pros ticas@dnevnik.si s re d a , 5. m aj a 2 010

Dnevnik

29

Dnevnik datum 4. 5. 2010 ura 22.19 Barva CYMK stran 29

prosti èas

Zelena sreèanja v Sloveniji

Slovenska turistična organizacija pre-poznava trajnostni turizem kot nujnosmer razvoja slovenskega turizma. Včasu podnebne in gospodarske krizeje treba preučiti nove razvojne pri-ložnosti turizma in možnosti, da po-stane turizem del trajnostnega gos-podarstva. A dejstvo je, da stanje vSloveniji na področju turistične po-nudbe in infrastrukture za razvoj traj-nostnega turizma ni zadovoljivo. Nitrajnostno naravnanih destinacij, us-trezne infrastrukture, izdelkov, zele-nih verig dobaviteljev, medtem komenedžment sistema trajnostnegaupravljanja v turizmu ne uvaja v do-vo l j.

Slovenija nima razvite sheme cer-tificiranja po kriteriju trajnostne na-ravnanosti, kot je na ravni Evropskeunije EKO-marjetica, na regionalniravni nordijski labod in na nacionalniravni avstrijski znak za okolje. Kot pra-vi Maja Pak, vodja razvoja in raziskavna STO: »Smo na začetku zelene poti,vendar odločeni, da napredujemo po

tej poti. Upajmo, da bo hitrost za-dostna, da nas trg ne bo prezrl.« Temupritrjuje tudi Miha Kovačič, direktorZavoda Kongresnoturistični urad:»Slovenski kongresni turizem je šelena začetku svoje trajnostno naravna-ne poti. Zavedamo pa se, da je topriložnost za Slovenijo.« Trenutnosmo torej zeleni le po barvi trave.

Aktualni zeleni zgledi slovenskegaturizma, ki naj bi spodbujali drugeponudnike k trajnostnemu menedž-mentu, so Bohinj Park EKO Hotel,Terme Snovik in Adrenalinček - EKOkamp Korita. Nataša Andlovec izBohinj Park EKO Hotela pravi, da»trajnostni kompleks aktivno zastopa

globalno okoljsko etiko: odgovornorazpolaga z naravnimi viri, z lokalnosocialno in kulturno dediščino. Prekolastne vodne in energetske vrtine sku-paj z drugimi prednostmi ohranja rav-novesje med dobrinami in naravnimidanostmi.« Petra Zlatoper, direktoricaTerm Snovik, pojasnjuje, da so njihoveterme »prejele številna priznanja s po-dročja ekologije, in sicer ekološkistandard ISO 14001, EKO-marjetico inpriznanje za okolju prijazne in ener-getsko učinkovite terme CIPRA«.Medtem je Adrenalinček - EKO kampKorita prvi ekološki kamp v Sloveniji,zgrajen le iz naravnih materialov, vsoenergijo zagotovi sonce, voda pa služikot hladilnik. Zelen korak je naredilatudi Slovenska turistična organizacija

s pilotnim projektom ogljičnega nev-tralnega študijskega potovanja za no-vinarje iz Nemčije. Potovanje je bilonačrtovano tako, da so bile emisiječim manjše: uporabljeni so bili okoljuprijazen prevoz (vlak, električni av-tomobil) ter okolju prijazne names-titve (Hotel Park Bohinj, Terme Sno-vik, Turistična kmetija Lenar) in iz-brane destinacije, ki ukrepajo v smeritrajnostnega razvoja turizma. Pri temje nastalo 51 kilogramov emisij CO2na udeleženca študijskega potovanja,ki so jih izravnali z zasaditvijo trehbukev, ki bodo to količino CO2 po-rabile v 37 letih.

Leta 2009 je v raziskavi Svetovneturistične organizacije na področjukonkurenčnosti okoljske trajnostiSlovenija zasedala dobro 20. mestomed 133 državami. Medtem je poevropskem kazalniku zelenih mestmed tridesetimi mesti naša prestol-nica zasedla 19. mesto po okoljskivzdržnosti. Da bo slovenski (kongres-ni) turizem resnično postal trajno-sten, bi po mnenju Kovačiča resornoministrstvo moralo prevzeti odgovor-nost in pripraviti akcijski načrt. »Ksodelovanju bi morala biti povabljenatudi združenja, ki bi politiko in pro-gram prenesla v gospodarstvo. Večjakot bi bila nacionalna podpora pro-jektu, uspešnejši bi bili kot celota,«pravi Kovačič. mr

koment ar

Kako zelena

so na�a sreèanja?

Adrenalinski parki v Sloveniji

Jan Klavora

Zgodovinsko je nemogoče natančnodokazati, kdaj in kje so se pojaviliprvi adrenalinski parki. Najverjet-neje so se prvi začetki uporabljali vvojaške namene in segajo v antičnoGrčijo. Uporabljali so jih za treningvojakov. Danes so parki drugačni innjihov namen je predvsem v varnemizvajanju različnih adrenalinskih vajpod budnim očesom certificiranihinštr uktorjev.

Elementi v parkih adrenalina solahko popolnoma različni – od tistih,ki jih najdemo na tleh (pajkova mre-ža), pa do tistih, ki segajo v višave(steber poguma). Parke adrenalinaločimo predvsem po tem, ali so po-stavljeni na drevesih ali na umetnihstebrih, ter glede na to, katere ele-mente vsebujejo in kateri ciljni pu-bliki so namenjeni.

Dani Polajnar, programski direktorTeambuilding Akademije, je povedal,da premore Slovenija kar nekaj kva-litetnih parkov, v katerih lahko naenem mestu izvajamo različne pro-grame teambuildinga, organiziramozanimive motivacijske dogodke zasvoje zaposlene ali poslovne par-tnerje, pripravimo zanimivo ponud-bo za tuje goste iz tujine ali pa združino in prijatelji izživljamo svojeadrenalinsko-športne sanje.

Najveèji parki v Sloveniji so:

• Pustolovski park Betnava• Adrenalinski park Bohinj• Doživljajski park Raj Jezersko• Adrenalinski park Ljubelj• Adrenalinski park Maya• Adrenalinski park Peter Klepec• Adrenalinski park Pohorje• Adrenalinski park Storž

Z

eleni (kongresni) turizem je tudi v svetovnem merilutrend, ki mu v vse bolj sledijo agencije, hotelskeverige, turistični in kongresni uradi, ki tudi vlagajo vtrajnostne ukrepe. Po raziskavi revije Meetings &Convention Magazine iz leta 2009 je za 51 odstotkov

organizatorjev srečanj pomembna njihova trajnostnanaravnanost. Za dve tretjini organizatorjev so trajnostni ukrepidestinacije pomemben ali deloma pomemben element priizboru destinacije. Trendu zelenega povpraševanja skrbnosledijo mednarodni kongresni ponudniki.

V Sloveniji je zeleni kongresni turizem v začetni fazi. Zeleni(kongresni) turizem je modna skovanka in vse pogostejša temakonferenc in okroglih miz. O uvedbi trajnostnih načel vse boljstrateško razmišljajo tudi kongresni ponudniki in organizatorjisrečanj – bodisi iz ekonomskih razlogov, na primer zaradizmanjševanja stroškov ali povečevanja dobičkonosnosti, bodisiz marketinškega vidika, pri izdelavi podobe in blagovneznamke izdelka, s čimer si lahko zagotovimo konkurenčnoprednost. Lahko jih vodi družbeni vidik, kako motiviratizaposlene, povečati njihovo zadovoljstvo in si s tem zagotovitinjihovo zvestobo. Tu so seveda še okoljski razlogi, kakozmanjšati negativne vplive na okolje.

Toda razpravljanje o trajnostnem kongresnem turizmu še nevodi k dejanski implementaciji trajnostnih ukrepov. Tako jemogoče opaziti razkorak med deklarativno ravnjokomuniciranja in dejansko ravnjo trajnostne naravnanostislovenske kongresne dejavnosti. Vabljivo je, če se predstavljamokot trajnostno naravnan produkt, saj nam to obljublja doberPR, izboljšanje odnosov s strankami in potencialno povečanjetržnega deleža. A trenutno je le en slovenski kongresniponudnik ovenčan z EKO-marjetico, evropskim priznanjem zaokolju prijazne turistične namestitve, medtem ko se peščicadrugih ponudnikov še ukvarja z implementacijo trajnostnihukrepov. Ali raziskave zelenega nakupnega vedenjaorganizatorjev srečanj in primeri dobrih praks iz tujine neprepričajo slovenskih kongresnih ponudnikov? Razloge zapolžje uvajanje trajnostnih ukrepov je mogoče iskati vpomanjkanju znanja oziroma informacij ter spodbud ininvesticijskih sredstev za uvedbo trajnostnega kongresnegaturizma.

Glede na naraščajoč pomen trajnostnega kongresnega turizma,povečevanje zelenega nakupnega obnašanja organizatorjevsrečanj in okoljske ozaveščenosti kongresnih gostov bi moralepriložnosti trajnostnega turizma pretehtati ovire pri njegoviimplementaciji. Trajnostni kongresni produkti lahko namrečvečinoma zadovoljijo potrebe organizatorjev srečanj, s temspodbujajo njihovo zvestobo in povečujejo svojok o n k u re n č n o s t .

Maru�a Rosulnik