zato je prost pretok idej in ljudi med evropskimi drţavami
tako pomemben; drţave, ki ga zavračajo, se same izključujejo iz Evrope.«9
Pobudo o Evropski skupnosti za premog in jeklo je prispeval Robert Schuman,
zasnoval pa jo je francoski politik Jean Monnet, ki je ključni teoretik evropske
integracije.
Po Rimski pogodbi leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost
(EGS), leto zatem pa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pot do
teh integracij pa ni potekala brez ovir, saj si Francija in Nemčija še vedno nista
zaupali, ker naj bi se Nemci pretesno povezali z ZDA. Tudi v tem primeru je
nastopil Jean Monnet, ki si je prizadeval za usklajevanje evropske in ameriške
politike.
Leta 1967 se je formirala Evropska skupnost, ki je zdruţevala EGS, Euratom in
Evropsko skupnost za premog in jeklo. Le-ta je nastala v tako imenovanem
luksemburškem kompromisu. Evropski skupnosti je uspelo sestaviti osnutke
skupne kmetijske politike.
Naslednji korak k zdruţevanju je naredila Nemčija pod vodstvom Willya Brandta,
ki je z novo politiko nakazal, da si bo Nemčija v nadaljevanju prizadevala za
vseevropsko sodelovanje, v katerem bi lahko prišlo do zdruţitve Zahodne in
Vzhodne Nemčije, saj je sproţil proces odpiranja proti vzhodu (Češkoslovaški,
Poljski in Sovjetski Zvezi).
Sledilo je obdobje, ko so v Evropsko skupnost pristopile nove članice. To so bile
Velika Britanija, Irska, Danska, Grčija, Španija in Portugalska. Z vstopom Grčije,
začetnice demokracije in evropske kulture, se je Evropska skupnost razširila na
zgodovinsko Evropo. Evropska skupnost je postajala vedno večja in zaokroţena.
Demokratičnost integracije, se je potrdila s prvimi neposrednimi volitvami v
parlament.10
Leta 1986 je bil sprejet Enotni evropski akt, ki je pričel veljati leto kasneje.
Drţave članice so se z njim zavezale k cilju, da vzpostavijo enoten trg, ki
9 Toplak, 2003, str. 117- 118
10 Toplak, 2003, str.119 – 120
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
10
predstavlja prostor brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok
blaga, oseb, kapitala in storitev.
Leta 1989-1992 so bila pomembna prelomnica v zgodovini Evrope. Padel je
socialistični reţim v Srednji in Vzhodni Evropi. Posledica tega je bil razpad 4
evropskih drţav. Razpadle so Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemška demokratična
republika in Sovjetska zveza. Iz štirih je nastalo kar 21 drţav.
Naslednjo prelomnico predstavlja 7. februar 1992, ko je bila podpisana Pogodba o
Evropski uniji ali Maastrichtska pogodba, ki velja od novembra 1993. Spet sta
ključno vlogo odigrali Francija in Nemčija. Francoski predsednik Francois
Mitterand in nemški kancler Helmut Kohl sta bila pobudnika o Evropski uniji, ki
je zasnovana na treh stebrih: Evropski skupnosti, skupni zunanji in varnostni
politiki in skupni pravosodni in notranji politiki. Tako so s to pogodbo drţave
članice razvoj evropskega povezovanja razširile na različna področja. V Pogodbo
o Evropski uniji so drţave članice zapisale svojo zavezo k uvedbi enotne evropske
valute in časovni termin za svojo uvedbo. Maastrichtska pogodba ureja tudi
drţavljanstvo Evropske unije, ki dopolnjuje nacionalno drţavljanstvo.
V nadaljevanju evropske integracije je pomembna še Amsterdamska pogodba, ki
je bila podpisana leta 1997 in velja od 1999. V tej pogodbi se je uredilo carinsko
poslovanje in ukrepi za spodbujanje gospodarskega razvoja in socialne zaščite. Ta
pogodba pa ni ustrezno rešila vprašanj v smislu širitve Evropske unije. Zato je bila
leta 2001 podpisana Pogodba iz Nice, ki velja od februarja 2003, vključuje pa
predvsem reformo institucij Evropske unije.11
Leta 2007 je bila v Lizboni podpisana Lizbonska pogodba, ki je stopila v veljavo
1. 12. 2009.
Evropska unija je nastala s številnimi pogodbami med drţavami. Teţnja vseh je
povezanost, ki naj bi temeljila na enakosti in enakopravnosti med drţavami.
Danes Evropska unija šteje 27 članic, , ki so navedene v naslednji tabeli.
11
http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp, Zgodovina in razvoj EU, 6.3.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
11
Tabela 1: Drţave članice Evropske unije12
DATUM ČLANICE ŠTEVILO
ČLANIC
25.3.1957 Ustanovne članice: Belgija, Francija, Zahodna
Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska 6
1.1.1973 Danska, Irska, Zdruţeno kraljestvo 9
1.1.1981 Grčija 10
1.1.1985 Grenlandija izstopi po podelitvi samouprave od
Danske 10
1.1.1986 Portugalska, Španija 12
3.10.1990 Nemška demokratična republika pristane kot del
zdruţene Nemčije v Evropski skupnosti 12
1.1.1995 Avstrija, Finska, Švedska 15
1.5.2004 Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madţarska,
Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija 25
1.1.2007 Bolgarija, Romunija 27
7 EVROPSKO DRŢAVLJANSTVO
»Analogno z opredelitvijo drţavljanstva na ravni nacionalne drţave, lahko
podamo opredelitev drţavljanstva Evropske unije. Zaradi specifične narave
skupnosti – sui generis, se je posledično razvil tudi specifičen tip koncepta
drţavljanstva EU, saj v tem primeru ne gre za drţavo, temveč za svojevrstno
skupnost, na katero so drţave članice prenesle nekatere suverene pravice.
Vpeljava koncepta drţavljanstva je imela namreč namen vzpostaviti drţavljanstvo
EU kot vir legitimnosti evropskih integracijskih procesov in temeljnega dejavnika
pri vzpostavljanju skupne evropske identitete (Evropska komisija, 2001).
Primerno in ekvivalentno opredelitev drţavljanstva na ravni EU gre iskati v
kontekstu vzpostavitve neposredne vezi med evropskimi institucijami – t.j. EU in
posameznikom. Koncept drţavljanstva EU lahko posledično opredelimo kot
nekakšno pogodbeno razmerje med posameznikom in nadnacionalno organizacijo
– Unijo. To razmerje je specifično, saj ne vsebuje konvencionalne vzajemnosti
12
http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija#Dr.C5.BEave_.C4.8Dlanice, 6.3.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
12
pravic in obveznosti med posameznikom in unijo (Debelak in Mesojedec
Pervinšek, 2003: 59), hkrati pa je poleg povezanosti z nacionalno organizacijo
posameznik močno umeščen tudi v prostor nacionalne drţave – drţave članice
(Kuhelj, 2003: 229).«13
Navedenih je zgolj nekaj vidikov razumevanja evropskega drţavljanstva, ki je v
preteklosti v politični znanosti in filozofskih razmišljanjih vzbujalo veliko
zanimanje.
Heater (2004) razvoj evropskega drţavljanstva deli v štiri faze:
prva faza označuje uveljavitev temeljnih človekovih pravic s strani Sveta
Evrope. To je spodbudilo uveljavitev pravnih pravic evropskih
drţavljanov in krepilo njihovo zavest;
v drugi fazi gre za pridobitev političnih pravic oziroma političnega
drţavljanstva;
v tretji fazi gre za pridobitev socialni pravic, ki so bile sprva sklop pravic,
ki je bil namenjen delavcem v kontekstu gospodarske skupnosti;
v četrti fazi se je z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 institucionaliziralo
drţavljanstvo Evropske unije. Drţavljanstvo Evropske unije naj bi
pomagalo preseči prepad med skupnostjo in prebivalci drţav članic,
skupnost pribliţati njenim drţavljanom in tako vzpostaviti skupno
evropsko identiteto.14
Evropsko drţavljanstvo je posledica nastanka Evropske unije in hkrati rezultanta
dolgotrajnega procesa, ki se je začel z zametki skupnosti v Evropi. Koncept
evropskega drţavljanstva se je začel pojavljati v dokumentih gospodarske
skupnosti leta 1961. Pred tem se je ideja evropskega drţavljanstva začela razvijati
s praksami Sveta Evrope in drugih skupnosti. Zgodovina evropskega
drţavljanstva sovpada z nastankom Evrope in formiranjem evropskih integracij, ki
so nastale s številnimi pogodbami in sporazumi.
13
Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 77 14
Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 78 – 79
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
13
7.1 Pravni vidik evropskega drţavljanstva
Pravni vidik evropskega drţavljanstva je vezan predvsem na pogodbe, ki so bile
podpisane med članicami Evropske unije. Pogodbe so primarna zakonodaja
Evropske unije. Določajo temeljne elemente Unije in so predmet neposrednih
pogajanj med vladami drţav članic. Značilnost pogodb je tudi ta, da morajo biti
ratificirane15
s strani vseh drţav članic v skladu s postopki, ki so predvideni na
nacionalni ravni. V tabeli je seznam pogodb, ki so pomembne za nastanek in
delovanje Evropske unije.
Tabela 2: Seznam pogodb, pomembnih za nastanek in trenutno delovanje
Evropske unije.16
DATUM
IME POGODBE
ALI
INTEGRACIJE
KRAJ CILJI OZ. VSEBINE
23.7.1952 ESPJ Pariz
Oblikovanje skupnega trga za
premog in jeklo; pogodba je
potekla 23.7.2002, saj je bila
sklenjena za dobo 50 let.
25.3.1957 EGS Rim Zavzemanje za skupni trg.
25.3.1957 Euratom Rim Miroljubna uporaba jedrske
energije.
28.2.1986 Enotni evropski
akt Haag
Vzpostaviti evropski notranji trg:
prost pretok oseb, kapitala, blaga,
storitev.
7.2.1992 PEU Maastricht
Uresničitev monetarne unije;
oblikovanje gospodarske in
politične unije, preimenovanje
EGS v ES.
15
Ratifikacija je uradna potrditev besedila, o katerem so se že sporazumeli. Pogodbe morajo ratificirati države članice v skladu z vsebino svojih ustav. Četudi je bila pogodba podpisana v imenu države ali števila držav, ta ni pravno zavezujoča, dokler vse države, ki so jo podpisale, uradno ne izjavijo, da so jo ratificirale. Pogodbe ratificirajo bodisi z večinskim glasovanjem v nacionalnem parlamentu ali z referendumom. (http://sl.euabc.com/word/790, 16.3.2009) 16
http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/, 16.3.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
14
2.10.1997 Amsterdamska
pogodba Amsterdam
Sprememba PEU in PES;
uporaba postopka soodločanja;
prenos nekaterih področij iz PEU
v PES.
26.2.2001 Pogodba iz Nice Nica
Spreminja PEU in PES in
nekatere z njimi povezane akte;
sprememba postopkov odločanja:
Svet več ne odloča z absolutno
večino, sprememba ponderiranja
glasov v Svetu EU, nova
razdelitev sedeţev v Evropskem
parlamentu, okrepitev pooblastil
predsednika EU.
29.10.2004 Pogodba o Ustavi
za Evropo Rim
Obsega temeljne določbe, listina
EU o temeljnih pravicah; politika
in delovanje EU, splošne in
končne določbe.
13.12.2007 Lizbonska
pogodba Lizbona
Spreminja PEU in PES; ohranja
vse vsebine razen tistih, ki bi
nakazovali na ustavnost.
Izpostaviti je potrebno predvsem 2 pogodbi; to sta Pogodba o ustanovitvi
Evropske skupnosti (PES) in Pogodba o Evropski uniji (PEU), ki sta osnovi za
evropsko integracijo. Vse ostale pogodbe se navezujejo na PEU in PES, jih
nadgrajujejo, dopolnjujejo in spreminjajo.
V Maastrichtu je bila s podpisom Pogodbe o Evropski uniji sprejeta pravna
podlaga koncepta drţavljanstva Evropske unije. Tako se je formalno vzpostavila
neposredna vez med evropskimi institucijami in posameznikom. Drţavljani
Evropske unije so tako postali aktivni udeleţenci evropske integracije. Pogodba o
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
15
evropski skupnosti drţavljanstvo Evropske unije (evropsko drţavljanstvo)
formulira v naslednjih členih:17
8. člen
1. S to pogodbo se uvede drţavljanstvo Unije.
Drţavljani Unije so vsi, ki imajo drţavljanstvo ene od drţav članic.
2. Za drţavljane Unije veljajo pravice in dolţnosti po tej pogodbi.
8.a člen
1. Vsak drţavljan Unije se ima pravico prosto gibati in prebivati na ozemlju drţav
članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s to pogodbo in ukrepi, ki so
bili sprejeti za njeno uveljavitev.
2. Svet lahko sprejme določbe za olajšanje uresničevanja pravic iz odstavka 1; če
v tej pogodbi ni določeno drugače, Svet na predlog komisije in pri privolitvi
Evropskega parlamenta odloča soglasno.
8.b člen
1. Vsak drţavljan Unije, ki prebiva v drţavi članici, nima pa njenega
drţavljanstva, ima pravico, da v tej drţavi voli in je voljen na občinskih volitvah
pod enakimi pogoji kakor drţavljani te drţave. Ta pravica se uresničuje v skladu s
podrobno ureditvijo, ki jo Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z
Evropskim parlamentom sprejme soglasno do 31. decembra 1994; ta ureditev
lahko predvideva odstopanja, kadar so temeljna s teţavami, značilnimi za neko
drţavo članico.
2. Brez poseganja v 138. (3) člen in določbe, sprejete za njegovo izvajanje, ima
vsak drţavljan Unije, ki prebiva v neki drţavi članici, nima pa njenega
drţavljanstva, pravico, da v tej drţavi voli in je voljen na volitvah v Evropski
parlament pod enakimi pogoji kakor drţavljani te drţave. Ta pravica se
uresničuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet na predlog Komisije in po
posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme soglasno do 31. decembra 1993;
17
Pogodba o Evropski uniji, XIV/SL8, SL9, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf, 10.3.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
16
ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so temeljna s teţavami, značilnimi
za neko drţavo članico.
8.c člen
Vsak drţavljan Unije ima na ozemlju tretje drţave, v kateri drţava članica, katere
drţavljan je, nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih
organov katerekoli drţave članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za
drţavljane tiste drţave. Do 31. decembra 1993 drţave članice med seboj določijo
potrebna pravila in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te
zaščite.
8.d člen
Vsak drţavljan Unije ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v
skladu z 138.d členom.
Vsak drţavljan Unije se ima pravico pritoţiti pri varuhu človekovih pravic,
imenovanem v skladu s 138.e členom.
8.c člen
Komisija poroča o uporabi določb tega dela evropskemu parlamentu, Svetu in
ekonomsko – socialnemu odboru do 31. Decembra 1993 in potem vsaka tri leta. V
tem poročilu mora biti upoštevan razvoj unije.
Na tej podlagi in brez poseganja v druge določbe te pogodbe lahko Svet na
predlog komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme soglasno
določbe za okrepitev ali razširitev pravic iz tega dela ter priporoči drţavam
članicam, naj jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
Za razumevanje drţavljanstva je zelo pomembna tudi izjava številka 2, ki se
nahaja v sklepni listini Maastrichtske pogodbe in govori o posameznikovem
drţavljanstvu drţave članice. Izjava:
2. Izjava o drţavljanstvu drţave članice
Konferenca izjavlja, da se vsakokrat, ko pogodba o ustanovitvi Evropske
skupnosti omenja drţavljane drţav članic, vprašanje, ali posameznik ima
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
17
drţavljanstvo drţave članice, ureja zgolj s sklicevanjem na nacionalno pravo
zadevne drţave članice. Drţave članice lahko z izjavo, vloţeno pri predsedstvu, v
informacijo navedejo, koga je treba šteti kot njihovega drţavljana za namene
skupnosti, in kadar je to potrebno, lahko takšno izjavo spremenijo.18
Leta 1997 je Amsterdamska pogodba nekoliko spremenila Maastrichtsko, vseeno
pa ni zadovoljila pričakovanja nekaterih, saj je zgolj priredila in dopolnila
nekatere člene iz Maastrichtske pogodbe, ki se nanašajo na evropsko
drţavljanstvo.
Tako je bil dopolnjen 8.a člen iz Maastrichtske pogodbe s področja institucije
drţavljanstva Evropske unije. Po Amsterdamski pogodbi je to 18. člen, ki v
drugem odstavku 8.a člena iz prejšnje pogodbe dodaja:
2. … Svet določa v skladu s postopkom, določenim v 251. členu. Svet odloča
soglasno skozi ves postopek.19
Z Amsterdamsko pogodbo je bil dodan tudi pododstavek, ki odpravlja jezikovne
ovire v komunikaciji drţavljanov z institucijami Evropske unije:
21. člen (8.d člen po Maastrichtski pogodbi)
… Vsak drţavljan Unije lahko naslavlja in se obrne na katerokoli institucijo in
organ unije, omenjen v tem členu ali 7. členu, v enem od jezikov, omenjenih v 314.
členu, in prejme odgovor v istem jeziku.20
Verjetno največja pridobitev Amsterdamske pogodbe je 17. člen. Ta določa, da je
vsakdo, ki ima drţavljanstvo ene izmed drţav članic, tudi evropski drţavljan, saj
drţavljanstvo Evropske unije le dopolnjuje drţavljanstvo in ga ne nadomešča:
17. člen (8. člen po Maastrichtski pogodbi)
1. … Drţavljanstvo Unije se pridruţi nacionalnemu drţavljanstvu in ga ne
nadomešča.21
18
Pogodba o Evropski uniji, XIV/SL 126, 10.3.2009, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf 19
Amsterdamska pogodba, XV/SL 146, SL 147, 11.3.2009, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/amsterdam.pdf 20
Prav tam.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
18
V zakonodaji Evropske unije je še več členov in določb, ki določajo evropsko
drţavljanstvo, ter pri tem upoštevajo civilne, politične in socialne pravice.
Evropski svet med drugim izdaja tudi direktive, ki natančneje definirajo nekatera
področja. Tako direktiva 2004/58/ES podrobneje definira pravice, do katerih so
upravičeni drţavljani Unije na podlagi svojega statusa, obenem pa ureja tudi
status njihovih druţinskih članov; cilj vsega pa je vzpostaviti čim večji občutek
pripadnosti Uniji ter povezanosti med institucijami ES in drţavljani. Drţave
članice so morale to direktivo prenesti v pravne nacionalne sisteme.22
Direktiva
ponuja nekatere rešitve s področja evropskega drţavljanstva:
Direktiva odpravlja sektorski pristop k ureditvi pravice do prostega gibanja;
zdruţuje pravila, ki so bila razpršena v različnih direktivah;
Osrednji institut, ki ga direktiva uvaja, je dovoljenje za stalno prebivališče; s tem
skuša direktiva vnesti boljše rešitve in pogoje za gibanje različnih skupin
posameznikov v Evropski uniji;
Direktiva vsebuje spremembe glede poenostavitve administrativnih formalnosti za
vstop v drţavo članico in prebivanje v njej (osebna izkaznica, potni list, vizum);
Direktiva razširja koncept druţinskega člana drţavljana EU (soprog, soproga,
otroci do 21 let ali odvisni člani in tudi odvisni sorodniki v ravni vrsti delavca ali
zakonca);
Pravica do prostega gibanja je lahko derogirana na podlagi javnega reda, javne
varnost ali javnega zdravja.23
Ob upoštevanju členov in direktiv se lahko izluščijo glavne značilnosti, ki
opredeljujejo evropskega drţavljana in ga na nek način definirajo. Tako dr. Rajko
Knez v publikaciji Evropsko drţavljanstvo (2007, str. 22) povzame: »Da
posameznik pridobi drţavljanstvo EU, mora biti drţavljan katere koli izmed drţav
članic Evropske unije. Drţavljanstvo Unije posameznikom zagotavlja enako
obravnavanje in preprečuje diskriminacijo med pripadniki drţav članic na
podlagi drţavljanstva ( … ). Tako ne zagotavlja standardnega nabora pravic, ki
21
Prav tam. 22
Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 18 – 19 23
Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 18 – 19
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
19
jih uţivajo drţavljani posameznih drţav članic iz primarnega odnosa drţavljan –
drţava, temveč nadgrajuje ta »katalog« in ponuja dodatne pravice, ki veljajo za
vse drţavljane unije, obenem pa (za zdaj še ne) ne nalaga obveznosti, kot jih
predvidevajo nacionalna drţavljanstva. Na eni strani drţavljanstvo unije
podeljuje vsakemu drţavljanu Unije temeljno in individualno pravico do prostega
gibanja in prebivanja na ozemlju drţav članic ob upoštevanju omejitev in
pogojev, določenih v PES, in ukrepov, sprejetih za njeno izvajanje. Na drugi
strani prosto gibanje oseb predstavlja eno od temeljnih svoboščin notranjega
trga, ki zajema področje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljena svoboda.
Drţavljanstvo unije mora tako predstavljati temeljni status drţavljanov drţav
članic, ko uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja.«24
7.2 Evropsko drţavljanstvo in evropska identiteta
V prvih treh desetletjih po podpisu pogodbe Evropske skupnosti so zagovorniki
evropskih integracij v promoviranju evropske zavesti in ustvarjanju evropske
identitete videli tudi pomemben politični cilj. V sedemdesetih letih sta bila na
dnevnem redu Evropskih skupnosti oblikovanje in razvoj nadnacionalne identitete
(gre za oblikovanje skupne evropske zavesti). V osemdesetih letih se je ideja
politične skupnosti nekoliko umikala ideji enotnega evropskega trga, vendar se
izoblikovanje evropske identitete ni zapostavljalo. V tem času so se pojavili tudi
prvi evrosimboli, ki so začeli dajati občutek pripadnosti Evropi. S pogodbo o
Evropski uniji in uvedbo evropskega drţavljanstva je bila doseţena tudi pravna
podlaga skupne pripadnosti. Enega najbolj konkretnih korakov v občutku
pripadnosti Evropi pa pomeni uvedba evra kot skupne valute.25
Obstajajo različne oblike identitet: osebne, kolektivne in druţbene. Pri evropski
identiteti gre predvsem za kolektivno identiteto. Poskusi, da bi ustvarili uradno
kolektivno identiteto Evropske unije, imajo zvečine funkcije legitimiranja.
Maastrichtska pogodba se sklicuje na krepitev evropske identitete in njene
samostojnosti. Tako je evropska identiteta dobila močnejše poudarke predvsem s
širjenjem simbolov evropejstva, z oblikovanjem evropske kulturne politike, z
evropsko denarno enoto, potnim listom ter znanstvenimi in izobraţevalnimi
politikami, katerih cilj je krepitev zavesti o Evropi. Stopnja evropske identitete bi
24
Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 22 – 23 25
Evropsko drţavljanstvo: Evropski mladinski teden, 2007, str. 11
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
20
bila verjetno še višja, če bi v Evropi obstajal skupni jezik. Prav jezik je faktor,
zaradi katerega se postavlja vprašanje ali bo razširjena Evropska Unija zmoţna
izraziti kolektivno identiteto, ki bi jo bilo moč primerjati z nacionalno identiteto.
Veliko verjetneje je, da bo Evropska unija vplivala na osebne identitete, saj naj bi
bilo vse več ljudi, ki bi se poistovetili z Evropo. S tem pa se seveda kolektivna
identiteta ne bo krepila.26
Vprašanje nacionalne in evropske identitete je v veliki meri najprej vprašanje
opredelitve identitete, ki se lahko obravnava kot proces oziroma razvojna logika.
Tako evropska kot nacionalna identiteta sta med seboj prepleteni in odsevata
nekatere pomembne premike v kulturi in identiteti. Pravzaprav se lahko ugotovi
kar nekaj podobnosti med oblikovanjem nacionalne in evropske identitete. Primer
tega je predstavljen v naslednji tabeli, ki prikazuje oblikovanje nacionalne
identitete (slovenske) v 19. stoletju ter evropske identitete v 20. in 21. stoletju:
Tabela 3: Podobnosti (in razlike) med oblikovanjem nacionalne identitete (primer
slovenske) in evropske identitete27
INDIKATOR NACIONALNA
IDENTITETA
EVROPSKA
IDENTITETA
ZGODOVINSKI MIT Karantanska slovenska
drţava; Podpis Rimskih pogodb;
JEZIK Skupen slovenski jezik, ki
presega dialekte; Jezikovna raznolikost;
KULT OČETOV
NARODA
Janez Bleiweis, Anton
Martin Slomšek, Janez
Evangelist Krek…;
Robert Schuman, Konrad
Adenauer, Alcide de
Gasperi…;
VREDNOSTNI
OKVIR
»vse za vero, dom
,cesarja«;
»univerzalne vrednote
nedotakljivosti in
neodtujljivosti človekovih
pravic, svobode,
demokracije, enakosti in
pravne drţave«;
26
Delanty, Rumford, 2008, str. 70 – 73 27
Evropsko državljanstvo: evropski mladinski teden, 2007, str. 10 – 11
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
21
SKUPNA
POLITIČNA IN
PRAVNA
ZGODOVINA
Slovenska Karantanija,
ustoličenje koroških
vojvod – slovenski
prispevek k ameriški
deklaraciji o neodvisnosti;
Rimsko pravo,
humanistično izročilo – če
se ne omenja celotnega
acquis communautaire, ki je
nastal v desetletjih od
podpisa Pariške pogodbe
leta 1951;
IDEOLOŠKI
DEJAVNIK
Katolištvo – »Pravi
Slovenec je katoličan!«;
»namerava Evropa,
ponovno zdruţena po
bridkih izkušnjah,
napredovati po pozi
civilizacije, napredka in
blaginje v dobro vseh svojih
prebivalcev, tudi
najšibkejših in najbolj
prikrajšanih, da ţeli ostati
celina, odprta za kulturo,
znanje in druţbeni
napredek, in da ţeli
poglobiti demokratičnost in
preglednost njenega
javnega ţivljenja ter si
prizadevati za mir, pravico
in solidarnost v svetu«;
SKUPNA
PRIHODNOST
Zedinjena Slovenija,
jugoslovanski okvir;
»so narodi Evrope, čeprav
ponosni na svojo
nacionalno identiteto in
zgodovino, odločeni preseči
starodavne delitve in v
vedno tesnejši povezanosti
oblikovati skupno usodo«;
SIMBOLI
Triglav, lipov list,
slovenska trobojnica,
Zastava, himna: Oda
radosti, geslo »Zdruţena v
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
22
himna: Naprej, zastava
slave;
raznolikosti«, skupna valuta
evro, dan Evrope: 9. maj,
skupni format potnega lista;
OBČUTEK
PRIPADNOSTI
SKUPNOSTI
Čitalnice, tabori, slovenski
narod, volitve v deţelne in
drţavni zbor;
Volitve v Evropski
parlament;
DRŢAVLJANSTVO
Strogo gledano stopi v
ospredje šele z
osamosvojitvijo Slovenije.
Evropsko drţavljanstvo.
V tabeli indikatorji kaţejo na to, kako sta se nacionalna identiteta in evropska
identiteta razvijali po podobni strukturi, katere začetek je zgodovinski mit, ki v
bistvu predstavlja prvo idejo o nastanku tako ene ali druge skupnosti.
8 VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA
DRŢAVLJANSTVA
8.1 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v procesu
izobraţevanja
V najširšem pomenu je izobraţevanje eden od vidikov socializacije, saj vključuje
pridobitve znanja in učenje veščin za vse ţivljenje. Izobraţevanje je potrebno
razumeti kot vseţivljenjski proces, saj je vsak posameznik v kontinuiranem
učnem procesu. Koncept izobraţevanja ni vezan samo na izobraţevalne ustanove,
temveč vključuje in vsebuje širok izbor formalnih in neformalnih vzgojnih
okvirov. Vseţivljenjsko učenje zahteva poseben pristop k vzgoji in izobraţevanju,
ker se izvaja na različnih krajih. Zato sta za vzpostavitev učinkovitega programa
vseţivljenjskega učenja potrebni usklajenost in sodelovanje pristojnih institucij in
organizacij na vseh ravneh.
Proces izobraţevanja ima svojo zgodovino. Gledano z vidika evropske kulture je
bilo formalno izobraţevanje za mnoţice zagotovljeno šele s pojavom
industrializacije; pred tem je bilo izobraţevanje namenjeno le maloštevilni
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
23
privilegirani manjšini prebivalstva. Izobraţevanje se danes pojavlja v več
različnih oblikah in je odvisno od velikosti in kompleksnosti druţb.28
Vzgoja in izobraţevanje je razvit sistem, na vrhu katerega so po navadi univerze z
doktorskim študijem, začenja pa se s predšolsko vzgojo. V Sloveniji ta sistem
obsega zapleteno organizacijo in financiranje, vrsto učiteljev in drugih strokovnih
delavcev, urejeno pa je z zakoni in predpisi. Dejavnost vzgoje in izobraţevanja
vključuje vsako druţino kjer so otroci, ki hodijo v vrtec ali šolo. Tu pa so tudi
odrasli, ki se strokovno izpopolnjujejo ali usposabljajo za ţivljenje in delo. Cilji
vzgoje in izobraţevanja so opredeljeni z zakoni ter vzgojnimi in izobraţevalnimi
programi. Postavljeni so visoko in so primerljivi z drugimi izobraţevalnimi
sistemi v razvitih drţavah sveta in Evrope.
Ker je Slovenija članica Evropske unije, ima slednja pri sistemu izobraţevanja v
Sloveniji določen vpliv. Eden od temeljnih ciljev Evropske unije je prispevati k
razvoju kvalitetnega izobraţevanja v evropskem prostoru, in sicer s spodbujanjem
sodelovanja v izobraţevanju, poklicnem usposabljanju in v programih z mladino
med drţavami članicami in s podpiranjem ter dopolnjevanjem njihovih aktivnosti.
Unija ne določa politike izobraţevanja svojih drţav članic, temveč v celoti
spoštuje pristojnost drţav članic za učne vsebine in organizacijo izobraţevalnih
sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno različnost. Na področju izobraţevanja
še ni prišlo do poenotenja zakonov in predpisov drţav članic, ker Evropska unija
še dopolnjuje programe nacionalnih dejavnosti, ki so nad nacionalnim okvirom.
Če se upošteva dejstvo, da izobraţevalne dejavnosti Evropske unije niso
usmerjene k dejanskemu poenotenju izobraţevalnih sistemov, se tudi v Sloveniji
izobraţevalni sistem in z njim pravice šolarjev in študentov zaradi članstva v uniji
niso spremenili.29
V nadaljevanju se je potrebno dotakniti nekaterih vprašanj in sicer »Kako se
zavedati evropskega drţavljanstva?« in »Koliko in kako se evropsko
drţavljanstvo oblikuje v procesu izobraţevanja?«. Proces izobraţevanja
sestavljajo učitelji, učenci in učne vsebine, ki skupaj tvorijo smiselno celoto. Iz
tega sledi, da je tudi oblikovanje evropskega drţavljanstva v procesu
28
Haralambos, Holborn, 1995, str. 733 29
www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_v_sloveniji/, 6. 4. 2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
24
izobraţevanja odvisno od le – teh. V nadaljevanju bomo izpostavili predvsem
učne vsebine oziroma cilje premetov, ki so podani v učnih načrtih. S tem bomo
ugotovili, kateri so cilji in koliko ti cilji pripomorejo k temu, da se učenci (dijaki,
študenti) zavedajo evropskega drţavljanstva. Pri tem pa ne smemo zanemariti
vloge učiteljev in učencev, saj je prav od njih odvisno, koliko prirejajo in
sprejmejo te vsebine, ki so podane v učnih načrtih.
8.1.1 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v osnovni šoli
Osnovnošolsko izobraţevanje v Sloveniji danes poteka po programu devetletke, ki
je razdeljen na tri triade. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na zadnji
dve triadi. Oblikovanje evropskega drţavljanstva v šoli je odvisno od več
dejavnikov. V ospredju so učni načrti, ki so vodilo za učitelje in učence. Pri
analizi bomo izpostavili štiri predmete, pri katerih se omenja evropsko
drţavljanstvo v največjem obsegu: druţba, drţavljanska vzgoja in etika,
zgodovina in geografija. Med temi predmeti so tudi najpogostejše korelacije pri
več vsebinah.
Zgradba učnih načrtov pri osnovnošolskih predmetih je dokaj podobna, saj
vsebujejo: opredelitev predmeta, splošne cilje predmeta, operativne cilje
predmeta, kataloge znanja, didaktična priporočila in temeljne standarde znanja.
In kakšno zvezo ima vse to z oblikovanjem evropskega drţavljanstva? Verjetno
zelo veliko, saj so splošni cilji teh predmetov vezani na ustvarjanje pogojev in
priloţnosti, da učenci (torej posamezniki) pridobijo znanja o svojem kulturnem,
druţbenem in naravnem okolju v času in prostoru. Vse to in mnogo več (v
nadaljevanju) pripomore k temu, da se učenci začnejo zavedati, da ţivijo v času in
prostoru, ko ni v ospredju več samo Slovenija in slovenska kultura, temveč je
potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ţivimo v večnacionalni integraciji, v kateri se
razvija oz. (ţe) obstaja multikulturnost.
Druţba
Druţba je predmet, ki se izvaja v četrtem in petem razredu devetletke; vsebuje
cilje in vsebine z različnih področij: geografije, sociologije, zgodovine, etnologije,
psihologije, ekonomije, politike, etike… Splošni cilji predmeta učencem
omogočajo:
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
25
ustvariti pogoje pridobivanja znanja o svojem kulturnem, druţbenem in
naravnem okolju;
doţivljanje, spoznavanje in vrednotenje razmerij med posameznikom,
druţbo in kulturnim ter naravnim okoljem;
oblikovanje stališč in vrednot;
raziskovanje in razlago pojavov, povezav in problemov druţbenega in
kulturnega okolja;
obvladovanje komunikacijskih, raziskovalnih in druţbenih ( prevzemanje
odgovornosti, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, spoštovanje
kulturne dediščine…) spretnosti.30
Našteti so le nekateri splošni cilji, zlasti tisti, ki se posredno nanašajo na
oblikovanje evropskega drţavljanstva. Učni načrt vsebuje tudi posebne cilje, ki so
razdeljeni na različne vidike: geografski, zgodovinski in sociološki vidik. Z
geografskega vidika je pomemben predvsem cilj, ki govori o učenčevi širitvi
prostorske orientacije od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo, Evropo
in svet. Tako učenec dobi prostorsko predstavo o bivanju na našem planetu. Cilji
zgodovinskega vidika se nanašajo predvsem na krepitev nacionalne pripadnosti in
na upoštevanje različnosti slovenskega etničnega prostora. Cilji sociološkega
vidika pa se navezujejo na razumevanje druţbenega okolja (eden izmed ciljev je
tudi spoznavanje človekovih ter otrokovih temeljnih pravic in odgovornosti).31
Pri predmetu druţba učenci spoznavajo ţivljenjsko okolje z več vidikov. V tabeli
so predstavljene učne vsebine in cilji (operativni), ki posredno vsebujejo elemente
o evropskem drţavljanstvu.
30
Bogataj idr., 2006, str. 6 31
Bogataj idr., 2006, str. 7 – 8
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
26
Tabela 4: Operativni cilji predmeta druţba in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo32
RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI
(UČENCI)
4.
OTROKOVE PRAVICE,
DOLŢNOSTI IN
ODGOVORNOSTI
Spoznavajo temeljne otrokove in
človekove pravice.
Primerjajo poloţaje ljudi in
otrok v različnih okoljih danes in
v preteklosti.
4. ODGOVORNOST DO SEBE IN
DRUGIH
Spoznavajo pomembnost
razvijanja sodelovanja za
ţivljenje v skupnosti.
Sprejemajo in spoštujejo
drugačnost in različnost ljudi.
Pridobivajo navade, ki nam
pomagajo ţiveti v skupnosti.
5.
PREBIVALSTVO, DRUŢBENA
VPRAŠANJA, RAZLIKE MED
LJUDMI V SKUPNOSTI
Spoznavajo selitve prebivalcev
(dnevne, začasne, stalne).
Spoznavajo razlike med ljudmi v
skupnosti.
Spoznavajo oblike sodelovanja
med ljudmi v skupnosti ter
razlike med neformalnim in
formalnim zdruţevanjem.
Ugotavljajo medsebojne
povezave ljudi, drţav, celin.
5.
POVEZANOST LJUDI,
NASELIJ, POKRAJIN V
PRETEKLOSTI IN DANES
Spoznavajo, kako smo ljudje,
drţave, celine med seboj
povezani.
Analizirajo povezanost ljudi,
drţav, celin ob konkretnem
32
Bogataj idr., 2006, str. 10 – 21
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
27
primeru ali ob aktualnem
dogodku.
5. SLOVENIJA: LEGA IN
ZANČILNOSTI
Znajo pokazati lego Slovenije na
zemljevidu Evrope, sveta,
globusu.
5.
TEMELJNA OBDOBJA
SLOVENSKEGA
ZGODOVINSKEGA RAZVOJA
Spoznavajo nekaj najbolj
temeljnih obdobij in dogajanj iz
slovenske preteklosti.
Čeprav evropsko drţavljanstvo v učnem načrtu ni konkretno omenjeno, lahko iz
vsebine zastavljenih ciljev predmeta razberemo, da vsebujejo vsebine, ki učencem
pomagajo oblikovati vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagala ţiveti
v socialnem, kulturnem in naravnem okolju.
Geografija
Predmet geografije je v programu osnovne šole prisoten od šestega do devetega
razreda in je eden od predmetov, ki so razširjeni iz premeta druţba. Predmet
geografije je zelo specifičen, saj je tako naravoslovni kot druţboslovni predmet;
zato vsebuje tudi veliko ciljev in vsebin, ki pomagajo učencem, da se zavedajo ne
samo nacionalnega temveč tudi evropskega drţavljanstva. Nekateri splošni cilji
predmeta, ki so navedeni v učnem načrtu, učencem omogočajo:
pridobivanje temeljnega znanja o druţbenogeografskih procesih in pojavih
na lokalni, regionalni in svetovni ravni;
spoznavanje vloge manjšin kot mostu med narodi na primeru Slovenije in
območij sosednjih drţav, kjer ţivi slovenska narodnost;
spoznavanje bogastva različnih ljudstev na Zemlji, vzgajanja v
spoštovanju, različnosti ter strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in
navadah;
razvijanje sposobnosti orientacije …33
33
Kunaver idr., 2003, str. 7
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
28
Iz splošnih ciljev ni moč razbrati kompleksnost in pestrosti vsebin predmeta
geografije, zato bomo v tabeli izpostavili nekatere vsebine in operativne cilje, ki
učencem (neposredno in posredno) pribliţajo pojem evropskega drţavljanstva.
Tabela 5: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo34
RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)
7.
GEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI EVROPE
IN AZIJE
Spoznajo Evropo kot matično celino
in pri tem vzporedno poglabljajo obče
geografske pojme.
7.
NARAVNA IN
POLITIČNA
POVEZANOST EVROPE
Opišejo pomen evropske zveze za
sodelovanje evropskih drţav (EU,
svoboden pretok ljudi, blaga, delovne
sile).
Na izbranih primerih opišejo
prednosti in slabosti razčlenjenosti
Evrope za ţivljenje ljudi.
7.
JUŢNA IN JV EVROPA
Ovrednotijo lego Juţne Evrope za
razvoj prometa.
Opišejo pestro narodnostno in versko
sestavo JV Evrope.
Sklepajo o posledicah političnih
nasprotij za ţivljenje ljudi in
uničevanje naravnega okolja.
7.
SREDNJA EVROPA
Imenujejo narode v Srednji Evropi in
povedo, katerim jezikovnim verskim
skupinam pripadajo.
7.
ZAHODNA EVROPA
Ocenijo gospodarsko razvitost drţav
Zahodne Evrope.
Imenujejo najgosteje poseljena
območja Zahodne Evrope in razloţijo
vzroke za zgostitev prebivalstva.
34
Kunaver idr., 2003, str. 8 – 63
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
29
7.
VZHODNA EVROPA
Opišejo politično, narodnostno
sestavo Vzhodne Evrope.
Analizirajo vzroke in posledice
različne razporeditve prebivalstva.
8.
GEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AMERIKE,
AFRIKE, AVSTRALIJE IN
POLARNIH OBMOČIJ
Oblikujejo stališča in vrednote, kot so
spoštovanje drugih narodov in kultur,
strpnost do drugačnosti, mednarodno
sodelovanje.
Spoznajo potrebo po prizadevanju za
uresničevanje svetovnega miru in
ohranjanje naravne in kulturne
dediščine.
8.
AMERIKA
Opišejo pomen odkritja Amerike in
ugotovi, kakšen pomen ima to za
Evropo.
9.
SLOVENIJA, NAŠA
DOMOVINA
Spoznajo geografske značilnosti
Slovenije kot svoje domovine in
drţave ter jih primerjajo z izbranimi
drţavami Evrope.
Spoznavajo naravne moţnosti za
gospodarski razvoj Slovenije in njene
moţnosti za uveljavitev v mednarodni
skupnosti.
Spoznavajo pomen gospodarskih
panog za zadovoljevanje potreb
druţbe; njihovo razvitost primerjajo s
sosednjimi drţavami.
Spoznajo značilnosti prebivalstva
Slovenije in se seznanijo s poloţajem
italijanske in madţarske manjšine pri
nas ter slovenske v Italiji, Avstriji ter
na Madţarskem.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
30
Pri predmetu geografija v osnovni šoli se predvsem v sedmem razredu pojavijo
cilji in vsebine, ki učencem pribliţajo pojem Evrope. Iz zastavljenih ciljev
predmeta, ponazorjenih v tabeli št. 5, vidimo, da v sedmem razredu učenci
spoznajo Evropo kot matično celino in se seznanijo z druţbenimi razmerami v
Evropi v odvisnosti od naravnih pogojev in dogajanj v preteklosti. Pri vsebinah o
naravni in politični povezanosti Evrope spoznajo pomen evropske integracije ( to
je Evropska unija) za sodelovanje evropskih drţav. S tem se konkretno obravnava
evropsko drţavljanstvo. Ostale vsebine (navedene v tabeli) pa posredno
spodbujajo k temu, da učenci pridobijo znanja in veščine, ki jim bodo v
nadaljevanju in pri ostalih predmetih bolje pomagala razumeti nastanek in obstoj
evropske integracije. S tem bi si krepili evropsko identiteto.
Zgodovina
Zgodovina se v osnovni šoli kot samostojen predmet poučuje od šestega do
devetega razreda. Predmet učence seznanja z najpomembnejšimi dogodki, pojavi
in procesi človeške zgodovine. Zgodovinsko dogajanje v različnih dobah in
bogate zgodovinske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno
razumevanje ţivljenja, dela, miselnosti in ustvarjanja v preteklosti, obenem pa
pomenijo orientacijo za ţivljenje v sedanjosti in prihodnosti. »S spoznavanjem
zgodovinskih dogodkov, ţivljenja ljudi, njihovih raznovrstnih dejavnosti
zgodovina učence ne le seznanja z izkušnjami prejšnjih rodov, ampak hkrati
prispeva in mora prispevati k razvijanju učenčevega občutka pripadnosti
skupnosti in osebnega razvoja.«35
Zgodovina je torej predmet, pri katerem bi učenci lahko spoznali začetke evropske
integracije in s tem nastanek pojma evropskega drţavljanstva (evropske
identitete). Splošni cilji, ki se na to navezujejo, učencem omogočajo:
spoznavanje najpomembnejših dogodkov iz obče in nacionalne zgodovine;
razvijanje zavesti o narodni identiteti in drţavni pripadnosti;
spoznavanje, spoštovanje in razumevaje različnih kultur, ver, ras in
skupnosti;
35
Repe idr., 2003, str. 5
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
31
pridobivanje vedenja o kulturni dediščini v splošnem in nacionalnem
okviru in dojemljivost za evropske kulturne in civilizacijske ţivljenjske
vrednote;
razvijanje dojemljivosti za vrednote, pomembne za avtonomno skupinsko
delo in za ţivljenje v pluralni ter demokratični druţbi (strpnost, odprtost,
miroljubnost, strpno poslušanje tujega in argumentiranje svojega mnenja,
medsebojno sodelovanje, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in
dostojanstva).36
Tabela 6: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo37
RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)
6. NAČIN ŢIVLJENJA Spoznajo pomen pravil za ţivljenje v
skupnosti.
7. EVROPSKI SREDNJI VEK
Spoznajo gospodarske, druţbene in
kulturne spremembe v evropskem in
nacionalnem prostoru med 11. in 15.
stoletjem.
8.
EVROPA IN SVET NA
PREHODU V 19.
STOLETJE
Spoznajo izbrane člene Deklaracije o
človekovih pravicah ter izpišejo
glavne ideje.
8. LETO 1848 V EVROPI IN
PRI NAS
Ocenijo pomen revolucije 1848 v
Evropi in pri nas.
Pojasnijo zahteve narodnega
programa Zedinjena Slovenija.
8. EVROPA PO LETU 1848
Spoznajo imena novih drţav, ki so
takrat nastale v Evropi.
Spoznajo pomen zdruţitve Nemčije in
Italije.
8. SVET IN SLOVENCI NA
PREHODU V 20.
Preučijo zgodovinski zemljevid
Evropska ekspanzija in naštejejo
36
Repe idr., 2003, str. 7 37
Repe idr., 2003, str. 17 – 33
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
32
STOLETJE največje kolonialne drţave konec 19.
Stoletja.
9.
SVET MED
SVETOVNIMA
VOJNAMA
Spoznajo vlogo Društva narodov.
9.
SLOVENCI MED
SVETOVNIMA
VOJNAMA
Poznajo posledice mirovnih pogodb
za slovensko etnično ozemlje.
9. DRUGA SVETOVNA
VOJNA
Spoznajo pomen Atlantske listine pri
povezovanju drţav protifašistične
koalicije.
9. SVET PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI
Poznajo vlogo OZN, NATO.
Spoznajo bistvene vzroke za spor
med prejšnjimi zavezniki v vojni in za
delitev Evrope na Vzhodno in
Zahodno.
Navedejo glavne vzroke in cilje
gospodarskega ter političnega
povezovanja na Zahodu in na Vzhodu
(EGS, EFTA, EU).
Seznanijo se s posledicami zloma
socializma v Vzhodni Evropi.
9. SLOVENCI PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI
Poznajo glavne vzroke za razpad
Jugoslavije.
Opišejo osamosvojitev Slovenije in
prizadevanja za mednarodno
povezovanje.
S pomočjo izbranih vsebin in operativnih ciljev pri predmetu zgodovina, učenci
usvojijo nekaj znanja o evropski integraciji, ki jim ponuja evropsko drţavljanstvo.
Od šestega do devetega razreda spoznavajo pojme, ki so posredno povezani z
oblikovanjem evropske identitete (še vedno je v ospredju nacionalna identiteta). V
devetem razredu nekoliko natančneje spoznajo začetke nastanka in širitev
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
33
evropske integracije. Pred tem pa spoznavajo dogodke, ki so privedli do tega,
čemur danes pravimo Evropska unija.
Drţavljanska vzgoja in etika
Predmet drţavljanska vzgoja in etika (DIE) je druţboslovni predmet, ki se ga
učenci učijo v sedmem in osmem razredu devetletke. Zraven obveznega je še
izbirni del, kjer so dane širše moţnosti, da so učitelji skupaj z učenci bolj
ustvarjalni pri izboru tem. Predmet s vsemi svojimi elementi pomaga učencem, da
razvijejo sposobnosti mišljenja, veščine, motivacije in interes za druţbena
vprašanja, vrednostne usmeritve in identitete. Pri predmetu DIE so v ospredju
odprtost, strpnost, moralnost in vrednote, ki omogočajo razvoj demokratične in
humane skupnosti. Pri predmetu je eden izmed ciljev oblikovanje osebnosti
oziroma identitete posameznika, evropska identiteta pa je pogojena prav s tem.
Zanima nas, koliko ciljev (splošnih, operativnih) in vsebin je pri predmetu DIE
namenjenih za oblikovanje evropske identitete.
Splošni cilji predmeta so vezani na:
usvajanje znanja o druţbi, v kateri mladostnik razvija samostojne
odgovore na druţbena in etnična vprašanja;
razvijanje osebnosti v etničnem smislu, ki je pogoj za samostojno,
svobodno in odgovorno druţbeno delovanje (samoopazovanje, vraščanje v
narodno in gospodarsko skupnost, vzpostavljanje medosebnih in druţbenih
odnosov, razvijanje demokratične kulture);
oblikovanje kompleksnih drţavljanskih ter moralnih presoj (občutek
odgovornosti, vrednotne usmeritve, odnos do (individualne, nacionalne,
verske, kulturne, civilizacijske) identitete, prepoznavanje neupravičenih
dejanj…).38
38
Justin idr., 2002, str. 5 – 6
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
34
Tabela 7: Operativni cilji predmeta drţavljanska vzgoja in etika in predlagane
vsebine, ki se navezujejo na evropsko drţavljanstvo39
RAZRED PREDLAGANE
VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)
7.
ŢIVLJENJE V
SKUPNOSTI: NAROD,
DRŢAVA
Spoznavajo delovanje skupnosti in
naštejejo oblike, načine in področja
sodelovanja med ljudmi.
Spoznavajo in razlikujejo pojem
lastnega naroda, drţave ter
drţavljanstva (narod, drţava,
drţavljanstvo, narodna zavest,
nacionalna kultura in identiteta,
medkulturnost).
Spoznavajo različne moţnosti in
oblike urejanja skupnih zadev v okviru
drţave med narodi, kulturami in
drţavami (mednarodne povezave);
Razumevajo pomen strpnosti med
narodi.
7. DRUŢINA Spoznavajo odvisnost druţine od
druţbene skupnosti, drţave.
7. VZORNIKI IN
AVTORITETE
Razlikujejo med dogovornimi pravili
in pravili, ki izvirajo iz temeljnih
vrednot.
7.
SPORAZUMEVANJE IN
SPOROČANJE V
SKUPNOSTI
Spoznajo vlogo jezika v razvoju
nacionalne in drţavljanske skupnosti;
Spoznavajo, da je sporazumevanje
najpomembnejše sredstvo za
razreševanje konfliktov (mednarodno
sporazumevanje).
7. MEDIJI (OBČILA) IN Spoznavajo vpliv medijev na
39
Justin idr., 2002, str. 8 – 32
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
35
INFORMACIJE
oblikovanje javnega mnenja na
različnih ravneh, od lokalne skupnosti
do mednarodne ravni.
8.
GENERACIJE IN
KULTURE –
MEDSEBOJNO
RAZUMEVANJE
Spoznajo pomen kulture in
medkulturnega dialoga (univerzalna
kultura, kulturni pluralizem,
nacionalna kultura, prevladovanje
kulture prvega sveta nad kulturami
drugega in tretjega sveta).
8. UREJANJE
Spoznavajo demokracijo kot način
urejanja skupnih zadev in določanja
pogojev ţivljenja.
Se uvajajo v praktično uporabo načel
druţbenega soţitja: pravičnost,
enakost, svoboda, humanost,
solidarnost, strpnost. Razvijajo
občutek soodgovornosti za urejanje
skupnih zadev.
Spoznavajo ključne značilnosti
delovanja pravne drţave, zlasti
pomembnosti nadzora nad nosilci
oblasti; pomen civilne druţbe
(temeljne pravice in dolţnosti,
sodstvo, demokracija, varuh
človekovih pravic…).
8. DRUŢBA PRIHODNOSTI
Se zavedajo, da lahko ljudje s
sodelovanjem v demokratičnem
odločanju vplivajo na smer razvoja.
Usvajajo temeljne postopke v zvezi z
odločanjem o prihodnjem razvoju.
IZBIRNI
DEL
ODDALJENE KULTURE,
ODNOSI MED
KULTURAMI,
Spoznavajo osnovne pojme in
značilnosti izbranih tem, predvsem na
podlagi aktualnih dogodkov.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
36
ZDRUŢENA EVROPA,
TERORIZEM IN MIR V
SVETU
Pri predmetu drţavljanska vzgoja in etika učenci usvojijo veliko elementov
znanja, ki jim pomagajo pri oblikovanju osebne, nacionalne in posledično tudi
evropske identitete.
Drţavljanska kultura
Potrebno je omeniti enoletni izbirni predmet, ki se pojavlja v devetem razredu
osnovne šole. To je drţavljanska kultura in se navezuje na obvezni predmet
drţavljanska vzgoja in etika. Predmet temelji na spoznavanju in razumevanju
nacionalne in kulturne tradicije, hkrati pa učence seznanja z drugimi kulturami in
druţbenimi ureditvami. Predmet učencem omogoča spoznavanje
najpomembnejših drţavnih in mednarodnih druţbenih institucij. Med splošnimi
cilji predmeta, zlasti med tistimi, ki so pomembni za našo obravnavo teme, je
treba omeniti predvsem:
razvijanje odnosa do individualne, nacionalne in kulturne identitete sebe in
drugih;
spoznavanje najpomembnejših mednarodnih organizacij (Svet Evrope,
OZN, UNESCO…) ter spoznavanje temeljnih dokumentov in listin o
človekovih in otrokovih pravicah;
razvijanje demokratične kulture;
prepoznavanje različnih oblik neenakosti, nepravičnosti in diskriminacije,
pristranskosti, stereotipov in predsodkov ter kršitev pravic…
Predmet drţavljanska kultura je sestavljen iz naslednjih tem oziroma vsebin:
DEMOKRACIJA, POLITIČNA UREDITEV IN INSTITUCIJE, ČLOVEKOVE
IN OTROKOVE PRAVICE, ENAKOST IN RAZLIČNOST.40
40
Justin idr., 2005, str. 6
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
37
8.1.2 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v srednji šoli
Srednješolsko izobraţevanje v Republiki Sloveniji se deli na splošno ter na
poklicno in srednje strokovno izobraţevanje. Urejeno je z različnimi zakoni
(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja, Zakon o
gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju, Zakon o maturi,
Zakon o posebnih pravicah italijanske in madţarske narodne skupnosti na
področju vzgoje in izobraţevanja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami), ki določajo vsebine in način upravljanja.41
V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na gimnazijske učne načrte za
predmete sociologija, geografija in zgodovina. V njih bomo skušali poiskati tiste
učne cilje in vsebine, ki dijakom omogočajo laţje razumevanje evropskega
drţavljanstva.
Sociologija
»Namen predmeta sociologije je, da dijakinje in dijake opremi s tistimi znanji in
spretnostmi, ki so pomembni in potrebni za razumevanje lastnega osebnega
ţivljenja kot tudi za razumevanje širših druţbenih pojavov in procesov, ki
presegajo izkušnjo posameznice in posameznika./ … / Sociologija tako usposablja
dijake za samostojno uporabo ključnih socioloških idej in ustreznih metod pri
analizi druţbenih pojavov in lastnega ţivljenja in omogoča tvorno vključevanje v
druţbo. Posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske druţbe, vendar pa
usmerja analitično pozornost dijakov in dijakinj tudi na temeljne značilnosti
drugih sodobnih druţb in kultur.«42
Splošni cilji oziroma kompetence predmeta sociologija dijakom omogočajo, da
razvijajo različne sposobnosti, ki jim pomagajo razumeti druţbena vprašanja,
procese in pojave.
41
http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/srednjesolsko_izobrazevanje/, 9.4.2009 42
Popit idr., 2008, str. 5
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
38
Tabela 8: Operativni cilji predmeta sociologija in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo43
RAVEN PREDLAGANE
VSEBINE OPERATIVNI CILJI (DIJAKI)
OSNOVNA
POSAMEZNIK
DRUŢBA
SOCIOLOGIJA
Razumejo, da je druţba dinamična
kategorija, da so se druţbene in
kulturne okoliščine ţivljenja
posameznikov spreminjale
(postmoderne in moderne druţbe).
OSNOVNA IDENTITETA IN
KULTURA
Razumejo socializacijo kot proces, v
katerem se učijo ţivljenja v skupnosti,
v katerem oblikujejo in spreminjajo
socialne identitete, druţbene vloge in
lastno identiteto in s tem producirajo
druţbo.
Razumejo zaznavanje lastne kulture
kot samoumevne, razumejo dileme in
teţave pri obravnavi drugih kultur in
subkultur – kulturni relativizem in
etnocentrizem.
OSNOVNA
DRUŢBENE
RAZLIČNOSTI IN
NEENAKOSTI
Razumejo pomen etnične identitete in
presodijo njen pomen za
posameznika, njegov status in druţbo
ter različne odnose med etnijami.
OSNOVNA ODLOČANJE V
SKUPNOSTI
Razumejo načine oblikovanja in
delovanja modernih drţav.
Pojasnijo dileme moderne
demokracije.
Razumejo procese odločanja v
modernih organizacijah, ovrednotijo
vpliv na ţivljenje ljudi.
43
Popit idr., 2008, str. 7 – 17
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
39
Razumejo spreminjanje pomena
nacionalne drţave in načine odločanja
v mednarodnih skupnostih (Evropska
unija).
OSNOVNA IZZIVI SODOBNEGA
SVETA
Razumejo globalizacijo kot
protisloven proces in ovrednotijo
različne poglede nanjo (Evropska
integracija in globalizacija).
Razumejo dejavnike, ki vplivajo na
povezovanje sveta: od gospodarskih
dejavnikov do mednarodnih
organizacij (Evropska unija), ter
ovrednotijo njihov vpliv in pomen.
MATURA MNOŢIČNI MEDIJI IN
KOMUNIKACIJE
Razumejo pomen mnoţičnih medijev
in komunikacijskih tehnologij za
oblikovanje odnosa do sveta in
samega sebe.
Ovrednotijo vpliv globalizacije na
mnoţične medije.
MATURA
DELO, MODERNE
DRUŢBENE
ORGANIZACIJE IN
PROSTI ČAS
Razumejo pomen in spreminjanje
organizacij v sodobnih druţbah ter
njihov vpliv na druţbo in ţivljenje
posameznic in posameznikov
(mednarodne druţbe).
Vsebine in cilji v tabeli kaţejo na to, da dijaki pri predmetu sociologija dokaj
dobro spoznajo pojem evropske integracije, saj zraven tega, da spoznajo pojme in
dejavnike vezane na evropsko drţavljanstvo, jih morajo tudi ovrednotiti in
analizirati. V tem primeru sociologija usposablja dijake, da samostojno
razmišljajo predvsem o pomenu in spreminjanju druţbe, o organizacijah
(predvsem nastanek novih organizacij; v našem primeru Evropske unije) in se
zavedajo, da so del vsega tega.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
40
Geografija
Predmet geografija je zelo kompleksen in povezuje mnoga znanja. Osnovni
namen pouka geografije je usmerjanje dijakov v spoznavanje in obvladovanje
ţivljenjskih okoliščin, ki se nanašajo na človekov naravni in druţbeni prostor.
Splošni cilji predmeta so vezani na: spoznavno področje, razumevanje prostora,
znanje in razumevanje geografskih struktur, uporabo znanja in veščin, vzgojne
cilje; med drugim vključujejo tudi osebnostno – socialne in drţavljanske
zmoţnosti, pri katerih dijaki razvijajo:
zavedanje in razumevanje narodne kulturne identitete v sovplivanju z
evropsko in svetovno identiteto;
zavedanje o smislu pripadnosti lokalni skupnosti, drţavi, Evropski uniji,
Evropi ali svetu;
zmoţnosti za izkoriščanje prednosti, ki jih omogoča Evropska unija;
dojemanje človekovih pravic in enakosti kot osnove za solidarnost in
odgovornost v sodobnem svetu.44
Iz splošnih ciljev predmeta so izpeljani operativni cilji in vsebine, ki so
predstavljeni v naslednji tabeli.
Tabela 9: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo45
TEMA PREDLAGANE
VSEBINE OPERATIVNI CILJI (DIJAKI)
GEOGRAFIJA
SVETA
SEVERNA
AMERIKA
Ovrednotijo politični in gospodarski
pomen ZDA v svetu.
EVROPA SPLOŠNO O
EVROPI
Imenujejo vse evropske drţave in
njihova glavna mesta.
Poznajo pomen skupne kmetijske
politike v Evropski uniji.
Razloţijo cilje povezovanja
evropskih drţav v različne skupnosti
44
Lipovšek idr., 2008, str. 8 – 15 45
Lipovšek idr., 2008, str. 17 – 43
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
41
na drţavni in regionalni ravni.
Spoznajo nastanek, razvoj, širitev in
delovanje Evropske unije.
Opišejo probleme novonastalih
multikulturnih okolij.
Na podlagi podatkov prepoznajo in
razloţijo razlike med drţavami EU.
EVROPA ZAHODNA
EVROPA
Opišejo glavne značilnosti razvoja
Zahodne Evrope ter ga primerjajo z
razvojem v drugih delih Evrope in
sveta.
Definirajo pojem Beneluks.
EVROPA JUGOVZHODNA
EVROPA
Analizirajo probleme soţitja med
narodi pred letom 1991 in po tem.
SLOVENIJA
LEGA SLOVENIJE
IN NJEN POMEN ZA
NARAVNO IN
DRUŢBENO
OKOLJE
Vrednotijo pomen
naravnogeografskega in
druţbenogeografskega poloţaja
Slovenije v Evropi in EU.
Poznajo bistvene faze nastajanja
samostojne slovenske drţave.
SLOVENIJA PREBIVALSTVO
Opišejo značilnosti razvoja
prebivalstva v Sloveniji in ga
primerjajo z izbranimi evropskimi
drţavami.
Izdelajo poročilo o poloţaju
slovenskih manjšin in opredelijo
poloţaj Slovencev v zamejstvu glede
na njihove narodnostne pravice.
SLOVENIJA KMETIJSTVO IN
PODEŢELJE
Primerjaj najpomembnejše
značilnosti kmetijstva v Sloveniji z
drţavami EU.
SLOVENIJA PROMET Vrednotijo prometno lego Slovenije v
Evropski uniji.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
42
DODATNE
IZBIRNE
VSEBINE
EVROPA -
SPLOŠNO
Spoznajo delovanje ustanov
Evropske unije.
Predlagajo reševanje narodnostnih
vprašanj v Evropi.
Ocenijo kmetijsko politiko Evropske
unije
Učni načrt geografije za gimnazijo predvideva, da dijaki natančneje spoznajo
nastanek, razvoj, širitev in delovanje Evropske unije ter delovanje ustanov
Evropske unije. V ospredju je predvsem primerjava in analiza druţbeno in
naravnogeografskih dejavnikov med drţavami Evropske unije in obravnavanih
drţav (zlasti Slovenije) z drţavami Evrope.
Zgodovina
Zgodovina je v gimnaziji obvezni učni predmet, pri katerem je poudarjena
lokalna, nacionalna, regionalna in evropska zgodovina. V splošnih ciljih predmeta
so omenjene različne kompetence, ki so pomembne za vseţivljenjsko učenje. Med
temi so za razumevanje evropskega drţavljanstva pomembne socialne in
drţavljanske kompetence ter kulturna zavest in izraţanje, ki dijakom omogočajo:
usvajanje znanja o večkulturni evropski druţbi;
umeščanje nacionalne v evropsko kulturno identiteto;
spodbujanje medkulturnega dialoga in strpnosti;
razvijanje pripravljenosti za premagovanje predsodkov in stereotipov;
razvijanje in spodbujanje pozitivnega odnosa do demokracije, spoštovanja
človekovih pravic, enakosti in odgovornega in kritičnega drţavljanstva;
poznavanje temeljnih mednarodnih dokumentov, v katerih so zapisane
pravice človeka in drţavljana;
poznavanje evropske integracije in strukture Evropske unije;
oblikovanje zavesti o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini;
spodbujanje pozitivnega odnosa do lokalne, nacionalne in evropske
kulturne dediščine.46
46
Kunaver idr., 2008, str. 7 – 12
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
43
To so tisti splošni cilji zgodovine, ki se navezujejo na Evropsko unijo in evropsko
drţavljanstvo.
Tabela 10: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se
navezujejo na evropsko drţavljanstvo47
OBDOBJE PREDLAGANE
VSEBINE OPERATIVNI CILJI (DIJAKI)
SREDNJI
VEK
ETNIČNE, DRUŢBENE
IN GOSPODARSKE
SPREMEMBE
Pojasnijo etnične, gospodarske in
druţbene spremembe, ki jih povzroči
srednjeveška kolonizacija.
Primerjajo prednosti ter slabosti
velikih geografskih odkritij za Evropo
in ostali svet.
19.
STOLETJE
VZPON
MEŠČANSTVA IN
UVELJAVITEV
PARLAMENTARIZMA
Analizirajo doseţke francoske
revolucije s stališča razsvetljenskih
zahtev po enakosti.
Razvijajo pozitiven odnos do pomena
spoštovanja človekovih pravic,
enakosti in demokracije.
19.
STOLETJE
SLOVENSKO
NACIONALNO
OBLIKOVANJE
Raziščejo posamezne etape
nacionalnega oblikovanja
(jugoslovanska ideja).
Razvijajo pozitiven odnos do
oblikovanja narodne identitete in
razvoja drţavnosti.
20., 21.
STOLETJE
RAZVOJ
DEMOKRACIJE
Primerjajo različne oblike
demokratičnih ureditev v zgodovini
človeštva.
Analizirajo vzroke za pojav
totalitarnih sistemov in njihove
posledice za demokratično ureditev v
Evropi in po svetu.
47
Kunaver idr., 2008, str. 13 – 45
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
44
Raziščejo posledice razširitve
demokracije po padcu berlinskega
zidu v Evropi.
20., 21.
STOLETJE
SODELOVANJE IN
KONFLIKTI V 21.
STOLETJU
Raziščejo različne oblike političnega,
gospodarskega in kulturnega
povezovanja sveta po drugi svetovni
vojni (svetovno povezovanje – OZN).
Primerjajo različna obdobja evropske
integracije in njihovo uspešnost (EGS
in začetki evropske integracije,
Evropska unija in njena širitev…).
20., 21.
STOLETJE
RAZVOJ
SLOVENSKEGA
NARODA V 20.
STOLETJU
Analizirajo in primerjajo poloţaj
slovenskega naroda v različnih
obdobjih dvajsetega stoletja.
Preiščejo in primerjajo reševanje
mejnih vprašanj v različnih obdobjih.
Raziščejo okoliščine in dejavnike, ki
so vodili do rojstva; samostojne
drţave in vključevanja v evropsko
integracijo (mednarodno priznanje in
povezovanje Slovenije.
Primerjajo poloţaj zamejcev,
zdomcev in izseljencev ter primerjajo
poloţaj manjšin v republiki Sloveniji.
20., 21.
STOLETJE
CIVILNODRUŢBENA
GIBANJA IN
ČLOVEKOVE
PRAVICE
Raziščejo značilnosti prvih
organiziranih gibanj za človekove
pravice.
Ocenijo pomen deklaracije o
človekovih pravicah.
Ocenijo delovanje posameznih
civilnodruţbenih gibanj v novejši
zgodovini.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
45
20., 21.
STOLETJE
SPREMINJAJOČI SE
NAČINI ŢIVLJENJA
NA SLOVENSKEM PO
DRUGI SVETOVNI
VOJNI
Raziščejo razpetost Slovencev med
JV, Vzhodno in Zahodno Evropo.
Razloţijo, kako se je spremenilo
ţivljenje v obdobju samostojne
Slovenije in po vstopu v Evropsko
unijo.
Dijaki s pomočjo izbranih vsebin in operativnih ciljev spoznajo dogodke, ki so
sproţili idejo in nastanek Evropske unije. Kot je razvidno iz tabele, ima zgodovina
pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in narodne identitete,
poudarjena pa je tudi evropska identiteta.
8.1.3 Izobraţevalni programi v Evropski uniji
Glavni program na področju splošnega izobraţevanja v Evropski uniji je program
Vseţivljenjsko učenje, ki je bil sprejet na podlagi Sklepa Evropskega parlamenta
in Sveta. (Uradni list Evropske unije, 15. 11. 2006)
Program je namenjen daljšemu obdobju (2007 – 2013) in sluţi kot povezovalec
programov splošnega izobraţevanja. Izobraţevalni programi med drugim tudi
pomagajo predvsem mladim pri pridobivanju znanja in spretnosti za prihodnje
zaposlovanje in aktivno evropsko drţavljanstvo. Program Vseţivljenjsko učenje
vsebuje več podprogramov: Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da
Vinci in Grundtvig.48
Comenius je izobraţevalni program za vrtce in osnovne šole in spodbuja
mednarodno sodelovanje šol in drugih izobraţevalnih institucij ter spodbuja
učenje jezikov in razvoj mednarodne zavesti. Ključni cilji programa so vezani na
izboljšanje kakovosti šolstva in krepitev evropske razseţnosti v šoli (izboljšanje
kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in učiteljev, spodbujanje
učenja tujih jezikov, povečevanje evropske razseţnosti pri učiteljih…); tako
obstajajta dva ključna cilja programa:
razvijanje znanja in razumevanja raznolikosti evropskih kultur in jezikov
ter njene vrednosti med mladimi in izobraţevalnim osebjem;
48
http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/, 15.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
46
pomagati mladim pri pridobivanju izkušenj za ţivljenje, ki so potrebne za
njihov osebni razvoj, zaposlovanje in aktivno evropsko drţavljanstvo.49
Erasmus je izobraţevalni program za študente in študentske izmenjave, ki podpira
uresničevanje evropskega visokošolskega prostora in se zavzema za inovativne
procese. Program podpira veliko aktivnosti:
mobilnost študentov za študij ali usposabljanje v drţavah članicah
Evropske unije;
mobilnost učiteljskega osebja v tujini;
intenzivne programe Erasmus, kot so projekti poletnih in zimskih šol;
večstranske projekte;
projekte, ki razvijajo študijske programe;
projekte sodelovanja med visokošolskimi institucijami in podjetji;
projekte modernizacije visokošolskih institucij in virtualnih kampusov.50
Erasmus Mundus je program, s pomočjo katerega Evropska unija podpira
sodelovanje s tretjimi drţavami (z drţavami nečlanicami) na področju visokega
šolstva. Cilj programa je izboljšati kvaliteto evropskega visokošolskega
izobraţevanja in promovirati medkulturno razumevanje preko sodelovanja s
tretjimi drţavami. Program omogoča tudi štipendiranje študija in dolgoročnih ter
kratkoročnih projektov.51
Program Leonardo da Vinci je izobraţevalni program Evropske unije za razvoj
poklicnega in strokovnega izobraţevanja in usposabljanja. Program podpira
razvojne projekte, ki prispevajo h kvaliteti in privlačnosti poklicnega
izobraţevanja ter usposabljanja. Program podpira tudi prenos in razvoj inovacij
ter razvoj evropske dimenzije v izobraţevanju in usposabljanju. Cilji programa v
obdobju 2007 – 2013 so vezani na izboljšanje kakovosti in povečanje obsega
mobilnosti in več oblik podpore mladim za izboljšanje izobraţevanja in
usposabljanja.52
49
http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx, 15.4.2009 50
http://www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx, 15.4. 2009 51
http://www.cmepius.si/drugo/erasmus_mundus.aspx, 15.4.2009 52
http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx, 15.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
47
Grundtvig je program izobraţevanja v EU, ki je namenjen odraslim. Gre za
splošno izobraţevanje odraslih, v katerega je potrebno vključiti čim več odraslega
prebivalstva v različne formalne in neformalne oblike izobraţevanja. Predvsem z
višjo mobilnostjo starejših, bi program pripomogel starejšemu prebivalstvu, da
osveţijo in nadgradijo svoja znanja (s tem bi se tudi laţje zaposlili). Program
obsega štiri akcije:
Grundtvig partnerstva – vključujejo projekte manjšega obsega, pri katerih
sodelujejo ustanove najmanj treh članic EU;
Grundtvig mobilnost – obsega stalna strokovna izpopolnjevanja oseb, ki
skrbijo za izobraţevanje;
multilateralni projekti – namenjeni so razvoju in inovacijam izobraţevanja
odraslih;
Grundtvig mreţe – namenjene razvoju izobraţevanja odraslih na
posameznem področju skozi izmenjavo izkušenj.53
Navedene programe dopolnjujejo različni programi (prečni program in program
Jean Monnet). Prečni program je povezovalni program, ki zajema razvoj politik,
učenje jezikov in informacijsko komunikacijsko tehnologijo v izobraţevanju. Jean
Monnet pa je projekt Evropske unije za spodbujanje dejavnosti na področju
evropske integracije (podpiranje poučevanja evropskih študij kot predmeta na
univerzah ter finančno podpiranje določenih ustanov).54
8.1.4 Vloga učiteljev in učencev
Oblikovanje evropskega drţavljanstva v šoli je odvisno od učiteljev in učencev, ki
jih povezujejo učne vsebine. Pri pregledu učnih načrtov je bilo moč zaslediti
veliko vsebin o evropski integraciji, vendar je treba pri tem upoštevati dejstvo, da
je učitelj še vedno tisti, ki prenaša vsebine na učence. Kako učitelji učencem
pribliţajo vsebine, da se učenci zavedajo evropskega drţavljanstva? Vsekakor igra
vlogo več dejavnikov, ki so vezani na učitelje in učence. Pri učiteljih bi lahko
izpostavili usposobljenost, vrsto izobrazbe, zaupanje v svoje sposobnosti, gradivo
(ki ga ima na voljo), učni načrt (ki je vodilo), njegove poglede na drţavljanstvo in
predvsem, kako se loti oziroma predstavi določeno temo. Za vzpostavitev ugodne
53
http://www.cmepius.si/vzu/grundtvig.aspx, 15.4.2009 54
http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/, 15.4.1009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
48
razredne klime pa morajo sodelovati tudi učenci, pri katerih je potrebno
spodbujati zanimanje za drţavljansko angaţiranje, politične aktivnosti in poglede
na drţavljanstvo (pri tem imata veliko vlogo motivacija in učenčevo zaupanje v
učitelja).
Za učitelje velja dejstvo, da so odgovorni za poučevanje prihodnjih generacij
Evropejcev. Zato se je razvila Evropska mreţa o politikah izobraţevanja učiteljev
(ENTEP), ki si prizadeva za dvig kakovosti izobraţevanja in usposabljanja
učiteljev v EU, njihovo mobilnost in predvsem evropsko dimenzijo. Učitelji torej
ne poučujejo samo drţavljanov v svoji drţavi članici, temveč tudi evropske
drţavljane. Poudarjajo nacionalno identiteto kot podlago za nadnacionalno zavest
o evropski druţbi. Evropski učitelj mora upoštevati:
evropsko identiteto – istočasno poudarjanje nacionalne in evropske
identitete (raznolikost znotraj enotnosti);
evropsko znanje – poznavanje evropske zgodovine in njen vpliv na
sodobno evropsko druţbo;
evropsko večkulturnost – pozitiven odnos do svoje kulture in odprtost za
druge kulture;
znanje evropskih jezikov – znanje več kot enega evropskega jezika;
evropsko drţavljanstvo – izkazovanje solidarnosti z drugimi evropskimi
drţavami; ustvarjanje samostojnih, odgovornih in dejavnih drţavljanov
Evropske unije;
poleg vsega mora učitelj upoštevati evropsko strokovnost in merila
kakovosti, saj ima izobrazbo, da lahko poučuje v kateri koli evropski
drţavi.55
8.2 Različni programi in društva, ki se ukvarjajo z evropskim
drţavljanstvom
Društva in programi, ki se ukvarjajo z evropskim drţavljanstvom, delujejo v
javnem interesu. Z vidika evropskega drţavljanstva so pomemben dejavnik
oblikovanja evropske identitete. Z nastankom in delovanjem Evropske unije se je
55
http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf, Kaj je evropski učitelj?, Michael Schratz, 15.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
49
pojavilo veliko društev in programov, ki so naklonjeni evropski integraciji ter
navzoči pri njenem razvoju.
8.2.1 Program Evropa za drţavljane
Program Evropa za drţavljane (2007 – 2013) je izdala Evropska komisija v okviru
izobraţevanja in kulture. Pred tem je Svet Evrope izpostavil program skupnosti,
da bi promoviral aktivno evropsko drţavljanstvo in Evropo za drţavljane. V ta
namen je izšel tudi poseben vodnik po programu, ki je namenjen za predstavitev
vsebine programa. Vodnik je sestavljen iz treh delov, v katerih so predstavljeni
splošni in posebni cilji, informacije o izvajanju programa ter informacije o akcijah
in ukrepih, ki jih program zajema. Splošna načela, ki jih program zajema so:
omogočiti drţavljanom, da sodelujejo pri izgradnji Evrope ter tako
razvijajo evropsko drţavljanstvo;
razviti občutek evropske identitete, ki se opira na skupne vrednote,
zgodovino in kulturo;
povečati razumevanje med evropskimi drţavljani in prispevati k
multikulturnemu dialogu;
zbrati ljudi iz lokalnih skupnosti iz vse Evrope, da delijo in izmenjajo
izkušnje, ideje in vrednote, da se učijo iz zgodovine in tako gradijo
prihodnost.56
Program daje prednost predvsem tistim temam, ki so pomembne za razvoj
aktivnega evropskega drţavljana. Teme, kot so:
prihodnost Evropske unije in njene temeljne vrednote;
aktivno evropsko drţavljanstvo: udeleţba in demokracija v Evropi;
medkulturni dialog;
blaginja ljudi v Evropi: zaposlovanje, socialna kohezija in trajnostni
razvoj;
vpliv politik Evropske unije v druţbah.
Navedene teme imajo v tem programu prednost, saj so pomembne za celoten čas
trajanja programa in imajo zato trajen značaj. Pri programu naj bi upoštevali
nekatere značilnosti in kazalce oblikovanja skupne identitete:
56
http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
50
evropske vrednote;
učenje za aktivno evropsko drţavljanstvo;
prostovoljno delo kot izraz aktivnega evropskega drţavljanstva;
nadnacionalnost in lokalna razseţnost (aktivno evropsko drţavljanstvo je
mogoče doţiveti samo v okolju, ki presega nacionalni vidik);
kulturna in jezikovna raznolikost;
medsebojno bogatenje (skozi razne akcije);
enak dostop do programa (načelo nediskriminacije);
uravnoteţena zastopanost spolov;
medgeneracijska solidarnost.
Ob upoštevanju vseh teh in še mnogih drugih parametrov, bi morali novonastali
projekti in akcije biti uspešni pri oblikovanju evropskega drţavljanstva.
Program Evropa za drţavljane ima svojo določeno strukturo oziroma konkretnejšo
obliko, na podlagi katere predlaga za dosego ciljev štiri akcije:
Aktivni drţavljani za Evropo (cilji: okrepiti dejavnosti, ki vključujejo ali
spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi drţavljani s pomočjo
sodelovanja v obliki pobratenja mest; podpora različnim nadnacionalnim
in medsektorskim projektom);
Aktivna civilna druţba v Evropi (cilji: okrepiti institucionalno zmogljivost
raziskovalnih organizacij evropske javne politike; prispevati k oblikovanju
civilne druţbe na evropski ravni; podpora projektom, za katere dajo
pobudo organizacije civilne druţbe.
Skupaj za Evropo (cilji: poglobiti pojem aktivno evropsko drţavljanstvo;
spodbujati, da se Evropa pribliţuje svojim drţavljanom preko odmevnih
dogodkov, študij in informacijskih orodij ter orodij za razširjanje
informacij);
Aktivno evropsko spominjanje (cilji: ohranjanje krajev in arhivov, ki so
povezani z deportacijami; ohranjanje spomina na ţrtve nacizma,
stalinizma…).57
57
http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
51
Program Evropa za drţavljane izvaja Evropska komisija skupaj z Izvajalsko
agencijo za izobraţevanje, avdiovizualno področje in kulturo ter z drţavami
članicami in sodelujočimi drţavami. V programu lahko sodelujejo vsi
zainteresirani, ki spodbujajo aktivno evropsko drţavljanstvo.58
8.2.2 Program Mladi v akciji
Program Mladi v akciji je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega
sodelovanja na področju mladine. Program omogoča finančno podporo projektom
neformalnega učenja in mobilnosti mladih, namenjen pa je mladim med 15 in 28
letom. Skrbi za povečanje zavzetosti in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje
druţbe, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da z lastnimi
prizadevanji krepijo ključne kompetence za vseţivljenjsko učenje z namenom, da
se laţje zaposlijo in vključijo v druţbo. Splošni cilji programa Mladi v akciji so:
spodbujanje aktivnega drţavljanstva mladih, še posebej njihovega
evropskega drţavljanstva;
razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti med mladimi;
spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi različnih drţav;
prispevanje k razvoju kakovosti sistemov v podporo dejavnosti mladih
in pristojnosti organizacij civilne druţbe na področju mladine;
spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob
upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni.59
Program obsega pet akcij, ki potekajo od leta 2007 do leta 2013. Te akcije so
Mladi za Evropo, Evropska prostovoljna sluţba, Mladi v svetu, Podporni sistemi
na področju mladine in Evropsko sodelovanje na mladinskem področju.60
V programu Mladi v akciji sodelujejo tudi mnoge slovenske organizacije, ki v
svoje dejavnosti vključujejo vprašanja o evropskem drţavljanstvu. Te organizacije
so Društvo študentov invalidov, Mladinski svet Slovenije, Mladinski center
podlaga, Mladi evropski federalisti in CNVOS (Center za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Tako je ob Evropskem mladinskem
58
http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009 59
www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=44311, 28.3.2009 60
http://www.evrokultura.org/programi_transnacionalni.php, 16.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
52
tednu s pomočjo seminarja, ki je potekal v Ljubljani (3. – 10. junij 2007) izšla
publikacija o evropskem drţavljanstvu.
V številnih prispevkih je moč zaslediti različna vprašanja, ki se pojavljajo na
obravnavano temo. Izpostaviti je potrebno vprašanja, kot so:
»Kaj sploh je evropsko drţavljanstvo (in evropska identiteta)?«
»Kaj vpliva na zavedanje evropskega drţavljanstva med mladimi?«
»Kako bi lahko pojme o Evropi, Evropski uniji, evropski identiteti in
evropskem drţavljanstvu umestili v mladinsko delo?«
»Katere ugodnosti posamezniku prinaša evropsko drţavljanstvo?«
»Ali obstaja skupna identiteta drţavljanov Evropske unije oziroma ali le –
ta ogroţa nacionalne identitete?«
»Katere pravice izhajajo iz evropskega drţavljanstva?«
»Zakaj je treba mlade spodbuditi, da bodo aktivni evropski drţavljani?«61
To pa so tista vprašanja, ki so ključna za izgradnjo evropskega drţavljanstva. Če
bodo mladi znali poiskati odgovore na ta vprašanja bodisi v projektih ali na
individualni ravni, bodo postali zgledni aktivni evropski drţavljani.
Na vprašanje »Zakaj lahko z gotovostjo trdiš, da si evropski drţavljan?«, so mladi
udeleţenci seminarjev in projektov odgovarjali različno:
»Evropski drţavljan si ti, ste vi, so vsi in sem tudi jaz. EU pa je naša
mati.«
»Tega ne morem trditi, vendar izkoriščam vse ugodnosti, ki ga evropsko
drţavljanstvo prinaša.«
»Ker ţivim v Evropi, sem in imam moţnost biti obveščena o dogajanju v
evropskih institucijah ter o evropskih vprašanjih, ki so predstavljena v
medijih. Oblikujem in prenašam zavest o evropski identiteti, zato lahko z
gotovostjo trdim, da sem evropska drţavljanka.«
»Preprosto zato, ker sem drţavljan ene od članic EU.«
»To mi zagotavlja potni list, vendar bi teţko rekla, da se počutim kot
evropska drţavljanka. Ne potujem namreč zunaj Evrope, kjer bi
občutek te pripadnosti postal močnejši. Za zdaj je evropsko
61
Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A., 2007, str. 49 - 50
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
53
drţavljanstvo precej imaginaren pojem, vezan predvsem na
geografijo.«
»Preko svojih aktivnosti se trudim sooblikovati druţbo tako na lokalni
in drţavni kot na evropski in svetovni ravni. Sem drţavljan Slovenije,
Evrope in sveta, kar pomeni, da sem tudi evropski drţavljan.«
»Ne počutim se kot evropska drţavljanka v pomenu, kot je bil
predstavljen na seminarju. Počutim pa se kot Evropejka in kot
svetovna drţavljanka.«62
Glede na odgovore je očitno, da mladi evropsko drţavljanstvo sprejemajo
različno, kar je posledica njihovih izkušenj in znanja na tem področju. Razliko pa
daje tudi angaţma posameznikov, saj gre predvsem za subjektivno razumevanje
pojma evropskega drţavljanstva. Mnoge akcije mladim le pomagajo, da laţje
razumejo evropsko drţavljanstvo in s tem tudi pozitivne ter negativne posledice,
ki jim ga prinaša evropsko drţavljanstvo, ki je nad nacionalnim. Seveda pa je
potrebno pri tem upoštevati dejstvo, da evropsko drţavljanstvo ne nadomešča
nacionalnega, temveč ga zgolj dopolnjuje.
8.2.3 Vloga izobraţevalno – informacijskega društva Evropska hiša
Maribor
Evropska hiša Maribor je bila ustanovljena leta 1991 in je polnopravna članica
mednarodne mreţe evropskih hiš EUNET.63
Sedeţ društva se nahaja v Gospejni
ulici 10 v Mariboru. Ker je društvo prostovoljnega značaja, je lahko član vsak
drţavljan Republike Slovenije, ki spremlja cilje in naloge Društva ter deluje v
njem pod enakimi pogoji.
Je primer društva, ki podpira evropske integracijske procese na podlagi
uresničitve idej zdruţene Evrope in je obenem mednarodno mesto za različna
srečanja namenjena izmenjavi norm, kriterijev in idej Evrope. Društvo se zavzema
za to, da se evropska zdruţitev doţivlja v vsakdanu in neposrednem okolju
drţavljank in drţavljanov; le – ti naj bi spoznali norme in kriterije zdruţene
Evrope.
62
Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A., 2007, str. 48 63
Več o EUNET na http://www.european-net.org/, 17.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
54
Društvo se ukvarja s projekti in aktivnostmi, ki spodbujajo oblikovanje
evropskega drţavljanstva. Pomembnejši ţe zaključeni projekti so:
Evropska vas 2007/08;
Projekt Evropska vas 2004/05;
Natečaj Evropa v šoli 2005/06 – Sodelovanje v Evropi različnosti;
Projekt Evropska vas 2005/06;
Natečaj Evropa v šoli 2004/05 – Sem drţavljanka – drţavljan v
spreminjajoči se Evropi;
Natečaj Evropa v šoli 2003/04 – Evropa skozi kulturo in šport; Razstava o
Evropski uniji »Nova prihodnost«;
Natečaj Evropa v šoli 2002/03 – Različni in enaki ţivimo skupaj v Evropi
in na planetu Zemlja;
Natečaj Evropa v šoli 2001/02 – Naša zgodovina – naša evropska
prihodnost;
Natečaj Evropa v šoli 2000/01 – Lepše okolje – lepša Evropa;
Natečaj Evropa v šoli 1999/2000 – Zdruţeni Evropi naproti: izzivi zame,
drţavljana 21. stoletja.64
Trenutno potekata projekta Natečaj Evropa v šoli 2008/09 in Evropska vas
2008/09.65
Cilj in namen programov (projektov) Društva je spodbujanje mladih (v osnovni in
srednji šoli) za medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje
drugih narodov in drţav v EU. S tem se hkrati zavedajo lastne kulturne identitete.
Načini in oblike dela so vezani na tematiko projektov ter predstavljajo:
»Interdisciplinaren in inovativen pristop v šolah pri spoznavanju drţav
Evropske unije in oblikovanju materialov in programa za predstavitev
drţav;
Aktivno sodelovanje otrok pri raziskovanju tematike, oblikovanju
predstavitvenih materialov in programa;
Raziskovanje, razgovore, intervjuje, delavnice, predstavitve, oblikovanje
predstavitvenih materialov…;
64
http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/, 17.4.2009 65
http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/, 17.4.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
55
Sodelovanje z lokalno in širšo javnostjo (s starši, študenti, novinarji,
partnerskimi šolami v tujini, veleposlaništvi, občani…).«66
V Sloveniji se nahajajo še dve Evropski hiši in sicer v Ljubljani in Novi Gorici,
kjer prav tako izvajajo programe in projekte vezane na tematiko evropskih
integracijskih procesov.
8.3 Primerjalni vidik
Evropsko Unijo sestavlja več drţav, v katerih se med evropskimi drţavljani
pojavljajo različna mnenja o članstvu v uniji in o temah, ki so vezane na evropsko
integracijo. Po javnih raziskavah se soglasje o članstvu v Evropski uniji počasi
stabilizira. Glede na postavljena vprašanja so odgovori zelo različni.67
Je članstvo naše drţave v EU po vašem mnenju dobra stvar?
Rezultati za odgovor DA (drţave z najvišjo in najniţjo vrednostjo v %, Slovenija
in EU 27): Nizozemska: 80%, Luksemburg: 71%, Irska: 67%, Romunija: 66%,
Slovenija: 59%, EU 27: 53%, Avstrija: 39%, Velika Britanija: 32%, Madţarska:
31%, Latvija: 27%.
Slovenija se med članicami Evropske unije s tem odgovorom uvršča nekje v
sredino, saj 59 % drţavljanov ocenjuje, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji
koristno.
Ima v celoti gledano članstvo naše drţave v Evropski uniji prednosti, ali temu ni
tako?
Rezultati za odgovor PREDNOSTI: Irska: 79%, Estonija: 78%, Slovaška: 77%,
Danska: 76%, Slovenija: 71%, EU 27: 56%, Bolgarija: 43%, Italija: 41%, Velika
Britanija: 39%, Madţarska: 39%.
Tri četrtine in več vprašanih na Irskem, Estoniji, Slovaški, Danski in Nizozemski
ima o tem pozitivno mnenje. Tudi Slovenija (71%) ima zelo pozitivno mnenje o
prednostih zaradi članstva v Evropski uniji.
66
http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/48/29/, 17.4.2009 67
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb70/eb70_first_de.pdf, EUROBAROMETER 70, 15.6.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
56
Glede na to, da so pred kratkim bile volitve v Evropski parlament, je zanimivo
mnenje Evropejcev o tem, če zaupajo v Evropski parlament.
Ali zaupate v Evropski parlament?
Rezultati, ki potrjujejo ZAUPANJE:68
Slovaška: 70%, Belgija: 65%, Luksemburg:
64%, Malta: 64%, Slovenija: 62%, EU 27: 51%, Avstrija: 41% ,Latvija: 41%,
Velika Britanija: 27%.
Rezultati so glede na aktualne dogodke (nizka volilna udeleţba) kar visoki. Tudi
Slovenija je visoko nad evropskim povprečjem.
Na vprašanje »Kaj za vas osebno pomeni Evropska Unija?«,
Največ jih je odgovorilo, da to pomeni (EU 27): svobodno potovanje, študij in
delo: 49%, evro: 35%, svobodo: 26%, kulturno različnost: 27%, več soodločanja
v svetu: 22%, demokracijo: 21%, več kriminala: 15%, brezposelnost: 11%, izguba
kulturne identitete: 11%, socialno varnost: 9%.
Podobni odgovori so tudi v Sloveniji, za katero lahko rečemo, da so glede na
druge članice Evropske unije slovenski drţavljani dobro ozaveščeni o Evropski
uniji, saj 90% Slovencev pozna Evropskim parlament, komisijo, centralno banko
ter sodišče Evropske unije.69
8.3.1 Izobraţevanje o drţavljanstvu
V vsaki drţavi članici Evropske unije se izvaja izobraţevanje o drţavljanstvu
(bodisi nacionalnem ali evropskem) glede na njeno zgodovino in trenutno stanje.
Znanja, ki so povezana z drţavljanstvom, učenci pridobivajo na vseh stopnjah
izobraţevanja pri različnih predmetih (poglavje o oblikovanju evropskega
drţavljanstva v šoli). Kot je bilo navedeno, je v Sloveniji mnogo učnih vsebin, ki
spodbujajo oblikovanje tako nacionalnega kot evropskega drţavljanstva.
Če primerjamo različne drţave, se pri izobraţevanju o drţavljanstvu pojavljajo
različne prednosti in slabosti. Za primer bomo izpostavili baltski drţavi Latvijo in
Estonijo.
68
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb69_en.htm, EUROBAROMETER 69, 15.6.2009 69
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb69_en.htm, EUROBAROMETER 69, 15.6.2009
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
57
Izobraţevanje o drţavljanstvu je v Latviji naletelo na nekaj problemov, saj to
predstavlja relativno novo področje v latvijskem izobraţevalnem sistemu. Med
drugim ugotovitve raziskav kaţejo, da so si znanja, sposobnosti in odnos dijakov
do te teme nasprotujoča.
Mladim ljudem primanjkuje znanje in razumevanje tem o demokratičnem
drţavljanstvu (njihovih načel) in o političnih procesih v Latviji.
Teţko je vključiti mlade drţavljane v volitve in druge tradicionalne aktivnosti o
socialni druţbi.
Mladim primanjkuje sposobnosti, da bi preko medijev analizirali novice ali pa na
njih sploh ne polagajo pozornosti.
Po raziskavah je po ocenah dijakov dober drţavljan tisti, ki:
se ne vključuje v politične stranke (65%);
se ne vključuje v politične razprave (52%);
se ne vključuje v druţbene aktivnosti (26%);
ne podpira človekovih pravic (20%);
naj ne bi poznal zgodovine svoje drţave (27%).
77% anketirancev je odgovorilo, da je dober drţavljan tisti, ki trdo dela, skrbi za
svojo druţino ter ţivi mirno in »tiho« ţivljenje.
Raziskava, ki je potekala v Latviji, vključuje še naslednje ugotovitve:
po ponovni razglasitvi neodvisnosti (1990) je moč opaziti demokratizacijo
druţbe, razvoj civilne druţbe in izgradnjo progresivnega izobraţevalnega
sistema;
sociološke raziskave kaţejo na razdrobljenost druţbe in pomanjkanje
moralnih vrednot v srednji šoli;
standardi izobraţevanja o drţavljanstvu splošnih izobraţevalnih institucij,
ki so se oblikovale v Latviji, vsebujejo znanja, sposobnosti in razvoj
odnosov;
izobraţevanje o drţavljanstvu je v Latviji novo področje; njegov razvoj je
v veliki meri odvisen od izobrazbe učitelja; od učitelja je odvisno
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
58
oblikovanje demokratičnega šolskega okolja, (popolnosti) vsebin in
metodologije drţavljanske vzgoje, pouka ter izven šolskih dejavnosti.70
Podoben primer je tudi Estonija, kjer si prizadevajo, da bi skušali pri drţavljanski
vzgoji tako mlade kot starejše čim bolj pripraviti na demokratično druţbo (da bi v
njej bili aktivni). Glede glavnih socialnih akterjev in struktur v šoli avtor meni, da
je ţe tradicionalno, da so učni načrti ter učbeniki drţavljanske vzgoje vezani na
politične in demokratične ustanove in se izogibajo socialnim akterjem in
polemikam. To je tipično tako za Estonijo kot za večino ostalih drţav članic
Evropske unije.71
9 ZAKLJUČEK
Oblikovanje evropskega drţavljanstva in oblikovanje evropske identitete je
postalo pomembno za članice Evropske unije. Ko smo postali člani Evropske
unije smo sprejeli novo drţavljanstvo, ki nam daje več odprtih moţnosti na
različnih področjih. Z vidika posameznika so mnenja o novem drţavljanstvu zelo
različna. Predvsem pri mladih, ki oblikujejo svojo identiteto, je ta pojem oziroma
novo stanje prineslo mnogo razmišljanj. Seveda morajo biti vsi najprej seznanjeni,
kaj sploh je evropsko drţavljanstvo, da lahko potem govorimo o njegovih
prednostih in slabostih. Pri odraščanju mladostnika je pomembno kje, kdaj in
kako oblikuje svojo identiteto. To so sprva druţina, vrtci, mediji, vrstniki…,
potem pa nastopi izobraţevalni sistem, v katerega otroci vstopajo. V teku naloge
smo se dotaknili izobraţevalnega sistema in ugotovili, da le – ta vsebuje predmete
(s svojimi cilji in vsebinami), ki učence, dijake in študente spodbujajo k
oblikovanju evropskega drţavljanstva.
Drţavljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo, se še spreminja in se bo
spreminjalo v prihodnosti. Če samo izvzamemo slovenski narod, je preteklo kar
nekaj časa, da smo dobili slovensko drţavljanstvo. Vsaka drţava ima svojo
zgodovino, v kateri je opisana tudi drţavljanska pripadnost. Slovenci smo imeli
pred tem jugoslovansko drţavljanstvo, Slovaki in Čehi češkoslovaško…, sedaj pa
imamo skupno evropsko drţavljanstvo, tako kot preostale članice Evropske unije.
Po vseh nemirih, ki so se dogajali v Evropi (pa) je prišlo do preloma ob ideji in
70
Jurgena, Mikainis, 2005, str. 415 – 420 71
Haav, 2005, str. 421 – 426
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
59
nastanku prvih evropskih integracij. Če ne bi bilo ideje o povezovanju evropskih
drţav, ne bi bilo enotnega skupnega evropskega drţavljanstva, ki ga s pravno
podlago potrjuje in opisuje Maastrichtska pogodba.
Kljub ozaveščanju o evropskem drţavljanstvu je še vedno z nekaterimi izjemami
pomen nacionalne identitete večji od pomena evropske identitete. Po
javnomnenjskih raziskavah (EUROBAROMETER) se še vedno več Slovencev
počuti Slovence kot Evropejce. Tudi v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo je
več tem in vsebin, ki so vezane na oblikovanje nacionalnega kot evropskega
drţavljanstva. Podobno je tudi v ostalih drţavah, ki so se osamosvojile nekoliko
kasneje (v 90 – ih).
Oblikovanje evropskega drţavljanstva v vzgojno – izobraţevalnih institucijah je
odvisno od učiteljev (profesorjev) in učencev (dijakov, študentov), saj v učnih
načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi neposredno spodbujali oblikovanje
evropskega drţavljanstva. Veliko več je posrednih ciljev, ki preko nacionalne
identitete napeljujejo k evropski. Tako bi morali učitelji s svojo usposobljenostjo,
gradivom, predstavitvijo tem, zaupanjem v svoje sposobnosti, izobrazbo, s
svojimi pogledi na drţavljanstvo,… učence motivirati za zanimanje o
drţavljanskem angaţiranju in političnih aktivnostih. Tako bi pri učencih ustvarili
njihove lastne poglede tako na nacionalno kot evropsko drţavljanstvo. Učitelji
imajo pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega drţavljanstva, saj lahko poleg
tem, ki so v učnem načrtu, natančneje opišejo in ovrednotijo pojem evropskega
drţavljana.
Oblikovanje evropskega drţavljanstva je tako kot učenje vseţivljenjski proces, v
katerega se vključujejo tudi starejši. V ta namen obstajajo akcijski programi in
društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskega drţavljanstva z različnimi
programi in projekti pri vseh generacijah. Cilji teh programov in akcij so zelo
podobni in jasno usmerjeni, ker omogočajo drţavljanom, da delujejo in sodelujejo
pri izgradnji Evrope ter tako razvijajo evropsko drţavljanstvo. Pomembno je, da
razvijamo občutek evropske identitete, ki se opira na skupne vrednote, zgodovino
in kulturo. Namen programov je spodbujanje drţavljanov za medkulturno
razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in drţav.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
60
10 VIRI IN LITERATURA
Balibar, E. (2007). Mi, drţavljani Evrope? Meje, drţava, ljudstvo. Ljubljana:
Zaloţba Sophia.
Bezenšek,J.;Barle,A. (2006): Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraţevanja,
Fakulteta za management, Koper.
Bogataj, J., Budnar, M., Janša Zorn, M., Rener, T., Umek, M., Zabukovec, M.,
Kos, D. (2006). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: druţba
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Čebular, A., Kezunovič - Krašek, M., Repnik, T., Sankovič, N. in Štokojnik, T.
(2005). Kaj prinaša evropska ustava? Ljubljana: Slovenija Doma v Evropi.
Dealnty, G. in Rumford, C. (2008). Nov razmislek o Evropi: druţbena teorija in
pomeni evropeizacije. Ljubljana: Zaloţba Sophia.
Deţelan, T., Fink – Hafner, D., Hafner – Fink, M. in Ulan, S. (2007),
Drţavljanstvo brez meja? Ljubljana: FDV.
Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A. (2007). Evropsko drţavljanstvo: evropski
mladinski teden. Ljubljana: Movit NA Mladina.
Haav, K. (2005). Teaching citizenship and democracy: a new system of concepts
for Estonia and the EU. V A. Roos. (Ur.), Teaching Citizenship (str. 421 – 426).
London: a CiCe publication.
Izobraţevanje za demokratično drţavljanstvo. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport Republike Slovenije.
Jurgena, I., Mikainis, Z. (2005). Citizenship education in the secondary school:
Latvian expirience and problems. V A. Roos. (Ur.), Teaching Citizenship (str. 415
– 420). London: a CiCe publication.
Justin, J., Barle Lakota, A., Bezenšek, J., Jogan, M., Potočnik, V., Nečimer, V.
idr. (2002). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: drţavljanska
vzgoja in etika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za
šolstvo.
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
61
Kunaver, J., Bevc Malajner, V., Cunder, K., Černe, A., Otič, M., Osterman, N.,
Senegačnik, J. (2003). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja:
geografija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za
šolstvo.
Kunaver, V., Gabrič, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B.
idr. (2008). Učni načrt, Zgodovina: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo.
Lipovšek, I., Cunder, K., Dragoš, A., Kolenc Kolnik, K., Lilek, D., Oršič, D. idr.
(2008). Učni načrt, Geografija: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo.
Popit, T., Andolšek, S., Makarovič, M., Poljanšek, M., Virk Rode, J. (2008). Učni
načrt, Sociologija: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS
za šolstvo.
Purta – Torney, J., Lehman, R., Oswald, H. in Schulz, W. (2003). Drţavljanstvo
in izobraţevanje v osemindvajsetih drţavah. Ljubljana: Obrazi edukacije.
Repe, B., Kastelic, A., Berzelak, S., Kern, A., N., Livk, M., Nečak, D. idr. (2003).
Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: zgodovina. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Ross, A. (2005). Teaching Citizenship. London: a CiCe publication.
Toplak, C. (2003). Zdruţene drţave Evrope: zgodovina evropske ideje. Ljubljana:
FDV.
Zgaga, P. (2004). Bolonjski proces: oblikovanje skupnega evropskega
visokošolskega prostora. Ljubljana: Obrazi edukacije.
11 INTERNETNI VIRI
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb70/eb70_en.htm
http://eescopinions.eesc.europa.eu/eescopiniondocument.aspx?language=sl&docn
r=1247&year=2005
Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva
62
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/ce321/ce32120061229sl000103
31.pdf
http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp
http://www.seeeducoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european
-teacher-si.pdf
http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/215.pdf
http://www.anthropos.si/anthropos_2004_2007/2007/3_4/14_divjak.pdf
http://evropa.gov.si/novice/18105/
http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=8304
http://www.mss.si/index.php?id=49&pid=2&nid=229
http://eacea.ec.europa.eu/citizenship/ngos/call4605/documents/short_sl.pdf
http://www.eurodesk.si/fileadmin/user_upload/novice/Datoteke_EEN_ED_2005_
11_11.html#eyce
http://www.zrss.si/default_zalozba.asp?link=narocanje&t=2&a=0&b=0&vg=0&p
ubID=435
http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/
http://ec.europa.eu/youreurope/nav/sl/citizens/citizenship/citizenship/index_sl.htm
l
http://www.eu2008.si/si/About_the_EU/FAQ/About_the_EU/index.html