dokumentarni film in bela krajina - share.upr.si · pdf fileobmočju pa je dokumentiral tudi...

Download DOKUMENTARNI FILM IN BELA KRAJINA - share.upr.si · PDF fileobmočju pa je dokumentiral tudi življenje medpartizani v čas uII. svetovne vojne. ... kruh, sol, luk in 'majolko' vina

If you can't read please download the document

Upload: trinhbao

Post on 23-Feb-2018

231 views

Category:

Documents


4 download

TRANSCRIPT

  • UNIVERZA NA PRIMORSKEM

    FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE KOPER

    Damjan Muhi

    DOKUMENTARNI FILM IN BELA KRAJINA

    DIPLOMSKO DELO

    Koper, 2011

  • UNIVERZA NA PRIMORSKEM

    FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE KOPER

    Damjan Muhi

    DOKUMENTARNI FILM IN BELA KRAJINA

    DIPLOMSKO DELO

    Mentor: izr. prof. dr. Nako Krinar

    tudijski program: Kulturni tudiji in antropologija

    Koper, 2011

  • Izvleek

    Prvi ohranjeni dokumentarni filmi v Beli krajini so s strani udeleencev

    Gregorievega fotoamaterskega izleta v Belo krajino (tako amaterjev kot tudi

    profesionalca) nastali e leta 1933. Posebno etnoloko vrednost predstavlja opus

    devetih filmskih zapisov Boidarja Jakca, ki je v letu 1940 na pobudo folklorista

    Franceta Marolta po Beli krajini snemal ljudske ege in navade Belokranjcev, na tem

    obmoju pa je dokumentiral tudi ivljenje med partizani v asu II. svetovne vojne.

    Ob njem sta bila v tem obdobju filmsko aktivna e Stane Virek in oro kodlar.

    Povojno obdobje je v duhu nove drubene stvarnosti zaznamovala socialistina

    filmska proizvodnja, katere avtorji so na filmske trakova nizali prizore izgradnje

    domovine in napredkov socialistine ureditve. Poseben peat sta pustila zakonca

    Metod in Milka Badjura s filmom Pomlad v Beli krajini, ki je ime te pokrajine

    ponesel v svet. Hvalena filmska tema je bil tudi Oton upani, igar ivljenje in

    delo so obravnavali razlini filmski ustvarjalci. Bela krajina pa je imela tudi lastno

    filmsko produkcijo pod okriljem Belokranjskega muzeja v Metliki in filmskih

    amaterskih navduencev, ki so snemali na filmski trak.

    Kljune besede: Bela krajina, Jakac, Badjura, dokumentarni film, etnografski film,

    filmski zapis

  • Abstract

    The first preserved documentaries were produced in Bela carina as early as in

    1933 by the participants of the amateur photographers trip to Bela carina, organized

    by Gregori. The documentaries were filmed by two amateurs and a professional.

    The series of nine films by Boidar Jakac has a special ethnological value. Inspired

    by the folklorist France Marolt he filmed the customs and habits of the people of

    Bela carina in 1940. Jakac also documented the life amongst the partisans during

    World War Two in this area. Stane Virek and oro kodlar were also filming with

    Jakac. In the spirit of the new social reality, the post-war period was marked by the

    socialist film production whose authors recorded the making of the new country and

    the progress of the socialist regime. Metod and Milka Badjura left a special legacy

    with the film Spring in Bela carina which made the name of the region recognizable

    around the world. A rewarding film subject was also Oton upani; his life and

    work has been treated by many film producers. Bela krajina also had its own film

    production under the patronage of the Bela krajina Museum in Metlika, and there

    were also amateur film enthusiasts recording stories on film.

    Keywords: Bela krajina, Jakac, Badjura, documentary film, ethnographic film, film

    recording

  • Izjava o avtorstvu

    tudent Damjan Muhi, z vpisno tevilko 92041056, vpisan na tudijski program

    Kulturni tudiji in antropologija, rojen 15. 01. 1982 v kraju Novo mesto, sem avtor

    zakljunega dela z naslovom: Dokumentarni film in Bela krajina.

    S svojim podpisom zagotavljam, da:

    1. Je predloeno delo izkljuno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

    2. sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v

    delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

    3. sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

    prenesena v predloeno delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloenem delu;

    4. se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del kot mojih lastnih

    kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS t. 16/07

    UPB3);

    5. se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

    predloeno delo in za moj status na UP FH;

    6. je elektronska oblika identina s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

    elektronska oblika posebej zahtevana).

    V Kopru, dne: ___________________ Damjan Muhi: ___________________

  • Kazalo

    1. Namesto uvoda................................................................................................. 1 2. Filmografija...................................................................................................... 4 3. Komentar filmografije .................................................................................... 20 4. Zaetki pred zaetkom.................................................................................... 25 5. Gregoriev fotoamaterski izlet v Belo krajino ................................................. 27 6. Boidar Jakac ................................................................................................. 33 7. Med obdobjem NOB....................................................................................... 38 8. Povojna leta socialistinega propagandnega filma........................................... 41 9. Belokranjska filma zakoncev Badjura ............................................................. 44 10. O Otonu upaniu..................................................................................... 48 11. Filmski prispevek Nika Kureta in Borisa Kuharja ....................................... 50 12. Filma Lan in Soseska .................................................................................. 53 13. Belokranjska filmska produkcija ................................................................. 56 14. Druinski filmski fondi ............................................................................... 64 15. Sklepne misli .............................................................................................. 67 16. Viri ............................................................................................................. 71 17. Literatura.................................................................................................... 72 18. Seznam fotografij ....................................................................................... 74

  • 1

    1. Namesto uvoda

    Ohranjeni filmi in filmski zapisi, posneti na filmski trak, so pomemben in

    verodostojen pomnik tedanjega asa ter izrpen vir podatkov za mnoga raziskovanja,

    saj oriejo nain ivljenja ljudi, sobivanje v drubi in takratno okolje. Filmski trakovi

    predstavljajo vez s preteklostjo in neprecenljiv dokument za prihodnje rodove.

    Zanimanje za snemanje v Beli krajini je bilo veliko, za kar se imamo v prvi vrsti

    zahvaliti kinoamaterjem1, ki so ustvarjali na tem obmoju desetletja pred

    profesionalno filmsko in videoprodukcijo. Razlogov, da so eni in drugi pogosteje

    izbirali Belo krajino za mesto snemanja, je gotovo ve. Med seboj se prepletajo in

    dopolnjujejo:

    1. Naravne lepote in kulturna krajina so dopolnjevale estetsko podobo filmov.

    Poleg etnografske tematike je Bela krajina e v napovedniku Fotoamaterskega izleta2

    opisana kot preudovita deela izrednih naravnih lepot. To vodilo se je skozi prizore

    razgibane pokrajine, steljnikov, rek Kolpe in Krupe, vinogradov in polj ohranilo

    skozi vsa obdobja.

    2. Bogata folklorna in etnografska tradicija sta obogatila nacionalno kulturno

    dediino.

    V ta sklop sodijo filmi in filmski zapisi z etnografsko noto. Sem spadajo teme

    folklore, navad in eg, na katere se je opiral predvsem Boidar Jakac pod vplivom

    folklorista Franca Marolta3, ki je v Beli krajini opazil ohranjene prastare navade,

    vrae in verovanja. Bela krajina je bila kot obmejno obmoje zaznamovana s

    stoletnimi turkimi vpadi, imela je obrambno vlogo, zaradi esar se je razvil kulturni

    pluralizem, ki ga tvorijo razline etnije in veroizpovedi. Kasneje sta bogastvo

    1 Termin '(kino)amater' je bil v tedanjem asu uporabljen s strani snemalcev samih in tudi novinarjev, ki so o njih pisali. Vendar pa (kino)amaterje v kontekstu dananjega asa uvramo med pionirje slovenskega filma. 2 Izlet v Belo krajino v organizaciji Benoma Gregoria in drutva 'Bela Krajina'. Udeleilo se ga je 700 fotoamaterjev in tirje filmski snemalci. 3 Rojen 21. junija 1891 v Brdu pri Lukovici, umrl 7. aprila 1951 v Ljubljani, slovenski etnolog.

  • 2

    belokranjske folklore s filmom Pomlad v Beli krajini ponesla v svet zakonca Metod

    in Milka Badjura. Kratki dokumentirani film o Otonu upaniu je Belo krajino

    predstavil svetu s projekcijo na filmskem festivalu v Cannesu.

    3. Zgodovinska vloga Bele krajine se je izraala tudi v dokumentarnem filmu.

    Bela krajina je s statusom osvobojenega ozemlja odigrala pomembno vlogo in

    prispevala ogromen dele k osvoboditvi domovine med II. svetovno vojno. In prav

    tukaj so takrat delovali Jakac, Virek in kodlar ter na filmski trak beleili ivljenje

    med partizani in zavezniki na osvobojenem ozemlju. Tudi po vojni je marsikatera

    filmska ekipa s svojim delom ohranjala spomin na partizansko obdobje Bele krajine.

    Raziskovanje filmov in filmskih zapisov, posnetih v Beli krajini, bo ob hipotezi, da

    Bela krajina ni bila zgolj filmska kulisa, temve vir mnogih navdihov, ustvarilo sliko

    o prispevku k nacionalni filmski produkciji.

    Filme in filmske zapise Bele krajine sem raziskoval v Slovenskem filmskem

    arhivu v Ljubljani, Belokranjskem muzeju v Metl