UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

DIPLOMSKO DELO

Avtor dela

BOGDAN FINK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

TURISTIČNI VIDIKI KOLESARSKE DIRKE PO SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

prof. dr. Damir Karpljuk

SOMENTOR: Avtor dela

as.dr. Samo Rauter BOGDAN FINK

RECENZENT:

prof. dr. Maja Pori

Ljubljana, 2016

IZJAVA

Podpisani Bogdan Fink, rojen 23.3.1972, študent Fakultete za šport Univerze v

Ljubljani, program Športno treniranje, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Turistični vidiki dirke Po Sloveniji – pri mentorju prof. dr. Damirju Karpljuku,

somentorju as. dr. Samu Reuterju in recenzentu prof. dr. Maji Pori – avtorsko delo. Viri

in literature so ustrezno navedeni.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Damirju Karpljuku za pomoč, nasvete, spodbujanje in prijaznost pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se celemu Kolesarskemu klubu Adria Mobil ter drugim članom organizacijskega, tehničnega in častnega odbora kolesarske dirke Po Sloveniji, ker ste omogočili, da lahko pišem v diplomski nalogi o kolesarstvu, ki predstavlja velik del mojega življenja od desetega leta naprej.

Zahvaljujem se moji širši družini za dolgoletno podporo pri ustvarjanju diplome.

Ključne besede: kolesarstvo, turizem, promocija Slovenije, mediji

TURISTIČNI VIDIKI DIRKE PO SLOVENIJI

Bogdan Fink

IZVLEČEK

Namen diplomske naloge je bil predstaviti pozitiven vpliv kolesarske dirke Po Sloveniji na povečanje prepoznavnosti Slovenije v Evropi in svetu oziroma jo uporabiti kot orodje za promocijo naše države v smislu turistične destinacije. Uporabljena je bila dostopna literatura, propagandni materiali, časopisni viri, internetni viri, brošure analiz in statistik KK Adria Mobil o dirki Po Sloveniji ter izkušnje dolgoletnega direktorja kolesarske dirke Po Sloveniji. Izdelane so bile analize medijske pokritosti dirke: televizijski prenosi, spletne strani in družabna omrežja, radijski in televizijski oglasi, radijski in televizijski prispevki, prispevki v časopisih in revijah, … Izdelani so bili informativni izračuni stroškov medijske predstavitve dirke in povračilo te investicije s prihodom turistov v Slovenijo. Z analizo medijskega spremljanja dirke v preteklih letih smo ugotovili, koliko je bilo poročanj in objav. V zadnjem letu smo se na področju digitalnega komuniciranja osredotočili na tujino, uporabili smo komunikacijske kanale, ki jih imajo nastopajoče ekipe in posamezni tekmovalci. Zaradi tega bilo izjemno visoko število ljudi, ki jih je dosegla posamezna objava. Turiste bi privabili s predstavitvijo lepot naše dežele v sklopu televizijskih prenosov, preko digitalnega komuniciranja ter drugih načinov poročanj z dirke Po Sloveniji. Poleg naravnih znamenitosti bi bile predstavljene še možnosti za sprostitev ter športne aktivnosti, ljudje in gospodarstvo. Z investicijo v neposredni televizijski prenos na športnem kanalu Eurosport bi si dirko v tujini ogledalo okoli 25 milijonov ljudi. Cena te investicije bi bila po trenutni ponudbi 765,000 eurov (365,000 eurov tv prenos, 400,000 eurov zakup oglasnega prostora Slovenske turistične organizacije). Po izračunih bi se ta investicija naši državi povrnila že s prihodom 0,007% potencialnih gledalcev, ki bi kot kolesarski turisti obiskali Slovenijo.

Key words: cycling, tourism, promotion of Slovenia, media

TOURIST ASPECT OF TOUR OF SLOVENIA

Bogdan Fink

ABSTRACT

The purpose of this study was to present the positive impact of bicycle race Tour of Slovenia to increase the visibility of Slovenia in Europe and the world, or use it as a tool to promote our country in meaning of tourist destination. An accessible literature, advertising materials, newspaper sources, internet sources, brochures, analysis and statistics Cycling club Adria Mobil about the Tour of Slovenia and the experience of long-time director of Tour of Slovenia, were used. There were made analyzes of media coverage of the race: television broadcasts, websites and social networks, radio and TV ads, radio and TV contributions, contributions in newspapers and magazines, ... There were produced informative calculations of the cost of the media presentation of the race and the repayment of this investment with the arrival of tourists to Slovenia. With the analysis of media monitoring events in the past years we have established how many reportings and publications were there. In the last year we focused, in the field of digital communication, on the rest of the world, using communications channels that are own by performing teams and individual athletes. The result was an extremely high number of people that was achieved by each publication. We would attract tourists with the presentation of the beauty of our country in the context of television broadcasting, via digital communication and other means of reporting the Tour of Slovenia. In addition to natural attractions there would have been presented opportunities for relaxation and sports activities, people and economy. By investing in a live TV broadcast on the sports channel Eurosport, the race would attracted about 25 million people abroad. The price of this investment would be at the current offer 765 thousand euros (365 thousand euros tv transmission, 400,000 euros lease of advertising space Slovenian Tourist Board). According to the calculations would this investment recovered our country with the advent of 0.007% of potential viewers, who would, like cycling tourists, visited Slovenia.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod....................................................................................................................... 11

1.1 Turizem ............................................................................................................ 11

1.2 Kolesarska dirka Po Sloveniji ........................................................................... 11

1.2.1 Kolesarstvo ................................................................................................. 11

1.2.2 Zgodovina dirke .......................................................................................... 12

1.2.3 Etape dirke Po Sloveniji v letih 1993-2016 ................................................. 13

1.2.4 Sodelujoče države na dirko Po Sloveniji v letih 1993-2016 ........................ 20

1.3 Namen in cilji diplomske naloge ....................................................................... 21

1.3.1 Namen in uporabnost ................................................................................ 21

1.3.2 Cilji .............................................................................................................. 21

2 Metode dela ........................................................................................................... 23

3 Razprava ................................................................................................................ 24

3.1 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji ........................................... 24

3.1.1 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji leta 2015……………... 25

3.1.2 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji leta 2016 ..................... 33

3.1.3 Analiza mednarodnega dosega dirke Po Sloveniji v družabnih omrežjih

leta 2016 ........................................................................................................... 39

3.2 Investicijski vidik turistične promocije................................................................ 50

3.2.1 Ponudba za sodelovanje Eurosporta z organizatorjem kolesarske dirke

Po Sloveniji KK Adria Mobil in Slovensko turistično organizacijo STO ....... 50

3.2.2 Primerjava cen oglaševanja na športnem kanalu Eurosport s POP TV in

………….RTV SLO…………………………………………………………………………52

4 Sklep ...................................................................................................................... 53

5 Viri .......................................................................................................................... 56

KAZALO SLIK

Slika 1. Sodelujoče države na dirki Po Sloveniji v letih 1993 – 2016………………....20 Slika 2. Število objav na posamezni dan (Bizjak Bogataj, 2015)………………………25 Slika 3. Število objav po tipu medija na posamezni dan (Bizjak Bogataj, 2015)………25 Slika 4. Doseg objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015)……………………………26 Slika 5. Skupno število objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015)…………………..26 Slika 6. Največje število objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015)………………...27 Slika 7. Doseg po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015)…………………………………..27 Slika 8. Deset spletnih strani z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015)…….………28 Slika 9. Doseg spletnih objav (Bizjak Bogataj, 2015)………………………………….28 Slika 10. Deset tiskanih medijev z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015)….………29 Slika 11. Doseg tiskanih medijev (Bizjak Bogataj, 2015)………………………………29 Slika 12. Deset radijskih hiš z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015)………………30 Slika 13. Doseg radijskih objav (Bizjak Bogataj, 2015)…………………………………30 Slika 14. Pet tv hiš z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015)…………………………31 Slika 15. Doseg televizijskih objav (Bizjak Bogataj, 2015)…………..…………………31 Slika 16. Najpogostejši avtorji člankov (Bizjak Bogataj, 2015)……….……………….32 Slika 17. Število objav na posamezni dan (Čeplak, 2016)…………………………….33 Slika 18. Število objav glede na tip medija na posamezni dan (Čeplak, 2016)………34 Slika 19. Vrednost objav po tipu medija (Čeplak, 2016)……..………………………..34 Slika 20. Skupno število objav po tipu medija (Čeplak, 2016)………………………….35 Slika 21. Doseg po tipu medija (Čeplak, 2016)……………………………………….…35 Slika 22. Deset spletnih strani z največ objavami (Čeplak, 2016)…………………….35 Slika 23. Doseg spletnih objav (Čeplak, 2016)………………………………………….36 Slika 24. Deset tiskanih medijev z največ objavami (Čeplak, 2016)………………….36 Slika 25. Doseg tiskanih objav (Čeplak, 2016)………………………………………….36 Slika 26. Deset radijskih hiš z največ objavami (Čeplak, 2016)……..…………………37 Slika 27. Doseg radijskih objav (Čeplak, 2016)……………………………………….…37 Slika 28. Število objav televizijskih hiš (Čeplak, 2016)…………………………………38 Slika 29. Doseg televizijskih objav (Čeplak, 2016)……………………………………..38 Slika 30. Podatki o številu sledilcev/všečkov na mednarodnih družabnih omrežjih……. (Maselj, 2016)....…………………………………………………………………39 Slika 31. Mark Cavendish (Maselj, 2016)……………………………………………….40 Slika 32. Objavi na Twitterju (Maselj, 2016)………………………………………….….41 Slika 33. Število všečkov na Twitterjevi strani Tour of Slovenia (Maselj, 2016)………41 Slika 34. Število sledilcev posameznih objav na Twitterju v različnih državah………….. (Maselj, 2016)…………………………………………………………………….42 Slika 35. Število ogledov, všečkov, sledilcev, sporočil, objav, ogledov …………………. videoposnetkov dirke Po Sloveniji v 1 tednu (Maselj, 2016)……………….42 Slika 36. Analiza Twitter računa Tour of Slovenia, junij 2016 (Maselj, 2016)…………43 Slika 37. Analiza obiskovalcev profila Tour of Slovenia na Twitterju (Maselj, 2016)…43 Slika 38. Analiza objave, ki je dosegla več kot 16.000 ljudi (Maselj, 2016)……………44 Slika 39. Doseg objav z oznako #TourofSlovenia (keyhole.co) (Maselj, 2016)………44 Slika 40. Objave z največ ogledi na Twitterju, junij 2016 (Maselj, 2016)………………45 Slika 41. Objave na različnih družabnih medijih (Maselj, 2016)………………………..46 Slika 42. Objavi Marka Cavendisha na Instagramu in Facebooku (Maselj, 2016)……48 Slika 43. Objavi v italijanskem in francoskem tisku (Maselj, 2016)……………………49 Slika 44. Objava na angleški spletni strani CyclingNews.com (Maselj, 2016)………49

KAZALO TABEL

Tabela 1: Seznam krajev, skozi katere je potekala dirka od leta 1993 – 2016………13

Tabela 2: Ponudba Eurosporta za sodelovanje…………………………..…………….51

Tabela 3: Primerjava slovenskih televizijskih hiš z Eurosportom……………………….52

Tabela 4: Število 30 sekundnih oglasov…………………………………………………52

11

1 UVOD

1.1 Turizem

Turízem na splošno pojmujemo kot gospodarsko dejavnost, ki zadovoljuje potrebe turistov. Mnogi se s to dejavnostjo preživljajo, drugim pa daje dopolnilni dohodek. Turizem je povezan z naravo in rekreacijo in pomeni eno od oblik sprostitve in poživitve. (Gabrovec, 2007)

Turizem se razvija tam, kjer je dobro razvita gospodarska dejavnost, urejena športna infrastruktura, ceste, trgovine, odlične razmere za preživetje...

V današnjem času ljudje veliko potujejo. Ljudje se v prostem času radi ukvarjajo s športom oz. lahko rečemo, da šport postaja del življenja marsikaterega posameznika. Oddiha marsikdo ne porabi več samo za lenarjenje, oddih je postal čas za sprostitev. Dober način sproščanja na potovanjih in odmorih so športne aktivnosti.

Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga. Ko ljudje potujejo, se na oddihu aktivno ali pasivno udeležujejo športnih aktivnosti in raznih prireditev predvsem zaradi sprostitve. Trenutno je trend, da se vsakemu posamezniku, ki potuje, v največji meri omogoči športne aktivnosti.

1.2 Kolesarska dirka Po Sloveniji

1.2.1 Kolesarstvo

Kolo uporablja sorazmerno preprosto tehnologijo, pa kljub temu je razvoj kolesa vseeno potreboval dolgo časovno obdobje od koncepta do splošne uporabe.

Leta 1690 je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, gnano s človeško močjo, pri čemer je uporabnik izum porival z eno nogo, medtem ko je druga noga varno počivala na hrbtišču, katero je povezovalo obe kolesi.

12

Kasneje so dodali še nekaj izboljšav, med katerimi je potrebno omeniti vodljivo krmilo in udoben sedež. Kolo je postalo mnogo bolj priljubljeno in udobno za vožnjo, ko je Dunlop patentiral kolo s pnevmatiko. Sledilo je mnogo izboljšav, večstopenjski prestavni mehanizem, bobnaste zavore, drugačna pedala, vzmetenja, …, pa vendar je današnje kolo podobno tistemu iz leta 1890.

Prva organizirana kolesarska dirka je bila 31. maja 1868 v Parizu. Proga je bila dolga 1200 metrov. Že naslednji dan so organizirali prvo dirko tudi v Angliji, v Ameriki pa leta 1878.

Slovenska nacionalna mednarodna etapna dirka Po Sloveniji je na nek način nasledila tradicionalno dirko Alpe Adria, ki je bila ob dirki Po Jugoslaviji največja kolesarska prireditev v nekdanji državi, a je med osamosvajanjem zamrla. Prvič je bila prireditev organizirana leta 1993. (Filip, 2013)

1.2.2 Zgodovina dirke

Podatke o zgodovini dirke Po Sloveniji sem povzel po spletni strani kolesarskega kluba Adria Mobil (www.adria-mobil-cycling.com).

Starejšim ljubiteljem kolesarstva je ostala v spominu tradicionalna dirka Alpe Adria, svojčas poleg dirke Po Jugoslaviji največja kolesarska prireditev v nekdanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije pa jo je dirka Po Sloveniji v popolnosti nadomestila. Prvič se je odvila leta 1993, letos so slovenske ceste pozdravile že 23. izvedbo te dirke.

V začetku 90-tih je imel vsak od najmočnejših klubov slovenskega kolesarstva (Krka, Rog in Sava) svojo enodnevno dirko. Velike zasluge za novo mednarodno etapno tekmovanje pa imajo predvsem dolenjski kolesarski delavci, na čelu z Jožetom Majesom, ki so pridobili zeleno luč Kolesarske zveze Slovenije.

V nekaj dneh se tako vsako leto na slovenskih cestah predstavijo vsi najboljši slovenski kolesarji ter številni tujci. Do sedaj so na dirki so nastopili kolesarji petdesetih držav.

Dirka Po Sloveniji je po vzoru nekdanje dirke Alpe Adria, oziroma slovitejše dirke Po Italiji, obiskala tudi mesta izven meja Slovenije (Italija, Avstrija in Hrvaška), kar je pomagalo pri ohranitvi dobrih športnih odnosov s sosednimi državami.

13

Na dirki Po Sloveniji smo gostili številne tekmovalce, ki so zmagovali največje dirke po svetu. Izstopata predvsem zmagovalca dirke Tour de France Vincenzo Nibali in Carlos Sastre, olimpijski prvak iz Londona Alexander Vinokourov, zmagovalec številnih »klasik« in večkratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara ter Mark Cavendish, kolesar z največ etapnimi zmagami na Tour de France. Leta 2015 je na dirki prvič nastopila najboljša ekipa zadnjih let, britanski SKY.

Poleg svetovnih zvezd so se na slovenskih cestah kalili predvsem mladi kolesarji in pridobivali prepotrebne izkušnje. Dirka je bila odskočna deska skoraj vsem bodočim slovenskim poklicnim kolesarjem.

1.2.3 Etape dirke Po Sloveniji v letih 1993 – 2016

V minulih 23 letih smo organizatorji dirke poskrbeli, da je kolesarska karavana obiskala vse slovenske pokrajine; tudi obrobne (Prekmurje, Prlekijo in Goričko).

Dirka je v poprečju trajala od 4 do 6 dni. Dirka je vsako leto v istem terminu, 3. teden v juniju (v času med italijanskim Girom in francoskim Tourom), zato je dirka še posebej zanimiva za ekipe svetovnega ranga. Pred letom 2004 pa je potekala v mesecu maju.

Dirka je doslej imela tudi mednarodne cilje v Zagrebu, Trstu in Beljaku.

Tabela 1 Seznam krajev, skozi katere je potekala dirka od leta 1993 do 2016.

ETAPE 1993

prolog Novo mesto Novo mesto 5 km

1.etapa Otočec Celje 189 km

2.etapa Rogaška Sl. Ptuj 120 km

3.etapa Krško Krško 48 km

4.etapa Čatež Čatež 83 km

5.etapa Otočec Ljubljana 172 km

6.etapa Ajdovščina Kranjska Gora 145 km

14

7.etapa Novo mesto Novo mesto 170 km

ETAPE 1994

1.etapa Otočec Kamnik 167 km

2.etapa Otočec Hrastnik 76 km

3.etapa Hrastnik St. Jurij 7 km

4.etapa Grosuplje Idrija 154 km

5.etapa Novo mesto Novo mesto 144 km

6.etapa Ajdovščina Ajdovščina 140 km

7.etapa Nova Gorica Nova Gorica 40 km

8.etapa Nova Gorica Vršič 104 km

9.etapa Orehovica Novo mesto 170 km

ETAPE 1995

1.etapa Otočec Kamnik 163 km

2.etapa Krško Krško 24 km

3.etapa Novo mesto Novo mesto 72 km

4.etapa Novo mesto Portorož 197 km

5.etapa Portorož Nova Gorica 177 km

6.etapa Nova Gorica Kranj 178 km

7.etapa Otočec Ljubljana 170 km

ETAPE 1996

1.etapa Metlika Metlika 161 km

2.etapa Podčetrtek Radenci 149 km

3.etapa Radenci Radenci 30 km

15

4.etapa Ljutomer Beltinci 86 km

5.etapa Beltinci Grosuplje 220 km

6.etapa Vrhnika Bovec 159 km

7.etapa Nova Gorica Novo mesto 179 km

ETAPE 1998

prolog Ptuj 3 km

1.etapa Radenci Beltinci 198 km

2.etapa Maribor Kranj 195 km

3.etapa Krško Krško 18 km

4.etapa Semič Semič 85 km

5.etapa Ribnica Nova Gorica 230 km

6.etapa Nova Gorica Ljubljana 206 km

7.etapa Grosuplje Novo mesto 170 km

ETAPE 1999

prolog Nova Gorica 2,5 km

1.etapa Nova Gorica Nova Gorica 185 km

2.etapa Ribnica Rogaška Slatina 175 km

3.etapa Beltinci Radenci 175 km

4.etapa Maribor Ljubljana 196 km

5.etapa Grosuplje Vršič 203 km

6.etapa Semič Novo mesto 195 km

ETAPE 2000

prolog Novo mesto 2 km

16

1.etapa Čatež Radenci 198 km

2.etapa Radenci Beltinci 166 km

3.etapa Slovenska Bistrica Ljubljana 161 km

4.etapa Ribnica Vršič 150 km

5.etapa Nova Gorica Novo mesto 187 km

ETAPE 2001

1.etapa Čatež Beltinci 190 km

2.etapa Radenci Ptuj 120 km

3.etapa Zreče Rogla 16 km

4.etapa Maribor Ljubljana 168 km

5.etapa Ivančna Gorica Ajdovščina 175 km

6.etapa Sežana Vršič 158 km

7.etapa Ribnica Novo mesto 178 km

ETAPE 2002

1.etapa Čatež Beltinci 190 km

2.etapa Radenci Ptuj 120 km

3.etapa Ptuj Ptuj 13 km

4.etapa Slovenska Bistrica Ljubljana 161 km

5.etapa Ivančna Gorica Ajdovščina 175 km

6.etapa Nova Gorica Kranj 182 km

7.etapa Ribnica Novo mesto 178 km

ETAPE 2003

1.etapa Čatež Ptuj 167 km

17

2.etapa Ormož Beltinci 168 km

3.etapa Lenart Ljubljana 203 km

4.etapa Vrhnika Kranj 176 km

5.etapa Grosuplje Vršič 168 km

6.etapa Šentjernej Novo mesto 156 km

ETAPE 2004

1.etapa Izola Trst 76 km

2.etapa Trst Nova Gorica 72 km

3.etapa Ljubljana Zagreb (HR) 190 km

4.etapa Ormož Ptuj 160 km

5.etapa Lenart Beljak (A) 208 km

6.etapa Beljak (A) Ljubelj 66 km

7.etapa Grosuplje Novo mesto 150 km

ETAPE 2005

1.etapa Ptuj Ptuj 160 km

2.etapa Medvode Beljak (A) 171 km

3.etapa Trbiž (I) Vršič 133 km

4.etapa Šentjernej Novo mesto 147 km

ETAPE 2006

1.etapa Lendava Brežice 214 km

2.etapa Medvode Nova Gorica 183 km

3.etapa Nova Gorica Vršič 158 km

4.etapa Grosuplje Novo mesto 156 km

18

ETAPE 2007

1.etapa Ljubljana Zagreb (HR) 182 km

2.etapa Šentjernej Ljubljana 163 km

3.etapa Medvode Beljak (A) 168 km

4.etapa Kranjska Gora Vršič 160 km

5.etapa Grosuplje Novo mesto 162 km

ETAPE 2008

1.etapa Ljubljana Postojna 161 km

2.etapa Piran Koper 179 km

3.etapa Škofja Loka Krvavec 125 km

4.etapa Celje Novo mesto 157 km

ETAPE 2009

1.etapa Koper Beljak (A) 229 km

2.etapa Kamnik Ljubljana 143 km

3.etapa Lenart Krvavec 174 km

4.etapa Šentjernej Novo mesto 153 km

ETAPE 2010

1.etapa Koper Medvode 173 km

2.etapa Ljubljana Beljak (A) 166 km

3.etapa Bled Krvavec 171 km

4.etapa Brežice Novo mesto 157 km

ETAPE 2011

1.etapa Ljubljana Ljubljana 7 km

19

2.etapa Koper Nova Gorica 189 km

3.etapa Tržič Golte 170 km

4.etapa Ptuj Novo mesto 181 km

ETAPE 2012

1.etapa Celje Novo mesto 164 km

2.etapa Kočevje Metlika 177 km

3.etapa Ivančna Gorica Škofja Loka 219 km

4.etapa Ljubljana Ljubljana 17,8 km

ETAPA 2013

1.etapa Ljubljana Ljubljana 8,8 km

2.etapa Kočevje Višnja Gora 168 km

3.etapa Škofja Loka Vršič 170 km

4.etapa Brežice Novo mesto 155 km

ETAPE 2014

1.etapa Ljubljana Ljubljana 8,8 km

2.etapa Ribnica Kočevje 168 km

3.etapa Rogaška Slatina Trije kralji 170 km

4.etapa Škofja Loka Novo mesto 155 km

ETAPE 2015

1.etapa Ljubljana Ljubljana 8.8 km

2.etapa Škofja Loka Kočevje 182 km

3.etapa Dobrovnik Trije kralji 179 km

4.etapa Rogaška Slatina Novo mesto 165 km

20

ETAPE 2016

1.etapa Ljubljana Koper 175 km

2.etapa Nova Gorica Golte 217 km

3.etapa Celje Celjska koča 16 km

4.etapa Rogaška Slatina Novo mesto 179 km

Leta 1997 dirke Po Sloveniji ni bilo.

1.2.4 Sodelujoče države v letih 1933-2016

Albanija

Argentina

Avstrija

Avstralija

Azerbajdžan

Belgija

Belorusija

Bolgarija

Brazilija

Češka

Danska

Dominikanska rep.

Estonija

Finska

Francija Hrvaška

Hong Kong

Irska

Italija

Japonska

JAR

Jugoslavija

Kanada

Kitajska

Kazahstan

Kolumbija

Litva

Latvija

Madžarska

Mehika

Moldavija

Nemčija

Nizozemska

Nova Zelandija

Rusija

Slovaška

Slovenija

Srbija in Črna Gora

Poljska

Portugalska

Romunija

Srbija

Španija

Švica

Švedska

Tajvan

Turčija

Ukrajina

Uzbekistan

Velika Britanija

ZDA

Zimbabve

Slika 1. Sodelujoče države na dirki Po Sloveniji v letih 1993 – 2016.

21

1.3 Namen in cilji diplomske naloge

1.3.1 Namen in uporabnost

Namen diplomske naloge je predstaviti pozitiven vpliv kolesarske dirke Po Sloveniji na povečanje prepoznavnosti Slovenije v Evropi in svetu.

Diplomsko delo bo obogatilo področje literature tako s kolesarskimi in turističnimi vidiki, katerih osrednja tema bo največji kolesarski dogodek v Sloveniji. Informacije se bodo povezale v skupno promocijo turističnih, športnih in gospodarskih zmogljivosti Slovenije.

Kolesarstvo je globalni šport, z njim se ukvarjajo ljudje po celem svetu. Glede na to, da se tekmovanja dogajajo na cesti, lahko gledalci svoje idole spremljajo zelo od blizu, kar je v ostalih športih nepredstavljivo.

Na kolesarski dirki Po Sloveniji leta 2016 nastopilo 19 ekip iz 6 celin. Tekmovalci so iz 20-24 različnih držav, njihove tekmovalne dosežke spremljajo novinarji in navijači preko različnih medijev.

Dirka Po Sloveniji ponuja enkratno možnost režiranega scenosleda po turističnih destinacijah Slovenije. Cilj je, da dirka postane promocija Slovenije kot turistične destinacije. Prav tako prireditev nagovarja ljudi k aktivnemu življenjskemu slogu. Zaradi vsega naštetega lahko pričakujemo povečano število turistov, ki bodo v prihodnosti obiskali Slovenijo.

V diplomskem delu je raziskano medijsko spremljanje dirke Po Sloveniji, Evropi in celem svetu.

1.3.2 Cilji

a. Predstaviti zgodovino kolesarskih dirk in pozitivnih povezav s turizmom v tujini in Sloveniji

b. Predstaviti organizacijo in teritorialno pokritost Slovenije z dirko

c. Opredeliti možnosti turističnih vidikov dirke Po Sloveniji

22

d. Izpostaviti možnosti pozitivnih učinkov preko televizijskega prenosa kolesarske dirke Po Sloveniji na športnih kanalih po celem svetu v smislu povečanja prihoda tujih turistov v Slovenijo

e. Predstaviti investicijski načrt za izvedbo promocije naše države preko dirke Po Sloveniji

23

2 METODE DELA

Diplomsko delo je monografskega tipa.

Uporabljena je dostopna literatura, propagandni materiali, časopisni viri, internetni viri, brošure analiz in statistik KK Adria Mobil o dirki Po Sloveniji ter izkušnje dolgoletnega direktorja kolesarske dirke Po Sloveniji.

Izdelane so analize medijske pokritosti dirke: televizijski prenosi, spletne strani in družabna omrežja, radijski in televizijski oglasi, radijski in televizijski prispevki, prispevki v časopisih in revijah,…

Izdelani so informativni izračuni stroškov medijske predstavitve dirke in povračilo te investicije s prihodom turistov v Slovenijo.

24

3 RAZPRAVA

3.1 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji

Metodologija analiziranja medijskih objav

Vir analize je zbirka objav s ključno besedo »DIRKA PO SLOVENIJI«, ki smo jih zasledili v slovenskih tiskanih, elektronskih in spletnih medijih ter na več tujih spletnih mestih.

Analize pojavljanja v medijih so bile izdelane za potrebe Kolesarskega kluba Adria Mobil in njihovih sponzorjev v Klipping d.o.o. in SportMediaFocus d.o.o., družbah, ki se ukvarjata s komuniciranjem v športu.

Osnova za izdelavo analize je ocena ali opis vsake objave po petih kriterijih (datum, medij, zvrst, površina v cm2 oz. minute in primerjalni prikaz stroškov pojavljanja po posameznih medijih).

Gre za število ljudi, ki ga doseže posamezna objava v analiziranem mediju. Ta izračun je narejen na podlagi izsledkov Nacionalne raziskave branosti (NRB) in Merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS), ki imata svojo metodologijo, njihovi podatki pa so javno dostopni.

Pri določanju površine medijskega prostora smo upoštevali neto površino in trajanje objav. Neto površino objave smo dobili tako, da smo izmerili površino tistih delov objave, v katerih so se pojavljala gesla, oziroma delov objave, ki so se nanašali na ključna gesla.

Povprečna cena za 1 cm2 objave je preračunana na podlagi cen podanih v kolonskih centimetrih, po podatkih Inštituta za raziskovanje trga in medijev (Mediana d.o.o.). Izračun je narejen na podlagi povprečne cene oglaševalskega prostora na redakcijskih straneh ali cene za minuto oglaševalskega časa pred informativnimi oddajami.

25

3.1.1 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji leta 2015

Medijska analiza je pripravljena kot pregled medijskega poročanja o 22. dirki po Sloveniji, ki je potekala med 18. in 21. junijem 2015, v organizaciji KK Adria Mobil.

Analizirali smo obdobje med 1. majem in 10. julijem 2015. V tem obdobju smo zabeležili 631 objav, ki so dosegle skupaj 116.082.178,00 vtisnih točk (število gledalcev, bralcev in obiskovalcev spletnih strani, ki so bili izpostavljeni poročanju o dirki), bruto vrednost objav pa je ocenjena na 568.664,07 eurov.

Največ objav smo zabeležili na spletu, sledijo tisk, radio in televizija. Po pregledu posameznih medijev lahko ugotovimo, da je bilo največ objav na spletni strani siol.net.

Prisotnost v medijih

Slika 2. Število objav na posamezni dan (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 3. Število objav po tipu medija na posamezni dan (Bizjak Bogataj, 2015).

26

Slika 4. Doseg objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015).

O dirki so poročali vsi tipi medijev, skupno v 631 objavah, največ med vključno 17. in 22. junijem 2015 (364 objav).

V omenjenem obdobju je bil dosežen tudi največji delež vtisnih točk (število gledalcev, bralcev in obiskovalcev spletnih strani, ki so bili izpostavljeni poročanju o dirki), 67%.

Slika 5. Skupno število objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015).

366

148

84

32

Internet

Tisk

Radio

Televizija

Število objav po tipu medija

27

Slika 6. Največje število objav po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 7. Doseg po tipu medija (Bizjak Bogataj, 2015).

Največ objav o dirki smo zasledili med spletnimi mediji (366), na spletnem portalu siol.net je bilo objavljeno največje število objav (105), ki so dosegle največji delež občinstva - 60.12% vtisnih točk.

Najvišjo bruto vrednost so dosegle objave v tisku, relativno visoko vrednost, glede na nizko število objav, pa tudi objave na televiziji. Skupna bruto vrednost objav je ocenjena na 568.664,07 eurov.

105

53

35

31

23

22

19

18

18

17

Siol.net

STA.si

Radio Slovenija 1

Delo.si

Dnevnik

Delo

Vecer.com

Dnevnik.si

Dolenjskilist.si

Radiokrka.com

Največje število objav po mediju

28

Slika 8. Deset spletnih strani z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 9. Doseg spletnih objav (Bizjak Bogataj, 2015).

Daleč največ objav je bilo na spletnem mestu siol.net (105), ki so dosegle tudi največjo bruto vrednost (43.785,00 eurov), sledijo vsi največji spletni mediji, razen 24ur.com.

105

53

31

19

19

18

17

14

13

11

Siol.net

STA.si

Delo.si

Dolenjskilist.si

Vecer.com

Dnevnik.si

Radiokrka.com

Ekipa24.si

RTVSLO.si

Planet.si

TOP število spletnih objav

29

Slika 10. Deset tiskanih medijev z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 11. Doseg tiskanih medijev (Bizjak Bogataj, 2015).

O dirki so poročali vsi glavni slovenski dnevniki, največkrat Dnevnik (23) in Delo (22). Največji doseg je zabeležilo Delo (29,2%), sledijo pa Slovenske novice (22,78%). Objave so bile iz različnih novinarskih zvrsti: poročila (92), vesti (15), intervju (12), članki (9), komentar (8) in drugo.

23

22

15

12

8

7

7

7

6

5

Dnevnik

Delo

Večer

EkipaSN

Slovenske novice

Primorski dnevnik

Primorske novice

Dnevnik - priloga In

Dolenjski list

Rogaške novice

TOP število tiskanih objav

30

Slika 12. Deset radijskih hiš z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 13. Doseg radijskih objav (Bizjak Bogataj, 2015).

O dirki sta največ poročali osrednji slovenski radijski postaji Radio Slovenija 2 in 1, ki je dosegel 56,33% poslušalcev, skupaj pa skoraj 88% vseh poslušalcev.

35

16

7

4

4

3

2

2

2

2

Radio Slovenija 1

Radio Slovenija 2

Radio Maribor

Radio Krka

Radio Ognjišče

Primorski val

Radio Koper

Radio Štajerski val

Radio City

Radio Kum

Top število radijskih objav

31

Slika 14. Pet TV hiš z največ objavami (Bizjak Bogataj, 2015).

Slika 15. Doseg televizijskih objav (Bizjak Bogataj, 2015).

O dirki so v času dirke najbolj pogosto poročali na nacionalni TV Slovenija, ki je o dogodku poročala v praktično vseh informativnih oddajah. Sledijo objave na TV Vaš Kanal, ostale televizije so o dirki poročale manj.

16

7

4

3

2

TV Slovenija 1

TV Vaš kanal

POP TV

Planet TV

TV Maribor

TOP število televizijskih objav

32

Slika 16. Najpogostejši avtorji člankov (Bizjak Bogataj, 2015).

Na lestvici med desetimi najpogostejšimi avtorji člankov je na prvem mestu „unknown“ (134 člankov), sledijo pa STA (104), Jaka Lopatič – siol.net (43),…

134

104

43

34

25

20

17

15

12

12

Unknown

STA

Jaka Lopatič

Metod Močnik

Košir Alenka Teran

Vito Divac

Uroš Gramc

Matej Hrastar

Sportal

Marko Uršič

Najpogostejši avtorji

33

3.1.2 Analiza medijskega spremljanja dirke Po Sloveniji leta 2016

Medijska analiza je pripravljena kot pregled medijskega poročanja o 23. dirki po Sloveniji, ki je potekala med 16. in 19. junijem 2016, v organizaciji kolesarskega kluba Adria Mobil.

V analiziranem obdobju od 1. maja do 30. junija 2016 smo zabeležili 610 objav. V analizo sta bila vključena tudi dva prenosa dirke (prva in tretja etapa), ki so ju prenašali na Šport TV.

Bruto vrednost objav je znašala 547.218 EUR (bruto vrednost prenosa obeh etap je znašala 116.390 EUR). Skupni doseg objav je znašal 104.052.929. Oglasi v analizo niso bili vključeni.

Največ objav smo zabeležili na internetu, sledijo tisk, radio in televizija.

V analizo je bilo zajetih 607 objav v slovenskih medijih, 2 internetni objavi v hrvaških medijih ter ena internetna objava v italijanskem mediju.

Največje število objav smo zasledili na spletnem portalu Siol.net.

Prisotnost v medijih

Slika 17. Število objav na posamezni dan (Čeplak, 2016).

17.6.2016 89 objav

16.6.2016 84 objav

20.6.2016 62 objav

6.5.2016 25 objav

3.6.2016 24 objav

34

Slika 18. Število objav glede na tip medija na posamezni dan (Čeplak, 2016).

Slika 19. Vrednost objav po tipu medija (Čeplak, 2016).

O dirki Po Sloveniji smo v analiziranem obdobju zabeležili 610 medijskih objav, od tega je bila dobra polovica (57 %) internetnih objav, sledile so tiskane (21 %), radijske (18 %) ter televizijske (4%) objave.

Največ objav (skupno 345) je bilo v času med 16.6. ter 21.6.2016, kar predstavlja 57 % vseh objav o dirki Po Sloveniji v analiziranem obdobju.

V omenjenem obdobju je bila tudi (bruto) vrednost objav najvišja. Vrednost objav se ovrednoti glede na ceno oglasnega prostora medija. Vrednost bruto površine oz. dolžine objave je enaka celotni velikosti objave glede na ceno oglasnega prostora.

Televizija 22.6.2016

116.390 €

35

Internet 345

Tisk

Radio

Televizija

Slika 20. Skupno število objav po tipu medija (Čeplak, 2016).

Slika 21. Doseg po tipu medija (Čeplak, 2016).

Slika 22. Deset spletnih strani z največ objavami (Čeplak, 2016).

Skupno število internetnih objav o dirki Po Sloveniji je v analiziranem obdobju znašalo 345, največ objav je bilo zabeleženo na spletnem portalu Siol.net (71), kjer so dosegle tudi največjo bruto vrednost. Prav tako je bil na tem portalu tudi največji doseg objav.

Siol.net 71 Siol.net

STA.si 55 RTVSLO.si

Radiokrka.com 28 Delo.si

Delo.si 26 Radiokrka.com

Ekipa24.si 18 24ur.com

Zurnal24.si 17 Dnevnik.si

RTVSLO.si 14 Zurnal24.si

Ljubljanskenovice.si 11 Primorske.si

Dolenjskilist.si 11 Vecer.com

Primorske.si 10 Ekipa24.si

131

108

26

36

V objavah smo prepoznali 71 avtorjev, ki so poročali v 276 objavah. Avtorstva nismo prepoznali v 69 objavah.

Slika 23. Doseg spletnih objav (Čeplak, 2016).

Delo 25

EkipaSN 19

Primorske novice 13 Večer 12

Dnevnik 11 Slovenske novice 6

Rogaške novice 5 Primorski dnevnik 5

Svet24 - priloga 4

Celjan 4

Slika 24. Deset tiskanih medijev z največ objavami (Čeplak, 2016).

Slika 25. Doseg tiskanih objav (Čeplak, 2016).

37

Skupno število tiskanih objav o dirki po Sloveniji je v analiziranem obdobju znašalo 131, največ objav je prispeval časopis Delo (25), kjer so objave dosegle tudi največje število ljudi (največji doseg). Največja bruto vrednost objav je bila v časopisu Dnevnik.

V objavah smo prepoznali 44 avtorjev, ki so poročali v 79 objavah. Avtorstva nismo prepoznali v 52 objavah.

Radio Slovenija 1 31

Radio Slovenija 2 15

Radio Krka 10

Radio Sora 8 Radio 1 6

radio Štajerski val

5

Radio Koper 5 Radio Aktual 5 Primorski val 5

Radio Veseljak 2

Slika 26. Deset radijskih hiš z največ objavami (Čeplak, 2016).

Slika 27. Doseg radijskih objav (Čeplak, 2016).

Skupno število radijskih objav o dirki po Sloveniji je v analiziranem obdobju znašalo 108, največ objav smo zabeležili na Radio Slovenija 1 (31), kjer je bil tudi doseg objav največji. Največja bruto vrednost objav je bila na Radio Slovenija 2.

V objavah smo prepoznali 21 avtorjev, ki so poročali v 43 objavah. Avtorstva nismo prepoznali v 65 objavah.

38

TV Slovenija 1 10

TV Vaš kanal

POP TV

Planet TV

Šport TV

TV Koper

TV Celje

Slika 28. Število objav televizijskih hiš (Čeplak, 2016).

Slika 29. Doseg televizijskih objav (Čeplak, 2016).

Skupno število televizijskih objav o dirki po Sloveniji je v analiziranem obdobju znašalo 26, največ objav smo zabeležili na TV Slovenija 1 (10), kjer so imele objave tudi največji doseg. Najvišja bruto vrednost objav je bila na Šport TV, kjer so v živo prenašali tudi prvo in tretjo etapo dirke.

V objavah smo prepoznali 14 avtorjev, ki so poročali v 21 objavah. Avtorstva nismo prepoznali v 5 objavah.

39

3.1.3 Analiza mednarodnega dosega dirke Po Sloveniji v družabnih omrežjih leta 2016

Izhodišča za objave v mednarodnih družabnih medijih

Na dirkah Po Sloveniji je nastopalo šest UCI World Tour ekip (najvišja raven), ki imajo skupaj več milijonov sledilcev/všečkov na Facebooku, Twitterju in Instagramu.

Nastopili so mednarodno prepoznavni kolesarji z več milijoni sledilcev/všečkov, ki so hkrati tudi izjemno zanimivi za največje (športne) medije sveta.

Z željo po izkoristku potenciala v letu 2016 smo povečali aktivnost na Facebooku, odprli Twitter profil @TourOfSlovenia ter spletno stran www.tourofslovenia.si.

Naš cilj je bil z objavami povečati prepoznavnost in kredibilnost dirke, doseči klube, kolesarje in ključne mednarodne medije; posredno tudi predstaviti Slovenijo kot kolesarsko in turistično destinacijo.

FB: 783k všečkov

TW: 634k sledilcev

IG: 369k sledilcev

država: Velika Britanija

FB: 481k všečkov

TW: 148k sledilcev

IG: 246k sledilcev

država: Rusija

FB: 186k všečkov TW: 76,7k sledilcev IG: 60,5k sledilcev država: Rusija

40

FB:186k všečkov

TW: 129k sledilcev

IG: 70k sledilcev

država: Avstralija

FB: 79k všečkov

TW: 65,5k sledilcev

IG: 21,3k sledilcev

država: Italija

Slika 30. Podatki o številu sledilcev/všečkov na mednarodnih družabnih omrežjih (Maselj, 2016).

Mark Cavendish je eden najboljših šprinterjev v zgodovini športa. Ima 26 etapnih zmag na Tour de France.

Sledilci/všečki na njegovih omrežjih : Twitter: 1,16 milijona Facebook: 553k Instagram: 257k

Skupaj: cca. 2.000.000

všečkov / sledilcev (ne upoštevajoč

vzporedne uradne kanale @cvndsh)

Slika 31. Mark Cavendish (Maselj, 2016).

41

Z željo po čim boljši pokritosti dirke se je sledilcem ter s tem posredno tudi ekipam, kolesarjem in medijem v realnem času pošiljalo vse potrebne informacije; poudarek je bil na vizualnem – tudi z željo predstaviti lepote Slovenije. Objave so bile v slovenskem in angleškem jeziku.

Slika 32. Objavi na Twitterju (Maselj, 2016).

Pozitivna komunikacija, začeta v aprilu, je prinesla več kot 50 % povečanje števila všečkov; rast je bila še posebej očitna v juniju.

Slika 33. Število všečkov na Twitterjevi strani Tour of Slovenia (Maselj, 2016).

42

Doseg v tednu dirke je presegel 100.000 ljudi. Od tega jih je bilo ogromno izven Slovenije.

Slika 34. Število sledilcev posameznih objav na Twitterju v različnih državah, junij 2016 (Maselj, 2016).

Slika 35. Število ogledov, všečkov, sledilcev, sporočil, objav, ogledov videoposnetkov dirke Po Sloveniji v 1 tednu, junij 2016 (Maselj, 2016).

43

Twitter račun je bil odprt na novo in ima po treh mesecih okrog 700 sledilcev.

Sporočila so bila zelo odmevna in so dosegla več kot 400.000 ljudi.

Slika 36. Analiza Twitter računa Tour of Slovenia, junij 2016 (Maselj, 2016).

V primerjavi s Facebookom je bil na Twitterju bolj očiten mednaroden doseg – le 27 % interakcij je bilo s slovenskimi uporabniki.

Slika 37. Analiza obiskovalcev profila Tour of Slovenia na Twitterju (Maselj, 2016).

44

Posamezne objave s profila @TourOfSlovenia so dosegle tudi po 15.000 ljudi in več.

Slika 38. Analiza objave, ki je dosegla več kot 16.000 ljudi (Maselj, 2016).

Slika 39. Doseg objav z oznako #TourOfSlovenia (Maselj, 2016).

45

Slika 40. Objave z največ ogledi na Twitterju, junij 2016 (Maselj, 2016).

46

Zahvaljujoč objavam na družbenih medijih ter dostopnosti informacij so ekipe ogromno informacij, fotografij in drugih vsebin podelile s svojimi navijači.

Sodelujoče ekipe in kolesarji prav niso skrivali navdušenja nad Slovenijo.

3 VIRI IN LITERATURA

47

48

Slika 41. Objave na različnih družabnih medijih (Maselj, 2016).

Cavendish je bil navdušen nad Slovenijo in je to pokazal tudi z objavami na družbenih omrežjih – očaral ga je npr. Predjamski grad, kjer je treniral pred začetkom dirke.

Objave so odmevale (15k všečkov na FB-ju, 10k na Instagramu) – komentarji so izkazovali navdušenja nad lepotami Slovenije.

Slika 42. Objavi Marka Cavendisha na Instagramu in Facebooku (Maselj, 2016).

49

Zaradi objav na družbenih medijih, pa tudi zaradi vsebin, dostavljenih na naslove medijev, je dirka Po Sloveniji letos dosegla tudi najbolj odmevne medije, ki pokrivajo šport – od Gazzetta dello Sport (tudi tisk) in L’Equipe do CyclingNews.com.

Slika 43. Objavi v italijanskem in francoskem tisku (Maselj, 2016).

Slika 44. Objava na angleški spletni strani CyclingNews.com (Maselj, 2016).

50

3.2 Investicijski vidik turistične promocije

3.2.1 Ponudba za sodelovanje Eurosporta z organizatorjem Kolesarske dirke Po Sloveniji KK Adria Mobil in Slovensko turistično organizacijo STO

Športni program Eurosport je kanal preko, katerega bi lahko promovirali Slovenijo. Eurosport je prvič začel oddajati pred 25 leti. V letu 2014 ga je kupil Discovery, skupno sta si leto kasneje zagotovila evropske televizijske pravice za zimske in letne olimpijske igre od leta 2018 do 2024.

Eurosport je dobil Sportel nagrado za najboljši športni kanal (sport chanel of the year).

S svojimi tremi programi (Eurosport1, Eurosport 2 in Eurosport news) pokriva 99 držav v Evropi, Aziji, Afriki in Bližnjem vzhodu. Športni dogodki so predvajani v 20 jezikih, več kot 243 milijonov ljudi jih spremlja po celem svetu. Eurosport 1 je trenutno dostopen v 54 državah sveta, Eurosport 2 pa v 49 državah.

Spletno stran eurosport.com mesečno obišče 33 milijonov uporabnikov po celem svetu in 23 milijonov v Evropi, z več kot 1 bilijon ogledov.

Njihova Facebook stran ima 6 milijonov sledilcev, Twitter pa 1,6 milijona sledilcev.

Kolesarstvo je eden izmed 5 športov, ki imajo letno največ televizijskih prenosov, poleg tenisa, olimpijskih iger, nogometa in motošporta. Program Eurosporta se ponaša s sloganom »home of cycling – dom kolesarstva«.

Partnerji Eurosporta za promocijo turističnih destinacij so: Velika Britanija, Luksemburg, Andaluzija, Tirolska, Estonija, Hrvaška, Norveška, Valonija, Katalonija, Irska, Argentina, Andora, Izrael, Slovaška, Bolgarija, Malta, Danska, Madžarska, Trentino, Kitzbuhel, Luzern,…

Ponudba obsega medsebojno sodelovanje 3 strank: kolesarskega kluba Adria Mobil, Slovenske turistične organizacije STO in športnega programa Eurosport.

Kolesarsko dirko Po Sloveniji bi v živo predvajali na Eurosportu 1 in 2, na spletni strani eurosport.com in v novicah Eurosport news.

51

Eurosport nudi televizijske oglase na kanalu 1 in 2, ki imajo gledanost v 54 državah in na spletni strani www.eurosport.com. Nudijo možnost predstavitve Slovenije, kot turistične destinacije v specifičnih držav z oglaševanjem na njihovi spletni strani, npr.: Anglija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Rusija, Poljska,…

Tabela 2

Ponudba Eurosporta za sodelovanje.

1. 175 x 30 sekundni televizijski oglasi na Eurosport 1

2. 175 x 30 sekundni televizijski oglasi na Eurosport 2

3. 5 milijonov objav, v dimenziji 300 x 250, na spletni strani eurosport.com

4. objave v obdobju od meseca marca do junija

5. 90-120 minut prenosa v živo z vsake etape dirke Po Sloveniji

6. 45 minutne večerne in jutranje reportaže

Cilj je doseči oglede v vseh 54 državah, z dosegom 41-76 milijonov tv gledalcev.

Cena ponudbe je 400.000 eurov.

Pogoj za sodelovanje z Eurosportom je zagotovitev tv produkcije v skladu z evropskimi standardi. Takega izvajalca trenutno v Sloveniji ni, zato bo potrebno sodelovanje s tujo produkcijsko hišo. Predviden strošek snemanja je okoli 365.000 eurov za štiri dni.

52

3.2.2 Primerjava cen oglaševanja na športnem kanalu Eurosport s POP TV in RTV SLO

Če bi oglaševali 30 s na POP TV, bi nas v popoldanskem terminu stalo 1000 eurov, v večernem terminu pri 24 ur pa 4500 eurov. To pomeni, da bi v popoldanskem času dobili 300 oglasov, v večernem času pa 66 oglasov, za isti znesek kot na Eurosportu. Najbolj pomemben podatek pa je ta, da bi oglase na Eurosportu videli v 54 državah, na POP TV pa le v Sloveniji.

Tabela 3

Primerjava slovenskih televizijskih hiš z Eurosportom.

CENA 1 SEKUNDE

POPOLDAN

CENA 1 S ZVEČER –

PRIME TIME

POP TV 33,3 € 150 €

RTV SLO 9 € 25 €

EUROSPORT 50 € 50 €

V tabeli je predstavljena primerjava med ceno sekunde oglaševanja na kanalu Eurosport, našo nacionalno televizijo in komercialno televizijo POP TV.

Tabela 4

Število 30 sekundnih oglasov.

ŠTEVILO 30 SEKUNDNIH OGLASOV

POP TV 303 popoldan ali 66 zvečer

RTV SLO 1111 popoldan ali 400 zvečer

EUROSPORT 350 popoldan ali zvečer

V tabeli je predstavljeno koliko televizijskih oglasov lahko dobimo za znesek 400.000 eurov na kanalu Eurosport, nacionalni televiziji in komercialni televiziji POP TV.

Oglaševanje na spletni strani naše tv hiše zaračunajo še dodatno.

53

4 SKLEP

Izzivi za prihodnost:

a. Potencial neposrednega prenosa dirke (vzporedno možnost predstavitve slovenskih kolesarskih destinacij znotraj televizijskih prenosov – posredno/z oglasi med prenosom ali neposredno/kot del trase)

b. Potencial sodelovanja s kolesarskimi portali po Evropi (opcija: kratke predstavitve slovenskih kolesarskih destinacij ter Slovenije kot kolesarske destinacije nasploh)

c. Dirka Po Sloveniji kot možnost za povabilo novinarjem na "hospitality" izlet, ki poleg dirke vključuje tudi turistični in kulinarični vpogled v Slovenijo / kolesarstvo kot del zgodbe

d. Številne druge priložnosti, ki jih dirka in kolesarstvo v Sloveniji nasploh, ponujata turizmu.

Kolesarska dirka Po Sloveniji ponuja odlične možnosti promoviranja Slovenije, kot turistične destinacije v tujini. Kot športna prireditev, ki teoretično lahko poteka po vseh naših pokrajinah, ponuja možnost, da jo izrabimo kot orodje za predstavitev naše države in turističnih znamenitosti, lokalnega gospodarstva in ljudi.

Kolesarska dirka Po Sloveniji je edinstvena prireditev, ki lahko v štirih ali petih dnevih poveže in predstavi skoraj vse naše pokrajine, kar ni mogoče reči za ostale športe, ki so vedno vezani na neko lokacijo (stadion, dvorana…) Na ta način je tudi odmevnost projekta večja, lepša in bolj popolna je tudi predstavitev preko televizijskih prenosov v tujini. Kolesarska dirka po predhodnem načrtu ali dogovorih lahko pride v vsako slovensko vas, dolino, goro.

Prireditev je lahko zelo prilagodljiva. Za izpeljavo ne potrebujemo izgradnje nove športne infrastrukture, kar je pogoj pri drugih športih, saj ceste že imamo. Ker ni potrebno dodatno graditi nove športne infrastrukture, je organiziranje prireditve cenejše.

Prav tako lahko gledalec pred TV zasloni dobi dosti bolj realno sliko o naši državi kot turistični destinaciji. Medtem ko kolesarji vozijo po cesti, si lahko TV gledalec ogleda realno sliko Slovenije, brez vmesnih reklam, zaves, točno določenih ponavljajočih kadrov, kot je to pri stadionskih in dvoranskih športih. Dirka je realna in živa stvar. Tako so tudi občutki in sprejemanje lepot naše države pri TV gledalcu boljši, saj ve, da ne gre za fotomontažo. Ljudje smo bolj dojemljivi za realne občutke.

54

Izredno pozitivna stvar pri kolesarski dirki je tudi to, da imamo s TV produkcijo možnost prikazovanja pomembnih znamenitosti, ki se dogajajo ali stojijo ob trasi.

Kolesarska dirka traja štiri in več ur, jasno je, da pri tv prenosu ne bomo prikazovali samo kolesarjev in koles, ampak tudi pokrajino. Za razliko od ostalih športov lahko z menjavanjem kadrov helikopterskih posnetkov pokažemo dosti več turističnih znamenitosti, ki so zanimive, in s tem privabljamo tujce v Slovenijo.

S financiranjem televizijske produkcije postane STO ali organizator kolesarske dirke

Po Sloveniji (v tem primeru KK Adria Mobil) lastnik posnetkov. Tako ostaja velika

možnost uporabe posnetkov tudi v druge namene. Gre za režiran scenosled

»dodatnega dogajanja« ob trasi, ki ni slučajen. Pokažemo lahko, kar želimo, oz. si

predstavljamo, da bo imelo pozitiven učinek na gledalca pred TV ekranom.

Poleg TV prenosa ne smemo pozabiti še na socialna omrežja; FB, Twitter in Instagram.

Na omenjenih področjih smo organizatorji kolesarske dirke Po Sloveniji letos veliko

več naredili v primerjavi s prejšnjimi leti. Vsaka nastopajoča ekipa ima svoj FB in

Twitter profil ter Instagram.

Nekatere ekipe dosežejo tudi do pol milijona navijačev. Vsak kolesar ima svoj družabni profil, v katerem objavljajo različne stvari, v vseh štirih ali petih dnevih, ko so v Sloveniji. Informacije objavlja seveda tudi FB in Twitter profil dirke Po Sloveniji.

Kolesarska dirka Po Sloveniji ima ugoden termin prireditve v mednarodnem koledarju UCI, saj je točno na sredi med dvema velikima kolesarskima dogodkoma Giro d'Italia in Tour de France. V istem terminu poteka nekaj dirk prve kategorije. Največja dirka med vsemi v tem terminu je dirka Po Švici, ki je del svetovne serije in nekako ocenjena kot četrta najmočnejša dirka na svetu.

Dirko Po Sloveniji nekateri izkoristijo tudi kot trening za nacionalna prvenstva in pripravo na Tour de France, ki se začne dva tedna kasneje. Podobne dirke, po katerih bi se bilo potrebno zgledovati, so dirka Po Turčiji in Po Hrvaški, ki pa so v letošnjem letu imele slabšo mednarodno konkurenco kot kolesarska dirka Po Sloveniji.

Prihod najboljših svetovnih ekip je pomemben zaradi tega, ker z njim naraste zanimanje javnosti in navijačev v tujini od koder si obetamo prihod novih gostov Slovenije.

Skupni stroški televizijske produkcije in nakupa medijskega prostora na programu Eurosport zgledajo v začetku zelo visoki. Če jih pogledamo bolj natančno, pa vidimo, da so sekunde oglasnega prostora na televiziji, ki oddaja v 54 evropskih državah, dosti cenejše od sekund, ki nam jih nudi slovenska nacionalna televizija in najboljša

55

komercialna televizija v Sloveniji. Ob tem moramo prišteti še oglaševanje na spletni straneh Eurosport.com, Twitter, FB in Instagram profilu, ki v analizi vrednosti oglasnega prostora sploh niso zajeti. V delu diplomske naloge smo naredili kratko analizo tega dela za kolesarsko dirko Po Sloveniji za leto 2016.

Ocena je, da si bo po realnih predvidevanjih dirko Po Sloveniji samo na TV kanalu Eurosport ogledalo vsaj 25 milijonov ljudi (primerjava s podatki o gledanosti primerljive dirke Giro del Tretino). Če se 0,007% potencialnih gledalcev odloči za prihod v Slovenijo in ostanejo pri nas teden dni, se investicija povrne, kajti v povprečju kolesarski turist zapravi 65 EUR na dan (www.slovenia.info). Dodatek je TV prenos kolesarske dirke Po Sloveniji, ki je zrežiran scenosled naših turističnih znamenitosti. Od produkcijske hiše, ki jo financira organizator ali soorganizator STO, je odvisno, koliko minut in teksta bo namenjeno kolesarjem in koliko panoramskim posnetkom Slovenije. Njegovo skupno vrednost pa je nemogoče oceniti.

56

5 VIRI

Čeplak M. (2016). Kliping MAP - Analitika

Filip, A. (2013). Organizacija velike mednarodne športne prireditve: Primer kolesarske dirke Po Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Gabrovec, D. (2007). Povezanost rekreacije in športa s turizmom na področju občine Ptuj. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta Maribor

http://www.siol.net/sportal/kolesarstvo/po_sloveniji/zgodovina_dirke/2009/05/zgodovina_dirke_po_sloveniji.aspx ( 2011). Ljubljana, Sportal, 31. 5. 2011

https://m.facebook.com

https://twitter.com

https://www.instagram.com

Maselj, L. (2016). Dirka Po Sloveniji 2016: Poročilo (družbeni mediji in mednarodni doseg, junij 2016). SportMediaFocus

Svoljšak, B, (2009). Analiza stanja in možnosti razvoja športnega turizma v občini Škofja Loka. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

www.adria-mobil-cycling.com

www.mediana.si

www.moss-soz.si

www.nrb.info