dobrodošli v straži - občina straža · plemiška rodbina na slovenskem, začeli intenzivno...

1

Vodnik po občini StražaVodnik po občini Straža

Dobrodošli

v Straži

Kraj topline,zelenja in modrine

Turistični vodnik po Občini Straža

2

Dobrodošli v Straži1. izdaja, 1. natisBesedilo: Marjan ŽibernaFotografije: Dušan ŠetinaKartografija: GURS, zajem podatkov: Dušan ŠetinaOblikovanje in tisk: Špes, grafični studio, Novo mestoPregled vsebin: Maja MedicJezikovni pregled: Andreja MikužIzdala: Založba Goga, Glavni trg 6, 8000 Novo mesto, www.goga.si Za založbo: Mitja LičenZaložila: Občina Straža, Ul. talcev 9, 8351 StražaNaklada: 2.000 izvodov

Straža, januar 2011

Vsebina

Straža skozi čas 4

Krka, dolenjska lepotica 8

Vinogradi, cviček, zidanice 11

Sakralna dediščina 13

Pešpoti po Straški gori, jama Velika prepadna,

vzletišče Peter … 18

In še … 22

Prireditve, dogodki 25

Gostilne, prenočišča, zidaniški turizem 28

O občini Straža 30

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(497.4Straža)(036)

ŽIBERNA, Marjan Dobrodošli v Straži : vodnik / [besedilo Marjan Žiberna ; fotografije Dušan Šetina ; kartografija GURS]. - 1. izd., 1. natis.- Straža : Občina, 2011

1. Gl. stv. nasl.

254334208

3

Povabilo v StražoStraža je resda majhna občina s površino dobrih dveh ducatov kvadratnih kilometrov in nekaj tisoč prebivalci, kar pa ne pomeni, da nima česa pokazati. Prav nasprotno! Čez območje v samem srcu Dolenjske denimo teče reka Krka, več kot upravičeno imenovana tudi ‘dolenjska lepotica’. A Krka ni zgolj lepa na pogled, po njej lahko tudi veslate ali se spuščate s splavom, v njene vode pa pomakate trnek, saj rib tu ne manjka. Številna mlinska kolesa, ki jih je nekoč poganjala, se resda že dolgo ne vrtijo več, a v Vavti vas in še na dveh drugih mestih v občini Straža si lahko še ogledate nekaj teh pomnikov preteklosti.

Le streljaj nad zeleno reko se dviga Straška gora. Če se ozrete proti njej, vam ob tem pogledu, še posebej v lepem vremenu, zaigra srce. Prijazne sončne lege njenega vznožja so posejane z vinogradi, značilnimi dolenjskimi zidanicami in zadnja leta tudi s počitniškimi hišicami, ki se s svojim videzom lepo vključujejo v to okolje. Na veliko veselje skrbnih vinogradnikov lahko sonce na teh pobočjih po mili volji razvaja grozdne jagode. Tu uspevajo dobra vina, začenši s cvičkom, za katerega je pred leti pesnik Tone Pavček, Dolenjec po rodu, zapisal – »ni za maše, a vedno paše.« Cviček še vedno ‘paše’ in je že kar nekaj časa tudi ‘za maše’; vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja je čedalje bolj cenjeno. Obisk zidanice je doživetje zase. Tako zaradi vina kot tudi zaradi ljudi; Dolenjci so pač od nekdaj prijazni, zgovorni in širokosrčni.

Če si zaželite poživljajočega pohoda ali zgolj krajšega sprehoda v lepem naravnem okolju, so vam po Straški gori na voljo pešpoti. Te vas na primer vodijo tudi mimo jame Velika prepadna in kužnega znamenja, ki spominja na čase, ko je tudi tu kosila črna smrt – kuga. A o minulih časih pričajo še druge stvari. Prav na območju Straže se je nahajalo edino danes znano ravninsko gradišče na Slovenskem; ta višinska naselja iz prvega tisočletja pred našim štetjem so namreč običajno stala na dvignjenih mestih. Tod je nekoč verjetno potekala pomembna rimska pot. Na območju Straže stoji pet cerkva. Na Straški gori vzletajo jadralni padalci, s katerimi se lahko popeljete v tandemu. Pri Prečni se nahaja športno letališče, kjer med drugimi vzletajo letala, ki obiskovalcem nudijo ogled teh krajev iz ptičje perspektive. V Straži se skozi vse leto odvijajo številne prireditve, začenši s tradicionalno Straško jesenjo …

Še marsikaj drugega se najde na tem majhnem, a bogatem območju. Dobrih razlogov, da obiščete Stražo, je torej več kot dovolj. Naj vam jih pričujoča brošura pomaga odkrivati in uživati ob njih!

Marjan Žiberna, avtor


4

Stra

ža s

kozi

čas Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje današnje občine

Straža poseljeno že v paleolitiku, starejši kameni dobi. Najpomembnejša med najdbami je okrog 5.000 let stara

kamnita sekira. Gre za lepo ohranjen primerek na obeh straneh koničasto zaobljenega orodja z luknjo za držalo, kakršnega so uporabljali tedanji ljudje. Danes je razstavljena v stalni arheološki zbirki muzeja v Novem mestu.

Tudi v prvem tisočletju pred našim štetjem, natančneje v starejši železni dobi (8.–4. stol. pr. n. št.), so tu živeli ljudje. Na Dolenjskem so se iz tega časa ohranile izjemno bogate najdbe, zato je to obdobje poimenovano tudi ‘cvetoči halštat Dolenjske’ (halštat: starejša železna doba). Iz tega časa se je ravno na območju Straže ohranil prav poseben pomnik – ostanki edinega znanega ravninskega prazgodovinskega gradišča na Slovenskem. Tedanji prebivalci, za katere ne moremo z gotovostjo reči, kateremu ljudstvu so pripadali, so namreč svoja gradišča postavljali na dvignjena mesta. Taka lega je njihovim prebivalcem, domnevno sorodnim Ilirom, omogočala razgled nad okolico. Tako so svoja gradišča, z obzidjem obdana naselja, lahko tudi uspešno branili pred napadalci. Nižinska gradišča so bila, kot kažejo raziskave, izjemno redka in le v Straži so našli ostanke takega naselja; Gradišče se imenuje tudi del današnjega naselja, ki je zraslo na tem mestu. Iz tega bogatega obdobja, ko so ljudje znali s pridom izkoriščati tukajšnja površinska nahajališča kakovostne železove rude, so tudi ostanki okoli 100 peči

Ob reki Krki so nekoč stali številni gradovi, dvorci in mlini.

5

za taljenje rude, ohranila pa so se tudi grobišča, kamor so pokopavali svoje pokojne. Verjeli so, da je smrt zgolj prehod v onostranstvo in da bodo pokojni živeli tako, kot so živeli, ko so bili še živi. Zato so jih pokopavali z vsem najboljšim, kar so premogli; halštatska grobišča so tako za današnje arheologe prave zakladnice.

Najdba ducata žganih grobov iz 2. in 3. stoletja našega štetja jasno kaže na poselitev v času antike. Rimljani so tu pustili svoj pečat po tem, ko so začeli okrog leta 33 pr. n. št. prodirati proti vzhodu in nadvladovati keltski ljudstvi Latobike in Tavriske, ki so naseljevali te kraje. Zato najdba novcev iz tega obdobja ni nobeno presenečenje. Mogočni imperij, ki je slovel po izvrstnih cestnih povezavah, je verjetno zgradil cesto tudi po sredi strmega hrbtišča Straške gore. Ljudski glas o tem je še vedno živ, Rimska pot se imenuje tudi ena od pešpoti, ki vodijo po njej.

Kasneje, v zgodnjem srednjem veku, so se tu naselili Slovani. Natančna opredelitev časa njihovega prihoda ni mogoča; z gotovostjo ga lahko umestimo v obdobje med 6. in 9. stoletjem. Prav iz teh časov se je, denimo, ohranilo ime vasi Sela pri Straži. Sama Straža, osrednje naselje današnje občine Straža, je prvič pisno omenjena v listinah iz leta 1250. Njeni prebivalci so hodili stražit svoje vinograde na pobočjih Straške gore, da bi zoreče grozdje obvarovali pred pticami, medvedi in še kakšnimi drugimi nepridipravi; tako je kraj dobil svoje ime.

Po Straški gori, kjer so danes vinogradi, je bila v rimskih časih verjetno speljana cesta.


6

Že kmalu po prvi omembi Straže je bil leta 1280 prvič pisno omenjen tudi grad Zalog – Brajtenau. Stal je na levem bregu Krke, približno tri kilometre vzhodno od današnjega središča Straže. Skozi stoletja je zamenjal številne lastnike – Praunsberge, Scharfe, Lichtenberge, Taubenhauerje ... Žal je bil med drugo svetovno vojno požgan, ruševine pa odstranjene.

Na vznožju Straške gore je že zgodaj dobila svoje mesto tudi cerkev sv. Tomaža, ki še zmeraj stoji na istem mestu. V njej je mogoče videti nema pričevanja njenega zgodnjega obdobja – ostanke romanske ladje in fragmente zgodnjegotskih fresk, nastalih verjetno že v 14. stoletju. Kasneje so bile na širšem območju Straže zgrajene še štiri cerkve.

V 19. stoletju sta se začeli predvsem Straža in Vavta vas, na nasprotnih bregovih Krke ležeči naselji, modernizirati in v določeni meri industrializirati. Tedaj so Auerspergi, v tem času najmočnejša plemiška rodbina na Slovenskem, začeli intenzivno izkoriščati lesno bogastvo bližnjih kočevskih gozdov. Leta 1878 je bila v Vavti vasi zgrajena šola, leta 1894 pa je stekla železniška povezava med Novim mestom in Stražo. V Straži je tedaj začela uspešno delovati parna žaga, namenjena razrezu lesa. V letih 1900–1901 je vinogradništvo, ki ima tu dolgo tradicijo, zelo prizadela trtna

Vinogradništvo sta po letu 1900 prizadeli tako trtna uš kot huda pozeba, a ga nista uničili.

77

Ogled arheološke in etnološke dediščineDolenjski muzej Novo mestoMuzejska ulica 78000 Novo mestotel: 07/[email protected]

Turistične informacijeObčina StražaUlica talcev 98351 Stražatel: 07/38 48 [email protected]

uš in leto zatem še huda pozeba, a se je vendarle obdržalo.

Naselji Straža in Vavta vas sta junija 1940, tik pred drugo svetovno vojno, dobili električno napeljavo. V povojnem času je območje uprav‑no sodilo k občini Novo mesto, leta 2007 pa je z izločitvijo nastala sa‑mostojna občina Straža, ki se danes pospešeno razvija.

Na območju Straže stoji pet cerkva, nekatere že zelo dolgo.


8

Krka

, dol

enjs

ka le

poti

ca Reka Krka, ki teče skozi območje občine Straža, daje tem že sicer lepim krajem še prav poseben čar. Tik ob njenem levem oz. desnem bregu ležita z mostom povezani osrednji naselji –

Straža in Vavta vas. Le nekaj kilometrov prej se reka dokaj umiri, kar daje priložnost za veslanje tistim, ki imajo radi mirnejše vode. V živahnem zgornjem toku pa lahko lepoto spusta z raftom čez brzice doživite prav z agencijo iz Straže. Njen vodostaj je za to najprimernejši spomladi in v zgodnjem poletju. V poletnem času poteka tudi šola kajaka, namenjena predvsem osnovnošolcem. Lju‑bitelje ribolova navdušuje zlasti ribje bogastvo Krke, v kateri lahko lovijo sulce, lipane, podusti …

Krka je s 94 kilometri površinskega toka druga najdaljša povsem slo ‑venska reka; daljša od nje je le Savinja. Izvira pri vasi Krka, nedaleč od Ivančne Gorice in se blizu Brežic izlije v Savo. Kostanjevica na Krki, ki se nahaja v njenem spodnjem toku, je edino slovensko naselje, z vseh strani obdano z vodo, grad Otočec pa edini slovenski otoški grad.

V času Rimljanov je ob Krki potekala pomembna prometnica, kasneje pa so tu zrasli številni gradovi in graščine. Po poročanju slovitega poli‑historja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) naj bi jih bilo v nje‑govem času kar okrog 65. Zato je bila dolina ob zgornjem toku Krke znana tudi kot ‘dolina gradov’. Žal se je od nekdaj bogate arhitekture do danes ohranilo le še nekaj večinoma skromnih ostankov.

Sprva živahno tekoča Krka se malo pred Stražo dokaj umiri.

9

V preteklosti je voda Krke, zlasti v njenem zgornjem toku, vrtela tudi številna mlinska kolesa in žage. Tukajšnji mlinarji so bili, denimo, včasih zelo zaželeni kot poročne priče in krstni ali birmanski botri, saj so s seboj navadno prinesli bel kruh, ki so ga imeli običajni ljudje le redko priložnost okusiti. Do danes se je od nekdaj številnih mlinov ohranila le peščica; med njimi trije na območju Straže – v Vavti vasi, v Rumanji vasi in na Lokah. Upati je, da ne bodo prepuščeni uničenju neusmiljenega zoba časa.

V zgornjem toku je Krka zaradi padca živahna reka, ki je ponekod urezala v pokrajino globoke soteske. Slikovitosti njene začetne poti

V Vavti vasi še vedno stoji eden od nekoč številnih mlinov, ki jih je poganjala voda Krke.


1010

Rafting na KrkiRafting klub GimpexStara cesta 18351 Stražatel: 031/[email protected]

Poletna šola kajaka Kajak kanu klub StražaPod Srobotnikom 39a8351 Stražatel: 041/833-198 (Mihelič Marko)[email protected]

Ribolovne dovolilniceGostilna Pod SmrekcoPotok 18351 Stražatel: 07/384-75-88

Ribiška družina Novo mestopododbor Straža–Dolenjske Toplicetel: 041/503-185 (Momčilo Maksimović)www.rdnovomesto.si

botrujejo tudi pragovi iz leh njaka, nekakšni majceni slapovi. Krka – njeno ime domnev‑no izvira iz grškega poimenovanja Korko‑ras – je edina slovenska reka, ki v svoji strugi ustvarja to mehko kamnino.

V zgornjem toku Krke je vožnja s čolnom adrenalinska, nižje paprecej bolj lagodna.

11

Vin

ogra

di, c

viče

k, z

idan

iceNad levim bregom Krke se na spodnjem delu Straške gore (oz.

Straškega hriba, kot ji običajno pravijo domačini) razprosti‑rajo prijazne vinske gorice – Straška gora, Stara gora in Nova

gora. Sredi njih stojijo stare zidanice in domiselno zgrajene novejše počitniške hišice. Tu je lepo v vsakem letnem času, še zlasti jeseni, ko je čas za veselo trgatev. Tudi Ljuben, območje na desnem bregu Krke, od katere je oddaljeno nekaj kilometrov, po svojih lepotah nič ne zaostaja.

Tukajšnje vinogradništvo, ki ima že zelo dolgo tradicijo, je še posebej težke čase doživljalo pred dobrim stoletjem. V letih 1900 in 1901 ga je naprej skoraj povsem uničil pojav trtne uši, le leto kasneje pa še huda pozeba. Vendar si je opomoglo, nekdanje samorodne trte so tedaj začeli nadomeščati z ameriškimi trsi. Danes vinogradniki – okrog 150 jih je povezanih v vinogradniškem društvu – obdelujejo različne trte, predvsem tiste, iz grozdja katerih pridelujejo čedalje bolj cenjeni cviček. Lastniki zidanic so se tudi že začeli vključevati v zidaniški turizem, ki obiskovalcem omogoča najem zidanice, pogostitev, nakup domačega vina …

Cviček, ki ga pridelujejo v dolenjskem vinorodnem okolišu, sodi med rdeča vina. Velja za sinonim Dolenjske in za slovensko vinsko posebnost. Po tradiciji se prideluje iz različnih vrst grozdja. Prevladu‑je žametna črnina, dodajajo pa mu še modro frankinjo in bele sorte grozdja, med njimi je največ kraljevine. Poleg toskanskega chiantija je edino vino, izdelano iz rdečih in belih sort grozdja. Med njegove glavne

Ob vznožju sončne strani Straške gore vinska trta lepo uspeva.


1212

Društvo vinogradnikov StražaUlica talcev 78351 Straž[email protected]

Najem zidanice www.zidanice.si

značilnosti sodijo še nizka vsebnost alkohola (do 10 vol. %), prijetna kislina in ‘gladek’ okus. Je svetlo rdečkaste barve z rubinastim odten‑kom in ima sadno aromo, spominja na maline, češnje ali rdeči ribez. Za lahkotni in pitni cviček pravijo, da je »vino brez velike odločnosti in brez prikritih napak«.

V preteklosti je cviček veljal za manjvredno, kislo vino. Ljudje so ga imenovali tudi cuckovec, žvižgovec in fukovec. Janez Trdina je o njem ob neki priložnosti zapisal: »…vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice«; Tone Pavček, doma z Dolenjske, pa: »... ni za maše, a vedno paše ...«. A to je cvičkova preteklost. Njegov ugled se je z velikimi prizadevanji pridelovalcev v zadnjih letih močno izboljšal. Od leta 2001 je zakonsko zaščiten, ima oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja in je danes z razlogom čedalje bolj cenjen.

Žametna črnina, osnova za pridelavo cvička. Obisk zidanice je posebno doživetje.

13

Sakr

alna

ded

išči

naV občini Straža stoji pet cerkva. Cerkev sv. Jakoba v Vavti vasi je farna cerkev in ima dve podružnici – cerkev sv. Tomaža v Straži in cerkev Marije tolažnice žalostnih na Drganjih selih. Cerkvi

Vnebovzetja Matere božje v nekdanji Dolenji Straži (delu današnje Straže) in sv. Martina v Zalogu sta podružnici farne cerkve v bližnji vasi Prečna, ki upravno sodi v novomeško občino.

Sedanja baročna cerkev sv. Jakoba v Vavti vasi, zgrajena v obliki križa, je bila sezidana konec 18. oz. v začetku 19. stoletja. Cerkev stoji

na mestu, kjer je stala pred tem njena manjša predhodnica; prva cerkvica naj bi bila v Vavti vasi že leta 1462, leta 1501 pa naj bi postala podružnica ve‑like pražupnije Šmihel pri Novem mestu. Današnja cerkev, pred nedavnim temeljito prenovljena, ima križev pot iz leta 1862, delo italijanskega mojstra Davida Bertolda. Po‑slikave v glavnem in dveh stranskih oltarjih ter tudi v obeh stran‑skih kapelah je v veliki večini napravil cenje‑ni slikar Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807–1878).

Na gričku v Straži (oz. nekdanji Gorenji Straži) stoječa cerkev sv. Tomaža je skromna le na zunaj. Njena notranjost namreč skriva zelo stare ostanke romanske cerkve, ki so jih začeli odkrivati ob prenovi leta 1987. Tedaj je bila od‑krita polkrožna romanska apsida, ki v veliki meri sestavlja tudi slavo‑lok današnje cerkve. Ostanka romanske cerkve sta tudi zahodna vogala cerkvene ladje in zunanja slavoločna stena. Na slavoločnem loku so od‑krili fragmente dveh starih poslikav, iz katerih je mogoče sklepati, da sta bili sestavni del sprevoda, naslikanega na stene apside. Na nagrobni

Notranjost cerkve sv. Jakoba; njena predhodnica naj bi tu stala že sredi 15. stoletja.


14

plošči pred prezbiterijem je vklesan napis z letnico 1681, a omenjena in še nekatera druga odkritja kažejo, da je cerkev, ki se je v odkritih pisnih virih prvič pojavila šele sredi 19. stoletja, še bistveno starejšega izvora. Kot kaže, je tu stala cerkev že sredi 14. stoletja. V cerkvi so ogleda vred‑ni tudi trije t. i. zlati oltarji iz 17. oz. 18. stoletja ter leta 1990 restavri‑ rani križev pot, ki je ljudsko delo iz prve polovice 19. stoletja.

Cerkev Marije tolažnice žalostnih na Drganjih selih, katere notran‑jost je bila leta 2009 povsem prenovljena, je v svoji osnovi iz prve polovice 18. stoletja. Njena ladja je imela sprva raven strop, ki pa je bil kasneje barokiziran. Glavni oltar, ki je, tako kot tudi stranska oltarja,

verjetno iz prve polo‑ vice 18. stoletja, je bil leta 1819 prenovljen.

B a r o č n a c e r k e v Vnebovzetja Matere božje v Straži (nek‑danji Dolenji Straži) je bila dograjena leta 1690. Njena notranjost je bila v celoti poslikana po naročilu ene od pri‑padnic rodbine Brenner,

O zgodnjem nastanku cerkve sv. Tomaža med drugim pričajo fragmenti starih poslikav.

V cerkvi Vnebovzetja Matere božje v Straži.

15

lastnice bližnjega gradu Luknja. Glavni oltar s sliko sv. Florjana je zgra‑jen v slogu 17. stoletja, oprema cerkve pa je večinoma iz 18. stolet‑ja. Cerkev je v preteklosti na praznik Marijinega vnebovzetja (Veliki šmaren) privabljala številne romarje. Kot spomenik baročne umetnosti, ki presega lokalne okvire, ima status kulturnega spomenika.

Čas nastanka cerkve sv. Martina v Zalogu ni znan, pisno pa je bila omenjena že leta 1581. Stoji na mestu, kjer je domnevno že pred tem stala kapelica. Oltar je iz prve polovice 17. stoletja. Krasijo ga kipi, med katerimi sta zlasti zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje. V cerkvi sta tudi nagrob‑nik plemiške družine De Portico in grobnica rodbine Fichtenau, last‑nikov bližnjega gradu Brajtenau, ki pa se ni ohranil.

1515

Dogovor za ogled cerkva

Župnijski urad Vavta vasVavta vas 488351 Stražatel: 07/308-31-74 [email protected] (župnik)www.vavta-vas.si

Župnijski urad PrečnaPrečna 108000 Novo mestotel: 07/334-85-00www.zupnijaprecna.net

Cerkev sv. Martina je stara vsaj dobrih 400 let.


16


18

Pešp

oti p

o St

rašk

i gor

i, ja

ma

Velik

a pr

epad

na, v

zlet

išče

Pet

er … Po Straški gori so speljane tri krožne pohodne poti: Gozdar‑

ska, Rimska in Vinogradniška. Začetek in konec vseh treh med seboj povezanih in dopolnjujočih se poti je na avtobusni postaji

v Straži (175 m nm. v.). Če pridemo v Stražo z avtomobilom, lahko parkiramo na parkirišču ob železnici, ki je od avtobusne postaje oddaljeno nekaj sto metrov. Poti so slikovite, večinoma speljane po nezahtevnem terenu in ne prav dolge. Med potjo je potrebno upoštevati, da so v sušnem obdobju južna pobočja Straške gore požarno ogrožena. Dokaj verjetno je srečanje z različnimi divjimi živalmi, ki živijo tu. Med pohodom je treba paziti, da jih po nepo‑trebnem ne vznemirjamo in se nasploh obnašati primerno narav‑nemu okolju.

Gozdarska pot je lahka pot, označena s tablami in belo‑zelenimi krogi na drevesih. Vodi mimo cerkve sv. Tomaža, kjer so bili odkriti frag‑menti fresk iz 14. stoletja, se nadaljuje mimo vinogradov in nato pelje po strmejših gozdnih poteh in vlakah do jame Velika prepadna. Do tu hodimo približno eno uro. Velika prepadna je kapniška kraška jama, ki jo je mogoče dvakrat letno (za 1. maj in v času Straške jeseni) orga‑nizirano obiskati, sicer pa je za obiskovalce iz varnostnih razlogov in zaradi zaščite živali, ki so tu našle svoj življenjski prostor (zlasti hrošči in netopirji), zaprta.

Pot nato po severni strani obide Srobotnik, s 593 metri nadmor‑ske višine najvišji vrh Straške gore. Svoje ime je dobil zaradi srobota, ki marsikje prerašča drevesa, predvsem tu prevladujoče bukovje. Od tu se nadaljuje po gozdni makadam‑ski cesti do vzletišča Peter. Od Velike pre‑padne do vzletišča potrebujemo približno 40 minut. Od izhodišča v Straži do tu je malen‑kost manj kot pet kilo‑metrov.

Pešpoti po Straški gori so lepo označene.


20

Vzletišče Peter je prijet‑na jasa sredi gozda na nadmorski višini 464 metrov, ki jo za vzle‑tanje uporabljajo pred‑vsem jadralni padalci iz Kluba za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic. Klub nudi tudi tandemske polete. Od tu je ob lepem vre‑menu lep razgled na okoliške kraje. Ob jasi je nadstrešek za približno

20 ljudi, urejeno kurišče ter klopi za 70 ljudi. Prostor je tako rekoč idea‑ len za piknike in srečanja.

Od tu se lahko po več poteh vrnemo na izhodišče v Stražo. Nadaljujemo lahko po delu Vinogradniške poti, ki pelje skozi vinograde v Stražo, ali se vrnemo del poti, po kateri smo prišli, in nato zavijemo desno na Rimsko pot. Ta je speljana po jugovzhodnem pobočju Straške gore, ime pa je dobila na osnovi legende, da je v času Rimljanov tu potekala rimska cesta. Kot pravijo strokovnjaki, je to povsem mogoče, a zaenkrat še ni potrjeno. Prehodna je vse leto, saj sneg zaradi sončne lege običajno hitro skopni. Rimska pot predstavlja krajšo, a zahtevnejšo različico poti iz Straže do vzletišča Peter – za 3,6 kilometrov dolg vzpon, pri

Velika prepadna, kraška jama z lepimi kapniškimi tvorbami.

Stražo in okolico si lahko ogledate tudi med poletom s tandemom.

212121

katerem se dvignemo za približno 300 metrov, potrebujemo približno dobro uro zmerne hoje. Označena je s tablami in belo‑rdečimi oznaka‑mi v obliki padala na drevesih.

Vinogradniška pot jeskupno dolga 3,4 kilo‑metre, speljana pretežno po asfaltiranih poteh in označena s tablami. Je najkrajša pot iz Straže do vzletišča Peter. Tako z Vinogradniške kot tudi z Rimske poti lah‑ko sledimo oznakam, ki vodijo do dober lučaj oddaljenega kužnega znamenja. Postavljeno je bilo v 17. stoletju v zahvalo in v spomin na epidemijo kuge, ki je več stoletij desetkala pre‑bivalstvo Evrope in tudi tem krajem ni prizanesla.

V Straži je tudi začetek 8,6 kilometrov dolge gozdarske poti Straža–Frata. Začetni del je speljan po trasi Gozdarske poti in vodi mimo cerkve sv. Tomaža in jame Velika prepadna, nato se nadaljuje po poteh, ki so jih gozdarji in lastniki gozdov uporabljali med delom v gozdu. Pot deloma poteka tudi po trasi Trdinove poti in Evropske pešpoti E7. Vodi mimo več narav‑nih zanimivosti in se zaključi pri Domu Frata pri vasi Dolnji Ajdovec na območju občine Žužemberk.

Tandemski poletiKlub za prosto letenje KanjaGorenje gradišče 138350 Dolenjske Toplicetel: 031/379-628 (Dušan Gorenc)airborn [email protected]

Prvomajski ogled Velike prepadneBorut Kulovectel: 051/[email protected]

Kužno znamenje na Straški gori.


22

Na levem bregu Krke se na ravnini med Stražo in vasjo Prečna nahaja športno letališče Prečna z eno največjih vzletno pristajalnih stez v Sloveniji. Namenjeno je vzletanju in prista‑

janju lahkih motornih in jadralnih letal, šolanju motornih in jadral‑nih pilotov, padalcem, modelarjem … Za obiskovalce je zanimiva možnost panoramskih poletov po bližnji okolici, denimo nad dolino Krke. Ponuja jih Aeroklub Novo mesto, ki ima tukaj svoj sedež. Na voljo je tudi možnost skoka s padalom v tandemu.

V neposredni bližini letališča stoji gostilna, le malo stran pa Marof, pristava sedaj že skoraj povsem porušenega gradu Luknja. Ruševine

grajske stavbe so še ved‑no vidne nad bližnjim izvirom Luknja, kjer priteče na plan rečica Temenica (oz. Prečna). Rečica, ki v delu svojega toka predstavlja mej‑no reko med občinama Novo mesto in Straža, se nedaleč od letališča izlije v Krko. Sama pristava je deloma pre‑novljena in občasno služi kot razstavni prostor.

In š

e …

Letališče v Prečni ponuja obiskovalcem tudi možnost panoramskih preletov.

Marof, pristava nekdanjega gradu Luknja.

23

V Zalogu, približno tri kilometre severovzhodno od središča Straže, nastaja v nekdanjem glinokopu čedalje bolj pester biotop. Potem ko so v 90‑ih letih minulega stoletja izkop gline, namenjene izdelavi opeke, opustili, je luknjo zalila voda. Tu je svoje življenjsko okolje našlo več različnih vrst živali, začenši z močvirsko sklednico (Emys orbicularis), edino avtohtono predstavnico celinskih želv pri nas, in različnimi dvoživkami. Tu ima svoje zatočišče tudi vidra (Lutra lutra) in različne vrste obvodnih ptic. V nastajanju je učna pot, ki bo omogočila opazo‑vanje zanimivega rastlinstva in živalstva.

Za lep večerni pogled pa poskrbi pred nedavnim obnovljen, več kot 100 metrov dolg in v celoti lesen most, ki na Lokah povezuje levi in desni breg Krke. Most, ki je bil zgrajen v prvi polovici minule‑ga stoletja, sodi med zavarovano kulturno dediščino. Ob obnovi so vanj vgradili luči, ki ga ponoči diskretno osvetljujejo; pogled na most je tako v megli kar malce mističen.

Opuščeni glinokop pri Zalogu je postal zatočišče številnih živalskih vrst.

Nedavno obnovljeni povsem lesen most na Lokah.


24

Če se podate na drugo stran Krke, proti Drganjim selom ali Ljubnu, je vredno razmisliti o raziskovanju teh krajev s kole-som. Medtem ko je glavna cestna povezava med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami oz. Žužemberkom zaradi prometa za kolesarjenje manj privlačna, pa je cesta, ki vodi proti omenjeni‑ma krajema skozi gozdove, zelo vabljiva.

Kmalu potem, ko se iz Vavte vasi usmerite proti Drganjim selom, lahko s ceste zavijete v Jelovškov boršt. Vanj usmerja oznaka na desni strani ceste. Po približno 600 metrov dolgi gozdni cesti se lahko napotite v osrčje kakih 200 hektarjev velikega območja, imenovanega Jelovškov boršt. To je eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji; večinoma gre za jelko. Eterična olja, ki jih v ozračje oddajajo mogočna drevesa, blagodejno vplivajo na počutje ljudi z astmo, mir pa je pisan na kožo vsakomur, ki si ga le želi. Gozd raste na nepropustni glinasti osnovi, ki je tu ostala iz časov zadnje poledenitve, zato v nobenem letnem času ne trpi zaradi suše. Tu so še vedno vidni tudi ostanki pred stoletjem zgrajene trase ozkotirne železnice, ki pa zaradi začetka prve svetovne vojne ni nikoli služila svojemu namenu – transportu posekanega lesa do Straže. V prihodnosti bo trasa predvidoma prenovljena kot turistična pešpot.

V podzemskem zaledju nekaterih kraških izvirov ob Krki živi tudi človeška ribica (Proteus anguinus), največji jamski vretenčar na svetu. Prva poročila o opažanju teh redkih in za‑nimivih živali pri Vavti vasi so se pojavila že sredi 19. stoletja. Eno od izpostavljenih najdišč bodo zaradi nevarnosti ogrožanja zaprli in zaščitili, a s pomočjo infrardeče kamere bodo v njem živeče človeške ribice preko interneta na nemoteč način pred‑stavili tudi javnosti.

24

Panoramski poletiAeroklub Novo mestoPrečna 68000 Novo mestotel: 041/987-123www.aeroklub-nm.si

25

Povorka narodnih noš na Straški jeseni, osrednji prireditvi v Straži.

2525

Straška jesenTuristično društvo StražaUlica talcev 98351 Stražatel: 031/[email protected]

Prir

edit

ve, d

ogod

ki V Straži poteka skozi vse leto vrsta kulturno‑umetniških, športno‑

rekreativnih, zabavnih in drugih prireditev. Nekatere so tradi‑cionalne in že dolgo presegajo zgolj zanimanje domačinov. Med

njimi ima častno mesto Straška jesen, ki se odvija v mesecu avgustu oz. septembru že vse od leta 1987. Prireditev, ki jo organizira tudi sicer zelo dejavno turistično društvo iz Straže, obsega niz dogodkov, ki se zvrstijo v tednu dni. V zaključku se predstavijo narodne noše, folklorne skupine, dobrote iz domače kuhinje in vinskih kleti, nas‑topijo glasbene skupine ... Vrhunec prireditev predstavlja povorka z okrašenimi vozovi, na katerih prikazujejo kmečko življenje v pre‑teklosti ter običaje in navade na različne teme, poimenovane npr. ‘iz babičine skrinje’, ‘dolgi zimski večeri’, ‘konj, človekov prijatelj’, ‘mi pa praznujemo’ ipd.


26

Kratek opis Kraj Kontakti in informacije V letu 2011

Prireditev ob kulturnem prazniku

Straža Borut Kulovectel: 051/[email protected] Krštinctel: 031/661-469

8. 2. 2011

Pohod na Sv. Vid Straža Jože Bartoljtel: 041/[email protected]

8. 2. 2011

Valentinov pohod Straža Pavel Vidic, tel: 031/[email protected]

13. 2. 2011

Pustovanje Straža Pavel Vidic, tel: 031/[email protected]

8. 3. 2011

Ocenjevanje vin Straža Jože Bartolj, tel: 041/[email protected]

12. 3. 2011

Straška salamijada Straža Pavel Vidic, tel: 031/[email protected]

16. 4. 2011

Balin fest in turnir v balinanju med župani

Straža Damjan Jermantel: 041/[email protected]

16. 4. 2011

Občinski praznik Straža Andreja Kren, tel: 041/[email protected]

22. 4. 2011

Velikonočni pohod iz Straže do vzletišča Peter

Straža Pavel Vidic, tel: 031/[email protected]

25. 4. 2011

Pohod do jame Velika Prepadna in njen ogled

Straža Borut Kulovec, tel: 051/[email protected]

1. 5. 2011

Kolesarski vzpon iz Straže do Velike prepadne

Straža Damjan Jermantel: 041/[email protected]

1. 5. 2011

Pomembnejše prireditve v občini Straža

27

Straški teki Straža Andrej Petkovič, tel: 031/[email protected]

30. 5. 2011

Ohranjajmo ljudsko pesem in ples

Straža Rozina Kum, tel: 031/[email protected]

3. 6. 2011

Pohod iz Straže do cerkve sv. Vida


19. 6. 2011

Tekmovanje v kajakih in kanujih na Krki

Straža Marko Mihelič, tel: 041/[email protected]

11. 6. 2011

Poletni dnevi v Straži (srečanje harmonikarjev, turnirji v badmintonu, nogometu, košarki, dan na Krki, kulturni večeri …)

Straža Andreja Kren, tel: 041/[email protected]

1. 7.–31. 8.2011

Straška jesen (ohranjanje kulturne dediščine …)


27. 8.–4. 9. 2011

Ličkanje na domačiji Vidic


15. 10. 2011

Martinov pohod Straža – cerkev sv. Martina, degustacija vin

Straža Andreja Kren, tel: 041/[email protected] Vidic, tel: 031/[email protected]že Bartolj, tel: 041/[email protected]

12. 11. ali19. 11. 2011

Novoletne prireditve (koncerti, gledališka predstava, ure pravljic, pohodi, delavnice, silvestrovanje na prostem …)

Straža Andreja Kren, tel: 041/[email protected]

14. 12.–31. 12.2011


28

Gostilna Pod smrekcoPotok 28351 Straža tel: 07/384-75-88, 041/775-253

Gostilna Pri MariNovomeška 878351 Stražatel: 07/332-36-30

Gostilna GurmanJurka vas 18351 Stražatel: 041/290-990

Picerija NelliVavta vas 4a8351 Stražatel: 07/384-70-10

Gos

tiln

e, p

reno

čišč

a, z

idan

iški

turi

zem

Pub RavbarNa žago 138351 Straža

Cafe bar –DVavta vas 58351 Straža

Kava bar Zamorček Pod Srobotnikom 98351 Straža

Bar RacmanVavta vas 56 8351 Straža

Gas barNa žago 58351 Straža

Slaščičarna Pod LipoUlica talcev 158351 Straža

Gostilne s hrano Lokali

29

Zidanica KrštincZavrtnica 268351 Stražatel: 031/[email protected]

Ramar Vavta vas 178351 Stražatel: 07/308-43-70, 041/625-246, 041/[email protected]

Prenočišča Zidaniški turizem


30

Dostop, cestne povezave

Iz osrednje Slovenije je občina Straža praviloma najlažje dostopna po avtocesti Ljubljana–Zagreb, ki jo, kot je označeno, zapustimo pred No‑vim mestom. Od Ljubljane je oddaljena okoli 80 kilometrov. Območje občine leži ‘na pol poti’ med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami. Prek Toplic poteka povezava z Belo krajino. Cestna povezava prek Dvo‑ra vodi na Kočevsko oz. v Žužemberk.

Ustanovitev

Občina Straža je bila ustanovljena leta 2007 po izločitvi iz občine Novo mesto. Meji na občine Novo mesto, Mirna Peč, Žužemberk in Dolenjske Toplice.

V številkah

Površina: 28,5 km2, prebivalstvo: ok. 3.900 (l. 2010).

Občinski praznik

22. april.

Naselja

Dolnje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas, Straža, Vavta vas in Zalog. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gorenja Straža, Jurka vas, Mali Poljuben in Gorenje Polje. Osrednje naselje v občini je Straža (ok. 2.000 prebivalcev).

Dejavnosti

V občini Straža so razviti lesna industrija in gozdarstvo, različne obrtne in storitvene dejavnosti ter kmetijstvo.

Infrastruktura

V občini je več kot 80 kilometrov povečini asfaltiranih cest. Železniška povezava med Stražo in Novim mestom je namenjena le tovornemu prometu. Na območju občine delujejo osnovna šola, vrtec, zdravst‑vena in zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče in bencinska črpalka; več balinišč, tekaška steza, igrišča za nogomet in košarko, vadišče za lokostrelstvo in več ponudnikov gostin‑skih storitev.

O o

bčin

i Str

aža

31

Beležke


32 www.obcina-straza.si

dobrodošli v straži - občina straža · plemiška rodbina na slovenskem, začeli intenzivno...

Documents