dolen 1964 i...mobil zg 39-45. trčenju se ni mogel več izogniti. osebni vozili nemca in...
TRANSCRIPT
Št. 37 (755) L. X V
NOVO MESTO, četrtek,
I 17. septembra 1964 DOLENi »»ZDAJ VETER
R A Z N A Š A BESEDE
N J E G O V E «
Jasno in pretresljivo so zvenele v pozni poletni sončni dan pionirkine besede pred novim spomenikom NOB na pokopališču v Stopičah pod Gorjanci, ko je brala množici, sorodnikom padlih junakov in žrtev fašističnega nasilja Kaju-h o v « besede. Mnogo oe> se je orosilo, vsa srca pa S o šepetala: NIKOLI V E C V O J N E ! - Več o slavju v Stoj a h berite na 12. "rani danaSnje Številke.
Skoraj 8000 vagonov grozdja
* f dni se začenja tudi v K * " « krajih trgatev, ki jo *5nL ? k l J u C i » najvestnejšl br a v * ^ 1 * 1 »ele sredi okto-ftelek J? l o v en lJt bo letos pri-
Sosebno V v 6 j l 0 4 lanskega. r f c*ve « 1 L . ? b a l n l h predelih
trgatev p ^ ^ 0 rekordno
Ronov p n d e l e k okoli 8000 va-
OD 17. DO 21. IX.
V splošnem nestalno vreme s pogostnimi padavinami in ohladitvami *lasti okrog 20. septembra ln med 23. in 26. septembrom. Dr. V. M .
P R E D K O N G R E S N A A K T I V N O S T Z K V N O V O M E Š K I C
Drug veter v vzgoji kadrov Tehtna razprava o skrbi za kadre in o tem, kaj
bi bilo treba storiti na tem področju v občini Novo mesto, je stekla že na predkongresni konferenci ZK. Poudarjeno je bilo, da je ena glavnih nalog komunistov zagotoviti, da bo kadrovska politika dobila potrebno veljavo v družbenem in gospodarskem razvoju v občini. Brez dvoma skrb za kadre ne more biti kampanjska naloga, saj sta vzgoja in izobraževanje ljudi vedno dolgotrajen proces. Kljub temu pa lahko že zdaj, čeprav je od konference minilo šele nekaj mesecev, ugotovimo, da so precejšnja izboljšanja v skrbi za kadre že očitna.
Trdi tev lahko podkrep imo s podatki , k i dokazujejo, da se je odnos med sredstvi , namenjenimi invest ic i jam in onim i , namenjenimi štipendiran ju strokovnjakov, letos precej izboljšal. Letos je precej več štipendistov na • razn ih šolah, kot j i h je b i lo lan i , i n končno so tu še podatki , k i povedo, da je tud i za razne obl ike izobraževanja v delovn i h organizacijah porabl jenih letos več sredstev kot kdaj-ko l i poprej .
L a n i je b i l o porabl jenih 1,76 odst. sredstev, namenjenih za investicije, za izobraževanje strokovnjakov, letos pa že 2,96 odst. tega zneska. N a v i . šokih, višjih i n srednj ih šol a h se štipendira 201 strokovnjak več kot lansko leto (41 več na v isok ih šolah, 37 več na višjih i n 123 več n a sredn j ih šolah), vsega pa obiskuje te šole letos 589 štipendistov iz novomeške občine.
Letos je bi lo na novo razp isanih 53 štipendij na visok i h , 34 štipendij na višjih i n 137 štipendij na srednj ih šolah. Domala vse razpisane štipendije so že oddane. To l i ko razpisanih štipendij je precejšen napredek tud i zategadelj, ker se je lan i Izobraže
valo na raznih šolah 118 l jud i iz de lovnih organizacij , ne da b i dobival i štipendije (52 na v isokih, 17 na višjih i n 49 na srednj ih šolah). To pomeni, da smo lani skrbe l i za kadre vel iko m'anj, kot skrb imo letos!
Ce s i pobliže ogledamo sestavo štipendistov po panogah, bomo ugotovi l i , da precejšen del vseh štipendij podeljujejo družbene službe i n delovne organizacije s področja družbenih služb. Medobčinski zavod za socialno zavarovanje, bolnišnica, zdravstveni dom, banke i n občinska skupščina imajo 187 štipendistov a l i 32 odst. vseh, kar j i h je v občin i . Po drugi s trani spet pa podjetje »Gorjanci« n ima nobenega štipendista na sredn j i , v isoki a l i višji šoli, češ da strokovnjakov te vrste ne potrebujejo in da za njihove potrebe zadošča izobraževanje na delovnem mestu in pa v izobraževalnem centru »Vektor« v L jubl jani . P r i »GoTjancih« tudi sicer porabijo zelo malo sredstev za izobraževanje, vel iko boljše pa n i p r i cestnem podjetju v Novem mestu, k i ima zelo malo štipendistov.
N a predkongresni konferen
c i je b i lo poudarjeno, da je treba štipendije ustrezno povečati, ker niso r edk i primer i , k o so prava miloščina. Pred nedavnim zbrani podatk i kažejo, da so se štipendije za visokošolski študij povečale od lansk ih 12.600 na 17.860 d in , za višješolski študij od lansk ih 12.600 na 16.000 i n za srednješolski študij o d lansk ih 9.000 na 13.400 d in .
Upamo lahko, da sredstva za izobraževanje kadrov v delovnih organizacijah letos ne bodo ostala neizkoriščena tako kot lani i n poprej. Z last i v podetj ih, k i . so v rekonstrukc i j i a l i v invest ic i jski izgradnj i , bodo porabi l i vseh razpoložljivih 2,5 odst. od osebn i h dohodkov v ta namen. Pohval i t i je treba Novoteks, Labod, Industrijo obutve, Gozdno gospodarstvo, Kremen, ZTP, Iskrine obrate, Opremales, Novoles in IMV. Enostranskemu vlaganju v stavbe i n bpremo brez hkratne sk rb i za izobraževanje strokovnjakov je torej odklen. kalo. V vseh kolektivih pa bodo morali še veliko razpravljati o tem, kakšni naj bodo kriteriji za podelitev štipendij in hkrati poskrbeti, da bo odhajalo na visoke in višje šole več štipendistov iz delavskih in kmečkih vrst! •
JESEN BOGATA, DOBRA ŽENA . . . Težko so ob-ložena mlada drevesca v novem sadovnjaku v V rh -polju pri Šentjerneju, kjer je letos v rodnosti polovica od 7.000 dreves, druga polovica nasada pa bo začela roditi prihodnje leto. Več o tem kmetijs k e m obratu berite na 3. strani današnje številke!
Praznik mladih poštarjev na Ruperč vrhu
ze dolgo je mladina PTT podjetja Novo mesto želela, da se zbere, spozna ter pomeni o skupnih nalogah, o delu in problemih. Izbrala Je 20. september za I. zbor mladine PTT podjetja Novo mesto — praznik mladih poštarjev.
Ti mladi ljudje se zavedajo, da žive v dobi sociali-stičnega razvoja in napredka, kamor so tudi sami vključeni tn v njem gradijo nove odnose med ljudmi. Mladina v PTT podjetju Je dobro zastopana v organih samoupravljanja: v delavskem svetu podjetja je 8 mladih Članov, v upravnem odboru podjetja 4 člani, v delavskih svetih osnovnih enot 7 članov in v upravnih odborih osnovnih enot 6 članov. Razen tega so mladinci tudi člani v vseh komisijah podjetja in v osnovnih enotah.
Mladina v PTT podjetju ima vsestranske možnosti za strokovni in politični razvoj. Za to prireja PTT stroka različne tečaje in seminarje, ki so prvenstveno namenjeni mladini. Te tečaje obiskuje vsako leto večje število mladih PTT delavcev. Tudi v športu so precej aktivni, saj delajo v šahovski, strelski in balinarski sekciji. Tu so težave, ker je kolektiv raztresen po terenu. Največ članov in tudi najbolj aktivnih ima planinska skupina, ki je vključena v Planinsko društvo PTT Ljubljana.
Prvo srečanje 93 mladincev PTT podjetja Novo mesto bo na Ruperč vrhu v nedeljo, 20. septembra. Po otvoritvi zbora, ki bo ob 9. url zjutraj, bodo položili venec na spomenik padlim borcem na Ruperč vrhu. Program se bo nadaljeval s tekmovanji v hitri hoji, v znanju novih poštnih predpisov, streljanju in šahu.
Pokrovitelj I. zbora bo direktorica podjetja za PTT promet Novo mesto in podpredsednica skupščine SRS, tovarišica Dragica Rome.
Tako bo mladina kolektiva PTT podjetja, ki združuje fante in dekleta iz posameznih pošt v občinah Sevnica, Krško, Brežice. Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto, zdaj tudi z družabno prireditvijo prispevala pomemben delež za svoj nadaljnji razvoj kot za napredek PTT stroke in zadovoljstvo vedno številnejših koristnikov vseh uslug, ki nam jih nudi PTT.
Rudnik Kočevje: že 52.000 dinarjev! Prizadevanja za skrajšan delovni teden so v tem delovnem kolektivu ž e pokazala vse prednosti takega dela — čedalje bolj se uveljavlja tudi
načelo: ZA V E Č J O STORILNOST V E Č DOHODKOV! Predno so v kočevskem
rudn iku prešli na skrajšan delovni teden, so naprav i l i temeljite analize, k i so potrebne za tako pomemben in vsestranski ukrep. Prav to je b i l pravzaprav pogoj za uspeh i n pa, kakor so takrat zapisal i , nekatere tehnične spremembe, izboljšave v organizacij i proizvodnje. Potem so šli na poskusno obratovanje: najprej — maja — z eno prosto soboto, sedaj imajo že dve soboti v mesecu prost i , ko pa bodo opravljene vse Izboljšave (drugačni pro f i l i na »čelu« p r i izkopu premoga itd.), bodo delali le še 42 u r na teden. Ka j t i nič ne pomaga uvedba skrajšanega delovnega časa, če ima za posledico znižanje stori lnosti , manjšo proizvodnjo i n s tem nižje osebne dohodke, pravi jo na rudn iku . In še to: stori l nost se mora s krajšim delovn im tednom celo povečati, povečati se nVorajo osebni do. hodk i i td .
Najprej ena, nato še druga prosta sobota v mesecu sta opravičili in potrd i l i pričakovanja. Ze v prvem pol let ju so storitve v pr imer jav i z lansk im letom porasle: »ton/ šiht« v j ami za 10 odstotkov, na celem rudn iku pa za 9 od-stot., še bolj pa je stori lnost narasla jul i ja in avgusta. Tako je v prvem pollet ju znašala stori lnost vsega kolekt i va 2.149 kg premoga na dnino, v avgustu že 2.200 kg, samo v j ami pa se je avgusta povečala od prv ih šestih mesecev od 2.684 kg na 2.850 kg . (»Tona na šiht« je količina nakopanega premoga v eni izmeni , porazdeljena na vse zaposlene a l i zaposlene v jami ) .
Vzporedno s tem so se dv igni l i tud i osebni dohodk i . V prvem pol let ju so se v pr i merjavi z i s t im obdobjem mi
nulega leta povečali za 23 odstotkov (od povpr. 42.000 d i n na 52.000 d in ) , medtem ko se je v tem času povečala masa O D le za sedem odstotkov. Osebni pre jemki so se povečali predvsem t is t im, k i so doslej manj zaslužili.
Nedvomno je na tak dvig osebnih dohodkov v precejšnj i mer i vpl iva l tudi nov način obračunavanja v jami . Ruda r j i vsak dan pred odhodom na delo s posebne oglas-
Vozn ik osebnega avtomob i la M-VS-524 dr. Anton K i r c h -dorfer iz Nemčije je tedaj z osta l imi po tn ik i potoval p ro t i Zagrebu. Po k lancu v nekem ov inku p r i K o r e n i t k i sta voz i la nek i osebni avtomobi l i n poltovornjak. K i r chdor f e r se je odločil, da j u prehi t i . K o Je že prehiteval, je opaail, da
pr iha ja nasprot i osebni avtomobi l Z G 39-45. Trčenju se n i mogel več izognit i . Osebni vozi l i Nemca i n Zagrebčana sta strahovito treščili eno v drugo. Udarec je b i l tako močan, da Je zagrebško vozi lo vrglo s ceste' na travo, kjer je obležalo na strehi . Po tn ik oz. voznik v tam avtom o b i l u je b i l p r i priči mrtev. To je b i l Drago Ibler, 70, iz Zagreba. Sprednja vrata so m u prerezala žile na vratu, hud udarec pa je dobi l tud i n a sence. Ranjenemu d r . A . K i r chdor f e r ju jo nud i la prvo pomoč dr. Stanislava V i l f an
ne deske spoznajo, ko l iko so zaslužili prejšnji dan: vddijd lahko, a l i so b i l i boljši ali slabši in to j i m daje posebea polet. N i malo pr imerov, kd so posamezni člani ko lekt iva »prignali« svoj dnevni zaslužek od približno 2000 na 2800, 2900, 3000 i n še več dinarjev. Seveda to n i le mar l j i vo delo, pač pa tud i dobri organizacija dela i n delovna disc ip l ina.
F R A N C E G R I V E O
iz Trebnjega na samem k r a j u nesreče, medtem k o ostala dva voznikova sopotnika — Heinz Islenger i n O t t o U n t e r -bichler — nista dob i la nlkat-k i h poškodb. Razen smr t i J« nesreča terjala tud i za okrog 3 mi l i jone dinarjev gmotna škode, saj sta osebni voz i l i ponesrečenih skoraj povsem uničeni.
Katastrofa pri Korenitki V avtomobilski nesreči pri Korenitki je izgubil
življenje Zagrebčan Drago Ibler, 70, nemškega voznika dr. A. M. Kirchdorferja pa so odpeljali v bolnišnico. To se je zgodilo 12. septembra ob 12.40 na klancu avtomobilske ceste, kjer je neprevidni Nemec v manj preglednem ovinku prehiteval dv« motorni vozili.
Avto na strehi Pri prehitevanju nekega mo-
pedteta na cesti prt Crmosnjl-cah je vozni'* osebnega avtomobila Jože Zupančič 12. sep. tembra ob 12.30 zavil proveč v levo in se prevrnil po nasipu. Vozilo jo ostalo na strehi. Škodo so ocenili na 30.000 dinarjev.
Gorela je cesta Med asfaltiranjem cestišča v
Dolenjskih Toplicah se Je 14. septembra popoldne vnela asfaltna peč, goreU pa Je začel tudj asfalt n<\ cesti. Škodo BO ocenili na 50.000 dinarjev. Za vzroki požara 8o poizvedujejo.
V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO
AKTIVNOST KOMUNISTOV
V E Č USTVARJALNE, NE PA M E H A N I Č N E DISCIPLINE
Razviti samoupravni sistem zahteva večjo stopnjo ustvarjalne, ne pa mehanične discipline, večjo pobudo, to pa pomeni, tudi večjo stopnjo zavestne odgovornosti posameznih komunistov, ki delajo v organih samoupravljanja in v raznih drugih družbeno - političnih organih in organizacijah.
Iz referata Veljka Vla-hoviča na VI. plenumu CK ZKJ.
Pobudo za ta sestavek mi te dal razgovor z znancem. Zaposlen je v neki ustanovi na Dolenjskem. Ko sva se nedolgo tega spet srečala, mi Je potožil takole:
»Težko je biti komunist v naši ustanovi. Ne gre vse tako, kot bi moralo iti. Prene-katere napake ne bi bilo, če bi nekateri delali bolj z glavo in z večjim občutkom za človeka...«
»No, in v čem je potem tekava komunistov?« sem ga prekinil.
»V tem, ker se ti marsikatera stvar upira. Stranki, ki se pritožuje zaradi napak, bi najraje pritrdil, če . . . «
Biil sem nestrpen, zato sem znancu spet segel v besedo:
»će? Mislim, da je nepotreben. Meni je povsem jamo, kaj mora komunist v takem primeru storiti...«
»Ne, ni tako preprosto,« je odvrnil znanec. »V naši ustanovi nas je samo nekaj komunistov. Le kaj bi bilo, če bi Se md začeli kritizirati?
' Tudi tedaj, kadar je kaj narobe, je treba braniti našo •tvar. Komunist mora bita discipliniran!«
Priznam, da me je znanče-va »teorija« razburila. Ničem si mogel kaj, da ne bi vzrojil. Kakšna naša stvar? Mar je »naša stvar« tudi vsaka napaka, slab odnos do strank, nevednost ali nesposobnost uslužbenca? Ne, to ni naša stvar, vsaj ne bi smeta biti! Za take stvari komunista ni mogoče disciplinirati. V okviru jasno začrtanih ciljev, v okviru ideološke enotnosti se kbmunist, ko se
v svoji vsakodnevni aktivnosti srečuje z različnimi stališči, mnenji in predlogi glede čisto konkretnih rešitev, s takimi in drugačnimi postopki, s takim ali drugačnim ravnanjem, svobodno opredeljuje za tisto, kar je naprednejše, kar bolj ustreza družbenemu interesu, se pravi tudi koristim delovnega človeka!
A l i je komunis t dolžan bran i t i postopke uslužbenca a l i ukrepe ustanove, za katere ve, da niso napredni? Ne, tega ni dolžan! Tega celo ne sme storiti. Narobe: dolžan se je boriti proti takim postopkom, će vidi, d.i se kdo v ustanovi zavzema za rešitve, ki niso dobre, se mora s prepričljivimi argumenti zavzemati za boljše rešitve, za take, ki bodo v skladu s socialističnimi principi. Le
čemu b i se komunis t mora l postavi t i v b r an uslužbenca, k i n i m a najboljših odnosov dO strank i n na čigar naslov stalno prihajajo upravičene kr i t ike občanov? Nobena d i sc ip l ina komunis ta ne veže, da b i se mora l so l idar i z i ra t i s t a k i m uslužbencem i n s tako ustanovo — v imenu nekakšne abstraktne »naše stvari.« Nasprotno, komunis t se mora zavzemati za take odnose, k i bodo v sk ladu s socialističnim pojmovanjem morale i n človekovega dostojanstva. Nobena stvar ga ne more zaustavit i p r i izvrševanju te dolžnosti. V tem bo ju pa mora b i t i komunis t resnično d isc ip l in i ran, toda to že n i več mehanična, formalna, temveč ustvar ja lna discipEi-na.
K o m u n i s t n i i n ne sme b i t i nekak zagovornik obstoječe stvarnosti , z last i pa ne stvarnosti , če ta nd takšna, kakršna b i objektivno lahko b i la . Komun is t se n iko l i ne sme spri jaznit i z dan 'm, ampak
mora nenehno težiti naprej . Najbol j nevarno je, če se komunist spr i jazni z obstoječim stanjem, ne da b i s i p r i zadeval za stalno preraščanje danega — skoz i vsestranski razvoj, skoz i nenehno človekovo materialno, duhovno i n moralno ustvarjanost. K o m u nist je seveda dolžan kazat i na objektivne možnosti, če te niso polno izrabljene — po subjekt ivni k r i v d i človeka, a mora opominjata tud i tiste, k i s svo j imi željami daleč presegajo objektivne možnost i . To se prav i , da mora b i t i vključen v družbeno prakso, nosilec ustvarjalne kr i t ike , ne pa branitel j vsega, ka r je dobro i n kar je slabo, še več: nenehno, vsepovsod, kjer de
la in živi, se mora bojevati za take družbene odnose, ki bodo Sami v sebi kritični. Biti mor a aktiven borec za to, da se bodo obstoječa protislovja razreševala po demokratični poti — skozi mehanizem samoupravljanja.
T u d i v ustanovi, kjer dela moj znanec, se morajo komunis t i zavzemati za take odnose, k i bodo sami v sebi dovolj kritični, ker bodo le tako tud i vsak dan naprednejši, bolj socialistični.
J . B .
SI Kmetijstvo bo jeseni potrebovalo 1,5 milijona ton umetnih gnojil. Pričakujejo pa, da bo primanjkovalo fosfornih gnojil, ker proizvajalci ne delajo s polno zmogljivostjo.
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
S t i k i med Jugoslavi jo i n Madžarsko imajo že svojo zgodovino i n tradici jo. V zadnj ih le t ih je b i l predsednik madžarske vlade Janos K a d a r že dvakrat v Jugoslavi j i — i n sicer neuradno — sredi septembra je predsednik T i to uradno ob i ska l Madžarsko.
Koma j nekaj dn i je tega, ka r je skupaj z r o m u n s k i m voditel jem Dejem položil temel jni kamen za novi jez — hidrogigant — na Donavi . Cez nekaj dn i se bo ustavi l na povra tku i z B o l garije predsednik državnega sveta D R Nemčije Walter U lbr i ch t , v začetku drugega tedna pa bo ob iska l Jugoslavijo predsednik Češkoslovaške Anto-n i n Novofcnv.
S tem se bo zaključila seri ja posvetovanj z vodite l j i socialističnih držav Vzhodne Evrope . Zdaj preb i ramo vsak dan poročila z Madžarske. V e l i k a država v s r c u Podonavja je po vojni menjala svoj obraz. Poprej agrarna dežela, znana po svojem žitu i n živini, se je spremeni la v močno industr i jsko-poljedelsko državo. Nasta la so nova mesta, prejšnja so menjala svojo f i -ziognomijo — podobo.
Predsednik T i to je med svo j im petdnevnim bivanjem ob iska l stare i n nove industr i jske objekte. B i l je v star i .železarni n a Csepelu, kjer se je ka-Ul madžarski proletar iat , b i l je v popo lnoma novem mestu — Dunaujvaro-su, madžarskem Velenju, kjer n i bi lo pred l e t i še ndtd kamina, ob iska l je kmet i jsko obdelovalno zadrugo Sal la i Imre, k jer je vse delo mehanizirano.
Odnos i med obema državama slone na rea ln ih temelj ih, naša Reka je važna tranzitna l u k a za madžarsko trgovino s širnim svetom, Madžarska se zanima za razširitev termoelektrarne v Kos to l cu , predvsem pa za sodelovanje p r i gradnj i jezu n a Donav i v Že
leznih vrat ih — Madžarska b i dob i la ko t kompenzaci jo (plačilo) ceneno električno energijo. Madžari sami nameravajo skupno s češkoslovaško grad i t i ve l ik jez na Donav i i n sicer severno od Budimpešte, t a m kjer se kor i to te reke močno zoži.
Donava bo postala v sedmih l e t ih ena najpomembnejših vodn ih pot i E v rope, ve l ika žila vodnica skoz i podonavske dežele. S t i k i med temi dežel am i bodo vse intenzivnejši. Podonaiv-je i m a še velike razvojne možnosti.
Reka Mekong je neke v rs ta az i jska Donava, toda na bregovih tega veleto-k a n i življenja, je obup. T a reka preseka na dvoje Južni V ie tnam, ob tej r e k i je presto lnica Saiigon. Te d n i je prišlo ponovno do vojaškega udara _ kdo b i j i h štel vse po vrs t i . B i l o j i h je že najmanj šest, oblast je prehajala takorekoč i z r ok v roke, k a r je b i lo danes res, "je b i lo j u t r i že neres.
Kaže, da i m a sedaj oblast v rokah general K a n . To je ameriški človek. A m e r i k a daje dnevno dva mi l i j ona dolarjev za kampanjo v Južnem Vietnam u , A m e r i k a hoče imet i zato vajeti v svoj ih rokah . Washington je še vedno mnenja, da je v V i e tnamu možna i n trajna le vojaška rešitev. Vojno je
treba končati z vojno — potem b i pr i šla šele pogajanja.
K o l i k o je ta račun zdrav, bomo šele videl i . F rancoz i menijo, da je nerealen, zgrešen. Pa r i z je za nevtralizaoijo vse Jugovzhodne Azi je. Francoz i menijo, da v tem de lu Azije n i rešitve brez pr i s tanka Ki ta jske . N i mogoče ignor i r a t i 700-miHjonskega naroda.
Ne le v Južnem V ie tnamu, v vsej Jugovzhodni Az i j i Je položaj zelo k r hek. Scene se h i t ro spreminjajo — ko na f i lmskem p la tnu . Spor med Indonezijo i n Malez i jo je dob i l že dramatične obl ike. Obe državi obtožujeta druga drugo za intr ige.
Indonezija zatrjuje, da je Malez i ja tvorba bri tanskega imper ia l i zma, le ta pa kaže s p rs t om ha konspirat ivne (zarbtoiške) nacrte indonezijskega predsednika. Te obtožbe so odvratne. V obeh državah žive narod i malajske rase, obe sta rezultat vel ikega osvobodilnega gibanja v Az i j i , v obeh govore podoben jezik, velik del indonezi jske trgovine je šel še l an i preko S in -gapura, ve l ik del Sumatre grav i t i ra (teži) n a to ve l iko mednarodno luko. Gospodarstvi Malezije in Indonezije se komplement i rata (dopolnjujeta) — vsi razlogi govore za to, da b i živele v m i r u .
V tej b led i s l i k i Južne Azi je so edino vesti i z Indije neko l iko razveseljivejše. Indi ja i n Pak is tan iščeta počasi, vendar vztrajno neko rešitev. Več kot očito je, da se Indi ja ne more angažirati kar na treh frontah: s K i ta j sko , s Pak is tanom i n še v borbi za k r u h . Ind i ja ne more dob i t i ene b i tke, če bo vodi la fronto kar na treh sektor j ih.
Ind i j sk i državnik Nara jan meni , da b i še tako sk romen sporazum s Pak is tanom olajšal notranj i i n zunanji p r i t i sk v Ind i j i .
Naš obisk na Madžarskem
Volitve članov skupščine socialnega zavarovanja
N a zadnjem zasedanju novomeške skupščine komunal ne skupnost i socialnega zavarovanja so določili nov ključ za volitve članov skupščine. Doslej je štela skupščina 29 članov, odslej pa j i h bo imela 35, ka r pomeni , da bo p r i šel en član skupščine n a vsak i h 730 zavarovancev. Tokrat bomo vo l i l i polovico članov skupščine, k i j i m je potekel dvoletni mandat.
Svet za delo občinske skupščine Novo mesto je že imenoval vol i lno komis i jo , ta pa je že določila vol i lne enote
po posameznih občinah. Podjetja, k i so premajhna, da bi predstavl jala volilno enoto (ta, ki imajo marij kot T 3 0
zaposlenih), morajo do konca septembra izvoha svoje delegate v vo l i lna telesa, delegati p a bodo nato izvo l i l i člana skupščine. Vol i tve članov skupščine morajo biti i opravljene najpozneje do 10-oktobra, vol itve delegatov v vo l i lna telesa pa do konca tega meseca. Politične priprav ve n a volitve bo opravi l sind ikat .
EDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# Na ponedeljkovem zasedanju zvezne skupščine so poslanci poslušali ekspoze Borisa Kraigerja, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, o ukrepih za utrditev gospodarskega sistema. Med drugim je napovedal ukrepe za ureditev razmer zlasti v investicijski potrošnji, kjer so viri glavnin motenj v našem gospodarstvu. Posebej je opozoril tudi na to, da ni mogoče samo s kontrolo cen zajeziti in odstraniti motnje na trgu. Potrebni so v prvi vrsti še drugi ukrepi, ki naj zagotove umiritev investicijske potrošnje in sploh stabilnost na tržišču. Med te ukrepe sodi tudi krepitev materialne baze gospodarskih, organizacij, kar je že v teku, da bi lahko uspešno prenašale bremena zaradi povečanja materialnih stroškov in osebnih dohodkov. Nadalje so potrebni ukrepi za povečanje izvoza. Med drugim bo treba z novimi predpisi omogočiti kompleksnejše in dolgoročnejše sklepanje o prodaji deviz.
V Kraigerjevem ekspozeju je govor tudi o potrebi uskladitve domačega povpraševanja z resničnimi možnostim!, kar velja predvsem za investicijsko potrošnjo, ki se je v zadnjih sedmih mesecih povečala za 43 odstotkov, če jo primerjamo z istim obodbjem lani. Zanimivo je, da se je investicijska potrošnja najmanj povečala iz skladov gospodarskih organizacij in najbolj iz kreditov. To je razumljivo pritiskalo na cene. Da bi to povečanje čim bolj omejili, bo treba zaostriti disciplino pri izkoriščanju sredstev. Investicije bo možno financirati samo iz sredstev, ki so na razpolago. Narodna banka bo zaostrila izvajanje ukrepov kreditne politike. Med drugim bo zaostrila pogoje kreditiranja (roki, kriteriji).
• O prevelikem naraščanju investicijske potrošnje so govorili tudi na seji republiškega izvršnega sveta. Menili so, da je omejitev investicij še aktualna. V zadnjih osmih mesecih se je povečala Investicijska potrošnja
za 48 odstotkov v primeru z istim obodbjem lani. V zvezi s tem piše urednik »Dela« Aleksander Javornik v sobotnem uvodniku, da pretirana investicijska potrošnja v gospodarstvu presega naše materialne možnosti, negativno vpliva na osebno in splošno potrošnjo kot tudi na zunanjetrgovinsko menjavo. Razen tega pa tudi sama struktura
NAPOVEDANI UKREPI ZA UTRDITEV
GOSPODARSKEGA SISTEMA
vlaganj v gospodarstvu ni taka, da bi zagotovila razvoj, ki ga je začrtal družbeni plan.
• O sedanjih nemirnih premikih na našem trgu je spregovoril tudi sekretariat izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Le-ta je pozval vse družbeno politične sile. naj prispevajo k doslednemu izvajanju smernic I n priporočil. Predsednik Lazar Kolišcvski pa je med drugim poudaril, da ne gre samo za načela, ampak da je pomembna predvsem tudi njihova konkretizacija.
• Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja SRS se je odločno zavzela za to, da bi se dodatek na pokojnine kot nadomestilo zaradi podražitve kmetijskih pridelkov, premoga in električne energije povečal na 3000 din. Skupščina je tudi ugotovila, da presežki rezervnih sredstev dopuščajo celo povečanje pokojnin.
• Podpredsednik republike Aleksander
Rankovič je te dni odprl v Novem Sadu I. jugoslovanski sejem lova in ribolova, na katerem sodeluje 800 razstavljalcev. Namen sejma je, da seznani javnost o velikem lovnem in ribolovnem bogastvu Jugoslavije.
• V Jugoslaviji se mude na obisku norveški parlamentarci ki jih vodi predsednik parlamenta Nils Langhelle. V Beogradu so se gostje iz Norveške srečali z našimi parlamentarci s predsednikom Edvardom Kardeljem in izmenjali z njim informacije o delovanju obeh skupščin in o drugih vprašanjih.
• V nedeljo je kjončno stekla žičnica, edinstvena v Jugoslaviji, iz doline Kamniške Bistrice na Veliko planino. Njena edinstvenost je v tem, da vozita gondoli nd katerih sprejme vsaka po 30 ljudi, na 1643'metrov dolgih jeklenih vrveh brez vmesnega stebra. Žičnica popelje ljubitelje planin do 1413 metrov nadmorske višine. Za to pot, za katero sta potrebni pešcu dve uri, zadošča žičnici borih pet minut. V tako pičlem času se preseli izletnik v povsem nov ambient, v čisto drugačen svet, ki ga nagradi s krasnimi razgledi in s srečanji s čudovitimi planinskimi pejsaži.
• Komisija za nekdanje politične inter-nirance, zapornike in deportirance je organizirali zbor bivših internirancev v Mostecu pri Ljubljani. Tega zbora, ki je bil v nedeljo, se je udeležilo okrog 3000 ljudi, predvsem nekdanjih internirancev, ki so obudili spomine in preteklost in se obenem dogovorili o nalogi za zbiranje dokumentarnega gradiva. — V nedeljo sta bili veliki proslavi tudi v Kobaridu in v Gornjem gradu. Medtem ko so v Kobaridu počastili 120-Ietnico rojstva Simona Gregorčiča, so v Gornjem gradu, kamor so prišli tudi Miha Marinko, Viktor Avbelj in drugi, praznovali 20-Ietnico osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Na zborovanju je govoril Mitja Ribičič.
r KRATKE 1 [ IZ RAZNIH STRANIJ
• Peking pripravlja ivojo k° D ' roreuoo? Na Kitajsko prihaja J zadnjih mesecih čedalje več Wi* delegacij. V Pekingu »o se n * ddli predstavniki komunisticn«1
partij Nove Zelandije, IndonezU* Japonske, Venezuele, Koreje * Vietnama pa tudi prokitaJsM frakcije KP Avstralije Tuji oP*-
sevalci menijo, da pripravlja M I K konferenco partij ki po***' rajo njegova stališča.
• 15. oktobra britanske volit*«! Datum britanskih volitev še ni uradno določen, v Veliki Br'JS ni H ga objavljajo tri tedne P1*? volitvami. Večina poznavalcev r»* mer meni, da Je 13. oktober bolj verjoten datum. Konserv^HI, ci »o prepričani v svojo zmago, vendar poudarjajo iv^a. sO, da bodo volivci zda) n» w
hovi strani.
• Indijski obrambni rtunlsjfj Sovjetski zvezi. Cavan se J*gg, dni vrnil z uradnega obiska " 3J, Zagotovil J« sovjotsko vojaško r-moo Inddji — ta bo dobU« dl lovce Upa Mlg-31. Te * u £ bil v Sovjetski zvezi tudi Pj# sednlk Indije RadakriSnan. obisk Je bil predviden M ^Jjil nlj, vendar so ga morali smrti Nehruja preložiti.
• Praznik Kostarike, / ^ " S r sodnik republike FankovM^ VarfO sla: predsedniku Orllcliu 0» 'Jopj# nalnem prazniku Kostarike^,]«, pozdrave. Predsednik t« J J p r e ' ' ameriške države Je s Krka. ^ loti Je bil na privatnem ° v stari domovini.
•I Etiopski vladar v E v r o p i ^
Hallo Selaslo bo sept«rjr>r». # skal W1rt evropska 6^e'r^g^ cer Pol tako. Madiewxo,J^&pO-Jo fn Romunijo. Nato rx> toval v Katro.
V vrhpoljskem novem sadovnjaku že pridno obirajo zgodnje sorte jabolk. Za l črno-bela fotografija ne more pokazati, kako polna so mlada drevesa — kajti
na njih so bila rdeča jabolka, sadež poleg sadeža, da se veje kar š i b i j o . . .
»Ljudje, kakšna grozna škoda se dela!« »Poglejte, kakšna škoda se
se dela!« je vršalo lani poleti po Vrhpolju in Šentjerneju, ljudje pa so hodili do žične ograje jablanovega nasada pri Vrhpolju. Tam so ogledovali pokošeno travo, ki je ležala nepospravljena med vrstami m lad ih jablan v 18 hektarskem nasadu- Ve l iko opazk in z l obn ih natolcevanj Je b i o izrečenih na ta račun, t o d a . . .
Letos se mlada drevesa Si-D l Jo pod težo plodov, saj so
v e J e polne kako r b r i n . Precejšen delež p r i t em i m a prav t^ta nepokošena trava, k i je ^ povzročala toliko govor e i n jezikanj. Pr is luhni te Pripovedi tov. Jožeta Star ica,
upravn ika kmeti jskega obrata v Šentjerneju!
— Sajenje dreves v vrhpo l jskem sadonosniku se je začelo le ta 1956. Nasad je b i l prvotno zamišljen ko t nein-tenziven, kmečki sadovnjak, zato so sadi l i drevesa v razdal j i 10-krat 10 metrov vsaksebi. Pozneje so posadi l i v vsaki vrs t i najprej to l iko dreves, da je bi lo vsakih 5 m po eno deblo, nato pa so zasadi l i še vmesne vrste, tako da je zdaj še enkrat tol iko vrst. Vsega je oko l i 7000 dreves, k i so zasajena v razdal j i 5-krat 5 metrov. Sort je šest: jonatan, z lata parmena, zlat i in rdeči delišes, krivopecelj in bobovec.
Letos je v rodnost i šele polovica dreves, k l jub temu pa računamo, da bo od 80 do 100 ton pr ide lka , od tega kakšnih 60 ton obran ih jabolk. Pr ihodnje leto ho p r i - , delek večji, saj bo ves nasad v rodnost i . Posprav i l i bomo 180 ton jabolk a l i 10 ton po hektaru. Letošnji pr idelek — 60 ton obranega sadja — prodajamo po 110 d i n ki logram, ostalo pa kot industr i jsko sadje po 30 d in . V nasadu delajo 4 stalno zaposleni delavci, v času sezonskih del pa najemamo sezonce.
Tolikšen pridelek gre p r i pisati predvsem gnojenju in zaščitnemu škropljenju. Leta 1962 je nasad napadel ameriški kapar. Lan i smo škropili 11-krat, letos pa 13-krat i n uničili škodljivce ter preprečili bolezni. Zaščitno škropljenje povzroča precej težav zategadelj, ker n imamo pr imerne škropilnice- Prvotno zasajena drevesa so viso-kodebelna, kasneje sajena pa nizkodebelna. škropilnica, s
katero škropimo, ne more škropiti vsega hkra t i , k e r ne nese dovolj v isoko, zato moramo škropiti visokodebelna drevesa posebej i n nizkodebelna posebej. Pr ihodnje leto bo boljše, ker bomo dobi l i močnejšo škropilnico, k i bo delo olajšala. Z gnojenjem Pa je tako: sadovnjak zahteva vel iko gnoja. N a hektar porabimo po 2000 k g umetn ih gnojU, lani pa smo po nasadu raztrosi l i še 500 ton hlevskega gnoja. Precej zaleže tudi trava, k i jo pokosimo i n pust imo, da v sadovnjaku zgnije. Poleg tega, da pognoji, zadržuje v zemlj i vlago, k i je drevo prav takrat potrebuje največ. Prav ta trava pa' je lan i , ko smo jo pus t i l i prvič, povzročila tol iko govoric. M o r d a n i t i ne to l iko zavoljo tega, ker je zgnila, kot pa zategadelj, ker so jo pred tem okoliški kmetje kupoval i na rast i lu za sorazmerno majhen denar . . .
Semena in gnojila za jesensko setev
so pripravljena Kot smo zvedel i p r i K Z
Novo mesto, se že p r iprav ljajo na jesensko setev. N a ročenih in deloma dobavljen ih imajo oko l i 80 ton semenske pšenice sort san pastore, leonardo, etual, bezo-staja i n helgorn. Cene semenske pšenice so letos to l iko Poskočile, da po vrednost i odtehta poldruga k i l og ram Pšenice domačega pr ide lka 1 kg semenske. Zadruga ima »azen tega na zalogi a l i p a 8 6 čaka na dobavo 1500 ton p e t n i h gnoj i l , k i bodo -za Jesenski posevek prav goto-yo zadoščala. V p r vem pol e t j u letos so za spomladan-®™ setev i n dognojevanje Porabi l i i7oo ton umetn ih Snoj«. Ce bo le vreme ugod-J ^ ' L b o * > v p r ihodn j ih dneh r o t o r j i že zaora l ! prve braz-u e za jesensko setev.
V Sevnici letos precej gradijo Gradbena dejavnost je v
Sevnic i zelo i i v a h n a . Stanovanjsk i sk lad občine gradi 24-stanovanjski b lok s pe t imi nadstropj i , k i bo najvišja stavba v Sevnic i . Gradnja bo zaključena konec prihodnjega leta, stanovanja pa bodo naprodaj. /
V novem šolskem poslopju opravljajo obr tn ik i zadnja dela i n računajo, da bodo k m a l u končana. Treba bo namest i t i le še novo opremo in pouk v nov i šoli se bo lahko pričel. Tega se močno vesele učenci, še bol j pa uči-
teljl, ki so mora l i doslej poučevati v štirih stavbah.
V bližini konfekcije »Lisca« so pred k r a t k i m začeli gradita prepotrebno bencinsko črpalko, razen tega pa na h r i bu nad postajo i n v bližini Kopi tarne rastejo iz tal številne eno a l i dvostano-vanjske hiše zasebnikov.
Sevnica 1 - 'postaja vsak dan lepša! Urejeni s o . tud i pločn i k i ob cesti, na okn ih hiš pa je čedalje več cvetja. Prebivalc i Sevnice močno pogrešajo edinole park i n otroško igrišče. S. Sk .
Kaj delajo v Škocjanu • Prebiva lc i so veseli po
tujočega k ina i z Novega mesta, M j i h je začel spet obiskovat i . V vasi sicer n i nobenega razvedri la ne za staro i n ne za mlado. Društva i n organizacije ne kažejo posebne živahnosti, tako da vlada v škocjanu splošno mrtv i lo .
• V vasi imajo mesnico, odprta pa je samo ob sobotah, nad čemer se potrošniki pritožujejo. Včasih sta b i l i v vasi dve mesnic i , obe dobro obiskani , zato l judem n i prav, da morajo med tednom hodi t i po meso v Novo mesto a l i v Šentjernej. Vaščani so sk len i l i sami poiskat i mesarja i n pravi jo, da so ga že dob i l i . Baje bo prišel iz Bele cerkve. •
H Z obrtniškimi uslugami se Škocjanci prav gotovo ne morejo pohval i t i . Pravi jo , da je gosti ln preveč, trgovin do-SM, n i pa frizerja, ne šivilje in ne krojača.
• Tamkajšnjim občanom v veselje je edinole vest, da bodo spet dob i l i žago. O d lan i so mora l i kmetovalc i voz i t i les v Šentjernej, zato so na vsakem sestanku zahtevali žago v bližini. P red k r a t k i m so stvar ured i l i i n bo žaga p r i Zabkar ju v Grmov l j ah spet začela redno obratovati .
Kapelski lovci skrbe za podmladek
Lovska družina Kape le šteje 22 članov i n že dalj časa uspešno deluje. Letos je postavi la v svoj ih loviščih 6 krmišč za 210 fazanov, k i so j i h pr ipe l ja l i od drugod. Posamezni fazani sprva n iso hotel i sprejeti nastavljene hrane in vode i n so se raje sami prehranjeval i , nekateri p a so odšli p ro t i Jevsom. Zadrževal i so se v gručah vse do nedavnega, k o so opazi l i lovc i , da že zahajajo v združbo domačih fazanov.
V kape lsk ih loviščih tud i že dve let i n i bi lo jerebic, zdaj pa so se spet pojavile. Opomogla s i je tud i srnjad. V lovišča lovcev iz Kape l pr:3 lajajo tudi i ta l i janski lovc i , s ka t e r im i so se dogovor i l i za odstrel 84 fazanov v letošnjem oktobru . D._ V .
PRED PR0TI-TUBERKULOZNIM
TEDNOM Dr. Milan Adamčič,
predsednik občinskega sveta za zdravstvo v Novem mestu, je za 19. september (soboto) sklical posvetovanje s predstavniki družbenih organov v delovnih organizacijah, s krajevnimi skupnostmi, s socialno-zdravstvenimi komisijami in z družbeno političnimi organizacijami. Začelo se bo ob 8. uri v sindikalnem domu, na njem pa bo najprej dr. Ado Špiler poročal o stanju tuberkuloze v novomeški občini, pri čemer bo posebej opisal probleme, ki nastajajo pri obo-levanju TBC in naloge delovnih organizacij. Udeležencem posveta bodo nato zavrteli film »S TUBERKULOZO NI PREMIRJA«, sledila pa bo razprava o zdravstveni problematiki v delovnih organizacijah.
S posvetovanjem se uresničuje ena izmed nalog, ki so bile sprejete v občini za letošnji svetovni dan zdravja — 7. april, ki je bil v celoti posvečen boju proti tuberkulozi.
UGODNA PRILOŽNOST! P o d zelo ugodnimi pogoji posredujemo kmet i j sk im zadrugam in drug im gospodarskim organizaci jam
G R O Z D J E »PR0KUPAC« za predelavo
Dobava takoj ! Vagonske količine od 5 do 6 ton dalje. Za vas pa lahko prodamo
vagonske količine krompirja MERKUR! Naročila za grozdje i n ponudbe za k romp i r pošljite na naslov:
» A G E N C I J A S L O V E N I J A « — L j u b l j a n a , Kotnikova 16 — Telefon 30-194
KUPUJETE OZIMNICO?
N a novomeškem trgu je bil krompir prejšnje dni po 55 din kilogram in ljudje sa zaskrbljeni, kako bodo letos nabavili ozimnico, če bodo take cene obveljale. Gospodinje so še vedno navajene kupovati naravnost od kmetovalcev, vendar to ni pametno. Zakaj pa imamo trgovine?!
— V naši poslovalnici sadja in zelenjave lahko dobe potrošniki bel krompir po 35 din, kolikor ga hočejo! Tudi lepa zimska jabolka imamo že uskla-
Tokrat odgovarja Jože Ravbar, poslovodja prodajalne SADJE IN Z E L E N J A V A v No
vem mestu
diščena. Prodajamo jih po 60 do 90 din kilogram. Dobili pa bomo le 60 ton jabolk iz Šentjerneja, 5 ton jabolk is Pletenj ter 1 tono plete rskih hrušk. To sadje Je res kvalitetno. Veseli bomo, če ga bomo lahko oddali kupcem v večjih količinah.
— Kje lahko ozimnico po takih cenah naročimo?
— V naši pisarni, na-, sproti hotela Kandija, na Recljevem dvorišču.
Na novomeškem sejmu ž i v a h e n promet 1185 prašičev so kmetovalci
pripeljali v ponedeljek na novomeški sejem. Kupcev je bilo precej tako iz bližnjih,
kakor tudi iz oddaljenih krajev, celb iz Hrvaške so prišli. Pokupili so 939 pujskov, plačevali pa so jih takole: manjše po 6.000 do 11.000, večji pa so veljali od 12.000 do 25.000.
Srečanje v Brežicah .Dogovorjeno je bilo, naj "o srečanje s sezonskimi "elevci v nedeljo 13. sep-' e mbra, v Brežicah. Prij a v l j e n je bil program in t a L d r u g 0 ' kar je pač za Do « , 85 l n Podobne sestanke ki ; l b n o j . Vendar smo vsi, Povahn 1 1 n a t a sestanek kako Prihajali z ne-smo si v e g 0 - Zastavljali r e s vse ; £ r a š a n j a : ali smo g em i , ^ " » l i l l . da tovari * s « P r i s K a t s k i h republik, PodietiV n a U e l ° v naša v e k a H A t
0 l P°goč imo člo-„ek O J n o življenje?
* « i n P r ! stanujejo, kdo V r s t 0
p e ? i , 0 ? ~ ^ §e k r a t k a vprašanj. ^ s t a v U a n P r 5 t , r e s a l i s m ° i n
«ela bilanco svojega T ° s r J L • g a Področja. **lo »i ; n j c n a i " bo poka-V »aktivi « " 1 0 V * P a s ! v i " a l i
P r f >«vctnem domu v
Brežicah je že ob 7,30 zjutraj zelo živahno. Prihajajo skupine iz Opekarne z direktorjem na čelu, i z K G P , K Z in »Pionirja«. Pozdravljanje, predstavljanje i n spraševanje: »Kako ti zdravje?« ali »Kada se vračaš kući?« daje srečanju takoj v začetku ton pri srčnosti. Navajeni na temperamenten način razprave se kar ne moremo načuditi, kako vse to poteka brez hrupa in drenja. Nas, »domače«, gledajo bolj z vprašanjem v očeh kot pa z radovednostjo: »Kaj žc-Ute od nas, ali morda niste z nami zadovoljni?« sprašujejo njihove oči.
Sedli smo in začel se je »uradni del« pogovorov, predsednik .občinskega sindikalnega sveta je pojasnil, da je konec delovne sezone in naj b i se pogovorili o
nekaterih vprašanjih. Pripravljen je tudi program današnjega srečanja: obisk muzeja v Brežicah, izlet v Kumrovec — rojstni kraj tovariša T i ta in kosilo na Bizeljskem. Ob tej priložnosti je bi l opisan položaj brežiške komune, njen gospodarski potencial ter problemi, k i nas tarejo.
S kol ik im zanimanjem so sezonski delavci poslušali ta izvajanja, se z besedami nc da povedati! Spni sevali smo se: ali ne b i bilo morda bolje, da smo to storili že v začetku sezone, t a k o j po njihovem prihodu? Ne b i bilo napak, če to drugo leto popravimo!
Ogled muzeja v Brežicah je šele spodbudil prisrčnost. Komentar j i so b i l i zelo ugodni. P r i mnogih je ogled oddelka N O B zbudil
spomine na težke dni v revoluciji, saj le marsikateri izmed navzočih bil aktiven borec v srbskih, bosenskih ali slavonskih enotah NOV. Ka r odtrgati se niso mogli od izloženih eksponatov. Res smo pogrešili, da nismo takoj spomladi organizirali obisk V muzej in še drugih zanimivosti na področju občine!
Že sam pogled na K u mrovec, ves v zelenju in cvetju, na parkirišču desetine osebnih avtomobilov in avtobusov — vse je naredilo na naše izletnike izreden vtis. Rojstne hiše tov. Tita pa kar niso in niso mogli zapustiti. K u povanje razglednic, vpraševanje za vsak razstavljen predmet in ogledovanje, vse nas je zadržalo, da smo nazadnje morali že priganjali. Obiskali smo tudi muzej revolucije v stari šoli v Kumrovcu. Spet veliko komentarjev. »Eh, brate, bila je to teška
borba« pravi Iso Hotić iz okolice Ključa, k i je bil borec od 1942 leta in vojn i invalid. »Znaš, nisam ti baš mnogo vičan na slova,« pripoveduje in s ponosom nam zaupa, da se je naučil pisati in čitati po vojni v invalidskem domu.
Fogl Mijo iz Daruvara se spominja težkih borb na tem področju. Spomine mu dopolni njegov tovariš, k i se je boril v vrstah proslavljenih brigad VI. korpusa NOV.
Po kosilu se čuti večja sproščenost. »Koliko zaslužiš«? ' sprašuje- nekdo Čeda Nikoliča, doma iz Vel. Gabrovice, iz S R Srbije.
»Pa znaš, u prosjeku mi dolazi 100.000 dinara,« odgovarja mož s ponosom. Dela v Opekarni Brežice.
Šestnajstletni Peter Prš-1 ja. doma izpod ponosnega Vlašiča, skomiga z rameni in pravi, da je za »ove pare treba žestoko ra
diti.« Tak i pogovori tečejo
sproščeno, a hkrati preskakujejo z vprašanja na vprašanje. Razpoloženje je odlično. V s i so dobre volje, čeprav vsi zelo malo pijejo.
Res ni potrebno velikih stroškov, da se naši sezonski delavci srečajo med sabo in se pogovorijo o težavah, k i j ih tarejo in pa seveda tudi o uspehih, k i so jih na svojem delovnem mestu dosegu.
Poslavljamo se. Čvrsto stiskanje rok, »dovidenja« in obljube, da pridejo še drugo leto, so to srečanje zaključile z uspehom.
Vsa pohvala za tako dobro spodbudo gre predvsem občinskemu sindikalnemu svetu in vodstvom delovnih organizacij, k i so s svojo navzočnostjo in s finančnimi sredstvi podprle to zamisel.
Res pohvalna iniciativa! M I L A N ŠEPETAVC
§ t - 3 7 (755)
N a š i n a v e i e s e j m u Vse večja popularnost j )
komercialnost tradicionalnega zagrebškega velesejma pr i vablja kupce dobesedno z vsega sveta. Obraz i izletnikov pa so iz leta v leto bolj u t rujeni, saj ni t i obit i n i mogoče vseh stojnic, kaj šele, da b i res kaj videl . Vročina in asfalt j i h potolčeta, še preden se zavedajo obsežnosti sejemskega prostora i n števila razstavljavcev . . .
K a k o kaj cvetijo posl i našim dolenjskim, belokranjs k i m , spadnjeposavskim i n kočevskim podjetjem — nas je zanimalo tokrat i n poizkus i l i smo v pisanem Bab i lonu najt; kdo zastopa domače barve.
Srajčke, hlačke, k o m b i n e ž e . . .
Največ obiskovalk smo našli pred ženskim živordečim f in im per i lom iz belokranjske tovarne. Be t i sicer vsako leto nastopa tudi na sejmu mode v L jubl jan i , vendar prav i tovariš Tarbuk, da je Zagreb zanje še večjega komercialnega pomena. Letos pričakujejo, da bodo sk len i l i za več kot 20 mi l i jonov pogodb. Največje zanimanje za njihove izdelke v lada v Slovenij i , potem pa v Hrva t sk i , Bosn i In S rb i j i .
T u d i K O M E T , konfekci jsko podjetje iz Met l ike , se ponaša z l ep imi i zde lk i s področj a int imnega oblačenja; nj ihov i nederčki, kombineže i n drugo so med ženami i n dek le t i zelo cenjeni, saj so zadovoljne z vzorci i n model i . T o potrjuje tud i dosedanji poslovni uspeh: zaključali so te skoraj za devet mil i jonov pogodb, do 15. oktobra pa imajo vso proizvodnjo že prodano.
P r i novomeškem L A B O D U pravi jo, da je zagrebški vele-sejem za njihove sezonske • kolekci je sicer morda malce pozen, vendar računajo na eakljucke v v i s in i 250 mi l i jonov. M i m o domačih kupcev $e zanimajo za njihove srajce še v Zahodni Nemčiji, na Švedskem, v Avst r i j i , z Vzhodn i m B e r l i n o m p a so sk len i l i pogodbo za 53 000 dolarjev. Lahko se postavijo ob bok vsem znan im jugoslovanskim podjetjem i n j i h zavira samo Obseg proizvodnje, k i ga pa v star i tovarni n i moč zvečat i . Velesejem je za L A B O D pomemben tud i kot tržišče surov in , ke r so tukaj zbrani vsi proizvajalc i .
Med stroji, ulitki in kopiti
Sicer majhen pavujonček črnomaljskega Liča kaže vel i k o poguma i n dobre volje. N j ihov i i zde lk i so vsako leto bolj i skan i . Podajna naprava i a ekscentrične preše do 50
ton je edini izdelek te vrste v državi i n pr ivabl ja številne kupce:
»Zanimamo se za tole,« je pokazal poslovni tovariš na podajni stroj z v i t lom. »Koliko je dobavni rok?«
»Dva meseca.« »In cena?« »550.000 plus 115.000.« »Ali lahko dobimo pro
spekt?« Največ je Slovencev, Hrvat
je pa pravijo, da imajo preveč delovne sile i n da tak aparat, k i nadomesti štiri de-
v afriške i n azijske države. Za u l i tke se zanimajo v Vzhodni Nemčiji i n na Češkem. Nj ihov pavi l jon stoji na vogalu, pa imajo vedno dosti obiska.
»Nekako srednja stvar je letos,« nam je povedal zastopnik Tovarne šivalnih strojev z Mi rne . »Za gospodinjskimi šivalnimi s tro j i n i več takega povpraševanja- čeravno še vedno vse prodamo, je čutiti , da je tržišče s tem blagom že ustaljeno, da ne rečem zasičeno. Prodajamo grosistom,
Mehanizacija kmetijstva pri Američanih
Američani opremijo vsako leto svoj paviljon z eno gospodarsko panogo. Letos so pokazali razvoj in uspeh vlaganj v mehani zacijo kmetijstva. Na isti površini kot leta lir:;') so do leta 1960 zmanjšali delovno silo za polovico, hkrati pa so pri trikrat večjih vlaganjih dosegli petkrat večji pridelek. " P r e d osemdesetimi leti je skoraj 80 odstotkov ameriške delovne sile obdelovalo polja, da so lahko nahrani l i prebivalstvo, danes zadostuje manj kot 8 odstotkov delovne sile, da lahko prehrani ne samo nas, ampak tudi druge,« je napisal predsednik Johnson v poslanici obiskovalcem ameriškega paviljona. Namen raz stave je pokazati rezultate njihovih kmetijskih metod.
lavce p r i petih prešah, trenutno zanje še n i zanimiv . . .
Tovariša Lado Cop i n Leopold Jelenič sta pripovedova la o črnomaljskem Beltu Livarske izdelke imajo že vse prodane, z gradbenimi i n l i varsk imi stroj i pa hočejo zaključiti k r og svoj ih kupcev. Finančni uspeh sejma do zdaj je 250 mil i jonov. K u p c i so v glavnem domači, izvoz pa gre
največ po Hrva t sk i , S rb i j i in Vojvodini . . . «
Pr i jazna tovarišica iz pavil jona sevniške Kopitarne pravi , da je namen njihove udeležbe na sejmu predvsem informativen in manj komercialen. Trud i jo se tudi vzpostavit i kar največ stikov z odje
malc i . Vse večje posle sklepajo v Sevnic i , kjer imajo kupc i večji pregled nad izde lk i . Najmočnejši kupec je industr i ja ; ' izvažajo v ZDA , Nemčijo i n Itali jo, te d n i pa se je oglasil celo naročnik iz Johannesburga!
V nekater ih stojnicah n ismo mogl i dobi t i informaci j (L isca, Novoteks) , drug i pa nastopajo v poslovnih združenjih ( I M V i n morda še kdo) , kjer b i b i lo interese posameznikov težko i zbrskat i . Pogrešali smo tudi nekaj naših večjih podjetij, k i pa najbrž ne kažejo zanimanja za velesejem zarad i v i sok ih stroškov a l i pa
premajhnega poslovnega uspeha, m .
Statuti šol v brežiški občini so pripravljeni
Včeraj se je v Brežicah sestala občinska komis i ja za pomoč p r i sestavljanju statutov. Obravnavala je statute šol, k i j i h bo občinska skupščina potrjevala na p r v i p r i hodnj i seji . Po sprejetju statutov šolskih zavodov bodo na vseh šolah vo l i l i nove samoupravne organe. R o k za volitve je od 15. do 30. oktobra .
Uskladili so programe
Predstavnik i družbeno pol itičnih organizacij iz občine Brežice so ime l i v torek, 15. septembra, skupno sejo, na kater i so usklajeval i delovne programe. Dogovor i l i so se tudi za vrstn i red posamezn ih akc i j . Takšen sestanek je b i l nujno potreben, saj se je do sedaj večkrat dogajalo, da so se programi ponavl jal i .
Viktor Avbelj v Novem mestu V sredo, 9. septembra,
so se mud i l i na obisku p r i občinski skupščini v Novem mestu tovariši V iktor Avbel j , predsednik izvršnega sveta Slovenije, R u d i Cačinovič. predsednik gospodarskega odbora republiškega izvršnega sveta. M i r a n Cvenk, se
kretar za finance, i n Stanislav Dolenc, l judski poslanec. S predstavniki občinske skupščine Novo mesto so razpravl ja l i o tem, kako se bodo ustvar-jal i proračunski dohodki občin in okrajev v pr i hodnjem letu ter o gospodarsk ih prob lemih v delovnih organizacijah novomeške občine.
PISMA UREDNIŠTVU '- • • - >J .1 t : i i • leai TRGOVINA -
NE TAKO! Tovariš urednik! Pred kratkim sem kupoval v
trgovini Mercator v Mokronogu baterijo za transistor. prodajalec mi je prinesel baterijo 9 V, opazil pa sem, da je bila vrečica razpečatena. Na vprašanje, zakaj je taka, so odgovorili, da zaradi lega, ker so baterije preizkušali. Preizkusil pa sem jo Se sam in ugotovil, da je bila neuporabna. Vsakdo bi pričakava!, da bom dobil drugo baterijo, a mi je niso dali. Mimo vsega tega stane prav taka baterija v Novem mestu 400 dinarjev, v MoKronogu Pa je 60 dinarjev dražja.
Želel bi pojasnila, zakaj v tej trgovini tako postopajo s potrošnikom in zakaj je taka razltlca v ceni. Po tem,
kar sem kot kupec doživel, m morem ceniti poslovanja Mercatorjeve prodajalne v Mokronogu.
J 0 2 E M I R T , Kamenško 21,
pošta Šentjanž
ROPOT Š E NI PONEHAL
TovariS urednik! ^Varjenje v kovinarski de
lavnici ' prj garaži sevniike Kopitarne Se ni ponehalo, temveč se kljub objavljene-m: : članku v Dolenjskem listu nemoteno nadaljuje. Ljudje si iele po delu počitka, zlasti popoldne, ropot pa je take močan, da se ljudje ne morejo niti pogovarjali. Tak hrup traja včasih tudi do ve-čeia. Ali se temu res ne da odpomoči?
P R I Z A D E T I OBČANI
B E L T O V mešalec za l ivarski pesek na zagrebškem veiesejmu
Proučili bodo koristi novih gospodarskih ukrepov
Občinski s ind ika ln i svet v Brežicah zb i ra gradivo za prvo jesensko sejo, k i bo v začetku prihodnjega meseca. G lavna tema p lenuma bo krepitev samoupravl janja v obdobju nov ih gospodarskih ukrepov. N a p lenumu bodo razpravl ja l i tud i o gibanju gospodarstva v občini v prvem pol let ju. P r imer ja l i bodo gibanje narodnega dohodk a na prebivalca v zadnj ih let ih. Občinski s ind ika ln i svet bo zbra l do seje konkretne podatke o posameznih gospodarsk ih organizaci jah. Udele
žence p lenuma bo seznanil, kakšne so kor i s t i , k i j i h imajo posamezna podjetja na račun oprostitve raznih prispevkov v lanskem i n letošnjem letu. Anal izo pr iprav l ja za kmet i jsko zadrugo Brežice, Tovarno pohištva, Opekarno, Kmet i j sko gozdarsko podjetje Brežice, Prevoz i n Cateške Topl ice. Ana l i za bo vsebovala tudi pregled investici j v let ih 1962, 1963 i n 1964 ter razmerja med vlaganji v gospodarstvo i n družbeni standard. Pr ikazano bo tud i gibanje osebnih dohodkov.
V paviljonu Sovjetske zveze Sovjetska zveza nastopa po sejmih v tuji
ni z vedno večjim uspehom tudi kot proizvajalec predmetov za široko potrošnjo. Stroji za tekstilno industrijo, avtomobili, čudovita krzna, pa tudi radijski aparati in izdelki optične industrije privabljajo številne obiskovalce. Vsa sovjetska industrija je že od 22. kongresa partije v znamenju velikih vlaganj v kemično industrijo. Proizvodnja mineralnih gnojil bo v sedemletnem obdobju povečana štirikrat, proizvodnja plastičnih mas in sintetičnih smol sedemkrat, zgradili bodo več kot dvesto novih tovarn in vložili v to panogo več kot 45 milijard dolarjev.
S L I K A T E H D N I : kol iko važnega se morajo p f meniti še potem, ko že zapustijo šolske klopi se napotijo domov k mamicam in očkom, da j'"] bodo N povedale vse, kar so ta dan doživele novega-
Tale skupinica iz Brežic ni prav nič drugačna!
NOVA ZMAGA: kočevsko-ribiški vodovod je dograjen!
Z a d n j a faza kočevsko-ribniškega v o d o v o d a je že s k o r a j p r i k r a j u : še d o k o n c a tega m e s e c a a l i pr ve d n i o k t o b r a b o d o verj e tno vključili v v o d o v o d no omrež je o b e h občin vel i k i r e z e r v o a r n a d B l a t a m i p r i R a k i t n i o i . M i n u l e d n i so r e z e r v o a r prvič p o s k u s n o p o l n i l i , d a b i u g o t o v i l i v o d o t e s n o s t n a p r a v . Rezer v o a r je s e s t av l j en i z d v e h o k r o g l i h c e l i c , m e d k a t e r i m a je v o d n a k o m o r a z i n štrumenti, v v s a k i c e l i c i p a je še manjši r e z e r v o a r — p r e k a t . S r e d n j a , manjša p r e k a t a s t a z a kočevski vod o v o d (125 k u b . m ) , zuna
n j a (555 k u b . m ) pa zaR» D ' n i c o , m e d t e m ko ima n i k v vodni komori kap»' c i t e to o k r o g 25 kub. i»-Gradnja velikega rezervoarja bo veljala okrog J 0
milijonov dinarjev, s t « * p a b o omogočeno nemot^ n o p r e s k r b o v a n j e z vod" o b e h občinskih centrov ® okoliških k r a j e v .
Kozaro predvajajo tudi v Indoneziji
Bulajićev f i lm K O Z A R A , k i smo ga pred meseci gleda l i tud i v naših kinematografih, je zdaj p rodr l celo do Indonezije. Tamkajšnji t isk t rd i , da je Bulajić ustvar i l vel ik f i l m o borb i jugos lovanskih narodov za svobodo i n neodvisnost.
Kongres naših k n j i ž e v n i k o v
Sedmi kongres Zveze jugoslovanskih književnikov bo od 24. do 26. septembra v T l -togradu. G lavna tema srečanja, k i se ga bo tokrat udeležilo kak ih 200 delegatov, bo pisec i n njegovo mesto v današnji družbi.
Brežiški turizem čez sedem let
Načrt sedemletnega ra* voja turistične dejavno5> v občini Brežice predvide*' v prvi vrsti ureditev cest« Brežice — Bizeljsko ^ Kumrovec, ceste Brez"; — Dobova — Senkov^' ceste Brežice — Pišece Bizeljsko in priključka* tomobilske ceste — ^ krice — Bregana. Vzpore no z modernizacijo ,ceL naj bi v občini ure ja l i^ , znane turistične točke: J* krice, Bizeljsko, Pisec« kopališče ob K r k i . Za ditev Mokr ic bi potreb«* l i 217 milijonov dina«* za Bizeljsko 86 mi l i j 0 " JU za Pišece 153 mili jone-^ za kopališče ob K r i ^ ^ . milijonov. V naštetih ffi tah so upoštevanje Lg, adaptacije gradu Mo* roj-gradu Orešje in g r a o ^ šece. Za kopalce ob J}jj)i bodo zgradili v nasle^^i letih sanitarije in po - j *V bifeje, če bo denar J " , lja, morda tudi kaj v e v '
K r i , k i r e š u j e ž i v l j e n j a Pretekli teden »o darovali kri na novomeški transi"^'
»ki postaji: Jože Pureber, Pavel Golob, Franc Kralj, Msr» Belkovac — čland kolektiva Iskra Novo mesto; Ivan B»»*; Janei Ambroiič, Dominik Gutman, Janei Zrlmsek, Alej* \ bar, Joic Franko, Drato Bučar, Frane flurla. Jote MIlan Jenlč, Franc Zupančič, Aleksander Zupan — člani lektlva IMV Novo mesto; Albina Kacin, Marija Triinar, J " rlja Clmermančlč, Janez Verllč — člani kolektiva SP^S.. bolnišnice Novo mesto; Aloji Poljane, član kolektiva KO™ nal. podjetje Novo mesto; Martin Plantan, Anton w*» Franc Bevc. Ljuba čečellč, Ivan Jakfc, Marija Vaslč. - " ^ Klobučar, Franc Silne. Marjeta Potočar, Slavko K a v « * « « člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Fanl Cellč ln A'JJJio Miklič, članici kolektiva Zdravstveni dom Novo mesto; » " Pajk, Zofija Hrovat. Majda Atra»ner, Ivan Zore. fit»nk0J,',i; pančič — člani kolektiva Delavska restavracija Novo rw»* Ana Lunder, gospodinja la ZO. /.»bukovja. ,j
D O L E N J S K I L I S T
P L M p red laga uvejSo
upravno kazenskega
p o s t o p k a , • • Te besede bo slišal: kdor prekrši odlok o Javnem redu
In miru — kdor ogroža varnost na cesti — kdor ne upošteva Piredpisov o šolstvu, narodni obrambi, delovnih o d n o s i t i . . .
Izreče pa jih sodnik za prekrške takoj zatem, ko sede prizadeti na stol pred njim. Torej:
' »Postaja L judske mi l i ce Novo mesto predlaga uvedbo upravno kazenslkega postopka aor-er vas zaradi kršitve javnega reda i n m i r u na Ljub-Ijamsiki cesti v Novem mestu d n o . . . « bej-g s c x j ! n i k B r a n k o Lukič razločno i n s poudarkom črnolasemu moškemu, k i pozorno posluša. »Ali m i lahkoL pojasnite, kako je p r i -sio do tega pretepa?«
»Jaz nič ne vem, ker sem šel naprej p ro t i vojaškim stoadiščein. P i j an pa tud i n i sem b i l , saj n i smo sp i l i več « « t r i l i L , r e . . . «
N a vrst i je zagovor M . B . :
" J az sem b i l pi jan, da sploh n e T e m kaj so dela l i . V ino te družba nos i la iz trgovine P r - postaji. P r i j e l sem pri jatelja okrog ramen, da sva la-% o pela, l judje so p a m i s l i l i , da se tepemo . . . K a r naen-fecaj pa je prišla .marica ' i n so nam rekl i , naj greva noter!« je še vedno presenečen dejal. »Streznil sem se v zap o r u — zakaj, pa. nič • ne V w « i ker se sploh n isem pre-
. Pr i ta , sedemnajstletni deč-fe iste družbe, je povedal:
»Ko sem vide l , d a so po-P11'-. sem mis l i l : zdaj se bodo .Pa tepli! Skočil sem na ko-, "n šel poklica"; miličnike . . . «
Zadeva je čedalje bolj vo-»aiela. Sodn iku ne sme manjkati spretnosti , če hoče ?*Jti kr ivce, kadar se obtočn i dogovorijo za enoten, •te.i večkrat »konstruiran zagovor.
N i s e m š e n o b e n e g a p o d r l i
Državljani so se pritožili zaradi njegove brezobzirne i n prehitre vožnje. Tud i miličn i k i so ga že večkrat videl i , kako je pod i l i n ogrožal vse kar leze i n gre. N a odprt i cesta, pa tudi Skozi naselje, je div ja l i n uporabl ja l zvočne signale tam, kjer je trobi t i prepovedano. K o ga je tovariš Lukič vprašal, kaj lahko pove v zagovor, je dejal:
»Saj nisem še nobenega podrl!«
Tak odgovor lahko da samo otrok, mladenič pa je izgledal polnoleten i n tud i brčiće so m u že poganjale pod nosom . .
»Pri vzvratni vožnji sem ga zadel,« pripoveduje izkušen šofer. »MoTal sem obrn i t i svoj kamion , on pa je ustav i l tako t ik za menoj , da ga v zrca lu nisem mogel v i d e t i K o sem se premakn i l nazaj, sem ga zadel. Saj ne zvrača krivde na mene, ampak rad bi videl , da b i m u DOZ povrn i l stroške . . . «
Stvar je hi tro jasna, samo ne gre, da b i sodnik za prekrške podpira l take dogovore. ,
Č r n i z a k o l
»Zakaj ste zak la l i teličko?« »Repo je požrla! Poglej sem
pa mora la pok l icat i soseda Toneta, da je prerezal.«
»Zakaj pa niste pok l i ca l i veterinarja?«
»Je sosed rekel, da bo pust i l pljučka pa jetra. Veterinar bo že potem lahko pogledal, če n i b i l a zdrava . . . «
Zakon seveda tega ne dovoljuje. Sani tarni inšpektor im sodnik za prekrške sta zelo stroga v teh pr imer ih , saj gre za življenje vseh, k i so meso kup i l i . Doma se ne sme klat i , ker n i zagotovila, da je meso zdravo i n neokuženo.
T u d i v š o l o j e t r e b a
Zgodi se, da otrok ne pride v šolo, čeprav je še šoloobvezen i n n i pravega vzroka, da b i izostajal. Odgovori staršev pa so taki :
»Veste, se m u vsi smejejo! Je že tako velik, da. ima punco, pa še kar v šolo hodi . . « a l i pa:
»Bojim se za hčer, ko fantje tako oči mečejo nanjo!«
Večkrat pa je resnica ta, da porabijo otroka za domača dela in mu dajejo celo potuho, če noče v šolo. Izgovarjajo se na slab uspeli, namesto da b i m u pomagali doseči vsaj osnovno izobrazbo.
V s e n c i s t a n o v a n j s k i h b l o k o v
Razlite površine med novimi stanovanjskimi bloki so največkrat neuporabljene. Preveč je skrbi z vsakdanjostmi, tia bi se še Intel kdo čas ukvarjati z rožicami in angleško travico. Vendar je babičkinl gredi. Vsi ste njegov v pusto zemljo nekaj nageljnov in aster. Prosila je hišni svet z» dovoljenje. Zgodi pa se:
»Tovariš p., vaš otrok je bil zraven, ko so poruvali rože na bablčka iz pritličja levo nasadila vzgojitelj In odgovarjate za njegova junaštva. Kaj menite . . . «
Odlok o hišnem redu skriva mucgo Hnes. Največkrat se da vplivati na stanovalce, da pazijo na otroke, na skupne naprave, na higieno in mir samo s primerno besedo in pravnim poukom. Kazni je bilo malo, saj je štiri petine prizadetih razumelo in upoštevalo že prvi opomin
D e l a v e c mora p o z n a t i s v o j e p r a v i c e
Zavarovane so 'tudi pravice delavcev. Največ prekrškov je okrog dopustov, obveznih zdravstvenih pregledov i n vajencev. Podjet ja po izkusi jo k a r največ k o r i s t i potegnit i za sebe. Tuka j je delovna in špekcija že precej razčistila z izkoriščanjem, vendar se še najdejo p r ime r i :
»Kdaj je sel vajenec K . A. na dopust?«
Mojster : »Saj sp l oh ' n i hotel i t i . Je rekel, da se m u ne l j u b i . . . »
Vajenec: »Mojster je rekel, da imamo preveč dela i n da ne m o r e m i t i . . . «
" S a j sem samo l j u d e m p o m a g a l j "
Sezonski delavci zahtevajo pijačo. Hitro se najde kdo, ki prodaja ,labo klslico za drag denar, totem pa sr še razburja, ko mu uničijo zalogo:
»Hotel sem samo ljudem poina-KMi!« 1
O, ti mehka duša ti! Prav brez vsakega socialnega in humanega čuta si. Inšpekcija je razčistila s točaji od drugod, ki so prodajali v črnih vinotočih vina iz okolice Zaječarja in Negotina. Tudi pritožb zaradi nečistoče je vedno manj, saj se opozorjeni gostilničar potrudi navadno že po ukrepu inšpektorja.
V e d n o p r i p r a v l j e n
Včasih se zgodi, da pridejo pcki icat sodnika na dom. Treba je takoj u k r e p a l , kadar pripeljejo možje postave kakšno lahkomiselne j šo »avto-stopairko«, recimo od benoin-stk3 črpalke na Otočcu, pa naj bo to dopoldne a l i pa zvečer. Postopek na cesti poteka takole:
»Tovarišica, k a m se peljete?«
»Proti L j u b l j a n i . . . « se začudeno namrdne, češ: kaj pa te to briga?!
»Osebno izkaznico, prosim.« Pravzaprav n i treba, da se
dekle dela tako presenečeno, kajt i le miličnik b i b i l lahko presenečen, če b i ,mu jo res pokazala! Nekatere so namreč že tol iko znane, da se miličnik ne more zmoti t i . Zadeve se izteče p r i sodniku za prekrške," zato ker dekle n i m a dokumentov, čeprav n i njena kr i vda samo to! P a tud i fant m o r a imeti osebno izkaznico s seboj, sicer se m u lahko zgodi, da bo obsojen kot klatež in potepuh!
Kdo j e n a j v e č k r a t p r e d s o d n i k o m
Več kot polovica pr imerov (približno 60 odstotkov) je med udeleženci prometa, največ med vozniki amaterj i . Lastnositi, k i j i h pripeljejo pred sodnika, so piedrznost, neprevidnost in neizkušenost. Takole začne:
»Čakajte, tovariš sodnik, bom vse lepo pojasnil!«
»Zakaj ste torej prehiteval i , če vam je šlo vozilo nasproti?«
»Saj ga sploh nisem mogel videti.«
»Kako pa da ste prehiteval i , če se n i videlo?«
»No ja , videlo bi se že, pa je b i la tako gosta megla«
»In zakaj ste vseeno prehitevali?«
»To pa ne znam pojasniti.« K o l da se j « zgodilo nekaj nadnaravnega, mističnega, čemur on res n i kos! Dobro, zaikaj pa potem sede za vol an '
Precej se je zmanjšalo število prometnih prekrškov, narejenih v vinjenosti. Razumlj ivo: V S A K D O , K I SO G A ZASAČILI P R O M E T N I ORG A N I V I N J E N E G A ZA V O L A N O M , J E B I L O B V O Z N I -S K O D O V O L J E N J E , - vsaj za nekaj časa. Zdaj pa se zamislit« v položaj pokl icnega šoferja, pa četudi m u je b i lo dovoljenje za vožnjo vzeto samo za en mesec. In še stro
ški postopka so visoki , nikol i manjši od osem tisoč dinarjev, v povprečju pa se sučejo tam okrog .petnajstih t i sočakov, ka r tud i n i majhen denar. Stereotipni zagovor obtoženca je tak:
»Saj sem p i l , ampak ga nisem to l iko čutil, da ne b i mogel vozit i . Pa še pri jate l j i so me s i l i l i . . . «
Pijanec n i samo neposredna nevarnost za sebe i n druge, ampak povzroči tud i občuten zastoj na cesti, k a r i m a seveda hude gmotne posledice.
Zaradi družbenega vpl iva i n ostrih kazni je tudi vedno manj prepirov med fanti iz dveh vasi. Pijačo i n korajžo so zamenjali drugi ideali mladih l judi : lepa obleka, moped i n podobno. Seveda se posamezniki na pr imer i z okolice Zvlrfi i n Smihela p r i Žužemberku še radi gredo otročjo vojsko, dokler j ih vaščani sami r.3 prijavijo miličnikom.
Precej prekrškov je še v komunalni službi i n obrt i , najmanj pa s področja financ i n narodne obrambe.
P r e v e n t i v a b o l j k o t k u r a t i v a
»Temeljni zakon o prekrških m i je vodilo,« poudarja sodnik B r a n k o Lukič. »Ne morem se omej i t i samo na statistično ugotavljanje prekrškov i n izrekanje kazni , saj ima življenje tisoč drobt inic , k i pa j i h n i moč ured i t i z admin is t ra t i vn imi ukrep i . Dr žim se načela, da mora vsakdo upoštevati družbene norme i n omogočiti d rug im l judem, da lahko v m i r u delajo, uveljavljajo svoje pravice i n tudi počivajo. Ob prekrških, k i so družbeno manj nevarni, izrečem samo ukor i n le ka-dp.v n i več mogoče prezreti kršitve, se odločim za hujšo kazen. Tako je moje delo bolj preventivno kot kurativno.«
Zgodi se tud i , da poskuša kdo iztrest i sveto jezo nad sodnikom, k a r je seveda neol ikano in povsem neutemeljeno. B i l sem prisoten, k o je obtoženec ves zaripe! med vrati še požugal:
»Nočem podpisati , ker pravite, da sem b i l p i j a n . . . saj nt vse tukaj, saj so še v Ljubljeni!«
S o d n i k doma
K e r med zasliševanji n i časa, je tovariš B r a n k o toliko bolj pr i jazen popoldne, doma, ob skodel ic i črne kave in svojem najljubšem konjičk u — fotografij i . Vmes čeblja hčerka Miša, k i se tud i zelo zan ima za umetniško fotografijo, najbolj takrat, kadar je sama na s l i k i .
K o sem ga vprašal, ko l ik šen del svojega mesečnega proračuna odvede v sk lad za svojega konjička, je samo h i tro položil prs t n a usta, zav i l oči pro t i zavesi na kuh in j s k i niši, kjer simpatična so-proga Drag ica rožlja s poso
do po pomiva ln i kad i , i n ty soko dvigne o b r v i . . . Aha, 2» razumem! Toda, tovariš SCK& nik, to je vendar prekršek zoper zakon o finančnem po* s l o v a n j u . . . ?
Tovariš B ranko je prišel i» Novo mesto leta 1949 i z O * prije na V e l i k i Morav i . V tej> petnajstih leitih.se je slovetj. ščJii tako pr ivad i l , da nit$ občutil j i v i poslušalec ne bo začutil tujega naglasa: *
»Všeč m i je Novo mesto. Spominja me na domače k t * je i n motivov za kamero m> k o l i ne zmanjka. — Ljudje? No, da, vsepovsod so d o b r i in manj dobr i . Pa malo pro> več vase zaprt i so Novom&-ščand, lahko b i b i l i bolj živahni,« ga spodbuja njegov južnjaški temperament.
»Avtomobil me ne zanima — preveč drug im lep im stvar em b i se mora l zarad i njega odpovedat i . . . « men i .
Z uspehom je razstavljal h a zvezni fotografski razstavi V Skopju, na mednarodni razstavi v Cel ju, v Luxemburgu i n Gvatemali .
»Družina, služba, ta hobbjr — več pa ne potrebujem . . . «
K d o b i s i m i s l i l , da Je aa uradrtim obrazom sodnika za prekrške lahko tud i čisto vsakdanj i človek, pri jeten, zabaven i n tak, k i dvigne obrv i , kadar govori o stroških z * umetniško fotografijo . - .
M A R J A N MOŠKON
^ h f e r k S V s , u ž b i J e d o m a dovzeten poslušalec e » " c a ] e namreč oster kritik njegovih umet
niških fotografij...
Za nov vozni red potniških
vlakov Železniško transportno
podjetje v Novem mestu sklicuje s predstavniki gospodarskih in -družbenih organizacij z dolenjskega področja konferenco, na kateri bodo zbrali vse potrebne podatke za nov vozni red potniških vlakov za leto 1965/66. Konferenca bo v ponedeljek, 21. septembra ob 10. uri dopoldne v šolski sobi sekcije za vleko v Novem mestu. Podjetje je posebej povabilo delovne organizacije, da pošljejo na posvet svoje zastopnike, ki naj bi prinesli s seboj konkretne predloge za nov vozni red. Lahko pa bodo tudi koristno sodelovali pri usklajevanju predlogov za nov vozni red. Kdor ne more na konferenco, lahko pošlje, podjetju svoje pismene predloge do 30. septembra.
Zares bi kazalo premisliti zdaj — da ne bo kasneje spet neupravičenih očitko? na račun železnice in voznih redov!
6t'=*7 ( 7 5 5 T
SOS za plemensko živino Skupščina brežiške občine je na seji 8. septembra
s precejšnjo zaskrbljenostjo ugotavljala, da govedoreji v družbenem sektorju ne gre najbolje ter da je Se zlasti pereče vprašanje reje plemenskega goveda in molznic. Namesto da bi se število takega goveda povečevalo, se znižuje. Inž. Olga Kopinc in veterinar Marjan Vizjak kot strokovnjaka za govedorejo sta v svojem poročilu, predloženem odbornikom v razpravo, navedla vrsto ugotovitev, ki ne kažejo na izboljšave, če ne bo v tem primeru ukrepala tudi občinska skupščina.
V razprav i so predlagal i , da b i ustanovi l i posebno komi si jo, k i b i z društvom inženir jev i n tehnikov proučila vprašanje plemenskega goveda . Predsednik skupščine M i l a n Sepetavc pa je pr ipomn i l , da ne b i bi lo odveč, če b i se o prob lemu pomeni l i še z zasebnimi živinorejci i n Janerajskimi organizaci jami. Zelo spodbuden je tud i predlo? , da b i s pomočjo kmet i j skega sk lada pr ihodnje leto organiz i ra l i razstavo plemenske živine i n nagradi l i najboljše živinorejce. N a ta način b i spodbudi l i tako posameznike kot organizacije, da b i r ed i l i čim več plemenskega goveda, medtem ko b i se m o r a l hk ra t i obvezno zmanjšati odstotek goveda za zako l . Veter inar V iz jak je meni l , da b i m o r a l i posvetit i večjo pozornost tud i kooperaci j i zasebnikov s kmet i j sk im i orga
n izac i jami . V zadnj ih dveh l e t ih so se zadruge opredeli le predvsem za pitanje telet, medtem ko za rejo plemenske živine n i kooperantov, če U ime la p lemenska živina boljšo ceno kot živina za zako l , b i se število rejcev plemenskega goveda nedvomno povečalo. O vprašanju, k i zahteva tehtne razprave i n ukrepe, bo skupščina razpravl j a l a še na eni pr ihodn j ih sej.
T u d i pr idob ivanju zemlje ln p rob lemom v zvezi s po-družbljanjem kmeti jske proizvodnje so odborn ik i posvet i l i precej tehtnih besedi, za k a r j i m je b i l a podlaga poročilo sveta za kmeti jstvo i n gozdarstvo. M e d razpravo so navedl i nekaj splošnih problemov, k i zavirajo hitrejše Izpolnjevanje nalog kmeti j s k i h organizacij . Toda do zdaj je b i l a arondaci ja uspešna že v več ko t 300 p r imer ih . Najtežje probleme pomaga razčistiti tud i občinska skupščina oz i roma njeno pretteed-•tvo
Po sklepu odbornikov bodo poostr i l i kontro lo cen v trgovinah, ko lekt i vom pa pr i poročili, da s i pr iprav i jo čim več sredstev za modernizaci jo lokalov ( tudi podeželskih) i n
kadre, medtem k o bo treba preskrbo k ruha izboljšati z izgradnjo pekarne, k i je že v načrtu. Narejeni so tud i načrti za tržnico. P r esk rb i z mesom i n zelenjavo pa bo treba sicer posvetit i večjo pozornost.
Turistični napredek je očiten, bo p a potrebno v izgradnjo Cateških Topl ic vložiti poleg predvidenih še oko l i
200 mi l i jonov dinarjev. Smotrnost Je potrebna tud i v gost inskem omrežju. Tako p r i čakujejo izboljšanje v novem gost inskem podjetju pod streho D o m a J L A , k i ga bodo dokončno odkup i l i o d garnizona. Ko lodvorsko restavracijo medtem že obnavljajo, gostišče p r i gradu i n kavarno p a bodo u r ed i l i v naslednjem obdobju. V kavarn i bo ekspresni bife.
Med d rug im so na seji določili tud i naziv prve osnovne brežiške šole. Imenovala se bo: Osnovna šola bratov Ribarjev.
Poso j i la so zapros i l i med drug im: tovarna pohištva, Dekorles, K Z Brežice, B re žice - v ino i n druge negospodarske organizacije.
BREŽIŠKE V E S T I
NOVO V B R E Ž I C A H • V petek, 11. septembra, ie
brežiška lekarna že poslovala v preurejenih prostorih. Adap tacija se je dolgo vlekla ta otvoritve so se najbolj razveselili uslužbenci, saj so delali že lep čas v nemogočih pogojih. Tudi strankam odslej ne bo več treba čakati na postrežbo pri okencu. NOVJ lokal je sodobno opremljen in bo prihranil osebju lekarne precej odvečnih korakov.
• Naval kupcev knjigarni se je minuli teden očitno zmanjšal, saj je večina šolskih otrok že preskrbljena z učbeniki. Za osnovne šole do 4. razreda so imeli v trgovini na zalogi vse učne knjige razen knjige -Po alpskem svetu«, ki jo v Šolah zahtevajo, čeprav ne spada med obvezne učbenike. Za vis. je razrede osnovne šole je zmanjkalo zamljepisa ta srbo. hrvatskega berila šeste stopnje. Vse knjige, k i jih zmanjka, v knjigarni takoj naročijo. Nekoliko na slabšem kot učenci osnovnih šol so dijakj gimnazije. Zanje primanjkuje predvsem učbenikov za kemijo, matematiko in biologijo. Kljub ponov-nim naročilom nekaterih <cnjig ni mogoče dobiti.
• Vse kaže, da za brežiški most čez Savo ln Krko ne ve. lja opozorilo, ki dovoljuje največjo obtežltev 9 ton. Pred Stl. rimi meseci je pLsalo pred vsto. pom na most celo 5 ton. kar je veljalo le za nekaj dni. Cez most prevažajo vsak dan mnogo težja bremena in nekateri kamioni imajo naloženo do 35 ton tovora! Most je močno obremenjen od tedaj, ko so za vsa težja vozila zaprli most čez Sa. vo v Krškem. Kako dolgo bo neki vzdržal tolikšen promet s težkimi tovornjaki? Pridobitev letošnjega leta na tem mostu pa je vsekakor omejitev hitro, sti na SO km. To je bilo nujno potrebno, kajti po mostu hodi tudi mnogo pešcev ln pri prehitri vožnji bi lahko prišlo do nesreče.
• V trgovini z zelenjavo se je krompir podražil od 40 na 45 dinarlev kg. Ljudje ga veliko pokupijo. Precej prodajo tudi sadja: iabolka po 70 din, hruške po 80 din in slive po 60 din kg. Papriko prodajajo po 100 din, kumare po 40 din, stročji fižol po 100 din, paradiž, nik po HO din in lubenice po 40 din kg. Na trgu so cene nekoliko višje kot vedno. Pozna se, da je \-edno mani jajc. rxl so poskočila kar na 38 din. Pa
radižnik Je na trgu po 110 din kilogram, jabolka po 80 do 100 din, breskve po 130 din, endl-vija po 100 din, krompir po 50 din in grozdje po 200 din kg. Tudi minulo soboto so prodal i precej piščancev s kmetijskega posestva Mokrice — po 560 din kg. Dobro bi bilo. da b i brežiške potrošnike na tak način oskrbovali skozi vse leto.
V oktobru plenum o samoupravljanju
v šolstvu Občinski s indikat delavcev
družbenih dejavnosti v Brežicah pr iprav l ja v oktobru samostojen p lenum. N a njem bodo razprav l ja l i o samouprav l janju v šolstvu ter o vlogi i n nalogah s ind ika ln ih podružnic v šolskih zavodih.
Matični urad Velika Dolina
Rojstev v avgustu ni bilo. — Poročili so se: Jurij Minkovič, slaščičar iz Breganje, in Antonija Petrovič, natakarica iz Raj ca; Bogdan Kralj, rentgenski ginekolog, in Jožeta Jaklič, trgovska pomočnica, oba lz Ljubljane. — Umrla sta: Josip Jaklič iz Gaja, star tri mesece, ln Janez Kos, kmet iz Jesenic na Dolenjskem, 64 let.
Gasilke celjskega okraja so tekmovale v Brežicah
Od prijavljenih sedmih ženskih gasilskih enot so na okrajnem ga* silskem tekmovanju sodelovale le 4 desetine: iz Kozjega, Stor, Sko-pic in Smartnega ob 1'aki. Verjetno ostale prijavljene tekmovalke niso prišle zaradi slabega vremena.
Prvo mesto Je zasedla desetina lz Kozjega z doseženimi 666 točkami od 800 možnih. Sledile pa so tekmovalke iz Stor, Skopic m Smartnega ob Paki.
Zmagovalke sestavljajo verjetno najmlajšo desetino v naši republiki, saj so vse še mlajše mladinke. Prav bi bilo, da bi njihovemu zgledu sledila tudi dekleta iz drugih krajev.
Po končanem tekmovanju in skupnem kosilu so tekmovalke obiskale ie rojstni kraj maršala Tita in si ogledale brežiške zanimivosti. D. V.
Malo kupcev za prašičke
Minulo soboto je bil na brežiškem sejmu precejšen promet, saj je bilo naprodaj 950 manjših in 70 večjih prašičkov. Kupcev pa ni bilo posebno veliko in tako so prodali vsega le 228 pujskov. Največ — 500 din za kilogram žive teže — so veljali manjši prašički, in največ 400 din nad tri mesece stari.
Ali dobi Loka urbanistični načrt? Pred dob r im i šestimi mese
c i je občinska skupščina Sevnica izdala odlok, da v L o k i n i dovoljeno gradit i no-vin stanovanjskih stavb, pač pa samo v Sevnic i i n v K r -mel ju. Ta odlok je mnoge Lcčane zelo pr izadel i n šele pred k r a t k i m smo izvedeli , zakaj tako. L o k a še n i m a urbanističnega načrta i n se še ne ve, če ga bo dobi la i n kdaj . V kra ju pa je precej i judi brez pr imernega stanovanja i n mnog i b i rad i sami z ida l i , pa ne morejo. Po vasi je zato slišati precej negodovanja, posebno zato, ker l judje v idi jo, da gradijo tud i v drug ih kra j ih , četudi niso sedeži občin.
Vaščani menijo, da b i morala občina Sevnica posredovati na okra ju v Ce l ju i n da naj b i urbanistični strokovn jak i to stvar čimprej ured i l i .
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OO SZDL CELJE
PRED VOLITVAMI NOVIH ORGANOV UPRAVLJANJA V Š O L A H
Prejšnji teden se je sestal izvršni odbor okrajnega odbora S Z D L v Ce l ju i n obravnaval pr iprave n a volitve nov ih organov upravl janja v šolah i n v nekater ih kulturno-prosvetnih zavodih. Glede na to, da se je v zadnjem času mnogo razpravljajo o prob lemih šolstva i n kulturne dejavnosti, da je precej perečih vprašanj še nerešenih, da nastajajo spremembe v mater ia ln i osnovi šol ter da delovne skupnost i šol i n kulturno-prosvetnih zavodov dobivajo več samostojnost i i n odgovornosti, so na seji izvršnega odbora poudar i l i vel ik pomen volitev novih organov upravl janja na tem področju. V zvezi z vol itvami so obravnaval i z last i vprašanje statutov šol i n kulturno-prosvetnih zavodov, volitve predstavnikov javnega življenja v nove organe upravl janja, kadrovske probleme i n vsebinske pr iprave na volitve.
K e r morajo volitve v organe upravl janja na področju prosvete i n ku l ture b i t i zaključene do konca oktobra, je treba s p r ip ravami takoj začeti. Te pr iprave naj spremljajo poglobljene i n stvarne razprave o delu i n problemih šolstva i n kul ture , razen zunanj ih činiteljev p a se morajo v skupne napore vključiti predvsem sami delovni ko lekt iv i šol i n ku l tu rn ih zavodov. Razen tega je nujno, da občinske komisi je za statute pregledajo statute šol i n ku l turn ih zavodov ter j i h takoj posredujejo v potrditev občinskim skupščinam. Izpopolni jo naj nekatera nepopolna določila, občinski odbor i S Z D L pa naj bodo pobudn ik i za skupne dogovore z d rug im i družbeno-poUtičnimi činitelji, s predstavnik i šol i n k u l t u r n i h zavodov glede volitev predstavnikov javnega življenja v organe upravl janja. Glede vseb insk ih pr iprav so poudar i l i , naj b i organi občinskih skupščin pr ip rav i l i temeljitejše analize o stanju i n prob l emih na področju šolstva i n kul ture , ugotovi l i premike na tem področju i n kako so se izvajala priporočila l a predlogi z dosedanjih razprav o teh prob lemih. S. P.
Brežiška razglednica: na poti iz šole domov —
V Sevnici in Krmelju je razgrnjen urbanistični načrt 10. septembra so v gasil
skem domu v Sevnici javno razgrnili generalni urbanistični načrt za mesto Sevnica. Občinska skupščina je na seji istega dne sklenila, naj bo razobešen tri mesece. Načrt obsega Sevnico, Šmarje, del Boštanja in Radne. Občani si ga lahko ogledajo vsak dan od 8. db 12. ure. Gasilski dem bo zaradi tega odprt tudi ob nedeljah.
Svoje pripombe naj prebivalci vpišejo v knjigo, ki jo imajo na razpolago v istem prostoru, kjer je razgrnjen načrt. Pismene predloge naslovijo lahko tudi na občinsko skupščino ali pa se osebno oglasijo pri gradbenem referentu, da on sestavi zapisnik o njihovih željah. Vse pripombe bodo enakovredno obravnavane. Občinska skup
ščina vabi prebivalce z območja, ki ga obsega urbanistični načrt, da si program ogledajo in če jim to ali ono ne ustreza, sporočijo svoje ugovore oz. predloge občinski upravi.
Rok razgrnitve bo potekel 10. decembra. Tedaj bodo sklicani zbori volivcev, na katerih bodo tolmačili občanom urbanistični program mesta in obravnavali njihove pripombe. Posamezne delovne in družbene organizacije lahko zahtevajo strokovno tolmačenje — že pred potekom tega roka.
Istočasno kot v Sevnici je bil javno razgrnjen tudi urbanistični program za Kr-melj. Občani si ga lahko ogledajo vsak delovnik od 8. do 14. ure v sejni sobi »Metalne« v Krmelju. Zraven je prav
tako priložena knjiga za vpisovanje pripomb. Zbori volivcev bodo po 10. decembru.
Za bodoči razvoj Sevnice in Krmelja pomenita oba ur
banistična programa solidno osnovo. Zlasti Sevničani so ga že nestrpno pričakovali, saj je bilo na sejah občinske skupščine izrečenih na račun dolgo trajajoče izdelave precej pikrih besed. V njihovo
veliko zadovoljstvo je bodoče mesto končno razgrnjen0
pred občani. Vsakdo, ki S* zanima rast domačega kraj»j si bo načrt dodobra ogled« in povedal tudi svoje mnenje o njem.
SEVNIŠKI V E S T N I K
Matični urad Sevnico Avgusta sta bila doma rojena 1
deček ln 1 deklica. Poročili so se: Prane Podlog*/'
posestnik lz Murne, ln Amalij« SlapSak, poljedelka iz OsredM; Anton Gabrlč, uslužbenec PTT * ! Rake, ln Marija Zlbert, učitelji"* i iz Blance; Ivan lljaš, poljedelec« ta Ana Požeg, poljedeljka, oba J» Blzeljskega; Franc Kramžar, w smoooSa, in Marija Repovž, P0" , ljedelka, oba iz Leskovca; Kari ž* j bret, železničar, in Sonja Troh*1 , tranztetorka, oba iz Blance; M* f" 1 tta Gračner, strojevodja iz Vaj* ta Ana Ktenovsak, poljedelka j* Okrogllc; Rudi Stopar, stroj* tehnik iz Dol. Boštanja, in Ja**" ka Bouček, ekonomistka iz Zag>* , ba; Alojz Carenak, rudar lz H ra * roka, ta Terezija Kozinc, pol j « 1 * ka iz Šmarja; Jože Gorenc, de, vec iz Studenca, ta Ljudmila F * ' cljan, poljedelka lz RovlM; ftisok Kunsok, delavec iz SenoV*« ta Ivanka Konajzler, poljedelka * Dol. Orel.
Umrli so: Prane Klanšek, "S, kar iz Orehovega, 77 let; M a « , Ocepek, gospodinja Iz Ledine, •! let; Anton Zagore, ključavničar •* Orehovega, 50 let; Rozalija P°*"2j upokojenka lz Gor. Brezovega. ' let, Janez Salmič, poljedelec * Arta, 81 let, Terezija NovSak, J " ljodolka lz Močvirij, 59 let.
» M e t a l n a « Krmelj : »W t i z a n « S e v n i c a 30:20
(13:14) V I. kolu zasavske rokprn^J
Uge Je bila odigrana v nedejgj, Krmelju tekma, ki se Je k o n ^ s zmago domačinov. C o P r ^dp « ' prvi polčas s tesno zmago j» dal gostom, Ja po borbeni rodno živahni igri drugega P"*-, sa prigla do Izraza ofenzivna ^ tika domačinov. Pri doma«" ^ se odlikoval« Motolko z J2 i " „ t pei R. z 11, prt gostih J^Jot 8 ta Olovtt • 5 zadetki. » JI gostov Ja branil lelerno pr»* kriv m 5 prejetih t<^' Jfsf dobro p* Je branil vrt*** din Peter Kos.
Neurje v Loki V noči od nedelje na ponede
ljek, 6. septembra, Je v Loki divjala nevihta z dežjem ta grmenjem. Izpod Radeža ta Dobrave jo drla voda na cesto ta Jo močno poškodovala. Na drugem koncu vasi pa Je bilo pri Fonovl ln Mlinarjevl nisi ie huje. Voda je vdrla v Ponovo hiSo ta tekla skozi vežo po stopnicah, pri Mlinar-levih pa Je vdrla v vezo. Med stanovalci obeh hiš Je nastal preplah. — Kdo Je temu kriv? Cesta z Dobrave ima zamnsene Jarke, ker v vasi ni nobenega, ki bi te stvari urejevali
V Impoljci še to zimo centralna kurjava
Oskrbovancev Doma počitk a v Impo l j c i p r i Sevnici letos ne bo zeblo. P red dnev i smo j i h ob iska l i i n v ide 11, da so v domu začeli vgrajevat i naprave za centralno ogrevanje. P a tud i sicer bo do stavbo preured i l i . V vse prostore doma bodo napeljal i toplo vodo. Dnevno jo bodo lahko potrošili tisoč l i t rov.
H k r a t i z napeljavo centralne kurjave bodo na novo ured i l i sanitari je i n pra lnico . Pot em bodo polagal i pod in prep leska l l prostore. Tako bo bivanje v domu čez z imo mnogo prijetnejše. Stavba Je b i l a do sedaj precej zapuščena. Njena celotna obnova bo veljala 13 mi l i jonov dinarjev. Las tn ih sredstev so zbral i 2 mi l i jona dinarjev, k i so j i h nameni l i za centralno ogrevanje. To pa ne zadostu je, zato bo občinski investic i j sk i sk lad pr ispeval še m i l i j on dinarjev. Iz sk lada za socialno varstvo S R S bodo pre je l i za preureditev doma 3 mi l i jone posoj i la i n 3 m i l i jone dotacije. Raz l i ko bodo
kr i l e občine Sevnica, Brežice i n Krško. Zasavske občine so pokazale razumevanje i n pripravl jenost pomagati tej ustanovi , v kater i Je največ oskrbovancev z njihovega območja.
Breški gasilci gradijo K d o r se pelje m i m o Brega,
km&lu Opazi delovišče gasilskega doma. Ze pred t remi let i so gisilcd v Bregu sklonil i , da bodo zgradi l i lasten dom, v katerem b i b i l i lahko tudd zbor i volivcev, k i so zdaj k a r v gost i lni . K e r gradijo dom iz lastn ih sredstev, gradnja počasi napreduje. Največ denarja so dob i l i z vesel icami l n s prostovo l jn im de lom ter pr ispevk i . 2. avgusta so v l i l i ploščo nad kletn im i prostor i . To Je b i l lep dolavnl uspeh. Sedaj s i žele vdelati okna , 'nko da b i teh šest prostorov lahko čimprej uporabl ja l i . V bodoče pričakujejo gasi lc i z Brega ne le mora lno ampak tud i mater ia lno pomoč.
»Sardine v olje, les pa v vodo!« N a hlodišču pred Kop i tar
no v Sevnic i les h i t ro kopn i . Pred nekaj tedni ga Je b i lo tam še oko l i 700 kubikov , konec prejšnjega tedna pa je ostala od celotne zaloge komaj desetina. »To bo zadostovalo za t r i a l i štiri dni,« so povedal i delavci , k i J ih vidite n a s l i k i . Bukovo hlodovino odvažajo v obrat za pol izdelke, kjer znaša, dnevna poraba lesa približno 30 kubikov . Pol izdelke dokončno obdelajo v obra tu za izdelavo kopi t . Kopttarniške. m u obratu še ne bo zlepa zmanjka lo dela. Za loga obdelanega lesa z a proizvodnjo kop i t zadošča malone za dve le t i .
P ros tor z a konserviranje hlodovine bo verjetno ostal prazen do nove sečnje. Les konzervirajo s vodo. Križem po hlođišču so napeljane cev i , n a n j i h p a so mon t i r an i
razpršilci, k i namakajo bukovino, da ne prhn i . E d e n izmed delavcev je to pojasni l z učinkovito pr imer javo: »Sardine v olja, les pa v vodo!«
Ji.
Delavci pred sevniško Kopitarno nalagajo konzervirano bukovino
RUDARJEM DAJEJO POSOJILA ZA GRADNJO H l S
Zadnji dnevi rudniške »trdnjave« Rahlo je potrkala , vstopi la
In obstala p r i vrat ih . »Kje se dobijo posoj i la za gradnjo
prosim?« »Vi ste naša, Kaj? K a r p r i
M&rtini se oglasite, onstran •Kotnika . . . «
»Trdnjava«. Naselje t rh l ih , Propadajočih, s k o l i podpr t ih barak. Naselje preteklost i , toda naselje, v katerem še vedno živi nekaj l jud i . Vedno manjša je, ta »trdnjava« n a Rudniku v Kočevju, vedno manj barak, vedno se kdo preseli v lepše, sodobnejše svetlejše stanovanje, ven iz satohlosti i n vlage, proč o d Podirajočih se zidov. Vztrajno zapuščajo rudar j i »trdnjavo«, že leta dolgo, toda žal še vedno prepočasi. Stanovanj, lepih, prostornih, suhih, svetl ih, Je še vedno premalo, vel iko manj kakor želja i n potreb.
V zadnj ih enajstih let ih je kočevski rudn ik zgradi l 104 nova stanovanja, b l ok za rudniško upravo, rudarsko naselje v Šalki vasi , lan i dva stolpiča v Kočevju, razen tega p a so k u p i l i še anajst stanovanj v stolpnicah. Vsega skupaj razpolaga rudniški kolektiv s 378 stanovanji, od kater ih j i h je 167 izredno slab ih i n nepr imern ih za prebivanje. Povprečno pride na člana, stanujočega v toh stanovanjih, 11,7 kvadratnega metra stanovanjskega prostora. Najhujši p rob lem je še vedno »trdnjava« i n naselje treh barak v bližini.
P r i izgradnj i 51 stanovanj v mestu lani i n letos je sodeloval tud i republiški stanovanjsk i sk lad s šestimi mi l i j on i dinarjev. Potrebe pa so tolikšne, da kolekt iv sam ne bo
TE DNI V K O Č E V J U H Razkopana Roška cesta.
— O d mostu preko Rinže Prot i R u d n i k u so najmočnejši potrošniki vode — Kemična, mlekarna, kmet i j sk i obrat Cvišlerji, rudn ik in Salka vas. Samo Kemična, mlekarna i n Cvišlerji porabijo vsak mesec do 10.000 k u bičnim metrov vode. Z a tako veliko potrošnjo s tar i cevovod (premer 100 m m ) i n p r i tisk ne zadoščata več. 2e sedaj je za rudnik, Sa lko vas tn Cvišlerje potrebno nasproti »mlina« prečrpališče, tako da dobiva šalka vas vodo v Klavnem le tedaj, ko jo pre-črpavajo. Vodna skupnost i Kočevje je sk len i la zamenjat i stari, premajhni cevovod z nov im, kjer bodo cevi s 150 m m . Dela se že precej časa vlečejo, saj bi mora la b i t i končana že v začetku septembra. Upajo, da bodo cev i do novega zdravstvenega doma zamenjal i do konca meseca. Opravl jena dela bodo stala okrog 7 mi l i jonov. Predvsem zato, ker morajo Ropati skoraj po sredi ceste 1 1 5 P° Pločnikih.
m Preskrba s premogom. ~~ K a k o r je že navada, zmanjka na jesen vedno premog za široko potrošnjo. T u d i v Kočevju ga je premalo, k e r mora rudn ik poravnat i svoje obveznosti do industr i
je. Če pa potrošniki nimajo dovolj premoga, so s i večinoma k r i v i sami , ke r ga niso k u p i l i o pravem času. V poletn ih mesecih je premog vel iko cenejši, ke r ima 45 odst. regresa, i n vs i odlašajo na zadnj i trenutek. I n še: nikogar n i , k i b i se načrtno ukvar ja l s preskrbo potrošn ikov s kur i vom, premogom i n drvrni ! Vsak s i potrebno kur ivo nabavi kakor ve i n z n a . . . , ,
gjj Pod kolesom avtobusa. — N a avtobusnem postajališče pred Pošto je prejšnji ponedeljek padla pod kolo avtobusa potnica Mar je tka Pahuje. K o so po tn ik i že izstopi l i , je sprevodnik Tone Podržaj vstopi l i n avtobus je odpeljal. Ponesrečenka je p r i izstopanju zamudi la ; odpr l a je vrata, k o je avtobus že potegnil i n Pahuljeva je padla, tako da j i je šlo zadnje kolo čez desno nogo. Dob i l a je le lažje poškodbe.
H Seja sveta. — V torek se je v Kočevju sestal svet za blagovni promet i n turizem, člani sveta so razpravl ja l i o oz imnic i , o uspehih i n neuspehih letošnje turistične sezone (poročilo turističnega društva) i td . Več o tem bomo pisal i v pr ihodnj i številki l ista.
mogel vsem zadostit i . Stanovanjski p rob lem se vleč© že precej časa skoz i vse seje samoupravn ih , organov. Nazadnje so skleni l i : varčevanje na vseh konc ih , varčevanje za stanovanja. Ko l ek t i v rudarjev zna varčevati, zna pa se tud i odpovedati marsičemu za korist celote. Za stanovanja so se sk leni l i odreči celo vsakoletnemu »dobičku«. Poslej bo-
K O Č E V S K E
N O V I C E
do podp i ra l i iniciat ivo zasebn ika , zadružne gradnje i n tak o dalje. K d o r bo želel grad i t i stanovanjsko hišo i n bo pripravl jen tud i s am prispevati del sredstev, bo lahko dobi l od podjetja posoji lo do dveh mi l i jonov dinarjev. N a ta način računajo, da bodo pr ihodnje leto grad i l i šfciri-dest do petdeset stanovanj, odvisno od razpoložljivih sredstev, podjetje pa bo še naprej gradi lo stanovanja i z svoj ih sredstev, kakor že doslej.
In tako so t rh l i »trdnjavi« d r ev i zares že š te t i . . .
(FG)
Šolstvo kočevske občine spet na rešetu
N a zadnji sej i je skupščina občine Kočevje m e d d rug im Uravnava la tud i problematiko šolstva. Predvsem so ugotovili, da so b i l a dosedanja Prizadevanja za izboljšanje Položaja1 v osnovnem šolstvu nezadostna, številne posledice pa jc čutiti najbol j v začetku šolskega leta. Ugotovil i so, da organi družbenega Upravljanja na šolah pred pričetkom pouka niso ukren i l i vse potrebno, da b i se predvsem v podružničnih šol a h nemoteno pričel. Zarad i pomanjkanja učiteljev je slabo organiz iran pouk predvsem v Kočevski R e k i , F a r i , Po lomu i n v še nekater ih k * a j i h . Te probleme morajo rešiti, so poudar i l i n a skup-S c i r u , ko lek t i v i matičnih šol J « * ] to pa tako, da ne bo •notno pouka i n da ne bodo Potrebna dodatna sredstva, " e d v s e m pa se je treba o organizaciji pouka dogovarj a « ob zaključku šolskega le-~ «n ne ob pričetku! Tesneje »osta mora l i sodelovati tud i °bc matični šoli v Kočevju.
Kadrovske probleme mora-Jo šole reševati same, zarad i *ega bo skupščina v le tu 1965 Prenesla na šole štipendiranje i n za to določena sredstva. Skupščina j c tud i ugotovila, da je osnovni vzrok
slabe organizacije šolstva v Kočevju pomanjkanje učilnic , zato je potrebno, da se čim prej sestavi odbor za gradnjo nove šole.
H k r a t i so odborn ik i spreje l i sklep o uk in i t v i i šole v Lazah ob K o l p i . Tr i je učenci se bodo prešolali v Kočevje, ostal ih osem pa v šolo v Predgrađu.
Skupščinski dnevnik Prejšnji torek sta spet zasedala oba zbora občinske
skupščine Kočevje i n poleg realizacije družbenega p lana i n proračuna za prvo polletje obravnavala še več drugih stvar i . N a kra tko bomo zabeležili delo zadnjega zasedanja skupščine.
9 V zvezi z zadnj imi podražitvami so zagotovili sredstva za povišanje osebnih dohodkov: v šolstvu za 3.000 d i n mesečno, štipendij za povprečno 5.638 d in na študenta mesečno, podpor socialno ogroženim za povprečno 3.000 d in , podpor za šolanje za povprečno 2.557 d in , podpor družinam kadrovcev za 3.000 d in , podpor 2 F T i n o t rokom pad l ih borcev za 3.000 d in i n priznavalnin bivšim borcem i n akt iv i s tom N O B za 3.000 d in mesečno na upravičenca.
0 Zarad i prenizko p lan i ran ih proračunskih izdatkov so sk leni l i povišati sredstva za predvojaško vzgojo za 1,2 mi l i jona, za pomoč za šolanje v osemletkah za 800.000 d in , splošne socialne podpore za 600.000 d in , podpore družinam kadrovcev za 200.000 d in i n za oskrbnino za mladoletnike v domovih za 500.000 d in . Premi ja za mleko naj se zmanjša za 1,2 mi l i j ona d i n .
9 N a predlog veterinarskega inšpektorja so odobr i l i povišanje cen veter inarskih us lug i n sicer za pregled govedi i n konj od 200 na 500 d in , za pregled p r i prašičih, teletih i n ostal i drobnic i pa od 100 na 300 d in .
0 D a b i zagotovil i v družbenem planu določena sredstva za kmet i j sk i sk lad, je treba opozori t i K G P i n Snežnik, naj izpolnita obveznosti do sklada v višini 2 mil i jonov d in .
0 Obravnaval i so poročilo komis i je za skrajšani delovn i čas o pr ipravah v Avtu i n sk len i l i priporočiti republiški komis i j i , naj odobr i podjetju prehod na 42-urni delovni teden.
% Skupščina je na koncu izdala poroštvene izjave za najetje kreditov Kmet i j sko gozdarskemu posestvu, kemični tovarni Me lamin , I tasu i n Zidar ju.
SODRAŽICA -KOČEVJE
Pred kratkim je Kočevje dobilo novo avtobusno zvezo, delavsko dijaški avtobus, ki vozi na relaciji Sodražica—Kočevje.: Iz - Sodražice odpelje ob petih zjutraj, v Kočevju pa je ob 5,45. Ob 6.20 odpelje spet v Ribnico, nato pa v Grčarice, od koder vozi otroke v šolo v Ribnico, iz Ložin in Livolda pa v Kočevje.
M A T I Č N I URAD K O Č E V J E
V Sašu od 14. 8. do 11. S . so bili doma rojeni 4 dečki. V Ljuti-ljanl Je rodila Tatalovlč Vladan* ka lz Kočevja deklico. — Poro, čili so se: Peter Stamfelj, gozdni deliveo iz Zurge, in Julka HuhviS, kuharica iz Ovirja; Janez BariS, gozdni delavec lz Rakitnice, in Marija Mlakar, delavka lz Sloveti« ske vasi; Janez Debeljak, pekovski pomočnik lz Mahovnlka, in Viktorija Mlakar, trgovska p * močnica iz Kočevja. — V LJublja« ni so se poročili: Povel Peček, lesno industrijski tehnik lz Ko» čevja, ln Ivanka Tomažin, uslužbenka iz S alke vasi; Miha MajerV le iz Predgrađa in Doroteja PrpaJ iz Kočevja; Rudolf Lavrič ln Štefanija Bizjak, oba lz Kočevja.
Umrli so: Ivana Ferkulj, upokojenka iz Kolenče vasi, 80 leU Andrej Jelen, kmetovalec lz Moz-lja, 86 let; Jože Pele iz PodtaborS, 91 let; Vilma Čolnar iz Kočevja, 50 let; Matija Bradač iz Rapljeva, 74 let.
PREDKONGRESNA AKTIVNOST KOMUNISTOV V RIBNIŠKI OBČINI
NAPAKE ODPRAVLJATI, NE LE OPOZARJATI NANJE! Minuli petek se je v Ribni
ci sestal občinski komite Z K , sestanka pa so se udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ter nekateri drugi. Obravnavali so spremembe in dopolnitve v statutu Z K J in se pogovorili o tem, kako bodo potekale statutarne razprave v osnovnih organizacijah.
V obravnavah statutarnih
sprememb naj člani osnovnih organizacij, so poudarili na seji, razpravljajo tudi o drugih stvareh, ki so več ali manj povezane s to temo. Čimprej bo treba odkloniti ponekod neprimerno reagiranje na zadnje gospodarske ukrepe, podražitve itd., saj je jasno, da veliko ljudi, tudi članov Z K , ne vidi daleč preko podražitve, se pravi de-
Uspeh domače Svobode V soboto, 12. septembra, so
se z nastopom dramske skupine ribniške Svobode pred nabito polno dvorano zakl jučile poletne kul turne pr i red i tve 4. ribniškega festivala, k i se je pričel 10. avgusta. V tem času je b i la Jarmova razstava, nastopi l je kvartet mehiških pesmi Magnlt ico, l i terarni večer i n štirje dramsk i večeri. Prav zadnji , ko je domača Svoboda nastopi la z dramo R u t h i n Augusta Goe-tza »Dedinja«, je pokazal živo zanimanje publ ike za delo domačih igralcev i n je lepa spodbuda za nadaljnje delo. P r i t em ne smemo pozabit i , da so igralc i samo amaterj i , k i j i h je združila gola ljubezen do dramskega dela, pa tudi tega ne smemo pozabi t i , da je dobre t r i ure tra
jajoča drama izredno težka in da je b i l za tak uspel nastop brez dvoma potreben pr i vseh vel ik smisel za igro, ne pa le zgolj veselje. Tega, veselja i n talenta, pa so igralc i pokazal i dovolj i n res škoda b i bi lo, če b i ostalo samo p r i tem. Pred n a m i je namreč nova sezona i n začeto delo b i kazalo nadaljevati.
ZNAMKE ZA KONGRES ZKJ
Skupnost jugoslovanskih P T T podjetij bo v počastitev V I I I . kongresa Z K J izdala priložnostno znamko. V serij i bodo t r i znamke, k i bodo veljale 25, 50 i n 100 dinarjev. . I H M u m n i
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
Takole je bilo prejšnji teden na živinorejski razstavi, k i sta jo 8. septembra organizirala v R ibn ic i domača kmeti jska zadruga in Kmet i j sk i inStijtut
iz L jubl jane
narja, ki ga mora odšteti več za to ali ono, ne vidi pa širših in perspektivnih vodil, ki so te, za naše gospodarstvo daljnosežne ukrepe narekovala Člani Zveze komunistov tudi zelo malo vedo o vprašanjih in problemih mednarodnega delavskega gibanja, zato je nujno spet uvesti podobne razgovore ' in predavanja. Na sestankih, kjer bodo obravnavali spremembe statuta, osnovne organizacije tudi ne morejo mimo nekaterih aktualnih vprašanj, kot je npr. odnos do intelektualnega dela, reševanje materialne baze šolstva, kulture, telesne vzgoje itd., rast in krepitev samo
K E S E T O
upravl janja i n samoupravnih organizmov i n drugo. Vse te razgovore bo treba prenesti navzven i n p r i tem upoštevati vse faktorje, Socialistič-
Matični urad Sodražica A v g u s t a s ta b i l a d o m a r o j e n a
e n deček i n ena d e k l i c a . — Po. ročili so se : R u d o l f Mihelič, šofer, i n M a r t i c a V e s e l , de lav k a , oba i z Z a m o s t e c a ; K a r o l M o h a r , učitelj i z Kočevja, i n P a v l a Gačnik, s o c i a l n a d e l a v k a i z Z a m o s t e c a ; F r a n c Mihelič, de l avec , l n Nežka Zaje , de lav-k « , oba i z Z i m a r i c . — U m r l i so: K a r o l i n a V e s e l , užitkarica i z Z i m a r i c , 82 l e t ; M a r i j a S a m -sa , užitkarica i z P e t r l n c e v , 81 let.
no zvezo, sindikat, mladino, samoupravne organe . . .
Na seji so nekateri poudarili tudi naslednje: doslej smo probleme, pomanjkljivo* sti, napake le iskali, opozarjali nanje in pri tem je najčešće ostajalo, redkokdaj pa smo skušali najti pravilno pot, kako napake o d p r a v i t i , odkloniti ln preprečiti, da bi se spet pojavile. Preprečevanje podobnih napak naj bo v prihodnje glavno vodilo slehernega komunista v občini.
KJE JE VZROK? Sekcija za rekreacijo Partizan
v Ribnici (pri društvu za teles, no vzgojo) Je sklicala S. septembra širši posvet, k i naj b i . bil 8. septembra ob 17. ur i v sejni sobi Doma Partizana. Na posvet so vabili predstavnika občinskega komiteja ZKS , obS. odbora SZDL, ObSS, obe. komiteja Z J I S , osnovne iole Kibnl. ca, komande garnizona, Delavske univerze, D P M Ribnica, obč. odbora Z B NOV in zastop. nike občinske skupščine. Na posvetu naj bi razpravljali o filmih, k i bi j ih v naslednji sezoni predvajali v društvenom kinu. Društvo Partizan je hotelo vprašanju posvetiti večjo pozornost in zagotoviti res kvalitetne filme. Vsa ta prizadevanja pa so ostala le zgolj) na papirju, ker sta na posvet pri šla le predstavnika osnovne šole ln občinske skupščine. Sprašujemo se, ali se v prihodnje še splača sklicevati lake po-svete ln dajati priložnost mno. žičnim organizacijam, da vpU. vajo na družbeno vzgojo oSča. nov, ali naj taka vprašanja re. šuje res samo v ozkem krogu sama sekcija?
ŠTEFAN LOVŠIN
ATC v Ribnici - že novembra! Te dn i razkopavajo telefon
s k i monter j i ribniške ulice po dolgem i n počez i n ko smo vprašali, kaj naj to pomeni , smo zvedeli, da je raz-kopavanje u l ic znak, da n i več daleč dan, ko bodo stare indutotorske telefone v R ibn i c i zamenjal i z nov imi , številčnimi. Polaganje podzemeljskega kab la i n montaža avtomatične telefonske centrale bo predvidoma končana oktobra a l i v začetku novembra . A T C v R i b n i c i bo ime la za začetek 160 telefonskih priključkov.
Montaža AT C v R ibn i c i je le de l sedemletnega progra
m a avtomatizacije telefonije, se prav i , da vsa dela ne bodo opravljena letos, n i t i dnu* go leto. Ribniška centrala bo povezana s kočevsko, le-ta p a bo že oktobra direktno spojena z Ljubl jano. Tako bodo naročniki v Kočevju lahko že oktobra, v Ribnr.oi pa novembra direktno k l i ca l i naročnika v L jubl jani , pravzaprav vse naročnike, k i so vezani ha ljubljansko avtomatično mrežno skupino. P r i hodnje leto, k o bo dograjena stavba za novo pošto, bo dob i l a tud i Sodražica ATC i n se bo vključila v novo telefonsko mrežo.
S t - 3 7 (755) D O L E N J S K I L I S T 7
Recept za sto let življenja Prav res, J a n e z K u r a l t iz Gor. Mokrega polja 11, po domače iz V o l a v č , bo čez tri mesece star 100 let! Kot kralj na Betajnovi ž e 66 let ž i v i v nekdanji graščini, kjer je tudi doraščalo njegov i h 23 otrok. Najmlajša hčerka pa hodi še v 7. razred šenijernejske šole.
22. decembra letos bo Janez Kuralt v Gornjem Mokrem polju (na Volavčah) praznoval sto let življenja. Pravi, da mu je počasi tega življenja že dovolj . . . Še vedno pa se sam odpravi na vsakdanji sprehod do gozda in nazaj; liter mleka je njegov vsakdanji obrok. Kakšen je njegov recept za dolgo življenje? Ni nam ga izdal, čeprav je njegova žena pa le povedala, kako je doslej živel in
delal . . .
Hiša na samem, ve l ika i n prostorna, z vz idanim grbom nad vezn imi vrat i , takoj pove, da so tod nekoč prebiva l i grofje. Danes stoj i poleg nje dvoje ve l ik ih in več manjših gospodarskih poslopi j , z l in i -ce na podstrešju k u k a na vel iko travnato ploščad zvočnik, s icer pa je videti , da je bogatija skopnela. Suha i n zgarana ženska je odganjala krav i , k i sta jedl i rože s štev i ln ih oken. B i l a je Nežka K u r a l t , druga žena stoletni-ka , s katero sva takoj začeli kran i l ja t i , kot da se že dolgo poznava.
— Ata pozno vstane, je dejala, — je še priseben, ven-dar malo teže govori i n večkrat se m u že sanja o nebesih . . .
— K o sem prišla za gospodinjo na Volavče, kjer je tedaj 66-letni Janez K u r a l t ostal vdovec, m i je bi lo 23 let. Starši me niso vprašali, če hočem tja a l i ne — morala sem i t i . Mo j mož je imel s prvo ženo 15 otrok, midva pa sva j i h imela 8. Leta so
Kočevje in Ribnica v očeh turistov V n ede l j o j e b i l a v K o
čevju s e j a u p r a v n e g a odbora l j u b l j a n s k e turistične zveze. V dal jšem poroči lu So p r i k a z a l i de l o i n uspehe y p r v e m p o l l e t j u . P o u d a r j e n o j e b i l o , d a so v t e m Času turistična društva lep o s k r b e l a za s vo j e k r a j e , s k o r o v s a k o društvo je k l j u b s k r o m n i m s r e d s t v o m k a j u r e d i l o ( n p r . turistično i n f o r m a t i v n a p i s a r n a v K o čev ju ) , števi lo turističnih p r i r e d i t e v p a j e v e d n o večj e ( L j u b l j a n s k i f e s t i va l , V a l v a z o r j e v d a n v I z l a k a h , L i t i j s k i k a r n e v a l , Jurčičev d a n n a M u l j a v i , Ribniški f e s t i v a l , r a z n i p i k n i k i , t u ristični d n e v i i t d ) . T e p r i r e d i t v e p a j e t i sk " večkrat k r i t i z i r a l , z a to so n a se j i u s t a n o v i l i p o s e b n o k o m i s i j o , k i na j s k r b i z a kva l i t e t e n d v i g turističnih p r i r e d i t e v . O p o z o r i l i s o t u d i n a to , d a b i m o r a l i p r i r e d i t e
l j i r a z n i h turističnih m a n i f es tac i j t esne je s o d e l o v a t i s p r o s v e t n i m i i n k u l t u r n i m i društvi.
V v s e h s e d e m n a j s t i h občinah turistične zveze se je turistični p r o m e t v p r v e m p o l l e t j u povečal, r a zen v štirih, m e d n j i m i v kočevski i n ribniški. Ugo t o v i l i so , d a i n o z e m s k i tu r i z e m s i c e r narašča, d o m a či p a s t a g n i r a a l i p a ce lo p a d a . Turistični d e l a v c i so m e n i l i , d a n a splošno še v e d n o z a n e m a r j a m o domač t u r i z e m n a račun i n o z e m skega , čeprav s i j e nemogoče z a m i s l i t i n e k i turistični k r a j b r e z domačih gos tov — t u r i s t o v .
Posebe j so o m e n i l i t u d i težave g o s t i n s t v a i n dejs t vo , d a v e d n o več k v a l i f i c i r a n i h g o s t i n s k i h delavcev zapušča . p o k l i c . G o s t i n s k i d e l a v c i so večkrat s la b o s t r o k o v n o p o d k o v a n i ,
k a r j e p o s l e d i c a neugodne m a t e r i a l n e s t i m u l a c i j e i n n e n o r m a l n i h d e l o v n i h pogojev.
Več p o z o r n o s t i b o t r e b a v p r i h o d n j e p o s v e t i t i t u d i z i m s k e m u t u r i z m u , k i ga m a r s i k j e zapostav l ja jo" . M e d d r u g i m i m a t a ze lo lepe pogo j e z a ra z vo j z i m skega t u r i z m a t u d i r i b n i ška i n kočevska občina. P r e d s e d s t v o turistične zveze so zadolž i l i , na j i z d e l a a k c i j s k i p r o g r a m z a r a z vo j z i m s k e g a t u r i z m a .
K o so g o v o r i l i o tu r i z m u v Kočev ju, so m e n i l i , d a i m a največ pogo j ev z a pospešitev domačega tu r i z m a , v e n d a r p a j e t r e b a še m a r s i k a j u r e d i t i . P r e d v s e m j e t r e b a č im pre j i z d a t i p r o s p e k t Kočev ja , u r e d i t i v m e s t u b a z e n i t d . , t a k o d a b i se sčasoma r a z v i l p r e h o d n i i n izletniški t u r i z e m v s t a c i o n a r n e g a .
h i t ro minevala, z last i še, ker je bi lo na kmet i j i vedno tol iko dela. Ata je b i l zelo strog. Ot roc i so mora l i ob nedeljah preb i rat i sveto p ismo. Sam pa je živel zelo zmerno. K a d i l n i n iko l i , p i jan n i b i l n ikdar , delal n i preveč, razgret n i vode p i l , redno s s j s pa ,'knajpal' z mrz io vodo. Rad je užival le turško kavo. Do pred nekaj leti sem m u jo mora la vedno skuhat i zjutraj i n zvečer, nakar jo je z m l ekom i zp i l .
Včasih je bi lo p r i nas čisto drugače kot zdaj. V tej ogromni baj t i smo ostal i pravzaprav le trije; vs i otroc i so šli po službah. M o j i štirje s inovi so vsi šoferji, hčerki V i d a in Malči sta v Ljubl jan i , Tončka je poročena v Maharovcu, Nežica pa je doma in hodi v osnovno šolo. Za delo sem takorekoč sama. 2e več let boleham i n tako kmet i ja propada. Ne morem plačevati n i t i davkov, zato dajem državi namesto denarja ka r zemljo. Naj jo vzamejo, saj je jesti tako ne morem! O d vseh otrok n i t i eden noče prevzeti kmeti je . . .
— A l i je b i l vaš/mož kdaj bolan?
— Naslednje leto, ko sem prišla k' hiši, je imel bulo na vratu, pred pet imi leti pa je tožil zaradi želodca. Razen tega n i b i l n ikdar bolan. Sele prav zadnje čase je začel nekol iko pešati. Slabše v id i , slabše sliši i n zapušča ga spomin, še pred t remi let i m i je vdeval ši-vanko! Zadnje čase malo dalj ppležava, še vedno pa vsak dan opravi sprehod do. gozda, k i n i tako b l izu. Zjutraj i n zvečer spije po po l l i t ra mleka, opoldne ima najraje juho i n palačinke, ves dan pa b i jedel borfbone i n piškote, kot otrok.
— Pa boste pokazal i vašega ata?
— Počakati boste mora l i , da ga spodobno oblečem in obri jem. Ta čas se malo razglejte naokrog!
Tega n i bi lo treba dvakrat reči, kajt i hiša stoji na prelepem kra ju , od koder se vidi jo številna polja in gozdovi, k i obkrožajo domačijo.
Tri je orehi — or jak i dajejo mogočno senco kamn i t i m i z i , ob kater i je bi lo bržkone večkrat premalo prostor a za vso družino. Zdaj n i videt i , da b i ob njej še kdo posedal .
Stoletni ' Janez K u r a l t je čez čas radovedno pogledal skoz i vrata, še enkrat i zg in i l za n j im i , nato pa se pojavi l pred hišo v lepi črni oblek i , obri t , s pal ico v rok i , s i cer pa še korajžne hoje. Golo glavo je brez strahu nastavl jal soncu, ko se je usedel na stol pod oknom i n sva začela pogovor:
— Ja , jaz sem študiral! šest gimnazi j sem naredi l v Ljubl jan i , potem sem šele postal kmet. D o m a sem iz Mavčičev na Gorenjskem. T a m sem ostal vse do svojega 44. leta i n sem medtem 22 let županil.
Gorenjskega porekla pač ne more zatajit i , ka j t i v njegov i , sicer malo počasnejši i n včasih malo manj razločni govorici , n i n i t i ene značilne dolenjske besede.
— Ve l iko denarja sem vkup sprav i l , pa sem prišel na Dolenjsko i n od Rudeževih k u p i l tole graščino, zraven pa še vel iko zemlje.
— Dve vo jsk i ste preživeli, a l i je bi lo hudo?
— Vojak n isem n ikdar bi l ! Je že tako prišlo. (Kako , n i povedal, i n že je nadaljeval) ; S em slišal, da na Nemškem, na Laškem in ne na Francoskem n i tako starega č loveka. . .
Govorice je b i lo počasi ž« preveč i n sto le tn iku se mis l i niso več strnjeno utrinjale.
— Ata , še naprej vam želimo zdravja i n za 100-letnico vas p r i d em spet obiskat!
— Ce boste res prišli, bom pa počakal še te t r i mesece i n 11 dn i . Po tem bom res odšel. Tega sveta i m a m ž« dovol j !
Rad i bomo decembra obiska l i Volavče i n čestitali stole tn iku K u r a l t u , k i je pod Gor janc i dočakal častitljivo starost, s kakršno se lahko postavlja bore malo Dolenjcev . . .
RIA BACER
S>°njski trojčki z mamo in staro mamo — pozno poletno sonce j i m tako dobro d e . . .
reter ž e d v i g a g l a v i c o
V tejle nekdanji graščini živijo Kuraltovi
XV. Belokranjska vabi) V n e d e l j o , 20. s e p t e m b r a , bo v METLIKI srečanje nekdanjih borcev XV. BELOKRANJSKE BRIGADE NOV
D O B I L I S E B O M O O B 10. UR I NA V I N O M E R U N A D M E T L I K O
V a b l j e n i tudi borci drugih brigad in enot KOV! Vsak udeleženec srečanja bo sam k r i l vse stroške, k i j i h bo ime l z iz letom v Be lo kra j ino . P R I D I T E — G O S T O L J U B N A B E L A K R A J I N A V A S V A B I !
so si trojčki -
ffiP° bolezni, so za-? ' S e m ? l v a t i t l " i i na te-ft> Je že videti
>avo - a t s a m vai ig-
«'Petek S - ? b i U o b °bis-la so dobre vo-V Mama t m f ž i k a l i v
5sta iih * T?1 s t ara m a -
5 s t a u t r u j * ^ 2
SiPa čaiče> • P r e v l J a " w "jcek, P a p r a n j e
'° k a n o v i h r v Postojnskem
M z e m l j u I ^ P t e n , b r a se je po ler>.i P°* s čolni po ( & ^ 36 sloven-. . f c J e v , med njimi Hft a
č aW- Pohod
h1 « » ene° P 0 £ a s t U i
^ I S S ^ t n i r ?'žarui « J- , s o, dvanjst J 5 « ftki P ° d " 5 ki i ! * . °zu-oma po ^ e s al niir,P„red n j i m i
* M ? ' v vzornik & f c bila ° d n j a n ° v pob i j a P*™ ^ka ma-?/' Pa g a
Vh n r t
J u S° s l avij i , P« leto8 b o d o Prirejali
p l e n i c , p o t e m j e že čas z a r e d e n o b r o k h r a n e i n t a k o g r edo u r e ves d a n . L o n e c z a k u h a n j e p l e n i c , k i ga je K o r e n e t o v i m p o d a r i l o pod je t j e E l a , še ne m o r e j o
b l a g a j n i p r i s p e v k o v p a t u d i še ne m o r e m o poročat i , k e r še v e d n o n i v s e h r a čunov. D o s l e j s m o p r e k o b a n k e plačali že 113.956 d i n , čakamo p a še račune
Za trojčke še 73.300 din Pretekli teden se je naša zbirka za Kore-
netove trojčke v Segonjah povečala za 35.700 din, ki jih je poslal kolektiv Iskre v Šentjerneju, ter za 37.600 din, prispevek kolektiva Občinske skupščine Novo mesto.
Doslej znaša pomoč naših bralcev in občanov že 471.367 din. — Vsem darovalcem najlepša hvala!
u p o r a b l j a t i , k e r v hiši n i vtikača. T a k o »zaenkrat še v e d n o v s a k o p l e n i c o od r gne jo z r o k a m i .
Z a n o v i d i m n i k i n o k n a se še n i s o z m e n i l i z ob r t n i k i , k e r oče K o r e n e te d n i n i i m e l časa h o d i t i v d o l i n o . Z a r a d i o t r o k j e vse del o n e k a j d n i z a o s t a l o i n t a k o zda j o b l e p e m v remen u h i t i p o s p r a v l j a t i o t a vo i n k r o m p i r . O b e ženski s t a ves d a n p r i o t r o c i h , oče p a gre z j u t r a j z a r a n a o d dom a i n se v r n e p o z n o zvečer.
T a t eden p o s e b n i h n o v i c o trojčkih n i , o s t a n j u v
z a p o s o d o , z a p o s t e l j o i n o m a r o , z a o p e k o i n za o k n a .
40 hotelov na Jadranu odprtih pozimi V letošnji z imsk i turistični
sezoni bo odprt ih 40 hotelov od Portoroža do Hercegnove-ga. Odpr t i bodo predvsem največji i n najlepši hote l i i n bar i , povsod pa bodo poskrbel i tud i za kakovostne za-bavnokulturne pr iredi tve.
Lepo povest
bomo začeli objavljati čez nekaj tednov na sdraneh Dolenjskega l i s t a ! Ne zamudite začetka — poravnana naročina vam jamči, da boste vsak teden redno prejemali naš d o m a č i pokrajinski
tednik!
11. DOLENJSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
Med atleti na našem področju je veliko zanimanje za II. dolenjsko prvenstvo v atletiki, ki bo hkrati izbirno tekmovanje za III. troboj atletov Gorenjske, Primorske ln Dolenjske. Troboj bo oktobra v Kranju.
Na Dolenjskem prvenstvu pričakujemo veliko udeležbo domačih in tudi atletov iz drugih krajev: iz Kočevja in Stične, morda pa bodo prišli tudi Ribničani in Grosupelj-čani. Na vsak način pa želimo, da bi se tekmovanja udeležili atleti iz Črnomlja, vendar še ni zanesljivo, če bodo prišli.
Na obeh atletskih prireditvah bodo lahko nastopali atleti, ki so se pričeli udej-stvovati na našem področju,' zdaj pa nastopajo za druge klube.
Temovanja bodo v naslednjih disciplinah: teki, štafete, skoki v višino, skoki v daljino, met krogle, diska, kopja in kladiva.
Dolenjsko prvenstvo bo v nedeljo ob 10. uri na novomeškem stadionu. Borbe za najboljša mesta bodo vsekakor zelo zanimive, prav tako pa tudi drugi nastopi mladih tekmovalcev, ki bodo skušali doseči čimboljše rezultate.
ALI BODO » M E T R O P O L «
PODRLI? Izdelane so programske
zasnove za izgradnjo ho tcla »DOLENJSKA« na mestu, kjer stoji današnji hotel »METROPOL« v Novem mestu. Novi hotel je bil urejen s povprečnim srednjeevropskim udobjem. Predvidene so restavracije: klasična, samopostrežna, k lubska , v inska klet, m imo tega še bife, kavarna i n bar . Ho te l haj b i ime l 120 ležišč i n dva apartmaja.
Invest ic i jski program še n i izdelan. Investitor naj b i b i la občina skupaj z gost inskim podjetjem »METROPOL«.
Uvod k ARGONAVTOM Saše Dobrile E n a najlepših ali vaaj ; jbolj animivih g : " ih pripovedk je
gotovo mit o Argonavtih. Pripoveduje o tisti davni dobi , ko v Grčiji in nekaterih obrobnih deželah še živel rod herojev-polbogov. Njihove dogodivščine in življenjske zgodbe, polne pustolovščin, so so nam ohranile v vrsti grških pripovedk, k i j ih je r imska antika prevzela ali vsaj posnela, renesančna doba spet odkr i la in so tako postale kar nepogrešljiv del osnov poznejše evropske kulture.
Naš list bo v pr ihodn j i šte. v i l k i začel objavl jati pr ipo. vedko o Argonavt ih, vendar v malce nenavadni, povsem sodobni o b l i k i — kot str ip , k i s i ga je zamis l i l i n nar isa l naš ananl r isar i n animator lutkovn ih f i lmov Saša Dobr i la . Toda ta zgodba je za nas po. sebej zanimiva šele v drugem delu, zato jo bomo začeli tud i objavl jat i šele p r i dn i g i po. lov ic i , tam, kjer se začne legenda o teh junaških staro, grških pustolovcih čudno prepletati z nekater imi drug imi legendami, l n domnevami, k i se pa vse sučejo okrog naše dežele, celo naše neposredne okolice. Ampak zato moramo lepo po vrst i , da ne b i zgodba ostala brez glave . . .
G lavn i junak pripovedke, Jazom, je b i l s i n Aizona, k r a . Ija v Jo l ku , mestu v nekem za l i vu dežele Tesalije. Vendar te je njegov str ic Pellaa ne-
upravičeno polast i l prestola; A i zon je u m r l , Jazon pa Je zbežal k centauru H i r o n u , k) je dotlej vzgojil že mnogo ve. l i k i h junakov.
Po tem se je ta nepravični str ic-kral j postaral l n takrat ga je prestrašila prerokba, naj se varuje moža z en im cev. l jem. Naključje je hotelo, da se je Jazon prav tedaj, po dvajsetletni šoli p r i H i r o n u , skr iva j napot i l v Jo lk . Hote l se je dokopat i do kraljestva, k i je po pravu pr ipadalo njem u . N a pot i ga je ustavi la boginja Hera , spremenjena v
-starko, i n ga pros i la , naj jo prenese čez reko. Jazon se je starke u s m i l i l i n jo ponesel čez reko, p r i tem pa m u je obtičal v b latu en čevelj. Tako je prišel polbos v Jo lk l n kra l j Pel ias ga Je seveda takoj opa. z i l . Pr i jazno ga Je povabi l k sebi l n Jazon se m u je odkr i -to predstav i l l n povedal zgod.
bo svojega življenja. S tar i k ra l j pa je b i l zvit i n
Je Jazona malce naivno.polit i-tično odprav i l . Reke l je, da se m u že dolgo pr ikazuje v sanjah F r i k sova senca i n zahte-va od njega, naj gre v deželo Ko lh ido po njegove kos t i ln po zlato runo h kra l ju Ajetu. O n da je že star i n tega ne more več stor i t i , pač pa da Je slavo tega dejanja nameni l Ja-zonu. In Jazon je — morda n i poznal vseh okoliščin zgodbe o z latem runu — po ln ml« , dostne sile in želje po junašt. v ih to preračunano stričevo ponudbo sprejel
Vendar se je za ta pohod skrbno p r ip rav i l . Pozval je najslavnejše mladeniče i n može tedanje Grčije i n t i Junaki so se m u radi odzval i — med n j i m i Je b i l celo s i l n i Hera . k le j ! Najbol j spretni ladjede-lec Grčije —• Argos — J im Je zgradi l ladjo, k i so jo po njem
imenoval i Argo. Delo je vodila sama boginja Atena i n ladja je b i l a iz lesa, k i v mor ju ne gnije. B i l a je lepo okrašena i n tako lahka, da so jo junak i lahko nos i l i na ramah. Argo
je bi la prva ladja, s katero so s i G r k i upal i na odprto mor . j e . . .
Potem so se vrst i la razbur. l j iva i n zan imiva doživetja. Najprej j i h je v ihar vrgel na
Lemnos, otok žensk, k i & pred tem iz l jubosumnost i P 0 ,
bile svoje može. Argonavte s° lepo sprejele i n od teh lep* t ic j i h je po dolgem' času k°/ maj odtrgal HerakleJ i n j " 1
spomni l njihovega s k u p n i * c i l ja .
A n a pot i je ležala še dežel' pr i jazn ih Dol ionov. T i so i * lepo sprejel i , pač pa so zagovedni or jak i , kater ih je b i va l v soseščini, hoteH* ska lami zapret i i zhod lz P ? stanišča. A čuječi HerakleJ ^ Je prestregel s puščicami s pomočjo tovarišev vse V~ b i l . Potem so odjadral i , pa £**. Je ponoči v ihar pr igna l n 8 ^ ln so j i h Do l l on i p o m o N * ^ napadl i . B i l o Je že P r e , j mr t v ih , ko so zjutraj spos**; zmoto. Slovo je b i lo spet P 1
Jftteljsko. M
M e d potjo J ih Je s a P ^ i HerakleJ , a po drugi povesti Je p l u l z n j imi * J konca. V deželi Bebrikov fj Je Po luks pomer i l v rokoW> r" s tamošnjim1 k ra l j em W J£ premagal, Argonavt i pa s° Pot o l k l i prebivalce, k i so ̂ 0 V !
maščevati njegov poraz. Mimogrede so še rešlH i ^ j j
l ja F lneusa pred pož " * 1 " ! , . p t i cami Ha rp i j am i , k i *> ' za kazen, ker Je z lorabi l l> . roški dar, požrle vso izpred nosa, ostalo P * P\gj snažile. Srečno so ušli " slmplegadama, dvema P " ^ , Jočlma otokoma, k i s t * *
s?u t r° bližala i
' ^ s t r a s t d n J i m a -
? P I B » C * W . P e r e s i m
fc k o ^ H h d°S°<*všči. * r ž e ] o j n „ d o s e g l i K o l h i -
NASA So ZAČNE SLIKANICA
JA g ̂ Puščamo zgodbo y r T , Dobri le . Vendar > TOJP. odveč še za-JV 1 Pri * o 6 6 J e u t rn i la ^ s o ^ e v a n j u zgod. ^ P o i S f 6 * 5 o b v rn i tv i ^ o ^ ^ d i t r a n s p o r . flO C i a l * * " 1 »z Save,
j e z e r a
J a d r a n s k ^ ^ o v a l
< » M kak?' b i l a l a d J a
5 i*1**« £ a v n a t i nekaj
M ^ n e ^ i 8 0 taeli ne
nemogoče v ta.
k ra tn ih i n tamošnjih pogoj ih, tud i če ne upoštevamo dejstva ,da po tako dolg i pot i les, k l jub legendi, nagnije; a l i pa, da so jo v lek l i po gredl ju po snegu i n ledu, kjer ga je p a zmanjkalo, da so kopa l i ne-
,y kakšen t i r , »kolesnico« i n jo mazal i z i lovico i n močili z vodo. I n prav to inačico ]e izbra l Saša Dobr i la .
Ampak, boste rek l i , saj vse to je samo legenda, pravl j ica! Res je, vsaj v tej ob l i k i . A vsa-ka prav l j i ca i m a neko osnovo i n tega se je avtor s tr ipa dobro zavedal. Tako je tudi vso pravljično odpravo Argonav-tov po jmoval prav i lno, kot zgodbo o nek i a l i celo več obo. roženih grških trgovskih oziroma ko lon izatorsk ih odpravah, k i so prav nekako v ča-su, k i ga opisuje legenda — 7. do 9. stoletje p r ed našim štet. Jem — ustanavljale grške naselbine ob obalah Male Azije in drugod. Poznejši čas pa je razne dogodivščine teh l jud i o v i l s pravljičnostjo..
Tako je tudi zlato runo samo prispodoba bogastva, ki so ga G r k i v t i s t ih deželah iska l i . In tako je poskušal naš avtor rekonstru i ra t i pravl j ic , no pot Argonavtov po našem ozemlju. P r i t em je pomis l i l na morebitne ostanke, znake te pot i i n se je spomni l pra-stare s ledi b l i zu njegovega do. m a v K o z i n i na K r a s u . T o sled, ki spominja na osamlje-
no kolesnico, lahko sledite okrog 30 k m daleč povsod kjer je svet bol j kamni t . Ita-l i jansk i arheologi so se že be. žno zanimal i za ta pojav l n pred prvo svetovno vojno je na tej gmajni fotografiral prav ob tej »kolesnlck rlsarje-vega očeta tedanji ravnatelj tržaškega muzeja. Po dobr ih petdesetih le t ih je ta sled še prav dob r i v idna, čeprav jo Je že tu i n tem zarasla t rava i n mlado borovje.
Seveda b i b i lo težko drzno domnevo dokazat i — najbrž pa sp loh nemogoče. A neka
sveza je, Dobr i lova misel ni povsem brez podlage vsaj v tol iko, da so po tem ozemlju res vodile prastare grške tr-govske pot i , k i pa so doslej kaj slabo raziskane. Vendar redke najdbe čisto določeno pričajo o do tu razpredeni grški trgovski mreži.
S tega stališča je za nas p r i . povedka o Argonavt ih gotovo zanimiva; saj je Dobr i l a tudi že tret j i avtor, k i se je lot i l njene obdelave p r i nas. Zato upravičeno domnevamo, da bo tud i p r i naših bra l c ih požela pr imerno priznanje. J. M .
Tajinstveno sled na gmajni v Ko/.ini so prvič fotografirali pred prvo svetovno vojno. Kjer kamniti pragovi prekrižajo njeno smer, je vklesana v skalo
Se danes jo je lahko razločiti, čeprav jo že zaraščajo trava in bori
— Ce bo tako deževalo ves teden, bo za solato kar d o b r o . ,
Georges Courteline:
TEMAK SLUH S e d e l a s v a v j e d i l n i c i . M o j a žena S o l a n g e j e p l e t l a no
gav ice , j a z s e m i z p o l n j e v a l l i s t k e športne s tave . V n a j i n e m s t a n o v a n j u j e b i l o večkrat slišati čudne, s k r i v n o s t n e šume. D o s t i k r a t s e m i m e l v t i s , d a čisto razločno čujem, k a k o kašlja h i j e n a a l i renči j a g u a r . M o r d a so p r i h a j a l i šumi o d v o d o v o d n e nape l j a v e . V r a g s i g a v e d i . S o l a n g e j e večkrat n a p e l a ušesa i n vprašala:
»Pst ! A l i slišiš? K a j p a j e to?« »Ka j ? « s e m vpraševal i n se d e l a l , k o t d a n i s e m nič
slišal. »Al i r es ne slišiš?« se j e čudila i n m e preplašeno g l eda l a ,
»zdi se m i , d a kašlja h i j e n a . P o j d i i n pog l e j , k a j se d o g a j a v hiši.«
N a j p r e j s e m šel v k u h i n j o n a k o n c u do l gega mračnega h o d n i k a . G r o z a m e j e b i l o že o b m i s l i , k a j v s e b o m o d k r i l v n j e j . A že n a p r a g u m i j e od l eg l o , k o s e m o p a z i l , d a j e p a d l a n a t l a le vrečica, v k a t e r i s m o sušili b r i n o v e j agode . V r n i l s e m se i n skušal p o m i r i t i So l ange . N e j e v e r n o m e j e g l e d a l a :
»Al i j e mogoče, d a je te čudne g lasove povzroči l b r i n i n ne hijena?«
P o t e m j e n e k o l i k o p o m i r j e n a p l e t l a n a p r e j nogav i c e , j a z p a s e m se spe t u b a d a l s s t a v n i m i l i s t k i . V t e m j e prišel n a j i n p r i j a t e l j D a r d i e r . N e v e r j e t n o t e n a k s l u h i m a t a možakar i n n a r a v n o s t l j u b i r a z n e šume. Z l a h k o t o u g o t o v i i z v o r še t a k o s k r i v n o s t n e g a šuma a l i z v ena . D a r d i e r u ne b i b i l o t r e b a p o v s e m našem d o l g e m i n mračnem h o d n i k u , d a b i v i d e l , k a j j e p a d l o n a t l a v k u h i n j i . Rečem v a m , d a b i n a m a že o d t o d , i z j e d i l n i c e , z go tovos t j o z a t r d i l , d a j e b i l a to vrečica z b r i n o -v i m i j a g o d a m i . Takšen j e D a r d i e r .
S e d e l j e , s i o b r i s a l p o t i n m e vprašal: » K a k o j e k a j , H e n r i , s t e m i t v o j i m i s t a v n i m i l istki?« »Ah, s l a b o : k o b i t a čas, k o j i h i z p o l n j u j e m , d e l a l k a j :
p a m e t n e g a , b i b i l že boga t . A l i b i k a j p o p i l a ? D o b i l s e m odličen konjak.«
P r i p e t e m kozarčku se je S o l a n g e z g r o z i l a . »Ka j j e t o? Kakšen čuden šum.« »N i č n i s e m slišal.« Povprečen človek l a h k o z a z n a i n opiše običajne v sak
d a n j e šume i n z voke , k o t so otroški j o k , a v t o m o b i l s k a h u p a , m e k e t a n j e , l o m l j e n j e s t e k l a , šumenje p a p i r j a p r i mečkanju i n p o d o b n o .
Naš D a r d i e r z m o r e več. »Saj t o j e v e n d a r čisto preprosto, « j e de j a l , »v kozarčku
s k o n j a k o m se p r e m i k a l ed . O d t o d šum. S i c e r p a s e m v a m a prišel n eka j p r e d l a g a t . Z a j a d r a j m o m a l o n a m o r j e : So l ange , H e n r i i n j a z . V S t . M a l o j u s e m n a j e l . l a d j i c o i n p r a v l epo b i b i l o , če b i k a k a d v a t e d n a križari l i p o A t l a n t i k u . T a k o se b o S o l a n g e vsa j e n k r a t spočila o d r a z n i h šumov.«
»Čudovi to ! Vel ičastno! « s v a v z k l i k n i l a o b a s S o l a n g e . T a k o s e m m i s l i l v začetku. D a n e s p a p r e k l i n j a m z l o
u s o d o , k i m e j e p r i p r a v i l a d o tega, d a s e m s p r e j e l p o n u d b o . S t a l i s m o n a p a l u b i n a o d p r t e m m o r j u , n e k j e v bližini
A z o r s k i h o t o k o v : So l ange , D a r d i e r , j a z i n G a m b a r r e , k a p i t a n l a d j i c e . N e n a d o m a se j e zaslišal i z v o d e nekakšen b r b o t a n j u i n k o l c a n j u p o d o b e n g las . P o d o b e n n i b i l p r a v ničemur z n a n e m u i n j e d e l o v a l n e k a k o čudno i n n e s n o v n o .
»Ka j j e to? « j e r a d o v e d n o vprašala So l ange . ' »K i t glavač bo, « je , k o t b i i z s t r e l i l i z t o p a , o d g o v o r i l
D a r d i e r . » Točno ! « j e v z k l i k n i l k a p i t a n G a m b a r r e , »pravo čudo
ste , g o s p o d D a r d i e r ! P r a v i t e , d a še n i k o l i n i s t e križarili p o m o r j u , p a i m a t e boljši s l u h o d v s a k e g a pomorščaka, t e m p r e j , k e r j e z v o k , k i s m o ga p r a v k a r slišali, n a tej zeml je p i s n i dolžini i z r e d n o r e d e k i n k o m a j dojeml j iv . «
D v a d n i po zne j e m i j e S o l a n g e d e j a l a : » K o se v N a n t e s u i z k r c a m o , se b o m poroči la z D a r d i e -
r o m , d r a g i m o j Henri . « » K a j ! K a k o praviš? Zakaj?« s e m se z g r o z i l . »Ka j p a
jaz?« »N i č ! O d tebe se b o m ločila i n se poroči la z n j i m . K a j
na j počnem z možem, k i ne z n a r a z l i k o v a t i n i t i s i r ene rešilnega a v t o m o b i l a o d m u k a n j a krave ! «
— Te zanima, ka j onadva jesta?
M a m i c a s podeželja Je nasprot i gimnazije radovedno ogledovala n i zko stavbo s steklenimi o k n i skoro do ta l . Nekaj časa je premišljala, potem pa korajžno stopi la noter. K l j u b temu, d a Je b i lo v l ekarn i precej l j ud i v vrst i , j i h je upravn ik m r . ph . Dujec h i t ro postregel, zraven pa še razlagal, kako i n kdaj naj bo ln ik i uporabljajo zdrav i la .
— K a k o ste pravzaprav prišli do tako lepe stavbe?
— Prostor i prejšnje lekarne so bi l j zgrajeni p red 80 let i za tedanje potrebe, ko je le malo l jud i j emalo zdrav i la , časi so se spremeni l i , število l jud i , k i se zatekajo k zdravn ikom i n zdrav i l om je vedno * večje, spremenile pa so se tud i delovne zahteve, tako da star i prostor i n ika k o r niso več ustrezal i sodobn i m higiensko s t rokovnim pogojem. Tud i republiške kontrole so večkrat opozarjale, naj vendar kaj ukrenemo, da b i dob i l i pr imerne delovne prostore. M i n i l a pa so ' leta,
LEKARNA. DA MALO TAKIH 80 let je edina lekarna v Črnomlju poslovala v istih pirostorih, pred krat
kim pa je vendarle dobila lastno sodobno stavbo. k l jub temu, d a je občina pokazala vse razumevanje do naših problemov. Lan i je šele prišlo tako daleč, da smo začeli gradi t i . Pravzaprav ne mi , občina je zgradi la stavbo, kolekt iv lekarne pa je i z lastnih sredstev nabavi l novo opremo. Načrte za gradnjo je Izdelal inž. a rh . Jože Platnar, gradilo je Be lokran j sko gradbeno podjetje, opremo pa Je izdela l mojster Zavodnik iz Vižmarij nad Ljubljano.
— Ko l i k o prostorov ima nova stavba i n a l i ste z n j i m i povsem zadovoljni?
— Razen sodobnega lokala imamo še oficino, galenski laborator i j , m a l i aseptični prostor, anal i tsk i laborator i j , rx>mivamico, mater ia lko, dežurno sobo i n pisarno. V
Stoj! — pravi tale tovariš vsakemu, ki hoče iz Metlike po novi cesti proti Črnomlju. Cesta je zgrajena i e skoro do Gradca, od tam naprej pa je še za vsa vozila neprevozna. Po novem asfaltu lahko zaenkrat zdrče Ie vozila Cestnega podjetja, vsi ostali
pa bodo morali počakati še nekaj mesecev.
Povečati prostore in proizvodnjo V metliškem K o m e t u je
bi lo v p r vem pol let ju zaposlenih 145 delavcev, do konca leta pa nameravojo zaposl i t i Še k a k i h 35 l jud i . K o m e t izdeluje vse vrste ženskega per i l a i n ga prodaja po vsej Jugoslavi j i . P l an je b i l dosežen 56,99 odstotno, k l jub temu, da Je b i l o d land povečan kar za 106,2 odstotka. Število zaposlenih se je od
lan i povečalo za 34 odstotkov, narodni dohodek na zaposlenega pa za 39 odst. Povprečni mesečni dohodki ob pollet ju so znašali 30.000 d in . Podjetje je začelo delat i pred t remi let i s 6 invalidd i n gospodin jami , letos pa bo že ustvar i lo 600 mi l i jonov bruto proizvodnje. Pr ihodnje leto so označili kot Juriš na mi l i jardo. »Približali se JI bomo vsaj na osemsto milijonov!« pravi jo. To so v skop ih besedah ln številkah osnovni podatki enega najmlajših metliških kolekt ivov .
K a j pa še snujejo? Ka j nameravajo v bodoče?
V čimkrajšem času nameravajo pre i t i n a 42-umi delavnik . Zavod je že poskušal skrajšati delovni čas, tako da so ob sobotah delal i dve u r i manj . Ime l i so tud i komis i jo , k i Je naprav i la analize, zdaj p a nameravajo čimprej uvest i 42-urni delovn i teden.
K o m e t je odpr l tudi nov obrat, k jer so zaposlene delavke v starost i do 17 let. V 14 dneh so se to l iko priučile, da danes znaša njihov brufcoprodukt, preračunan na leto dn i , že 2 mi l i j ona 650 tisoč dinarjev. Te delavke izdelujejo otroško per i lo i z uvoženega čistega bombaža.
Sodelovati nameravajo na jesenskem Zagrebškem veiese jmu. Razstav i l i bodo vse svoje izdelke, k j bodo potem tudi v prodaj i .
Letos Je zavod iz lastnih sredstev k u p i l več brzošival-n ih i n specialnih šivalnih strojev ter druge opreme v vrednost i 18 mil i jonov d in . Pr ihodnje leto bodo nakup i l i še 32 specia lnih strojev.
Zavod je sestavil investic i j sk i program za nove delovne prostore oz i roma za povečanje sedanjih kapacitet v sedanjih prostor ih . Z razširitvijo bodo bržkone razširili tud i proizvodnjo i n še v večji me r i osvoj i l i domače tržišče
-al
METLIŠKI T E D N I K
stavbi je tud i poseben prostor za vnetljive snovi i n nekaj prostorov v k le t i , kjer je tud i nameščen kote l za centralno kurjavo. Prostorov je prav to l iko, ko l i ko r J ih potrebujemo- Odveč n i nobeden, z last i še, če pomis l imo, na prihodnost. Nove stavbe nismo gradi l i za eno leto!
— Ah' so tud i občani s strežbo v novi stavbi ka j na boljšem?
— Predvsem on i ! Novo stavbo smo grad i l i samo našim s t rankam i n bo ln ikom v korist , kaj t i strank v lekarni ne moremo vrednot i t i tako kot kupca v trgovskem lokalu . Naše delo je s i l a natančno i n če hočemo, da je res kval i tetno, se m o r a odvi jat i v določenih delovnih pogoj ih. Te sedaj imamo i n brez dvom a se bo to p r i delu poznalo. Organiz irano imamo tud i stalno dežurno službo, k i se odvi ja p r i posebnem okencu tud i ponoči, ob nedeljah i n prazmkah pa Je lekarna odprta od 8. do 12. ure.
— Pros to r i in delovni pogoji so, kaj pa strokovnjaki?
— Zaenkrat sem edini farmacevt v l ekarn i , hk ra t i pa oprav l jam upravniške posle. Imamo pa dva farmacevtska tehnika i n pr ihodnje leto dobimo še enega farmacevta- Je naš štipendiranec i n bo tedaj končal študije. V letu 1965 bo tudi glede strokovnjakov vse v redu.
— In star i lokal? Ga boste še uporabl ja l i? ,
— Lekarna se je povsem izse l i la . Hiša je pr ivatna last
Mihael Kambič razstavlja v Metliki
V torek, 15. septembra, je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta retrospektivna razstava del akad. slikarja profesorja Mihaela Kambiča. Umetnik, ki je doma iz Drago vanje vasi pri Črnomlju, je letos dopolnil 77 let ln razstavlja tokrat 35 del, v glavnem olja in akvarele.
O razstavi in umetnikovem delu bomo še pisali. Danes opozarjamo na zanimivo razstavo vse ljubitelje umetnosti, zlasti pa upraviteljstva okoliških šol, ki naj mladini omogočijo, da spozna življenjsko delo belokranjskega rojaka.
i n ne vem, kaj bodo z lokal om ukren i l i . To je stvar dogovora med las tn ikom in i n teresenti iz vrst trgovcev.
R. B.
Č R N O M E L J : B R E Ž I C E 10:6
V prvenstveni tekmi republiške ženske rokometne lige sta se minulo nedeljo v drugem kolu srečali moštvi Črnomlja in Brežic. Okrog 300 gledalcev je pričakovalo in zahtevalo zmago domačih rokometašic. Te so se zelo uspešno zoperstavile umir. jeni igri gostujoče brežiške ekipe. Ves čas pa Je bila igra enakovredna. Sodnik Zupančič l z Ljubljane je bil objektiven,
N O V I C E Č R N O M A L J S K E K O M U N E
čeprav bj, mu morda lahko očitali, da Je prvo sedemmetrov-ko v korist Brežic dosodil precej pristransko. Cmomaljke so dobro zaigrale na čelu z Rajg-ljevo, k i Je bila v vratih velika ovira za Brežičanke. Med gostjami pa je najbolj ugajala Buzančičeva. Za Črnomelj so bile uspešne: Welss 3, Kvas 1, Ivanušič 3, Rožič i m Butala 1, za Brežice pa: Buzančič 4, Mo-lan 1 in Veble 1,
Matični urad Vinica Avgusta sta bila doma rojena
d v a dečka in ena deklica. — Poročili so se; Stanislav Marolt, lesosttrugar i z Zamosteca, to Barbara Ivanušič, delavka iz Preloke; Vladimir Trernpus, del a v ec iz Ogulina, in Miroslava Stegne, kmetovalka iz Sečjega sela; Frane Kobetič, delavec iz Kanade, i n Frančiška Mihel-čie, kuharica iz TJčakovcev. Umrla sta: Veronika Huđoro-vac, otrok, star 8 mesecev, in Marija Spehar, kmetovalka iz Hrasta pri Vinici , 87 let.
Matični urad Semič Avgusta je bila doma rojena 1
deklica. — Poročila sta se: Anton Berkopec iz Praproti, in Marica Lončarič lz štrekljevca. Umrla je Neža Bukovec, užitkarica iz Kota pri Semiču, 84 let.
Marija v kombinacijah in turnusih
Mlada učiteljica Marija DRGAN je minulo šolsko leto učila na osnovni šoli v Drašičih. Srečali smo se na cesti, ko se je selila v Podzemelj. Da bi belokranjski šolski problem slišali k a r « največ plati zvona, smo jo zapletli v pogovor:
»V Drašičih sem učila tri popoldanske razrede v kombinaciji. To se pravi, da sem v eni uri poučevala tri razrede. Najprej v enem dvajset minut, potem v drugem in končno v tretjem. Učencem sem za čas, ko me ni bilo v razredu, dala naloge, ki so jih potem sami reševali. Kolegica iz dopoldanskega turnusa je na tak način .obvladala' pet razredov . . . «
Zdaj se je občinska skupščina odločila, da bo višje razrede osemletke preselila v Metliko. Kupili so že kombi, ki bo vozil otroke dvakrat na dan v mesto v šolo.
»Ste s poklicem zadovoljni?« »Čedalje bolj! Prej sem hotela biti medicinska
sestra ali pa farmacevtka. a sem se zaradi štipendije odločila za učiteljišče. Zdaj pa sem se vživela in se mi zdi, da mi ta poklic prav odgovarja. Za standard se še vedno borimo, čeprav je vsako leto boljše. Meni pa sploh plača veliko pomeni, saj veste kako zna ceniti denar bivši dijak, ki je moral dinarčke izredno spretno obračati, če je hotel speljati skozi mesec . .«
Mariji in njenim kolegicam želimo mnogo uspeha v njihovih plemenitih naporih za vzgojo mladega rodu!
Sumljivi klateži v Jerneji vasi >•
14. septembra popoldne so neznanci vdrli v stanovanje Janeza Pešlja v Jerneji vasi pri Crnom* lju in odnesli 5000 dinar- I jev, žensko uro, moško obleko in druge predmete. Poizvedbe so v teku, ' irendar domnevajo, da so b i l i s tor i l c i tr i je klateži, kd se že nekaj časa potikajo po be lokranjsk ih va-"" seh.
Da se je moglo kaj takega pr ipet i t i , pravzaprav n i nič čudnega, saj premnogi vaščani preradi puščajo svoja stanovanja I o d p r t a ali pa jih slabo zaklepajo, medtem ko se mudijo po opravkih na . njivi, v gozdu ali pri sosedih'. T a k a tatvina ni presenetila zdaj prvikrat, ampak so ljudje pogrešil i to i n ono že večkrat. Vsega tega p a j i m ne b i bi lo treba, če bi vestneja varoval i svoje domove »n j i h pr imerno zaklepali , kadar so zdoma.
Matični urad Ribnica Avgusta so bili doma roje"1 3
dočJd. — Poročili mo se: tnž. Vladimir Mlhellfi Iz Ribnice, in Marta Virant, finančna knjigovodkinja a Gornje vasi; Alojzij Omkovid, delavec iz Drena pri Kočevju, in Ljudmila Vidmar, delavka iz Banja Loke pri Kočevju. —Umrli so: Josipina Skrabec, gospodinja i« Ribnice, 74 let; Pavla Pucelj, užitkarica lz Zlebiča, 89 let; Anton Pajnič, upokojenec iz JurJevlce, SS let; Janez Cešarek, upokojenec i» Ribnice, 62 let.
Matični urad L o š k i potok Avgusta je bil doma rojen 1 de
ček. — Poročili so se: Alojz Sam-sa, delavec iz Malega loga, in Julka Stupica, delavka x i z Jurje-vice; Anton Samsa, krojač lz Malega loga, m Marija Južnič, trgovska pomočnica Iz Ljubljane. — Smrti ni bilo.
Matični urad Vas Fara Avgusta Je bila doma rojena t
deklica. Porok in smrti ni bilo.
Niko Belopgvlovič:
Ž I V A H N A S E J A O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E V M E T L I K I
»Kar ni ekonomsko, tudi ni politično!« Na enajsti seji skupščine ob
čine Metlika so odborniki 8. septembra razpravljali o uresničitvi letošnjega družbenega plana in proračuna v prvih sedmih mesecih. Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so 29.000 proti 22.800 v lanskem prvem polletju. Hkrati se je čisti dohodek povečal za 49%! — Seji sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Niko Belopavlovič in profesor Kambič.
O porastu produkt ivnost i i n uveljav l janju nagrajevanja po delu i n učinku v metliški k o m u n i smo že p isa l i . Vendar Metličani k l jub uspehu še niso zada. vol jni . — Sk lad i (prosveta i n kul tura , socialno varstvo i n varstvena zaščita) so dob i l i manj denarja, kot b i ga lahko v razmer ju z uresničevanjem proračuna. Trd i jo , da Je k r i vda na bank i v Novem mestu, kjer so bi le stvar i napačno knj i -žene.
S k l a d za šolstvo mora na pr imer zbra t i 16 mil i jonov, k a r j i m ne bo delalo majhnih preglavic.
»Napaka je v tem,« Je opozor i l tovariš Belopavlovič, »da dohodki niso reali
z i ran i tako kot je bi lo predvideno! N i t i podjetja, n i t i davčni obvezniki niso nakazal i predvidenih vsot. T a denar je treba Izterjati zdaj, ko so potrebe največje, ne pa da ga zberemo šele pred nov im letom l n ga potem zafračkamo za manj važne stvar i . . . «
K A K O DOLOČITI R A Z L I K O V razprav i o dodatku na raz l iko v
cenah se je oglasi l predsednik S Z D L , Ivan 2ele:
»Čeprav nisem odbornik, dovolite da povem nekaj, ka r b i rad razčistil. Dost ikrat slišimo očitek, da politično for. sirarno dviganje osebnega dohodka. Tako v p r ime ru najnižjih mesečnih prejemkov, kot tud i p r i izplačilu dodatka na cene. V s i vemo, da danes človek z 12.000 na mesec ne s more živeti, tudi z dvakrat 12.000 ne more tako ko t b i b i l o treba! To n i samo vprašanje podjetja, ampak vprašanje s k r b i za l judi . Res Je, denar se ne Jemlje l z z raka — potrebna Je racional izaci ja, pa dvig produkt ivnost i i n vse drugo — toda politična organizaci ja ne more m i rno gledati tako n i zk ih dohodkov . . . «
Odgovori l m u Je predsednik skupšči-ne tovariš Franc Vrviščar:
»Na te s tvar i je tiea\ gledati predvsem ekonomsko i n manj politično. Ne sanio reči ,Dajte višje dohodke! ' , ampak točno vedeti od kje j i h bomo dali-E k o n o m i s t i morajo opravičiti raz l iko i " jo seveda nekje tud i dob i t i . S icer se bodo prihodnje leto pojavile 80. a l i 9°* odstotne plače, ka r bo seveda dosti težje zagovarjati kot p a sedaj ustvar i t i P r a 1 ^ vzdušje p r i del i tv i dohodka i n določitvi dodatka.
L a n i so ljudje m i s l i l i , da m i zavira-
L judsk i poslanec N iko BclopavJJ-vič med razpravo na zadnji
občinske skupščine
TREBNJE: velik prispevek gradbincev Trebnje neopazno, toda temeljito izpreminja
podobo. Domala na vsakem koraku se srečaš z gradbiščem. Domačini, ki opazujejo vsako vrsto opeke, s katero se začeta stavba poviša, vsako lopato, ki se zasadi v zemljo pri izkopu, najbrž ne opazijo kako hitro se Trebnje polepšuje. Toliko bolj pa opazi to tujec. Pionirjevi gradbinci — samo 95 jih je na gradbišču v Trebnjem — so naredili les želo veliko. Letos marca so začeli s svojimi gradnjami in odtlej šteje gradbišče Trebnje med najboljša, kar jih ima SGP PIONBR. Slavko Gu-štin, šef gradbišča, in Vinko Bele, vodja delovišča nove šole in zdravstvenega doma, sta veliki podvig Majhnega kolektiva opisala takole:
— Letos imamo v planu *a 300 milijonov gradenj. Do zdaj smo opravili za Približno 216 milijonov. 12-stanovanjski blok bo ve-Ual 42 milijonov, poslovno stanovanjski blok 85 milijonov, zdravstveni dom 76 milijonov in šola 120 mi-Hjcnov. Vsega skupaj gradimo 29 stanovanj. V načetih stavbah bosta dobila nove prostore tudi postaja LM in pošta z novoATC. šola bo dograjena, če le ne po vreme nagajalo, do konca leta, zdravstveni dom do 15. novembra, 12 stanovanjski blok do 18. septembra, poslovno stanovanjski pa do 28 novembra letos.
Kakšne posebne mehanizacije nimamo, le več me
šalcev betona, dvigal, vibratorjev ln eno cirkular-ko, vso potrebno težjo mehanizacijo pa smo dobivali sproti iz strojnega obrata v Novem mestu.
Na vprašanje, koliko smo naredili, odgovor pravzaprav ni težak. Odgovorimo lahko na več načinov, pa tudi videti je kaj. Izkopali smo 8000 kubičnih metrov zemlje, porabili 709 kubičnih metrov peska, 300 kubičnih metrov mivke, 1100 kubikov gramoza, 320 ton cementa, 250.000 kosov opeke, 450 tekočih metrov kanalizacijskih cevi, 48 ton betonskega železa, 120 ton apna, 16.000 kosov porolita, 14.500 satnih polnilcev, 3.800 metrov prednapetih opečnih hlodov in še za 350 ton ostalega drobnega materiala, če upoštevamo, da smo začeli delati šele 1. marca in da je bilo treba ves našteti material razložiti z vozil in nato še porabiti pr i delu, je bilo resda kar dovolj! Komunalne naprave in zunanjo ureditev stavb opravimo pr i vseh gradnjah sproti.
Samo 95 nas j e in le stro? j i , k i smo j ih našteli, so nam v pomoč. Nič čudnega torej, če je v polletju po tromesečnem delu vsak izmed nas ustvaril za nekaj manj kot poldrugi milijon dinarjev vrednosti. 20.270 delovnih ur in 3.450 nadur smo opravili. Povprečje urne plače, k i smo ga dosegli pr i tem, je bilo 166 dinarjev.
V naštetih stavbah bo 4.188 Kvadratnih metrov čiste poslovne površine in 1.830 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine. Delavci so zelo prizadevni, še posebej je treba pohvaliti sezonce iz Srbi
je. Teh imamo 60. Uredili smo j im lepo naselje, v katerem imajo poleg ležišč še kuhinjo, jedilnico s televizorjem (slednja je hkrati klubska soba), na razpolago imajo dovolj ča-sopisev v svojem jeziku in tudi za osebno snago je preskrbljeno. Naselje je oskrbljeno s toplo vodo, ima kopalnico s tremi tuši, umivalno korito s toplo vodo, urejene sanitarije itd. Letos smo z a ureditev delavskega naselja p o rabili 18 milijonov dinarjev. Fantje so zadovoljni in pridno delajo.
K e r je gradbišče na s o razmerno majhnem p r o štoru, smo delo laže organizirali. Le kvalificiranih zidarjev nam primanjkuje, že 1. marca smo začeli z 10-urnim delavnikom. Sodelovanje z investitorjem je bilo ves čas dobro, načrte in dokumentacijo smo dobivali pravočasno i n zato je delo lahko nemoteno teklo. E d i n i večji zastoj je b i l na šoli, kjer so bila dela ustavljena za tr i mesece zaradi težav z garancijo p r i investicijskih sredstvih.
Precejšnji premiki v osebnih dohodkih
V trebanjski občini je letos opaziti precejšen premik v osebnih dohodkih. Zlasti je razveseljivo, da je vedno manj ljudi, k i imajo osebne dohodke pod 25 i n 30.000 dinarjev. V januarju letos je bilo v občini še 419 zaposlenih, k i so imeli osebne dohodke pod 25.000 dinarjev na mesec, v juniju letos pa je bilo takšnih samo še 190. Osebne dohodke od 25 do 30.000 dinarjev je imelo v januarju 281 ljudi, v juniju letos pa 266; osebne dohodke od 30 do 40.000 dinarjev na mesec je imelo v januarju 322 ljudi, v juniju pa 421; osebne dohodke od 40 do 50.000 dinarjev v januarju 126 ljudi, v juniju letos pa 217 i n osebne dohodke nad 50.000 dinarjev v januarju 100 ljudi, junija pa 190 ljudi.
Cesta z a prevoz na Cviblje
Cesta, k i jo grade iz D o lenjskih Topl ic proti vzpetini Cviblje, bo omogočila lažji prevoz poljskih pridelkov, pa tudi lažji pr ihod do stanovanjskega naselja na vzpetini. T u je predviden prostor za nove stanovanjske zgradbe in tabor Sutjesko. Cestna dela zlagoma napredujejo.
T R E B A N J S K E NOVICI :
Kaj bo s cesto TREBNJE-
M0KR0N0G? Stanje ceste, ki pelje
°d Trebnjega proti Mokronogu, je iz dneva v dan slabše, promet pa vedno bolj gost. Leta '962 je bilo na cesti po cenitvah cestnega podjetja 2170 ton obtežitve na dan, konec lanskega leta Pa že 4000 ton. Cesta je vseskozi pomanjkljivo ^đrževana, polna jam in **er, res pa je tudi to, da je vzdrževanje tako
đrago, da se sredstev ne splača vlagati v popravi-l o takšne makadamske eeste. Naj povemo samo *°> da pelje po tej cesti [sak dan 14 avtobusov delavce- V Litostroj, da ne s tejcmo rednih avtobusnih, prog m ostalega tovornega prometa, ki je Precej živahen. Mirenska uollna se vedno bolj gospodarsko razvija, tudi križem je iz dneva v dan živahnejši, cesto Trebnje •-•Mokronog pa bo zatega-"fU treba hitro rekonstruirati!
DOHODEK SKLADOV JE PRENIZEK! Na devetem rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja so 11. septembra v Novem mestu.pretresali poročilo o polletnem poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja, se pogovorili o pripravah na volitve v skupščino in razpravljali o regresni službi. Zasedanja sta se udeležila tudi republiška poslanca v socialno zdravstvenem zboru Gojko Jug in Ludvik Simonič ter predstavniki vseh občinskih sindikalnih svetov. Teža razprave je bila na prvi točki dnevnega reda, vendar pogovor ni tekel toliko o primanjkljaju, ki ga je izkazal sklad zdravstvenega zavarovanja v prvem polletju, kot o v z r o k i h , ki so v prenizkih dohodkih skada. Letošnji čisti dohodek skla
da zdravstvenega zavarovanja novomeške komunalne skupnosti je v prvem polletju znašal 772.041 din in je bil za 83,3 odstotka večji kot lani, izdatkov pa je bilo 773,710.000 din ter so za 71,5 odstotka večji kot lani. Primanjkljaj sklada ( v prvem polletju 1,669.000 din) ni posebno zaskrbljujoč, drugače pa je, če si ogledamo način, s kakršnim si ustvarja sklad dohodke.
Osnovni prispevek zavaro-
stvenih zavodih 18,458.000 din, za zdravila 77,021.000 din, za zobozdravstveno varstvo 48,686.000 din, za boleznine in razna druga nadomestila 207.883.000 din, preostanek izdatkov v znesku 46,672.000 din pa predstavljajo osmrtnine, oskrbnine, premije ^a obvezno zdravstveno pozavarova-nje in razni drugi manjši izdatki. Ce skupne stroške sklada za zdravstveno zavarovanje delimo s številom zavarovancev, bomo ugotovili, da je bilo v mejah dolenj.
Socialne zavarovance Iz občin Črnomelj, Metlika,
Novo mesto in Trebnje bo zelo zanimalo:
vancev mora po zakonu kriti najmanj 80 odst. skupnih izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje, predno se lahko ustanovi komunalna skupnost zavarovancev. V našem primeru krije osnovni prispevek le 64 odstokov teh izdatkov. Dohodki iz osnovnega prispevka so na Dolenjskem na enega zavarovanca za 5573 dinarjev pod republiškim povprečjem\ Toliko je nižji zaradi manjših osebnih dohodkov zaposlenih pri nas. Ker mora komunalna skupnost ustvariti sredstva za poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, skuša zmanjšati primanjkljaj z do skrajnosti povečanim dodatnim prispevkom. V naši skupnosti je zategadelj le-ta za 2526 din nad republiškim povprečjem! Višjega imata samo še skupnosti v Velenju in na Jesenicah. Kljub temu pa osnovni pri. spevek in do skrajnosti povečani dodatni prispevek skupaj ne ustvarjata na enega zavarovanca dovolj sredstev. Oboje da še vedno za 3147 din manj, kot je republiško povprečje dohodkov na enega zavarovanca.
Tako je z dohodki sklada, če si ogledamo še stroške, bomo ugotovili, da posluje sklad kar se da gospodarno. Za zdravniške preglede in druge virste zdravstvene pomoči Je bilo porabljenih 374,998.000 din, za zdravljenje v zdrav-
ske skupnosti porabljeno ta zdravstveno varstvo posameznega zavarovanca v prvem polletju letos 38.420 din ali za 1085 din manj kot v republiškem povprečju. Ker so izdatki torej manjši od republiškega povprečja, prispevki zavarovancev pa večji, ne gre iskati vzrokov za primanjkljaj v izdatkih, ampak v prenizkih dohodkih sklada.
Zdravstvena služba na našem področju se je v zadnjih letih precej razvila in ne zaostaja več veliko za republiškim povprečjem Razumljivo je, da se hkrati s tem povečujejo in se bodo še povečevali tudi izdatki v zdravstveno varstvo. Tu pa se žo srečujemo z nasprotjem: z enotnimi zakonitimi predpisi o socialnem zavarova
nju smo želeli zagotoviti zave. rovancem v mejah republike enotno zdravstveno varstvo. Kljub temu je naš zavarovanec napram drugim v veliko s l a b š e m p o l o ž a J u . Njegovi osebni dohodki ne bodo tako kmalu dohiteli onih na razvitejših področjih. Zategadelj njegov osnovni prispevek ne zadošča za zdravstveno varstvo, komunalna skupnost pa seveda povečuje dodatni prispevek. Zaradi obojega naš zavarovanec ie zdaj za povprečno manj zdravstvenih storitev plačuje v zdravstveni sklad večje prispevke.
V razpravi o tem, kako odpraviti to nasprotje, sta se izoblikovali predvsem dve stališči. Člani skupščine so menili, da bi se dalo stanje izboljšati z dodatnimi predpisi, k i bi zagotovili delno kritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja z dotokom iz republiškega pozavarovalnega sklada. Ta olajšava bi veljala samo v primeru, če Ima skupnost dohodke, ki so nožji od republiškega povprečja. Druga rešitev, ki so jo predlagali, pa bi bila povečati odstotek osnovnega prispevka v škodo ostalih skladov socialnega zavarovanja. To bi bilo opravičljivo zategadelj, ker dosedanji 8-odstotni osnovni prispevek v sklad zdravstvenega zavarovanja v republiškem merilu sicer zadošča, v posameznih komunalnih skupnostih pa ne.
Z republiškim povprečjem osnovnega prispevka bi zbrali 224 milijonov več! če bi v naši komunalni skupnosti socialnega zavaro
vanja pobirali osnovni prispevek v višini republiškega povprečja, bi zbrali v letu dni za 224,400.000 din več sredstev ali v polletju za 112,200.000 din več. Polletna bilanca sklada zdravstvenega zavarovanja bi bila nato visoko aktivna. Zdaj pa z osnovnim prispevkom (kakršnega pobiramo) pokrijemo le 64 odstotkov izdatkov zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa »lovimo« z najvišjo mero dodatnega prispevka...
DOHODKI NA ENEGA ZAVAROVANCA Najnižje dohodke sklada zdravstvenega zavarovanja
na enega zavarovanca ustvarja pri nas občina Metlika (29.238 din)., najvišje pa občina Trebnje (42.146 din). Izdatki pa so najvišji v občini Trebnje (41.954 din), najnižji pa v občini Črnomelj (35.748 din). Dohodki so brez dvoma odvisni od višine osebnih dohodkov zavarovancev, Izdatki pa so toliko večji, kolikor manj je razvita zdravstvena služba. Lep dokaz takšne trditve so najvišji povprečni stroški na enega zavarovanca v občini Trebnje, ki Ima na našem področju najmanj razvito zdravstveno službo.
PREVENTIVA NAD R E P U B L I Š K I M P O V P R E Č J E M !
Geslo: »Preprečevati je boljše kot zdraviti!« je upoštevala tudi naša komunalna skupnost zavarovancev, ki namenja vedno več sredstev v preventivne svrhe. V prvem polletju smo letos porabili na enega zavarovanca v preventivne namene 644 din ali za 57,8 odst. več kot je republiško povprečje. Skupno je bilo porabljenih za preventivo 12,974.000 din. Izdatek je vsekakor opravičljiv, saj se s povečanim preventivnim zdravljenjem zmanjšujejo stroški kurativnega zdravljenja v zdravstvenih domovih.
S stroški klimatskega in kopališkega zdravljenja smo daleč spredaj!
Za klimatsko in kopališko zdravljenje smo v dolenjski komunalni skupnosti zavarovancev porabili v prvem polletju 1964 vsega 18,458.000 din ali 18,3 odst. več kot lani. V republiškem merilu se porabi na enega zavarovanca povprečno po 563 din za zdravljenje te vrste, pri nas pa smo porabili povprečno 917 din na zavarovanca, oziroma za 62,9 odst več. Prav gotovo bi se varčevanje pri klimatskem ln kopališkem zdravljenju slabo obneslo, saj bi porabili potem precej več v ambulančnem in bolničnem zdravljenju, kot pa prihranili tu. Ker so edlnole pri nas zdravniki sami (brez komisij) pristojni pošiljati zavarovance na klimatsko kopališko zdravljenje, velja pripomniti samo to, da ne kaže povečevati primanjkljaja v skladu z neupravičenimi stroški za klimatsko in kopališko zdravljenje.
m« zvišanje OD, ko sto vendar radio in tisk zatrjevala, da ne sme biti plače iz-Pod 25.000 din. Vedeti pa velja, da je treba ta denar tudi nekje vzeti, nekje najprej ustvariti! Taka ekonomska star c a bom kot predsednik tudi vedno Zastopal!«
Tovariš Niko Belopaivlovič: »Mora nam biti jasno, da je nekaj,
kar ni pogojeno, nepolitično! Politika ne more brez ekonomike in obratno. Ne morem ločiti političnega ln ekonomskega urejanja problemov in smatram, da je edino pravilna politično ekonomska rešitev. Prav gotovo je narobe samo vreči parolo: .Dvignimo plače!' in vendar moramo omogočiti ljudem tudi posten zaslužek ln življenje.
p r i nas zaradi dobrega gospodarjenja lahko govorimo o 3000 din dodatka, * n *aterth predelih naše države, kjer so slabo gospodarili, pa ne morejo dati
1500. imam občutek, da smo pri ™ a s že preboleli tisto živčnost, k i se je Pojavila pred tremi meseci in vem, da P°djetja zdaj obravnavajo ta vprašanja
ekonomskih enotah na osnovi notra-•>eSa razvoja in možnosti. To je najbolj
Prav!
, Bojim se samo, dab odo nastale razli-J* med gospodarskimi organizacijami in "stiml, ki so odvisni od skladov kot .* Primer zdravstveni in prosvetni ka-5t r -To je trenutno največja nevarnost. ; ' e D a bi bilo dobiti dodatna sredstva * Podjetij, če obstajajo za to zakonite
•aožnostl. «
Nekatere šole v občini pa so že po. višale dohodke osebju, je povedal tovariš 2ele, ne glede na to ali bodo lahko imele decembra plače ali ne!
BETI + DOLENJKA + DOKO Skupščina je sprejela sklep o pripo
jitvi pletilnice DOLENJKE iz Mirne peči in podjetja DOKO k BETI iz Metlike. BETI je predlagala to pripojitev zaradi kvalifikacijskega sestava in priučenosti kadra. Tako bo podjetje doseglo večjo serijsko in kolekoijsko proizvodnjo, ki jo tudi izvaža.
Spremenili so tudi stopnjo prometnega davka na alkoholne pijače v gostin. stvu in trgovini. V gostinstvu bo treba plačati 50 din od litra vina, 40 din od litra piva, 200 din od litra žganja in 250 din od ostalih žganih pijač. Obdavči, tev v trgovini ostane kot je bila do sedaj:: 25 % od prodajne cene.
Sprejeli so še več odlokov, potrdili jamstva za posojila in določili komisijo za popis žrtev iz druge svetovne vojne ter tri člane v razpisno komisijo za no. vega direktorja hotela Bela krajina.
SKKB1 JIH VINSKA K L E T Znana vinska klet v Metliki ne deda.
Podjetje, v sklopu katerega je poslovala, je v likvidaciji. Letos je bila že dvakrat razpisana licitacija za prodajo klotl. Cena: 150 milijonov dinarjevl Se. veda nI bila prodana, ker Je cena previsoka. Hotela Jo Je kupiti kmetijska
zadruga, ki ima 60 milijonov že vloženih v objekt, vendar niiso mogli dobita ni-kjer kredita, da bi doplačali še razliko.
Baje se zanima za klet in za celotno podjetje Slovenija vino iz Ljubljane. Likvidatorjem pa se nikamor ne mudi. Vsi stroški gredo seveda na račun likvi. dacijske mase in s tem na račun občine Brežice. Kot se zmanjšuje likvidacijska masa, se povečuje izguba: upniki pa lahko samo čakajo koliko bo še ostalo!
Občina Metlika Je v precepu — de. narja ni, da bi plačah, lastnik pa tudi noče dati v najem in čaka primernega trenutka ko bodo preše polne, vina pa ne bo kam stočiti...
»LES J E LEŽAL POSEKAN ŠEST MESECEV V HOSTI; ČE N E BI JAZ VZEL, BI PA KDO RRUG. . . «
Delovno razpoloženje je na koncu seje skalila vest, da je postaja Ljudske milice vložila prijavo zoper enega izmed odbornikov, češ da Je iz gozda splošne, ga ljudskega premoženja odpeljal dva in pol kubika smrekovine. Navzoči so ostro obsodili početje svojega tovariša. Ce ne bodo odborniki spoštovali .naše skupne lastnine, kdo pa jo sploh bo? Zaradi majhne materialne škode in še cele vrste olajševalnih okoliščin so na predlog mandatno imunitetne komisije sklenili, da mu ne odvzamejo mandata, pač pa se vsi strinjajo, da Je zaslužil strogo kazen pri sodniku za prekrške.
Marjan Moškon.
8 t ' 3 7 (755) D O L E N J S K I L I S T I I
DAN JE Ž E K R A J Š I . . .
Nič hudega za tiste, ki lahko zjutraj v miru poleže, dokler jih je volja. Vedno več ljudi pa je v službah in če kdo zamudi, se prej ali slej zglasi pri
Minki Mahorčič v prodajalni novomeškega OKRASA.
— Se že pozna, da je jesen pred durmi! Ljudje vedno bolj kupujejo budilke. Zadnje dni smo jih zelo veliko prodali, pa tudi ročnih ur vseh vrst. Za date predmete pa je zadnje čase naravnost presenetljivo zanimanje. Zlatnine prodamo toliko, da komaj uspemo sproti nabavljati novo blago.
— Brez zamere, toda nekateri spominki, zlasti leseni živopisan i krožniki, res niso posebno estetski.
— Vem, marsikdo je že rekel, da je to kič, ljudje pa so različnih okusov. Izseljenci iz Amerike želijo prav take poslikane krožnike ali »zakonske barometre«, in če je po njih tako povpraševanje, jih moramo imeti na zalogi.
Slabša letina v Suhi krajini Letošnja letina v Suhi kra
j i n i n i taka, kot so kmetovalc i pričakovali. V splošnem bo manj pšenice i n krompi r ja , oko l i Stavce vasi, Jame i n Dvora pa Je tudi koruza slabo obrodi la . Padav in je bi lo sicer dovolj, niso pa bile ob pravem času, ?ato niso posebno kor ist i le . Pšenična zrna so ponekod zelo drobna, za-jo edinole parke i n otroško menjat i seme.
S T A N O V A N J S K A • I ZGRADNJA Z A M U J E N A
V Žužemberku je bi lo letos v stanovanjski izgradnj i malo narejenega, štiri družinska stanovanja bo v adapt i ran i hiši uredi la zadruga,
obrat Iskre pa še n i pričel gradi t i stanovanjskega b loka. Vodstvo obrata s i je sicer prizadevalo za gradnjo bloka , naletelo pa je na več te. žav i n tako se je gradnja zavlekla. Tud i med zasebniki je precej zanimanja za gradnjo hiš. Mnog i imajo že pr i pravl jen gradbeni mater ia l , Čakati pa morajo na izdajo lokaci jskega dovoljenja i n tako bodo lahko šele pr ihodnjo spomlad začeli gradit i .
P R E M A L O K U R J A V E ZA Z I M O
Letos so izdajal i sečna dovoljenja na podlagi zaloge v gozdnih parcelah, v kater ih so las tn ik i zapros i l i za sečnjo. Mnog i pros i lc i pa niso
FRANJO SENICA - mar res že petdeset let?
S. septembra je Franjo Se-niča, narkotizer v novomeški bolnišnici, ki ga mnogi Dolenjci že od predvojnega obdobja sem poznajo kot zdravstvenega delavca, praznoval Abrahama. Rodil se je v delavski družini v-Melisah pri Gornjem gradu na štajerskem. Najprej se je Učil za trgovca. Službi v zdravstvu, kamor ga je zaneslo leta 1933 v novomeški bolnišnici, je ostal zvest do današnjih dni. Jubilant je že oktobra 19i2 začel sodelovati z NOB, v partizane pa je odšel na jesen 1943. Po demobilizaciji v letu 1946 je služboval v zdravilišču Topolščica, na zagrebški kliniki ter na Kirurški kliniki v Ljubljani, 1953. leta pa je spet prišel nazaj v novomeško bolnišnico, kjer opravlja delo narkotizerja v aseptični operacijski sobi.
Franja poznamo vsi kot vedrega, požrtvovalnega človeka, ki poleg odgovorne službe najde dovolj časa za udejstvo-vanje v družbenem delu. Poznamo ga kot aktivista SZDL,
RK in sindikata, kot dobrega člana ZB in zglednega komunista, ki že vrsto let uspešno sodeluje v samoupravnih organih naše bolnišnice. Za vestno opravljanje odgovornega dela ga je Prezidij skupščine SRS že odlikoval z redom dela III. stopnje. Ob lepem jubileju — dočakal ga je svsi
in mladosten — mu želUno še mnogo let življenja in veliko uspehov pri delu!
Matični urad Dol. Toplice Rojstev r avgustu izven porod-
oiinioe ni bilo. — Poročili so se: itntk Zupančič, zidar ie Drga-
8*1, in Slavka Skufca, kuhinj-pomoSnica lz Dol. Toplic; ; Strošek, delavec, in Marija Javec, delavka, oba iz Gor. Aca; Metod Tisovec, ključav-
lz Vavte vasi, tal Jožefa Zajec, delavka lz Dol. Straže; Emil Beg. inkasant RTV iz Gor. Su&lo, in Ana Medlo, kmetovalka lz Ver-duna. — Umrli so: Ana Bavdek, uSItkarioa lz Loške vasi, 81 let; Jofiofa Zoran, uzttkarica Iz Dreoja, 73 let; Jože Potočar užKkar lz Gor. GradlSča, 78 let.
Š E N T J E R N E J S K E DROBTINE
0 Matični i n krajevni ura-.I v Šentjerneju je nekaj dn i posloval samo v eni sobi , ke r so prostore be l i l i i n preurejal i . De la so b i l a zelo h i t ro končana.
9 Gospodinje se pritožujejo nad preskrbo z zelenjavo i n pravi jo , da morajo tiste, M n imajo d o m a vr ta , v N o vo mesto tud i po peteršilj. D r u g prob lem Je mesnica.
• »SO PREVEČ SPARJENE!« Rot j«, lubenice, Id dopoldne ln popoldne vedre na soncu na novomeškem živilskem trgu, rdso za Kirpca nič kaj vabljive, saj Je treba precej truda, da bi Jih ohladil, če Jih hoče uporabiti. Povprašali |mo prodajalca, zakaj se ne preseli T kostanjevo senco. »Saj vidite,« it rekel, »tam so avtomobili in pesek Pa tudi človek, ki skrbi za trg, nam Je rekel, naj prodaja-ms tukaj . . .« Nekaj tcn lubenio in nekaj ton peska. Katere od teh ton bolj zaslužijo senco?
• PRIJETNA ZANIMIVOST je mali akvarij v oknu Ribje restavracije na začetku Dllančeve ulice. Okrasne ribice so se po pr.dh dneh razstavljanja umaknile debelim, tolstim krapom, ki so zlasti pritegnili otroke. Pa tudi mnogi odrasli ljudje se radi ustavijo pred Izložbo, kakršnih v naših kroju! nI veliko. KakSno vodo pijemo v Novem meitu po večdnevnem dežju ali po hudih nalivih, pa smo lahko videli prejšnji teden, ko namreč nismo videli nobene rilu- zaradi kalne, rjavkaste tekočine v akvarijul Napaja ga seveda nas mestni vodovod; kor nimamo vseh čistilnih naprav, moramo po vsakem močnejšem deževju uživati sicer bakteriološko dobro vodo, kt pa je zaradi umazane barve vendarle vse prej kot užitna!
• Te dni HO poslali z občuve vsem trgovcem na Glavnem trgu Odlok o komunalni ureditvi tn it-slutlu nasolij v občini Novo me
sto, da bi jih spomnili na 5. člen, Id pravi: »Izložbe vseh lokalov na Glavnem trgu morajo biti odprte neprekinjeno od 7. do 23. ure. Biti morajo čiste in primerno urejene, v nočnem času pa raz-svetljene« Odlok ja že več kot leto dni v veljavi, kljub temu na trgu egiptovsko temo preprečulo le cestna razsvetljava. Nič čudnega, če zvečer v mestu ni sprehajal-
• V petrk so na (ll.ivnem trgu odprli nov trgovski lokal v prostorih blvse delikatesne trgovine. Pod-Jetjo Dolenjska Je ob otvoritvi postreglo kupcem z Izredno znižanimi pleteninami, ki gredo zelo dobro v promet. Do spomladi bo trgovina ostala taka, kakršna je, potem pa Jo bodo s sosodnjim tek stilnim lokalom vred temeljito modernizirali.
• Blaga je kilo v ponedeljek rw živilskem trgu dovolj, cone pa niso ustrezale ln so jih morale zaradi tega kmetovalke dosti presll-Sati od mestnih gospodinj. Krompir so prodajali po 55 din, paradižnike po 80 din, slive po 8«) din. vino po 200 din, breskve po 100 din, Jajoo po 48 din, grozdje po 200 din. fižol po 80 din, solato po 140—150 din kg, čebulo 100 din, papriko 100 din, češenj 240 din, 7«ljs C0 din. ohrovt 80 din ln ko-re-.ček 80 din kg.
• Gibanje prebivalstva: pretekli leden v mestu ni bilo no rojstev ne porok ln no smrti.
navedli vseh gozdnih površin, zato j i m je pr is to jna . komisi ja odobri la le posek manjših količin lesa. Nekater i so dobi l i dovoljenje samo za 1,5 do 4 metre, kar pa je seveda premalo za potrebe gospodinjstev.
RUŠEVINE N A Z A F A R I ŠE N I S O O D S T R A N J E N E
ze konec leta 1962 so na zboru volivcev v Žužemberku sprejel i sklep, da je treba ruševine na Zafar i odstranit i . K m a l u bosta m in i l i že dve let i , ruševin pa se še nihče n i dotakni l . Stvar b i še ne bi la tako huda, če ne b i ruševine ogrožale varnost štev i ln ih obiskovalcev te lepe razgledne točke.
M . S.
Interesi gostov za privatne sobe
S pričetkom šolskega leta se je glavna zdraviliška sezona v Dolenjskih Top l i cah končala. Gostje pa še vedno prihajaja v ta kra j . Letos j i h je b i lo precej i z razn ih evropsk ih dežel, pa tud i i z Amer ike , z last i rojakov. Gostje obiskujejo zdaj posebno rad i okolišne kraje, kjer j i m pr i jazni v inogradnik i postrežejo s pr istno domačo kapl j ico. Vsakoletn i večji dotok zdraviliških gostov, k i žele stanovati v pr i va tn ih hišah, pa s i l i domačine, da uredijo svoje domove. D. G.
Množica domačinov je takoj po odkrit ju položila pred novi spomenik jesensko cvetje in šopke vrtnih rož, zagorele pa so tudi prve svečice: mr tv im fT
slavo in s p o m i n . . . "
Spominu junakov in žrtev iz Podgorja
kjer je zelo majhna i zb i ra mesa in Sentjernejčani m i s l i jo, da dobe le tisto meso, k i ostaja v Novem mestu, č e je to res ah ne, je vprašanje, na vsak način pa b i j i h b0o vredno z boljšo kval i teto prepričati o nasprotnem!
f) Eden največjih pevskih zborov v naši državj je na šentjernejski šoli. Te dn i je spet pričel vadi t i i n prizadevn i pevovodja Albert Zupane meni , d a bo letos njegovih 300 pevcev lahko nastopi lo na več pr i red i tvah tud i izven domačega kra ja . Nameravajo p r i r ed i t i samostojen koncert v Zagorju ob Savi , na katerem, bo kot Je ob l jub i l , sodeloval tudi znani prvak l jubl janske opere Ladko K o rošec. Razen tega bodo nastopi l i na rev i j i v Črnomlju tn na cel jskem festivalu.
Množica l judstva iz Stopič in okoliških vasi se je v ne. deljo dopoldne zbrala na sto-piškem pokopališču, kjer Je krajevna organizacija Zveze borcev odkr i l a spomenik 49 pad l im part izanom in žrtvam fašističnega nasil ja. M e d svojc i poko jn ih borcev i n nj ihov i . m'i sosedi smo videl i tud i predstavnike občinske skup. ščine, ObO S Z D L i n občin-skega komite ja Z K S , Zveze borcev i n drug ih . V s i so prišli počastit spomin junakov, k i so z življenji zapečatili l jube, zen do domovine. — O tem i n o pomenu naše revolucije je p r ed množico spregovori l M i h a G l ina , predsednik K O Zveze borcev. M e d drug im je dejal, da odkr iva organizacija spomenik pad l im v spomin ln hkra t i v opomin, da b i se vsi vedno zavedali, kako drago smo plačali svobodo. Z minuto mo lka je množica poča-
nizacija Z B in stopiška osnovna šola. katere upravitel j ica Panči Novak je med drug im dejala, da bo šola oskrbovala novi s imbol i z vzgajala mlade generacije v duhu svet l ih tradici j N O B . »Na zgledih sto i n sto tisočev nemih prič, raz-tresenih po vsem svetu, bomo mladino učili, kako se je treba bor i t i pro t i zločinu, nazad, njaštvu i n mračnjaštvu i n kako je treba l jubi t i dom'ovi-no« — to je obl juba s-topiške šole i n njenih vzgojiteljev pred nov im spomenikom.
P i on i rka i n m lad inka doma-če šole sta nato lepo rec i t i ra l i Kajuhove pesmi i n se tako spomni l i junakov domačih vasi. Mars ikatero oko se je
orosi lo, ko so svojci položili k vencem Zveze borcev, gasilcev i n občine še svoje šopk8
rdečih rož i n prižgali svečice pred spomenikom.
POsebej moramo poročati, da tako lepe udeležbe na javn i svečanosti v Podgorju že lep čas n i b i lo i n da so Stopi-Cani ter okoličani zares 'dostojno počastili spomin na žrtve za svobodo. Pohvalo zasluži tud i podjetje M A R M O R iz Gradca, k i je spomenik po načrtu Jožeta Zamljena izdelalo. K o m i s i j a za spomeniško varstvo p r i občinskem odbor u Z Z B N O V bo letos odk r i l * še spomenika n a Dolžu in * Šentjerneju, s čimer bo ures-ničila svoje načrte za 1964.
N O V O M E Š K A K O M U N A
st i la padle junake i n druge žrtve, nakar je predsednik G l iha spomenik odk r i l . V o d borcev iz novomeške garnlzi-je Je stre l ja l častne salve, zapeli pa so pevoi Svobode iz Novega mesta i n p ion i r j i sto-piske šole. Spomenik s ta pre . vzela v varstvo krajevna orga-
RAZPIS Š T I P E N D I J Svet delovnega kolekt iva uprave skupščine občine N O V O M E S T O r a z p i s u j e naslednje štipendije:
2 Stipendiji na pravni fakulteti, 3 Stipendije na ekonomski fakulteti, 1 Stipendijo na fakulteti za arhitekturo,
gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo,
1 Stipendijo na medicinski fakulteti, 1 Stipendijo na viSji Soli za socialne
delavce, 1 Stipendijo na gimnaziji Novo mesto, 3 Stipendije na ekonomski srednji Soli in 3 Stipendije na administrativni Soli.
Prošnje s prepisom diplome oz i roma spričevala in k r a t k i m življenjepisom naj pošljejo kandidat i do 3. ok tobra 1964 uprav i Skupščine občino Novo mesto. Prošnji je priložiti kolek za 50 dinarjev.
S K U P Š Č I N A O B Č I N E NOVO MESTO
O B S E Ž N I N A Č R T I ZA 600 LETNICO NOVEGA
MESTA Že dalj časa se v Novem mestu govori o 600-1«''
niči ustanovitve mesta, k i naj bi jo prihodnje leto h * ' najsvečaneje proslavili. Imenovan je bil poseben o* bor, razen njega pa še več komisij , s pomočjo kateri" bodo stekle priprave. E n a teh komisij za sestavo P 1 * grama slovesnosti in prireditev — se je pretekli ted f | 1
že sestala in pričela delati. Člani: Janko Jarc, Bogo Komelj, Jože Suhadolni»r
Jože Glonar, Lojze Kastelic, Ernest Jazbec in R « D e ' j Romih so bi l i mnenja, naj b i svečanosti trajale vs* od obletnice ustanovitve 7. aprila, do občinsk1"^ praznika, 29. oktobra. V tem času se bodo ob vs«" pomembnejših datumih: tako 7.aprila, 1.maja, S."'' ja, 25. maja, junija, 4., 13., 14. in 22. julija, avgu s t* ' septembra in 29. oktobra zvrstile številne kulturi" ' športne prireditve v mestu in tudi na podeželju-
Predvidenih je več zgodovinskih, knjižnih in ' " v
gin razstav, pomembnih športnih srečanj in nastop" ' odkritij spomenikov in grobišč, otvoritev novo/ft jenih objektov, kulturnih revij, predavanj itd., 1 , 1 jjt-tega pa se nam obeta nekaj posebnih kulturnih u j kov. Prav gotovo bo veliko zanimanje za snnfon' koncert Marijana Kozine in opero Ekvinokci j 'f.ijj,, skladatelja; obe prireditvi bosta verjetno na P r„ 0 !j ' $e na dvorišču grmske kmetijske šole. Glasbena s ° namerava oddolžiti spominu skladatelja. Novoin^• na Ignaca Hladnika s posebnim Hladnikovim k 0 . n
h j ! i l tom in odkritjem spominske plošče na njegovi v Muzejski ulici. . jo-
Okvirni program prireditev je že sestavljen, jj, končno pa bo sprejet na ponovni seji v začetku o v
ra. Člani komisije bodo medtem navezali » t * e t0<tf jalci kulturnega sporeda od drugod, kaKor g n e z domačimi skupinami, ter se dogovorili za dneve nastopov. ' b<>
Kvalitetnih prireditev prihodnje leto re.s' ' 0 o manjkalo, vprašanje pa je, Če bomo uspeli prav« n » urediti tudi mesto. Žc zdaj bi bilo treba » y \ l l l k o ' popravilo in beljenje fasad, na popravilo P" ' d r „ g » in ulic. ureditev parkov in zelenic ter na v « g u J . dela, za katera je ugodno vreme zelo vaz i «
Drugi turnir za Tivoli
Na igrišču v Tivoliju v Ljublja-™ 1« bil v nedeljo odigran drugI mladinski turnir v košarki. Sodelovale so ekipe mladink iz Nove-??, rnesta, Tivolija ln ljubljanske "'"je. Po tem turnirju Je položaj na vrhu še bolj negotov. Zmagovalca bo odločila šele zadnja tekma med Novim mestom ln Tivoli-jem. Seveda pa tudi Illrijanke niso toliko slabše, da ne bi bile zmožne pripraviti presenečenja. Tokrat se Je Tivoli maščeval mla-Jjm Novomeščankam za poraz v Novem mestu in imata obe ekipi enako število točk.
Rezultati turnirja: Tivoli : Ui -nja I9:i3 ( i6 ; 6 ) T i v o u : Novo mesto 22:18 (9:11) ta Novo mesto • Ilirija 25:20 (15:10). Razveseljiv 1« napredek vseh treh moštev. Novomeščanke so pokazale, da se aa z vztrajnim delom doseči prav
boljši po«, da bomo tudi v Nojem mestu gledali kvalitetno ko-Jarto. Redni treningi so že obro-
prve sadove.
Mladinke Novega mesta so v LJubljani igrale v naslednji PC-favi: Somrak, MaritelJ, Dobov-
Bohte, Glonar I.. Glonar II., "Wč , Avčin, PezelJ in Turk.
-al
Šport zadnjih dveh tednov v Kočevju Pred kratkim Je bila na stadio
nu v Gaju prijateljska nogometna tekma med NK »Goraninom« iz Trbovelj in NK Kočevje. Tek-tekme je bil 2:1 v korist gostov, ki so bili bolj vigranl ln vzdržljivi.
6. septembra Je bilo odigrano prvo kolo podzvezne nogometne lige med moštvoma NK »Rudar« iz Trboveli in NK Kočevje. Tke-me so bile zaključene z naslednjimi rezultati: mladinci NK »Rudar« : NK Kočevje 3:4 (3:1), člani NK »Rudar« : NK Kočevje 4:4 (1:1).
KOŠARKA 6. septembra se je pričelo tudi
kolo okrajne mladinske košarkarske lige. Prvi nasprotnik mladim kočevskim košarkašem Je bilo moštvo TVD Partizana iz Medvod. Zaradi zelo slabega vremena se je tekma odvijala v telovadnici doma telesne kulture. Tekmo so dobili gostje z rezultatom (20:14). Gledalcev Je bilo zelo veliko, vendar bi morali kadilci bolj upoštevati hišni red. Nekateri si domišljajo, da jim Je vse dovoljeno!
ODBOJKA Tudi ta športna panoga Je moč
no napredovala, od kar imajo igralci primeren prostor- za vadbo. Prvo nedeljo v septembru Je
Na jadranski magistrali Se zadnji pozdrav z roko! Vlak nas je peljal k cilju,
n a f af . e r e m nisem Imela nobene predstave. Skupaj s šest-
tovariši iz novomeške okolice sem razmišljala o
h 5 a . p r v e m zboru v Ljubljani smo se srečali brigadirji sko . k o n c e v fa krajev Slovenije. Ta je vlekel po dolenj-cem f11* p o Sorenjsko, Ribničan se je smejal Belokranj-Zihe i ^ 5 0 s e čudili govorici drugih. Naša brigada »Ane Kid vi* 8 6 ^ e naslednjega dne skupno z brigadama Boris tt
n e in celjsko odpeljala proti povsem neznani Crni go-
moBli^ žamet v kupeju nas je močno presenetil. Nismo tako !5er^eti' ^ nas J e doletela takšna sreča in da se hitrn "dobno peljemo. Kar nas je bilo v kupeju, smo se
Udomačili. Reševali smo zemljepisne probleme ln sedali slikovito pokrajino. bu dolgih urah vožnje z vlakom smo presedli na avto-
Pečska Bistrica z globokimi kanjoni, ob obeh stra-kristalno čisti potočki. Glasno šumenje Lima in Tare
* Pričalo o svojevrstnem življenju teh pokrajin, v katerih *® vedno srečujemo ženske s pokritim obrazom. Kolono avtobusov so oblegali fotoreporterji vse do zadnje postaje.
Večerilo se je, ko smo prispeli v Sjerogošte. Naselje in osvetljeno, brigadirji pa so nas dočakali s pesmijo
Plesom. Vsi smo bili kot eno samo veliko srce, ki je D r*tsko utripalo.
ljami v>nov* d o m s o b ^ ' šotori s sveže postlanimi poste-takr,', rtg&dirske obleke pa so nas naredile še bolj enake
2 e ' ^ J * kot prt delu več no J ? 1 7 1 dekadi smo dosegli lepe delovne uspehe, še boiazm l j U l k 1 * 0 - 6 6 n e b l b I 1 ° m e d N a d i r j i toliko knt o U M je povzročala popolnoma drugačna hrana.
Ni £n J e V a j e n i doma. g D * D U o dneva brez smeha! Med nami so bili šaljivci, okoli m ^ e v k o m »gofle«, resneži s kamnitimi obeski b i e m
v.^tu> nekdo je bil »truplo«, drugi »kočevski pro-p r e c e j {"jj^ 0"" 1 1 P 3 priznati, da smo imeli z disciplino
dožuTini 8 0 . neverjetno hitro minevali. Vsak dan smo Vanjo »LJ^J lepšega od prejšnjega dne. športna tekmo-n a s n J i zabave — vsega je bilo dovolj! Obiskali so dnevei 1 k m o m 1 8 2 2 1 1 ansambli. Magnetofon je vse rjajj 'Sral, taborne ognje in ples smo imeli skoro vsak
pa^ran"? dekadi smo dosegli tretje mesto, nekega dne priznaj, ^ S " 0 6 1 0 3?2 odstotkov pri delu. Dobili smo nam i«"R, v e d n o bolj pa se Je bližal čas odhoda. Vsem
S nri tega 2 a l -obljubjii rtnJm stiskom' rok smo se v Ljubljani ločili,
t r a s i . 1 ? s m o si, da se prihodnje leto spet dobimo S 1 Jadranske magistrale.
ANICA rVICIC, Obrh 25 pri Metliki
bilo odigrano prvo kolo jesenskega dela prvenstva v II. republiški ligi. V gosteh so bili odbojkarji TVD Partizana Jelšane pri Ilirski Bistrici. Tudi to tekmovanje je na prostem preprečilo močno neurje in so se morali tekmovalci pomeriti v telovadnici. Domačini so pokazali že precejšnje izkušnje, kar potrjuje rezultat 3:0 v korist TVD Partizana Kočevje. V nizih so bili doseženi takile rezultati: 15:8, 15:9 in 15:7. Moštvo iz Kočevja je bilo v spomladanskem delu tekmovanja na II. mestu za OK iz Kamnika z enakim
Občinsko prvenstvo bafinarjev
Med tednom je bilo zaključeno občinsko prvenstvo balinar-jev posameznikov. Na sporedu Je bil finalni turnir najboljše četverice. Trije tekmovalci Železničarja (Legiša, Mraz ln Stakar ter Cvar (13. maja) so se med seboj pomerili za naslov občinskega prvaka.
V prvih igrah je Cvar premagal Leglšo s 13:6, prav tako pa Je Mraz premagal Stalcerja s 13:6. V borbi za tretje mesto Je nato Legiša premagal Stalcar-ja s 13:9. V finalni i g r i za prvo mesto je nato Mraz po hudi borbi premagal Cvara s 13:10. Končni vrstni red: 1. Mraz, 2. Cvar, 3. Legiša, 4. štacar.
(en)
številom točk, vendar * slabšo razliko v se tih.
Dom telesne kulture Je tako spet zaživel po odmoru med počitnicami.
Tud i zadnja nedelja Je bila za kočevske športnike zelo živahna tako na domačem terenu, kakor tudi v gosteh p r i drugih klubih.
Odbojka (ekipa T V D Partizan) se je srečala na domačem terenu z ekipo T V D Partizan Brestanica v nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo v n. republiški ligi. Domači so zmaga. 11 s 3:0 (15:13, 16:14 in 15:9) Go . stje so pokazal) precejšen na-predek, vendar niso bili kos domačinom kljub temu, da so to pot igrali slabše kakor smo j ih vajeni.
Nogomet — N. K. Kočevje je gostoval na prvenstveni tekmi ljubljanske podzveze v Medvodah. Dvoboj se Je končal neodločeno pri članih s 3:3 i n mladincih z 2:2. Z malo več srečo bl lahko zmagali kočevski nogometaši v obeh tekmah.
Košarkarji T V D Partizana so bili v gosteh pr i košarkarjih v Kisovcu pri Hrastniku. Igrali so prvenstveno tekmo v okrajni mladinski ligi. Srečanje se je končalo v korist Kisovca z minimalno razliko 1 kosa — 50:48. Mladim košarkarjem T V D Partizana Kočevje se pozna, da še nimajo potrebne tekmovalne rutine i n izkušenj. Z marljivostjo, kakor jo kažejo pni vadbi, bodo tudi to lahko kmalu nadoknadili.
A . A R K O
Mraz - sedmi v državi Na Reki je bilo v nedeljo
državno prvenstvo ballnarjev posameznikov. Tega tekmovanja se je udeležilo 9 slovensldh ln 7 hrvaških tekmovalcev. Za radi preveč gladkih Igrišč slovenski tekmovalci niso upali poseči v borbo za najvišja mesta.
Rudi Mraz iz Novega mesta je imel v pred tekmovanj u ugoden žreb, tako da se je brez borbe uvrstil med osem naj. boljših. Poleg njega sta se uvrstila samo se dva slovenska tekmovalca. V nadaljevanju tekmovanj je bil Mraz Izžreban v grupo s Firmom (Zagreb), Umberac (Istra) in Baj-
oem (Postojna). Z odlicniin Umberacom je Mraz izgubil 15:6. F i rm pa je premagal Bjajca. V naslednja igri je nato Mraz imel hudo borbo z Bajcem. Baje je povede! z 11:0, vendar je nato uspelo Mrazu znižati na 11:9 ,nato pa Je dvakrat pogrešil ter izgubil odločilno partijo. V naslednji igri je nato Izpadel tudi BajC, tako da so se med prve štiri plasirali sami hrvatski tekmovalci.
Vrstni red državnega prvenstva ballnarjev posameznikov je naslednji: 1. Poniš (Reka), 2. Umberac (Istra), 3. Srdać (Pula), 4. Firm (Zagreb), sledijo Mahne (Reka), Baje, Mraz, Novak, (en)
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Angina ni vedno nedolžna bolezen!
Angina je vnetje mandeljev in njihove okolice. Običajno zatečejo tudi bezgavke na vratu, k i j ih Upijemo kot fižolova zrna. Mandlj i so lahko samo rdeči, lahko imajo bele ali rumenkaste pege, zrna in mre-nice, lahko pa je v njih rana. P r i angini je vročina sorazmerno visoka, tudi čez 38° C, poziranje je boleče ali pa sploh n i mogoče, bolečine so znatne, splošno počutje je slabo, včasih bole tudi udje oziroma čuti bolnik v udih precejšnjo utrujenost. Teka ni , bol i glava, bolnik se rad vleže v posteljo, spi pa slabo.
Bolezen običajno traja 3 do 4 dni, stanje se popravi, bolečine v grlu in otekline ter znaki na mandljih izginejo, vročina postane normalna, bolnik je spet sposoben za delo.
čeprav poteka angina običajno brez komplikacij , je že splošno znano, da se z angino začne cela vrsta nevarnih bolezni in da lahko angina pusti izredno neprijetne posledice, k i so lahko tudi smrtne. Najbolj znane posledice angine so vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov z vnetjem srčne mišice in srčnih zaklopk ali pa brez zadnjega, vnetje slepiča, absces v okoliškem tkivu mandljev i n kot najhujša in smrto-nevarna posedica: septična angina z gnojem v krvnih žilah, k i zahteva takojšnjo operacijo in izdatno zdravljenje z antibiotiki.
Dobro je tudi, če vemo, da se precej nalezljivih bolezni začne z angino in da laik v prvih urah ali dnevih ne more spoznati za kaj gre, razen Ce bolezen nastopa v epidemičnih pojavih. Spomnimo se samo nekaterih: škrlatinka, davica, ošpice, otroška paraliza, gripa.
Zato je prav, da bolnik z angino poišče zdravniško pomoč, ker bo le strokovnjak lahko določil pravilno zdravljenje te bolezni in tako preprečil nevarne posledice oziroma pravočasno ukrepal pr i pojavljajoči se nalezljivi bolezni.
V splošnem pa velja, da spada bolnik z angino v posteljo, da sme uživati le vroče pijače kot čaj, limonado in sadne sokove, nikakor pa ne alkoholnih pijač, k i v takem primeru samo škodujejo.
D r . B . O.
Krmeljski rokometaši - za zgledi
Novo mesto : Rakek 1:1 Prvenstvena nogometna tekma
drugega razreda ljubljanske podzveze. Igrišče Bratstva in enotnosti, gledalcev okrog 100. Vreme oblačno, teren idealen za igro. Sodnik Sever lz Kočevja. Strelca golov: Korošec v 17. minuti za Elan in Mišic v 80. minuti za Rakek.
Elan: Prime, Marčetič, Bencina, Majerle I., Vesel (Majerle II), Hrovat, Korošec, Jerkovic, Mrvar, Bučar. — Rakek: Conda, Bencina, Kubat, Korošec, Majstorovski, Mišic, Smodila, Mlakar, Prešeren, (Arko), Stojkovič.
Tekma je bila tipično prvenstvena. Obe moštvi sta se precej trudili, a sta tudi precej grešili. Najprej so napadli Novomeščanl, ki so želeli čimprej doseči gol. Po dolgotrajnem obleganju nasprotnikovih vrat jim je to uspelo v 17. minuti preko Korošca. Pet minut pozneje so bili Elanov-ci še enkrat uspešni, vendar Je bilo več igralcev v nedovoljenem položaju, tako da solidni sodnik Sever zadetka seveda nI priznal. Po teh napadih se Je igra precej umirila Obe moštvi sta igrali pretežno po sredini igrišča. S tem rezultatom sta ekipi tudi odšli na odmor. Bolj ko se je bližal konec tekme, bolj so gostje prehajali v ofenzivo, tako da je gol vseskozi visel v zraku. V enem od nevarnih napadov Je Mišic deset minut pred koncem tekme le zadel
nebranjeni del mreže in tako izenačil rezultat. Neodločen izid Je realen Izhod srečanja, v katerem Je vsako moštvo prevladavalo po en polčas.
Rezultat pa še ni končno veljaven, ker so pri Elanu igrali nekateri igralci, ki niso bili pravilno registrirani. V primeru, da se bo tekma registrirala z rezultatom 3:0 bodo Elanovci najavili protest, ker so razpored tekmovanja dobili šele dan pred prvo tekmo. -al
Zanimanje za rokomet v Kr-melju Jt veliko, na igrišču pa vedno vadijo pionirji, mladinci in člani. »A« moštvo tekmuje pod imenom »Svoboda« v ljubljanski conski ligi, »B« moštvo pa pod imenom »Metalna« v zasavski ligi. Začetki rokometa segajo v leto 1961, leta 1962 pa so bili KrmelJ. čani že prvaki bivšega novomeškega okraja. Na kvalitlkaci. jah za republiško ligo so se uvrsUll na tretje mesto, vendar so bili boljši od Velenja, čeprav so tamkajšnji pogoji bolj-, ši. Leta 1963 so KrmeJJčanl" igrali v štajerski conski ligi in prekrižali račune marsikateremu boljšemu nasprotniku. To
da bili so brez trenerja l n teh. ničnega vodstva. Sele letos so začeli redno trenirati pod vodstvom igralca Marjana Zama-na, k i je opravil trenerski tečaj v Rovinju. Uspehi vadbe pod takim nadzorstvom BO C « zaznavni, saj fantje zmagujejo s precejšnjimi naskoki v golih. Njihova igra je Igra pravih Športnikov. Največje težave imajo z denarjem, saj često krijejo stroške potovanj z last. nlmi sredstvi Največji uspeh so dosegli 30. avgusta letos V Brežicah, kjer so se med 12 moštvi lz raznih krajev Slovenije l n Hrvatske uvrstili n a drugo mesto ln prejeli diplomo. Vsa ta njihova priznanja, k i morajo roditi le uspeh, so lahko za zgled vsem drugim športnikom v občini, njim samim pa želimo še večje uspehe.
BORIS D E B E L A K K O Č E V S K O K E G L J I Š Č E :
med najboljšimi v Sloveniji! Na povsem prenovljenem kegljišču sta se ob otvoritvi
v nedeljo, 6. 9., v prijateljskem srečanju v disciplini 10-krat 100 lučajev in v borbeni igri pomerili ekipi KK »Brest,. Cerknica in K K Kočevje. Zmagal je »Brest«, kar je bilo pričakovati, saj so bili igralci Kočevja brez treninga ln 12« kegljev razlike nI bil prehud poraz. »Brest« je imel 3899 podrtih kegljev (Grom 438, Tornič 396), Kočevje pa 3771 < Koče var 411, Sercer 406). Zadnji štirje igralci so igrali še 100 lučajev ta Je tako v 200 lučajih Grom podrl 892 kegljev, kar je rekord kegljišča, Kočevar pa 835. Borbena igra je bila napeta ta zanimiva ta čeprav so domačini do zadnjega seta vodili, so igralci Bresta v zadnjem setu potegnili in zmagali s 388 proti 366 podrtimi keglji. Vsi tekmovalci so se izrazni v novih stezah zelo pohvalno, državni reprezentant Grom pa Je menil, da je sedaj kočevsko kegljišče med najboljšimi v Sloveniji, kjer bo možno dosegati odlične rezultate. Tako kočevskim kegljačem ne bo žal za več kot 2000 ur prostovoljnega dela, ki so ga vložili za prenovitev kegljišča.
JOŽE S M O L E J
R A D I O L J U B L J A N A
* a t i . m N a e h . " a l e t . 0 ? n i " d £ l a n a . Jadranski magistra l i : staro cesto je treba zn i -• " H M delajo to br igad i r^ M D B A N A Z I H E R L , v kater i so b i l i tudi
fantje i n dekleta z našega področja
VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6 00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 18. SEPTEMBRA: 8.55 Pionirski tedndk. 10.15 Igrajo pihalna godbe. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Maček: Razkuževanje semen ozimnih žit pred setvijo. 14.35 Iz vlog naših opernih pevcev. 15.45 Poje mladinski zbor iz Holandije, Estonije in Rusije 18.10 Promenadnl koncert. 20.30 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju ta pomorščakih.
SOBOTA, 19. SEPTEMBRA: 8.35 Iz koncertov in simfonij. 9.40 Orkestri in pevci zabavne glasbe iz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tone Wagner: predvidena obnova hmeljišč v prihodnjem letu. 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Lepe melodije. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDE1JA, Z. SEPTEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Franci Puntar: Packe. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši. . . II. 40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.05 »Danes popoldne«. 16.00 Humoreska tega tedna — K. Linde-man: Modri mož. 20.00 Vilko Uk-mar: Lepa Vida (radijska priredba baleta). 22.10 Godala v noči.
PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milena Lek-šan: Važnost Jesenskega sajenja sadnega drevja. 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.45 Igra pihalni orkester LM pod vodstvom Rudolfa Starica. 17.05 Poletni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Revija slo venskih izvajalcev zabavne glasbe. 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 22. SEPTEMBRA: 9.25 Mladi izvajalci — mladim poslušalcem. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš pred-
KRMELJ : CERKLJE 27:14
V prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige so rokometaši krmeljske »Svobode« na svojem igrišču premagali »Partizan« iz Cerkelj s 27:14 (11:9). Domačini so že v prvih petnajstih minutah vodili s 6:1. Posebno sta ugajala oba vratar, ja. Dobro je sodil Toplišek iz Brežic. Za Krmelj so bili uspešni: Žitnik s 7 goli, J . Logar i n Terglav s 6, Zaman s 5 Itd., pr i gostih pa je najbolj ugajal Kuželj s 7 zadetki.
D.B.
nosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Ugotovitve ln sklepi z vinarske razstave. 14.50 Zvoki kitar. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: Iluzije na asfaltu. 21.40 Veseli zvoki. j
SREDA, 23. SEPTEMBRA: 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Stanko Arko: Reja kuncev — neizkoriščena rezerva našega kmetijstva. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Komorni zbor RTV LJubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Iz naših studiov. 20.45 Gilbert <Becaud: Aran — opera v dveh dejanjih. '
ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA: 9.25 Veseli' pozdravi. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Slavko'cepin: Koliko mleka naj dajo prvesnlce. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galeritah — tokrat romanti-kov. 18.10 Turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov.
(755) D O L E N J S K I L I S T 1 5
V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 18. septembra — Irena Sobota, 19. septembra — Suzana Nedelja, 20 septembra — Brane Ponedeljek, 21. septem. — Matej Torek, 22. septembra — Mavrici j Sreda. 23. septembra — Slavojka Četrtek, 24. septembra — Nada
P R O D A M okoli 200 kg starih časopisov: Ljudska pravica. Delo in Slovenski poročevalec, vse zloženo po dnevih ln mesecih od leta 1950 do vključno leta 1953. Prane Milavec, Puščava 1, posta Mokronog.
UGODNO PRODAM dva psa ovčarja in psico. Naslov v upravi lista. (553-64)
PRODAM 3« arov njive v Žabji vasi. Naslov v upravi lista. — (550-64)
U G O D N O P R O D A M spalnico, vzmetne posteljne vložke ln kuhinjsko kredenco. — Naslov v upravi lista. (548-64)
K I T I M ZAZIDLJIVO parcelo za weekend hišo med 2užemberkom ln Dol. Toplicami. Ponudbe na upravo lista pod »Weekend 64«. (552-6))
100.000 DINARJEV nagrade ali večje posojilo dam za manjše komfortno stanovanje v Novem mestu ali drugem večjem kraju za eno do dve solidni osebi. Kupim, adaptiram ali zamenjam. Kolenc, Dolenjske Toplice 9.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče pridno dekle, lahko začetnica. Nada Teršar, Novo mesto, Oan-lcfarjfcvii 19
GOSPODINJO — LA1IKO UPOKOJENKA — iščem k štiričlanski (Junžini. Plača, soba, hrana in Ugodni pogoji. Dano Butara, Šišenska 113. Ljubljana.
ZA P O M O Č v gospodinjstvu iščem pošteno ln pridno dekle. Prof. Breda Rus, LJubljana, Linharto-
! va 11. MIZARSKEGA P O M O C N D A A za po
hištvena dela sprejmem. Plača do 220 din na uro. Stanovanje preskrbljeno. Franc Kajzer, Pod-gora 24 a, posta Šentvid pri Ljubljani.
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme družina z enim otrokom Zelo dobri pogoji. Lenarčič, Ljubljana, Zitnlkova 25, Rožna dolina.
PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna Omerzel, Krško. Lahko tudt s šest razredi Iole. Hrana to stanovanje pri mojstru. — Sprejmemo tudi pekovskega pomočnika.
PEČARSTVO IVAN ŽAGAR, LJubljana. Vodmaitska 2-II.. sprej-rne pečarskega pomočnika in pomožnega delavca. Stanovanje Je preskrbljeno.
N i l ON PLASC Je bil izgubljen dna 8. septembra od Kandije do ftmihela. — Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti na-grtvdt Anica Tram t«, bolnišnica Kandij«, Novo mesto.
UGODNO PRODAM pom.valno mi-zo, električni kuhalnik na tri plošče in radio aparat. Naslov v upravi lista.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »DONAT« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom! »DONAT« dobite v Novem mestu pri , Trgovskem podjetju »Jlmeljnik« — telefon 21-129 in uStandard« — telefon 21-158.
SPREJMEM VAJENCA za tapetniški poklic. Ludvik Pevec, Partizanska 2, Novo mesto.
BROD NA KOLPI: 19. in 20. sep-tunbra angleški film »Liga gen-tlemenov«.
ČRNOMELJ: 18. in 20. septembra ameriški film »Topova z Nava-rona«. 22. m 23. septembra Jugoslovanski film »Otoki«
DOLENJSKE TOPLICE: 19. in 20. septembra francoski film »Crni Orfej«.
KOSTANJEVICA: 20. septembra furr. »Maratonska bitka«. — 23. septembra italijanski film »Skandali izza kulis«.
KOČEVJE, JADRAN: 17. in 18. septembra francoski film »Ju-deks«. 18 in 20. septembra ameriški film »Dva jezdeca«. 21. in 22. septembra ruski film »Pastir Kostja«. 23. In 24. septembra »Draga moja, ostani z menoj«.
NCVO MESTO, KRKA: 18. in 20. septembra angleški film »Nenapovedani sestanek«. Ob 10. uri za mladino ameriški film »Uspavana lepotica«. 21. In 22. septembra sovjetski barvni film
»2ivi zakopani«. 23. in 24. septembra domači f i lm »Službeni položaj«.
OS ILN ICA : 20. septembra sovjetski f i lm »Balada o vojaku«.
P R E D G R A D : 20. septembra ameriški f i lm »Krvnik iz Nevade«.
R I B N I C A NA D O L E N J S K E M : 19. i n 20. septembra angleški f i lm »Vso dolgo noč«.
S E V N I C A : 19. i n 20. septembra ameriški f i lm »Aprilska ljubezen« 23 septembra " f ran-oski f i lm »Zvezde opoldne«.
S O E R A 2 I C A : 19. i n 20. septembra francoski f i lm »Babet gre v boj«.
STARA C E R K E V : 19. i n 20. septembra sovjetski f i lm »Slepi muzikant«.
STRA2A: 19. in 20. apri la ital i jansk i f i lm »Ne pozabi me«.
T R E B N J E : 19. i n 20. septembra jugoslovanski f i lm »Ne drezaj v srečo«.
Potujoči kino Kočevje Potujoči k ino Kočevje predvaja
18. septembra francoski f i lm »Igre ljubezni v Dolci vasi; 19. septembra v Strainem vrhu; 20. septembra v Llvoldu.
Potujoči kino Novo mesto p r e d v a j a nemški k r i m i n a l n i f i l m S T R E L E C V Z E L E N E M v soboto. 19. 9., ob 19. u r i v URS. N 1 H SKI.ni, v nede l j o . 20. 9., ob 15. u r l v OREHOATCI i n ob 19. u r i v BRUSNICAH, v ponede l j ek , 21. 9., ob 19. u r i v STO. PICAH v torek, 22. 9., ob 19.
u r i v S M A R J E T I i n v s r edo , 23. 9., ob 19. u r i n a G o r j a n c i h PTj g o s t i l n i B A D O V I N E C — ZA.TC (v slučaju s l abega v r e m e n a v P p d g r r d u ) .
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Bojane iz 2dinje vasi — Marijo, Zdenka Su-štaršič iz Metlike — Igorja, Marija Kuliclj lz 2užemberka — Suzano, Ana Smole iz Kočevja — Nives, Justina Avsec iz Žabje vasi — Suzr.no, Stanislava Bojane lz Hudega — Nado, Ljubica Hmjak iz Brašljevlce — Brlgito, Marija Bradica iz Blatnika — Biserko, Marija Hudoklln lz Brusnic — dečka, Vera Bunderšek iz Avsena — deklico, Ana Zabkar lz Sel — deklico, Jožefa Tratnik lz Pristave — deklico, Marija Obaha iz Mokronoga — dečka, Marija Martlnčlč lz Vrbove — dečka, Rozallja Rcpše lz HinJ — dečka, Marija Umek iz Konca — deklico, Marija Stangelj z Malega Riglja — dečka, Amalija Žužek iz Telčic — deklico, Ivanka Šiška iz Kočevja — deklico, Jožefa Hrustck lz Črnomlja — deklico, Marija Ambrož iz Dol. Nemške vasi — deklico, Rozallja Pepelnsk iz Mirne — dečka.
iz b r e ž i š k e porodnišnice Pretekli teden so v brežiški bol
nišnic! rodile: Marij« Prlronljevič
iz Brežic — Saša, Anka Tursan iz Kraja Gornjega — Božidara, Milena Smukovič iz Račje vasi — Marjana, Silva Puntar iz Sotelske-ga — Jožeta, Marija Zver iz Gor . Lenarta — Marjana, Terezija Ve-gelj iz Kraške vasi — Mar i jo , Terezija Močnik iz Boršta — Mar i jo, Vida Milovanovič iz Brežic — Miodraga, Stanislava Pucko lz Cer-kelj — Saša, Marija Jankov ič lz K r ške vasi — Z latka, Angelca Ivan-šck iz Cundrovca — Mar t ina , Ivanka Umek iz Nove rese — Ireno.
Razpis delovnih mest KA/KNSKO POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
r a z p i s u j « prosta delovna mesta
a) v upravi za:
I. vodjo službe za prev^ojo — pedagog J . 4 vzgojitelje 3. socialnega dolavoa 4. referenta za izvrševanje kazni 5. referenta za nepremičnin* — gradbeni tehnik o. elekbrič&rja za šibka tok T. 2 kurjača parnih kotlov 8. vodjo kuhinje 9. medicinskega tehnika
10. denbista II. dva bolničarja 12. več usutižbenoev stiraAs
b) v g i i s p i l i l a rs ki enoti za:
13. sofa komercia le 14. račtutovodjo 15. varnostnega talmlka 16. kemijskega tehnika
Pogoj i za delovno niesbo pod 1. v isoka ali višja izobrazba s petletno prakso, 2. srednja ali višja Izobrazba, 3. višja izobrazba, 4. višja izobrazba, od 5. do H . ustrezna šola al i kva l i f ikac i ja , 12. osnovna šola i n ofolužen vojaški rok — starost do 30 lot, 13. višja komerc ia lna šola a l i E S S z 8-letno prakso, 14. ESš s 5-letno prakso, 15. In 18. srednja šola a l i kva l i f ikac i ja . /
Osebni dohodk i se določajo Po vrednoshi delovn ih most oz. po p rav i ln iku . Družinska stanovanja za delavce na del . mest ih pod 1., 2., 4., 5., 5., 10., 13., 14. i n 15. bodo zagotovljena v p r ihodnjem letu.
Nastop službe takoj a l i po dogovoru. Kand ida t i naj pošljejo prošnje, kolkovane s 50
d in l n življenjepis na upravo K P D Dob p r i M i r n i , kamor naj se obračajo tud i za vse informaci jo.
Razpis velja do ansedbe de lovnih mest.
N E S R E Č E
Preteku teden so se ponesrečili in i ska l i pomoć v novomeški bolnišnici: Anton Glilia, delavec iz LJubljane, je padel z motorja in si poškodoval levo nogo; Viktor Kovačič, delavec iz Rod in , je padel s hruške i n s i poškodoval levo nogo; Avguštin Surtič. traktorist lz Črnomlja, s i je p r i nakladanju lesa poškodoval nogo; Stane Hrovat, upokojenec iz Žužemberka, Je padci i n s i poškodoval desno koleno; Jože Erjavec, sin posestnika lz Brezij, Je padel ln si poškodoval glavo; Tatjana Mur-gclj, snažilka ls Dol. Kartel jevega, je padla t lestve ln si poškodovala hrbtenico.
B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnic'.: Vitima M ar Unca, avtomeha-ntka iz Laduča, je nekdo zabodel i nožem v trebuh; Alojz Pavkovič, sin posestnika iz Velike vasi, se j« urezal z nožem v levo roko; Ignac Malus, posestnik iz Drenov-cz, Je padel t lestve ln al zlomil levo roko v rami in si poškodoval glavo; Magdalena Unetlč, delavka lz Kostanjevice, se Je usekala s sekiro v levo roko; Marija Zupančič, upokojenka lz K Lan J -ca, Je padla ln si poškodovala desno nogo; Jože Požun, upokojenec is Krojnega brda, Je padel s atola In si poškodoval desni kolk; Nada Cimskl, inženirka agronomije, Je padla s kolesom in si poškodovala levo roko hi glavo
Delavska univerza Novo mesto
razpisuje v sezoni leta 1964-6"> začetne l n nadaljevalne tečaje: nemškega jezika, angleškega jezika francoskega jezika in Italijanskega Jezika.
Tečaji bodo trajal i skupno 100 ur a i i tedensko dvakrat po dve ur l v večernih urah. Pri jave pos-Ijlle na Delavsko univerzo Novo mesto, poštni predal 84. aH sporočit« po telefonu 31-111 do 30. septembra 1964.
D E L A V S K A U N I V E R Z A N O V O M E S T O
V E Č E R N A OSNOVNA Š O L A O S N O V N A SOLA »KATJA R U -
PENA« N O V O M E S T O sporoča, da bo vpisovanje v I. l n II. tečaj večerne osnovne sole na osnovni sol i »Katja Rupcna« v Novem mostu od 28. septembra do vključno .10 septembra 1964 v dopoldanskem ln popoldanskem času v p i san i ! tajništvo.
Osnovna šol« »Katja Rupcnii« Novo n i rs lo
Citroen v koruzo, potniki v bolnišnico
V t o v o r n j a k SI 21-23 s p r i k o l i co 11-94 S I se Je p r i srečanju na a v t o m o b i l s k i ces t i p r i Jeze r u 10. s e p t e m b r a ob 20. u r l za le te l o s ebn i a v t o C i t r o e n O F - H M 181, k i ga Je v o z l i He r -m a n S i e m e k . T o v o r n j a k je v o z i l " p r o t i Z a g r e b u , o s ebn i av to pa p r o t i L j u b l j a n i . V o z i l , s ta se srečali na k l a n c u . N e m e c je voz i l o k r o g 100 k m n a u r o . P r i srečanju j e preveč z a v i l n a levo l n trčil v t o v o r n j a k . O s e b n i av to j e močno odb i l o i n ga v r g lo v k o r u z o o b n j i v i . G a b r l e l e S i e m e k i n E v a n g e l l a K a l z -k r e u t h s ta b i l i t ako h u d o r a n j e n i , d a so j u m o r a l i t a k o j odpe l j a t i v bolnišnico, os ta la d v a potnika v nemškem avtomobilu pa sta dobi la lažje poškodbe. C i t r o e n nI b i l s p o s o b e n za vožnjo, saj so na njem oceni l i g m o t n o škodo n a 2 m i l i j o n a d i nar j e v .
Zadnji c i k c a k mopedista Mop-edista R a j m o n d a K o p r i v ,
ca i z P i s e c so v a r n o s t n i o r g a n i v i d e l i p i j anega n a a v t o m o b i l s k i ces t i , zato so ga 8. s e p t e m b r a zvečer u s t a v i l i v Čatežu ob S a . v i . O d p e l j a l i so ga n a o d v z e m k r v i , n j e govo vožnjo p a bo obr a v n a v a l še s o d n i k za p r e k r ške.
Motorist na drogu M o t o r i s t A l o j z B r u l c i z L j u b .
l j a n e j e 12. s e p t e m b r a ob 16.10 s p r e v e l i k o h i t r o s t j o z a v i l z a v . t o m o b i l s k e ceste n a novomeški odcep p r i K a r t e l j e v e m , k a r je d rago plačal. P r i z a v i j a n j u Je i z g u b i l ob l as t n a d k r m i l o m i n se p r e v r n i l . M o t o r j e od l e t e l v j a r e k , v o z n i k pa je obtičal n a d r o g u p r o m e t n e g a z n a k a . P r i t e m s i Je m o t o r i s t z l o m i l obe n o g i i n . s i l z p a h n i l r a m o , z a r a d i česar ie m o r a l v novo meško bolnico. Škodo na vozi lu so ocenili na 30.000 dinarjev.
Pogorela z a p u š č e n a hiša 10. s e p t e m b r a j e zgore la v
Močilah *pr i S t a r e m t r g u o b K o l p i zapuščena s t a n o v a n j s k a hiša, las t J a n e z a Kavčiča. D o m . (
neva jo , d a eo j o zažgali vaški o t r o c i , k j so t a m o k o l i p a s l i ž ivino. V hiši n i b i l o nobenega s t a n o v a l c a . S'kodo so o c e n i l i n a 450.000 d i n a r j e v .
NOVI KOVANCI IN BANKOVCI Narodna banka je zače
la s 15. septembrom letos postopoma, kot se bo pokazala potreb«, dajati v promet nekoliko spremenjene bankovce za 5.000, 1.000, 500 in 100 dinarjev.
Na teh bankovcih bo namesto grba FLRJ grb SFRJ. Namesto napisa Narodna banka federativne ljudske republike Jugoslavije bo napisano Narodna banka Jugoslavije. Tam, kjer je bil datum 1. maj 1955, bo zdaj datum 1- maj 1963, namesto podpisa guverner V. Guzl-na in predsednik upravnega odbora D. Radosav-ljevič, pa bosta podpisa: guverner N. Miljanović in viceguverner I. Sion.
Spremenjena je tudi druga stran bankovcev. Republike so naštete po azbuki ln v cirilici na bankovcih za 5.000 in 500 dinarjev, po abecedi ln v latinici pa na bankovcih za 1000 in 100 dinarjev.
Narodna banka Jugoslavije je s 15. septembrom dala v promet tudi kovance za 10, 5, 2 ln 1 dinar s podobnimi spremembami, kot so na bankovcih.
Drugače so bankovci bi kovanci, tako glede papirja oziroma kovine, velikosti, teže, risb, ornamen-tov ter drugega besedila in tiska oziroma kovanja nespremenjeni.
Bankovci za 1000 dinarjev z datumom 1. maj 1964 ter 5.000, 1000, 500 in 100 dinarjev, z datumom 1. maj 1955 ter kovanci za ?0, 20 in 10 din '. 1955 in za 5, 2, 1 ln pol dni z letnico 1953 ostanejo še naprej zakonito plačilno sredstvo.
RAZPIS N A T E Č A J A Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje n a t e č a j za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih
zavodih (pazniki)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je državljan S F R J , 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko
ali opravil izpit za kvalificiranega ali viso-kokvalificiranega delavca,
5. da n i sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi.
Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu.
Sprejeti kandidati bodo prejemali plačp kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve ter odločbi 0 položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah L M ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, k i j ih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pr i strokovnem šolanju ne bodo plačevali.
Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji L M v SRS.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
Važno obvestilo Zdravstvenega doma in higienske postaje v Novem mestu Po odloku Občinske skupščine Novo mesto
o deratizaciji bo Okrajni zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota za desinfekcijo, desin-sekcijo in deratizacijo, v času od 21. 9. 1964 do vključno 15. 10. 1964 na področju Novega mesta in okolice zastrupljeval škodljive glo-davce (miši in podgane).
Da b i b i l uspeh pr i uničevanju podgan in miši čim boljši in da se preprečijo morebitne nesreče (zastrupitev ljudi in domačih živali > je potrebno, da se vsi stanovalci območja, kjer bo zastrupljevanje, ravnajo po naslednjih navodilih:
1. Z dvorišč, iz drvarnic, hlevov, kleti in drugih dostopnih mest ob stanovanjskih hišah se morajo odstraniti smeti in odpadki hrane, da so podgane prisiljene jemati le zastrupljeno hrano (vabe).
2. Ves čas, ko je nastavljen. strup, ne smejo otroci brez nadzorstva staršev v prostore ali objekte, kjer so vabe nastavljene. Vse domače živali (pse, mačke, kokoši itd.) je treba odstraniti ali pa tako zaščititi, da ne morejo priti v dotik z zastrupljenimi vabami, poginjenimi podganami in mišmi.
3. Nastavljenih vab se ne sme nihče dotakniti ali jih premeščati, ker je strup smrtonosen ie v najmanjših količinah.
4. Po končanem zastrupljevanju bo strokovna ekipa odstranila nastavljene vabe, priporočamo pa, da lastniki prostore, kjer so bile vabe nastavljene, pred uporabo ponovno pregledajo zaradi morebitnega zakasnelega pogina zastrupljenih živali. Poginjene živali je treba sežgati ali pa globoko zakopati. Strogo je prepovedano vabe ali poginule živali metati v smetišča, gnojišča, vodotoke, kanale ali kamorkoli drugam. Vabe bodo pripravljene na kartončkih in
jih bodo strokovnjaki nastavili na mesta, kjer se zadržujejo podgane in miši. Vsa ta mesta bodo označena a puščico, zarisano na tlaku.
Opozarjamo vse stanovalce in zaposlene v zastrupljenih objektih in sosednih stavbah, da točno upoštevajo zgornja navodila, ker izvajalec deratizacije v nasprotnem primeru ne more prevzeti odgovornosti za eventualne nesreče.
Zdravstveni dom — Higienska postaja. Novo mesto
D O L E N J S K I L I S T LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL B 1 *
žice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sa nica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Golnik (glavni * odgovorni urednik), Ria Bačcr, France Orlveo, Milo* Jakop*0' Marjan Moškon, Jožica Toppev ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din - ff!" na naročnina 1200 din, poUotno 600 din; plačljiva Je vnaP™ Za Inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici <* v Novem mostu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA » UPRAVE: Novo mesto, Olavni trg I — Poštni predal » Tolofon 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podjotjo DEIO v LJubljani