doba · pdf filein konkurenčnost na trgu, zato ima poslovna etika velik pomen za...
TRANSCRIPT
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
MAGISTRSKA NALOGA
Marija Kužnar
Maribor, 2012
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
POMEN DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV, VESTNOSTI IN POŠTENOSTI PRI
POSLOVANJU V PODJETJU MARIBORSKI VODOVOD, D. D.
(POMEN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI)
(magistrsko delo)
Program Mednarodno poslovanje
Marija Kužnar
Maribor, 2012
Mentor: prof. dr. Šime Ivanjko
Somentorica: pred. mag. Urška Kežmah
Lektorica: Ksenija Pečnik, prof.
Prevod v tuji jezik: Ksenija Pečnik, prof.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana izjavljam, da sem avtorica magistrske naloge z naslovom Pomen dobrih poslovnih običajev, vestnosti in
poštenosti pri poslovanju v podjetju Mariborski vodovod, d. d., in da sem za potrebe arhiviranja oddala elektronsko različico
magistrskega dela v Knjižnico DOBA Fakultete. Magistrsko delo sem izdela sama ob pomoči mentorja. V skladu s 1.
odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem objavo po dogovoru z
avtorico.
Podpisana izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva,
datum diplomiranja, naslov magistrske naloge) na spletnih straneh in v publikacijah DOBA Fakultete.
Maribor, oktober 2012 Marija Kužnar
POVZETEK
Podjetja, ki so družbeno odgovorna do svojih kupcev in dobaviteljev, pri svojem poslovanju
uporabljajo dobre poslovne običaje. Dobri poslovni običaji nam pokažejo, kaj je v poslovnem
svetu sprejemljivo in pozitivno. So nosilci pozitivne morale, načela vestnosti in poštenja ter
skrbnosti dobrega gospodarja. Vsako podjetje bi moralo pri poslovanju na trgu upoštevati
načelo vestnosti in poštenosti, ga zapisati v kodeks etičnih načel in se ga držati.
Podjetja, ki poslujejo skladno s poslovno moralo in etiko, na daljši rok dosegajo boljše
poslovne rezultate, imajo dobro poslovno klimo, ki širi zaupanje v podjetje. Podjetja se lahko
preko etičnosti bolje zavarujejo pred nemoralnimi zaposlenimi, dobavitelji, kupci in
konkurenco. Zaposleni v bolj etičnem okolju čutijo večjo psihološko varnost in zaščito, pa
tudi produktivnost je veliko večja. S pomočjo poslovne etike lahko podjetje zviša svoj ugled
in konkurenčnost na trgu, zato ima poslovna etika velik pomen za uspešnost podjetja.
Za podjetje je poleg skrbi, da posluje z dobičkom, pomembno tudi, da skrbi za potrebe svojih
zaposlenih, ki pomembno vplivajo na razvoj in konkurenčnost podjetja. Gledati pa mora tudi
na lastne potrebe in cilje ter na potrebe družbe, v kateri deluje in posluje. Družbena
odgovornost vpliva na okolje in na življenje ljudi v tem okolju, poslovna etika pa vpliva na
etično delovanje podjetja. Na družbeno odgovornost vpliva vse, kar vpliva na etiko in etično
odločanje. Dobri poslovni običaji pri poslovanju v podjetju predstavljajo načelo poslovne
morale, ki je lahko zapisano ali pa samo uveljavljeno v praksi. V gospodarskem prometu
načelo poslovanja dobrega gospodarja zahteva spoštovanje poslovne morale in upoštevanje
dobrih poslovnih običajev.
Komunalno podjetje Mariborski vodovod, d. d., svojo družbeno odgovornost izkazuje na
področju varovanja narave in okolja, v odnosu do zaposlenih ter do lokalne skupnosti.
Družbeno odgovorne aktivnosti, ki jih podjetje vključuje v svojo strategijo, zelo pozitivno
vplivajo na dolgoročno uspešnost podjetja. Z družbeno odgovornim ravnanjem si podjetje
krepi svoj ugled v okolju, izkazuje skrb za zaposlene, skrbi za uresničevanje zastavljenih
poslovnih ciljev, zmanjšuje stroške poslovanja in skrbi za dobre odnose z okoljem.
Ključne besede: etika, morala, poslovna morala, poslovni običaji, dobri poslovni običaji,
družbena odgovornost, načelo vestnosti in poštenja, načelo poslovne morale, kodeks etičnih
načel.
ABSTRACT
Companies, which are socially responsible towards their customers and suppliers, use good
business practices in their business activities. Good business practices show us, what is
acceptable and positive in the business world. They are the carriers of positive morals, the
principle of diligence and honesty and masters of attentiveness. Each company should follow
the principle of meticulousness and fairness in their operations on the market and write it
down into an ethical code, which should be followed. Companies which run their operations
according to morality and ethics, have better business results in the long-term, have good
business climate, which widens the trust in the company. Through ethic companies can
protect themselves before immoral employees, suppliers, customers and competition. In a
more ethical environment employees sense a greater psychological security and protection
and their performance is much greater. With the help of business ethics the company can
improve its reputation and competitiveness on the market, therefore business ethics has a
great impact on the company’s success. It is important for the company to, besides to assure
that its business operations bring profit, take care of the needs of its employees, which
importantly impact the development and competitiveness of the company. But it also has to
take care of its own needs and needs of the society in which it operates. Social responsibility
impacts the environment and lives of people in this environment. Business ethics impact the
ethical operations of the company. Social responsibility is impacted by everything that
impacts ethics and ethical decision-making. Good business practices in operations of the
company represent the principle of business morals, which is written down or just introduced
in practice. In economics the principle of a master of attentiveness demands respect of the
business morals and following of good business practices. The Communal company
Mariborski vodovod, d. d., manifests its social responsibility in the field of environmental and
nature protection, its attitude towards employees and the local community. Social responsible
activities, which the company incorporates into its strategy, positively impact the long-term
success of the company. With socially responsible actions the company strengthens its
reputation, shows its care for employees, takes care for the realization of the set business
goals, decreases business costs and takes care for good cooperation with the environment.
Keywords: ethics, morality, business morality, business practices, good business practices,
social responsibility, principle of meticulousness and fairness, principle of business morality,
ethical code.
KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................ 9
1.1 Opredelitev področja in opis problema ...................................................................... 9
1.2 Namen ....................................................................................................................... 10
1.3 Cilji ........................................................................................................................... 10
1.4 Osnovne predpostavke in omejitve obravnavanja .................................................... 10
1.5 Predvidene metode obravnave .................................................................................. 11
2 PREDSTAVITEV PODJETJA MARIBORSKI VODOVOD, D. D. ......................... 12
2.1 Osnovna dejavnost podjetja ...................................................................................... 12
2.2 Družbena odgovornost podjetja ................................................................................ 12
2.2.1 Odnos podjetja do okolja .................................................................................. 13
2.2.2 Odnos podjetja do zaposlenih ........................................................................... 13
2.2.3 Odnos podjetja do lokalne skupnosti ................................................................ 14
3 POSLOVNA ETIKA IN MORALA ............................................................................. 15
3.1 Dobri poslovni običaji in poslovna morala .............................................................. 16
3.2 Vloga in pomen poslovne etike in morale ter razlika med njima ............................. 16
3.3 Merila za etično in moralno presojanje .................................................................... 17
3.4 Etičnost in posameznik ............................................................................................. 17
3.5 Poslovna etika in morala managementa ................................................................... 18
4 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE ZA POSLOVANJE
PODJETIJ ....................................................................................................................... 19
4.1 Poslovna etika in uspešnost podjetja ........................................................................ 19
4.2 Etične dileme sodobnega podjetja ............................................................................ 20
4.3 Nasprotje interesov udeležencev v podjetju ............................................................. 21
5 DRUŽBENA ODGOVORNOST ................................................................................... 22
5.1 Družbena odgovornost skozi čas .............................................................................. 22
5.2 Družbena odgovornost v današnjem času ...................................................................... 22
5.3 Odnos družbene odgovornosti do poslovnih običajev .............................................. 23
5.4 Povezanost družbene odgovornosti in poslovne etike .............................................. 23
5.5 Poslovne koristi družbene odgovornosti................................................................... 24
5.6 Družbena odgovornost pri nas in v svetu ................................................................. 24
5.7 Družbeno odgovorno ravnanje podjetij: kako do najboljših učinkov....................... 26
5.8 Kadrovanje v duhu družbene odgovornosti .............................................................. 28
6 VESTNOST IN POŠTENOST NA TRGU ................................................................... 30
6.1 Načelo vestnosti in poštenosti .................................................................................. 30
6.2 Etična trgovina .......................................................................................................... 31
6.3 Pravična trgovina ...................................................................................................... 32
6.3.1 Trajnostni razvoj in pravična trgovina.............................................................. 33
6.3.2 Slovenija in pravična trgovina .......................................................................... 34
6.4 Zeleno javno naročanje ............................................................................................. 35
6.4.1 Ekonomsko najugodnejša ponudba .................................................................. 35
6.4.2 Pošteno ravnanje ............................................................................................... 35
6.4.3 Nakup materialov ............................................................................................. 36
7 VLOGA DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV ............................................................ 38
7.1 Razlika med dobrim poslovnim običajem in poslovnim običajem .......................... 38
7.2 Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije ................................................. 39
7.2.1 Postopek in ukrepi častnega sodišča ................................................................. 39
7.3 Zapis dobrih poslovnih običajev – kodeks ............................................................... 40
7.4 Pravne osnove in vsebina dobrega poslovnega običaja ............................................ 42
7.5 Kršitve dobrih poslovnih običajev v praksi .............................................................. 43
7.5.1 Plačilna nedisciplina ......................................................................................... 43
7.5.2 Kršitve pogodbenih obveznosti ........................................................................ 43
7.6 Dobri poslovni običaji v trgovini ............................................................................. 44
8 SPOŠTOVANJE DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV V PODJETJU
MARIBORSKI VODOVOD, D. D. ............................................................................... 46
8.1 Odnos zaposlenih in vodstva podjetja do družbene odgovornosti podjetja.............. 46
8.1.1 Družbena odgovornost do zaposlenih in uporabnikov ..................................... 46
8.1.2 Družbena odgovornost do pitnih virov, pitne vode in okolja ........................... 48
8.1.3 Oskrba z vodo kot del družbene odgovornosti in odnosa do zdravega okolja . 50
8.1.4 Zagotavljanje kakovosti pitne vode kot del družbene odgovornosti podjetja .. 51
8.2 Kako se kaže pomen vestnosti in poštenosti pri poslovanju podjetja v praksi ......... 52
8.2.1 Kako se kaže skrb podjetja za zdravje, zadovoljstvo in zaupanje uporabnikov
pitne vode ......................................................................................................... 52
8.3 Predlogi sprememb in izboljšav glede uporabe dobrih poslovnih običajev, vestnosti
in poštenosti podjetja ................................................................................................ 53
9 REZULTATI ANKETE IN PREDLOG ETIČNEGA KODEKSA ........................... 57
9.1 Analiza ankete in grafična predstavitev rezultatov................................................... 57
9.1.1 Analiza ankete .................................................................................................. 57
9.1.2 Povzetek raziskave ........................................................................................... 80
9.2 Predlog etičnega kodeksa ......................................................................................... 84
9.3 Pomen sprejema etičnega kodeksa za podjetje Mariborski vodovod ....................... 88
10 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 91
11 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 93
12 VIRI ................................................................................................................................. 96
PRILOGE ................................................................................................................................ 98
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Spol .............................................................................................................................. 58
Graf 2: Starost ........................................................................................................................... 59
Graf 3: Delovna doba ............................................................................................................... 59
Graf 4: Skladnost poslovnih vrednot podjetja z načeli družbene odgovornosti ....................... 60
Graf 5: Poslovne vrednote ........................................................................................................ 63
Graf 6: Velja podjetje za družbeno odgovorno in spoštuje dobre poslovne običaje? .............. 64
Graf 7: Se podjetje ravna po načelu vestnosti in poštenja ter upošteva dobre poslovne
običaje? ........................................................................................................................ 65
Graf 8: Skrb za zdravo in neoporečno vodo ............................................................................. 66
Graf 9: Vključevanje podjetja v okoljske akcije lokalnega in državnega pomena ................... 67
Graf 10: Obveščanje podjetja o stanju in kakovosti pitne vode ............................................... 68
Graf 11: Promoviranje pitja pitne vode iz pipe kot svetovni trend in standard ........................ 69
Graf 12: Sodelovanje podjetja z vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami ............................ 70
Graf 13: Dobrodelnost podjetja ................................................................................................ 71
Graf 14: Omogočanje obvezne šolske prakse in delovne počitniške prakse otrokom
zaposlenih ................................................................................................................... 72
Graf 15: Pomen certifikata »Družini prijazno podjetje« .......................................................... 73
Graf 16: Zaposlitev invalidov in ljudi s posebnimi potrebami ................................................. 74
Graf 17: Družbena odgovornost podjetja v odnosu do okolja .................................................. 75
Graf 18: Družbena odgovornost do lokalne skupnosti ............................................................. 76
Graf 19: Družbena odgovornost do zaposlenih ........................................................................ 77
Graf 20: Sprememba in izboljšave za podjetje ......................................................................... 78
Graf 21: Pomen nagrade »Horus« ............................................................................................ 79
Graf 22: Ste ponosni, da ste zaposleni v podjetju Mariborski vodovod? ................................. 80
9
1 UVOD
V gospodarskem poslovanju se podjetja srečujejo s poslovno etiko in moralo. Pravne norme
so pogosto v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli. V poslovnem svetu se moralna norma
oblikuje kot dobri poslovni običaji, ki so standardi za moralno oceno določenega poslovnega
ravnanja. Vsebina poslovne morale in etike se dandanes v podjetništvu obravnava v širše
zasnovani družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost je trend, ki je v zahodnem svetu v
velikem razmahu, v zadnjih letih pa se vse bolj pospešeno razvija tudi pri nas. Današnja
družba od podjetij vse bolj pričakuje, da pri svojem poslovanju upoštevajo tudi interese svojih
zaposlenih, okolja, skupnosti, kupcev in drugih deležnikov ter partnersko pristopijo k
reševanju družbenih problemov.
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Področje mojega raziskovanja se nanaša na predmet Družbeno odgovorno podjetništvo in
poslovna etika. V uvodu magistrske naloge bom najprej opredelila obravnavano problematiko
ter predstavila namen in cilje naloge.
S pomočjo strokovne literature bom v osrednjem delu naloge predstavila splošni pojem
poslovnih običajev, pomen vestnosti in poštenosti, prikazala njun pomen pri poslovanju
podjetja na trgu, prikazala vlogo dobrih poslovnih običajev pri poslovanju, pojasnila odnos
med poslovnimi običaji in družbeno odgovornostjo v podjetju in razložila, kakšen pomen ima
družbena odgovornost z vidika podjetja.
V nadaljevanju naloge bom raziskala in prikazala, kakšen pomen in vpliv imajo dobri
poslovni običaji na poslovanje podjetja Mariborski vodovod, d. d., opisala bom, kako se kaže
pomen vestnosti in poštenosti v praksi pri poslovanju v podjetju in kakšen odnos imajo
zaposleni in vodstvo podjetja glede družbene odgovornosti podjetja.
Nalogo bom zaključila s predlogi nekaterih praktičnih sprememb in izboljšav pri uporabi
dobrih poslovnih običajev v omenjenem podjetju, vestnosti in poštenosti pri poslovanju v
njem. Raziskala in podala bom ugotovitve ter mnenja zaposlenih in vodstva podjetja o
pomenu družbene odgovornosti v podjetju.
Ker podjetje še nima etičnega kodeksa, bom pripravila osnutek etičnega kodeksa, ki bo v
pomoč vsem zaposlenim in vodstvu podjetja. Osnutek etičnega kodeksa bom predstavila v
10
zadnjem poglavju magistrske naloge. Predstavila ga bom tudi vodstvu in vsem zaposlenim ter
jim predlagala, da ravnajo po njegovih zapovedih.
1.2 Namen
Namen magistrske naloge je predstaviti pomen dobrih poslovnih običajev, vestnosti in
poštenosti pri poslovanju podjetja na trgu, vlogo dobrih poslovnih običajev pri poslovanju
podjetja in pomen družbene odgovornosti z vidika podjetja. Prav tako imam namen v nalogi
prikazati in raziskati, kakšen pomen imajo dobri poslovni običaji za poslovanje podjetja, kjer
sem zaposlena, kako se kaže pomen vestnosti in poštenosti v praksi pri poslovanju podjetja in
kakšen odnos imajo zaposleni in vodstvo glede družbene odgovornosti podjetja.
1.3 Cilji
Cilj magistrske naloge je predlagati praktične spremembe in izboljšave glede uporabe dobrih
poslovnih običajev, vestnosti in poštenosti pri poslovanju podjetja. Naredila bom raziskavo in
podala ugotovitve in mnenja zaposlenih ter vodstva podjetja o pomenu družbene odgovornosti
za podjetje. Prav tako je cilj naloge izdelati osnutek etičnega kodeksa, po katerem se bodo
lahko ravnali zaposleni in vodstvo podjetja. Kodeks jim bo v pomoč pri vsakdanjem
odločanju pri delu in poslovanju s strankami.
1.4 Osnovne predpostavke in omejitve obravnavanja
Pri izdelavi magistrske naloge se bom omejila predvsem na uporabo dobrih poslovnih
običajev pri poslovanju v podjetju, kjer sem zaposlena, na pomen vestnosti in poštenosti v
praksi pri poslovanju v podjetju. Podrobneje se bom posvetila in raziskala odnos zaposlenih in
vodstva podjetja do družbene odgovornosti podjetja do okolja, zaposlenih in lokalne
skupnosti.
Pri pripravi predloga izboljšav in sprememb glede uporabe dobrih poslovnih običajev,
vestnosti in poštenosti pri poslovanju podjetja na trgu ne pričakujem nobenih omejitev. Na
voljo imam vse potrebne podatke, ki jih bom potrebovala pri raziskavi. Prav tako imam
obljubljeno pomoč vseh sodelavcev pri izpolnjevanju ankete. Zagotovljeno imam aktivno
podporo vodje sektorja priprave dela, kjer sem zaposlena, sodelovanje sodelavcev in
direktorja.
11
1.5 Predvidene metode obravnave
Z metodo deskripcije bom v teoretičnem delu magistrske naloge na osnovi prebrane strokovne
literature in elektronskih virov, navedenih v seznamu literature, razložila pomen dobrih
poslovnih običajev, vestnosti in poštenosti pri poslovanju podjetja na trgu, razložila bom
vlogo dobrih poslovnih običajev pri poslovanju podjetja in pomen družbene odgovornosti z
vidika podjetja. Raziskala in prikazala bom tudi, kakšen pomen imajo dobri poslovni običaji
pri poslovanju v podjetju, prikazala bom, kako se kaže pomen vestnosti in poštenosti v praksi
pri poslovanju v podjetju. Prikazala in raziskala bom tudi, kakšen odnos imajo zaposleni in
vodstvo glede družbene odgovornosti podjetja.
Na osnovi proučene literature, lastnih izkušenj in predlogov sodelavcev bom izdelala predlog
izboljšav in sprememb glede uporabe dobrih poslovnih običajev, vestnosti in poštenosti pri
poslovanju podjetja na trgu in ga predstavila v empiričnem delu magistrske naloge. S
pomočjo ankete bom naredila raziskavo, na osnovi katere bom podala ugotovitve glede
mnenja zaposlenih in vodstva o pomenu družbene odgovornosti podjetja. Anketo bom izvedla
med zaposlenimi v podjetju. Anketo bom analizirala, podatke pa bom opremila s komentarji
in jih tudi grafično prikazala. Prav tako bom izdelala osnutek etičnega kodeksa za zaposlene
in vodstvo podjetja.
12
2 PREDSTAVITEV PODJETJA MARIBORSKI VODOVOD, D. D.
2.1 Osnovna dejavnost podjetja
Javno podjetje Mariborski vodovod, d. d., je gospodarska družba, ki se ukvarja z zbiranjem,
čiščenjem in distribucijo pitne vode že od leta 1901. Letos je podjetje praznovalo 110.
obletnico obstoja in svečano obeležilo dogodek, ko so po vodovodnih ceveh pritekle prve
kapljice pitne vode v mesto Maribor. Je javno podjetje, zato ima po statutu določene tri
organe družbe:
• skupščina družbo – sestavljajo jo vsi delničarji družbe;
• nadzorni svet – sestavlja ga šest članov, štiri člane izvoli skupščina, dva pa sta
predstavnika sveta delavcev;
• upravo (direktorja družbe) – imenuje in razrešuje ga župan Mestne občine Maribor ob
soglasju Mestnega sveta Mestne občine Maribor za obdobje štirih let z možnostjo
ponovnega imenovanja.
Podjetje zaposluje 152 delavcev. Oskrba s pitno vodo za gospodinjstva in industrijo ter skrb
za čisto in zdravo okolje je glavna dejavnost podjetja. Po velikosti podjetje spada med srednje
velika podjetja. Na spletni strani podjetja v kratki predstavitvi (Mariborski vodovod, 2011)
najdemo podatek, da podjetje na področju SV Slovenije s pitno vodo oskrbuje več kot 16
občin, kar pomeni, da zagotavlja zadostne količine pitne vode več kot 200.000 prebivalcem na
tem območju. Podjetje, ki predstavlja največji sistem za oskrbo s pitno vodo v vsej Sloveniji,
se ukvarja tudi z izvajanjem vodovodnih in sanitarnih instalacij, splošnih gradbenih del ter s
proizvodnjo merilnih, kontrolnih in preizkuševalnih naprav.
2.2 Družbena odgovornost podjetja
Podjetje Mariborski vodovod, d. d., si prizadeva reševati družbene, okoljske in socialne
probleme, predvsem tiste, ki jih je povzročilo s svojim delovanjem. Družbeno odgovorno je
lokalni skupnosti, celotni družbi in vsakemu posamezniku znotraj nje. Odgovorno je do vseh
deležnikov, ki so posredno ali neposredno povezani s procesom njegovega delovanja. Podjetje
si prizadeva za družbeno odgovornost na področju varovanja in odnosa do okolja, odnosa do
zaposlenih in odnosa do lokalne skupnosti (Mariborski vodovod, 2011). Podjetje v svojo
strategijo vključuje družbeno odgovorne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na dolgoročno
uspešnost podjetja s pozitivnim vplivom na družbo kot celoto. Družbeno odgovorno ravnanje
13
za podjetje ne predstavlja stroška, ampak investicijo, ki je pogoj za uspešnost podjetja v
prihodnosti.
2.2.1 Odnos podjetja do okolja
Dejavnost podjetja Mariborski vodovod, d. d., »oskrba s pitno vodo« podjetju narekuje
dodatno skrb za okolje, v katerem diha in živi. Poslovanje in delovanje podjetja sta odgovorno
usmerjena k okolju in družbi prijaznim rešitvam. Prav tako se lahko na spletni strani podjetja
(Mariborski vodovod, 2011) seznanimo tudi z dejstvom, da podjetje k temu zavezujejo tudi
družbeno odgovorno zastavljeni cilji: preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja, zmanjšanje rabe vode, izboljšanje naravnega
ravnovesja, povečanje osnovne učinkovitosti, opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih
snovi. Menim, da podjetje razvija pozitiven in odgovoren odnos do okolja, saj se zaveda, da je
njegova dejavnost odvisna od vode, ki je vir življenja. Z okoljem je treba ravnati smotrno, če
ga želimo ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje je
tako postalo del rednih aktivnosti podjetja.
2.2.2 Odnos podjetja do zaposlenih
Zaposleni v podjetju predstavljajo celovito ekipo, ki lahko s svojim znanjem, izmenjavo
informacij in dobrim medsebojnim sodelovanjem pripomorejo k razvoju dobrih medčloveških
odnosov. Podjetje si želi ustvariti delovno okolje in delovne procese, ki bodo zaposlene
motivirali, da bodo dali od sebe najboljše in se bodo v delovnem okolju počutili varno in
dobro (Mariborski vodovod, 2011). Zaposleni v podjetju so največje premoženje podjetja, saj
ga vodijo, organizirajo in vzdržujejo. Zato menim, da so zaposleni ključ do uspeha podjetja.
Podjetje nenehno skrbi, da zaposlenim zagotavlja enake možnosti zaposlovanja tako, da
upošteva načelo nediskriminatornosti. Prav tako jim zagotavlja stalno izobraževanje in
usposabljanje. Da bi uravnotežili razmerje med delom, družino in prostim časom, so se v
podjetju odločili, da bodo pridobili naziv »Družini prijazno podjetje«. Prav tako veliko skrb
posvečajo redni komunikaciji z in med zaposlenimi, upoštevajo interese vseh vpletenih pri
spremembah v podjetju in na ta način omogočajo normalne, varne in zdrave pogoje dela
(Mariborski vodovod, 2011). Menim, da bi podjetju zelo koristil kakovosten sistem
upravljanja s talentiranimi kadri in zagotavljanjem nasledstev, ki bi mu omogočil večjo
prepoznavnost in mobilnost kadrov, zadržanje najboljših kadrov, večjo učinkovitost in boljši
finančno-poslovni rezultat.
14
2.2.3 Odnos podjetja do lokalne skupnosti
Na spletni strani podjetja (Mariborski vodovod, 2011) lahko preberemo tudi, da se podjetje
zaveda, da bi bilo v okolju, v katerem deluje, težko uspešno brez podpore ožje ali širše
lokalne skupnosti. Po svojih močeh se trudi in ji vrača v različnih oblikah pomoči. To počne z
različnimi oblikami sodelovanja v projektih z lokalno skupnostjo, nevladnimi organizacijami,
s podporo humanitarnih, kulturnih in športnih dejavnosti, s pomočjo socialno šibkim in
drugimi oblikami donacij in sponzorstev.
Menim, da podjetje z družbeno odgovornim ravnanjem ne dosega samo dobrih učinkov za
družbo in okolje, na ta način največ pridobi podjetje samo. S tem, da nekaj daje skupnosti,
veliko pridobi. Podjetje si z družbeno odgovornim ravnanjem krepi ugled v okolju, uresničuje
poslovne cilje, privablja in ohranja motivirane zaposlene, zmanjšuje obratovalne stroške,
gradi dobre odnose s skupnostjo in nadgrajuje obstoječa prizadevanja ter vlaganja na področju
družbenih pobud.
15
3 POSLOVNA ETIKA IN MORALA
Crane v Creane et al. (2004) pravi, da je morala sestavljena iz norm, vrednot in prepričanj, ki
so pridobljeni v družbenih procesih. Definirajo, kaj je prav in kaj je narobe za posameznega
človeka ali skupnost. Za etiko pa trdi, da se ukvarja s proučevanjem morale in razlaganjem
pravil, ki določajo, kaj je prav in kaj je narobe za vsako dano situacijo. Stres (1999, str. 10)
moralo opredeljuje kot določeno in konkretno vsoto pravil in norm človeškega ravnanja.
Pravila naj bi veljala brezpogojna in obvezna ter bila obče veljavna. Etika je zavest o
moralnih vrednotah in moralnem dobrem, morala pa je zavest o obveznostih in konkretnih
dolžnostih, ki iz tega izhajajo. Etika in morala druga drugo potrebujeta in se med seboj
dopolnjujeta. Morala usmerja naše medsebojne odnose kot posledica dobrega in slabega
(Čokelc, 2000, str. 354). Morala ljudem daje napotke, kako ukrepati, kadar gre za koristi,
pravice in dolžnosti do samega sebe, zaposlenih v podjetjih in ustanovah, kot tudi do okolja, v
katerem te delujejo.
Poslovna etika proučuje moralo, moralna načela in moralno odločanje, pa tudi norme in
postopke za etično odločanje za poslovanje podjetja, trdi Tavčar (1994, str. 136). Poslovna
morala je zbir normativnih pravil za odločanje (kodeksov, standardov), ki poslovnežem
naročajo, kako ukrepati, kadar se odločajo o pravicah in dolžnostih podjetja ali samega sebe
(Tavčar, 1994, str. 136). Poslovna etika daje napotke ljudem v poslovnem svetu glede
ravnanja, kadar se znajdejo na razpotju med različnimi vrednotami.
Etika je v teoriji v vsebinskem smislu opredeljena kot filozofska disciplina ali panoga, ki se
ukvarja s tematiko človeškega ravnanja in hotenja z vidika dobrega in slabega, moralnega in
nemoralnega (Surk, 1995, str. 108). Prizadeva si opredeliti naravo in pomen različnih moral.
Da lahko trdimo, da je nekaj etično, mora to biti usklajeno z idealnim splošnim standardom o
pravilnem ali napačnem, o dobrem ali slabem. Etika in morala se dopolnjujeta in se ne
izključujeta.
Moralo lahko opredelimo kot skupek predpisov, norm, vrednot in idealov, ki jih posameznik
uporablja kot posebno notranjo sankcijo zaradi morebitnega kršenja teh norm (Surk, 1999, str.
305). Bolj jo posameznik posvoji, bolj je učinkovita. Pri etiki je poudarek na idealih o dobroti,
ki so prisotni v podzavesti. Pri morali pa se običajno presoja odnos posameznika do drugih.
Posameznik je lahko etičen, če postopa v skladu s svojo vestjo in ima ob tem jasne predstave
o pravilnem in napačnem ter o dobrem in slabem.
16
3.1 Dobri poslovni običaji in poslovna morala
Dobri poslovni običaji so v našem obligacijskem pravu poseben instrument, v katerem se
kažejo obrisi moralno-pravnega standarda. Kot pravni standard pomenijo neko normo
ravnanja, ki svojo vsebino spreminja glede na okoliščine, tako da jo oblikujejo sodišča. Tak
pravni standard je merilo vrednot, na osnovi katerega sodišče presoja neko ravnanje, stanje ali
opustitev, vendar jih ne gre neposredno uporabiti, ne da bi pred tem določili njihovo vsebino
(Ivanjko, 1998, str. 56). Dobre poslovne običaje je treba spoštovati zato, ker so dobri, in ne
zato, ker bi bili pravno obvezni.
Dobre poslovne običaje lahko opredelimo kot standarde, ki izražajo željo in težnjo po
kakovostnem, vestnem, poštenem, racionalnem in tržno koristnem ravnanju. To pomeni, da so
dobri poslovni običaji temelji poslovne morale, ki jih je treba spoštovati (Ivanjko, 1998, str.
58). Dobre poslovne običaje je treba razvijati kot metodo poslovne morale na področju
gospodarstva. Tako se povečuje odgovornost udeležencev v blagovnem prometu.
3.2 Vloga in pomen poslovne etike in morale ter razlika med njima
Poslovna etika se danes sooča s problemom globalizacije, ohranjanjem okolja, svetovne
gospodarske krize in hitrega tehnološkega napredka. Na dolgoročni uspeh lahko računajo le
tiste gospodarske družbe, ki bodo uspele uravnovesiti ekonomski interes z etičnimi načeli.
Neetično obnašanje nikoli ne sme biti dovoljeno. Upoštevane morajo biti pravice in interesi
vseh deležnikov in naravnega okolja. Poslovna etika vse bolj postaja znanstvena disciplina,
brez katere današnja družba ne bo mogla obstajati in si zagotoviti uspešnega dolgoročnega
razvoja (Ivanjko, 1996, str. 80). V današnjem času se pri poslovanju pojavlja veliko etičnih
nepravilnosti, kot so korupcija, podkupovanje in dajanje podkupnin za pridobivanje poslov.
Zaradi tega je javnost vedno bolj zaskrbljena in od udeležencev zahteva transparentnost in
odgovornost pri poslovanju, spoštovanje človekovih pravic in upoštevanje okoljskih
standardov.
Razlika med etiko in moralo je v tem, da je etika stvar osebne odločitve posameznika, morala
pa je stvar medsebojnih odnosov med ljudmi v družbi, torej družbe. Poslovna morala in etika
urejata odnose med gospodarskimi družbami na področjih, kjer pravo ni učinkovito.
Poslovanje v skladu s poslovno moralo pomeni na daljši rok boljše poslovne rezultate, dobro
poslovno klimo in širi zaupanje v posameznika in podjetje. Podjetje se lahko preko etičnosti
bolje zavaruje pred nemoralnimi zaposlenimi, dobavitelji, kupci in konkurenco. V bolj
17
etičnem okolju je večja produktivnost, zaposleni čutijo večjo psihološko varnost in zaščito
(Jaklič, 2002, str. 283). Menim, da se kupci v današnjem času vedno bolj zavedajo
pomembnosti izvora določenega izdelka ali storitve. Vedno bolj pomemben je ugled podjetja.
V primeru, da se v podjetju dogajajo moralno-etične nepravilnosti, to dejstvo odvrača kupce
od nakupa njihovih izdelkov in storitev.
3.3 Merila za etično in moralno presojanje
Merila in sodila za etično in moralno presojanje opredeljujemo kot pomoč pri usmerjanju
posameznika. Tavčar (2002, str. 49) trdi, da etika ne predpisuje odločitev, daje le nasvete in
napotke za dobro odločanje. Sodila nastanejo s soglasjem večine v dialogu, na silo ali z
verskim razodetjem. Morala pa nam daje napotke, kako ukrepati, kadar gre za pravice in
dolžnosti do nas samih, zaposlenih v podjetjih in ustanovah in do okolja, v katerem delujejo.
V podjetju so najbolj opazna in jasno določena sodila za odločanje v viziji podjetja. Iz nje
lahko jasno razberemo, kaj je njihova prioriteta, kakšno nalogo imajo, kdo so, zakaj obstajajo
in kam gredo. Iz vizije so razvidni smotri, merila in standardi uspešnosti, ki izhajajo iz
politike podjetja. Merila so postavljena s strani podjetja ali pa so določena z dodatnimi
predpisi, ki jih je podjetje prostovoljno sprejelo za svoje. Merila etičnega odločanja
narekujejo interesne skupine. Sankcije so določene z notranjimi in zunanjimi pobudami
(Tavčar, 2002, str. 50). Podjetje se velikokrat znajde pred etično dilemo, kaj storiti, kadar
pride v konflikt med potrebami posameznika na eni strani in potrebami podjetja na drugi. Na
primer: v podjetju je prepovedano kaditi tako v notranjih prostorih kot v okolici poslovnih
prostorov. Ta ukrep koristi tako podjetju kot zaposlenim. Podjetje pridobi pri bolje
izkoriščenem delovnem času zaposlenih in varovanju njihovega zdravja. Prav tako tudi
zaposleni varujejo svoje zdravje, vendar so pri tem prikrajšani za individualno svobodo. Pred
prepovedjo so se namreč svobodno odločali, ali bodo kadili ali ne. Odgovornim naj bi kriteriji
za etično presojanje pomagali pri lažjih odločitvah tako v korist podjetja kot v korist
zaposlenih.
3.4 Etičnost in posameznik
Viri poslovne etike omogočajo oblikovanje poslovnih moralnih vrednot posameznika. Med
vire poslovne etike prištevamo: religijo, kulturo, filozofijo, genetsko dediščino in pravni
sistem. Vsi našteti viri zelo različno vplivajo na posameznika v določenem času in prostoru
(Žlajpah, 2001, str. 4).
18
Na posameznika pa delujejo tudi dejavniki, ki vplivajo na njegovo odzivanje, ko se sooči z
etično dilemo. To so (Kalacun, 2001, str. 8):
• socialni: vzgoja, družina, izobrazba, kultura, vera, prijatelji, vzorniki, vplivne skupine;
• individualni: vest, inteligenca posameznika, osebnost, značaj;
• širši družbeni dejavniki: javno mnenje, kultura določene družbe, družbene vrednote,
pravni sistem, prevladujoča filozofija v družbi;
• organizacijski: organizacijska kultura, privzete družbene vloge;
• zahteve privzetih družbenih vlog: pritiski za dosego ciljev, pritiski nadrejenih,
službena poslušnost, pritiski drugih formalnih skupin.
Vrednote so izredno pomemben dejavnik pri oblikovanju posameznikovega odnosa do etike.
Na etično vedenje posameznika zraven individualnih vrednost zelo pomembno vplivajo tudi
družbene, organizacijske, ekonomske in univerzalne vrednote, kot so: svoboda, ljubezen,
poštenost, enakopravnost, resnicoljubnost ipd. (Jelovac, 2000, str. 20). Na vsakega
posameznika vplivajo njegove osebne vrednote, pa tudi vrednote, ki jih zazna v delovnem
okolju oz. podjetju, kjer dela. Zelo pomembno je, da so te vrednote med seboj usklajene.
3.5 Poslovna etika in morala managementa
Management podjetja ima največji vpliv na etično in moralno poslovanje in obnašanje
podjetja v svojem poslovnem okolju in zunaj njega. Zaradi konkurence na trgu in profitnih
motivov se etični in moralni principi poslovanja velikokrat kršijo. V poslovanju nastanejo
etične in moralne dileme zaradi različnih vrednot, etičnih in moralnih stališč, ki jih morajo
managerji reševati. Moralnih in etičnih dilem ne rešujejo tržne razmere in zakoni. Rešujejo jih
managerji v skladu z moralnimi in etičnimi pravili in zahtevami poslovne etike. Pomembna
naloga sodobnih poslovnežev je v tem, da se zavedajo svoje odgovornosti za sprejete
poslovne odločitve in obveznosti. Managerji s svojim osebnim ravnanjem vplivajo na
oblikovanje kulture podjetja, zato so zgled zaposlenim. Prizadevati si morajo za etične
standarde, ki upoštevajo interese zaposlenih, poslovnih partnerjev, vlagateljev in širše javnosti
(Jelovac, 2000, str. 144–145). V času, ko se naše gospodarstvo sooča s krizo, s plačilno
nedisciplino, zlorabami zaupnih poslovnih informacij, s pojavi goljufij, korupcijo in utajo
davkov, je etično naravnan manager v podjetju nujno potreben.
19
4 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE ZA
POSLOVANJE PODJETIJ
Poslovna etika in morala sta v poslovnem svetu in za poslovanje podjetij nujni, možni in zelo
koristni. Etika in morala sta v poslovnem svetu zelo pomembni in potrebni za dolgoročno
uspešno delovanje podjetja. Podjetje mora pri svojem poslovanju delovati tudi v interesu
širšega okolja in ne samo v svojem interesu (Tavčar, 1997, str. 7). Nekoč je bilo osebno
jamstvo za veljavnost poslov običajna poslovna praksa, ki je izhajala iz dejstva, da sta
poštenost in osebna čast med najvišjimi vrednotami. V začetku 20. stoletja je dobiček izrinil
etiko in moralo iz poslovne prakse. V zadnjih 10 letih se je pokazalo, da sta si doseganje
kratkoročnih uspehov in etičnost poslovanja velikokrat v nasprotju. Današnja sodobna
podjetja stremijo za dolgoročnimi uspehi in dobičkom, zato dobivata etika in morala
odločujoč pomen (Štimac, 1992, str. 5). Tako managerji kot zaposleni v podjetjih se morajo
zavedati, da poslovna etika in morala obstajata in da se morata vključevati v reševanje
obstoječih problemov.
4.1 Poslovna etika in uspešnost podjetja
Za uspešnost podjetja so izrednega pomena vrednote, kakovost in odličnost. Etika pa je
sestavni del vseh treh pojmov. V podjetju je treba skrbeti za razvijanje etičnih meril in jih
opredeliti kot koristen vidik poslovanja, ne pa nanje gledati kot oviro ali grožnjo uspehu. Etiki
je treba posvetiti posebno skrb, pa bo podjetje zelo veliko pridobilo (Tierney, 1997, str. 33).
Poslovna etika ima velik pomen za uspešnost podjetja, saj lahko podjetje z njeno pomočjo
zviša svoj ugled in konkurenčnost na trgu.
Podjetje, ki želi biti in ostati uspešno, se mora zavedati, da je etično poslovanje ključnega
pomena za dolgoročen in uspešen obstoj podjetja na konkurenčnem trgu. Za večjo etičnost v
podjetju pa je treba uporabiti pravo kombinacijo naslednjih elementov (Jaklič, 1997, str. 88):
• kulture podjetja; na etičnost zaposlenih v zelo veliki meri vpliva kultura podjetja, to so
cilji, vrednote, navade in tradicija podjetja, ki vplivajo na obnašanje zaposlenih v
podjetju;
• ciljev in vrednot vodilnih delavcev; njihovo obnašanje zelo vpliva na vedenje ostalih
zaposlenih v podjetju in tudi na širše okolje podjetja;
20
• osebnih lastnosti vodilnih delavcev in ostalih zaposlenih; kako bodo zaposleni ravnali
v določenih poslovnih situacijah, je v največji meri odvisno od njihovih moralnih
vrednot in osebnih prepričanj.
V podjetju se poslovna etika dotika vseh zaposlenih. Zaposleni v podjetju so sodelavci in brez
njih vodilni delavci ne morejo učinkovito voditi podjetja.
Podjetje ne more biti dolgoročno uspešno v okolju, kjer prevladuje poslovna nemorala.
Podjetje, ki se obnaša neetično do notranjih in zunanjih udeležencev, ne more uspevati.
Poštenje in zaupanje sta v poslovnih odnosih nenadomestljivi vrlini, ki jih poslovni partnerji
zelo cenijo. Etičnega presojanja in moralnega vedenja ni mogoče ljudem vsiliti.
Najpomembnejše je etično ravnanje vseh vpletenih, predvsem poslovnih partnerjev in
vodilnih delavcev (Možina, Tavčar in Kneževič, 1998, str. 426). Vodilni delavci v podjetju
imajo veliko moči. Imajo statusno moč, ki izvira iz položaja, prav tako pa imajo tudi
strokovno in osebno moč. Moč pa zagotavlja možnost vpliva na sodelavce, hkrati pa jim
nalaga odgovornost za njihovo uspešnost, pravice in osebno dostojanstvo.
4.2 Etične dileme sodobnega podjetja
Vsako sodobno podjetje se pri svojem delu dnevno srečuje z etičnimi dilemami, ki se
nanašajo na celotno poslovanje podjetja. Srečuje se predvsem s problemom zaposlovanja
invalidov in žensk, spoštovanja zasebnosti in pravic zaposlenih, varnosti pri delu,
komunikacije zaposlenih, skrbi za onesnaževanje okolja in pitne vode ipd. Kalacun (2001, str.
14) je etične dileme razdelila na:
• etične dileme delovnih razmerij, kjer je predvsem mišljena diskriminacija pri
zaposlovanju: ravnanje z alkoholiki, narkomani, drugače spolno usmerjenimi, odnos
do zaposlovanja žensk in pravice do porodniškega dopusta ter varstva otrok v času
bolezni, zaposlovanje in napredovanje delavcev, odpuščanje delavcev, ocenjevanje
uspešnosti, odnos podjetja do zasebnosti delavcev ipd.;
• etične dileme v odnosu zaposlenih do podjetja; tukaj gre predvsem za zlorabe,
varovanje in razkrivanje poslovnih skrivnosti, ponarejanje poslovnih dokumentov in
računov za osebno korist, odtujevanje in izkoriščanje sredstev podjetja za osebno
uporabo ipd.
21
4.3 Nasprotje interesov udeležencev v podjetju
Podjetje sestavljajo delavci in sredstva, družbeniki so imetniki poslovnih deležev oz. delnic in
organi družbe, ki so povezani z okoljem in trgom. Člane družbe povezujejo skupni cilji in
skupni interesi. Skupni cilj družbe je razlog za njeno ustanovitev, skupni interesi članov
družbe pa so individualni interesi članov družbe, ki pa so skupni zato, ker jih člani družbe
lahko uveljavljajo le prek skupnega cilja družbe (Ivanjko, 1995, str. 603). Družba je lahko
dolgoročno uspešna le, če je sposobna v ustrezni meri in uravnoteženo zadovoljevati interese
vseh svojih deležnikov. Družba, ki dosega dobre poslovne in finančne rezultate, lahko
dolgoročno zadovolji interese lastnikov in družbe po vlaganjih v nadaljnji razvoj. Prav tako je
zelo pomembno, da ima družba zadovoljne zaposlene in zadovoljuje njihove materialne,
osebnostne potrebe in interese. Družba pa se mora prilagajati tudi interesom svojih kupcev.
Želi pa poskrbeti tudi za interese svojih zunanjih deležnikov. Želje družbe so vlaganje in skrb
za ekologijo, spoštovanje etičnega poslovanja, pomagati pri razvoju različnih športnih,
kulturnih in drugih družbenih dejavnosti.
22
5 DRUŽBENA ODGOVORNOST
Podjetje deluje v družbenem okolju, ki ima nanj velik vpliv, zato so se pojavile zahteve po
družbeni odgovornosti podjetja. To pa pomeni, da mora podjetje ravnati odgovorno do svojih
notranjih in zunanjih udeležencev (Vila, 1995, str. 217). Družbena odgovornost je naša
prihodnost. Družbeno odgovorno ravnanje podjetij je bistvenega pomena za zagotavljanje
uspešnosti podjetij v prihodnosti. Največ sredstev za okolje in družbo namenjajo podjetja, ki
so uspešna, vendar imajo hkrati tudi slab vpliv na naše okolje. To so predvsem energetski
giganti in naftne družbe.
5.1 Družbena odgovornost skozi čas
Družbena odgovornost je zelo širok pojem. Različne opredelitve temeljijo na dveh načelih.
Prvo načelo naj bi bilo načelo dobrodelnosti, ki pravi, da bi naj bogatejši pomagali revnejšim.
Izoblikovalo se je v začetku 20. stoletja, ko so bogati podjetniki prostovoljno pomagali
ljudem in tako prevzeli del bremena in skrbi za družbo. Drugo načelo pa je načelo zaupništva.
Številni managerji naj bi svojo vlogo videli v obliki javnega skrbnika, ki bi naj deloval v
javnem interesu (Frederick, Davis in Post, 1988, str. 28–29). Podjetje bi moralo družbeno
odgovornost sprejeti kot prostovoljno sprejemanje obveznosti, ki presegajo ekonomske in
zakonske obveznosti podjetja (Boatright, 1993, str. 386). V nekaterih slovenskih podjetjih
vodstvo nima posluha za družbeno odgovornost, v drugih pa ni volje pa tudi ne sredstev.
Družbena odgovornost v najširšem smislu besede je obveznost podjetja, da uporablja svoje
vire na družbeno koristen način, in s tem ko upošteva širšo družbeno skupnost, povečuje
blagostanje družbe, neodvisno od neposrednih pridobitev podjetja (Kok et al., 2001, str. 285–
279). Družbena odgovornost podjetij je tema, s katero se danes srečujemo na vsakem koraku.
Že zdavnaj so minili časi, ko so podjetja brez vsake slabe vesti in skrbi za okolje in družbo
neodgovorno ravnala z okoljem. V tem času so postali odgovornost do okolja in družbe ter
skrb za zaposlene odločilna konkurenčna prednost.
5.2 Družbena odgovornost v današnjem času
S prihodom novega tisočletja se je zanimanje za družbeno odgovornost in večjo
transparentnost poslovanja povečalo. Družbena odgovornost je postala pojem in osrednja
tema sodobnejšega razvitega dela svetovnega gospodarstva. Evropska unija se je pričela
aktivno ukvarjati s problematiko družbene odgovornosti. Sprejela je Lizbonsko deklaracijo, ki
ji je leta 2001 sledila Zelena knjiga, ki je postavila temelje za promocijo družbene
23
odgovornosti v državah EU. Leta 2002 je Evropska komisija oblikovala Forum deležnikov, ki
je razpravljal o trajnostnem razvoju, konkurenčnosti in obveznostih poročanja podjetij. Ford
(2007, str. 50–52) je družbeno odgovornost predstavil kot kombinacijo vzdržljivega razvoja,
spoštljivega odnosa in ravnanja do zaposlenih ter družbe. Vsaka poslovna odločitev naj bi bila
dobro premišljena in pretehtana.
5.3 Odnos družbene odgovornosti do poslovnih običajev
Družbena odgovornost podjetja se kaže v spoštovanju dobrih poslovnih običajev pri
poslovanju podjetja na trgu. Jelovac (2000, str. 93) trdi, da družbeno odgovorna podjetja
podpirajo projekte, ki pripomorejo k ohranjanju naravnega okolja, v katerem podjetja živijo in
ustvarjajo.
Podjetja v odnosih do dobaviteljev in kupcev in drugih poslovnih partnerjev spoštujejo dobre
poslovne običaje, ki temeljijo na poštenosti, dobri veri, korektnosti, lojalnosti, natančnosti in
varovanju podatkov. Podjetja v odnosih z dobavitelji spoštujejo sklenjene dogovore z njimi in
skrbijo, da vsi zaposleni, ki so vključeni v pripravo, sklepanje in izvajanje poslov, spoštujejo
etična načela (Jelovac, 2000, str. 94). Podjetja se izogibajo dejanjem, ki bi lahko povzročila
konflikte in kršenje načel družbeno odgovornega ravnanja. Če pa do njih pride, se njihovega
reševanja lotevajo pravočasno in na primeren način.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se podjetja izogibajo sodelovanju z dobavitelji, ki v
svojem poslovanju ne spoštujejo načel družbeno odgovornega obnašanja na katerem koli
področju. Podjetja pri izbiri dobaviteljev dajejo prednost lokalnim dobaviteljem, če je to
primerno.
5.4 Povezanost družbene odgovornosti in poslovne etike
Koncept družbene odgovornosti velikokrat enačimo s konceptom poslovne etike, vendar to ni
tako, saj je med njima razlika. Koncepta sta podobna, vendar se družbena odgovornost veže
na družbo kot celoto in na njeno vedenje v družbeni okolici. Medtem pa poslovna etika zraven
vedenja podjetja do družbe in do drugih podjetij ocenjuje tudi vedenje odločevalca. Poslovna
etika uresničuje družbeno odgovornost vodstva podjetja oziroma managementa. Ukvarja pa se
tudi z notranjimi vrednotami, ki so del kulture podjetja, pa tudi z oblikami odločitev, ki se
dotikajo družbene odgovornosti in zunanjega okolja (Daft, 1994, str. 151). Poslovna etika
vpliva na etično delovanje podjetja, družbena odgovornost pa vpliva na okolje in življenje
ljudi v tem okolju. Vse kar vpliva na etiko in etično odločanje, vpliva tudi na družbeno
24
odgovornost. Poslovna etika je osebnosti pristop posameznika, ki se trudi biti dober človek
kot osebnost. Pristop družbene odgovornosti je objektiven. Ker smo sestavni del širše družbe,
moramo upoštevati tudi interese drugih. Konkurenca nas prisili, da smo »dobri«, čeprav
osebno nismo ravno dobri ljudje.
5.5 Poslovne koristi družbene odgovornosti
Podjetja, ki imajo dober družbeno odgovoren ugled, imajo lahko boljše odnose s kupci,
investitorji, bančniki, dobavitelji in konkurenco. Ta podjetja so tudi veliko bolj privlačna za
zaposlitev, zvišujejo motivacijo svojih zaposlenih, predanost in lojalnost podjetju. Vse to
lahko podjetju prinese boljše finančne rezultate. Informacije o aktivnosti takšnega podjetja na
področju družbene odgovornosti lahko pomagajo ustvariti pozitiven imidž podjetja (Branco in
Rodriges, 2006, str. 122). To so zunanje prednosti družbeno odgovornega podjetja in so
povezane predvsem s povečanim ugledom podjetja.
Notranje prednosti pa so povezane z znanjem in kulturo podjetja, saj lahko učinkovito
upravljanje s človeškimi viri zmanjša stroške podjetja in poveča produktivnost zaposlenih.
Dobro in pošteno plačilo, čisto in varno delovno okolje, možnosti za usposabljanje in
napredovanje ter prilagodljiv delovni čas lahko podjetju prinesejo koristi, ki povečujejo
zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Hkrati pa zmanjšujejo bolniško odsotnost in
fluktuacijo (Branco in Rodriges, 2006, 121). Podjetje postane privlačno za zaposlitev in
ustvari konkurenčne prednosti (Greening in Turban, 2000, 276). Zraven tega lahko družbena
odgovornost s poudarkom na okoljski komponenti pripelje do bolj učinkovitih procesov,
izboljšanja produktivnosti, zmanjšanja stroškov in do novih tržnih priložnosti. Zmanjševanje
in preprečevanje onesnaževanja okolja lahko pripelje do reorganizacije proizvodnega procesa
in do manjše porabe energije in surovin (Branco in Rodriges, 2006, 121). Podjetje ne bi smelo
pozabiti na svoje zaposlene in svoj odnos do njih. Skrbeti bi moralo za njihovo nenehno
izobraževanje in usposabljanje, izboljševati pogoje dela, izvajati družini prijazno politiko
zaposlovanja in poslovanja.
5.6 Družbena odgovornost pri nas in v svetu
Večina slovenskih podjetij družbeno odgovornost še vedno razume kot eno od orodij
marketinga. Slovenska podjetja se še vedno ne zavedajo, da je to dolgotrajen proces, ki
zahteva velike spremembe v podjetju, dejanjih in obnašanju zaposlenih. Podjetja razumejo
družbeno odgovornost večinoma tako, da donirajo in sponzorirajo razna društva in dobrodelne
25
organizacije. To je potrdila tudi raziskava, ki je bila izvedena med več kot tisoč slovenskimi
podjetji (Knez - Riedl, 2002, str. 102). Več kot polovica slovenskih podjetij, ki so bila zajeta v
tej raziskavi, svojo družbeno odgovornost izkazuje skozi denarne in nedenarne prispevke ter
skozi sponzorstva. Skoraj 20 % podjetij izvaja družbeno odgovornost v trženjske namene, kar
pa je v nasprotju z načeli družbene odgovornosti (Knez - Riedl, 2002, str. 103). Podjetja
namreč pozabljajo na skrb za zaposlene in njihove družine, lokalno in regionalno skupnost in
trg ter na skrb za okolje. Podjetja v svojih poslovnih poročilih dajejo premalo poudarka vplivu
podjetja na okolje, porabi energije, odnosu do zaposlenih, predvsem do žensk, invalidov in
mladih.
Družbeni odgovornosti več pomena kot pri nas dajejo drugod po svetu. Predvsem je to
značilno za Združene države Amerike, kjer je družbena odgovornost veliko bolj razvita kot
pri nas. Tudi pri njih obstajajo pomanjkljivosti, vendar so vedno korak pred nami. Upoštevati
moramo, da so ameriška podjetja veliko večja od slovenskih po velikosti, številu zaposlenih
in po prihodkih, vendar si jih lahko vzamejo za zgled (Klukej, 2009, str. 25). Podjetja v tujini
dajejo večjo pomembnost družbeni odgovornosti in se je tudi veliko bolj zavedajo. Zaradi
globalizacije podjetje ni odgovorno samo svojemu lokalnemu okolju, ampak celi državi,
Evropi in vsemu svetu.
Družbena odgovornost v svetu se je v zadnjih nekaj letih uveljavila po zaslugi Evropske
komisije. Leta 2000 je Evropski svet v Lizboni pozval podjetja po svetu in v Evropi k
vpeljevanju načel družbene odgovornosti v poslovanje podjetij. Leta 2002 je Evropska
komisija predstavila Evropski forum udeležencev o primerih dobrih praks. Leta 2001 je
Francija kot prva članica EU z zakonom uvedla obvezno poročanje o družbeni odgovornosti
za vse gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi. Na pobudo Združenih narodov je bila leta
2000 ustanovljena mreža Global Compact, ki združuje več kot 25.000 gospodarskih družb in
nevladnih organizacij iz 90 držav sveta. Osnovno vodilo mreže je slediti načelom o
človekovih pravicah, delavskih standardih, odgovornosti do okolja in boja proti korupciji
(Gregurec, 2009, str. 93). Skupna evropska politika vsebuje mnoge ideje in cilje, ki so
sestavni del družbene odgovornosti podjetij po vsej EU. V številnih evropskih dokumentih
lahko najdemo zavezo k odgovornemu kadrovskemu menedžmentu, ki vključuje tudi
vseživljenjsko izobraževanje, enakopravnost moških in žensk, odpravo diskriminacije na
delovnem mestu in pravico do dostopa do informacij. Velik poudarek pa dajejo tudi varnosti
in zdravju pri delu in družbeno odgovornem investiranju.
26
5.7 Družbeno odgovorno ravnanje podjetij: kako do najboljših učinkov
Podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem dosegajo dobre učinke na družbo in okolje ter za
same sebe. Več ko dajejo skupnosti, več pridobijo tudi sama (Karničnik, 2005). Podjetja si z
družbeno odgovornim ravnanjem:
• gradijo čvrste odnose s skupnostjo,
• privabljajo in ohranjajo motivirano delovno silo,
• krepijo ugled v okolju,
• zmanjšujejo obratovalne stroške,
• nadgrajujejo prizadevanja in vlaganja na področju družbenih pobud,
• uresničujejo poslovne cilje.
Podjetja se družbeno odgovornega ravnanja najpogosteje lotevajo po korakih. Naštela bom
štiri korake.
Prvi korak
V podjetju se je najprej treba odločiti, kateri družbeni problem bodo skušali reševati. Izbrati je
treba nekaj zadev, ki jih bo podjetje podprlo, najbolje takšne, ki se tičejo skupnosti, v kateri
podjetje deluje. Treba je biti pozoren na to, da se izberejo nameni, ki so v sinergiji z vizijo
podjetja, vrednotami, proizvodi in storitvami in lahko prispevajo k uresničevanju poslovnih
ciljev podjetja. Odločiti se je treba za podporo zadevam, ki se tičejo vseh deležnikov in jih
lahko podjetje podpira na dolgi rok.
Drugi korak
Ko podjetje izbere problem, se mora odločiti, katere pobude bo podprlo in izvedlo. Treba je
izbrati pobude, ki so najbolj usklajene s cilji podjetja, predstavljajo najboljši potencial za
močno partnerstvo in s katerimi podjetje že ima morebitne izkušnje.
Tretji korak
Podjetje mora pripraviti program družbeno odgovornega ravnanja, ki bo opredelil izbran
problem in pobude. Pri tem se priporoča, da se v pripravo programa oziroma načrta vključi
notranje medoddelčne time in partnerje iz skupnosti. Pomembno je, da se oblikujejo jasni in
merljivi cilji. Pripraviti je treba jasen načrt komuniciranja. Najbolj pa je pomembno, da se za
program navduši vodstvo podjetja, in to še prej preden dokončno določimo cilje, predviden
proračun in vire sredstev.
27
Četrtki korak
Pri spremljanju aktivnosti družbeno odgovornega ravnanja je treba meriti rezultate, če želimo
ugotoviti, ali smo bili uspešni. Treba je določiti namen zbiranja podatkov, meriti in poročati je
treba o rezultatih aktivnosti, meriti in poročati je treba o izidih za podjetje, ki temeljijo na
ciljih aktivnosti, spremljati je treba stanje na področju, ki ga podjetje podpira z družbeno
odgovornimi aktivnostmi, ter zagotoviti tudi zadostna sredstva za merjenje in poročanje
(Karničnik, 2005).
Najpomembnejši nasvet, ki so ga dali že izkušeni na tem področju, je, da si je treba vzeti
dovolj časa in pripraviti formalen dokument, ki bo predstavljal pisne smernice podjetja za
družbene pobude, smernice, ki bodo olajšale odločitve in bodo odražale zgodovino, kulturo,
cilje, trge in strategijo podjetja (Karničnik, 2005).
Karničnik (2005) svetuje še, naj podjetja smernice pripravijo in vsake dve do tri leta
novelirajo medoddelčne time, vključevati pa morajo:
• prednostne družbeno odgovorne aktivnosti, ki jih podjetje podpira,
• pričakovan poslovni rezultat podpore družbeno odgovornim aktivnostim,
• pričakovan družbeni in okoljski rezultat aktivnosti,
• prednostne vrste aktivnosti,
• navodila za določanje stopnje in višine prispevka,
• prednostne načine zagotavljanja podpore (gotovina, donacije, prostovoljstvo),
• idealne partnerje v skupnosti,
• pričakovanja glede medoddelčnega vključevanja v načrtovanje,
• vzorec načrta za pripravo notranjega in zunanjega načrta komuniciranja,
• filozofijo glede pojavnosti in komuniciranja podjetja in priznanj za vložen trud,
• pričakovanja in načrte za spremljanje, vrednotenje in poročanje in
• kriterije za nadaljnjo podporo.
Dokument lahko podjetje posreduje svojim partnerjem v skupnosti in jim na ta način
predstavi svoje prioritete in pričakovanja. Najpomembneje za uporabnost teh smernic pa je,
kako jih sprejema in podpira vodstvo podjetja.
28
5.8 Kadrovanje v duhu družbene odgovornosti
Družbena odgovornost v širšem pomenu besede zajema vse poglede glede upravljanja kadrov.
Fras Haslinger (2005, str. 12) trdi, da se nanaša na številne elemente, kot so enake možnosti
kandidatov, da so izbrani za prosto delovno mesto brez nediskriminatornih postopkov,
odgovorno ravnanje z zaposlenimi, nudenje enakih možnosti zaposlenim (pri izobraževanju,
napredovanju, osebnostnem razvoju), skrb za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih, lažje
usklajevanje delovnega in družinskega življenja zaposlenih.
Kar smo nekoč opisovali kot družbeno odgovorno ravnanje, je danes že urejeno z zakonodajo.
Za primer lahko vzamemo uredbe glede dolžine delovnega časa in nadurnega dela. Prepoved
diskriminacije, možnost koriščenja materinskega in starševskega dopusta ipd. Zakon o
delovnih razmerjih v 6. členu prepoveduje diskriminacijo kandidatov za zaposlitev na osnovi
spola, rase, narodnosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti, starosti, zakonskega stanu,
spolne usmerjenosti, osebnih okoliščin in podobno. V ZDA in Veliki Britaniji si nekatera
podjetja prizadevajo za enakomerno zastopanost ciljnih skupin, ki so pogosto v
neprivilegiranem položaju. Tu gre predvsem za Špance, temnopolte, homoseksualce, mlade
mamice in očete ipd. Sprejeli so sklep, da bodo kadre izbirali tako, da bodo vse skupine
enakomerno zastopane. Primer dobre prakse je podjetje Centrica v Veliki Britaniji, ki
zaposluje takšen odstotek oviranih oseb oz. invalidov, kot jih je prisotnih med prebivalstvom.
To se pravi 7 %. Kljub nasprotovanju nekaterih vodij so se kasneje pokazali rezultati, ki so
presenetili celo vodstvo podjetja. Povečala se je produktivnost, absentizem (odsotnost z dela
zaradi bolezenskih razlogov) in fluktuacija sta se zmanjšala. V podjetju so v ta namen uvedli
različne programe usposabljanja, skozi katere so se zaposleni bolje seznanili z invalidnostjo,
izboljšali komunikacijske veščine in delovna mesta prilagodili invalidom. Fras Haslinger
(2005) predlaga, da v deželah, kjer so ženske v delovni sili še vedno slabo zastopane, lahko
podjetja predanost družbeni odgovornosti pokažejo tako, da zaposlijo čim več žensk.
Fras Haslinger (2005, str. 18) trdi, da je zagotavljanje enakih možnosti za delavce pri
napredovanju, izobraževanju in osebnostnem razvoju ena od najpomembnejših nalog
družbeno odgovornega ravnanja podjetja. V nekaterih podjetjih še vedno velja fenomen
steklenega stolpa, kar pomeni, da lahko ženske napredujejo samo do določenega delovnega
mesta, najvišji položaji pa so zaradi predsodkov rezervirani samo za moške in jih le stežka
zasedejo. Tudi dobra komunikacija med zaposlenimi je sestavni del družbeno odgovornega
ravnanja. Sem spadajo še posvetovanje z zaposlenimi glede varnosti in zdravja pri delu ter
nagrajevanja in usposabljanja, spremljanje zadovoljstva zaposlenih (prek anket) in zastopanje
29
delavcev. Zelo pomembno je, do katere mere se upoštevajo pogledi zaposlenih, kako so
delavci zadovoljni z delovnimi pogoji in kako se v podjetju počutijo.
Družbeno odgovorno ravnanje ni le stvar »prijaznosti« delodajalca, ampak dolgoročen vpliv
na poslovanje in sposobnost delodajalca, da pridobi in zadrži usposobljen kader. Družbeno
odgovorno ravnaje s kadri v podjetju prispeva k večji motiviranosti, pripadnosti in
zadovoljstvu zaposlenih. Posledično pa vpliva tudi na produktivnost in uspešnost podjetja.
Sposobnost podjetja, da privabi in zadrži talentirane posameznike, bo v prihodnje postala vse
pomembnejša in odločilna za preživetje podjetja. Fras Haslinger (2005, str. 20) še dodaja, da
so podjetja lahko uspešna le z inovativnimi, motiviranimi in usposobljenimi sodelavci.
30
6 VESTNOST IN POŠTENOST NA TRGU
Poštenost pomeni identificiranje s pomembnimi vrednotami, ki usmerjajo naše vsakodnevno
delovanje in pomagajo ustvarjati prepoznaven način delovanja na trgu (Medja, 2008, str. 3). V
tem smislu pomeni poštenost spoštovanje sprejetih pravil. Poštenost mora biti nujno povezana
z določeno stopnjo svobode, ki ljudem dovoljuje, da ravnajo v skladu z osebnimi načeli, kot
so na primer verska, politična in družbena prepričanja, podjetju pa omogoča kulturni in
družbeni pluralizem. Vestnost in poštenost sta dva različna pojma in pristopa. Vestnost
pomeni subjektivno sodbo vesti posameznika, poštenje pa objektivno oceno okolja, v katerem
posameznik živi in deluje. Posameznik je lahko zelo vesten, ni pa nujno, da je tudi pošten.
Vestnost vključuje osebnostne lastnosti, kot so: odgovornost, pozornost, previdnost,
vztrajnost in redoljubnost (Avsec, 2007, str. 121). Vestnost in poštenost sta dva od
najpomembnejših stebrov naše družbe. Nekatera podjetja si prizadevajo, da bi pri poslovanju
na trgu upoštevala načela vestnosti in poštenosti, Zato zapišejo načela v kodeks etičnih načel
in se ga tudi držijo. Kodeks vsebuje vrednote in načela, ki vsebujejo usmeritve podjetja in
poudarja zavezanost podjetja k etiki, vestnosti ter poštenju (KPMG, 2011, str. 5). Kodeks
zaposlenim nalaga, kako morajo opravljati svoja dela in naloge. Svoje naloge naj bi opravljali
pošteno, skrbno in s posebno vestnostjo, zavedajoč se svoje odgovornosti po načelih dobrega
gospodarja in strokovnjaka.
6.1 Načelo vestnosti in poštenosti
Načelo vestnosti in poštenja udeležencem nalaga pri sklepanju obligacijskih razmer in pri
izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij, da morajo spoštovati to
načelo. Načelo vestnosti in poštenja najdemo v Obligacijskem zakoniku v 5. členu (Ur. l. RS,
št. 83/2001). Udeležencem v obligacijskih razmerjih nalaga, da morajo v prometu ravnati v
skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Kršitev tega načela je zloraba položaja, nedovoljeno
izvajanje prava, kršitev varovanega interesa, poseganje v interese drugega ipd. Serše (2010,
str. 5) trdi, da iz načela izvirajo obveznosti, ki nastanejo med pogajanji za sklenitev pogodbe
in trajajo do njene izpolnitve in prenehanja. To so obveznosti pogodbenih strank, da druga do
druge ravnajo lojalno, da se medsebojno obveščajo o vseh dogodkih in dejstvih, ki so zanje
pomembna, da se medsebojno varujejo, si pomagajo in sodelujejo pri izpolnjevanju
pogodbenih obveznosti.
31
Moralne norme, ki jih opredeljujemo kot norme vestnosti in poštenja, so pravila, ki pravijo, da
je treba v obligacijskih razmerjih upoštevati interese obeh strank, če so ti interesi utemeljeni s
pravnim poslom in so v skladu s splošnimi interesi družbe. Zakon o obligacijskih razmerjih
določa, da morajo udeleženci pri sklepanju obligacijskih razmerij spoštovati načelo vestnosti
in poštenja (Abram in Freitag, 1999, str. 2). To načelo usmerja stranke glede na interese in
koristi nasprotne stranke. Pri presoji, ali je stranka ravnala v nasprotju z vestnostjo in
poštenjem, sodišče upošteva naravo pravnega posla, status pogodbenih strank, poslovno
prakso, splošne družbene in gospodarske razmere. Načelo morale zahteva, da se pravice ne
zlorabljajo in da se ne uporabljajo v škodo drugih. Moralna načela pa zahtevajo, da se ne
prekoračijo z zakonom varovani interesi. Kršitev moralnih načel ima lahko za posledico tudi
civilnopravne sankcije, če se ugotovi, da moralno načelo sodi k temeljem pravnega sistema.
6.2 Etična trgovina
Etična trgovina lahko bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju ter neposrednemu
pozitivnemu in odločnemu odzivu potrošnikov na globalizacijo. Predstavlja trgovino, ki
zavestno išče poti do družbene, okoljevarstvene ter ekonomske odgovornosti. Tallonire (2001,
str. 3) razlaga, da med etično trgovino uvrščamo: pravično trgovino, organsko proizvodnjo in
trgovino z izdelki iz sonaravno obdelanih naravnih virov. S pomočjo na znanju temelječih
sistemov lahko obvešča tako ponudnike kot tudi proizvajalce blaga in storitev ter spodbuja
tržno delovanje in odzivanje potrošnikov. Na tem področju ima Evropa vodilno vlogo na
svetu. Njena dejavnost je v skladu z lizbonsko strategijo in hkrati prispeva k uresničevanju
razvojnih ciljev novega tisočletja.
Namen etične trgovine je zagotavljanje jamstva potrošnikom, da jim ponudi več etičnih,
socialnih in okoljskih zagotovil. Poštena trgovina, ekološka pridelava, trajnostno gozdarstvo,
vplivi na okolje, prepoved dela in izkoriščanja otrok ter zaščita živali so samo nekatera
področja, ki jih pokriva etična trgovina. Cilj etične trgovine je, da delovne razmere v
dobavnih podjetjih ustrezajo ali presegajo minimalne standarde, kar podjetjem, ki njihove
izdelke prodajajo, zagotavlja, da delavci niso izkoriščani. Gonilo etične trgovine je skrb za
ugled blagovne znamke na namembnih trgih (Redfern in Snedker, 2002, str. 11–12). V
nekaterih državah je etični trgovini že uspelo spremeniti nakupovalne navade ljudi in kupujejo
etično sprejemljive izdelke. Tudi slovenska podjetja in uporabniki bi se morali zavedati, da
vsi izdelki, ki se pojavijo na naših prodajnih policah, niso bili proizvedeni na etičen način.
Menim, da bi tudi na slovenskem spletu morale obstajati informacije o proizvajalcih in
proizvodih, ki prihajajo iz držav, kjer cvete neetična trgovina, da bi se lahko potrošniki sami
32
prepričali o njihovem poreklu in nastanku. Proizvajalce, ki za svojo proizvodnjo izkoriščajo
nemočne živali in ljudi, bi morali kupci in trgovinska združenja bojkotirati tako, da ne bi več
kupovali njihovih izdelkov.
Tallonire (2001, str. 14–15) pravi, da je za etično trgovino ključnega pomena, da so izdelki
izdelani, pridelki pridelani ali vzgojeni tako, da se gospodarstvo neke dežele razvija in da se
življenjske razmere v njej izboljšujejo. Delavci morajo biti za svoje delo plačani pošteno,
imeti morajo dovolj prostega časa, njihova norma ne sme biti previsoka in ne smejo biti
izpostavljeni škodljivim vplivom in snovem. Sprašujem se, ali je etično kupiti cement iz
trboveljske cementarne, ki z dimom in žveplovim dioksidom že desetletja zastruplja
prebivalce, živali in naravo na območju Zasavja. Podoben je primer Cinkarne Celje, ki že
dolga leta zastruplja okolje in ljudi na celjskem območju. Tudi rudnik svinca v Mežici je za
seboj pustil veliko ekološko katastrofo. Narava in ljudje v Mežiški dolini si še po tolikih letih
po zaprtju rudnika niso opomogli od nje. Tovarna dušika v Rušah, ki je leta in leta
onesnaževala Dravsko dolino in dušila njene prebivalce, je podoben primer.
Najpomembnejša pri etični trgovini in nakupovanju je odločitev, da bomo kupovali samo
proizvode, ki so se na prodajnih policah znašli tako, da pri njihovi proizvodnji in distribuciji
ni trpela nobena žival, da so delavci, ki so jih naredili, zanje prejeli pošteno plačilo in imeli na
voljo vsa zaščitna sredstva pri delu, in da naravno okolje zaradi tega ni bilo onesnaženo.
Menim, da bi morali biti proizvodi, ki so bili proizvedeni za prodajo v etični trgovini, posebej
označeni in na vidnem mestu, da bi jih lahko kupci opazili in se lažje odločili za nakup.
6.3 Pravična trgovina
Pravična trgovina naj bi zagotavljala, da so v celotnem proizvodnem procesu nekega
proizvoda proizvajalcem proizvoda zagotovljene pravice, ki so jih deležni delavci v razvitem
svetu. Njen cilj je spremeniti neenakopravne medsebojne odnose v partnerstva, ki bi koristila
in zaščitila predvsem male proizvajalce, jim omogočila dostop do novih trgov in kupcev pod
pogoji, ki so sprejemljivi za obe strani, ter delati s proizvajalci, ki drugače ne bi mogli
sodelovati v mednarodnem trgovinskem sistemu (Tallonire, 2001, str. 3). V sistem pravične
trgovine so povezani lokalni proizvajalci, organizacije za certificiranje in nadzor, uvozniki,
trgovine in potrošniki. Menim, da bi morali delavci v nerazvitih državah delati v spodobnih
razmerah in za spodobno plačilo, zagotovljeni bi jim morali biti dopust, zdravstveno
zavarovanje in zaščita pri delu. Trgovska podjetja in države uvoznice bi morale proizvode, ki
33
jih proizvedejo izkoriščani delavci, bojkotirati in jih ne uvažati, dokler se nepravilnosti pri
proizvodnji ne bi odpravile.
Prosta globalna trgovina je nepravična, saj temelji na nepravični porazdelitvi dobička, ki
določa končno ceno izdelka. Pravila trgovanja so postavljena tako, da koristijo bogatim,
zaradi česar se prepad med razvitim severom, ki ima v rokah moč in nadzor, ter nerazvitim
jugom, ki je predmet izkoriščanja in nadzora, vse bolj poglablja (Redfern in Snedker, 2002,
str. 13–14). Bogate države z visokimi uvoznimi carinami preprečujejo dostop izdelkom iz
držav v razvoju, proizvajalci iz revnejših držav za svoje delo niso pravično plačani, zaradi
subvencioniranja kmetijske proizvodnje je cena izdelkov na svetovnem trgu umetno nižja,
zaradi česar kmetje iz revnejših držav ne morejo biti konkurenčni. Delo opravljajo otroci,
delavci delajo v nemogočih razmerah in za nizek zaslužek. Menim, da izdelkov, ki jih
izdelujejo otroci v revnih državah, ostale države ne bi smele uvažati, na ta način bi preprečili
izkoriščanje otrok in otroškega dela.
Obstajata dva certifikata oziroma sistema, ki zagotavljata načela pravične trgovine. Prvi
certifikat velja za izdelke, ki izpolnjujejo merila pravične trgovine, podeljuje pa ga
Organizacija za pravično trgovinsko označevanje (angl. Fairtrade Labeling Organization –
FLO). Po načelih pravične trgovine mora biti izdelanih vsaj 51 % sestavin izdelka, 49 % pa je
še prostora za izboljšave. Svetovna pravičnotrgovinska organizacija (angl. World Fair Trade
Organization – WTFO) pa podeljuje naziv pravičnotrgovinska organizacija, in sicer
proizvajalcem, ki dokažejo, da proizvodni proces v najmanj 85 % poteka v skladu z merili
pravične trgovine (Auroi, 2003, str. 33). Menim, da bi država morala poskrbeti, da bi se
uvažali samo takšni izdelki, ki imajo vsaj enega od teh dveh certifikatov in izpolnjujejo merila
pravične trgovine.
6.3.1 Trajnostni razvoj in pravična trgovina
Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in
spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k
trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje in zagotavlja pravice proizvajalcev in
delavcev (Strong, 1996, str. 8). Dejavnost pravične trgovine temelji na trajnostnem razvoju, ki
upošteva socialna, ekonomska in okoljska merila, čeprav so ta v ospredju šele v zadnjem času.
Večina živilskih in kozmetičnih izdelkov ima tudi ekološke certifikate. Menim, da bi se
uvozniki morali vedno prepričati, od kod izvira nek izdelek, ki ga nameravajo uvažati, in
upoštevati vse vidike glede meril zanje.
34
6.3.2 Slovenija in pravična trgovina
Če Slovenijo primerjamo z razvitimi članicami EU, kjer deluje že približno tri tisoč pravičnih
trgovin, ugotovimo, da Slovenijo čaka še veliko dela na tem področju. V preteklem letu je
slovenski kupec v povprečju kupil le za pol evra pravičnotrgovinskih izdelkov. Ko pogledamo
ostale pridružene članice EU, je položaj v Sloveniji boljši kot v njih, kjer so pričeli komaj z
izobraževanjem, ne pa tudi s trgovino. Ozaveščanje in izobraževanje porabnikov je zelo
pomembno (Tallontire, 2001, str. 16). Ni dovolj samo, da porabniki kupijo izdelek pravične
trgovine, ampak morajo tudi razumeti, kaj podjetja mislijo, ko rečejo, da je izdelek etično
proizveden, in si na ta način ustvarijo podporo porabnikov za dolgoročne cilje, ne le za
trenutne. Slovenska zgodba se širi in nadaljuje. Po šolah in ostalih organizacijah potekajo
izobraževanja o pravični trgovini, globalnem ekonomskem sistemu in porabi. Pripravljajo
raznovrstno gradivo, vsako leto pa na svetovni dan pravične trgovine prirejajo ozaveščevalne
dogodke. Menim, da je treba slovenskemu kupcu čim bolj približati in razložiti pomen
pravične trgovine, da se bo lažje odločal za nakup izdelkov iz te trgovine.
Porabniki dajejo prednost distribucijski strategiji, pri kateri se etični izdelki znajdejo na istih
policah kot neetični, vendar kot ločena skupina, in ne marajo, da so etični izdelki na razpolago
le v specializiranih trgovinah (De Pelsmacker et al., 2005, str. 524). Največja težava pravične
trgovine v Sloveniji je v tem, da jo Slovenci razumemo kot nekaj marginalnega in
eksotičnega, čeprav dobro vemo, da je takšna trgovina edina prava izbira. Kupujemo lahko le
pravično, druge izbire nimamo. Enako velja za trajnostni razvoj. Svet lahko prenese samo tak
razvoj, zato je edini, ki ga lahko želimo in delujemo v skladu z njim. Menim, da bi se ideja o
pravični trgovini morala čim bolj razširiti po Sloveniji. Po pravičnih načelih bi morali ljudje
živeti tudi v praksi. Zavedati se moramo, da je svet en sam. Vse vrednote in pravila, ki veljajo
danes, bi morali upoštevati na vseh področjih. Menim, da bi morali začeti pri sebi. Vprašati se
moramo, kaj jemo in kaj kupujemo. Postaviti si moramo merila in od njih ne smemo
odstopati. Trgovina je bila od nekdaj eno od gibal razvoja, tega ne gre zanikati, vendar mora
biti tudi trgovina trajnostna in zmerna, pravična do ljudi in okolja. Zato se je treba držati
načela, naj bo potrošnja, če je le mogoče, lokalna in globalno pravična. Menim, da se moramo
zavedati, da se lahko z izbiro izdelkov pravične trgovine zavestno odločamo za dolgoročen,
kakovosten, ljudem in okolju prijazne ukrep. S pravičnim partnerstvom med proizvajalci in
potrošniki spodbujamo zavest o dobrih poslovnih običajih. Projekt zagotavlja nenehno
kontrolo izdelkov, pravične pogoje poslovanja, socialno in zdravstveno varstvo delavcev.
35
6.4 Zeleno javno naročanje
Javni naročniki, med katere spada tudi podjetje Mariborski vodovod, d. d., so glavni
potrošniki v Evropi, saj porabijo 16 % bruto domačega proizvoda EU. S svojo kupno močjo
vplivajo na nakup blaga in storitev, ki vplivajo tudi na okolje, zelo veliko prispevajo k
trajnostnemu razvoju. Zelena javna naročila zajemajo področja, kot so nakup energetsko
učinkovitih računalnikov in stavb, pisarniške opreme, narejene iz lesa, ki je okoljsko
trajnosten, recikliranega papirja, električnih avtomobilov, okolju prijaznega javnega prevoza,
ekološke hrane v menzah, elektrike iz obnovljivih virov energije, klimatskih sistemov, ki
ustrezajo vrhunskim okoljskim rešitvam (Evropska komisija, 2005, str. 2). Javni naročniki
morajo upoštevati obveznost, da kot kupci pri javnem naročanju pridobijo ekonomsko
najugodnejšo ponudbo in da so pri tem pošteni. Ekonomsko najugodnejša ponudba lahko
vključuje tudi okoljske vidike. Biti pošten pomeni zagotavljati enake možnosti in preglednost.
6.4.1 Ekonomsko najugodnejša ponudba
Naročniki se morajo potruditi, da za vsa naročila pridobijo kar največ za denar
davkoplačevalcev. Ekonomsko najugodnejša ponudba ne pomeni, da se izbere najcenejša
ponudba. Pomeni, da je treba naročilo izpeljati na najugodnejši način v okviru parametrov, ki
jih določimo. Varovanje okolja je lahko le eden od teh parametrov in se lahko uporablja kot
dejavnik za dodelitev naročila. Ekonomsko najugodnejša ponudba ne izključuje okoljskih
vidikov (Evropska komisija, 2005, str. 3). Za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se
uporabljajo merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega merila, in
sicer: cena, tehnične karakteristike, garancijski rok in na koncu še rok dobave. Vsako merilo
ima določeno število točk. Za ekonomsko najugodnejšo ponudbo bo izbrana ponudba, kateri
bo, po seštevku točk po teh merilih, dodeljeno največje število točk.
6.4.2 Pošteno ravnanje
Pošteno ravnanje pomeni upoštevanje načel notranjega trga, ki so osnova direktivam o javnih
naročilih in državni zakonodaji, ki temelji na teh direktivah. Spoštovanje prava in poštenega
ravnanja ne moremo enačiti. Velikokrat naletimo na dejanja, ki so v skladu s pravnimi pravili
in zakonodajo, niso pa poštena. Med najpomembnejšimi načeli je načelo enake obravnave, ki
pomeni, da morajo imeti vsi tekmeci enake možnosti pri konkuriranju za dodelitev naročila.
Pri tem je treba uporabiti tudi načelo preglednosti (Evropska komisija, 2005, str. 5). Vsako
36
posamezno podjetje mora kot odgovoren in pošten udeleženec na trgu upoštevati pogodbene
dolžnosti, in to pričakuje tudi od svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev.
6.4.3 Nakup materialov
Kot naročnik ima podjetje pravico zahtevati, da je proizvod, ki ga kupuje, narejen iz
posebnega materiala, če upošteva načela iz Pogodbe o nediskriminaciji in prostem pretoku
blaga in storitev. Navede lahko več materialov, ki jih želi, ali pa navede, da noben od
materialov ali kemičnih snovi ne sme biti škodljiv za okolje. Če na primer naročamo čistilna
sredstva, moramo najprej pripraviti okviren seznam nevarnih snovi, škodljivih za okolje ali
zdravje ljudi, za katere ne želimo, da so prisotne v proizvodih. Lahko določimo tudi
minimalni odstotek reciklirane ali ponovno uporabljene vsebine, kadar je to mogoče
(Evropska komisija, 2005, str. 4). Pri zelenem javnem naročanju je treba izbrati proizvode, ki
med svojo proizvodnjo in uporabo čim manj škodujejo okolju. Upoštevati moramo celoten
proces od proizvodnje do porabe ter končne odstranitve. Proizvod, ki ga želi podjetje kupiti,
ne sme biti škodljiv za uporabnike ob upoštevanju delovnega okolja zaposlenih. Izbrati je
treba proizvode, ki so biološko razgradljivi in se lahko ponovno uporabijo. Proizvodi med
svojo proizvodnjo in uporabo ne smejo uporabljati energije ali naravnih virov po
nepotrebnem. Kot primer dobre prakse lahko navedem dejstvo, da je londonski župan uvedel
kodeks zelenih javnih naročil, v katerem se kupci iz gospodarstva in javni naročniki zavežejo,
da bodo kupili blago, ki vsebuje reciklirane snovi. Temu zgledu bi lahko sledilo tudi
slovensko gospodarstvo.
Naj navedem še primer nabave električne energije. Tu je treba zahtevati, da se elektrika
proizvaja iz obnovljivih virov energije, čeprav zelena elektrika fizično ni nič drugačna od
elektrike, proizvedene iz običajnih virov energije, in zaradi nje luči delujejo enako. Vendar pa
sta se s postopkom proizvodnje spremenili narava in vrednost končnega proizvoda. Elektrika,
proizvedena iz obnovljivega vira, bo dražja, vendar čistejša od elektrike iz običajnega vira.
Pri zelenih javnih naročilih gre tudi za dajanje zgleda in vplivanje na trg. Javni naročniki
lahko s spodbujanjem zelenih javnih naročil industrijo dejansko spodbudijo k razvoju zelenih
tehnologij. V nekaterih blagovnih gradbenih in storitvenih sektorjih je lahko vpliv zelo
močan, saj javni kupci obvladujejo velik delež trga (računalnikov, energetsko učinkovitih
zgradb, javnega prevoza ipd.). Če podjetje upošteva stroške življenjskega ciklusa poročila, mu
zelena javna naročila omogočajo, da prihrani denar in hkrati varuje okolje. S premišljenimi
37
nakupi lahko prihrani material in energijo, zmanjša količino odpadkov in onesnaževanje ter
spodbudi trajnostne vedenjske vzorce.
38
7 VLOGA DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV
Poslovni običaj pomeni način obnašanja, ki je že uveljavljen. Dobre poslovne običaje lahko
opredelimo kot standarde, ki izražajo željo in težnjo po kakovostnem, vestnem, poštenem,
racionalnem in tržno koristnem delovanju (Ivanjko, 1998, str. 58). Zato pravimo, da so dobri
poslovni običaji standardi poslovne morale in pomembno oporišče poslovne morale, ki jih je
treba spoštovati. Vsebina poslovnega običaja se spreminja z razvojem družbe, družbenih
odnosov in poslovnih razmerij. Zato jih tudi ni mogoče zapisati v obliki kodeksa. Na njihovo
vsebino vpliva gospodarsko, družbeno, kulturno in znanstveno okolje. Dobre poslovne
običaje je treba spoštovati, ne samo zaradi njihove pravne obveznosti, ampak zato, ker so
dobri. Dobro bi jih bilo tudi zapisati in jih izvajati kot metodo utrjevanja poslovne morale na
področju gospodarstva. Na ta način se namreč povečuje odgovornost udeležencev v
blagovnem prometu (Penko Natlačen, 2003, str. 2). Poslovni običaj postane samo takrat, ko
določen tip dogovora postane širše sprejemljiv in ga potrdi prepričanje drugih članov
skupnosti ter sčasoma postane vzor presojanja, ki se z zgodovinsko tradicijo spreminja v
običaj.
Dobri poslovni običaji so lahko zapisani v obliki kodeksa ali uzanc. Njihova vsebina se
določa na osnovi splošnih družbenih ocen. Predvsem so to ocene in mnenja udeležencev v
prometu blaga in storitev, ki povedo, kaj mora storiti udeleženec in kaj se od njega pričakuje
kot od vestnega, poštenega in skrbnega gospodarstvenika (Ivanjko, 1996, str. 181). Dobri
poslovni običaji so splošne navade, ki so se izoblikovale v dolgotrajnem sodelovanju med
prodajalci in kupci na določenem gospodarskem območju.
7.1 Razlika med dobrim poslovnim običajem in poslovnim običajem
Poslovni običaj pomeni uveljavljen način obnašanja, ki pa si velikokrat tudi ne zasluži
pridevnika »dober« poslovni običaj. Tako označujemo ravnanja, ki služijo za zgled
gospodarskim subjektom. Izraza »poslovni običaj« in »dober poslovni običaj« sta podobna le
navidezno. Obligacijski zakonik udeležence v temeljnih načelih zavezuje k ravnanju, ki mora
biti v skladu z dobrimi poslovnimi običaji (2. odstavek 5. člena OZ), in k upoštevanju
poslovnih običajev (12. člen OZ). Poslovni običaj in dober poslovni običaj sta na ta način
postala pomembna pravna standarda (Penko Natlačen, 2003, str. 3). Poslovni običaji so
pričakovana ravnanja med gospodarskimi subjekti oz. trgovci in jim pravimo tudi trgovinski
običaji (to so običajno organizacije poslovanja, ekonomičnosti ipd.). Dobri poslovni običaji
39
pa so moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Veljajo kot pravo. Določajo meje
dovoljenega ravnanja med udeleženci v pravnem prometu.
Dober poslovni običaj naj bi v sebi nosil tudi pozitivno poslovno moralo, načelo vestnosti in
poštenja ter skrbnosti dobrega gospodarja. V poslovnem svetu sta stroka in poslovno ravnanje
trdno povezana in ne moreta drug brez drugega. Z razvojem družbe, družbenih odnosov in
poslovnih razmerij se razvijata. Dober poslovni običaj je lahko skozi čas deležen razvojev in
padcev ter različnih vsebin. Skrb za oblikovanje in zbiranje dobrih poslovnih običajev in
njihovo zapisovanje v obliki kodeksov ima v slovenskem pravnem prostoru Gospodarska
zbornica Slovenije (GZS). Častno sodišče pri GZS je bilo ustanovljeno kot poseben organ za
ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih običajev (Penko Natlačen, 2003, str. 2). Častno sodišče
ima nalogo, da skrbi za uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev v podjetništvu.
Delo in naloge častnega sodišča bom podrobneje opisala v naslednjem poglavju.
7.2 Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije skladno z zakonom in Statutom GZS zagotavlja pogoje za
delo častnega sodišča tako, da za njega financira in izvaja strokovne, finančne in
administrativne naloge. Častno sodišče je samostojna in neodvisna institucija, ki deluje pri
GZS skladno z Zakonom o GZS in Statutom GZS. Je samostojen in neodvisen organ, ki je bil
ustanovljen na osnovi 17. člena Zakona o GZS (Ul. RS 14/90, 19/2000). Uresničuje eno
izmed temeljnih nalog GZS tako, da skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih
poslovnih običajev. Izvaja z zakonom poverjeno javno pooblastilo tako, da kršitve dobrih
poslovnih običajev ugotavlja in tudi izreka ukrepe kršiteljem skladno s postopkom, ki ga
določa Pravilnik o organizaciji in postopku pred častnim sodiščem pri GZS (Ivanjko, 2009,
str. 7). Primarna naloga častnega sodišča je ugotavljati vrste kršitev, ne pa sankcionirati
kršiteljev, zato ima pomembno vlogo pri oblikovanju aktov o dobrih poslovnih običajih.
7.2.1 Postopek in ukrepi častnega sodišča
Postopek pred častnim sodiščem lahko skladno s Pravilnikom o organizaciji in postopku
sproži vsak državljan Republike Slovenije, vsak gospodarski subjekt in tudi vsi pristojni
organi, ki v različnih postopnikih ugotavljajo kršitve. Postopek se začne z vložitvijo
obtožnega predloga, s katerim tožilec častnega sodišča odloči, ali bo nadaljeval postopek v
zvezi ugotavljanjem kršitve dobrega poslovnega običaja (Penko Natlačen, 2002, str. 23–24).
Častno sodišče v zadnjih letih obravnava okoli sto zadev letno, ki se postopno večajo.
40
Obtožena stranka ima pravico navesti vse argumente v svojo obrambo v odgovoru na obtožni
predlog, v ustnem zagovoru na glavni obravnavi in z vložitvijo pritožbe. Pregon lahko
prevzame tudi oškodovanec. Častno sodišče postopa v senatu, ki mu predseduje predsednik
senata, ki je univerzitetni diplomirani pravnik. O pritožbah, ki jih stranka, tožilec ali
gospodarski subjekt, ki je v postopku, vloži zoper odločbo častnega sodišča, pa odloča častno
sodišče druge stopnje, kjer so v senatu vsi člani univerzitetni diplomirani pravniki s
pravosodnim izpitom (Penko Natlačen, 2002, str. 23–24). Največkrat se obravnavajo kršitve
glede pravil razprodaj, garancij in reklamacij, nelojalne konkurence, nelojalnega oglaševanja,
premijskih poslov in kršitve cenikov.
Odločitev drugostopenjskega častnega sodišča je dokončna in zoper njo ni možna pritožba. V
primeru, ko je gospodarski subjekt odgovoren za kršitev, se izreče enega od ukrepov,
opozorilo za najblažje kršitve, opomin za težje kršitve in javni opomin za najtežje kršitve
dobrih poslovnih običajev (Penko Natlačen, 2002, str. 23–24). Stranki v postopku pred
častnim sodiščem sta tožilec in obtožena stranka.
Stranki se v postopku naloži tudi plačilo stroškov postopka, pri čemer častno sodišče ne vrača
stroškov za odvetnika, saj se šteje, da so dobri poslovni običaji standard, ki mora biti znan
vsakemu subjektu, ki se registrira za opravljanje gospodarske dejavnosti. Postopek pred
častnim sodiščem je treba sprožiti v roku enega leta od storitve kršitve. Ko postopek teče,
lahko zastara ugotavljanje kršenja dobrega poslovnega običaja v dveh letih od storjene
kršitve. Postopek je neodvisen od teka drugih kazenskih ali civilnih postopkov, tako sodnih
kot nesodnih (Penko Natlačen, 2002, str. 23–24). Udeleženci v postopku morajo plačati
dejanske stroške, ki nastanejo zaradi uvedbe postopka pred častnim sodiščem.
7.3 Zapis dobrih poslovnih običajev – kodeks
V poslovnem svetu se srečujemo z zapisi dobrih poslovnih običajev v obliki poslovnih ali
poklicnih kodeksov. Etični kodeks je zbirka ocen, sodil, vodil in norm, ki veljajo kot pravila
pravilnega obnašanja posameznikov ter so vzorec vzornega vedenja in delovanja v skupnosti
(Kalacun, 2001, str. 10–11). V njih najdemo opisane splošne vrednote in pravila, ki bi se jih
naj držali zaposleni. V etičnih kodeksih so določeni vzorci obnašanja, ki so zaželeni ali pa
prepovedani. Podane pa so tudi smernice za pravilno obnašanje in etično odločanje. Povzeti
so po filozofiji in politiki podjetja in so osnova, na kateri temeljijo vsa druga pravila in
navodila poslovanja, skupaj z organizacijskimi predpisi in postopki, odločitvami, dogovori in
pogodbami.
41
V nekaterih poklicih, kot so sodniški in zdravniški, je moralna zaveza spoštovanja poklicne
etike na tako visoki ravni, da predstavniki teh poklicev pred začetkom opravljanja opravijo
svečano izjavo o spoštovanju norm poklicne etike. Pravilno ravnanje pripadnikov določenih
poklicev v skladu z normami poklicne etike omogoča in povečuje zaupanje ljudi v strokovno,
nepristransko in profesionalno izvajanje poklica in tako tudi ugled, ki ga pridobijo
posamezniki in tudi poklic (Kocuvan, 2002, str. 4). V etičnem kodeksu so zapisane moralne
vrednote za podjetja, združenja, organizacije, poklice ipd.
Kodekse poklicne etike oblikujejo poklicna združenja. Poslovno etiko pa oblikujejo poslovna
združenja. Zakon o gospodarskih zbornicah (ZGZ) (Ur. l. RS št. 60/2006, čl. 10) nalaga skrb
za oblikovanje in promocijo dobrih poslovnih običajev. Pobudniki za oblikovanje kodeksov
so različne strokovne in poslovne skupine. Po navadi je predviden tudi način sankcioniranja.
Poklicni kodeksi sami določijo organ ugotavljanja kršitev in sankcij. Kodeks se lahko glede
ugotavljanja kršitev in sankcioniranja sklicuje na pristojnost častnega sodišča pri GZS, ki ima
to nalogo poverjeno s statutom in zakonom (Penko Natlačen, 2002, str. 24). Kodeksi so
pomembni, ker ljudi seznanjajo s tem, kaj se od njih pričakuje, dajejo smernice in navodila,
kako kaj narediti, odražajo vrednote in s tem spodbujajo zaposlene, na ta način pa tudi
zvišujejo standarde.
Med dobre strani in funkcije kodeksa prištevamo dejstvo, da nam lahko službi kot
izobraževalno orodje in nam pomaga ustvariti okolje, kjer je etično ravnanje norma. Služi
nam lahko tudi kot vodilo ali opomin v določenih razmerah. Proces razvijanja in spreminjanja
kodeksa je lahko za podjetje zelo dragocen. Kodeks naznanja vsem deležnikom, da je podjetje
resno zavzeto za družbeno odgovornosti in profesionalno vodenje (Harris et al, 1995, str. 35).
Dobra stran kodeksa je, da zaposlenim pojasnjujejo, kaj se od njih pričakuje v določenih
situacijah, in jih podučijo, kako se naj v dani situaciji odzivajo.
Med slabe strani kodeksov lahko štejemo tudi dejstvo, da so vrednote lahko izražene preveč
na splošno, saj v tem primeru nihče temu ne nasprotuje in hkrati to nikogar ne motivira. V
primeru, da se kodeks ne uveljavlja, ni nobenih učinkov. Neuveljavljanje pravil povzroči
izogibanje. Stopnja etičnosti v kodeksih etike je lahko zelo nizka, etičnost je prostovoljna,
vendar pa lahko tisti, ki ima moč, ostalim vsili svojo moralo in voljo (Donaldson, 1992, str.
55). Slaba stran kodeksa je tudi ta, da neuveljavljanje pravil povzroča izogibanje, in če ni
kontrole nad izvajanjem teh, potem tudi ne dosežejo svojega namena.
42
V podjetju je zelo pomembno, da vodstvo podjetja ustno izrazi podporo etičnemu kodeksu in
da poskrbi, da so v skladu z njim tudi vse aktivnosti in odločitve v podjetju. V nasprotnem
primeru bodo zaposleni sklepali, da kodeks ni resen dokument in da ga ni treba upoštevati
(Wells in Spinks, 1996, str. 29). Če želimo, da bodo zaposleni sprejeli kodeks, ga je treba
popraviti in ga napisati tako, da jim bo bolj razumljiv, in jim ga pomagamo sprejeti.
Pri povečanju etičnosti je pomembno, da zaposlenim povemo, kaj je etično, jih tega tudi
naučimo in jim pri tem pomagamo. Najpomembnejše pa je, da nekdo to tudi nadzira. Treba je
pohvaliti in nagraditi tiste, ki so delovali v skladu z etičnimi pravili, in kaznovati tiste, ki so ta
pravila kršili. Treba je izvajati kontrolo nad izvajanjem. Zbirati in sporočati informacije,
primerjati dosežene izide z načrtovanimi ter odločati o potrebnih ukrepih (Možina, 1994, str.
207). V podjetju je treba določiti nekoga, ki bo nadziral izvajanje etičnega kodeksa. Treba je
tudi sprejeti sankcije, ki bodo sledile ob neizvajanju določil kodeksa. Pri spremljanju
izvajanja kodeksa je najpomembnejša redna presoja etičnega ravnanja vodstva podjetja in
vseh zaposlenih, poročanje o izvajanju kodeksa in stanju na tem področju in stalno
preverjanje, usklajevanje ter dopolnjevanje kodeksa glede na stanje in usmeritve Sveta
Evrope.
7.4 Pravne osnove in vsebina dobrega poslovnega običaja
Vsebina dobrega poslovnega običaja se določa na osnovi splošnih družbenih ocen, še posebej
pa ocen in mnenj udeležencev v prometu blaga in storitev, kaj se od njega pričakuje kot od
vestnega, poštenega, skrbnega gospodarstvenika. Oblikovanje njegove vsebine temelji na
načelih ustave in na normativih družbenega razvoja, dejanske tržne prakse, kulture, sodne
prakse, znanstvenih spoznanj, praktičnih pojmovanj, teoretskih opredelitev novih idej
(Ivanjko, 1996, str. 180–181). Dober poslovni običaj predstavlja načelo poslovne morale, ki je
lahko uveljavljeno v praksi ali pa zapisano, lahko pa predstavlja tudi kršitev nenapisanega
pravila. Načelo poslovanja dobrega gospodarja v gospodarskem prometu zahteva od vseh
subjektov spoštovanje poslovne morale, kar pomeni tudi upoštevanje dobrih poslovnih
običajev.
V statutu GZS so v 81. členu kot kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale
opredeljene predvsem kršitve in izigravanje predpisov in uzanc, kršitve sprejetih obveznosti,
dejanja, ki povzročajo in utegnejo povzročiti škodo drugim, kršitve pravil o medsebojnih
razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihov interes (Penko
Natlačen, 2003, str. 2). Častno sodišče ugotavlja odgovornost za kršitev dobrega poslovnega
43
običaja, ki oškodovancu v civilnem postopku pred rednim sodiščem služi kot osnova za
odškodninski zahtevek.
Spoštovanje poslovne morale od vseh subjektov v gospodarskem prometu zahteva načelo
poslovanja dobrega gospodarja. To pomeni upoštevanje dobrih poslovnih običajev ob
neposrednem spoštovanju zakonov (Ivanjko, 2009, str. 7). Človek bi moral zmeraj biti nad
površjem grobih in nehumanih odnosov, ki vladajo na konkurenčnem trgu. Poslovno moralo
zato najdemo skoraj povsod, predvsem pa v družbenih običajih, dobrih poslovnih običajih in
v različnih pravnih aktih.
7.5 Kršitve dobrih poslovnih običajev v praksi
Vse več podjetij se zaveda pomena upoštevanja dobrih poslovnih običajev in veliko se jih tudi
odloči, da jih zapišejo v etični kodeks. Neplačevanje, zavajanje kupcev, lažne obljube, kraja
zaposlenih ipd. so samo nekateri »tržni prijemi«, ki smo jim priča skoraj vsak dan (Kaučič,
2006, str. 3). Največja težava slovenskih podjetnikov je plačilna nedisciplina, ki jim povzroča
več težav kot neustrezna davčna politika, birokracija ali delovna zakonodaja. Pri pojmu
plačilna nedisciplina gre za dve različni vprašanji, saj gre tukaj za predolge plačilne roke in za
neplačevanje v dogovorjenih rokih. Predolge plačilne roke pa prepoveduje Zakon o
preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1, Ur. l. RS, št. 18/2011), ki določa najdaljše
dovoljene plačilne roke.
7.5.1 Plačilna nedisciplina
Plačilna nedisciplina je samo ena od oblik kršenja poslovnih običajev. Sem lahko štejemo še
celo vrsto kršitev, kot so na primer zavajanje kupcev, lažne obljube, neizpolnjevanje
garancijskih obveznosti, pa tudi tako imenovano »krajo zaposlenih« bi lahko šteli za neetično
početje. Nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev so kaznive, vendar ne vse. Nekateri v
tržnem boju uporabljajo vse mogoče prijeme, ki jih zakonodaja izrecno ne prepoveduje. Pri
tem pa se požvižgajo na poslovno etiko (Kaučič, 2006, str. 4). Neurejenost plačilnega prometa
predstavlja veliko tveganje pri poslovanju podjetij, kar pa odvrača tuje naložbenike in
poslovne partnerje, da bi vlagali v naša podjetja.
7.5.2 Kršitve pogodbenih obveznosti
Velikokrat pa naletimo na kršitve dobrih poslovnih običajev tudi pri izpolnjevanju
pogodbenih obveznosti. Tukaj gre predvsem za kršitve glede spoštovanja pogodbenih rokov
44
dobav blaga oz. rokov opravljenih storitev in za kršitve glede kakovosti blaga in opravljenih
storitev. Največ reklamacij najdemo pri izvozu lesa, kože, tekstila, sadja in obutve. Izvozna
podjetja pri svojih poslih uporabljajo usluge različnih izvoznih posrednikov, za katere jim
nato izplačajo neupravičene provizije. Provizije so bile tako izplačane tudi nekaterim osebam,
ki niso imele nobene zveze z izvoznim poslom. Tukaj gre za kaznivo dejanje in ne za kršitev
dobrih poslovnih običajev. Sodišče je ugotovilo veliko pomanjkljivosti v sklenjenih
pogodbah, v katerih nista bila dogovorjena način in kakovost prevzema. To pa je povzročilo
spore in plačilo bonifikacij. Opravljeno je bilo veliko nepotrebnih potovanj v tujino, ki pa niso
prinesla nobenih rezultatov (Ivanjko, 2009, str. 8). Kršitve pogodbenih obveznosti so zelo
pogoste, vodstva podjetij pa se nanje bolj poredko odzovejo. Zaradi tega se pojavlja velika
toleranca do kršiteljev, kar pa ima negativni učinek na zdravo sredino posameznega kolektiva.
Razlog je predvsem nepoznavanje možnosti in pristojnosti, ki so določene s sprejetimi
splošnimi akti podjetja.
7.6 Dobri poslovni običaji v trgovini
Pošteni, vestni in razumni trgovci menijo, da je treba dobre poslovne običaje spoštovati zaradi
dobrega delovanja trga, saj dobri poslovni običaji niso le navadni poslovni ali trgovinski
običaji, ki jih imamo za prodajno prakso med udeleženci na trgu. To so predvsem posebni
standardi, ki delujejo kot merilo za pristojne organe in udeležence pri prodaji, da lahko
presojajo ravnanja, stanja, storitve, uresničevanje ciljev in delovanje tržnih razmerij. Dobri
poslovni običaji v trgovini niso nikjer zapisani. Ugotavljamo pa jih na osnovi izjav in mnenj
poštenih, vestnih in razumnih trgovcev, ki nam povedo, kako bi bilo pošteno in vestno ravnati
v določeni situaciji. Kažejo nam težnjo in željo po vestnem, kakovostnem, varčnem in
koristnem trženju (Ivanjko, 2009, str. 14). Trgovinski poslovni običaji se uporabljajo samo v
trgovini. So tehnični običaji, ki veljajo samo med trgovci. To je komercialna praksa, ki se je
razvila iz potrebe po racionalnosti v prometu z blagom in storitvami.
Oblikovanje dobrih poslovnih običajev v trgovini temelji na načelih ustave, stopnji
družbenega razvoja, dejanski praksi, stopnji kulture, znanstvenih spoznanj, sodne prakse,
praktičnih pojmovanj, teoretičnih pristopov ter idej in mnenj udeležencev, ki pričakujejo, da
bodo trgovci ravnali v skladu z načelom vestnosti in poštenosti. Vsebina dobrega poslovnega
običaja se določa na osnovi splošnih družbenih ocen. Še posebej ocen in mnenj udeležencev
pri prodaji na trgu. Tako prodajalec ve, kaj mora storiti in kaj se od njega pričakuje kot od
vestnega in poštenega prodajalca (Ivanjko, 2009, str. 15). Tukaj gre za moralno pravilo,
45
katerega namen je preprečiti zlorabo zakonitih pravic za dosego nemoralnih ciljev. Dobri
poslovni običaji v trgovini niso dobre navade in običaji ljudi.
46
8 SPOŠTOVANJE DOBRIH POSLOVNIH OBIČAJEV V PODJETJU
MARIBORSKI VODOVOD, D. D.
Komunalno podjetje Mariborski vodovod, d. d., iz Maribora se ukvarja z distribucijo vode na
področju SV Slovenije. Zaposleni v podjetju si prizadevajo, da pri svojem delu z uporabniki
storitev in poslovanju podjetja spoštujejo ter uporabljajo dobre poslovne običaje, saj na ta
način krepijo družbeno odgovornost podjetja do okolja in vseh deležnikov. Dobri poslovni
običaji predstavljajo temelj in željo zaposlenih po vestnem, poštenem, kakovostnem in
družbeno odgovornem poslovanju podjetja.
8.1 Odnos zaposlenih in vodstva podjetja do družbene odgovornosti podjetja
Podjetje Mariborski vodovod, d. d., je 24. 11. 2011 prejelo nagrado za družbeno odgovornost
»Horus« v kategoriji srednje velikih podjetij. Nagrado pod pokroviteljstvom predsednika
države podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO. V podjetju zaposleni
družbeno odgovornost uveljavljajo celovito na treh temeljih: na odnosu od okolja, na odnosu
do lokalne skupnosti in na odnosu do zaposlenih. Nagrada se prejemnikom podeljuje za
celovit in dobro načrtovan pristop k družbeni odgovornosti ter za vsestransko angažiranost na
številnih področjih udejanjanja družbene odgovornosti v poslovni praksi. Nagrajuje se
strateško in inovativno vodeno poslovanje ter odgovorno ravnanje podjetja do okolja,
zaposlenih in drugih deležnikov ter pri razvoju izdelkov in storitev (Mariborski vodovod,
2012). Nagrada Horus bo podjetju pomagala pri krepitvi ugleda in motivaciji zaposlenih za
družbeno odgovornost ter izboljšanju strategije delovanja na področju družbene odgovornosti
v podjetju.
Podjetje je prvo in edino javno podjetje, ki je prejelo nagrado Horus 2011 za družbeno
odgovornost. Prav tako pa je tudi edino javno podjetje, ki se je do sedaj prijavilo na razpis za
nagrado za družbeno odgovorno podjetje.
8.1.1 Družbena odgovornost do zaposlenih in uporabnikov
Vodstvo podjetja se skupaj z zaposlenimi zaveda, da so zadovoljni in motivirani zaposleni
največje bogastvo v podjetju, zato skrbi za kulturne medsebojne odnose med sodelavci.
Zaposleni so tako deležni dodatnih izobraževanj, poskrbljeno je za njihovo informiranost z
obvestili na intranetu in oglasnih mestih ter z internim glasilom. V letu 2011 je podjetje
pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje. Podjetje zaposluje tudi ljudi iz ranljivih skupin
47
(invalide). Skrb podjetja za zdravje svojih zaposlenih se kaže tudi v veliko rekreacijskih
dejavnostih (plavanje, smučanje, odbojka ipd.). Vsako leto podjetje za svoje zaposlene
organizira cepljenja proti gripi in klopnemu meningitisu. Prav tako je podjetje organizator
zimskih komunalnih iger za komunalna podjetja iz vse Slovenije (Burnač, 2011, str. 4).
Pozitivni vplivi družini prijaznega podjetja se kažejo predvsem v povečanem zadovoljstvu
zaposlenih, večji motiviranosti, prilagodljivosti in predanosti zaposlenih podjetju.
Podjetju je v letu 2011 uspelo pridobiti certifikat Družini prijazno podjetje in tako še
nadgraditi družbeno odgovorno poslovanje. Aktivna družini prijazna politika v podjetju
prinaša številne prednosti, kot so povečanje motivacije zaposlenih, večja pripadnost podjetju
in večja produktivnost, večje zadovoljstvo in zmanjševanje stresa pri zaposlenih, večanje
ugleda pri poslovnih partnerjih, uporabnikih in v družbi. V sklopu tega projekta je bil
ustanovljen tim za usklajevanje poklicnega in družinskega (zasebnega) življenja, kar omogoča
boljše poznavanje razmer zaposlenih ter pravočasno identificiranje potreb in morebitnih težav.
V podjetju se zavedajo, kako pomemben je zadovoljen in motiviran delavec za dobro
poslovanje, kar se odraža tudi navzven in vpliva na odnose z uporabniki. Veliko poudarka
dajejo v podjetju formalnim kot neformalnim oblikam izobraževanja ter zdravju in rekreaciji
zaposlenih (Burnač, 2011, str. 3). Odgovorno ravnanje podjetja do svojih zaposlenih vključuje
socialno varnost in zadovoljstvo zaposlenih, pomembna pa je tudi dobra komunikacija med
vodstvom podjetja in zaposlenimi. Za njihovo osebno rast in napredovanje pa sta zelo
pomembna tudi izobraževanje in usposabljanje.
Podjetje svoje uporabnike redno obvešča o trajnostnem odnosu do okolja, varčni porabi vode
in o kakovosti pitne vode. Pri komuniciranju z uporabniki se podjetje drži etičnih načel. V
tem času se lahko podjetje pohvali tudi s tem, da vse svoje obveznosti do dobaviteljev redno
in v rokih plačuje. Podjetje vsaki dve leti izvede anketo o zadovoljstvu uporabnikov, tako
dobi povratne informacije od uporabnikov. V okviru projekta VIS Maribor je bila izvedena
analiza o zadovoljstvu prebivalcev Maribora z gospodarskimi javnimi službami, kjer je
podjetje Mariborski vodovod dobilo največje zaupanje občanov (Burnač, 2011, str. 5).
Podjetje lahko na ta način pridobi na ugledu pri uporabnikih in dobaviteljih ter lahko preko
tega izboljša svoje poslovanje.
Kot eno prvih komunalnih podjetij v Sloveniji podjetje ponuja brezplačno storitev plačila
preko GSM. Prav tako ponuja brezplačno SMS-storitev javljanja stanj vodomerov in
pridobivanja informacij o stanju vodovodnega priključka. Svojim uporabnikom omogoča
prejemanje elektronskih računov in vpogled v podatke vodovodnega priključka. Podjetje se
48
lahko kot edino v Sloveniji pohvali s spletno stranjo, prirejeno slepim in slabovidnim
(Burnač, 2011, str. 4). Podjetje se zaveda družbene odgovornosti do okolja, zato si prizadeva,
da bi se čim bolj prilagodilo brezpapirnemu (elektronskemu) poslovanju. Z njim dosega
prijaznost do okolja, udobnejše poslovanje za uporabnike in učinkovitejše poslovanje in za
poslovne partnerje. Podjetje podpira »brezpapirni račun« za storitve obračuna vodarine preko
varne in zanesljive storitve spletnega bančništva. Uporabnikom spletnega bančništva
omogoča enostavno in udobno plačevanje računov vodarine s klikom brez vnašanja ali
prepisovanja podatkov. Uporabniki tako lahko veliko pripomorejo pri ohranjanju narave, saj s
spletnim arhivom povečajo preglednost nad svojimi stroški in pri tem še prihranijo čas.
8.1.2 Družbena odgovornost do pitnih virov, pitne vode in okolja
Skrb podjetja za zdravo in neoporečno vodo se kaže predvsem v prizadevanjih podjetja za
varovanje okolja in virov pitne vode. Podjetje se vključuje v okoljske akcije lokalnega in
državnega pomena, kar zahteva ljudi, delovna in finančna sredstva. Ena od nalog podjetja je,
da redno obvešča uporabnike preko javnih medijev o stanju in kakovosti pitne vode ter izvaja
ankete med prebivalstvom. Podjetje aktivno promovira pitje pitne vode iz pipe kot svetovni
trend in standard na področju zdrave pitne vode za zdravje ljudi. Na lokalni ravni sodeluje z
vzgojno-izobraževanimi ustanovami na vseh ravneh od vrtcev, šol do univerze (Burnač, 2011,
str. 3). Podjetje zelo dobro sodeluje s šolami in vrtci ter z organiziranimi skupinami, ki vsako
leto o svetovnem dnevu voda in ob drugih priložnostih obiščejo Vrbanski plato, po katerem so
organizirani vodeni ogledi. Podjetje pa uspešno sodeluje tudi s srednjimi šolami in univerzo.
To pomeni veliko ozaveščanje mladih, posledično pa tudi, da je odpadkov v vodovarstvenem
okolju vsako leto manj.
V podjetju se zaposleni zelo dobro zavedajo posledic onesnaževanja okolja, predvsem pa
varovanja okolja. Podjetje si prizadeva, da je okolica 221 vodnih objektov očiščena smeti in
divjih odlagališč. Vsako leto izvede čistilno akcijo in očisti najpomembnejše vodovarstveno
območje SV Slovenije na Vrbanskem platoju. Pri tej akciji sodelujeta OŠ Kamnica in Lovsko
društvo Kamnica. Podjetje je registriralo blagovno znamko Mariborska voda, saj kakovost
vode v sistemu oskrbe Mariborskega vodovoda to omogoča. V ustanove je podjetje namestilo
pitnike za tekočo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. V mestu Maribor so na javnih
površinah namestili fontane, ki so delo znanega mariborskega arhitekta (Hanžič, 2011, str.
11). Podjetje namenja veliko skrb za okolje, zato vsako leto v okviru čistilne akcije prispeva
vozila za odvoz zbranih odpadkov, vrečke, rokavice pa tudi malico in pijačo za vse
udeležence. Glede na odpadke, ki jih vsako leto zberejo, v podjetju ugotavljajo, da se odnos
49
ljudi do narave spreminja na bolje. Ljudje se vse bolj zavedajo, da se na tem območju nahaja
primarni vodni vir, kjer se letno načrpa 10 milijonov kubičnih metrov vode.
Racionalna raba pitne vode pomeni stalno zavedanje pomena pitne vode in njene omejene
razpoložljivosti v prostoru. Podjetje kot izvajalec oskrbe s pitno vodo prispeva z dosledno
kontrolo tesnosti omrežja in odpravo prelomov na njem, lastniki vodovodnega omrežja
(občine) pa bi morali zagotoviti zadostna sredstva za zamenjavo dotrajanih delov omrežja,
država bi morala omogočiti zbiranje zadostnih sredstev za zamenjavo in uporabniki kontrolo
vodovodnih priključkov in svojih instalacij (tesnost kotličkov, puščanje cevi in pip) ter
preprečevati nepotrebno porabo vode (Burnač, 2011, str. 4). Uporabniki pitne vode morajo
poskrbeti za svojo hišno vodovodno napeljavo. Nepravilna izvedba in slabo vzdrževanje hišne
vodovodne napeljave sta lahko razloga za poslabšanje kakovosti pitne vode iz vodovodnega
omrežja. Slaba kakovost pitne vode lahko zelo vpliva na zdravje uporabnikov. Posege in
vzdrževanje hišne vodovodne napeljave je treba zaupati strokovnjakom. Uporabniki morajo
poskrbeti, da je hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe), treba redno in
pravilno vzdrževati.
Podjetje se je odločilo za sončno elektrarno, ker elektrika predstavlja največji strošek pri
črpanju in transportu pitne vode. Podjetje vsako leto načrpa kar 14,7 milijona kubičnih metrov
vode, da lahko s pitno vodo oskrbi 220.000 uporabnikov. Strošek elektrike predstavlja en
milijon evrov letno. V podjetju so se zato odločili, da naredijo nekaj glede pridobivanja
električne energije iz obnovljivih virov energije, zato so na sedežu podjetja namestili prvi del
fotovoltaične elektrarne. S tem je podjetje postalo prvo komunalno podjetje v državi, ki na ta
način pridobiva energijo (Hanžič, 2011, str. 11). V času, ko podjetja iščejo obnovljive vire
energije, predstavlja sončna elektrarna eno najbolj varnih in zanesljivih naložb za podjetje, pri
kateri imata energijski izkoristek in dolgoročno delovanje veliko večji vpliv na donosnost
sončne elektrarne kot začetni stroški investicije. Povračilo naložbe in stopnja donosnosti
sončne elektrarne sta odvisna od načrtovanja in gradnje.
Podjetje družbeno odgovornost do okolja izkazuje tudi tako, da se prilagaja brezpapirnemu
(elektronskemu) poslovanju. Podjetje z uvajanjem elektronskega poslovanja dosega troje:
prijaznost do okolja, udobnejše poslovanje za uporabnike in učinkovitejše poslovanje za
podjetje in partnerje. V začetku leta je uporabnikom na voljo »brezpapirni račun« za storitve
obračuna vodarine preko varne in zanesljive storitve spletnega bančništva. Uporabnikom
spletnega bančništva je omogočeno enostavno in udobno plačevanje računov vodarine s
klikom brez vnašanja ali prepisovanja podatkov. Uporabniki lahko tako storijo veliko na
50
področju ohranjanja narave, s spletnim arhivom lahko povečajo preglednost nad stroški in pri
tem prihranijo pri času.
8.1.3 Oskrba z vodo kot del družbene odgovornosti in odnosa do zdravega okolja
Ustava Republike Slovenije v 72. členu (Ur. l. RS, št. 33/93) govori o zdravem življenjskem
okolju, kjer ima vsakdo na osnovi zakona pravico do zdravega življenjskega okolja. Država v
skladu s tem členom skrbi za zdravo življenjsko okolje. Zakon določa pogoje in načine za
opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Za dejavnost oskrbe z najbolj pomembno
dobrino – vodo so odgovorni izvajalci gospodarskih javnih služb. Na področju severovzhodne
Slovenije to dejavnost opravlja javno podjetje Mariborski vodovod. Skrbi za neoporečno
vodo, varuje okolje in vire pitne vode.
Osnova za neprekinjeno dobavo kakovostne pitne vode do odjemalcev je izgradnja,
vzdrževanje in razvoj vodovodne infrastrukture. Spremembe v okolju so velike in
nepredvidljive, naravni viri so omejeni, finančna sredstva pa so zaradi krize omejena.
Izrednega pomena je imeti v takšnih razmerah jasne cilje in znati določati prave prioritete. Ob
trajnostnem razvoju je lahko ekološki menedžment podjetju v veliko pomoč pri doseganju
ciljev. Oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo je del družbene odgovornosti podjetja do
življenjskega okolja. Treba je poiskati pravo razmerje med družbenim napredkom,
ekonomsko uspešnostjo in varstvom narave ter okolja v odnosu do kakovostnega življenja
vseh ljudi v nekem okolju. Velikokrat prihaja do konfliktov različnih interesov. V visoko
razviti družbi je težko uskladiti trajnostni razvoj ob zagotavljanju vseh vidikov. Družbena
odgovornost podjetja se dotika v treh temeljih odnosa do okolja, odnosa do vseh družbenih
udeležencev ter odnosa do zaposlenih (Burnač, 2012, str. 3). Zagotavljanje oskrbe z
neoporečno in kakovostno pitno vodo prebivalstva je temeljna pravica vsakega posameznika,
saj pitna voda omogoča življenje in predstavlja vir zdravja. Kakovostne pitne vode bi moralo
biti povsod dovolj, vedno bi morala biti vsem na voljo, kjer koli in kadar koli.
Družbena odgovornost pri skrbi za neoporečno pitno vodo se kaže v aktivnostih podjetja za
varovanje okolja in virov pitne vode. Izvajanje dejavnosti podjetja poteka ves čas v interesu
ljudi kot uporabnikov pitne vode in za kakovost življenja širše družbene skupnosti. Podjetje
sledi ciljem in nalogam, ki izhajajo iz smernic dokumentov EU. Te pa so: »Bonnska listina«
in osnutek Evropske vizije za oskrbo z vodo in sanitacijo v letu 2030 (angl. European vision
for water supply and sanitation in 2030), zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo s sistemom
HACCP (angl. Hazard Analysis bay Critikal Control points) ter zagotavljanje razvojnih
51
možnosti nadaljnje varne oskrbe s pitno vodo. Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem
redu urejeno z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57//08), ki je v skladu z Nacionalnim
programom upravljanja z vodami, ta pa je sestavni del Resolucije o Nacionalnem programu
varstva okolja (Ur. l. RS, št. 02/06). Potrebe po komunalnih storitvah se iz leta v leto večajo.
To se kaže tudi na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Podjetje izvaja program varstva voda na vodovarstvenih območjih in operativni program
vodooskrbe. Redno se preverja presojo sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2000 in presojo
kontrolnega organa SIS EN ISO/IEC 17020. V Pravilniku o skrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št.
35/06, 41/08) je določeno zagotavljanje skladnosti pitne vode. Pravilnik sledi smernicam EU
in pitno vodo obravnava kot živilo, od izvajalca javne oskrbe s pitno vodo pa zahteva, da jo
zagotavlja na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda.
8.1.4 Zagotavljanje kakovosti pitne vode kot del družbene odgovornosti podjetja
V zadnjih treh letih podjetje beleži stalno izboljšanje kakovosti pitne vode, ob stalnih analizah
dejanskega stanja pa ugotavlja, da je najpogostejši vzrok iz leta v leto večjemu številu
neskladij pitne vode slabo stanje internih instalacij pri uporabnikih in ekstremno letno nihanje
temperature v sistemu v okolju. Nadzor nad kakovostjo pitne vode izvaja neodvisna zunanja
institucija Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Center za higieno in zdravstveno
ekologijo Maribor. Nadzor je nujno potreben zaradi varovanja javnega interesa in pomembne
družbene odgovornosti glede kakovosti pitne vode. Izvajajo redne mikrobiološke in kemijske
preiskave. V zaključnem poročilu podjetja za leto 2010 (Letno poročilo, 2011, str. 30) je
zapisano, da je pitna voda celotnega sistema za oskrbo s pitno vodo, ki ga upravlja podjetje
Mariborski vodovod, varna in izpolnjuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda za
namene varovanja zdravja ljudi. Podjetje skladnost pitne vode izvaja z notranjim nadzorom po
sistemu HACCP. To je analiza tveganj in določitev kritičnih kontrolnih točk, ki je
sistematičen preventivni pristop k varnosti pitne vode. Obravnava fizikalne, kemijske in
biološke nevarnosti in služi kot sredstvo za preprečevanje tveganj in nevarnosti okužbe pitne
vode. Opredeli možne nevarnosti za varnost pitne vode, ima pripravljene ključne ukrepe za
zmanjšanje ali odpravo tveganja nevarnosti. Nadzor skladnosti pitne vode izvaja zaradi
varstva uporabnikov na viru pitne vode, na črpališčih, v vodohranih in v omrežju pri končnih
uporabnikih. Prednost imajo javne ustanove, kot so vrtci, šole in drugi javni prostori. Zaradi
dodatnih ukrepov in aktivnosti na terenu se število neskladnih vzorcev iz leta v leto
zmanjšuje. Odvzeti vzorci so pokazali, da je voda varna za pitje in za zdravje ljudi.
52
Najpomembnejše za kakovost življenja na širšem področju SV Slovenije in drugega
največjega mesta v državi, v Mariboru, je dejstvo, da pitni vodi ni treba dodajati klora, kar je
po prepričanju strokovnjakov največja referenčna vrednost vode in podjetja. Na tem področju
je podjetje naredilo zelo velik korak v svoji družbeni odgovornosti za varno in kakovostno
oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
8.2 Kako se kaže pomen vestnosti in poštenosti pri poslovanju podjetja v praksi
Javno podjetje Mariborski vodovod, d. d., se ob sklenitvi pogodbe o priključitvi, dobavi,
odjemu in plačilu vode z uporabnikom med drugim zaveže, da mu bo zagotavljalo zadostne
količine vode. Osnovna in glavna dejavnost podjetja je namreč zagotavljanje zadostnih
količin pitne vode uporabnikom. Uporabniki, ki živijo na težko dostopnih in odročnih delih
SV Slovenije, se še posebej zavedajo pomena pitne vode. Podjetje si skupaj z lastniki
vodovodnega omrežja (občinami) prizadeva, da bi tudi na ta odročna področja pritekla pitna
voda. S tem bi uporabnikom na teh področjih omogočili normalno življenje in razvoj. Vendar
se velikokrat zgodi, da uporabniki na teh področjih niso zadovoljni z oskrbo pitne vode. V
poletnih in sušnih mesecih primanjkuje pitne vode, zato se velikokrat zgodi, da iz pip v višjih
predelih ne priteče voda. To povzroča nezadovoljstvo uporabnikov na teh področjih.
Uporabniki se pritožujejo nad prenizkim tlakom, ki ne požene vode do teh odjemnih mest.
Zato je treba v sistem dodatno vgrajevati prečrpalne postaje, ki premagujejo nastale težave.
To pri uporabnikih povzroča dodatne stroške in nejevoljo. Podjetje si prizadeva za čim bolj
vestno in pošteno poslovanje s svojimi uporabniki, zato jih že pred sklenitvijo pogodbe
seznani z morebitnimi težavami, ki lahko nastanejo kasneje pri oskrbi z vodo na višje ležečih
odjemih.
8.2.1 Kako se kaže skrb podjetja za zdravje, zadovoljstvo in zaupanje uporabnikov
pitne vode
Podjetje redno spremlja stanje zaupanja uporabnikov z anketiranjem. Spremlja kazalce
zadovoljstva s storitvami, seznanjenost s kakovostjo pitne vode in skrb uporabnikov za čisto
okolje. Podatki iz ankete, ki je bila izvedena v letu 2010 za leto 2009, kažejo, da večina
občanov podatke o kakovosti vode spremlja preko časopisa Večer in televizije, nekaj manj jih
kakovost vode spremlja na spletni strani podjetja, ostali pa podatkov ne spremljajo, ker
zaupajo podjetju.
53
Na spletni strani podjetja se nahaja poseben zavihek, kjer podjetje širšo javnost obvešča o
lastni družbeni odgovornosti. Slepim in slabovidnim pa je podjetje s posebnim programom
omogočilo lažji dostop. Prav tako svoje uporabnike redno obvešča o analizah in kakovosti
vode preko tiskanih in radijskih medijev skladno z določili Zakona o varstvu okolja (Ur. l.
RS, št. 70/08, 108/09).
V okolju, kjer podjetje izvaja oskrbo prebivalstva in gospodarstva z vodo, s svojo dejavnostjo
pušča sledi. Na urbanih igriščih, javnih športnih objektih, športnih objektih in površinah
izobraževalnih skupnosti podjetje skupaj z občinami namešča zunanje in notranje pitnike.
Delavci podjetja pitnike večkrat tedensko čistijo in vzdržujejo. Na ta način je otrokom in
vsem ostalim uporabnikom omogočeno, da lahko na športnih in rekreacijskih površinah pijejo
neoporečno pitno vodo. Notranji pitniki so nameščeni v šolskih, socialnih in zdravstvenih
ustanovah z namenom, da bi se lahko ljudje v javnih ustanovah brezplačno odžejali. Ljudje so
se na fontane navadili in jih redno uporabljajo, kar še povečuje zaupanje do podjetja in
kakovosti pitne vode. Oblika pitnikov in fontan je patentirana, njihovo število pa se vsako leto
povečuje. Podjetje je pričelo v letu 2010 preko tiskanih medijev promovirati pitje vode z
registrirano blagovno znamko »Mariborska voda«. Podjetje promovira pitje vode iz pipe kot
svetovni trend in standard na področju pitne vode za zdravje ljudi. V podjetju menijo, da je
družbena odgovornost do ljudi na osnovi odnosa varovanja voda kot dela ekosistema del
ekološkega in trajnostno naravnanega poslovanja.
8.3 Predlogi sprememb in izboljšav glede uporabe dobrih poslovnih običajev,
vestnosti in poštenosti podjetja
Podjetje Mariborski vodovod si kot družbeno odgovorno podjetje želi, da pri poslovanju z
uporabniki storitev podjetja spoštujejo dobre poslovne običaje in svoje delo opravljalo vestno
in pošteno. Uporabniki storitev bi bili tako zadovoljni z opravljenimi storitvami podjetja. Dve
najpomembnejši odliki zaposlenih sta vestnost in poštenost, ki jih uporabniki pričakujejo od
podjetja, ko se odločijo skleniti pogodbo o sodelovanju s komunalnim podjetjem.
Za boljše delo v podjetju v prihodnosti zato predlagam nekaj predlogov, ki bodo pozitivno
vplivali na poslovanje podjetja in zadovoljstvo uporabnikov storitev podjetja.
Prvi predlog: podjetje bi moralo spodbujati in nagraditi inovativnost zaposlenih, ki
predlagajo izboljšave in novosti pri delu. Nagrada bi lahko bila v obliki denarne nagrade in
54
javne pohvale. Zaposleni bi bili za svoje znanje in delo nagrajeni, podjetje pa bi pridobilo na
ugledu.
Drugi predlog: podjetje bi moralo svoje uporabnike, ki prekomerno trošijo pitno vodo,
pozvati k racionalni porabi. V primeru, če bi takšni uporabniki upoštevali opozorila, bi jih
moralo podjetje nagraditi z javno pohvalo v medijih. V nasprotnem primeru pa bi sledila
kazen, zaračunati bi jim morali dvojno ceno vode.
Tretji predlog: zamenjava navadnih vodomerov z daljinsko vodenimi. Podjetje je v
preteklem letu pričelo z vgrajevanjem daljinsko vodenih vodomerov, ki so veliko bolj
natančni, saj merijo tudi litre in ne samo kubičnih metrov vode. Podjetje bo na ta način
zmanjšalo stroške ročnega popisovanja, ki ga sedaj opravljajo popisovalci vodomerov.
Uporabniki, ki so do sedaj vodo plačevali po predvideni porabi, bodo sedaj vsak mesec dobili
račun po dejanski porabi. Hitreje se bodo lahko ugotavljali tudi nekontrolirani iztoki vode, ki
uporabnikom povzročajo velike stroške in skrbi.
Četrti predlog: oblikovanje, zapis in sprejem kodeksa dobrih poslovnih običajev v podjetju
Mariborski vodovod. Vodstvu družbe bom predložila predlog kodeksa dobrih poslovnih
običajev. Predlagala bom, naj ga sprejme in z njim seznani vse zaposlene. Na ta način bodo
zaposleni seznanjeni s pravili dobrega, vestnega in poštenega poslovanja s strankami.
Upoštevanje kodeksa bo prispevalo k večjemu zadovoljstvu uporabnikov in pozitivno
vplivalo na ugled in družbeno odgovornost podjetja.
Peti predlog: uspeh podjetja je v veliki meri odvisen od zaposlenih. Motivirani zaposleni so
gonilo razvoja podjetja. Imajo večjo storilnost in so svoje znanje pripravljeni predajati naprej.
Da bi v podjetju vzpodbudili motiviranost zaposlenih, je pomembno, da zaposleni dobro
poznajo cilje, poslanstvo in vizijo podjetja. Predlagam, da vodstvo podjetja vsako leto znova
zaposlene obvesti, kateri so cilji podjetja, in se prepriča, ali poznajo vizijo in poslanstvo
podjetja. Zaposleni ne sodelujejo pri postavljanju ciljev podjetja, zato sem mnenja, da bi
vodstvo moralo svoje zaposlene vključiti tudi v ta proces. Menim, da bi zaposleni veliko raje
vložili večji napor za doseganje postavljenih ciljev, saj bi se čutili pomembne za napredek
podjetja.
Šesti predlog: preprečevanje korupcije je v javnem podjetju zelo pomembno. Korupcija je
vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem
sektorju kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se lahko s kršitvijo
55
okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane,
sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Vodstvu podjetja predlagam, da čim prej
sprejme Pravilnik o preprečevanju korupcije v podjetju Mariborski vodovod. Menim, da je
uspešno sredstvo proti korupciji v gospodarstvu in v javnem sektorju dobra klima v podjetju
in plačna politika, ki nagrajuje uspešne, pridne in sposobne zaposlene.
Sedmi predlog: vsako podjetje, ki obdeluje osebne podatke (jih pridobiva, hrani, uporablja,
posreduje itd.) je po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Ur. l. RS, št. 86/2004)
dolžno zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Podjetje Mariborski vodovod še
nima sprejetega Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov, zato vodstvu podjetja predlagam,
da ga čim prej sprejme. V pravilniku je treba predpisati postopke in ukrepe o zavarovanju
osebnih podatkov in kasneje tudi poskrbeti, da se izvaja v praksi. Za vsako zbirko osebnih
podatkov je treba izdelati katalog zbirke osebnih podatkov in podatke iz kataloga sporočiti
informacijskemu pooblaščencu.
Osmi predlog: za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ter ohranjanje
premoženja podjetje potrebuje Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in
drugih prepovedanih substanc. Podjetje še nima sprejetega pravilnika, ki bi določal prepoved
dela pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc. S pravilnikom bi podjetje uredilo
postopek ugotavljanja kršitev te prepovedi. Pravilnik predvideva tudi ukrepe postopanja ob
ugotovljenih kršitvah in določa sankcije za primere ugotovljenih kršitev. Podjetje, ki tega
pravilnika nima, ne sme preveriti, ali je delavec pod vplivom alkohola ali drugih
prepovedanih substanc, saj nima določenega postopka in načina preverjanja.
Deveti predlog: uvedba rednih letnih razgovorov med nadrejenimi in podrejenimi.
Namenjeni naj bi bili skupnemu pregledu rezultatov zaposlenega in bi povečali komunikacijo
med zaposlenimi in nadrejenimi. Pomenijo znamenje pozornosti do sodelavcev in priznanje
njihovim prispevkom. So dajanje in sprejemanje, kar pomeni sodelovanje. Vodstvu podjetja
predlagam, da jih uvede enkrat na leto. To je priložnost, da podrejeni in nadrejeni skupaj
pregledata preteklo delo in naredita smernice za naprej. Predstavi se letni načrt podjetja,
posameznikovi cilji, uskladijo se želje po kariernem napredovanju posameznika. Pri teh
razgovorih se rodijo nove ideje za izboljšave, poskušajo se realizirati posameznikove želje,
vse skupaj pa vodi v povečanje motivacije in produktivnosti.
Deseti predlog: podjetje se zaveda družbene odgovornosti do slepih in slabovidnih, zato je
svojo spletno stran uredilo tako, da je dostopna tudi njim. Tako kot vsak zdrav človek, si tudi
56
invalidi, priklenjeni na voziček, želijo nemotenega dostopa do poslovnih stavb in uradov, kjer
urejajo zadeve, ki so potrebne za njihovo vsakdanje življenje. Poslovna stavba podjetja še
nima urejenega dostopa (rampe) za invalidne osebe z vozički. Vodstvu podjetja predlagam, da
čim prej uredi takšen dostop, ki bo invalidom z vozički omogočil lažji vstop v poslovno
stavbo. Invalidom, katerih življenje je odvisno od invalidskega vozička, je potrebno
omogočiti življenje neodvisno od tuje pomoči in jim zagotoviti maksimalno varnost. Menim,
da bi podjetje s to potezo odstranilo še eno oviro za invalide in okrepilo družbeno
odgovornost do svojih uporabnikov.
Menim, da bodo ti predlogi pripomogli k temu, da bo podjetje zmanjšalo stroške poslovanja,
spoštovalo dobre poslovne običaje, upoštevalo načelo vestnosti in poštenosti, poskrbelo za
večje zadovoljstvo uporabnikov in tako pridobilo na ugledu in okrepilo družbeno odgovornost
podjetja.
57
9 REZULTATI ANKETE IN PREDLOG ETIČNEGA KODEKSA
9.1 Analiza ankete in grafična predstavitev rezultatov
Raziskavo sem naredila s pomočjo anketnega vprašalnika, ki se nahaja v prilogi. Na osnovi
raziskave podajam ugotovitve glede mnenja zaposlenih o spoštovanju dobrih poslovnih
običajev, vestnosti in poštenosti na trgu ter o pomenu družbene odgovornosti v podjetju
Mariborski vodovod. Pri izpolnjevanju ankete je sodelovalo 118 delavcev od skupno 152
zaposlenih, kar pomeni, da je v anketi sodelovalo 88 % zaposlenih.
Zaposleni so podali predloge za spremembe in izboljšave glede spoštovanja dobrih poslovnih
običajev, vestnosti in poštenosti ter družbene odgovornosti podjetja. Z njimi bom seznanila
vodstvo podjetja in ga opozorila nanje.
9.1.1 Analiza ankete
Anketo sem sestavila in jo oblikovala s pomočjo spletnega programa za izdelovanje in
oblikovanje anket Fluid Surveys. Poslala sem jo vsem sodelavcem, ki imajo elektronske
naslove. Teh je bilo 115. Vsem ostalim (37), ki delajo na terenu, sem anketo natisnila in jo
razdelila. Prosila sem jih, da anketo izpolnijo in jo nato vrnejo. Skupaj sem dobila vrnjenih
118 anket, od tega v elektronski obliki 85 in 33 v papirni obliki. Nekaj zaposlenih v anketi ni
želelo sodelovati. Nekateri so bili v času izvajanja ankete na letnem ali na bolniškem dopustu.
Ker so v anketi sodelovale več kot tri četrtine zaposlenih, menim, da je sodelovalo dovolj
anketirancev za uspešno raziskavo.
Rezultati ankete so prikazani glede na spol, starost in delovno dobo v podjetju.
1. Spol
V raziskavi je sodelovalo 87 anketirancev in 31 anketirank (graf 1). Za izvedbo ankete je
njihovo mnenje zelo dragoceno, saj njihovi odgovori predstavljajo realno sliko, ki se zrcali
skozi družbeno odgovornost podjetja. Glede na spol zaposlenih v podjetju se ženske bolj
strinjajo s postavljenimi trditvami kot moški. Družbeno odgovornost in poslovne vrednote
podjetja so ocenile precej višje od moških. Anketo je izpolnilo in vrnilo vseh 31 žensk v
podjetju.
58
Graf 1: Spol
2. Starost
Anketiranci so bili razporejeni v štiri starostne skupine (graf 2). V prvo skupino spadajo
zaposleni, stari od 18 do 30 let. V drugo skupini so razvrščeni zaposleni, stari od 31 do 40 let.
V tretji skupini so zaposleni, stari od 41 do 50 let, in v zadnjo, četrto skupino spadajo
zaposleni, stari nad 50 let. Glede na odgovore anketiranih sem ugotovila, da so najbolj
zadovoljni z družbeno odgovornostjo podjetja zaposleni nad 50 let, ki predstavljajo 22 %
anketiranih. Ti so tudi najvišje ocenili poslovne vrednote podjetja. Najmanj zadovoljstva z
družbeno odgovornostjo in poslovnimi vrednotami podjetja pa so pokazali najmlajši
zaposleni, stari do 30 let, ki predstavljajo 18 % anketiranih. Menim, da je vzrok za to, da
mlajša populacija še ne ceni dovolj vrednot, ki jih starejša populacija ceni in spoštuje. Tukaj
gre predvsem za pripadnost podjetju, pomoč sodelavcem v finančni stiski, mladi si želijo
hitrejšega napredovanja na delovnem mestu, starejši cenijo znanje in izkušnje, četrtina mlajših
se ne strinja, da podjetje zaposluje ljudi s posebnimi potrebami in invalide, nekaj mlajših je
izrazilo nestrinjanje z odločitvijo podjetja, da otrokom zaposlenih omogoča obvezno šolsko
prakso in delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju.
59
Graf 2: Starost
3. Delovna doba
Zaposlene sem po delovni dobi v podjetju razvrstila v štiri skupine. V prvi skupino spadajo
zaposleni z do 10 let delovne dobe, v drugo skupino so razvrščeni zaposleni, ki je imajo od 11
do 20 let, v tretjo skupino spadajo zaposleni, ki je imajo od 21 do 30 let in v četrto skupino
zaposleni, ki imajo nad 30 let delovne dobe.
Graf 3: Delovna doba
60
4. V kolikšni meri so poslovne vrednote podjetja, v katerem ste zaposleni, skladne z
načeli družbeno odgovornega ravnanja ter z načelom vestnosti in poštenosti?
Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer pomeni 1 najmanjše in 5 največje strinjanje.
Iz grafa 4 lahko razberemo, da je 42 % anketiranih mnenja, da so poslovne vrednote podjetja
precej skladne z načeli družbeno odgovornega ravnanja ter z načelom vestnosti in poštenosti,
35 % jih je mnenja, da so nekje srednje skladne, 13 % jih je mnenja, da sploh niso skladne,
9 % pa jih meni, da malo. Iz navedenega lahko sklepamo, da se večina anketiranih zaveda
družbene odgovornosti podjetja, v katerem so zaposleni, in da so poslovne vrednote podjetja v
veliki meri skladne z načeli družbeno odgovornega ravnanja ter z načelom vestnosti in
poštenosti.
Graf 4: Skladnost poslovnih vrednot podjetja z načeli družbene odgovornosti
5. Katera od naštetih poslovnih vrednot v vašem podjetju pomeni za vas največ in
katera najmanj? Razvrstite jih po pomembnosti! Ocenite z lestvico od 1 do 5, pri
čemer pomeni 1 najmanjšo in 5 največjo pomembnost.
a) Etična načela
Etična načela večni anketiranih veliko pomenijo, saj kar 21 % anketiranih trdi, da jim etična
načela pomenijo zelo veliko, in so jih ocenili z najvišjo oceno 5. Kar 22 % se jih je opredelilo
za precej (ocena 4), največ, kar 29 % pa jih je ocenilo z oceno 3 (srednje), 21 % jih meni, da
jim etična načela pomenijo zelo malo, in so jih ocenili z oceno 2, 7 % jih meni, da jim etična
načela pomenijo najmanj, in so jih ocenili z oceno 1. Iz podatkov je razvidno, da večina
61
anketiranih zelo ceni etična načela in si želijo, da se podjetje pri poslovanju drži teh načel
(graf 5).
b) Enakopravnost
Enakopravnost med zaposlenimi na delovnem mestu je bistvenega pomena za dobro počutje
na delovnem mestu. Iz grafa 5 je razvidno, da zaposlenim veliko pomeni, da so enakopravni
na delovnem mestu, saj jih kar 31 % meni, da je enakopravnost za njih precej pomembna, in
so jo ocenili z oceno 4. 25 % jih je enakopravnost ocenilo z oceno 3 (srednje). Kar 24 %
anketiranih je enakopravnost ocenilo z najvišjo oceno 5, saj jim zelo veliko pomeni. 17 % jih
meni, da jim enakopravnost pomeni zelo malo, saj so jo ocenili z oceno 2. Najmanj
anketiranih se je odločilo za najnižjo oceno 1 (najmanj), in sicer samo 4 %. Pričujoči podatki
nam povedo, da zaposlenim veliko pomeni enakopravnost na delovnem mestu, saj si želijo
biti enakovredni svojim sodelavcem.
c) Kakovost
Kakovostno opravljeno delo in kakovostne storitve podjetja zaposlenim pomenijo zelo veliko,
saj je kar 32 % anketiranih izbralo to možnost in jih ocenilo z najvišjo oceno 5. 31 %
anketiranih meni, da jim kakovost pomeni precej, in so jo ocenili z oceno 4. Enak odstotek
anketiranih (31 %) se je odločil za oceno 3 – srednje, kar je zelo zanimivo. Samo 5 %
anketiranih je kakovost ocenilo z oceno 2 – zelo malo. Najmanj se jih je odločilo za oceno 1 –
najmanj, in sicer samo 1 %. Iz podatkov grafa 5 lahko razberemo, da večini zaposlenih
kakovostno opravljeno delo in kakovostne storitve podjetja pomenijo veliko, saj se zavedajo,
da na njih temeljita razvoj in družbena odgovornost podjetja. Preko kakovostno opravljenega
dela in storitev se spoštujejo dobri poslovni običaji podjetja, pa tudi načelo vestnosti in
poštenosti se izkazuje na ta način.
d) Znanje
Zaposleni, ki imajo dovolj znanja, lahko dosežejo zastavljene cilje in podjetju z njim
pomagajo k večji uspešnosti. Tega se zavedajo tudi zaposleni v podjetju, saj je kar 35 %
anketiranih znanje ocenilo z oceno 5 – zelo veliko. Za oceno 4 – precej se je odločilo 34 %
anketiranih, 22 % se jih je odločilo za oceno 3 – srednje, 8 % jih meni, da zelo malo, in so se
odločili za oceno 2. Samo 1 % se jih je odločil za oceno 1 – najmanj. Iz grafa 5 lahko
ugotovimo, da se večina zaposlenih zaveda, kako zelo pomembno je znanje zaposlenih za
nadaljnji razvoj podjetja in njegovo uspešnost.
62
e) Skrb za okolje
Skrb za okolje in čisto, zdravo pitno vodo je ena od najpomembnejših nalog podjetja. Tudi
zaradi tega se je kar 34 % anketiranih odločilo in skrb za okolje ocenilo z najvišjo oceno 5 –
zelo veliko. 29 % se jih je odločilo za oceno 4 – precej, 27 % pa jih je izbralo oceno 3 –
srednje. Le 10 % jih je mnenja, da podjetje za okolje skrbi zelo malo, in so izbrali oceno 2.
Nihče od anketiranih ni izbral najnižje ocene 1 – najmanj. Podatek, ki sem ga pridobila, je
zelo razveseljiv in nam pove, da je skrb za ohranitev okolja zelo prisotna med zaposlenimi.
Zavedajo se pomembnosti, ki jo ima podjetje za SV Slovenijo na področju oskrbe s pitno
vodo. Prizadevajo si za zmanjševanje izgub pitne vode, za ozaveščanje uporabnikov o
racionalni rabi pitne vode in na ta način prispevajo k večji družbeni odgovornosti podjetja na
tem področju. Spoštuje pa se tudi načelo vestnosti in poštenosti ter dobri poslovni običaji
(graf 5).
f) Skrb za zaposlene
Uspešnost podjetja je odvisna od znanja, motiviranosti, zdravja in dobrega počutja zaposlenih.
Zato si podjetje prizadeva ustvarjati spodbudno in zaposlenim prijazno delovno okolje, ki jim
nudi možnosti za strokovni in osebnostni razvoj. Iz grafa 5 lahko razberemo, da je kar 36 %
anketiranih skrb podjetja za zaposlene ocenilo z najvišjo oceno 5 – zelo veliko. 29 % jih je to
poslovno vrednoto ocenilo z oceno 4 – precej, 21 % pa jih meni, da si skrb podjetja za
zaposlene zasluži oceno 3 – srednje. Le 12 % jih jo je ocenilo z oceno 2 – zelo malo in 3 % z
oceno 1 – najmanj. Podatek je zelo pomemben, saj je iz njega razvidno, da zaposlenim zelo
veliko pomeni skrb podjetja za njihovo dobro počutje v njem. Na ta način se krepi njihova
pripadnost podjetju, ki pozitivno vpliva na dvig družbene odgovornosti podjetja do
zaposlenih. Skrb za zaposlene pa tudi pozitivno vpliva na uporabo dobrih poslovnih običajev
ter načela vestnosti in poštenosti pri poslovanju na trgu, saj si zaposleni najbolj prizadevajo za
njihovo uporabo in upoštevanje.
g) Ustvarjalnost
Ustvarjalnost zaposlenih v podjetju je eden od nujnih pogojev za uspešno in dobro poslovanje
podjetja. Podjetje, ki želi biti učinkovito, mora biti tudi ustvarjalno in inovativno. Znati mora
izkoristiti ustvarjalnost in znanje svojih zaposlenih. 26 % anketiranih je ustvarjalnost
zaposlenih ocenilo z oceno 5 – zelo veliko, 28 % pa jih je izbralo oceno 4 – precej. Kar 32 %
jih je to vrednoto ocenilo z oceno 3 – srednje. Le 12 % jih meni, da je ustvarjalnost v podjetju
cenjena zelo malo, in so jo ocenili z oceno 2. Samo 2 % anketiranih je mnenja, da jim
ustvarjalnost pomeni najmanj, in so jo ocenili z najnižjo oceno 1. Podatek nam pove, da
63
zaposleni srednje dobro ocenjujejo ustvarjalnost in kreativnost v podjetju. Zaposleni si želijo,
da bi podjetje bolj cenilo njihovo ustvarjalnost in kreativnost. Na ta način bi se dvignila
njihova pripadnost podjetju, ki bi prispevala k večji družbeni odgovornosti podjetja do
zaposlenih. Splošno znano je, da so bolj uspešna tista podjetja, ki svoje zaposlene spodbujajo
k iskanju, preizkušanju in uveljavljanju novih, boljših rešitev (graf 5). Prav tako ustvarjalnost
zaposlenih zelo pozitivno vpliva na pomen in spoštovanje dobrih poslovnih običajev ter
načela vestnosti in poštenosti, saj so ustvarjalni zaposleni bolj zavzeti in dosledni pri
njihovem upoštevanju in spoštovanju.
Graf 5: Poslovne vrednote
64
6. Ali menite, da podjetje, v katerem ste zaposleni velja za družbeno odgovorno in
da pri poslovanju spoštuje dobre poslovne običaje ?
Iz grafa 6 lahko razberemo, da večina anketiranih meni, da je njihovo podjetje družbeno
odgovorno in da spoštuje dobre poslovne običaje pri poslovanju, saj se je za to možnost
odločilo kar 92 % anketiranih. Samo 3 % so mnenja, da podjetje ni družbeno odgovorno, in
4 % trdijo, da ne vedo. Podatek nam zelo zgovorno pokaže, da zaposleni dobro vedo, kaj je
družbena odgovornost podjetja, in da se zavedajo, da njihovo podjetje velja za družbeno
odgovorno. Prav tako se zavedajo pomena in spoštovanja dobrih poslovnih običajev pri
poslovanju podjetja.
Graf 6: Velja podjetje za družbeno odgovorno in spoštuje dobre poslovne običaje?
7. Ali menite, da se vaše podjetje ravna po načelu vestnosti in poštenja ter upošteva
dobre poslovne običaje?
Kar 72 % anketiranih meni, da se podjetje, v katerem so zaposleni, ravna po načelu vestnosti
in poštenja in upošteva dobre poslovne običaje. 16 % jih meni, da ne, 12 % pa jih trdi, da ne
vedo (graf 7). Podatek nam pove, da večina zaposlenih meni, da se njihovo podjetje ravna po
načelu vestnosti in poštenja ter pri poslovanju upošteva dobre poslovne običaje. To pomeni,
da so zaposleni ponosni na svoje podjetje, da zaupajo vodstvu podjetja, ki v praksi uporablja
načela in običaje. Vse skupaj vpliva na ugled podjetja in družbeno odgovornost do
uporabnikov in dobaviteljev.
65
Graf 7: Se podjetje ravna po načelu vestnosti in poštenja ter upošteva dobre poslovne običaje?
8. Ali menite, da se skrb za zdravo in neoporečno vodo kaže v skrbi podjetja za
varovanje okolja in virov pitne vode?
Iz grafa 8 lahko ugotovimo, da je kar 88 % anketiranih prepričanih, da se skrb za zdravo in
neoporečno vodo kaže v skrbi njihovega podjetja za varovanje okolja in virov pitne vode.
Samo 6 % jih je mnenja, da ne, in prav tako 6 % jih pravi, da ne vedo. Pričujoč podatek nam
pove, da velika večina zaposlenih zelo dobro pozna prizadevanja podjetja za čisto in zdravo
okolje ter za ohranitev zdrave in pitne vode za uporabnike in tudi za prihodnje rodove. Zelo
dobro se zavedajo, da jim podjetje nudi delo in socialno varnost, kar še dodatno vpliva na
njihovo pripadnost podjetju in na družbeno odgovornost do uporabnikov in okolja. To nam
prav tako pove, da skrb podjetja za zdravo pitno vodo pozitivno vpliva tudi na upoštevanje
dobrih poslovnih običajev ter načela vestnosti in poštenosti do uporabnikov vode.
66
Graf 8: Skrb za zdravo in neoporečno vodo
9. Ali menite, da je prav, da se podjetje vključuje v okoljske akcije lokalnega in
državnega pomena tako, da prispeva delovno silo, delovna in finančna sredstva?
79 % anketiranih meni, da je prav, da se njihovo podjetje vključuje v okoljske akcije
lokalnega in državnega pomena tako, da prispeva delovno silo, delovna in finančna sredstva.
Le 14 % jih je bilo mnenja, da ne, samo 7 % pa jih meni, da ne vedo. Podatek iz grafa 9 nam
pove, da se večina zaposlenih zaveda velikega pomena okoljskih čistilnih akcij na lokalni in
državni ravni, saj čisto okolje pomeni hkrati tudi čisto in zdravo pitno vodo. Podjetje na ta
način daje dober zgled vsem uporabnikom, zaposlenim in tudi ostalim podjetjem v regiji in na
ravni celotne države. Takšno ravnanje podjetja pa vpliva na dober ugled podjetja in njegovo
družbeno odgovornost do okolja in uporabnikov. Prav tako takšno ravnanje podjetja vpliva na
spoštovanje dobrih poslovnih običajev ter načela vestnosti in poštenosti, saj daje dober zgled
ostalim deležnikom na tem področju.
67
Graf 9: Vključevanje podjetja v okoljske akcije lokalnega in državnega pomena
10. Ali menite, da je prav, da podjetje redno obvešča ljudi preko javnih medijev o
stanju in kakovosti pitne vode ter izvaja ankete med prebivalstvom?
Kar 90 % anketiranih je mnenja, da je prav, da njihovo podjetje redno obvešča svoje
uporabnike preko javnih medijev o stanju in kakovosti pitne vode ter izvaja ankete o
zadovoljstvu med prebivalstvom. Samo 6 % jih meni, da ne, le 3 % pa trdijo, da ne vedo.
Podatek nam zgovorno kaže, da je treba uporabnike pitne vode redno in pravočasno obveščati
o kakovosti in stanju pitne vode, ki jo pijejo (graf 10). Velja namreč zlato pravilo, da je samo
dobro in pravočasno obveščen uporabnik lahko tudi zadovoljen uporabnik. Zaposleni se
zavedajo, da je voda vir in pogoj za življenje ter da samo zdrava pitna voda omogoča zdravo
in kakovostno življenje uporabnikov. Na ta način se krepi zaupanje uporabnikov do podjetja
in njegovih zaposlenih. Krepi pa se tudi družbena odgovornost podjetja do uporabnikov in do
okolja, v katerem podjetje deluje. Prav tako pa se krepita spoštovanje in uporaba dobrih
poslovnih običajev ter načela vestnosti in poštenosti na tem področju.
68
Graf 10: Obveščanje podjetja o stanju in kakovosti pitne vode
11. Ali menite, da je prav, da podjetje promovira pitje pitne vode iz pipe kot svetovni
trend in standard na področju zdrave pitne vode za zdravje ljudi?
Iz grafa 11 je razvidno, da kar 83 % anketiranih meni, da je prav, da njihovo podjetje
promovira pitje pitne vode iz pipe kot svetovni trend in standard na področju zdrave pitne
vode za zdravje ljudi. Samo 7 % jih je mnenja, da ne, le 10 % pa jih trdi, da ne vedo. Podatek
je zelo zanimiv, saj nam pove, da se zaposleni zavedajo, kako kakovostno pitno vodo njihovo
podjetje posreduje svojim uporabnikom. Na področju Slovenije uporabniki že marsikje ne
smejo uporabljati vode iz pipe za pitje, ampak jo morajo prej prekuhati. To pomeni, da voda
ni pitna, ni primerna za uživanje in je lahko škodljiva zdravju. Zaradi tega se zaposleni še bolj
zavedajo pomembnosti in dragocenosti, s katero upravljajo. Vse to vpliva na njihov odnos do
dragocene tekočine in skrb za ohranitev njene kakovosti tudi za prihodnje rodove. Krepi se
njihova pripadnost podjetju in družbena odgovornost do okolja ter uporabnikov. Prav tako se
krepi uporaba in spoštovanje dobrih poslovnih običajev podjetja ter načela vestnosti in
poštenosti na področju pitne vode za zdravje uporabnikov.
69
Graf 11: Promoviranje pitja pitne vode iz pipe kot svetovni trend in standard
12. Ali menite, da je prav, da podjetje sodeluje z vzgojnimi in izobraževalnimi
ustanovami na vseh ravneh od vrtcev, šol in univerz?
Kar 89 % anketiranih meni, da je prav, da njihovo podjetje sodeluje z vzgojnimi in
izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh od vrtcev, šol in univerz. Le 7 % jih meni, da ne,
samo 4 % pa ne vedo. Podatek iz grafa 12 nam pove, da se zaposleni zavedajo, da je treba
otroke že v vrtcu pričeti učiti racionalne rabe pitne vode, nato nadaljevati v osnovni in srednji
šoli, da bodo svoje dobre navade in znanje prenesli tudi na svoje potomce. Pitne vode je na
svetu vsako leto manj in samo od nas in naših otrok je odvisno, ali jo bodo lahko pili še
prihodnji rodovi. Zaposleni se tega dobro zavedajo, saj je od tega odvisna njihova zaposlitev v
podjetju. Vse to vpliva na njihov trud in delo, ki ga vlagajo za dobro poslovanje podjetja, in
tudi na družbeno odgovornost podjetja do uporabnikov in okolja. Prav tako sodelovanje
podjetja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami vpliva na spoštovanje dobrih poslovnih
običajev ter načela vestnosti in poštenosti tudi pri mladih rodovih.
70
Graf 12: Sodelovanje podjetja z vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami
13. Menite, da je prav, da podjetje dobrodelnost do družbenega okolja deli v
humanitarnih, kulturnih, športnih in rekreativnih prireditvah neposredno s
sponzorstvi in donatorstvi, v pomoči pri izvedbi ter oskrbi prireditev s pitno
vodo?
Iz grafa 13 lahko razberemo, da kar 80 % anketiranih meni, da je prav, da njihovo podjetje
dobrodelnost do družbenega okolja deli v humanitarnih, kulturnih, športnih in rekreativnih
prireditvah neposredno s sponzorstvi in donatorstvi, v pomoči pri izvedbi ter oskrbi prireditev
s pitno vodo. Samo 12 % jih meni, da ne, le 8 % pa jih trdi, da ne vedo. Podatek je zelo
zanimiv, saj nam pove, da se zaposleni zavedajo pomena dobrodelnosti, ki jo podjetje
izkazuje do družbenega okolja v humanitarnih, kulturnih, športnih in rekreativnih prireditvah
tako, da sponzorira in donira finančna sredstva ali pomaga pri izvedbi športnih prireditev z
oskrbo pitne vode. Zaposleni dobro vedo, da si izvedbo vsakoletnega Teka ob Dravi v poletni
vročini zelo težko predstavljajo brez vode, ki jo podjetje vsako leto pripravi za žejne
udeležence. Na ta način podjetje kaže svojo dobrodelnost do lokalne skupnosti in krepi
družbeno odgovornost do družbenega okolja. Prav tako dobrodelnost podjetja vpliva na
spoštovanje in upoštevanje dobrih poslovnih običajev ter načela vestnosti in poštenosti na tem
področju.
71
Graf 13: Dobrodelnost podjetja
14. Menite, da je prav, da podjetje otrokom zaposlenih omogoča obvezno šolsko
prakso in delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju?
Kar 79 % anketiranih meni, da je prav, da podjetje otrokom zaposlenih omogoča obvezno
šolsko prakso in delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju. Samo
12 % jih je mnenja, da ne, le 9 % jih pravi, da ne vedo. Podatek iz grafa 14 nam pove, da
zaposleni zelo cenijo možnost, ki jim jo daje podjetje, da lahko njihovi otroci v podjetju
opravljajo obvezno šolsko prakso in poleti še delovno počitniško prakso ter jim daje prednost
pri zaposlovanju v podjetju, ko končajo šolanje. Zaposleni se zavedajo, kako težko je danes
najti podjetje, ki bi njihovim otrokom omogočalo opravljanje obvezne šolske prakse ali med
poletnimi počitnicami opravljati delovno prakso, da si lahko naberejo nekaj delovnih izkušenj
in zaslužijo nekaj malega za počitnice in za nakup učbenikov za prihodnje šolsko leto. Še
težje pa je najti prosto delovno mesto po končanem šolanju. To zanje pomeni veliko prednost
in možnost na napredek ter razvoj njihovih otrok, ki si na ta način pridobijo dragocene
delovne izkušnje in možnosti za kasnejšo zaposlitev po končanem šolanju. Na ta način se
krepi njihova pripadnost do podjetja in družbena odgovornost podjetja do zaposlenih.
72
Graf 14: Omogočanje obvezne šolske prakse in delovne počitniške prakse otrokom zaposlenih
15. Kaj vam pomeni certifikat »Družini prijazno podjetje«, ki ga je podjetje
pridobilo v letu 2011«?
Večina anketiranih (36 %) meni, da certifikat »Družini prijazno podjetje« pomeni boljše
pogoje za zaposlene, 30 % jih meni, da jim pomeni veliko, 29 % jih meni, da je to nagrada,
5 % pa jih ne ve. Podatek iz grafa 15 nam pove, da se zaposleni zavedajo, kaj so pridobili s
certifikatom in kakšne prednosti jim prinaša. Da bi čim bolj uravnotežilo razmerje med
delom, družino in prostim časom, se je podjetje odločilo, da bo pridobilo omenjeni certifikat.
Med drugim zaposlenim prinaša naslednje ugodnosti: koriščenje drsečega delovnega časa za
vse zaposlene, za mlade starše z majhnimi otroki kasnejši prihod na delo in predčasen odhod z
dela ipd. Zaposleni so te prednosti in novosti z veseljem sprejeli in jih že tudi v praksi
izvajajo. Te ugodnosti pozitivno vplivajo na dobro počutje zaposlenih in njihovo pripadnost
podjetju ter krepijo družbeno odgovornost podjetja do zaposlenih.
73
Graf 15: Pomen certifikata »Družini prijazno podjetje«
16. Menite, da je prav, da podjetje omogoča zaposlitev invalidom in ljudem s
posebnimi potrebami?
Iz grafa 16 lahko ugotovimo, da se je kar 78 % anketiranih odločilo za trditev, da je prav, da
njihovo podjetje omogoča zaposlitev invalidom in ljudem s posebnimi potrebami. Samo 8 %
jih meni, da ne, le 14 % pa jih ne ve. Podatek je zelo spodbuden, saj nam pove, da večina
zaposlenih podpira pozitivno gesto podjetja, da invalidom in ljudem s posebnimi potrebami
omogoči zaposlitev v podjetju. Invalidi in ljudje s posebnimi potrebami so vedno težje
zaposljivi in zelo redko najdejo ustrezno zaposlitev. Odločitev podjetja, da nudi zaposlitev
težje zaposljivim osebam, je zelo pozitivna, še posebej v času, ko se večina podjetij otepa z
viški delovne sile in finančnimi težavami. Ta poteza pozitivno vpliva na invalide in ljudi s
posebnimi potrebami, saj se počutijo koristni in zaželeni v podjetju ter v zasebnem življenju.
Pozitivno pa vpliva tudi na ostale zaposlene, ki se zavedajo, da bodo dobrodošli v podjetju
tudi ob morebitni invalidnosti. Vse to pa pozitivno vpliva na pripadnost zaposlenih podjetju in
družbeno odgovornost podjetja do zaposlenih, invalidov in ljudi s posebnimi potrebami. Prav
tako ta poteza podjetja pozitivno vpliva na spoštovanje dobrih poslovnih običajev ter načela
vestnosti in poštenosti, saj daje dober zgled ostalim podjetjem.
74
Graf 16: Zaposlitev invalidov in ljudi s posebnimi potrebami
17. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja v odnosu do okolja (možnih je več
odgovorov)?
Pri tem vprašanju so imeli anketiranci na voljo šest različnih možnosti in odločali so se lahko
za več odgovorov hkrati (graf 17). Na vprašanje »Kako se kaže družbena odgovornost
podjetja v odnosu do okolja?« je največ anketiranih (56 %) izbralo odgovor, da podjetje
opušča in nadomešča uporabo nevarnih snovi. Tukaj gre predvsem za stare in dotrajane
azbestne cevi, ki jih podjetje zamenjuje z novimi, kakovostnejšimi in zdravju prijaznimi
materiali. Enak odstotek anketiranih (56 %) se je odločil in izbral odgovor, da podjetje skrbi
za ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja. Podjetje si zelo prizadeva, da bi ohranilo in še
izboljšalo kakovost okolja, v katerem deluje, saj so od tega odvisni njegov obstoj in zdravje
ter življenja uporabnikov. Brez kakovostne pitne vode si bolj težko predstavljamo obstoj in
uspešno delovanje podjetja. 52 % anketiranih je izbralo odgovor, da se družbena odgovornost
podjetja do okolja kaže v preprečevanju in zmanjševanju obremenjevanja okolja. To pomeni,
da podjetje skrbi za vodne vire, da ne pride do njihovega onesnaženja, in da pri svojem
poslovanju skrbi za zmanjševanje onesnaževanja zraka, vode in okolja. 47 % anketiranih se je
odločilo za odgovor, da je zmanjševanje porabe vode eden od pokazateljev družbene
odgovornosti podjetja do okolja. Podjetje vsako leto načrpa in v vodooskrbni sistem pošlje
nekoliko manj kubičnih metrov pitne vode. Vzrok za to je zmanjšanje oz. propad nekaterih
velikih podjetij na področju mesta Maribor in okolice, ki so bili veliki porabniki vode. Vendar
se manjša racionalna poraba kaže tudi pri gospodinjstvih. Uporabniki pitne vode se zavedajo
pomembnosti kakovostne pitne vode in so jo pričeli uporabljati v zmernih količinah. 42 %
anketiranih pa meni, da se družbena odgovornost podjetja do okolja kaže tudi v izboljševanju
75
naravnega ravnovesja. Tukaj gre predvsem za zmanjševanje onesnaževanja vodnih virov in
varstvo okolja pred onesnaževanjem. Omejiti je treba onesnaževanje iz prometa in industrije
in vzpostaviti naravno ravnovesje, v katerem ne bodo ogroženi ne vodni viri ne ekosistem. Le
3 % anketiranih so menili, da nič od naštetega ni pokazatelj družbene odgovornosti podjetja
do okolja. Iz odgovorov lahko sklepam, da večina anketiranih meni, da podjetje najbolj
izkazuje svojo družbeno odgovornost preko ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja ter
opuščanja in nadomeščanja uporabe nevarnih snovi. Vsi izbrani odgovori kažejo, da imajo
zaposleni zelo dobro mnenje o skrbi podjetja za vodne vire in okolje. Vse to zelo pozitivno
vpliva na pripadnost podjetju in družbeno odgovornost do okolja in pitne vode. Prav tako skrb
podjetja za okolje pozitivno vpliva na spoštovanje dobrih poslovnih običajev ter načela
vestnosti in poštenosti, saj daje dober zgled ostalim deležnikom.
Odgovor Graf Odstotki Seštevek
Preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja
52 % 61
Ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja
56 % 65
Zmanjševanje porabe vode 47 % 55
Izboljševanje naravnega ravnovesja
42 % 49
Opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi
56 % 66
Nič od naštetega 3 % 4
Vsi odgovori 117
Graf 17: Družbena odgovornost podjetja v odnosu do okolja
18. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja do lokalne skupnosti (možnih je več
odgovorov)?
Tudi pri tem vprašanju so imeli anketiranci na voljo več odgovorov, in sicer pet (graf 18).
Lahko so se odločili za več odgovorov hkrati. Največ, kar 60 % anketiranih se je odločilo za
odgovor, da se družbena odgovornost podjetja kaže v njegovem sodelovanju v projektih z
lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami. Nekaj manj (56 %) jih meni, da se aktivnost
podjetja kaže v podpori humanitarnim, kulturnim in športnim dejavnostim. Kar 50 % jih je
mnenja, da se to izkazuje v pomoči podjetja socialno šibkim, 49 % pa jih meni, da podjetje
svojo družbeno odgovornost izkazuje v donacijah in sponzorstvih in na ta način pomaga
številnim športnim in kulturnim društvom na področju Maribora in njegove okolice. Samo
76
3 % menijo, da nič od naštetega ne kaže na družbeno odgovornost podjetja do lokalne
skupnosti. Odgovori nam povedo, da večina zaposlenih meni, da podjetje svojo družbeno
odgovornost do lokalne skupnosti najbolj izkazuje tako, da sodeluje v projektih skupaj z
lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami ter v podpori humanitarnih, kulturnih in
športnih dejavnosti na področju občin, ki jih oskrbuje z vodo. Vse našteto zelo pozitivno
vpliva na lokalno skupnost in družbeno odgovornost podjetja do lokalne skupnosti. Prav tako
se odnos podjetja do lokalne skupnosti pozitivno odraža pri upoštevanju dobrih poslovnih
običajev in upoštevanju načela vestnosti in poštenosti, saj podjetje na ta način daje dober
zgled ostalim deležnikom.
Odgovor Graf Odstotki Seštevek
Sodelovanje podjetja v projektih z lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami
60 % 69
V podpori humanitarnim, kulturnim in športnim dejavnostim
56 % 64
V pomoči socialno šibkim 50 % 57
V donacijah in sponzorstvih 49 % 56
Nič od naštetega 3 % 4
Vsi odgovori 115
Graf 18: Družbena odgovornost do lokalne skupnosti
19. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja do zaposlenih (možnih je več
odgovorov)?
Pri vprašanju »Kako se kaže družbena odgovornost podjetja do zaposlenih?« so imeli
anketiranci na izbiro kar osem odgovorov, lahko pa so se odločili za več hkrati (graf 19).
Največ, kar 66 % se jih je odločilo za odgovor, da podjetje izkazuje svojo družbeno
odgovornost do zaposlenih tako, da jim zagotavlja stalno izobraževanje in usposabljanje, ki je
zagotovljeno za vse zaposlene. Nekoliko manj (56 %) jih meni, da podjetje svojo skrb za
zaposlene izkazuje tako, da jim omogoča varne in zdrave pogoje dela. Kar 53 % jih je mnenja,
da jim podjetje zagotavlja enake možnosti za vse. Nekoliko manj (52 %) jih meni, da je
podjetje d pridobitvijo naziva »Družini prijazno podjetje« dokazalo svojo družbeno
odgovornost do njih. Da je skrb za redno komunikacijo med zaposlenimi dokaz podjetja, da
mu je mar za svoje zaposlene, jih meni kar 50 %. Upoštevanje načela nediskriminatornosti je
eden od najpomembnejših pokazateljev kar za 35 % anketiranih. Samo 24 % jih je mnenja, da
77
je upoštevanje interesov vseh zaposlenih pri spremembah v podjetju dokaz, da je podjetje
družbeno odgovorno do svojih zaposlenih. Le 7 % jih je mnenja, da nič od naštetega ne kaže
na družbeno odgovornost podjetja do zaposlenih. Vse našteto so zaposleni zelo dobro ocenili,
za najpomembnejše pa so izbrali zagotavljanje stalnega izobraževanja in usposabljanja za vse
zaposlene, kar dokazuje, da zaposleni najbolj cenijo znanje, ki ga lahko pridobijo na
usposabljanjih in izobraževanjih na delovnem mestu in ob delu. Na drugo mesto so postavili
varne in zdrave pogoje dela, ki jim jih zagotavlja podjetje. To pomeni, da zaposleni kot drugo
možnost najbolj cenijo skrb podjetja za varno in zdravo opravljanje njihovega dela. Vse
našteto zelo pozitivno vpliva na zaposlene in na družbeno odgovornost podjetja do
zaposlenih. Prav tako skrb podjetja za zaposlene pozitivno vpliva na upoštevanje dobrih
poslovnih običajev ter načela vestnosti in poštenosti, saj so zaposleni tisti, ki pri svojem delu
upoštevajo dobre poslovne običaje in ravnajo v skladu z načelom vestnosti in poštenosti pri
svojem vsakdanjem delu.
Odgovor Graf Odstotki Seštevek
V zagotavljanju enakih možnosti zaposlovanja za vse zaposlene
53 % 62
Upoštevanje načela nediskriminatornosti
35 % 41
Zagotavljanje stalnega izobraževanja in usposabljanja za vse zaposlene
66 % 77
Pridobitev naziva »družini prijazno podjetje«
52 % 61
Skrb za redno komunikacijo med zaposlenimi
50 % 59
Upoštevanje interesov vseh zaposlenih pri spremembah v podjetju
24 % 28
Omogočanje varnih in zdravih pogojev dela
56 % 66
Nič od naštetega 7 % 8
Vsi odgovori 117
Graf 19: Družbena odgovornost do zaposlenih
78
20. Na katerem področju bi podjetje moralo uvesti spremembe in izboljšave, da bi
lahko povečalo svoj ugled in položaj glede družbene odgovornosti podjetja in
spoštovanja dobrih poslovnih običajev (možnih je več odgovorov)?
Tudi pri vprašanju »Na katerem področju bi podjetje moralo uvesti spremembe in izboljšave,
da bi lahko povečalo svoj ugled in položaj glede družbene odgovornosti podjetja in
spoštovanja dobrih poslovnih običajev?« so imeli anketiranci na voljo več odgovorov (graf
20). Tokrat kar pet. Možnih je bilo več odgovorov, pri petem so imeli možnost vpisati svoj
predlog, kar pa je izkoristil samo eden od anketiranih. Največ se jih je tokrat odločilo za prvo
pozicijo, kar 66 % jih meni, da je treba največ sprememb in izboljšav nameniti skrbi za
zaposlene. Za drugo področje so izbrali etična načela (53 %), za tretje dobre odnose z
uporabniki (51 %) in za četrto skrb za okolje (41 %). Kot zadnjo, peto možnost so imeli
anketirani, da so lahko sami vpisali svojo željo po spremembi na področju, ki jih najbolj pesti.
Izkoristil jo je samo eden od anketiranih (1 %) in na črto napisal besedo »nikjer«. To si lahko
razlagamo tako, da si ne želi nobene spremembe, lahko pa pomeni tudi to, da si ne želi
spremembe na nobenem od naštetih področij. Iz odgovorov lahko sklepamo, da si večina
zaposlenih želi spremembe in izboljšave na področju, ki se dotikajo skrbi za zaposlene v
podjetju. Na drugo mesto so postavili uporabo etičnih načel, ki bi lahko pozitivno vplivale na
povečanje ugleda in položaja podjetja in njegove družbene odgovornosti ter spoštovanja
dobrih poslovnih običajev. Želje po spremembah zaposlenih na področju povečanja skrbi za
zaposlene in doslednejše uporabe etičnih načel si lahko razlagamo kot željo zaposlenih še po
večji varnosti in etičnosti, ki bi zaposlenim in podjetju pomagala pri povečanju ugleda,
družbene odgovornosti in spoštovanja dobrih poslovnih običajev pri poslovanju podjetja.
Odgovor Graf Odstotki Seštevek
Skrb za zaposlene 66 % 76
Skrb za okolje 41 % 48
Dobri odnosi z uporabniki 51 % 59
Etična načela 53 % 62
Drugo, prosimo vpišite: 1 % 1
Vsi odgovori 116
Graf 20: Sprememba in izboljšave za podjetje
79
21. Kaj vam pomeni slovenska nagrada za družbeno odgovornost »Horus«, ki jo je
podjetje prejelo konec lanskega leta (možnih je več odgovorov)?
To je bilo zadnje vprašanje, pri katerem so imeli anketirani na voljo več odgovorov. Pri tem
vprašanju so bili na voljo štirje. Možnih je bilo več odgovorov hkrati. Pri četrtem so imeli
možnost vpisati svoj odgovor, kar pa je izkoristil en sam anketiranec. Največ, kar 81 %
anketiranih je odgovorilo, da jim pomeni nagrada za družbeno odgovornost priznanje in ugled
za podjetje (graf 21). Kar 51 % pa jih meni, da je nagrada ponos za zaposlene. Samo 25 % jih
je mnenja, da je to nagrada. Le eden (1 %) od anketiranih je na črto napisal besedo »nič«, kar
si lahko razlagamo, da mu nagrada ne pomeni prav ničesar. Iz podatkov lahko razberemo, da
zaposlenim slovenska nagrada za družbeno odgovornost »Horus«, ki jo je podjetje prejelo
konec lanskega leta, pomeni priznanje in ugled za podjetje, prav tako pa tudi ponos za
zaposlene. To pomeni, da se zaposleni zavedajo pomena družbene odgovornosti podjetja in so
ponosni, da je njihovo podjetje edino med srednje velikimi in edino med komunalnimi
podjetji v Sloveniji prejelo to prestižno nagrado. Nagrada je pripomogla k dvigu ugleda
podjetja in podjetje uvrstila med najbolj družbeno odgovorna podjetja v vsej državi.
Odgovor Graf Odstotki Seštevek
Priznanje in ugled za podjetje 81 % 96
Nagrada 25 % 30
Ponos za zaposlene 51 % 60
Drugo, prosimo vpišite: 1 % 1
Vsi odgovori 118
Graf 21: Pomen nagrade »Horus«
22. Ali ste ponosni, da ste zaposleni v podjetju Mariborski vodovod, ki je eden od
največjih sistemov s pitno vodo v Sloveniji?
Iz odgovorov na zadnje vprašanje (graf 22) lahko razberemo, da je velika večina, kar 93 %
anketiranih, zelo ponosna, da so zaposleni v podjetju Mariborski vodovod, ki je eden od
največjih sistemov s pitno vodo v Sloveniji. Samo 6 % jih je odgovorilo, da ne vedo, le 1 %
pa je mnenja, da ne. Podatek nam pove, da je večina zaposlenih ponosna na podjetje. Ta
podatek je zanimiv tako za vodstvo podjetja kot za zaposlene, saj kaže na veliko pripadnost
zaposlenih podjetju, kar pa vpliva na povečanje njegovega ugleda in družbeno odgovornost
podjetja do zaposlenih.
80
Graf 22: Ste ponosni, da ste zaposleni v podjetju Mariborski vodovod?
9.1.2 Povzetek raziskave
Rezultati analize opravljene ankete med zaposlenimi so pokazali, da se anketirani zelo dobro
zavedajo, kaj pomeni družbena odgovornost podjetja, in prav tako dobro vedo, da je njihovo
podjetje družbeno odgovorno. Družbena odgovornost podjetja se kaže v treh segmentih, in
sicer v družbeni odgovornosti do zaposlenih, do okolja in do družbene skupnosti, v kateri
podjetje deluje. Prav tako se zaposleni zavedajo, da podjetje pri poslovanju na trgu uporablja
dobre poslovne običaje ter načelo vestnosti in poštenosti, kar pozitivno vpliva na poslovanje
podjetja.
Rezultati raziskave kažejo, da so z družbeno odgovornostjo podjetja, spoštovanjem dobrih
poslovnih običajev in pogoji dela najbolj zadovoljni zaposleni, stari nad 50 let, saj so najvišje
ocenili vrednote podjetja. Najmanj zadovoljstva pa so pokazali najmlajši zaposleni, stari do
30 let. Starejši zaposleni bolj cenijo vrednote, kot so pripadnost podjetju, znanje in izkušnje in
pomoč sodelavcem. Mlajši zaposleni si želijo hitrega napredovanja na delovnem mestu in
višje plače, nekateri se ne strinjajo z odločitvijo podjetja, da se zaposlujejo ljudje s posebnimi
potrebami in invalidi, nekaterim pa ne ugaja to, da podjetje otrokom zaposlenih omogoča
obvezno šolsko prakso in delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju.
Glede na spol zaposlenih v podjetju se ženske bolj strinjajo s postavljenimi trditvami kot
moški. Poslovne vrednote podjetja, spoštovanje dobrih poslovnih običajev in družbeno
odgovornost so ocenile višje od moških. Večina anketiranih se zaveda družbene odgovornosti
podjetja, v katerem so zaposleni. Dobro pa se zavedajo, da so poslovne vrednote podjetja v
veliki meri skladne z načeli družbeno odgovornega ravnanja.
81
Podatki kažejo, da zaposleni zelo cenijo etična načela in si želijo, da se podjetje drži teh načel
pri poslovanju. Tudi enakopravnost na delovnem mestu zaposlenim pomeni zelo veliko, saj
želijo biti enakovredni sodelavcem. Enako bi lahko rekli za kakovost, saj zaposlenim
kakovostno opravljeno delo in kakovostne storitve, ki jih nudi podjetje, pomenijo veliko.
Zavedajo se, da na njih temelji razvoj in družbena odgovornost podjetja. Večina zaposlenih
ve, da je znanje zaposlenih zelo pomembno za nadaljnji razvoj in uspešnost podjetja. Znano
je, da zaposleni, ki imajo dovolj znanja, lahko dosežejo zastavljene cilje in podjetju z njim
pomagajo k večji uspešnosti. Skrb za ohranitev okolja je zelo prisotna med zaposlenimi, ki se
zavedajo pomembnosti, ki jo ima podjetje za SV Slovenijo na področju oskrbe z pitno vodo.
Prizadevajo si, da bi zmanjšali izgube pitne vode, za večje ozaveščanje uporabnikov o
racionalni rabi pitne vode in tako prispevajo k večji družbeni odgovornosti podjetja. Skrb za
okolje in čisto, zdravo pitno vodo je ena od primarnih nalog podjetja in zaposlenih. Skrb
podjetja za zaposlene so anketirani postavili v ospredje, saj je od tega odvisna uspešnost
podjetja. Uspešnost podjetja je odvisna od njihovega znanja, motiviranosti, zdravja in dobrega
počutja. Podjetje si prizadeva ustvarjati spodbudno in zaposlenim prijazno delovno okolje, ki
jim nudi možnosti za strokovni in osebnostni razvoj. Iz podatkov je razvidno, da zaposlenim
zelo veliko pomeni skrb podjetja za njihovo dobro počutje pri delu.
Ustvarjalnost zaposlenih v podjetju bi morala biti gonilna sila razvoja podjetja. Zaposleni so
ustvarjalnost ocenili s srednje dobro oceno, kar pomeni, da ni najbolj cenjena. Zaposleni si
želijo, da bi podjetje bolj cenilo njihovo ustvarjalnost in kreativnost. Podjetje, ki želi biti
učinkovito, mora biti tudi ustvarjalno in inovativno. Znati mora izkoristiti ustvarjalnost in
znanje zaposlenih. Tista podjetja, ki svoje zaposlene spodbujajo k iskanju, preizkušanju in
uveljavljanju novih in boljših rešitev, so veliko bolj uspešna od ostalih.
Zaposleni so prepričani, da se podjetje ravna po načelu vestnosti in poštenja in pri poslovanju
upošteva dobre poslovne običaje. To nam pove, da so zaposleni ponosni na svoje podjetje, da
zaupajo vodstvu podjetja, ki v praski uporablja načela in običaje. Na ta način se krepi ugled
podjetja in družbena odgovornost do uporabnikov in dobaviteljev. Velika večina zaposlenih je
prepričanih, da se skrb podjetja za zdravo in neoporečno vodo kaže tudi v skrbi za varovanje
okolja in virov pitne vode. Zaposleni poznajo prizadevanja podjetja za čisto in zdravo okolje
ter ohranitev zdrave pitne vode tudi za prihodnje rodove. Podjetje jim nudi delo in socialno
varnost, kar vpliva na njihovo pripadnost podjetju in krepi družbeno odgovornost podjetja do
uporabnikov in okolja.
82
Večina zaposlenih se zaveda pomembnosti čistega okolja, saj je od njega odvisna kakovost
pitne vode. Zaposleni menijo, da je prav, da se podjetje vključuje v okoljske akcije lokalnega
in državnega pomena tako, da prispeva delovno silo, delovna in finančna sredstva. Čisto
okolje pomeni čisto in zdravo pitno vodo. Podjetje daje dober zgled uporabnikom, zaposlenim
in podjetjem, saj njegovo ravnanje vpliva na dober ugled in povečuje družbeno odgovornost
do okolja in uporabnikov. Zaposleni se zelo dobro zavedajo, da je voda vir in pogoj za
življenje in da samo zdrava pitna voda omogoča zdravo in kakovostno življenje uporabnikov.
Zato menijo, da je prav, da podjetje uporabnike redno obvešča preko javnih medijev o stanju
in kakovosti pitne vode ter izvaja ankete o zadovoljstvu med prebivalstvom. Na ta način se
krepi zaupanje odjemalcev pitne vode do podjetja in zaposlenih.
Velika večina zaposlenih meni, da je prav, da podjetje promovira pitje pitne vode iz pipe kot
svetovni trend in standard na področju zdrave pitne vode za zdravje ljudi. Marsikje po svetu
pa tudi v Sloveniji voda ni več pitna in jo je treba pred uporabo prekuhavati. Zato so zaposleni
zelo ponosni, da je pitna voda na njihovem področju tako kakovostna, da jo lahko brez skrbi
pijejo kar iz pipe. To dejstvo vpliva na njihov odnos do vode in skrb za ohranitev njene
kakovosti tudi za prihodnje rodove. Krepi pa se tudi pripadnost podjetju in družbena
odgovornost podjetja do okolja ter uporabnikov.
Zaposleni se zavedajo, da je nujno potrebno, da podjetje sodeluje z vzgojnimi in
izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh od vrtcev, šol in univerz. Otroke je treba že zelo
zgodaj naučiti racionalne rabe pitne vode, da bodo lahko kasneje svoje dobre navade in znanje
prenesli na svoje potomce. Zaposleni zelo dobro vedo, da je od zdrave pitne vode odvisna tudi
zaposlitev v podjetju, zato se trudijo in vlagajo napore za dobro poslovanje podjetja, kar zelo
pozitivno vpliva na družbeno odgovornost podjetja do uporabnikov in okolja. Prav tako se
zaposleni zelo dobro zavedajo pomena dobrodelnosti, ki jo podjetje deli v humanitarnih,
kulturnih, športnih in rekreativnih prireditvah neposredno s sponzorstvi in donatorstvi, v
pomoči pri izvedbi ter oskrbi prireditev s pitno vodo. Podjetje sponzorira in donira finančna
sredstva ali pa pomaga pri izvedbi športnih in rekreativnih prireditev tako, da poskrbi za
osvežitev s pitno vodo. Tako podjetje kaže svojo dobrodelnost do skupnosti in krepi družbeno
odgovornost do nje.
Zaposleni zelo cenijo možnost, ki jo otrokom daje podjetje zaposlenih, omogoča obvezno
šolsko prakso in delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju. Vedo, da je
zelo težko poiskati podjetje, ki bi otrokom omogočalo opravljanje obvezne šolske prakse ali
med poletnimi počitnicami opravljati delovno prakso. Otroci si tako naberejo nekaj delovnih
83
izkušenj in zaslužijo za počitnice ali za nakup šolskih potrebščin. Veliko težje je najti prosto
delovno mesto po končanem šolanju. Zanje ta priložnost pomeni veliko prednost in možnost
za napredek ter razvoj otrok. Krepi se njihova pripadnost podjetju in družbena odgovornost
podjetja do zaposlenih.
Podjetje se je v želji, da bi čim bolj uravnotežilo razmerje med delom, družino in prostim
časom, odločilo, da bo pridobilo certifikat »Družini prijazno podjetje«. Zaposleni se zavedajo,
kaj so pridobili s certifikatom in kakšne prednosti jim prinaša. Med drugim lahko koristijo
drseči delovni čas, ki velja za vse zaposlene. Mladi starši z majhnimi otroki lahko koristijo
kasnejši prihod na delo in predčasen odhod z dela ipd. Zaposleni so prednosti in novosti z
veseljem sprejeli in jih izvajajo v praksi. Ugodnosti pozitivno vplivajo na njihovo dobro
počutje in pripadnost podjetju. Krepi pa se tudi družbena odgovornost podjetja do zaposlenih.
Podjetje omogoča zaposlitev invalidom in ljudem s posebnimi potrebami. Večina zaposlenih
je mnenja, da je to prav. Ljudje s posebnimi potrebami in invalidi so težje zaposljivi in zelo
težko najdejo ustrezno zaposlitev v podjetjih. Poteza podjetja pozitivno vpliva na invalide in
ljudi s posebnimi potrebami, da se počutijo koristni in zaželeni v družbi.
Zaposleni menijo, da se družbena odgovornost podjetja v odnosu do okolja kaže v tem, da
podjetje opušča in nadomešča uporabo nevarnih snovi. Kaže pa se tudi v dejstvu, da podjetje
skrbi za ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja. Družbena odgovornost do lokalne
skupnosti se kaže v sodelovanju podjetja v projektih z lokalno skupnostjo in nevladnimi
organizacijami. Aktivnost podjetja pa se kaže tudi v podpori humanitarnim, kulturnim in
športnim dejavnostim. Družbena odgovornost do zaposlenih se kaže v zagotavljanju stalnega
izobraževanja in usposabljanja. Kaže pa se tudi v skrbi podjetja za zaposlene, ki jim omogoča
varne pogoje dela.
Po mnenju anketiranih bi podjetje moralo uvesti spremembe in izboljšave na področju večje
skrbi za zaposlene, da bi lahko povečalo svoj ugled in položaj glede družbene odgovornosti
podjetja. Kot drugo področje so zaposleni izbrali etična načela. Ti dve želji po spremembah si
lahko razlagamo kot željo zaposlenih po še večji varnosti in etičnosti. Zaposlenim pomeni
nagrada za družbeno odgovornost priznanje in ugled za podjetje in ponos za zaposlene. Velika
večina zaposlenih je zelo ponosna, da je zaposlena v podjetju Mariborski vodovod, ki je eden
od največjih sistemov s pitno vodo v Sloveniji. Te ugotovitve nam povedo, da je podjetje zelo
družbeno odgovorno in da so zaposleni prispevali velik delež k temu dejstvu.
84
9.2 Predlog etičnega kodeksa
1. UVOD
Na dolgi rok je lahko podjetje uspešno le, če ima izdelano vizijo in postavljene cilje, do
katerih želi priti. Ugled podjetja temelji na etičnih temeljnih vrednotah. Podjetje že od leta
1901 uspešno posluje. Vodstvo podjetja in zaposleni velik pomen pripisujejo upoštevanju
zakonskih zahtev in internih predpisov ter poznajo in upoštevajo temeljne vrednote. Vrednote
in načela etičnega kodeksa se odražajo tudi v aktih, pravilnikih in odločbah podjetja.
Namen kodeksa je graditi in ohranjati visoke poklicne in etične standarde zaposlenih ter tako
krepiti pripadnost podjetju, preglednost in družbeno odgovornost njegovega delovanja ter
družbeni ugled podjetja.
2. TEMELJNE VREDNOTE PODJETJA
2.1. POŠTENOST
Delovali bomo etično na osnovi zakonskih določil in predpisov, dobre poslovne prakse,
splošnih etičnih principov, določil tega kodeksa ter v skladu s svojim lastnim prepričanjem in
vestjo.
S svojimi deležniki bomo ravnali vljudno ter v skladu z interesi ter sodelovali pri ustvarjanju
etično-moralne kulture v družbi.
2.2. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST
Pri delu bomo ravnali odgovorno, brez zavajanja, tako do okolja, uporabnikov, skupnosti, v
kateri živimo in delamo, kot do naših zaposlenih. Ravnali bomo skladno s skrbnostjo vestnega
in poštenega gospodarja. Skrbeli bomo za družbeno odgovorno delovanje ter spodbujali
aktivnosti, ki pomagajo ohraniti okolje in krepijo zavest o trajnostnem razvoju.
2.3. SKLADNOST IN NEOPOREČNOST
Upoštevamo vse relevantne zakone, interne in eksterne predpise, smernice in standarde.
Zahtevamo vzorno vedenje vseh zaposlenih in se zavezujemo k zagotavljanju skladne in
neoporečne pitne vode in stalni kontroli v skladu z veljavnimi zakoni, pravilniki in internimi
akti. Njihovo spoštovanje se zahteva od vseh zaposlenih.
85
2.4. STROKOVNOST IN KAKOVOST
Zmeraj bomo ravnali strokovno. Razvijali in izpopolnjevali bomo svojo strokovnost in
kompetence. Prizadevali si bomo za vrhunsko opravljene storitve ob nenehni skrbi za
varovanje okolja. Poskrbeli bomo, da bomo naše uporabnike in družbo pravočasno in
kakovostno informirali o oskrbi s pitno vodo.
3. CILJI PODJETJA
Osnovna dejavnost podjetja je oskrba s pitno vodo, ki jo ves čas izvajamo družbeno
odgovorno v interesu uporabnikov in širše skupnosti. Tudi cilji, ki jim podjetje sledi, so
opredeljeni kot naslednji:
• skrb za varovanje okolja in virov pitne vode,
• zagotavljanje obveščenosti uporabnikov in promocija pitne vode iz javnega
vodovodnega sistema,
• stalno sodelovanje podjetja v učnih procesih od programov osnovnega šolstva do
univerzitetnih izobraževalnih programov s poudarkom na varstvu okolja in
zagotavljanju sodelovanja vseh udeležencev varne in razvojno usmerjene oskrbe z
vodo,
• zagotavljanja brezhibnega stanja internih instalacij,
• sledenje smernicam ključnih dokumentov oskrbe s pitno vodo v EU,
• zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo z lastnim sistemom HACCP,
• zagotavljanje razvojnih možnosti oskrbe,
• končni cilj, ki se ga želi doseči in h kateremu stremimo, je varna oskrba s pitno vodo,
v katero potrošniki zaupajo.
4. NAČELA ETIČNEGA KODEKSA
4.1. NAČELA RAVNANJA V ODNOSIH Z ZAPOSLENIMI
Spoštovanje dostojanstva posameznika
Spoštovanje osebnosti, dostojanstva, osebne integritete in zasebnosti vsakega posameznika je
osnova za razvoj delovnega okolja, ki temelji na medsebojnem zaupanju in lojalnosti.
Spoštljiv odnos omogoča boljšo komunikacijo med zaposlenimi in kakovost kulture v
podjetju, prav tako pa vpliva tudi na sliko podjetja navzven. Zaposlenim zagotavljamo enake
možnosti za strokovni razvoj, dostop do programov izobraževanja in strokovnih tečajev ter si
prizadevamo za njihovo osebno rast tako na osebni kot na strokovni ravni.
86
Prizadevamo si, da bo vsakdo dobil jasno določeno, svojemu znanju in sposobnostnim
primerno in koristno vlogo v podjetju, pri uresničevanju zadanih ciljev pa bo čim bolj
samostojen. Trpinčenje zaradi spola, rase, vere, politične usmeritve ali kakega drugega
razloga je prepovedano. Spoštujemo zasebno življenje naših zaposlenih in jim omogočamo
usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Razmerje med delodajalcem in delojemalcem
temelji na politiki »odprtih vrat«, kjer je vsem zaposlenim omogočen dostop do vodstva.
a) Motivacija zaposlenih
Pri ocenjevanju, nagrajevanju in motiviranju zaposlenih ravnamo do vseh enako in pošteno.
Zavedamo se, da so sposobnosti vsakega zaposlenega blaginja, ki jo moramo zaščititi in
ohraniti. S sprejetim sistemom vrednotenja znanja, spretnosti in ostalih sposobnosti
posameznika krepimo motivacijo in pošteno nagrajevanje ter tako spodbujamo k večji
pripadnosti podjetju in dobro opravljenem delu. Vsak zaposleni si mora prizadevati krepiti
svoje sposobnosti, se seznanjati z novostmi in se izobraževati. Ženske so za svoje delo enako
nagrajene kot moški.
b) Socialna odgovornost
V primeru težkih socialnih razmer, nesreč pri delu ali v prostem času, dolgo trajajočih
boleznih, smrtnih primerih, katastrofah zaposlenim pomagamo materialno, z razumevanjem in
z nasveti. Med sodelavci spodbujamo solidarnost in sledimo družbeno pomembnim ciljem.
4.2. NAČELA RAVNANJA V ODNOSIH Z OKOLJEM
Odgovornost do okolja
Vsakdo se mora zavzemati za odgovorno sobivanje z okoljem, spodbujati in vlagati v okolju
prijazne poslovne procese in storitve, zmanjšati raven emisij, podpirati skrbno ravnanje z
odpadki, s surovinami in energijo. Zagotavljamo popolno skladnost z zakonskimi predpisi na
področju varstva okolja.
Spodbujamo zavedanja zaposlenih za boljši odnos do okolja in zagotavljamo stalno
osveščanje javnosti o varovanju vodnih virov, pomenu pitne vode in njenem varčevanju.
Osveščanje, izobraževanje in vzgajanje zaposlenih in ostalih deležnikov o odgovornem
ravnanju z okoljem je ena izmed prednostnih nalog podjetja. Skrbimo za družbeno odgovorno
ravnanje do okolja in podpiramo aktivnosti, ki krepijo zavest o trajnostnem razvoju.
87
4.3. NAČELA RAVNANJA V ODNOSIH Z LOKALNO SKUPNOSTJO
a) Dobronamerno delovanje in dialog
Tako kot je podjetje odvisno od skupnosti, v kateri deluje, tako je skupnost odvisna od
podjetja. Zato si prizadevamo, da naš vzajemen odnos temelji na poštenosti, transparentnosti,
medsebojni pomoči, razumevanju in zaupanju. Vzdržujemo odprto komunikacijo z lokalnimi
skupnostmi in sodelujemo pri uresničevanju skupnih interesov. Naše odnose z lokalnimi
skupnostmi visoko vrednotimo in dajemo velik pomen zadovoljevanju potreb v okolju, kjer
poslujemo.
b) Podpora lokalnim skupnostim z donatorstvi in sponzorstvi
Preko donatorstev in sponzorstev nudimo podporo lokalnim skupnostim, še posebej za okolju
in človeku prijazne aktivnosti, ter ob tem zagotavljamo, da dana materialna podpora ni
povezana z opravljanjem poslovnih dejavnosti.
4.4. NAČELA RAVNANJA Z UPORABNIKI IN POSLOVNIMI PARTNERJI
a) Odgovornost do uporabnikov
Za izpolnitev zahtev in pričakovanj uporabnikov našo dejavnost opravljamo z visoko
kakovostjo. Ob tem nenehno težimo k racionalizaciji in k zmanjševanju stroškov.
Vse zahteve, pritožbe, pripombe ali mnenja uporabnikov moramo v celoti obravnavati, jih
preučiti in si prizadevati za čim hitrejšo rešitev. Pri tem vedno ravnamo v skladu z zakoni in si
prizadevamo za krepitev zaupanja uporabnikov in njihovo zadovoljstvo.
Prizadevamo si za stalno informiranje uporabnikov in javnosti o našem delu in njihovo redno
obveščanje o novostih na področju oskrbe s pitno vodo.
b) Preglednost
Prizadevamo si vzpostaviti takšno poslovanje, ki bo čim bolj prijazno do naših uporabnikov in
bo olajšalo njihove obveznosti do nas. Poenostavljamo poslovanje in oblikujemo pogodbe
tako, da bodo uporabnikom čim bolj razumljive.
Z jasnimi in nedvoumnimi obvestili o raznih spremembah in novostih našim uporabnikom
omogočamo, da so kar najbolje seznanjeni z dogodki podjetja, in s tem zmanjšujemo možnost
nesporazumov.
88
c) Pravičnost
Naše storitve so dostopne vsakomur, ki izpolnjuje z zakonom in pravilniki predpisane pogoje,
in pri tem ne diskriminiramo naših uporabnikov na osnovi narodnosti, vere ali spola, ampak si
prizadevamo zagotoviti nemoten dostop do čiste pitne vode kar najširšemu krogu
uporabnikov.
Z odpravljanjem vseh ovir v prostorih omogočamo tudi invalidom dostop do naših enot, ki jih
obiskujejo uporabniki.
d) Odgovornost do poslovnih partnerjev
Z vsemi poslovnimi partnerji ravnamo pošteno, spoštujemo njihove pravice ter upoštevamo
veljavno pravo in pošteno konkurenco. Delo opravljamo z visoko kakovostjo. Račune redno
poravnavamo brez zamud, vsi sodelavci pa v odnosih s poslovnimi partnerji v vseh fazah
ravnajo s poštenostjo in odkritostjo.
5. SANKCIJE
V primeru ugotovljenega neskladnega poslovanja s tem kodeksom mora družba sprejeti
ustrezne ukrepe za odpravo neskladnosti in v ta namen po potrebi vzpostaviti tudi programe
usposabljanja z namenom doseganja skladnosti, vrednot in načel tega kodeksa.
V primeru kršitev smernic obnašanja, ki veljajo v podjetju, se izvedejo tudi ustrezni
disciplinski in delovnopravni ukrepi.
6. SPREJEM, UPORABA IN IZVAJANJE ETIČNEGA KODEKSA
Etični kodeks Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d. d., sprejme direktor – uprava
družbe, ki sprejme tudi vse morebitne spremembe ali dopolnitve tega kodeksa.
Etični kodeks Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d. d., začne veljati z dnem sprejema.
9.3 Pomen sprejema etičnega kodeksa za podjetje Mariborski vodovod
Etični kodeks podjetja Mariborski vodovod predstavlja osnovno vodilo vsakodnevnega
ravnanja, poslovnih odločitev in odnosov zaposlenih v podjetju. Podjetje je zavezano k
trajnostnemu razvoju in ohranjanju čistega okolja ter vodnih virov. Cilj podjetja je zaščititi
obstoječe vodne vire in zagotoviti rezervne vodne vire. Podjetje si prizadeva svojim
odjemalcem zagotavljati neoporečno in kakovostno pitno vodo najvišje kakovosti. Družbeno
odgovoren odnos podjetja vključuje tudi odnos do družbene skupnosti, zaposlenih in
naravnega okolja. Zaposleni si skupaj z vodstvom podjetja prizadevajo za zagotavljanje
89
najvišjih standardov poslovne etike, odjemalcev in lastnikov infrastrukture – občin. Na ta
način podjetje krepi zaupanje in dviguje ugled v poslovnem okolju in družbeni skupnosti. Da
bi se zaposleni lažje odločali o etičnem oz. neetičnem ravnanju, mora podjetje čim prej
sprejeti pravilnike, po katerih se bodo lahko ravnali. Ti pravilniki so: Pravilnik o
preprečevanju korupcije, Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, Pravilnik o ukrepih
podjetja za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim trpinčenjem (mobing) na delovnem
mestu in Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih
substanc.
Odnos do zaposlenih
Vodstvo podjetja je odgovorno vsem zaposlenim. Vsak od njih mora biti upoštevan kot
posameznik. Zaposlenim je treba omogočiti takšne delovne pogoje, da bodo zadovoljni.
Seznaniti se je treba z njihovimi pričakovanji, jih obravnavati in jim nuditi pogoje dela, ki
ugodno vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Zaposleni imajo pravico do ustanavljanja in
članstva v sindikatu ter pravico do kolektivnih pogajanj. Zaposleni ne smejo biti
diskriminirani pri zaposlovanju, izplačilih, usposabljanju, napredovanju, odpuščanju,
upokojevanju glede na raso, narodnost, vero, spol, invalidnost, politično usmeritev ali
katerikoli drug vidik. Nihče od zaposlenih v podjetju ne sme biti izpostavljen mobingu in
šikaniranju. Spoštovati je treba njihovo dostojanstvo in ceniti njihove odlike. Imeti morajo
pravico do svobodnega izražanja predlogov, pobud in pritožb. Zaposleni imajo tudi pravico
do koriščenja letnega dopusta, regresa za letni dopust in odmora za malico. Vodstvo podjetja
mora delovati korektno, etično in odgovorno. Zaposleni morajo biti seznanjeni z vizijo,
poslanstvom, smotri in temeljnimi cilji podjetja. Zadovoljni, motivirani in usposobljeni
zaposleni prispevajo k večji uspešnosti podjetja.
Podjetje mora sprejeti nekaj zelo pomembnih pravilnikov, ki jih še zaenkrat nima. To so:
Pravilnik o preprečevanju korupcije, Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, Pravilnik o
ukrepih podjetja za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem
mestu (mobing) in Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih
prepovedanih substanc. Omenjeni pravilniki so nujni za nemoteno poslovanje podjetja, dobro
počutje in varnost zaposlenih.
90
Odnos do kupcev in dobaviteljev
Podjetje je odgovorno svojim odjemalcem, posameznikom, podjetjem in občinam. Težnja
podjetja je zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem uporabnikom. Podjetje si
prizadeva za racionalizacijo in zmanjšuje stroške poslovanja. Pritožbe strank je treba
sistematično zbirati, jih reševati in stranke obveščati o rešitvah. Zadovoljstvo kupcev je
osnovno vodilo ravnanja podjetja. Podjetje izvaja kakovostne storitve, ki temeljijo na
učinkovitosti, zanesljivosti, prilagodljivosti, pravočasnosti, varnosti in okoljski
sprejemljivosti. Storitve nenehno izboljšuje in prilagaja željam in potrebam uporabnikov.
Podjetje skrbi, da od svojih dobaviteljev nabavlja zelo kakovostne materiale, ki jih vgrajuje v
vodovodno omrežje. Redno spremlja zadovoljstvo uporabnikov, njihove pritožbe in pohvale.
Podjetje svojo odgovornost do dobaviteljev izkazuje tako, da jim nudi enake možnosti za
pošten zaslužek v okviru Zakona o javnem naročanju. Zagotavlja jim plačilo v dogovorjenih
rokih. Odnosi z javnimi institucijami so korektni in transparentni. V medsebojnih razmerjih
podjetje spoštuje dobre poslovne običaje. S kupci, dobavitelji in drugimi deležniki podjetje
razvija dobre odnose, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju.
Odnos do okolja in družbe
Podjetje je odgovorno družbeni skupnosti, v kateri živi in deluje. Podpira humanitarnost in
dobrodelnost. Skrbi za družbeno odgovorno delovanje in druženje ljudi. Spodbuja aktivnosti,
ki pomagajo ohranjati okolje, ohranjati vodne vire in krepiti zavest o trajnostnem razvoju.
Skrbi za zdravo in čisto okolje, ki je pogoj za zdravo pitno vodo. Skrbi za osveščanje,
izobraževanje in vzgojo otrok in mladine. Spoštuje okoljsko in drugo zakonodajo. Varčuje z
naravnimi viri in uvaja sodobne in varčne tehnologije.
Odgovornost do lastnikov in uporabnikov
Podjetje je odgovorno tudi lastnikom – občinam. Poslovanje ne sme prinesti izgube. Skrbeti
mora za izvrševanje sklepov skupščine in nadzornega sveta. Skrbeti mora za zmanjševanje
izgub vode na vodovodnem omrežju. Izvaja rekonstrukcije oz. obnove dotrajanih cevovodov
in gradi nove linije za uporabnike na področjih, kjer do sedaj še niso imeli dostopa do pitne
vode iz vodovodnega omrežja. Dotrajane azbestne cevi zamenjuje z novimi kakovostnejšimi.
Za svoje napake mora prevzeti odgovornost. Prav tako je podjetje odgovorno tudi vsem
uporabnikom pitne vode, da jim v vsakem času zagotavlja zadostne količine pitne vode.
91
10 ZAKLJUČEK
Pomen dobrih poslovnih običajev za dobro poslovanje komunalnega podjetja Mariborski
vodovod je zelo velik. Podjetje jih mora razvijati kot metodo poslovne morale na področju
gospodarstva. Spoštovati jih mora zato, ker so dobri, in ne zato, ker bi bili pravno obvezni.
Morala daje napotke zaposlenim, kako ukrepati, kadar gre za koristi, pravice in dolžnosti do
njih, pa tudi do okolja, v katerem delujejo. Poslovna etika daje napotke zaposlenim glede
ravnanja, kadar se znajdejo na razpotju med različnimi vrednotami. Ima zelo velik vpliv za
uspešnost podjetja. Z njeno pomočjo lahko podjetje zviša svoj ugled in konkurenčnost na
trgu.
Načelo vestnosti in poštenja bi moralo biti osnovno vodilo vsakega zaposlenega v podjetju,
saj sta to osnovna temelja vzgoje vsakega posameznika. Vsako podjetje bi moralo imeti svoja
etična načela in dobre poslovne običaje zapisana v kodeksu, zato sem pripravila predlog
etičnega kodeksa tudi za naše podjetje, ki ga še nima. Treba je uvesti tudi sankcije za njihovo
nespoštovanje.
Na dolgi rok je lahko podjetje uspešno le, če mu uspe zadovoljiti interese vseh svojih
deležnikov. Če dosega dobre poslovne in finančne rezultate, lahko zadovolji interese lastnikov
in svoje interese po vlaganju v razvoj. Še bolj pomembno pa je, da so zadovoljni zaposleni v
podjetju. Skrbeti mora za interese svojih kupcev, prav tako pa tudi za interese zunanjih
deležnikov. Skrbeti mora za ekologijo, spoštovati etično poslovanje, pomagati pri razvoju
različnih športih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti.
Družbeno odgovorno ravnanje podjetij je bistvenega pomena za zagotavljanje uspešnosti
podjetij v prihodnosti. V tem času sta postali odgovornost do okolja in družbe ter skrb za
zaposlene odločilna konkurenčna prednost. Poslovna etika vpliva na etično delovanje
podjetja, družbena odgovornost pa vpliva na okolje in življenje ljudi v tem okolju. Vse, kar
vpliva na etiko in etično odločanje, vpliva tudi na družbeno odgovornost.
Podjetje lahko svojo družbeno odgovornost pokaže tudi tako, da kupuje izdelke, ki so bili
proizvedeni na pošten in pravičen način in se prodajajo v pravični trgovini. Država bi morala
poskrbeti, da na naš trg ne bi prihajali izdelki proizvajalcev, ki za svojo proizvodnjo
izkoriščajo nemočne živali, otroke in ljudi.
Svojo poštenost in skrb za okolje lahko javno podjetje pokaže tudi pri javnem naročanju.
Ekonomsko najugodnejša ponudba lahko vključuje tudi okoljske vidike. Pri zelenem javnem
92
naročanju mora podjetje izbrati proizvode, ki med svojo proizvodnjo in uporabo čim manj
škodujejo okolju. Upoštevati mora, da proizvodi ne smejo biti škodljivi za uporabnike, morajo
biti ekološko razgradljivi in se lahko ponovno uporabijo. S premišljenimi nakupi lahko
prihrani material in energijo, zmanjša količino odpadkov in onesnaževanje ter spodbudi
trajnostne vedenjske vzorce.
Podjetje Mariborski vodovod izkazuje svojo družbeno odgovornost v treh segmentih, in sicer:
družbena odgovornost do zaposlenih, do okolja in do lokalne skupnosti. Družbeno odgovorno
ravnanje do okolja se kaže v ciljih podjetja, ki so: preprečevanje in zmanjšanje
obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja, zmanjšanje rabe vode,
izboljšanje naravnega ravnovesja, opuščanje in nadomeščanje uporabne nevarnih snovi.
Podjetje družbeno odgovornost do zaposlenih izkazuje v ustvarjanju ugodnega delovnega
okolja, ki zaposlene motivira, da dajo od sebe najboljše in se v delovnem okolju počutijo
varno in dobro. Zagotavlja jim enake možnosti zaposlovanja, upoštevajoč načelo
nediskriminatornosti. Zagotavlja jim izobraževanje in usposabljanje. S pridobitvijo naziva
»Družini prijazno podjetje« podjetje želi uravnotežiti razmerje med delom, družino in prostim
časom. Skrbi za redno komunikacijo med zaposlenimi, upošteva interese vseh pri
spremembah v podjetju ter jim omogoča varne in zdrave pogoje dela. Družbeno odgovornost
do lokalne skupnosti izkazuje tako, da sodeluje v projektih z lokalno skupnostjo, nevladnimi
organizacijami, podpira humanitarne, kulturne in športne dejavnosti, nudi pomoč socialno
šibkim in z drugimi oblikami donacij in sponzorstev.
Podjetje je konec leta 2011 prejelo nagrado za družbeno odgovornost Horus v kategoriji
srednje velikih podjetij. Nagrado je prejelo za celovit in dobro načrtovan pristop k družbeni
odgovornosti ter vsestransko angažiranost na številnih področjih družbene odgovornosti v
poslovni praksi. Nagrajeno je bilo strateško in inovativno vodeno poslovanje ter odgovorno
ravnanje podjetja do okolja, zaposlenih in drugih deležnikov ter pri razvoju izdelkov in
storitev. Vsa prizadevanja podjetja na tem področju in obe nagradi sta dober pokazatelj, da je
podjetje na dobri poti in družbeno odgovorno.
93
11 LITERATURA IN VIRI
1. Avsec, A. (2007) Pet velikih faktorjev osebnosti – psihodiagnostika osebnosti, Ljubljana,
Filozofska fakulteta.
2. Auroi, C. (2003) Improving Sustainable Chain Managament trought Fair Trade, Greener
Managament International.
3. Boatright, R. J. (1993) Ethics and the conduct of the business, New Jersey, Prentice Hall.
4. Branco, M., in Rodriges, L. (2006) 'Corporate Social Responsibility and Resource – Based
Perspectives', Journal of Business Ethics, letnik 96, št 2., str. 111 - 132.
5. Burnač, D. (2012) 'Oskrba z vodo kot del družbene odgovornosti', Pacientove pravice in
dolžnosti, 2012, št. 5, str. 16- 18.
6. Crane, A., in Matten, D. (2004) Business etichs: a european perspective, Oxford, Oxford
University Press.
7. Čokelc, S. (2000) Davčna morala, Ljubljana, Zveza ekonomistov Slovenije.
8. Daft, L. R. (1994) Management, Third edition, Forth Worth, The Dryden Press.
9. De Pelsmacker, P., Janssens, W., Streckx, E., in Mielants, C. (2005) 'Consumer preferenes
for the marketing of ethically labelled coffee', International Marketing Review, letnik 22,
št. 5, str. 512 - 530.
10. Donaldson, J. (1992) Business Ethics, European Casebook, London, Academic Press
Limited.
11. Ford, N. (2007) Corporate social responsibilityin the African context, Pretoria, New
African.
12. Frederick, C. W., Davis, K., in Post E. J. (1988) Business and society: Corporate strategy,
public policy, ethics, New York, McGraw-Hill Publishing company.
13. Greening, D. W., in Turban, D. B. (2000) 'Corporate Social Performance as a Competitive
Advantage in Attracting a Quality Workforce', Business and Society, 39, št. 3, str. 254 –
280.
14. Gregurec, N. (2009) Vloga in pomen poslovne etike in družbene odgovornosti v
gospodarski praksi, magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta.
15. Harris, C. E., in Co. (1995) Engeneering Ethics, Concepts and Cases, Belmont,
Wadsworth Publishing.
16. Ivanjko, Š. (1995) 'Nasprotje interesov v gospodarski družbi', Podjetje in delo, XXI, št.5 -
6, str. 601 - 612.
17. Ivanjko, Š. (1996) Etika managementa, Ljubljana, Gospodarski vestnik.
94
18. Ivanjko, Š. (1996) Poslovna morala, Zbornik: Profesionalna etika pri delu z ljudmi,
Maribor, Univerza v Mariboru.
19. Ivanjko, Š. (1998) Trg in poslovna morala, Ljubljana, Gospodarski vestnik.
20. Ivanjko, Š. (2009) Pravo, morala in etika, Gradivo pri predmetu Družbeno odgovorno
podjetništvo in etika, Maribor, Visoka poslovna šola Maribor.
21. Jaklič. M. (1997) Družbeno odgovorno poslovanje in poslovna etika, Ljubljana,
Ekonomska fakulteta.
22. Jaklič, M. (2002) Poslovno okolje podjetja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
23. Jelovac, D. (2000) Podjetniška kultura in etika, Portorož, Visoka šola za podjetništvo.
24. Kalacun, S. (2001) Poslovna etika, Ljubljana, Združenje manager.
25. Kaučič, P. (2006) 'Ne samo dobiček, tudi etika', Revija Podjetnik, letnik 15, št. 12, str. 16
- 17.
26. Klukej, T. (2009) Primerjava družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji in Avstriji,
diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
27. Knez-Riedl, J. (2002) Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij, 23.
posvetovanje PODIM, Maribor, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij,
Ekonomska poslovna fakulteta Maribor.
28. Kocuvan, T. (2002) Kodeks poklicne etike in profesionalnega obnašanja, Ljubljana,
Geodetska uprava RS.
29. Kok, P. T., Weile, W. D., McKenna, R., in Brown, A. (2001) 'A corporate social
responsibility audit within a quality management framework', Journal Business Ethics,
letnik 31, št. 4, str. 285 - 297.
30. Kalacun, S. (2001) Poslovna etika, Ljubljana, Združenje manager.
31. Mariborski vodovod (2011). Letno poročilo za leto 2010, Maribor, Mariborski vodovod.
32. Možina, S. (1994) Osnove vodenja, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
33. Možina, S., Tavčar, M., in Kneževič, A. N. (1998) Poslovno komuniciranje, Maribor,
Obzorja.
34. Penko Natlačen, M. (2002) Glas gospodarstva, Ljubljana, Častno sodišče pri GZS.
35. Redfern, A., in Snedker, P. (2002) Creating Market Opportunities for Small Enterprises:
Experiences of the Fair Trade Movement, Geneva, International Labour Organization.
36. Srše, D. (2010) Pravo v zavarovalništvu, Ljubljana, Zavod IRC.
37. Stres, A. (1999) Etika ali filozofija morale, Ljubljana, Družina.
38. Strong, C. (1996) 'Features contributing to the growth of ethical consumerism – a
preliminary invigastion', Marketing intelligence & Planning, letnik 14, št. 5 , str. 5 - 13.
95
39. Surk, V. (1999) Leksikon morale in etike, Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
40. Surk, V. (1995) Filozofija, Maribor, Cankarjeva založba.
41. Štimac, M. (1992) Poslovna etika, Zagreb, Ekonomski analitičar.
42. Tallontire, A. (2001) Ethical Consumers and Ethical Trade: A Review of Current
Literature, Greenwich, Natural Resources Institute, University of Greenwich.
43. Tavčar, M. (1994) Strokovno in etično odločanje v managementu, Ljubljana, Organizacija
in kadri.
44. Tavčar. M. (1997) Etika managementa pri nas in v tržnih gospodarstvih, Ljubljana,
Združenje manager.
45. Tavčar, M. (2002) Strateški management, Koper, Visoka šola za management v Kopru.
46. Tierney, P. E. (1997) Kaj moram vedeti o poslovni etiki, Ljubljana, Gospodarski vestnik.
47. Vila, A. (1995) Družbena odgovornost podjetja, Kranj, Moderna organizacija.
48. Žlajpah, M. (2001) Etika in korupcija v poslovnem svetu, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
49. Wells, B., in Spinks, N. (1996) 'Ethics must be comunicated from the top down', Career
Development International, 1/7, str. 28 – 30.
96
12 VIRI
1. Abram, N., in Freitag, N. (1999) Načelo vestnosti in poštenja. Elektronski vir,
http://baza.svarog.org/pravo/obligacijsko_pravo/nacelo_postenja.php, [dostop 10. 9.
2012].
2. Burnač, D. (2011) 'Družbena odgovornost podjetja', Glasilo Mariborskega vodovoda, let.
3, št. 2, str. 6.
3. Bonska listina (b. l.) Elektronski vir, http://www.iwahq.org/contentsuite/upload/iwa/
Document/Eureau%20position%20on%20the%20BC.pdf [dostop 19. 3. 2012].
4. Hanžič, M. (2011) 'Mariborskemu vodovodu nagrada za družbeno najbolj odgovorno
podjetje v Sloveniji', Revija Mariborski utrip, 2011, št. 77, str.11.
5. Evropska komisija (2012) Družbena odgovornost podjetij. Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=331&langId=sl [dostop 8. 11. 2011].
6. Evropska vizija za oskrbo s pitno vodo in sanitacijo v letu 2030 (2012) Elektronski vir,
http://www.wsstp.eu/files/WSSTPX0001/Communication%20Tools/Vision%202030%20
07-10-05.pdf [dostop 20. 3. 2012].
7. Fras Haslinger, N. (2005) Kadrovanje v duhu družbene odgovornosti. Elektronski vir,
http://www.stajerskagz.si/modul_print.php?page=100 [dostop 10. 6. 2012].
8. Karničnik, M. (2005) Družbeno odgovorno ravnaje podjetij: Kako do najboljših učinkov?
Elektronski vir http://www.stajerskagz.si/Projekti/Pretekli_projekti/DOP/Gradiva_na_
temo_DOP/Prispevki_pripravljeni_v_okviru_projekta/Druzbeno_odgovorno_ravnanje_po
djetij_Kako_do_najboljsih_ucinkov_/ [dostop 11. 6. 2012].
9. Letno pregledno poročilo družbe KPMG, d. o. o. (2012) Elektronski vir,
http://www.kpmg.com/SI/en/IssuesAndInsights/ArticlesPublications/Documents/KPMG%
20Slovenija%20letno%20porocilo%202010.pdf [dostop 15. 1. 2012].
10. Medja, J. (2008) Poslovni model vrednot, kot način vodenja in ravnanja z zaposlenimi v
Unicredit Group. Elektronski vir, http://www.gzdbk.si/media/pdf/sekcije/oki/dki/2008/
Janko_MEDJA.pdf [dostop 12. 9. 2012].
11. Obligacijski zakonik – Načelo vestnosti in poštenja, Uradni list RS, št. 38/2001.
12. Penko Natlačen, M., (2003) Častno sodišče pri GZS in Kodeks o dobrih poslovnih
običajih pri poslovanju z nepremičninami. Elektronski vir http://www.gzs.si/slo/storitve/
poslovne_informacije/pravna_podrocja_in_predpisi/resevanje_sporov/castno_sodisce_pri
_gzs/castno_sodisce_pri_gzs_pri_gospodarski_zbornici_slovenije_in_kodeks_o_dobrih_p
oslovnih_obicajih_pri_poslovanju_z_nepremicninami [dostop 19. 1. 2012].
97
13. Podjetje Mariborski vodovod (2012) Družbena odgovornost. Elektronski vir,
http://www.mb-vodovod.si/druzbena-odgovornost [dostop 9. 11. 2011 in 20. 2. 2012].
14. Podjetje Mariborski vodovod (2011) Predstavitev podjetja. Elektronski vir,
http://www.mb-vodovod.si [dostop 7. 11. 2011].
15. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 35/06, 41/08.
16. Priročnik o ekološkem – okolju prijaznem – javnem naročanju „Kupujte zeleno!“,
Evropska komisija (2012) Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/buying_ green_handbook_sl.pdf [dostop 6. 5.
2012].
17. Office for Official Publications of the European Communities (2001) Promoting a
European Framework for Corporate Social Responsibility; Green Paper. Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/research/horizon2020/pdf/com_2011_0048_csf_green_paper_sl.pdf#vi
ew=fit&pagemode=none [dostop 21. 12. 2011].
18. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012, Uradni list RS št. 02/2006
19. Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991.
20. Wikipedia (2012) HACCP – Hazard Analysis by Critikal Control points. Elektronski vir,
http://en.wikipedia.org/wiki/Hazard_analysis_and_critical_control_points [dostop 21. 3.
2012].
21. Zakon o gospodarskih zbornicah (ZGZ), Uradni list RS št. 60/2006.
22. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), Uradni list RS št. 18/2011.
23. Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS št. 70/08, 108/09.
24. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS št. 86/2004.
25. Zakon o vodah, Uradni list RS št. 67/02, 57/08.
98
PRILOGE
Priloga 1: Anketa
A N K E T A
Sem študentka Doba Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor. V tem času
pripravljam magistrsko nalogo z naslovom »Pomen dobrih poslovnih običajev, vestnosti in
poštenosti pri poslovanju v podjetju Mariborski vodovod, d. d.« Sestavila sem anketo, v kateri
vas sprašujem, kaj menite o uporabi dobrih poslovnih običajev in o pomenu družbene
odgovornosti vašega podjetja.
Anketa je anonimna in jo bom uporabila izključno v namen pisanja magistrske naloge.
(Obkrožite ali označite ustrezen odgovor in dopolnite.)
1. Spol M Ž
2. Starost:
1. Od 18 do 30 let.
2. Od 31 do 40 let.
3. Od 41 do 50 let.
4. Nad 50 let.
3. Delovna doba
1. Od 0 do 10 let.
2. Od 11 do 20 let.
3. Od 21 do 30 let.
4. Nad 30 let.
4. V kolikšni meri so poslovne vrednote podjetja, v katerem ste zaposleni, skladne z načeli
družbeno odgovornega ravnanja ter z načelom vestnosti in poštenosti? Ocenite z lestvico od 1
do 5, pri čemer pomeni 1 najmanjšo, 5 največjo oceno.
1 – sploh ne 2 – malo 3 – srednje 4 – precej 5 – povsem
99
5. Katera od naštetih poslovnih vrednot v vašem podjetju pomeni za vas največ in katera
najmanj? Razvrstite jih po pomembnosti in jih ocenite z lestvico od 1 do 5, pri čemer pomeni
1 najmanjšo, 5 pa največjo pomembnost.
1 – najmanj 2 – zelo malo 3 – srednje 4 – precej 5 – zelo veliko
Etična načela * * * * *
Enakopravnost * * * * *
Kakovost * * * * *
Znanje * * * * *
Skrb za okolje * * * * *
Skrb za zaposlene * * * * *
Ustvarjalnost * * * * *
6. Ali menite, da podjetje v katerem ste zaposleni, velja za družbeno odgovorno in spoštuje
dobre poslovne običaje pri poslovanju?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
7. Ali menite, da se vaše podjetje ravna po načelu vestnosti in poštenja in upošteva dobre
poslovne običaje?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
8. Ali menite, da se skrb za zdravo in neoporečno vodo kaže v skrbi podjetja za varovanje
okolja in virov pitne vode?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
100
9. Ali menite, da je prav, da se podjetje vključuje v okoljske akcije lokalnega in državnega
pomena tako, da prispeva delovno silo, delovna in finančna sredstva?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
10. Ali menite, da je prav, da podjetje redno obvešča ljudi preko javnih medijev o stanju in
kakovosti pitne vode ter izvaja ankete med prebivalstvom?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
11. Ali menite, da je prav, da podjetje promovira pitje pitne vode iz pipe kot svetovni trend in
standard na področju zdrave pitne vode za zdravje ljudi?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
12. Ali menite, da je prav, da podjetje sodeluje z vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami na
vseh ravneh od vrtcev, šol in univerze?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
13. Menite, da je prav, da podjetje dobrodelnost do družbenega okolja deli v humanitarnih,
kulturnih, športnih in rekreativnih prireditvah neposredno s sponzorstvi in donatorstvi, v
pomoči pri izvedbi ter oskrbi prireditev s pitno vodo?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
14. Menite, da je prav, da podjetje otrokom zaposlenih omogoča obvezno šolsko prakso in
delovno počitniško prakso ter jim daje prednost pri zaposlovanju?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
101
15. Kaj pomeni za vas certifikat »Družini prijazno podjetje«, ki ga je podjetje pridobilo v letu
2011?
1. Veliko.
2. Boljše pogoje za zaposlene.
3. Nagrado.
4. Ne vem.
16. Menite, da je prav, da podjetje omogoča zaposlitev invalidom in ljudem s posebnimi
potrebami?
1. Da.
2. Ne.
3. Ne vem.
17. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja v odnosu do okolja (možnih je več
odgovorov)?
1. Preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja.
2. Ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja.
3. Zmanjševanje porabe vode.
4. Izboljševanje naravnega ravnovesja.
5. Opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
6. Nič od naštetega.
18. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja do lokalne skupnosti (možnih je več
odgovorov)?
1. Sodelovanje podjetja v projektih z lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami.
2. V podpori humanitarnim, kulturnim in športnim dejavnostim.
3. V pomoči socialno šibkim.
4. V donacijah in sponzorstvih.
5. Nič od naštetega.
19. Kako se kaže družbena odgovornost podjetja do zaposlenih (možnih je več odgovorov)?
1. V zagotavljanju enakih možnosti zaposlovanja za vse zaposlene.
2. Upoštevanje načela nediskriminatornosti.
3. Zagotavljanje stalnega izobraževanja in usposabljanja za vse zaposlene.
4. Pridobitev naziva »Družini prijazno podjetje«.
5. Skrb za redno komunikacijo med zaposlenimi.
102
6. Upoštevanje interesov vseh zaposlenih pri spremembah v podjetju.
7. Omogočanje varnih in zdravih pogojev dela.
8. Nič od naštetega.
20. Na katerem področju bi podjetje moralo uvesti spremembe in izboljšave, da bi lahko
povečalo svoj ugled in položaj glede družbene odgovornosti podjetja ter spoštovanja dobrih
poslovnih običajev (možnih je več odgovorov)?
1. Skrb za okolje.
2. Skrb za zaposlene.
3. Dobri odnosi z uporabniki.
4. Etična načela.
5. Drugo – prosim vpišite: _________________.
21. Kaj pomeni za vas slovenska nagrada za družbeno odgovornost »Horus«, ki jo je podjetje
prejelo konec lanskega leta (možnih je več odgovorov)?
1. Priznanje podjetju.
2. Nagrado
3. Ponos zaposlenim.
4. Drugo – prosim vpišite: _____________________.
22. Ali ste ponosni, da ste zaposleni v podjetju Mariborski vodovod, ki je eden od največjih
sistemov s pitno vodo v Sloveniji?
1. Zelo.
2. Ne.
3. Ne vem.
Za vaša mnenja in predloge se vam zahvaljujem!
Marija Kužnar