Dne 25.8.2009 smo preživeli še en lep dan. Erika in Nano ( Marcos se je od nas poslovil že prejšnji večer, saj so ga čakale druge dolžnosti- glej filmček!) sta nas vodila do Španske meje. Za nas sta izbrala lažji, ravninski pohod ob reki, ki nas je vodila do mesteca v Španiji: La Seu d'Urgell. La Seu d'Urgell je zgodovinsko eno najpomembnejših mest v Katalonskih Pirenejih in središče pokrajine Alt Urgell. Od zmeraj je bilo sedež škofov ter trgovsko in kmetijsko središče. Še vedno je tu sedež Urgelskega škofa, ki vlada kot eden od soprincev v Kneževini Andorra (drugi je francoski predsednik). Stoji ob sotočju dveh rek: Segre in Valira. Izobilje voda so izkoristili in za potrebe olimpijade v Barceloni leta 1992 in tu postavili Olimpijski center. Na reki so zgradili hidroelektrarno, ki napaja tudi sam center ter umetno stezo za kajak in kanu. Istočasno so uredili poplavnost območja. Staro mestno jedro se tako nadaljuje v Olimpijski center, ki nudi gostoljubje domačinom kot tudi turistom. Te dni so tu trenirali športniki pred septembrskim svetovnim prvenstvom.

Že vidimo staro mestno jedro s katedralo Sv. Marije.

Še prej bomo šli skozi Olimpijski park.

Opazujemo trening.

Tako se s čolni spet vračajo na start ( vlečni trak).

Katedrala Sv. Marije je bila grajena v 11. in 12. stol. Nadomestila je tisto zgrajeno v 8. stol. Popolno simetrično pročelje, lepo geometrijsko oblikovano, se dviga v dodelan zvonik. Notranjost cerkve je temna, toga. Vendar pa zato visoka ladja s tremi prečnimi ladjami in petimi apsidami ter Kapela Sv. Mihaela obiskovalca prevzamejo. Zelo lepo je ohranjen samostanski hodnik. Nekateri so si ogledali tudi škofijski muzej, ki slovi po kolekciji stare religijske umetnosti, zlasti po številnih kipih Marije z detetom ter stropnih poslikavah iz 12. in 13. stol.

V muzeju

Notranjost cerkve

Ob torkih je katedrala obdana s stojnicami tipične španske tržnice. Tu ponujajo vse: od spodnjic do rož, sadik, domačih specialitet: šunk, klobas divjega prašiča, slanih polenovk, zelenjave ...

Kosilo

Medtem ko si mi ogledujemo mestece, se Franko Dobila sta žensko "okrepitev" Se že smejita! in Miro potita, saj nam pripravljata kosilo.

Srečanje Andora la Vella.

Po kosilu se odpravimo v Andorras parlament. V središču Andorra la Vella stoji nizka, kamnita hiša zgrajena cca 1580. leta. V začetku je pripadala bogati andorski družini. Dandanašnji je tu sedež vlade s sodno dvorano. Nad vhodom v stavbo je grb (1761), ki v štirih poljih predstavlja : mitro in križ andorskega škofa, štiri katalonske in tri stebre Grofov iz Foixa, dva vola grofov Bearns.

Prispeli smo v Andorro la Vella in se odpravimo do parlamenta. Ob poti proti Parlamentu.

Prispeli smo. V ozadju je stavba Parlamenta. Kot vidite se nam je "pokazal" tudi dež, ki ga v tej deželi ne manjka. Padavine, najprej dež potem sneg, so tu od septembra dalje pogost obiskovalec. Pomlad se začne maja, ki je skupaj z julijem in avgustom najlepši "zeleni" mesec.

Medtem, ko smo čakali za vstop v Parlament, smo si ogledali njegovo okolico. Hiše, zlasti stare ( pa tudi nova zakonodaja jih zavezuje k takemu načinu gradnje v naseljih) so grajene iz kamna.

V notranjosti Parlamenta.

Vožnja do Meritxella.

Andorsko svetišče Meritxel. Vzpon do svetišča.

Romansko svetišče Meritxell - Je ogromno svetišče zgrajeno po požaru stare cerkve leta 1972. Del svetišča je namenjen katolikom, del pa pravoslavcem.

Notranjost svetišča z okroglim oltarjem.

Sedem kipov svetnikov, zaščitnikov sedmih "občin" oz župnij v Andorri.

Staro cerkvico so po požaru obnovili.

Notranjost cerkvice s slikami pogorišča.

Ob svetišču je bila njiva tobaka, kakršnih je v Andorri veliko. Andorra tobak izvaža, saj predelave nima.

Ogledali smo si staro majhno cerkvico Sant Jolande Caselles. Izhaja iz 11. oz. 12. stol. Ima karakteristike drugih romanskih cerkev v Andorri. Ladja je pravokotna, zaključena z lokom. Apsida je polkrožna, podobna langobardskim. V notranjosti so ostanki enkratne štukature ter poslikave na steno.

Ob poti smo videli zanimivo plezalno steno v obliki piramide.