1

DNEVNIKPedagoški programi

2012/13Slovenski šolski muzej

Radosti v starih šolskih klopeh

2

KazaloUvod - novosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

A – Vodstvo po razstavah: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Stalna razstava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Občasne razstave v šolskem letu 2012/13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

B – Učne ure naših babic in dedkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

Prva triada: Nedeljska šola branja, pisanja, računanja in petja – učna ura iz leta 1865 . . . . 8Začetna šola: s petjem in prsti do znanja – učna ura iz leta 1880 . . . . . . . . . . . 9

Druga triada:Domača mačka – učna ura prirodopisa iz leta 1909 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10

Druga in tretja triada: Računstvo – učna ura iz leta 1905 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Olika ali bonton – učna ura o lepem vedenju iz leta 1909 . . . . . . . . . . . . . . . .12Lepopis – učna ura iz leta 1930 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13»Prišijmo si gumb!« - učna ura ročnih del iz leta 1926 . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Tretja triada, srednješolci: Vodnikova šola – učna ura iz časa Ilirskih provinc leta 1811 . . . . . . . . . . . . . .15Fizika – učna ura iz leta 1900 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

»Fortune favors the brave«! /»Kdor jezika špara, ta kruha strada!« - učna ura za tujce . . . . . . . . . . . . . . .17

C – Muzejske delavnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Muzejska delavnica »lepopisanja«Izdelovanje šolskih zvončkovStereotipi o narodih

D – Lutkovna igrica – Sovica Zofi odkriva muzej . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

E – Informacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

3

Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji, dragi obiskovalci muzeja!

V katalogu muzejskih pedagoških programov za šolsko leto 2012/2013 predstavlja-mo našo muzejsko ponudbo: vodstvo po stalni in občasnih razstavah, muzejske učne ure in delavnice . Prepričani smo, da bo predstavitev pedagoških dejavnosti v našem muzeju dobrodošel napotek pri načrtovanju vašega dela in da boste med njimi lahko izbrali take, ki so primerne za vaše učence oz . dijake . Posebej bi vas radi opozorili na letošnje novosti:- Lutkovna igrica – Sovica Zofi odkriva muzej- Učna ura za tujce- 3000 . izvedba učne ure Taje J . Gubenšek - v ponedeljek, 1 . oktobra 2012 ob

14 . uri v učilnici SŠM bo gospodična učiteljica izvedla učno uro Cesarska pesem

Pokličite nas, povprašajte po dodatnih informacijah ter si rezervirajte svoj termin!Vsem, ki nas boste obiskali, želimo, da bi se pri nas prijetno počutili .

Nasvidenje v Slovenskem šolskem muzeju!

Pojdimo v muzej! Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju v šolskem letu 2012/2013

4 A – Vodstvo po razstavah 1. Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja

se začenja pri prvih znanih začetkih šolstva na naših tleh in se konča v sodobnosti . Razdeljena je na posamezna zgodovinska obdobja . Z izbranimi predmeti, fotogra-fijami, učbeniki, dokumenti, šolskimi zakoni, predpisi in odloki ter šolskim in pedagoškim časopisjem opozarja na pomembne dogodke v šolski zgodovini ter na vpetost slovenskega šolstva v evropske pedagoške tokove . Razstava je primerna za vse starostne skupine .

Nudimo:- Strokovno vodstvo po stalni razstavi z možnostjo reševanja učnih listov za

prvo, drugo in tretjo triado devetletke ter za srednješolce,- Prirejeno vodstvo za najmlajše - predšolske otroke ter učence 1 . in 2 . razre-

da OŠ po muzeju vodi lutka sovica Zofi .

5

2. Občasne razstave v šolskem letu 2012/13

Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19 . stoletja naprej (november 2011 – september 2012)

Kaj veže učenca in učitelja? Kaj povezuje šolo in dom? Šolski zvezek je danes ume-ščen v šolo med tradicijo šolske tablice in prihodnostjo s tabličnim računalnikom ali iPadom . Med učnimi pripomočki imajo prav zvezki posebno mesto: so zapisan rezultat lastnega prizadevanja šolarja, dijaka in študenta na šolski poti do znanja .

Pišem, torej sem! Šolska pisala in opismenjevanje (oktober 2012 – junij 2013)

Razstava bo predstavila zgodovinski razvoj pisal in njihovo pomembnost pri opismenjevanju šolajoče se mladine . Obiskovalcem bo omogočila interaktivno izkušnjo pisanja s pisali in materiali iz različnih zgodovinskih obdobij . Poseben pogled bo skušala dati na opismenjevanje slovenskega prostora od Primoža Tru-barja dalje .

6

Šola iz zemlje – učenje visokih Andov (junij 2012 – junij 2013)

Warisata (1931-1940) je bila prva južnoameriška staroselska šola na svetu, osno-vana na principih andske kozmovizije in prilagojena življenju južnoameriških staroselcev, šola življenja v skupnosti in tesni povezavi z naravo in njenimi cikli, kjer je vse živo in povezano . Danes potujoči učitelji saririji nadaljujejo tradicijo Warisate in jo uvrščajo v sodobno bolivijsko družbo . Model šole, ki postaja v svetu vse bolj aktualen in lahko navdihne tudi učitelje slovenskih šol .Ob razstavi pripravljamo pester pedagoški program, primeren za vse stopnje OŠ (učna ura indijanske šole) .

-»J-J R / Vznemirjujoči meščan Ženeve / 300 Jean Jacques Rousseau 1712 – 1778« Razstava je posvečena 300 letnici rojstva J . J . Rousseauja in 250 letnici izida knjige 'Emil ali o vzgoji' .

Kaj naj oblečem za v šolo? Oblačilni videz učencev in učiteljev skozi čas (razstava gostuje v Medobčinskem muzeju Kamnik od 17 .5 . 2012) .

7

Z muzejskimi učnimi urami želimo učencem prikazati vzdušje nekdanje šole . Pote-kajo pod strogim očesom gospodične učiteljice ali gospoda učenika, ki so oblečeni po modi iz določenega zgodovinskega obdobja . Učenci »v živo« izkusijo pouk, ka-kršnega so obiskovali njihovi vrstniki v preteklosti . Okusijo tako «čar« takratnih kazni (grožnja z leskovo palico, klečanje v kotu na koruzi in sedenje v oslovski klopi, vpis v črne bukve …) kot tudi pohval (spomin pridnosti, pohvala in zapis v zlate bukve) . Pri uri uporabljajo šolske potrebščine, kot so jih učenci v šoli nekoč .

Učne ure predstavljajo preplet spontanega učenja in zabave, zato so primerne za različne starostne skupine obiskovalcev muzeja . Vsebine ur so prirejene po starih učnih načrtih za določeno starostno skupino, scenarije zanje pripravijo kustosi muzeja . Zaželjeno je, da učitelji učence predhodno motivirajo in jih spodbujajo k sodelovanju, saj so učne ure le tako lahko uspešne in prijetne (glej navodila za učitelje na spletni strani www .ssolski-muzej .si) .

Priporočamo kombinacijo ogleda stalne razstave s strokovnim vodstvom in udelež-bo na eni od učnih ur .

B - Učne ure naših babic in dedkov

8 1. Nedeljska šola branja, pisanja, računanja in petja Učna ura iz leta 1865Iz dobre šole rastejo boljši časi, iz slabe pa slabši . Časi so taki, kakršni so ljudje . Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok .« (Drobtinice, 1863)

Ker mnogi vaški otroci med tednom zaradi zaposlenosti in oddaljenosti od šole pouka niso obiskovali, so od začetka 19 . stoletja naprej ob nedeljah in praznikih organizirali začetne in ponavljalne nedeljske šole, kjer so se šoloobvezni otroci učili brati, pisati in računati, pridobivali pa so si tudi delovne navade . To je bila šola za življenje, z njo pa se je ustvarjalo ozračje veselja in prijateljstva . Za pomoč pri poučevanju je škof Anton Martin Slomšek napisal učbenik Blaže in Nežica v ne-deljski šoli . Učenci se bodo na učni uri učili pesmico, molitvico, branje in pisanje na šolsko tablico .

Učno uro izvaja gospod učenik Felician Srečko Smolnik (Marko Novak), traja 45 minut in je primerna zlasti za učence od 1 . do 3 . razreda devetletke .

PRVA

TRI

ADA

92. Začetna šola: s petjem in prsti do znanja Učna ura iz leta 1880 Ta pravi: »Pijmo!«, ta pravi: »Jejmo!«,ta pravi: »Kje bomo dobili?«,ta pravi: »V materini skrinji!«,ta pravi: »Jaz bom pa mamici povedal .«»Tepimo ga, tepimo ga, tepimo ga .«

Učenci se med učno uro seznanijo s poukom, kakršen je potekal okoli leta 1880 v mestni šoli . Spoznajo, kako so takrat učenci skrbeli za higieno, kako so se obnašali v razredu, seznanijo se tudi z vzgojnimi nauki tistega časa . Seznanijo se s pomenom leve in desne roke, z imeni za pet prstov na rokah ter s pesmico o prstih .

Učna ura, ki traja 45 minut, poteka pod vodstvom gospoda učenika Jožefa Šol-majerja (Jože Rupnik) . Primerna je zlasti za učence od 1 . do 3 . razreda devetletke .

PRVA TRIADA

10 3. Domača mačka (Felis domestica) Učna ura prirodopisa iz leta 1909»Mačka je lepa žival . Na njej je vse gladko, vse okroglo . Noben ud ni prevelik, no-ben premajhen, na njej je vse v najlepšem razmerju . Nobena žival nima tako lepe, okrogle glave kakor mačka . In kako je gibka in okretna, ročna in skočna! Človek bi skoro mislil, da v njenem truplu ni kosti, tako je voljna in mehka, tako se zna zvijati in iztezati…«*

Pri učni uri Domače mačke (lat . Felis domestica) učenci s pomočjo učnih pripo-močkov spoznajo mačkine telesne in značajske lastnosti, v slovenskih in latinskih pregovorih njene navade, v berilu Frana Erjavca, Mačka iz leta 1895 (*Čitanka za obče ljudske šole, 1915) pa še druge zanimivosti iz njenega življenja .

Učno uro interpretira kustodinja Taja J . Gubenšek, samostojna ustvarjalka v kul-turi in traja 45 minut . Primerna je zlasti za učence druge triade od 4 . do 6 . razreda devetletke .

DRU

GA

TRIA

DA

114. RačunstvoUčna ura iz leta 1905»Kdor računstva se uči, svojega duha krepi!«(Franc Močnik)

Pouk računstva je bil nekoč poleg branja in pisanja eden temeljnih šolskih predme-tov . Pri učni uri iz leta 1905 učenci spoznavajo metodiko poučevanja matematike nekoč – kako so se učili »številjenja« njihovi vrstniki pred več kot sto leti . Pri tem se seznanijo s starimi računskimi učnimi pripomočki, spoznajo »ruski številni stroj« in njegovo uporabo . Rešujejo enostavne računske naloge, ki so povzete iz Močni-kovih starih računic za nižje razrede ljudskih šol .

Učno uro interpretira gospodična učiteljica Josipina Korenova (Natalija Žižič) in traja 45 minut . Primerna je za učence od 4 . razreda devetletke dalje, za srednje-šolce in odrasle .

DRU

GA IN

TRETJA TRIADA, SRED

NJEŠO

LCI

12 5. Olika ali bonton Učna ura o lepem vedenju iz leta 1909»Treba je, če hočemo dobro vzgojeno mladino imeti, da se šola in dom podpirata, da stariši učitelju pri odgoji zdatno pomagajo, da to, kar šola z velikim trudom v otroška srca posaja, stariši doma ne teptajo in pulijo z neumnimi pogovori zoper šolo . Kako naj bi otrok ubogal tega, ki ga stariši ne marajo? Kako ljubil to, kar sta-riši črte? Kdo je največ kriv, da je mladina neubogljiva? Pač dostikrat oče in mati, ki jemljeta otroku ljubav in zaupanje do šole in gospodične učiteljice .«*Leta 1905 je bil sprejet nov Šolski red za ljudske šole v habsburški monarhiji . Za ve-denje so poleg besedne začeli uporabljati še numerično ocenjevalno skalo: hvalno (1), povoljno (2), primerno (3), malo primerno (4) in neprimerno (5) . Bodi vsakdan umit, počesan, čedno oblečen: raztrgan ne bodi nikoli!**

Učno uro interpretira kustodinja Taja J . Gubenšek, samostojna ustvarjalka v kul-turi in traja 45 minut . Primerna je za vse starostne skupine od 4 . razreda devetletke naprej, srednješolce in odrasle

*Povzeto po: Lepa beseda starišem, kako otroke za šolo pripravljati, Črtice za dom, France Boleški, Popotnik, 1897, str . 262

**Šolske postave ljudske šole Goriče pri Kranju, okoli l . 1900, 13 . postava

DRU

GA

IN T

RETJ

A TR

IAD

A, S

RED

NJE

ŠOLC

I

136. LepopisUčna ura iz leta 1930V učnih načrtih za osnovno šolo lahko sledimo učnemu predmetu lepopis od leta 1774 dalje . Takrat so ga poimenovali »pravpisanje« . Cilj poučevanja je bil pridobi-tev razločnega in prijetnega rokopisa . Kot samostojni predmet je bil ukinjen leta 1959 .

Pri učni uri lepopisja se učenci seznanijo s pomenom in vlogo lepopisja v šoli, osnove lepopisne pisave pa pridobijo s pisanjem lepopisnih črk s peresnikom in »tinto« na učne liste pod budnim očesom »gospodične učiteljice« .

Učno uro interpretirata Josipina Korenova (Natalija Žižič) in Rozalija Cvekova (Bernardka Rupnik), traja 45 minut in je primerna za učence od 4 . razreda devet-letke dalje, za srednješolce in odrasle .

DRU

GA IN

TRETJA TRIADA, SRED

NJEŠO

LCI

14 7. Ročna dela: »Prišijmo si gumb!« Učna ura iz leta 1926 »Naučite učence, predvsem deklice, prati, likati, krpati nogavice in obleko, prišiva-ti gumbe, šivati perilo in lepe srajce …« .

Pouk ročnih del je bil v šoli zelo pomemben, saj so učenci pridobili mnoga kori-stna znanja za vsakodnevno življenje . Pri tem predmetu je bila pomembna tudi vzgoja marljivosti in vztrajnosti, učence so navajali na red, točnost in čistočo . Pri pouku ročnih del so se deklice naučile šivati in krpati oblačila, vesti, plesti in kvačkati, dečki pa so se učili pletenja košar iz vrbovih viter in drugih koristnih reči . Učna ura ročnih del: »Prišijmo si gumb!« temelji na starih učnih načrtih, učbeni-kih, pedagoški literaturi in ustnih virih . Postavljena je v leto 1926, v čas Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev . Udeleženci učne ure se spoznajo z osnovnimi zna-čilnostmi šolstva v tem obdobju, z disciplinskim redom in vzgojnimi metodami, spoznajo šolski predmet ročnih del in se naučijo osnov šivanja - prišijejo si gumb . Izdelek odnesejo domov v spomin na obisk muzeja .

Učno uro izvajata gospodični učiteljici Apolonija Škarja (Polona Logar) in Amalija Cvirn (Maja Hakl) in traja 45 minut . Primerna je za učenke in učence od 3 . do 6 . razreda devetletke .

DRU

GA

IN T

RETJ

A TR

IAD

A, S

RED

NJE

ŠOLC

I

158. Vodnikova šola – Učna ura iz časa Ilirskih provinc leta 1811 Z ustanovitvijo Ilirskih provinc leta 1809 so Francozi želeli čimprej razširiti znanje francoskega jezika, medtem ko so za učni jezik osnovnih in nižjih srednjih šol postavili deželni slovenski jezik . Valentin Vodnik je za pouk v slovenskem jeziku napisal prve slovenske učbenike, iz katerih je sestavljena tudi učna ura Vodnikova šola .

Cepic mlati pšenico, kamen mele koruzo, lubezen je djanje mojiga serca . . . in po-dobne izreke boste slišali med učno uro Vodnikove šole iz leta 1811, kjer gospod vučenik učence seznani z osnovnim besediščem starejše slovenščine, predstavi jim črkopis tistega časa – bohoričico, jih poduči o opredelitvi gramatike v tistem času ter par besed skupaj z učenci prevede v francoščino in iz francoščine .

Učno uro interpretira Jožef Šolmajer (Jože Rupnik), traja 45 minut in je primerna za tretjo triado devetletke, za srednješolce in odrasle .

TRETJA TRIADA, SRED

NJEŠO

LCI

16 9. Fizika Učna ura iz leta 1900»Raznovrstna telesa se ne dajo jednako lahko deliti . Hočemo li deliti navadni kamen, leseno palico ali raztrgati kako nit, trebamo za to večjega ali manjšega na-pora; v vodi gibljemo prav lahko prst ali celo roko; še laže pa se gibljemo v zraku, katerega navadno niti ne čutimo .« (Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske in meščanske šole, 1892)

Najosnovnejše poznavanje naravoslovja pri osnovnošolcih je predpisal državni za-kon z dne 14 . maja 1869 . Marljivim učencem je dana priložnost, da svoje znanje fizikalnih zakonov razširijo in utemeljijo v Slovenskem šolskem muzeju . Pri učni uri fizike iz leta 1900, ki jo vodi gospod učenik Jožef Šolmajer (Jože Ru-pnik), se učenci s pomočjo starih učnih pripomočkov seznanijo z osnovami fizike . Traja 45 minut in je primerna za 3 . triado devetletke, za srednješolce in odrasle .

TRET

JA T

RIAD

A, S

RED

NJE

ŠOLC

I

1710. »Fortune favors the brave!«/ »Kdor jezika špara, ta kruha strada!« Učna ura za tujceUčna ura iz leta 1900 je namenjena tujcem, ki ne znajo slovenskega jezika oziroma je njihovo znanje pomanjkljivo . Vsebuje preplet različnih učnih ur, predstavlje-nih v Slovenskem šolskem muzeju . Gospod učenik zaradi boljšega razumevanja slovenski jezik dopolnjuje z uporabo angleškega jezika . Obiskovalci se seznanijo z branjem šolskih postav, pisanjem na lesene tablice, računanja na staro rusko ra-čunalo in starimi šolskimi kaznimi . Pri učni uri se naučijo staro slovensko pesem slovenskega duhovnika in učitelja Antona Martina Slomška Ljuba vigred se rodi .

Namen učne ure je, da obiskovalci začutijo način starega poučevanja v slovenski šoli .

Učno uro interpretira učenik Jožef Šolmajer (Jože Rupnik) in traja 45 minut . Pri-merna je za vse starostne skupine, ki ne govorijo slovenskega jezika .

TRETJA TRIADA, SRED

NJEŠO

LCI

18 C – Muzejske delavnice1. Muzejska delavnica »Lepopisanja« Namen lepopisne delavnice je, da vas seznani z osnovami lepopisa, ki je bil nekoč zelo pomemben šolski predmet . Sedli bomo v stare šolske klopi, poprijeli za pere-snik in se vrnili v preteklost, ko je bil lepopis obvezen v vseh razredih osnovne šole . Pri lepopisnih vajah bomo urili naše prste, zapestja in podlahti, se seznanili z osnovnimi navodili za lepo in pravilno pisanje . Pisali bomo v lepopisni delovni zvezek, katerega boste lahko odnesli domov .Delavnice »lepopisanja« organiziramo ob sobotah, v zimskih in poletnih počitni-cah . Primerna je za otroke, starejše od 6 let, srednješolce in odrasle ter traja 2 uri .

2. Izdelovanje šolskih zvončkovZ uvodnim razgovorom o šolskih in drugih zvoncih, ki jih srečujemo v življenju, udeležence povabimo k izdelovanju in okraševanju zvončkov, ki jih po končani delavnici odnesejo s seboj . Delavnica je primerna za 1 . in 2 . triado devetletke in traja 45 minut . .

193. Stereotipi o narodihSo res vsi Slovenci pridni in delavni, Črnogorci pa leni? So Nemci res točni in disciplinirani, Španci pa vedno zamujajo? Stereotipna prepričanja so del našega vsakdanjega življenja, služijo pa obvladova-nju zapletene realnosti . Udeleženci delavnice spoznajo pojem stereotip in njegove funkcije, sami pa razmišljajo predvsem o stereotipih, ki veljajo za različne narode . Spoznajo, da stereotipi izkrivljajo realnost, saj so ljudje enkratni, različni in pred-vsem spremenljivi posamezniki . Ob srečanju s posamezniki iz druge kulture je zato tem potrebno dati možnost za izraz njihove individualne enkratnosti . Delavnico je možno izvajati v sklopu več izbirnih predmetov (Državljanska kultura, Filozofija za otroke, Verstva in etika, Življenje človeka na Zemlji, Vzgoja za medije …) in različnih krožkov (knjižničarski, novinarski, zgodovinski …) . Namenjena je učencem 8 . in 9 . razreda osnovne šole ter srednješolcem . Skupaj z ogledom kratkega filma traja 90 minut, izvajata jo Simona Jazbinšek in Tina Palaić . Možnost gostovanja na šolah .

4. Različne delavnice ob občasnih razstavah, ki so tematsko povezane z aktualno razstavo a . Indijanska šola (ob razstavi Šola iz zemlje)

20 D – lutkovna igrica Sovica Zofi odkriva muzejVodiču Jožetu se mudi v Slovenski šolski muzej . Sovica Zofi se mu skrije . Ker je zelo radovedna, mu kar naprej postavlja vprašanja in zavlačuje odhod v muzej: Kaj imaš v šolski torbi? Kako so pisali šolarji nekoč? Kako so se otroci v šoli igrali nekoč? Zapoj mi kakšno staro pesmico! Pripoveduj mi pravljico! In še in še .

Otroci na poučen in šaljiv način izvedo, kako so se otroci učili in igrali v šoli ne-koč . Igrica je primerna za vrtec in 1 . triado OŠ . Traja 30-45 minut . Ogledate si jo lahko v muzeju, gostuje pa tudi na OŠ, v vrtcih in v knjižnicah . Lutkovno igrico izvajata Jože Rupnik in Marko Novak .

21

Pojdimo v muzej! Pedagoški programi v Slovenskem šolskem muzeju v šolskem letu 2012/13 . Besedila: Marjetka Balkovec Debevec, Taja Gubenšek, Tina Palaić, Mate-ja Ribarič, Jože Rupnik, Valentina Tominec in Natalija Žižič . Lektoriranje: Tatjana Hojan . Fotografije: Žiga Koritnik, Polona Demšar, Marijan Javoršek . Oblikovanje zloženke: Marijan Javoršek . Računalniška priprava: Matjaž Kavar Raora d .o .o . Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica d .o .o ., naklada: 3000 izvodov . Brošura – zloženka 116 . Urednica: Mateja Ribarič . Izdal in založil: Slovenski šolski muzej, zanj mag . Stane Okoliš . Ljubljana, maj 2012 .

22 E – informacijeSlovenski šolski muzej vabi k obisku muzeja tudi vsako prvo soboto od 10 . do 14 . ure .

SOBOTNE DELAVNICE »LEPOPISANJA« se pričnejo ob 11 . uri in trajajo 2 uri . Po predhodnem dogovoru

je mogoče izbrati tudi eno izmed učnih ur .

V muzeju omogočamo tudi:1 . Praznovanje rojstnega dneva –

Za zaključeno skupino do 25 otrok popoldne po dogovoru organiziramo učno uro naših babic in dedkov

2 . Roditeljski sestanek – Učiteljem nudimo možnost, da povabijo starše učencev na roditeljski sestanek

v muzej, kjer skupaj sedejo v stare šolske klopi in postanejo učenci na eni od naših učnih ur .

3 . Praznovanje obletnice valete in matureNudimo vam možnost, da zopet sedete v stare šolske klopi in

na učni uri podoživite nekdanje šolske dni .

Muzej je odprt:Ponedeljek–petek od 8:00–16:00,

vsaka prva sobota v mesecu od 10:00–14:00 ureza skupine po dogovoru tudi zunaj navedenega odpiralnega časa .

URADNE URE (uprava, kustosi, knjižnica): ponedeljek – petek: 9:00-13:00

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana

Tel ., fax: 01/2513 024 031/299 676

Prijava obiska: prijavassm@guest .arnes .sisolski .muzej@guest .arnes .si

www .ssolski-muzej .si

23Kje nas najdete?Sredi Ljubljane, med Kongresnim trgom in Maximarketom, ob uršulinski cerkvi, za Gimnazijo Jožeta Plečnika (»Šubičko«) .

24