dnevnik 18. 1. 2019 14.37 cymk 6...6 zaposlitve&kariera sobota, 19. 1. 2019 dnevnik 18. 1. 2019...

1
6 Zaposlitve&kariera Sobota, 19. 1. 2019 Dnevnik 18. 1. 2019 ob 14.37 h CYMK stran 6 na kratko Leta 2018 v povprečju manj brezposelnih kot leto prej intervju / Simon Cetin, digitalna agencija iPROM Najsrečnej ši človek bi bil, če bi vsi moji sodelavci delali na rajskih otokih V odi ga radovednost, želja po- gledati nekam, kamor ne gle- da vsak. Pred natanko 20 leti je skupaj s prijateljem ustano- vil iPROM, visokotehnološko podjetje, ki na enem mestu združuje najširši nabor svetovalnih, me- dijskih in programskih rešitev za izved- bo digitalnih oglaševalskih akcij. Ko se je Simon Cetin leta 1999 odločil, da se bo posvetil digitalnemu oglaševanju, je to veljalo za pionirsko delo z redkimi privrženci in še redkejšimi vlagatelji. Danes je zgodba povsem drugačna. Naložbe v ta del oglaševanja vsako leto podirajo rekorde. Vizija Simona Cetina, ki je tudi zunaj poslovne arene strasten raziskovalec potaplja se v globine morja in se vzpenja na vrhove Himalaje , se je izkazala za resnično. Lani so slovenski oglaševalci namenili digitalnim kanalom že približno tretji- no svojega oglaševalskega proračuna. In ta odstotek nenehno raste. iPROM ste soustanovili leta 1999, letos mineva okrogla obletnica. Kako se je v zadnjih dveh desetletjih spremenil pomen digitalnega  oglaševanja, če bi ga merili s finančnimi vložki podjetij? Naložbe vanj strmo naraščajo. Rast je poleg nenehnih inovacij ključna značil- nost digitalnega oglaševanja. Raziskava, ki jo redno izvaja mednarodno zdru- ženje IAB (The Interactive Advertising Bureau), kaže, da so naložbe v digitalno oglaševanje v letu 2017 na evropskem tr- gu dosegle približno 48 milijard evrov, v ZDA pa 75,6 milijarde evrov. VEvropi je oglaševalski proračun, namenjen digi- talnemu oglaševanju, zrasel za 13,2 od- stotka, kar je največ v zadnjih šestih le- tih. Kljub temu pa evropske naložbe v digitalno oglaševanje še niso dohitele povprečne rasti naložb v ZDA, kjer so se te povišale za 21 odstotkov. Največji evropski trg, Velika Britanija, je leta 2017 zrasel 14,3 odstotka, naše sosede pa: Ita- lija 12,3, Avstrija 9,6, Madžarska 16,7 in Hrvaška 10,7 odstotka. Kakšni so podatki za Slovenijo? V Sloveniji smo imeli 18,4-odstotno rast naložb v digitalno oglaševanje, kar je nekoliko nad evropskim povpreč- jem, ki kot omenjeno znaša 13,2 od- stotka. Med 27 evropskimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, se je Slo- venija po rasti uvrstila na peto mesto. Rast naložb opažamo tudi med našimi naročniki. Kot zanimivost lahko po- vem, da je prva letna pogodba, ki smo jo podpisali leta 2001 z enim od večjih trgovcev, vsebovala oglaševalski prora- čun v višini 800.000 tolarjev. Koliko pa danes stane digitalna kampanja? V povprečju 50.000 evrov, za malce večje projekte od 100.000 do 150.000 evrov na mesec. Katere trende v digitalnem oglaševanju zaznavate letos? Revolucije ni. Ključni izziv pa je, kako digitalno uporabljati »pametneje«, pri čemer je odločilna umetna inteligen- ca. Digitalni marketing je bil med prvi- mi, ki so izkoristili uporabnost umet- ne inteligence v praksi za doseganje poslovnih uspehov. Kot so pokazale najnovejše analize, smo v preteklem letu ustvarili 90 odstotkov svetovnih podatkov, le en odstotek teh pa učin- kovito uporabljamo. Z izboljšano pro- cesno močjo interpretacije podatkov, tj. s strojnim učenjem in umetno inte- ligenco, napovedi kažejo, da se bo ta odstotek do leta 2020 povečal na tri do štiri odstotke. To je ogromen pres- kok. Drugi pomembni trend je obvladova- nje lastnih podatkov. Podatki, ki jih pri- dobite s kampanjami, so vredni veliko več od prvih učinkov oglaševanja. Kdor oglašuje na googlu ali facebooku, prav- zaprav plačuje poleg lastnih oglasov tu- di raziskavo svoji konkurenci. Nad zbranimi (lastnimi) podatki o kupcih, trgih, učinkih oglasnih sporočil namreč nimate nadzora, še huje, google in fa- cebook jih nato preprodata dalje. Kaj svetujete? Ključni nasvet podjetjem in oglaševal- cem je: pridobite si partnerja, ki bo po- skrbel, da bodo vaši podatki ostali sa- mo vaši. Pazite, komu zaupate upra- vljanje svojega proračuna za oglaševa- nje. Gradite lastne podatkovne silose, četudi jih morda še ne uporabljate. Po- datki o tem, komu je bila vaša komer- cialna vsebina izpostavljena, katera ci- ljna skupina se je odzvala na reklamna sporočila, kako ta uporablja vašo splet- no stran in podobno, so ključni za op- timizacijo vaše poslovne strategije. Če ne še danes, pa jutri zagotovo bodo! Vsem naročnikom zagotavljamo lastne podatkovne silose. To je naša največja konkurenčna prednost, saj smo edini v jadranski regiji, ki to omogočamo. Pred kratkim ste nadgradili tehnološko platformo iPROM Native 6.0, ki omogoča nativno oziroma domorodno oglaševanje. Kaj so nativni oglasi? Vsako oglasno sporočilo, tudi nativno, je označeno. Razlika med tem in kla- sičnim pa je, da je pametno umeščeno v kontekst medija. Tako se izognemo primerom, da se poleg članka o koz- metiki pojavi oglas za avtomobil. Glav- ni cilj je, da pravo oglasno sporočilo umestimo na pravo mesto ob pravem času. Naslednja stopnja pa je, da vse- bino ponudimo na podlagi predhodno zaznanih vedenjskih vzorcev. Torej, če programska oprema ve, da brskate po določenih spletnih straneh, se vam bodo prikazovali prilagojeni oglasi. Ti vam bodo všeč, saj vam bodo poten- cialno rešili nakupni problem. Pri teh rešitvah si pomagamo s strojnim učenjem in umetno inteligenco. Iska- nje razmerja med vsiljivostjo, kontek- stom medija in predhodnim zanima- njem potrošnika je zmagovita kombi- nacija. Ali nativni oglasi brišejo meje med uredniškimi in reklamnimi vsebinami? Zdi se, da »posnemajo« novinarski del, tako da se uporabnik niti ne zaveda, kdaj bere oglasno sporočilo in kdaj članek. To je večna debata. Problematično je, kadar so takšne vsebine semantično umeščene tako, da ni razvidno, da gre za oglas. Načeloma pa so vsa oglasna sporočila ločena od uredniških in na- tivni oglasi niso nobena izjema. Če pa govoriva o tem, da roboti pišejo bese- dila, to ni nič novega. Komentarji v spletnih trgovinah in na forumih so že napisani na osnovi robota. To se seve- da še čuti in absolutno ne gre za enako kakovostno besedilo, kot če bi ga deni- mo napisal novinar. A v prihodnosti se bo tudi to spremenilo. Prvi poklici, ki jih bo nadomestila umetna inteligenca, so zdravniki in pravniki. Osebno bi se dal raje operirati robotu kot človeku. Ljudje smo kljub temu še vedno nenadomestljivi. Kako poteka zaposlovanje na vaši agenciji? Težava je, kadar ljudje iščejo službo, ko pa bi vendarle morali iskati delo. Ko zaposlujem, me ne fascinira ži- vljenjepis, temveč to, da mi kandidat ponudi konkretne rešitve naših pos- lovnih izzivov. Na kaj stavite, ko vodite? Človek je vreden toliko, kolikor ima prostega časa, ne denarja. Več ko ima- mo možnosti, da v miru ustvarjamo stvari, ki niso neposredno povezane s tem, da so donosne, več smo vredni. Na dolgi rok pa bodo imeli vsi taki ljudje tudi dobre plače. Torej, če vodje sodelavcem dopuščamo svobodo pri ustvarjanju in jim ne gledamo neneh- no pod prste, se nam to zelo bogato obrestuje. Ne zanima me, kdaj ali od kod delajo člani mojega menedžerske- ga tima. Najsrečnejši človek bi bil, če bi vsi moji sodelavci delali na rajskih otokih. × ................................................................... T Tonja Blatnik ................................................................... Decembra lani se je, podobno kot v prejšnjih letih, zvišalo število iztekov zaposlitev za določen čas, hkrati se je umirilo zaposlovanje, poročajo z Zavo- da za zaposlovanje RS. Registrirana bre- zposelnost se je v primerjavi z novem- brom povečala za 3,2 odstotka in ob koncu leta štela 78.534 oseb. V primer- javi z decembrom 2017 je bila manjša za 7,7 odstotka, saj so leto 2018 zazna- movala ugodna gospodarska gibanja. Na zavodu se je v letu 2018 na novo pri- javilo 76.578 brezposelnih, 7 odstotkov manj kot leta 2017, zaposlilo se je 6542 brezposelnih, 10,3 odstotka manj kot v predhodnem letu. V povprečju je bilo na mesec brezposelnih 78.474 oseb, kar je 11,5 odstotka manj kot leta 2017. ................................................................... Natečaj za zlate prakse Izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit razširjamo z natečajem za posebno priz- nanje v kategoriji zlatih praks. Podjetja vabimo, da se prijavite. Zanimajo nas dr- zni, novi, drugačni, inovativni, učinkoviti in ustvarjalni pristopi, na katere ste po- nosni ter jih želite deliti s strokovno, po- slovno in širšo javnostjo. Informacije in prijave potekajo do 28. februarja. Več na www.dnevnik.si/zlatanit. ................................................................... Razpis za kadrovskega menedžerja leta Planet GV in Slovenska kadrovska zve- za vabita k prijavi za priznanje kadrov- ski menedžer leta, s katerim se vsako leto poklonijo izjemnim direktorjem, kadrovskim menedžerjem, ki s svojim delovanjem postavljajo nove, višje standarde na kadrovskem področju. Merila pri izbiranju najboljšega bodo vezana na promocijo kadrovskega pos- lanstva in kadrovske stroke navzven in navznoter, strokovne dosežke posame- znika, oblikovano kadrovsko strategijo ter prejete certifikate in nagrade. Raz- pis je odprt do 1. marca, slovesna raz- glasitev najboljših pa bo 4. aprila na Slovenskem kadrovskem kongresu, ki bo letos tudi prizorišče Evropskega ka- drovskega kongresa. Več informacij na [email protected]. ................................................................... Štipendije za deficitarne poklice Objavljen je bil nov razpis za pridobi- tev štipendije za deficitarne poklice za prihajajoče šolsko leto 2019/2020. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre- živninski sklad Republike Slovenije bo podelil največ 1000 štipendij v višini 100 evrov mesečno tistim dijakom, ki se bodo odločili za poklic gozdarja, mi- zarja, kamnoseka, tapetnika ipd. Vlogo bodo lahko dijaki oddali od 15. junija do vključno 20. septembra. Sredstva za razpis so zagotovljena iz Evropske- ga socialnega sklada in sredstev Minis- trstva za delo, družino, socialne zade- ve in enake možnosti v višini 3.600.000 evrov. × ................................................................... Pripravila Zdenka Melanšek Katere panoge v Sloveniji najve0 ogla1ujejo v digitalnih medijih? podatki iPROM, januar 2019 v odstotkih 21,99 14,57 12,05 10,85 9,26 7,34 6,18 4,46 2,92 10,38 trgovina avtomobilizem finance zabava in prosti 5as turizem telekomunikacije dom zdravje 8port ostalo Glavni cilj je, da pravo oglasno sporočilo umestimo na pravo mesto ob pravem času in ob pravem trenutku, pravi Simon Cetin. F Sebastjan Plavec, arhiv iPROM Slovenija se po rasti naložb v oglaševanje na digitalnih medijih uvršča na peto mesto med 27 evropskimi državami. Prvo zaseda Velika Britanija.

Upload: others

Post on 19-Feb-2020

4 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Dnevnik 18. 1. 2019 14.37 CYMK 6...6 Zaposlitve&kariera Sobota, 19. 1. 2019 Dnevnik 18. 1. 2019 ob 14.37h CYMK stran 6 nakratko Leta2018vpovprejumanj brezposelnihkotletoprej intervju

6 Zap�oslitve&kariera Sobota,� 19.� 1. � 20�19

Dnevnik� 18. 1. 2019� ob 14.37�h CYMK st�ra�n� 6

na� kratko

Leta� 2018� v� povpre�ju� manjbrezposelnih� kot� leto� prej

i�n�t�e�rv�j�u� /� Simon� Cetin,� digitalna� agencija� iPROM

N�a�j�s�re���n�e�j��i� �lovek� bi� bil,� �e� bivsi� moji� sodelavci� delali� na� rajskih� otokih

Vodi� ga� radovednost,� �elja� po-gledati� nekam,� kamor ne� gle-da vsak. Pred� natanko 20 letije� skupaj� s� prijateljem� ustano-vil� iPROM,� visokotehnolo�kopodjetje, ki� na enem mestu

zd�r�u��uje� naj�i�r�i� nabor� svetovalnih,� me-dijskih� in programskih� re�itev za� izved-bo� digitalnih� ogla�evalskih akcij.� Ko� seje� Simon Cetin� leta� 1999� odlo�il, da� sebo� posvetil� digitalnemu ogla�evanju,� jeto� veljalo za� pionirsko delo� z redkimip�r�i�v�r�enci� in �e� redkej�imi� vlagatelji.Danes� je� zgodba� povsem� druga�na.Na�l�o��be� v� ta� del� ogla�evanja� vsako

leto� podirajo rekorde.� Vizija SimonaCetina,� ki� je� tudi� zunaj� poslovne� arenestrasten� raziskovalec� – potaplja� se� vglobine� morja in� se vzpenja� na vrhoveHimalaje� –, se� je izkazala� za resni�no.Lani� so� slovenski� ogla�evalci� namenilidigitalnim� kanalom� �e� pribli�no� tretji-no� svojega ogla�evalskega� prora�una.In� ta� odstotek� nenehno� raste.

iPROM� ste� soustanovili� leta� 1999,letos� mineva� okrogla� obletnica.Kako� se� je� v� zadnjih� dveh� desetletjihspremenil� pomen� digitalnega�� ogla�evanja,� �e� bi� ga� merilis� finan�nimi� vlo�ki� podjetij?Na�l�o��be� vanj� strmo� nara��ajo.� Rast� jepoleg� nenehnih� inovacij� klju�na� zna�il-nost digitalnega� ogla�evanja.� Raziskava,ki� jo redno� izvaja mednarodno� zdru-�enje� IAB� (The� Interactive� AdvertisingBureau),� ka�e, da� so nalo�be� v digitalnoogla�evanje� v� letu� 2017� na� evropskem� tr-gu� dosegle� pribli�no� 48 milijard� evrov,� vZDA� pa 75,6� milijarde� evrov.� V Evropi� jeogla�evalski prora�un,� namenjen digi-talnemu� ogla�evanju,� zrasel za� 13,2 od-stotka,� kar� je� najve�� v� zadnjih� �estih� le-tih. Kljub� temu pa evropske� nalo�be� vdigitalno� ogla�evanje� �e niso� dohitelepovpre�ne� rasti� nalo�b� v� ZDA,� kjer� so� sete� povi�ale� za� 21� odstotkov.� Najve�jievropski� trg,� Velika� Britanija,� je� leta� 2017zrasel� 14,3� odstotka,� na�e� sosede� pa:� Ita-lija� 12,3,� Avstrija� 9,6, Mad�arska� 16,7� inH�r�va��ka� 10,7� odstotka.

K�ak�ni� so� podatki� za� Slovenijo?V� Sloveniji smo� imeli 18,4-odstotnorast� nalo�b� v� digitalno� ogla�evanje,� karje� nekoliko nad� evropskim povpre�-jem,� ki� kot� omenjeno� zna�a� 13,2� od-stotka.� Med� 27� evropskimi� dr�avami,� kiso bile vklju�ene v� raziskavo, se je Slo-venija� po rasti� uvrstila� na peto� mesto.Rast� nalo�b� opa�amo tudi� med� na�iminaro�niki.� Kot� zanimivost lahko� po-vem, da je prva� letna pogodba, ki smojo podpisali leta 2001� z enim od ve�jihtrgovcev,� vsebovala� ogla�evalski� prora-�un� v� vi�ini� 800.000� tolarjev.

Koliko� pa� danes� stanedigitalna� kampanja?V� povpre�ju� 50.000 evrov,� za� malceve�je projekte od� 100.000 do 150.000evrov� na� mesec.

Katere� trende� v� digitalnemogl�a�evanju� zaznavate� letos?Revolucije� ni. Klju�ni� izziv� pa je,� kakodigitalno� uporabljati� »pametneje«,� pri�emer je� odlo�ilna umetna inteligen-ca.� Digitalni�marketing� je� bil�med� prvi-mi,� ki so� izkoristili uporabnost� umet-ne inteligence� v praksi� za doseganjeposlovnih� uspehov. Kot� so pokazalen�a�j�n�ove�j��e analize,� smo v preteklemletu� ustvarili� 90 odstotkov� svetovnihpodatkov, le� en odstotek teh� pa u�in-kovito uporabljamo.� Z izbolj�ano� pro-cesno mo�jo� interpretacije podatkov,tj. s� strojnim u�enjem in� umetno inte-ligenco, napovedi� ka�ejo, da se� bo taodstotek� do leta� 2020� pove�al na� tri

do� �tiri odstotke.� To je ogromen pres-ko�k�.Drugi� pomembni� trend� je� obvladova-

nje� lastnih� podatkov.� Podatki,� ki� jih� pri-dobite s kampanjami,� so vredni velikove�� od� prvih� u�inkov� ogla�evanja.� Kdorogla�uje na googlu� ali facebooku, prav-zaprav� pla�uje� poleg� lastnih� oglasov� tu-di� raziskavo� svoji konkurenci.� Nadzbranimi (lastnimi)� podatki o kupcih,trgih,� u�inkih� oglasnih� sporo�il� namre�nimate� nadzora, �e� huje,� google in� fa-cebook� jih� nato� preprodata� dalje.

Kaj� svetujete?Klju�ni� nasvet� podjetjem� in� ogla�eval�-cem� je:� pridobite� si� partnerja,� ki� bo� po-skrbel, da bodo� va�i� podatki� ostali� sa-mo� va�i.� Pazite,� komu� zaupate� upra-vljanje svojega� prora�una za ogla�eva�-nje.� Gradite lastne� podatkovne silose,�etudi� jih� morda� �e� ne� uporabljate.� Po-datki� o tem,� komu je� bila va�a� komer-cialna vsebina� izpostavljena, katera ci-ljna� skupina� se� je� odzvala� na� reklamnasporo�ila,� kako� ta� uporablja� va�o� splet-no� stran in� podobno, so� klju�ni za� op-timizacijo� va�e� poslovne strategije. �ene� �e danes,� pa jutri zagotovo bodo!Vsem� naro�nikom� zagotavljamo� lastnepodatkovne� silose.� To je� na�a� najve�jakonkuren�na� prednost,� saj� smo� edini� vjadranski� regiji,� ki� to� omogo�amo.

Pred� kratkim� ste� nadgradili� tehnolo�koplatformo� iPROM� Native� 6.0,� kiomogo�a� nativno� oziroma� domorodnoogl�a�evanje.� Kaj� so� nativni� oglasi?Vsako� oglasno� sporo�ilo,� tudi� nativno,je ozna�eno. Razlika� med tem in kla-si�nim� pa� je,� da� je� pametno� ume��enov� kontekst� medija. Tako� se� izognemoprimerom,� da� se� poleg� �lanka� o� koz-metiki� pojavi� oglas� za� avtomobil.� Glav-ni cilj� je, da pravo� oglasno sporo�iloumestimo� na� pravo� mesto� ob� pravem�asu.� Naslednja� stopnja� pa� je,� da� vse-bino� ponudimo� na� podlagi� predhodnozaznanih vedenjskih� vzorcev. Torej, �eprogramska� oprema� ve,� da� brskate� podolo�enih� spletnih straneh,� se vambodo� prikazovali� prilagojeni� oglasi.� Tivam� bodo v�e�,� saj� vam bodo� poten-cialno� re�ili nakupni� problem. Pri� tehre��itvah si� pomagamo s strojnimu�enjem� in� umetno inteligenco.� Iska-nje� razmerja med� vsiljivostjo, kontek-stom� medija� in� predhodnim� zanima-njem� potro�nika� je zmagovita� kombi-nacija.

Ali� nativni� oglasi� bri�ejo� mejemed� uredni�kimi� in� reklamnimivsebinami? Zdi se, da�� »posnemajo«novinarski� del,� tako� da� se� uporabnikniti� ne� zaveda,� kdaj� bere� oglasnosporo�ilo� in� kdaj� �lanek.

To� je� ve�na� debata.� Problemati�no� je,kadar� so tak�ne� vsebine semanti�noume��ene� tako, da� ni� razvidno, da� greza� oglas.� Na�eloma� pa so� vsa� oglasnasporo�ila lo�ena od� uredni�kih� in� na-tivni� oglasi niso� nobena izjema.� �e pagovoriva� o� tem,� da roboti� pi�ejo� bese-dila,� to ni� ni� novega.� Komentarji vspletnih� trgovinah in� na forumih� so �enapisani� na osnovi� robota.� To se� seve-da� �e� �uti� in� absolutno� ne� gre� za� enakokakovostno� besedilo,� kot� �e� bi� ga� deni-mo napisal novinar.� A v prihodnosti sebo� tudi� to� spremenilo. Prvi� poklici,� kijih� bo� nadomestila� umetna� inteligenca,so� zdravniki� in� pravniki.� Osebno� bi� sedal� raje� operirati� robotu� kot� �loveku.

Ljudje� smo� kljub� temu� �e� vednonenadomestljivi.� Kako� potekazaposlovanje� na� va�i� agenciji?Te��ava� je, kadar� ljudje i��ejo� slu�b�o,ko pa bi� vendarle morali iskati delo.Ko� zaposlujem,� me� ne� fascinira� �i-vljenjepis, temve�� to, da� mi kandidatponudi konkretne� re�itve� na�ih� pos-lovnih� izzivov.

Na� kaj� stavite,� ko� vodite?�lovek� je� vreden toliko,� kolikor� imaprostega� �asa,� ne� denarja.� Ve�� ko� ima-mo� mo�nosti,� da v� miru ustvarjamostvari, ki� niso neposredno� povezane stem,� da so� donosne,� ve� smo� vredni.Na dolgi� rok pa bodo imeli� vsi takiljudje� tudi� dobre� pla�e.� Torej,� �e� vodjesodelavcem� dopu��amo svobodo� priustvarjanju in jim� ne gledamo neneh-no� pod prste,� se nam� to zelo� bogatoobrestuje.� Ne� zanima� me,� kdaj� ali� odkod� delajo� �lani� mojega� mened�erske�-ga� tima. Najsre�nej�i� �lovek� bi bil,� �ebi vsi moji� sodelavci delali na rajskihotokih.� �

................................................................ ...T Tonja� Blatnik................................................................ ...

Decembra lani � se je, podobno � kot vp�re�j��njih letih, � zvi�alo� �tevilo � iztekovzaposlitev � za dolo�en � �as, � hkrati se � jeumirilo � zaposlovanje, � poro�ajo z � Zavo-

da � za � zaposlovanje � RS. � Registrirana � bre-zposelnost se je � v primerjavi z novem-brom pove�ala za � 3,2 odstotka in obkoncu � leta � �tela � 78.534 � oseb. � V � primer-javi � z decembrom � 2017 je � bila manj�aza 7,7 � odstotka, saj � so leto � 2018 zazna-movala ugodna � gospodarska gibanja.Na � zavodu � se � je � v � letu � 2018 � na � novo � pri-javilo � 76.578 brezposelnih, � 7 odstotkovmanj � kot leta � 2017, zaposlilo � se je � 6542brezposelnih, � 10,3 odstotka � manj kot � vpredhodnem letu. V � povpre�ju je bilona � mesec � brezposelnih � 78.474 � oseb, � karje � 11,5 � odstotka � manj � kot � leta � 2017.

...................................................................

Nate�aj � zazlate � prakseIzbor� najbolj�ih� zaposlovalcev� Zlata� nitra�z�irjamo� z� nate�ajem� za� posebno� priz-nanje v kategoriji� zlatih praks. Podjetjavabimo,� da� se� prijavite.� Zanimajo� nas� dr-zni,� novi,� druga�ni,� inovativni,� u�inkovitiin ustvarjalni pristopi,� na katere ste po-nosni� ter� jih� �elite� deliti� s� strokovno,� po-slovno� in� �i�r�o� javnostjo. Informacije inprijave� potekajo� do� 28.� februarja.� Ve�� nawww.dnevnik.si/zlatanit�.

...................................................................

Razpis � za � kadrovskegamene �d�erja � letaPlanet � GV � in � Slovenska � kadrovska � zve-za � vabita � k � prijavi � za � priznanje � kadrov-ski � mened�er � leta, � s katerim � se � vsakoleto poklonijo � izjemnim direktorjem,kadrovskim � mened�erjem, � ki � s � svojimdelovanjem � postavljajo � nove, � vi�jestandarde na � kadrovskem podro�ju.Merila � pri izbiranju � najbolj�ega � bodovezana na � promocijo kadrovskega pos-lanstva � in � kadrovske � stroke � navzven � innavznoter, � strokovne � dose�ke � posame-znika, oblikovano � kadrovsko strategijoter � prejete � certifikate � in � nagrade. � Raz-pis � je odprt � do 1. � marca, slovesna � raz-glasitev � najbolj�ih pa � bo � 4. aprila � naSlovenskem � kadrovskem kongresu, � kibo � letos � tudi � prizori��e � Evropskega � ka-drovskega � kongresa. Ve� � informacij naprijava@pl �anetgv.si.

...................................................................

�tipendije � zadeficitarne � pokliceObjavljen � je bil � nov � razpis za � pridobi-tev � �tipendije � za � deficitarne � poklice � zaprihajajo�e � �olsko � leto � 2019/2020. � Javni�tipendijski, � razvojni, invalidski � in pre-�ivninski � sklad Republike � Slovenije bopodelil � najve� � 1000 �tipendij � v � vi�ini100 evrov � mese�no tistim � dijakom, kise � bodo � odlo�ili � za � poklic � gozdarja, � mi-zarja, � kamnoseka, � tapetnika � ipd. � Vlogobodo � lahko dijaki � oddali od � 15. junijado � vklju�no � 20. septembra. � Sredstvaza � razpis � so � zagotovljena � iz � Evropske-ga � socialnega � sklada � in � sredstev � Minis-trstva za � delo, dru�ino, � socialne zade-ve in enake � mo�nosti � v � vi�ini3.600.000 � evrov. �...................................................................Pripravila � Zdenka � Melan�ek

Katere panoge v Sloveniji najve0 ogla1ujejo v digitalnih medijih?

podatki iPROM, januar 2019

v odstotkih

21,99

14,57

12,05

10,85

9,26

7,34

6,18

4,46

2,92

10,38 trgovina

avtomobilizem

financezabava in prosti 5as

turizem

telekomunikacije

dom

zdravje 8port

ostalo

Glavni� cilj� je,� da� pravo� oglasno� sporo�ilo� umestimo� na� pravo� mesto� ob� pravem� �asu� in� ob� pravem� trenutku,� pravi� SimonCetin.� F Sebastjan� Plavec,� arhiv� iPROM

Slovenija� se� po� rasti� nalo�bv� ogla�evanje� na� digitalnihmedijih� uvr��a� na� petomesto� med� 27� evropskimidr��avami.� Prvo� zasedaVelika� Britanija.