DOLENJSKI LIST Št. 18 (789) Leto X v f NOVO MESTO, četrtek, 6. moja 1965 »Ponosna radost mi zaliva

srce...« — Tovar iš i , krmarji naše ladje po raz

burkanem valovju — usoda mi je naklonila izredno čast, da se smem v tem zame tako zanosnem trenutku mojega življenja pokloniti v imenu vse osvobojene Slovenije pogumnim možem, v katerih smo gledali ves čas naše železne sužnosfi svoje edine vredne zastopnike.

Ali naj vam zatrdim vseh Slovencev vdanost in obljubim njihovo zvestobo? Kdor je moral živeti štiri leta vklenjen v verige, ki nam jih je skoval tujec s pomočjo zloč inskega izdajstva lastnih pogubljencev, sleparjev In slepcev, kdor je moral ves ta čas zatajevati pamet, misel in čustvo, besedo, vsak pogled in sleherni gib, se odreči prepokončni hoji ter molčati na sramotno početje klavrnih poniglavcev, ta ve iz krute izkušnje, da se trajno brez svobode ne da živeti, ker je tako življenje hujše od sto smrti. Prebiti se je dalo s trdno vero in z mislijo na trenutek, ki je napočil z d a j . . .

(Iz dobrodošlice, k i jo je 10. maja 1945 izrekel članom prve slovenske vlade v L jub l j an i pesnik Oton Župančič)

9 maj drža ni i Zvezna .skupščina je pred

k r a t k i m sprejela zakon, po katerem je 9. maj — dan zmagovitega konca vojne p ro t i fašistični Nemčiji — postal državn- praznik. K e r pade letos deveti maj na nedeljo, so iz zveznega sekretariata za delo sporočili, da delovne organizacije ne bodo delale tudi v ponedeljek, 10. maja.

Iz novomeške občine

134 delegatov Vel ikega zbora proizvajal-

c e v , k i bo v soboto, 8. maja, v športni dvorani v l jubljanskem T ivo l i j i i se bo iz novomeške občine udeleaiilo 134 delegatov. V imenu proizvajalcev v tej občini bo na zboru govori la E r i k a Colarič iz K R K E . Tovarišica Colaričeva b o v L jub l j an i spregovori la o izobraževanju m l a d i h v delovnih organizaci jah in njihovi rekreaci j i .

V počastitev osvoboditve Novega mesta

V petek, 7. maja, bo ob 9. u r i slavnostna seja občin

s k e g a Združenja zveze borcev N O V v Novem mestu, na kateri bodo obud i l i spomin na 8. maj 1945, ko je bi lo Novo mesto osvobojeno, člane odbora Z B , predstavnike občin, ske skupščine i n delovnih organizaci j bodo ob tej pr i ložnosti pozdrav i l i v sejni dvorani s indikalnega doma tud i p ion i r j i — nos i l c i K u -lirčkove pošte, k i bodo ju t r i nosi l i ku r i r sko part izansko torbo skoz i novomeško občino prot i Be l i k ra j in i . — Po seji s i bodo udeleženci ogledal i Dolenjski muzej , ob 11. u r i pa razstavo part izanskega t i ska v S tud i j sk i knjižn ic i M i r ana Jarca .

SZDL predlaga več

kot 100 zaslužnih

občanov Organizaci je Socialistične

zveze v novomeški občini so predlagale za odl ikovanje več kot 100 družbeno političnih delavcev. O predlog ih je 28. apr i la razprav l ja l tud i izvršni odbor ObO S Z D L v Novem mestu.

» . . . Glave so dvignjene, jasno sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na stežaj zatohle odpirajo se temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan . . . « je zapisal Oton Župančič pred 20 leti OSVOBODOTEL.IEM V POZDRAV. Prekipevajoče zmagoslavje je objelo vsa srca v radostni domovini: pravični boj, začet z veliko osvobodilno vojno leta 1941, je bil dobojevan. Od prvega dneva ljudske vstaje se je naša sveta vojna razvijala kot enotna, splošno jugoslovanska revolucija, v kateri smo uničili okupatorje in njihove domače pomagače, hkrati pa smo si priborili svobodo, narodno neodvisnost in kot jeklo skovano enotnost bratskih narodov. Uresničene so bile

ideje Komuneistične partije Jugoslavije, ki so postale med vojno težnja in stremljenje vseh narodov naše domovine Pod vodstvom velikega sina naših narodov tovariša Tita smo leta 1941 začeli herojsko narodnoosvobodilno vojno, z njo vred pa hkrati tudi socialistično revolucijo. Njune pridobitve nam kažejo varno pot v zanesljivo in srečno bodočnost vseh jugoslovanskih narodov. — Na sliki: tovariš Tito leta 1953 v Slavonskem Brodu; vedno nas je učil in še nam govori: ČLOVEK J E NAŠE NAJDRAGOCENEJŠE BOGASTVO! Ob 20. obletnici osvoboditve pošiljamo tovarišu predsedniku republike prisrčne pozdrave vseh delovnih ljudi naše pokrajine!

SLIŠALI SMO, DA NA ISKREM BELCU JAHA... V hiši na G lavnem trgu

številka 5 je za zatemnjeni-okn i v sobi v prvem nad

stropju br le l rad i j sk i aparat.

7. maja 1945 ob 23.00. Poslednja oddaja S poslednje Postaje:

»Admiral Dbnitz , vrhovni Poveljnik nemške armade, ukazuje, da naj se na vseh f r o n t a h ustavijo vse sovražnosti . Z last i p r i u m i k u ne sme nihče več uničevati prometnih zvez v sovražnih deželah . . . «

Po Dilančevi u l i c i je t ipal oranžni žarek jutranjega son-

Minilo je dvajset let od sončnega osmega maja, ko je Novo mesto z odprtimi rokami sprejelo osvoboditelje. Z rokami, ki niso mogle skriti ran in razdejanja minulih štirih let, z rokami, ki so šc drhtele od grozot in nasilja ugašajoče vojne, z rokami, polnimi

rdečih rož . . . ca i n se radovedno p r i k rade l na vznemir jen i trg. P r e d Ber-gmanovo hišo je stal neroden l o j t r sk i voz, zv rhan vojaških kovčkov i n na hi t r i co povezanih cu l . Domobranec pod arkadami je k l e l i n p r i ganjal pomagače, d a se je kar kresalo:

»Pusti hudiča, kaj nek i t i bo to kor i s t i l o . . . ! «

K o t v potrd i lo se je zelenemu fantku ta trenutek razsu l zajeten sveženj aktov po z lesenimi k l adami tlakovanem srednjeveškem hodn iku . N a enem od v rhn j ih papirjev je krčevito čepel »slovenski« o re l s polmesecem na trebuhu.

U r a še n i b i la osem Pr igan ja l je tud i voznik.

Zdaj je z okna v prvem nad. s trop j u nekdo vrgel pest p i sanih lističev. Otroc i poberejo vse, pa smo pob i ra l i tud i belo-modro-rdeče lističe. M e d barvami je še vedno čepel k r i v ok l jun i ore l , na hrbtn i s t ran i p a je general Leon R u p n i k neusmil jeno poz iva l vse zavedne Slovence v boj za vero, dom i n . . .

Po k l ancu se je ta trenutek pr ipe l ja l na trg oddeOek oboroženih kolesarjev s S S o-znakami na reverj ih. I zg in i l i so v ob laku prahu čez most. D rug oddelek je ščitil most z dvema mitra l j ezoma na spodnjem koncu trga.

Mesto je vrvelo kot mravljišče, če kdo pobeza vanj. P red hišami domobransk ih družin so stal i vozovi vseh vrst i n starost i . Nekater i še kar brez kon j , čeprav že zvrhano nametami z najnujnejšim. Drug i so škripaje zapuščali mesto skoz i l jubl janska vrata in se z l iva l i v p isa .

( N a d a l j e v a n j e n a 2. s t r . )

Naša skupna valja bodi: HOČEMO!

Pozdravl jena jugoslovanska vojska na osvobo. jen i s lovenski zeml j i ! P r i d i z ol jkovo mlad iko m i r u , k i naj vzcvete v novi dobi za novo delo v poštenost i i n pravičnosti, v trudu in znoju, v spoštovanju resnične svobode, k i je v tem, da rad i služimo pravičnim zakonom v p r i d naši skupnost i . . .

Franc S. Finžgar

ZAHVALJENI, REŠITELJI,

IN IZ VESELIH SRC POZDRAVLJENI! . . . Ob strani ve l ik ih

treh ste v i , s inovi malega naroda, otrebi l i naše drevo tujega mrčesa! Ste ga v b rezpr imernem samo. žrtvovanju za l iva l i s srčno krvjo, da se bo moglo iznova razrast i i n raztegn i t i veje do širnih obzor i j . . .

Anton Sovre

POZDRAV NAŠIH MATER

. . . Naš kra l j Matjaž bran i pravico šibkejšega pred pohlepom nasilneža; preganja zajedalce, osvobaja pa vse, k i hočejo živeti za napredek od dela lastnih rok . . . Pred Teboj, Osvobodi lna vojska, k i s i kos za kosom naše zemlje trgala iz tu j ih krempljev, dokler nam je nis i pok lon i la cele z živ im srcem — Ljubl jano, pa danes slovenske žene klonemo glave, spominja-joč se vseh neštetih mu-čenic, k i so izk-^avele v Tvoj ih nepremagl j iv ih vr . stah!

M a r j a Borštnik

(Povzeto iz Slovenskega poročevalca št. 1, na dan osvoboditve)

Povolilne ugotovitve Občinski odbor S Z D L v No

vem mestu je prejšnji teden pregledal uspehe i n pomanjk l j i vost i obsežnega predvo l i l nega i n vol i lnega dela, k i so ga politične organizacije skupaj z organi oblast i izvedle za tokratne volitve poslancev i n odbornikov v občinah, rep u b l i k i i n zvezi. Razširjene seje izvršnega odbora ObO S Z D L so se udeležili t ud i vodje skup in i n nekater i predsednik i odborov S Z D L s terena. O ugotovitvah in sk lep ih analize bomo več poročali prihodnjič.

Potres v Novem mestu

V soboto, 1. maja oko l i 16.50, smo začutili v Novem mestu srednje močne potresne sunke. V sobah so se tre-le omare in žvenketali kozarc i , prep lah p a je trajal k sreči le dve do t r i sekunde.

od G. do 16. maja

O d 10. do 16. maja nestalno s pogostnimi padav inami i n ohladi tvami , zlasti okrog 12. i n 14. maja. V ostalem lepo vreme.

D r . V . M .

SLIŠALI SMO, DA NA SSKREM BELCU • • • ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )

no ko lono p ro t i Mačkovcu i n naprej .

O t roc i smo prev idno zavzel i kasarno p r i frančiškanski cerkv i . B i l a je zapuščena, vendar po lna munic i je , orožja i n druge vojaške opreme. V veži so sta l i tako slabo zloženi zaboj i z m i n a m i za m i norne te, da se je maja la cela skladovnica, k o smo do členkov b red l i po naboj ih, konzervah i n ročnih bombah. Za v ra t i smo našli konzervo s s l a d k i m mlečnim prahom. Nihče ga n i še n i k o l i v idel . Poizkušali smo s koncem jez ika ;

»Sladko.« »Kaj p a če bomo pomrli?« »Ta zelena k lobasa ( e k r a

zit ) je tud i s ladka. . . « je oh s t ran i svar i l Tine, k i s i je okrog pasu obes.'il kakšnih osem ročnih bomb.

M l eko se nam je lepi lo po us t ih i n puha l i smo ga drag drugemu po laseh.

S S skup ina na ko les ih je pr id rve la spet nazaj čez trg. Za n j i m i se je pr ipe l ja l tudi odprt vojaški avtomobi l . V n jem sta sedela dva nemška of ic ir ja. Resna, pogled uper-jen naravnost v armaturno ploščo avtomobi la . . . Domobrancev n i balo več videti , vsaj po Glavnem trgu ne.

»Die Brucke wird gesprencjt!«

Otroc i — kot otroc i , odras l i Novomeščani pa so 'imeli druge s k r b i .

Sodn ik Stanko švajger i n paznik Pav l in sta hiteila k dr . F u r l a n u i n ̂ advokatu B u čarju:

»Most bodo razstre l i l i , je že vse pripravljeno!«

K a j zdaj? čes cesto, v Kastelčevi h i

ši, je b i l a nemška komanda. Za obotavljanje n i b i lo časa. D r . F u r l a n je odšel h komandantu i n čez čas je k u r i r na motor ju s p r iko l i co odnesel k mos tu sporočilo, naj z razstel i tvi jo še malo počakajo-

P r i Smola tov i kava rn i na t rgu so se po t em zbrala d r . Ivanetič, advokat Jože Bučar, S tanko švajger, Pav l in , Ado l f G r o m i n n e k i železničar.

»Ekrazit je že n a mostu . Ce ga prižgo, bo šel most i n vse hiše tod okrog . . . «

Po številnih bombard i ran j ih v mestu pravzaprav n i t i ena hiša n i ostala nepoškodovana, le most je k l jubova l vsem nev ihtam.

»Kaj čakamo, po jd imo k mostu!«

N a vsakem k o n c u mostu je sta l ve l ik zaboj z ekraz i tom, dva podof ic i r ja pa sta p r i pravl ja la vžigalne vrv ice. Haup tman se je nervozno sprehajal okrog n j i ju i n pogledoval n a drugo s t ran k stražarju z nasajenim bajonetom.

K o je prišla delegacija do njega, je zakričal:

»Die B r u c k e w i r d ge-sprengt!« (Most bo razstre-ljen!)

»Die B r u c k e w i r d nicht ge-sprengt!« je vztrajala delegaci ja .

D r . Ivanetič je stopi l na vžigalno vrv ico i n odločno povedal, ka j je prejšnjo noč uikazail adm i ra l Doni tz . Hauptm a n je c incal , podof ic i r ja pa sta že spust i la vrvice i n eden je rekel :

»Gospod i m a prav . . . « Haup tman je postavi l po

goj: » će n a m zagotovite m i r en

umik do tretje ure, mos tu ne bomo razs t re l i l i . T o d a pr i nesti n a m morate pap i r od partizanov . . . «

Nemc i part izanske vojske niso hote l i pr iznat i , zdaj pa so b i l i p r iprav l j en i celo na p o g a j a n j a . . .

Delegacija se je odprav i la pro t i Go tn i vasi. N a b l o k u je n a tej s t ran i s ta l domobranec, na drug i p a R u d i Matoh , part izan. Samo nekaj desetin metrov je ločilo dva po jma : tukaj zmešnjava premaganega okupator ja i n domačih izdajalcev, na on i s t ran i neustavl j iva svoboda.

Novo mesto 8. V, 1945 8. maja 1945 so se v Novem mestu N e m c i pr iprav l ja l i

na razstrelitev mostu, k i veže mesto s Kand i j o . N a most so tedaj šli advokat Jože Bučar, zobozdravnik dr . Tone F u r l a n , advokat dr . Ivanetič in sodnik Stanko Švajger. Uspelo j i m je preprečiti, da n i šel most v zrak in z n j i m precejšen del mesta. Nato je nemška vojska, k i je kapitu l i ra la , zapust i la Novo mesto.

O k o l i 11. ure dopoldne je zapust i l zadnj i nemški avtomob i l Novo mesto i n je odpeljal po Ločenski cesti p ro t i Radečam, kjer je prišlo do spopada med premaganci in part izani .

Ta avtomobi l je stal na cesti Komandanta Staneta p red Kastelčevo hišo, danes last podjetja Gor janc i . Ob avtomob i l u je hod i l nemški vojak z brzostre lko v r o k i . Cesta je b i la popolnoma prazna. V lada la sta m i r i n tišina. Okrog poldne je pr i j ezd i l po Vrhovčevi u l i c i par t i zan Zemljak na belem konju , k i je ime l okrog v ra tu venec iz zelenja i n rož. Po Stre l iški u l i c i je k r en i l p ro t i jetnišnici. Iz nje so k m a l u prišli u je tn ik i : nekaj deklet, i ta l i jansk i part i zani , C i r i l Barborič, poko jn i Jule Kobe mlajši i n še nekaj meni neznanih oseb. Sprevod vseh teh je šel p ro t i G lavnemu trgu. V Novo mesto so začeli pr ihajat i par t i zani i n življenje v mestu je spet zaživelo.

Hiše, čeprav še močno poškodovane od bombard i ran ja , k i je b i lo 11. septembra i n 3. oktobra 1943 i n k i je nekdaj lepo mesto tako izmaličilo, da je b i lo v idet i kot razpadajoči gobavec, so bi le okrašene z zelenjem i n n a n j ih so vihrale slovenske i n jugoslovanske zastave.

Oko l i 16. popoldne so se zbra l i na Glavnem trgu meščani. N a ba lkonu občinske hiše so b i l i govornik i , k i so pozdravl ja l i part izane kot osvoboditelje Novega mesta. Čest i ta l i so j i m k uspehu in k zmagi. E d e n i zmed govornikov je končal svoj govor:

»Manj strašna noč je v črne zemlje k r i l i , ko t so pod svet l im soncem sužni dnov i ! Sodn ik J u r i j P icek ne bo več žagal drv pred hote lom Met ropo l i n profesor V i k t o r Fab-jan ne bo več nos i l v vedr ih vodo od K r k e v jetnišnico. Naj živi svoboda! Naj živi T i tova par t i zanska vojska!«

T u d i množica l jud i je v zk l ika la par t i zanom i n maršalu T i tu . Želela j i m je dobrodošlico. Dekleta so obsipavale partizane s cvetjem. Novomeščani so b i l i veseli i n zadovol jn i , da se je končala štiriletna vojna. Le kdo b i si tega ne želel?

K o praznujemo 20. obletnico osvoboditve Novega mesta želimo, d a b i v n jem še nadalje v ladal m i r , d a b i mesto doživelo še večii nanredek i n blagostanje. N i k d a r več naj se nad Dolenjsko metropolo ne pojavi jo strahote vojne!

H E D V I K A ŠVAJGER

V Nagvjevi hiši je že bi la par t i zanska komanda mesta. P r i s ta la je na hauptmanov pogoj, saj n i t i t r ik ra t daljši čas ne b i mogel rešiti obkol jen ih Nemcev. Delegaci ja pa je mo . ra la jamčiti, da ob vstopu part izanov v mesto ne bo padel noben stre l i z puške kakšnega pozabljenega ubežnik a . . .

Mos t je b i l rešen. K o se je delegacija v rn i l a v mesto, o Nemc ih i n domobranc ih n i bi lo nobenega s ledu več. Podof ic i r ja sta vrg la ekrazi t čez ograjo v K r k o . . .

Španski bezeg in rdeče potonike

M i n k o i n F ranca Oso ln ika so z družinami Fr fo l ja , Žic, Vandot i n D u r i n i Nemoi že februarja in t e rn i ra l i v gimnazi jo kot talce, da part i zani ne b i bombard i ra l i poslopja, k i ga je zasedlo vojaštvo. V Oso ln ikov i hiši je stanoval nemški komandant .

Oso ln ik i n Fr fo l j a sta večkrat s lonela na oknu v drugem nadstropju. F r f o l j a je rekel :

»Od tukaj bova gledala k a ko bodo bežali, France . . . «

»Samo, če nas prej ne po-strele?«

Tega so se najbolj ba l i , saj so vedeli, ka j počenjajo fašisti s par t i zansk imi družinam i .

Po tem je nekdo pr i teke l povedat:

»Partizani so že p r i Sv. Roku!«

Oso ln ik pripoveduje:

vse, ka r je b i lo zelenega. O-svoboditelje smo zasu l i s cvetjem! Navdušenje je b i lo vel iko, čeprav so b i l i s ami tu j i obraz i . . se spomin ja tovarišica M i n k a .

T is to noč so še spa l i v g imnazi j i , skupaj z bosanskim i br igadami , k i so pro t i večeru prišle v mesto. Drugo jut ro pa je tovariš Osoln ik , čeprav star že 62 let, pešačil s par t i zan i p ro t i K rono -vemu i n j i m kaza l pot za be-žečim sovražnikom.

Kdo je jezdil na belem konju?

Nekaj po dvanajsti , osmega maja petinštirideset Je b i l trg prazen kot pometen. Vročina je puhte la med h i šami i n le v s t ransk ih u l i cah je še kdo stekel od enih veznih vrat do drug ih . Slonel i smo za po lkn i cami .

P r i Vindišarjevi hiši v K a n d i j i so se zb i ra l i l judje, med n j i m i so bi le tudi rjave uni forme.

Tišina. Strahotna tišina. Šestindvajset minut čez

eno. Zdajc i je na mostu zapeke-

talo kopi to . Odmevalo je po mestu, po src ih , pod jasno nebo.

V i d e l i smo ga, kako je jezd i l vzravnan v brezh ibni r javi un i f o rmi , z brzostrelko čez prsa — na belem konju .

Jezd i l je čez p razn i t rg . Oko l i v ra tu je ime l zaveza

no rdečo ruto. P r i Bergma-novi hiši je kon ja obrn i l in

N o v o m e s t o , 8. m a j a 1945: p r v i p o z d r a v n a r o d n e g a o d b o r a p r v i došli p a r t i z a n s k i četi v o s v o b o j e n e m

m e s t u ( F o t o : R u d o l f S m o l a )

»Ob o sm ih zjutraj s em šel po ključ od naše hiše, ker so m i povedal i , da je že izpraznjena. Komandan t pol ic i je Jenko m i je rekel , da ga on n i m a . Vz t ra ja l sem: jaz sem vam ga da l i n ga od vas zahtevam! To je b i lo dovol j . Razjez i l sem ga i n sredi stopn ic so me zgrab i l i ter zapr l i v majhno podstrešno sobico z l ino n a dvorišče. Tako žal n isem videl , kako so bežali, čeprav sem se tako vesel i l . . . «

Zena M i n k a m u je dopoldne pr ines la cigarete, po 12. u r i pa ga je prišel odklenit lastnik hiše, trgovec Tu rk , k i je ime l rezervni ključ.

»Za kos i l o sem kuha la makarone i n fižol še v gimnazij i . Potem pa smo nabra l i na v r tu rož: španskega bezga, potonik, snežnih kep i n sp loh

j ezd i l spet p r o t i mostu . Danes se ne more nihče točno spomni t i , kdo je b i l ta jezdec. Saj res n i tako važno: b i l je part i zan!

O d p r l i smo polknice . Sko z i neko okno n a desni s t ran i trga je pokuka la na dan tro-bojnica. Nekje pod v rhom, v sredi modrega pol ja, je b i l a prišiia nerodna rdeča petok raka . Potem so okna oživela . Nekdo Je nekaj kričal. Nekatere zastave so b i l e tud i brez zvezd.

P r i mostu se je jezdec srečal s skup ino dvanajst ih a l i petnajst ih part izanov i n par-tizank. V s i so ime l i enake uni forme, vs i brzostre lke, rdeče rute i n rdeče rože v gumbnicah.

P r i k o r a k a l i so pred rotovž. T a trenutek je mesto menda čakalo Sešteto let. L judje z

P a r t i z a n n a b e l e m k o n j u , k i j e p r v i p r i j e z d i l 8. m a j a 1945 čez k a n d i j s k i m o s t v N o v o m e s t o , j e še danes v s r c u v s e h , l d so ga t a k r a t v i d e l i , n a j b o l j živ s p o m i n n a o s v o b o d i t e v . F o t o g r a f i r a l g a j e tovariš R u d o l f

S m o l a i z N o v e g a m e s t a

rožami v rokah m so lzami v očeh so se zgrn i l i okrog partizanov. Mesto je spet oživelo, spet zadihalo. Svoboda, sonce . . . sonce!

Tovarištvo v spominski knjigi

K o je E l a hitela čez trg, je b i l še prazen.

»Ničesar n i s em videla, n i česar slišala. Samo ena mi sel m i je drhte la v možganih: domov, domov . . . ! «

Po šestih mesecih samice, po vsem, k a r je prestala v zaporu nad K r k o , sp loh nii mogla verjeti, da še živi.

»V arestu zadnje dn i n i bilo nobenega reda,« pripoveduje ak t i v i s tka , tovarišica E l a Podbevškova. »Posadke so se izmenjavale vsak dan. Vese l i l i smo se konca in hkrat i trepetal i , ka j bodo naredil i z nami . Ob enajsti u r i je b i l gestapo še v zapor ih : G i -egl se je sprehajal z vsemi od l ikovanj i na prs ih po hodn i k u . Za n j i m je hodi l njegov pomočnik Pirmanšek. 'Zdaj b i te ustre l i la , če b i te ime la s čim,' sem si m is l i l a . Ob po l dvanajst ih je i zg in i l gestapo, za n j im pa še rad i j ska postaja.

T o je b i l konec! Ven s i še n ismo upa l i , ker

so nas opozor i l i , naj bomo prev idn i .. .«

Belega kon ja je srečala na mostu . Potem se dva dn i n i p r emakn i l a od svoj ih, dok l e r n i zdravnik zahteval, da m o r a zaradi izčrpanosti v bolnišnico.

»Belega kon ja sem srečal a n a mostu . N a mos tu sem sTečala svobodo, t o v a r i š e . O d takrat se je mars ika j spremeni lo . P rav je, da l judje pozabljajo n a vojno, ne b i p a sme l i pozabi t i tovarištva. Vsak se danes peha sam o še za denar. K o sem o-sta la sama v zaporu, je Bet-ka , doma od Mokronoga , rek l a : ,Veš, samo te p a res ne m o r e m pus t i t i ! ' Osta la je p r i meni , čeprav b i šla lahko d o m o v . . . «

Nova Jugoslavija v Novem mestu

Vse popoldne Je balo mesto preplavl jeno z veseljem, pet jem i n navdušenjem. Opustošeni v r tov i so ime l i m i t ing n a t rgu . B i l je z rožam i nast lan. P r v i stre l i , k i so pad l i t a dan v mestu, so b i l i s t re l i veselja. O t r o c i smo lov i l i vroče prazne naboje, k i so letel i iz brzostre lke v odprte d l an i i n j i h potem prek lada l i z roke v roko, dok l e r se niso oh lad i l i .

L jud je so se ob jemal i i n plesal i koto. Hercegovske i n črnogorske brigade so prinesle v mesto novo Jugoslavijo. Z ba lkona na rotovžu so

se v rs t i l i pozdravni govori-Zvečer je po dolg ih mesecih teme na trgu spet zasveti la močna obločnica. Brez pol i c i jske ure, brez korakov nadutega stražarja v zeleni u-ni forrn i — ena sama pesem, ena sama svoboda!

»Ko smo se razšli pred Spl iha lovo kavarno, nam je sekretar K a n t o r rekel : .Za nas to n i samo veselje, jut r i nas čaka vel iko delo. Zdaj lahko proslavl jajo drugi, m i pa ne bomo ime l i časa ! ' 10. maja se je res form i r a l i zpopolnjeni mestn i odbor OF,« pripoveduje tovarišica M i c a Ferličeva, k i je b i l a takrat članica novomeškega rajonskega odbora.

»9. maja dopoldne smo b i la n a pohodu i z S r b s k i h Mo-ravic že na Laz ih p r i Uršnih sel ih. Ničesar n i smo vedeli o usodi Novega mesta, kar se n a m pripel je nasprot i kolesar na okrašenem ko lesu. V Novem mestu so part izan i , je zakričal. M i b i k m a l u ponore l i od veselja. Pred šmiheJom smo se šele zaved l i , kakšni smo. U m i l i smo se v potoku i n se ured i l i . Vseeno nas v K a n d i j i najprej niso spoznal i , ko pa smo prišli čez most, so nas obko l i l i i n nas potegnil i na vse strani . Čeprav je K a n t o r rekel , da moramo v redu čez mesto, tega n i smo mog l i . Rože, pozdravljanje, objemanje!«

Tako je Novo mesto dočaka lo v e l i k i dan. N i b i l naš namen zbrat i zgodovinske podatke o osmem maju — bol j nas je zanimalo razpoloženje tega dne. Ljudje so že mars ika j pozabi l i — veselja ob t renutku, ko se je tema pre l omi la v dan, pa ne bodo n i k o l i pozab i l i ! Sonce, pesem, obločnica i n rože . . .

»Jaz se spomn im samo veselja i n rož . . . « »Od vesedja sem jokala!« » In zvečer je spet gorela obločnica, spet smo se lahko sprehajal i po t r gu . . . «

M A R J A N MOŠKON

Danes »kMiir-čkova poštna

v Novem m^sto Danes ob 17. u r i bomo p r i

osnovni šoli v Novem mestu slovesno pričakali p r ihod »Kurirčkove pošte«. V l ep i spominsk; p r i r ed ' t v i bodo pioniri-; osnovn 'h šol novomeške občine s k u r i r s k o pošto obšli mane part izanske kraje i n javke ter prišli v Novo mesto. T u bodo prenočili i n JU* t r : n&daljevaM not pro t i B e l i k ra j i n i . K slovesnemu sprejem u pošte vpivrno razen mladine vse preb^valice!

D O L E N J S K I 1 . I S T Št. 17 (78S)

Vinko Kersnič iz Ribnice:

Dvajset let mineva te dni od konca vojne i n vse se nam zd i še tako b l i zu i n obenem daleč, tako živo i n nepojmlj ivo, neverjetno, tako resnično i n pretresl j ivo.

M l a d i rod, k i n i neposredno doživljal vo jn ih tegob, s i komajda predstavl ja vojno i n vse, k a r je v zvezi z njo, težko s i predstavl ja, kako so l judje kova l i revolucijo, revoluci ja pa je obl ikova la n j ih . še tako živa beseda ne more nas l ika t i vsega trpljenja, teptanja človeškega dostojanstva, k r v i i n tuljenja le ta lsk ih bomb skoz i zadimljeno ozračje nad nedolžno prebivalstvo. I n vendar je b i lo vse to res . . .

V i n k o Kersnič i z R i b n i c e

Ve l i ko j i h je še okrog nas i n med nami , k i nam, k l jub dvajset im le tom razl ike, še prav tako živo sl ikajo mnoge trenutke iz štiriletne vojne. Prizadsvajo s i prenest i borbeno misel na mlajše, da b i znal i resnično cenit i pr idobitve revolucije, vse tisto, za ka r so stotisoči žrtvovali življenja. Tak je tudi V inko Kersnič iz R ibnice , načelnik oddelka za notranje zadeve P r i občinski skupščini in dolgoletni tajnik obč. odbora Z B .

— Se morda lahko spomniš najpomembnejšega dogodka i z svojega partizano-vanja? Ene najpomembnejših b i tk tvoje brigade?

— Težko je i zbrat i i z obil ice dogodkov, obremenjenih s težo spomina , nekaj, Kar naj b i b i lo najpomembnejše, najbolj karakteristično, kar h i se m i najbolj vt isnilo v spomin. V dobr ih treh let ih part izanovanja sem doživel mars ika j , prehod i l dobršen del domovine, pretaval naše gozdove i n hr ibe i n se nemalokrat znašel v težkem položaju. Značilno za nas je bi lo , da smo vsak trenutek nos i l i glavo naprodaj, vodi la pa nas je ena sama želja: & m prej končati mor i l sko vojno i n se v rn i t i domov . . . V začetku sem b i l v Cankarjevi, kasneje politdelegat v Tomšičevi. M e d pomembnej-

Jelenov žleb - nepozabna zmaga še dogodke prištevam vsekakor srečanje z delegati, k i so se vračali s prvega zasedanja A V N O J , v Bihaću; na Trebelnem so nam pripovedoval i o v t is ih in pomenu zasedanja. B i l o je to naše prvo srečanje z novo l judsko oblastjo i n v t i s i so b i l i nepozabni . Pretresl j ivo je bi lo tuda prvo srečanje z osvobojeno R ibn ico septembra leta 1943.

Najpomembnejša borba moje brigade? Več j i h je bilo. Pravzaprav vsaka borba, vsaka »praska« s sovražnik o m je b i l a po svoje pomembna, saj je vsaka pomen i l a nov, čeprav drobcen korak bliže svobodi. B re z dvoma je ena najpomembnejših zmag part izanskega orožja v naših k ra j i h uničenje Itali janov p r i Jelenovem žlebu nad R ibn ico spomladi 1943. Spom in jam se tud i napada na Pleterje februarja istega le

ta i n pa zavzetja utrjenega turjaškega gradu septembra 1943, k o smo uničili ostanke belogardizma.

— In kje si dočakal s v obo do?

— Svoboda! Beseda, k i se je vsa leta prepletala v naših m i s l i h , v naših s rc ih , beseda, za katero smo prel ival i k r i , za katero so tisoči so-borcev da l i življenje! V najhujših trenutkih, ko smo že skoro obupaval i , nam je m i sel na svobodo v l ivala novega poguma, nas pognala s še večjim besom nad sovražnik a . . . V p r v ih majsk ih dneh pred dvajset imi let i sem b i l na Goren jskem p r i Za lem logu na Jelovcu, kjer smo prestrezal i umikajočo se okupatorjevo vojsko. K o smo zvedeli za svobodo, smo ponosno p r iko raka l i v škofjo L o ko, kjer je b i l sredi trga p rv i m i t ing v svobodi . . .

F . G R I V E C

lunei Arscllovic iz Kočevja:

Bil sem živ mr l i č . . . " 99

Trpe l i i n bo r i l i so se povsod, na mestn ih u l icah i n v oddal jenih gozdovih, na vasi in na mor ju , v p lan inah, po ječah, taboriščih smr t i , povsod, na vsakem ko raku . Vsaka kapl j ica k r v i , k i je kan i la iz katerekol i rane, je orosi la rodno zemljo, k i so jo l jub i l i z neuničljivim žarom, in se stekla v krvav veletok svobode. B o r i l i so se z go l imi rokami , z zobmi , s puškami in topovi, z gladom i n mo lkom. B o r i l i se in m r l i . . .

Z Janezom Andlov icem, knjigovezom v Kočevskem t i sku , klepetava med odmorom. Odtrga se od svojega dela in z bolečino zazre v preteklost. V preteklost, k i je zanj mr tva in živa obenem, k i se je nerad spominja. Prehuda je b i la , preveč črna in krvava.

— Tvoj zadnji dan vojne in prv i dan mi ru?

— 6. maja 1945 je bi lo osvobojeno taborišče v Sanbbo-stenu b l i zu nizozemske meje. T a dan pomeni zame konec vojnih strahot i n začetek življenja, začetek novega življenja . . . K o so Amer ikanc i osvobodi l i taborišče, sem tehtal le še 36 ki logramov; na pol mrtvega so me našli na dvorišču, ko je življenje že odtekalo iz sestradanega telesa. Odpel ja l i so me v bolnišnico, za nameček sem dobi l še tifus in k l jub vsemu ostal živ. Dva meseca se je izčrpano telo bor i lo s smrt jo, dokler n i zmagal uporn i duh i n vol ja. K o sem nekol iko okreval , so me dal i v skupno

Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!

taborišče bi izu Bremenna, kjer smo b i l i večinoma Jugoslovani. Tud i iz Kočevja j i h je bi lo nekaj . . .

V nemških taboriščih sem bi 1 dobro leto dn i ; u je tn ik i smo demont i ra l i neeksplodirane letalske bombe in na mor ju morske mine. N i k d a r ne bom pozabi l stalne živčne napetosti, ko smo vsak trenutek pričakovali, da nas bo razneslo.

B i l sem mrtev in iz smr t i sem vstal v novo življenje, kakor je iz k r v i vstala, se rod i l a naša domovina. Preteklost je zame mrtva , n i pa pozabljena; globoko v podzavesti živi, kl juje v men i i n čeprav teko leta, noče v. p o zabo. Vedno bol j je živa in vedno bolj neverjetna. In k l jub vsemu je resnična! Resnična i n krvava !

F. G R I V E C

J A N E Z A N D L O V I C

Konec vojne je zame začetek novega življenja. V nemških taboriščih širom po Ev rop i se je mi l i jone l jud i vseh narodnost i bor i lo za življenje i n tako nemo obtoževalo fašizem.. .

Anton Smole iz Trebnjega:

B o r b i je s led i lo delo

»Na jp re j j e b i l o t r e b a zag o t o v i t i p r i d o b i t v e r e v o l u c i je « n a m je d e j a l tovariš

A n t o n S m o l e

Nosi lec part izanske spomenice 1941, sedanji upokojenec A N T O N S M O L E i z Trebnjega se večkrat rad spominja let svojega part izanovanja, posebno rad pa pripoveduje o časih, k i so napovedoval i osvoboditev. O letu zmage takole p rav i :

»Dan osvoboditve me je zatekel v M e t l i k i , k jer sem kot ins t ruktor novomeškega okrožja pomagal p r i ustanovitv i okrajnega načelstva za narodno zaščito. N a kakšno poseb-

Jožko Papež iz Sevnice:

Nepozabni deveti m a j . . . Tovariš Jožko Papež iz Sev

nice se vel iko ukvar ja s s o c i a ln im i p rob l emi borcev i n pripovedoval je, da je b i lo v zadnj ih dveh let ih zanje mnogo napravljeno. Največ je vredno zdravstveno zavarovanje kmetov borcev, k i j i h je dobra polovica od vseh članov v občini. Načrtna skrb za borce je potrebna tudi vnaprej, saj se t i l judje z let i znajdejo mars ikda j v hud ih težavah, k i j i m sami ne morejo b i t i kos.

Tud i tov. Papež se je med vojno bo r i l v part i zanskih vrstah. Takrat je b i l še zelo mlad . Vo jna ga je zatekla doma v Boštanju. De la l je na očetovem posestvu i n dve leti p red tem končal meščansko šolo. B i l je navdušen član sokolske organizacije i n ob podpisu pakta s hit lerjevsko Nemčijo je z drug imi člani sodeloval v demonstrat ivnem pohodu skoz i Šmarje. Jeseni 1941 so okupator j i i zse l i l i njegovo družino i n z njo vred še precej »politično nezanesl j i v ih l jud i iz Boštanja, Sevnice i n Šmarja. Iz Slavonske Požege je tov. Papež pobegnil nazaj v Slovenijo. Prišel je najprej v K r m e l j , nato pa v Ribnico i n Kočevje. 4. apr i la 1942 se je pridružil partizanom v E f enkov i četi. Sodeloval je v mnogih napadih na sovražnika.

V četrti ofenzivi je b i l p r i Prekrižju b l i zu Ka r l o v ca teže ranjen. Zdrav i l se je najprej v 2 u m b e r k u i n nato v Rogu, k jer so takrat šele grad i l i bolnico. Po ozdravl jenju se je tov, Papež v r n i l med borce. B i l je v Tomšičevi brigadi , nato pa vseskozi na T V postajah. Konec vojne je dočakal kot komandant relejnih postaj za Sloveni jo. O tem dogodku naj sam spregovori :

»Prihod v Ljubl jano pomen i zame i n za vse tiste, k i so takrat, 9. maja 1945, pr ikoraka l i na njene ulice, nepozabno, edinstveno doživetje. L judje so nas obsul i s cvetjem in pozdravl janja n i b i lo ne konca ne kra ja . T i t renutk i so b i l i tako lepi , tako veseli

in tako prisrčni, da so komaj spominja l i na resničnost po štiriletnih vo jn ih strahotah. Spomin i na ta ve l ik i dan se po 20 let ih osvoboditve spet vračajo. V teh let ih je naš kraj vel iko p r idob i l . V Sevnici so zrasla nova podjetja, L isca , Jut ran jka i n M i za r ska zadruga. K r a j se je med tem polepšal i n precej spremeni l svojo podobo. M e d največje povojne pr idobitve pa moram prišteti novo osnovno šolo, v kater i se pr iprav l ja na življenje mlada generacija.

no manifestaci jo zmage t ist i -krat n i b i lo časa mis l i t i , važnejša je b i l a sk rb za čuvanje pridobitev revolucije. P r i tem je ime la narodna zaščita nalogo, da poišče vse, k i so se, nekaznovani za prot i l judsko i n prot i revolucionarno delo, sk r i va l i p red oblastjo. Be l a kra j ina je b i l a dokončno osvobojena več tednov prej kot drug i s lovenski predel i , zato smo mora l i pohitet i z ustanovitvijo okrajnega načelstva. Iz Bele kraj ine sem b i l z isto nalogo poslan v Mokronog in kasneje še v Trebnje.

K o sem b i l v Trebnjem, so se začele pr iprave na volitve v ustavodajno skupščino. Postal sem predsednik vol i lne komisi je za trebanjski okra j . Kom i s i j a je med drug im odločala, kater i posamezniki dobijo vol i lno pravico in kater i ne, pač glede na to, kakšen je b i njihov odnos do narodnoosvobodilnega boja i n l judske oblast i . Spomin jam se, da so prenekateri uvel javl jal i vol i l no prav ico z zahtevki p r i l judskem sodišču. L judska sodišča so delala že med vojno, predvsem pro t i koncu v B e l i k ra j in i , saj smo ime l i med part i zani i n akt iv is t i tud i precej pravnikov. Po vol i tvah smo začeli naglo organiz i rat i upravne organe okraja. Tako sem v pozni jeseni 1945 p o stal tajnik tedanjega trebanjskega okraja.« (i.z.)

Proizvodnja mešalcev za beton

I n d u s t r i j a t r a n s p o r t n e o p r e m e I T A S i z Kočev ja s o d i m e d najpomembnejše p r o i z v a j a l c e g r a d b e n e m e h a n i zac i j e . R a z e n s t a b i l n i h i n p r e v o z n i h c e m e n t n i h s i l o sov , k i j i h de la j o e d i n i v J u g o s l a v i j i , i z d e l u j e j o t u d i p r e v o z n e mešalce z a b e t o n . Mešalci, l d j i h p r i k a z u j e s l i k a , so m o n t i r a n i n a t o v o r n j a k i h T A M 4.500. Z a o b r a t o v a n j e mešalca j e n a a v t o m o b i l i h še p o s e b e n d i z e l m o t o r domače i zde lave . ( F o t o : M a t i j a C e t i n s k i )

Krediti za šole? če bo trebanjska občina do

bi la kredi t , bodo že 1. ju l i ja letos začeli gradit i temelje za novo šolo na Mirna. Za gradbena dela v p r v i etapi bodo potreboval i 240 mi l i jonov dinarjev. Oko l i 70 mi l i jonov dinarjev potrebuje občina še za dograditev i n ureditev nove šole v Trebnjem, k i jo nameravajo odpret i pred pričet-k o m šolskega leta 1965/66.

Čestitka za dan zmage Naši fantje, k i služijo vo

jaški rok v Ban ja luk i , čestitajo za dan zmage vsem p r i padn ikom J L A , ob tej priložnost i p a iskreno pozdravljajo svojce: Tone Brezovar, Tine Bernardič, Tone Bratkovič, Janez Gregorčič, Mar i j an K i c , Janez Sti-ajnar in Lojze Flor-jančič.

Osvoboditev domovine pred m Ml (2) Podaljšek »zaščitne bojne črte rajna«

D a b i Nemc i zavaroval i nemoteno umikanje svoj ih s i l z Ba lkana in iz Italije, so mora l i v Sloveni j i zavarovati glavne komunikac i j e in povečati kapacitete transport i -ranja, kar je zopet zahtevalo angažiranje večjih s i l za zavarovanje teh komunikac i j in za nj ihovo popravl janje. Poleg tega so mora l i odstranit i a l i vsaj zmanjšati občutljivost svoj ih bokov na severovzhodu pro t i Madžarski in na jugozapadu pro t i I tal i j i , zavirat i tempo prodiranja s i l N O V in po pr ihodu na slovensko mejo onemogočiti zavezniško izkrcevanje na področjih Istre i n Slovenskega

pr imor ja . Nemc i so računal:': da j i m bo to najbolje uspelo s tem, če zgradijo utrjene položaje v vzhodnem, jugovzhodnem in južnem obmejnem pasu Slovenije, s čimer so začeli že septembra 1944. T i položaji so predstavl ja l i podaljšek »zaščitne bojne črte rajha« prot i jugu i n so se raztezali v glavnem v smer i Monošter — Radgona — vzhodno od L jutomera i n naravnost na jug do Drave — po levem bregu Drave na zapad do Ormoža — po slovenski strani meje s Hrva t sko do iz l iva Sotle v Savo—Brežice — Novo mesto — Žužemberk — Sv. Gregor — Cerkn ica — prek Javorn ika na Postojno i n na Nanos. Ta obrambni pas so gradi l i po s is temu ti

pa okrepljene poljske forti f ikacije. V začeLku 1945 so Nemc i posvet i l i posebno pažnjo izgradi tv i utr jen ih položajev na Dolenjskem in Notranjskem, računajoč, da se bodo na tem odseku lahko s slabšimi četami bran i l i pred f ronta ln im udarom v smer i pro t i L jub l jansk i kot l in i .

Bo jne sile obeh strani v Sloveni j i so v začetku 1945 bile v glavnem iste kot v drugi polov ic i 1944. Prišlo je s i cer nekaj manjših okrepitev nemškim S S po l i c i j sk im polkom, i tal i janske fašistične enote (predvsem v obalnem pasu severnega Jadrana) p a so bi le okrepljene z nov imi s i lami . Konec 1944 i n v začetk u 1945 so pr iha ja l i v Slove

nijo del i Srbske državne straže in Srbskega prostovoljskega korpusa, v začetku januarja i n februarja 1945 pa tudi četniki iz severne Dalmacije i n iz zahodne Bosne.

Napad na Občine

pri Trebnjem S tem, da so postav i l i po

stojanko v Ve l i k em Gabru , Občinah, Trebnjem, Ponikvah, p r i Sv. An i , v M i r n i peči i n na Dal jnem vrhu , so Nemc i trdno obvladal i komunikaci je Novo mesto—Grosuplje i n tako ustvar i l i možnost za nadaljnje prodiranje preko K r k e pro t i jugu, v Suho kra j ino, z namenom, da se združijo s svo j imi s i l ami na odseku R ibn ice i n Kočevja. Zarad i tega je G lavn i štab Slovenije odločil, da s s i lami 7. korpusa napade i n obvlada novo postavl jena

nemško-domobranska oporišča. Napad je b i l usmerjen pro t i Občinam, kjer so se nahajali de l i 3. udarnega domobranskega bataljona. K e r zavezniška letala niso izvršila predvidenega bombard i ranja, se je po koncu artiljerijske pr iprave 1. januarja 1945 napad začel ob 16. u r i . Po neko l iko napadih so enote 5. brigade uspele obvladat i zunanjo l in i jo obrambe, oporišča pa niso zavzeli. N a položajih vseh br igad so se že prvega dne razv i l i hud i boj i z nemško-domobranski-m i ko lonami , k i so na Občinah obkol jeni posadki pr ihajale na pomoč i z Šentvida, Stične, Trebnjega, Novega mesta i n z drug ih posadk, kot tud i p ro t i močnejšim sovražnim s i lam, k i so prodr le v zaledje naših br igad n a odseke Reber, Dobrnič i n Ajdo

vec. Po tr idnevnih bojdh, v kater ih so n a sovražni s t ran i sodelovale enote 14. S S pol i ci jskega po lka , S S lovskega bataljona i n vseh šestih udarn ih domobransk ih batal jonov, so bi le sile 7. ko rpusa pr is i l jene, da z napadom na Občine prenehajo. Te sile so b i le 4. do 7. januarja na u m i k u pris i l jene k obrambn i m bojem na odsekih Dobrnič i n Dobrava in na desnem bregu K r k e ter na položajih Hin je i n Po lom. B o j i so se končali 7. januarja , ko so se nemško - domobranske sile umakni le v svoje izhodiščne položaje. Nemc i so obdržali kontro lo nad komunikac i jo Novo mesto — Grosupl je, medtem ko je b i l a glavnina 7. korpusa premaknjena v Suho kra j ino, tako da je b i l a 15. d iv i z i ja n a levem, 18. pa na desnem bregu K r k e .

Te dni v Kočevju • Prospekt Kočevske natisnjen.

Te dn i je Kočevski t isk dot iska l prospekt kočevske občine, k i ga Je založilo domače turistično društvo v 15.000 izvodih. Ce je kdo pričakoval od prospekta reprezentativen prikaz Kočevske v s l i k i i n besedi, bo razočaran, vendar pa Je treba pr iznat i , da bo skromni prospekt vendarle dosegel svoj namen. N a dveh prepognjenih straneh je objavljenih 14 fotografij najbolj zan imiv ih turističnih objektov ter skica kočevske občine. Brez dvoma je prva stran s fotografijo dobrodušnega prebivalca kočevskih gozdov — rjavega medveda — najbolj zanimiva; razen tega so izbral i še naslednje motive: pogled z Mestnega vrha na Kočevje, Kočevje z Rinžo, hotel , dom telesne kul ture , spomenik v mestu, kočo v Koste lu , razvaline kostel-skega gradu, kanjon Ko lpe , part izansko bolnišnico v Rogu, motiv iz Do la ob K o l p i i pd . Naj bo kakorko l i ; prospekt, o katerem je bi lo to l iko govora i n k i so ga pr i čakovali že nekaj let, je tu . Skromen je sicer, vendar za skromne (turistične) razmere na Kočevskem zaenkrat zadošča. Skoda le, da je pomanjkanje boljšega papirja (iz uvoza?) prizadelo tudi prospekt, zaradi česar so nekateri k l i šeji prot i pričakovanju slabši.

• Lokaci je za novo šolo. — Lokac i ja za novo šolo v Kočevju je predvidena na zemljišču Vrtnar i je nasproti doma telesne ku l ture . Lokaci jo opravičuje naslednje: neposredna bližina doma telesne ku l ture i n športnih igrišč v Ga ju , k i j i h bodo učenci potreboval i , i zo l i ranost od motornega prometa, p r i merna razdal ja šolskega okoliša, k i ga bo zajela šola, dana je možnost, da se šolski center razvija še na drugo stran Rinže i n z mostom poveže v organsko celoto.

Kočevski turisti na izletu

Turistično društvo Kočevje bo 16. maja pr i red i l o izlet po Dolen jsk i z avtobusom. Iz Kočevja bodo odšli ob pet ih ajutraj j n se v r n i l i ob devetih zvečer, pot pa j i h bo vodi la preko Žužemberka v Trebnje, šmarješke toplice, Kos t an j e vico, Pleterje, Novo mesto, Met l iko , Črnomelj i n nazaj domov. Za člane društva bo stala vožnja 350 d in , za nečlane pa 1050 dinarjev.

Šport minulega tedna v Kočevju Odbojkar j i so nadaljevali tek

movanja v drugi republiški l ig i Nastop i l i so v Šenčurju p r i K r a n ju pro t i tamkajšnjemu Partizanu . Zmagal i so s 3:2.

M i n u l i teden je obiskal V V D Part izan v Kočevju glavni sekretar zveze društev Part izan Slovenije. Z n j im je bi la tudi zvezna prednjakinja. Pregledala sta priprave oddelka pionirjev, k i bo nastopi l za dan mladost i v Beogradu. V Beograd bo šlo 18 pionirjev, dva vodnika i n delegat društva. Tam bodo ostal i teden

dn i na skupnih pr ipravah i n vajah za nastop.

Med prazn ik i so b i l i v Kočevju košarkarji Trešnjevke Iz Zagreba, k i so i zkor is t i l i prost i čas za trening tekme z domačim moštvom

V Kočevju že t r i nedelje nismo videl i nobene nogometne tekme, ker je iz ligaškega tekmovanja izpadlo nekaj moštev. Domači k lub b i ob tak i priložnosti lahko organiziral kakšno pri jatel jsko tekmo a l i vsaj dvoboj domačih postav.

A. A R K O

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Začelo sc j c prejšnjo soboto. S k u p i

na mlajših oficirjev Domin ikanske republ ike je izpel ja la državni udar ter vrg la z oblast i vojaško junto s premier o m Dona ldom Reido Cabra l om na čel u . M l a d i o f ic i r j i so zavzeli osrednjo radi jsko postajo i n po krajšem boju j i m je uspelo zavzeti tud i predsedniško palačo v glavnem mestu te repu b l ike Santo Domingu. Iz javi l i so, da bodo pok l i ca l i nazaj strmoglavljenega predsednika Boscha i n vzpostavi l i ustavna načela iz leta 1963. Svetovne agencije so še poročale, da se bivši domin ikansk i predsednik Bosch zavzema za sodelovanje z Združenimi državami Amer ike , i n to v okv i ru Organizaci je Ameriških držav.

Prejšnji ponedeljek je šef vojaške junte pismeno predložil odstop vojaške junte in vse je kazalo, da smo doživeli spet enega izmed številnih državnih udarov v La t insk i Amer ik i , kjer je delavsk i razred še šibak pa so zato mlajši o f ic i r j i dost ikrat ed in i nos i l c i napredn ih teženj, k i pa j i h uveljavljajo pač na t am ustal jeni način, z državnimi udar i , ne da b i p r i t em sodelovale množice. In vse doslej so igrale p r i teh ho-mat i jah poglavitno vlogo le različne skupine kapi ta la , največkrat mednarodnega, k i so postavljale vlade v teh zaosta l ih deželah po načelu močnejšega. Vpraševali smo se le, za čigav račun so tile m lad i o f ic i r j i up r i z o r i l i takle državni udar.

Toda zelo k m a l u se je izkazalo, da tudi Domin ikanska repub l ika n i iz jema in da danes delujejo na svetu sile, k i j i h še zdaleč n i mogoče zapreti v nacionalne okvire i n da se tud i v tej repub l i k i na otočju Ve l i k i Ant i l i v K a r i b

skem mor ju (vzhodni i n srednj i del otoka Ha i t i ) , k i je komaj štirikrat večja kot Sloveni ja, ne more nič zgodit i , ne da b i to močno vpl ivalo na mednarodno dogajanje.

K o je vladalo že splošno prepričanje, da je ta državni udar uspel in da so se uporn ik i že močno u t rd i l i na oblast i , saj se je up i ra l le en letalski general, k i ga je bivša junta ok l i ca la za vrhov nega povel jnika oboroženih s i l , so se pred g lavnim mestom Santom Domin-gom nenadno pojavile ameriške bojne ladje: ena letalonosi lka, pa križarke. rušilec, transportne ladje. Po ukazu

Intervencija ZDA v Santo Domingu ameriškega predsednika Johnsona so se začele i zkrcavat i enote ameriške mornariške pehote, sprva en sam bataljon 400 mož, potlej pa še in še tako, da j ih je zdaj že okrog 14.000. Ameriške četo so prišle zato, kot je dejal Johnson, da b i »zaščitile ameriške državljane«. Po vedal pa je tudi , da ZDA »ne morejo dovol i t i , da b i se še kje u t rd i l i k o m u nis t i na oblasti« i n da bodo ameriško čete »varovale svobodo dominikanskega ljudstva«.

Tako smo priča nove intervencije Združenih držav v svobodno deželo, čla

nico organizacije združenih narodov. Po svetu se je že dv ign i l va l protesta. Celo v Organizaci j i ameriških držav, k i so jo Američani sk l i ca l i na izredno zasedanje, je vel iko članic odkr i to obsodi lo najnovejšo ameriško intervencijo kot vmešavanje v notranje zadeve suverene dežele. Splošnim protestom se je pridružila tud i naša vlada, k i je objav i la sporočilo, v katerem jc med drug im zapisano, da je »izkrcanje vo jn ih s i l Z D A na ozemlju Domin ikanske republ ike izzvalo globoko zaskrbl jenost vlade in narodov S F R Jugoslavije . . . Za to oboroženo intervencijo so najbol j odločilni činitelji v ZDA najprej omenjal i kot razlog potrebo, da zavarujejo ameriške državljane, potem pa tud i druge razloge. Očitno pa je, da so vse te obrazložitve nesprejemljive ter da je c i l j in smisel te akcije uporaba oboroženih s i l za vmešavanje vlade ZDA v notranje zadeve neodvisne države. To zaskrbl juje to l iko bol j , ker ta korak , po podobnih v drug ih del ih sveta, kaže, da gre za sistematično uveljavljanje pol i t ike sile.«

Američani pa so že leta 1916 okupira l i Domin ikansko republ iko in so takrat ostali tam osem let. Potlej so postav i l i na oblast zloglasnega T ru j i l l a , k i je gospodoval v deželi vse do leta 1961, ko so ga vrg l i . Od takrat se je nato izmenjalo osem režimov, Juan Bosch pa je edini predsednik, k i je b i l v tej republ ik i izvoljen, in še tega so kma lu vrg l i .

Upor v Domin ikansk i r epub l ik i je z intervencijo ZDA stopi l v drugo fazo. M lad i o f ic i r j i so odpr l i vojaška skladišča i n oborožili množice. Zdaj se res bije b i tka za svobodo.

t a Jamarsko društvo v R ibn ic i deluje že vrsto let i n se lahko pohval i z zelo lep imi uspehi, doseženimi v tem času. Med najlepše vsekakor sodi ureditev Francetove jame v M a l i gori nedaleč od Ribnice , k i je že postala pr i l jubljena izletniška točka R ibn i -čanov. Pred nekaj let i so jamar j i zgradi l i p r i j am i lepo kočo, jesen i so speljal i do koče cesto, za prvomajske praznike pa je ena prv ih jamarsk ih koč v Slovenij i dobi la še elektr iko. Otvoritev elektriko je b i la povezana z uspel i m praznovanjem. Naj dodamo šo to, da so jamar j i za napeljavo elektrike opravi l i veliko prostovoljnega dela.

£3 Kako r vsi drugi spodobni kra j i tudi R ibn ica n i brez preko-panih ul ic . Vsa glavna ul ica je nekajkrat prekopana i n za si lo zakrpana, tako da motor iz i ran promet brez težav nadvse elegant-no skače preko jarkov. Komunal n i možje sicer dokaj redno za-sipljejo jame s peskom, nikogar pa n i , k i b i namesti l odstranjene kocke. P r i j a rku pred Uaf iko so bile kocke s cestišča precej časa na pločniku i n namesto da b i j ih da l i kamor spadajo, so izginile neznano kam. Nič boljša n i sl ika na prekopanih pločnikih: «nfciat električarji, potem telefonisti i n kdo ve kdo še vse prekopu je jo ceste in pločnike.

BI Proračun ribniške občine za letošnje leto znaša 455 mil i jonov dinarjev. V prvem tromes3čj:i so b i l i dohodki proračuna realizirani 14-odstotno — 62,5 mi l i j ona dinarjev, posoji lo lz 6-ods'otne re

zerve je 2,4 mi l i jona dinarjev in 30 mil i jonov dinarjev kratkoročni kredi t i za začasno financiranje. V tem času je bi lo proračunskih izdatkov za skoro 79 mi l i jonov dinarjev a l i 17 odstotkov proračuna.

Razstava partizanskega tiska

V av l i Študijske knjižnice Mi rana Jarca v Novem mestu so pred 1. majem odpr l i raz . stavo part izanskega t iska. Izbor obsega pomembnejše l i ste, brošure i n publ ikac i je , k i so j i h povel jstva s lovenskih part i zanskih oddelkov izdajala med let i 1941 i n 1945. Obiskovalci l ahko v id i jo najrazličnejša propagandna sredstva, k i so v p isan i besedi spodbuja la k u p o r u pro t i nas i l ju . Med d rug im so na razstavi posebno zanimive brošurice, k i so j i h nap isa l i v dneh pred osvoboditvi jo i n med vojno tovariši T i to , B o r i s Kidrič, E d v a r d Karde l j , Jos ip V i d mar, B o r i s Z ihe r l , dr . M a r i jan Brecel j i n drug i voditel j i N O B .

Humanost črnomaljskih krvodajalcev 25., 26. i n 27. maja bo na po

dročju črnomaljsk občine potekala krvodaja lska akci ja , v kater i b i m o r a h akt iv is t i R K zbrat i po p lanu o odvzem u k r v i oko l i 1000 . pri jav. Posebna s trokovna ek ipa iz-Loubljane bo odvzemala k r i en dan v Semiču, en dan v Črnomlju i n en dan na V i n i

c i , delala pa bo neprekinjeno od 6. do 16. ure.

Občinski odbor R K v Črnoml ju se je n . akci jo že začel pr iprav l ja t i . S predstavnik i vseh kra jevnih organizaci j R K so se pred k r a t k i m pogovor i l i o vseh pr ipravah, predvsem pa o takojšnjem zb i ran ju pr i jav krvodajalcev

Nova cesta na Sadežu Od leta 19G0 dalje je na Sadežu

v Črnomlju začelo rast i novo naselje zasebnih hiš, h kater im pa je doslej vodi la le zasebna pol jska pot, v slabem vremenu neprevozna za vsa vozi la. Za peš hojo so med tem s Kolodvorske ceste uredi l i dve stopnišči, vendar prebivalci novega naselja s tem niso b i l i zadovol jni i n so se zavoljo tega pr i toževali na vseh sestankih, pa tudi na sejah občinske skupščine.

Pred dnevi pa so na Sadežu začeli gradit i novo cestišče glavne ceste, ki bo 4 metre široka, razen te pa bo kasneje urejena še stran-ska pot. Dela je prevzelo Obrtno komunalno podjetje i n bo po po godbi z občino zgradi lo oko l i 250 metrov ceste na odseku, ki je b i l doslej najslabši. De la bodo pred v idoma končana do konca maja.

Celoten načrt za ureditev cest na Sadežu je že gotov, vendar bi mora l i imet i za vsa dela na razpolago oko l i 30 mil i jonov dinarjev. To l iko letos ne bodo mogl i sprav i t i skupaj , zato računajo zaenkrat vgradit i v cesto oko l i 7 mil i jonov dinarjev. Tud i kanalizacije Sadež ne bo še takoj dob i l , četudi so načrti že gotovi. Pravi jo , da bodo vse to ured i l i v naslednjih let ih.

Pozdravi za 9. maj Z a dan zmage pošiljajo

prisrčne pozdrave i n čestitke dolenjski fantje, k i so p r i vojak ih v B a r u : Anton Debel jak, A lo jz Novak, Jože Jazbec i n Lado Šiško.

& po vaseh, vseh večjih središč i n tud i po delovnih kolektiv ih .

Podjetja so v pre tek l ih let ih pokaza la lepo razumevanje do te humane akcije, zato računajo, da tudi letos ne bo drugače. O krvoda ja lsk i akc i j i so pred k r a t k i m razprav l ja l i tud i na s ind ika lnem posvetu ter je dogovori l i , da bodo vodstva su id ika ln ih podružnic krvodaja lsko akci jo podprla- Do 10. maja morajo zbrat i vse prijave za prostovol jn i odvzem k r v i , krvodaja lc i pa se lahko pri javi jo svoj i kra jevni organizaci j i R K , s ind ika ln i podružnici a l i pa na občinskem odboru R K v Črnomlju. Z zb i ran jem p r i jav morajo pohitet i zaradi tega, da b i lahko pravočasno sestavil i A a k razpored za oddajo k r v i , po katerem bodo krvodaja lc i lahko k m a l u pr i šli na vrsto i n da p r i tem ne bodo zamuja l i preveč časa.

Če bodo delovne organizacije svo j im članom omogočile oddajo k r v i med de lovn im časom, ker ves dan strokovna

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED © V imenu delovnih l jud i Dolenjske, Bele

kraj ine i n Spodnjega Posavja pozdravl jamo sa-moupravl javce iz vse Slovenije, k i se bodo v soboto zbra l i v L jub l jan i ob dvajseti obletnic i osvoboditve i n zmage socialistične revolucije, želimo, da b i b i l nj ihov delovni dogovor ka r najbolj ploden. Ne smejo spregledati uspehov, k i j i h je v dvajsetih let ih dosegla Sloveni ja, združena v skupnost i enakopravnih narodov Jugoslavije, tako n a području mater ia lne krepitve kot tud i p r i razvi janju svobodne osebnosti. Pogumno je treba pogledati v oči tud i težavam, s ka t e r im i se srečujemo i n k i j i m bomo kos le z jasno zavestjo, da je treba še bol j sprost i t i ustvarjalne si le samoupravl janja. Z vsemi močmi se je t reba zavzeti za uresničevanje socialističnega samoupravnega razvoja. Nadal jevat i je treba delo, začeto s prebujeno zavestjo l judstva, k i m u je K o m u n i stična part i ja Slovenije u t r l a pot v Osvobodi lno fronto i n nato prek krvavega bo ja za nacionalno i n socialno osvoboditev ter povojne graditve vse do današnje stopnje razvoja.

Prav posebej pozdravl jamo predstavnike i z Dolenjske, Bele kraj ine, Kočevske, Suhe kraj ine in Spodnjega Posavja, k i bodo na zborovanju v L jub l j an i pričevalci velikega napredka nekdaj zaostal ih s lovensk ih pokra j in . Želimo j i m , da b i uspešno predstavl ja l i samoupravl javce iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Krškega, Met l ike , Novega mesta, R ibnice , Sevnice i n Trebnjega ter da l i svoj prispevek k p lodnemu de lu zborovanja samo-upravl javcev.

9 V Ajdovščini je bi lo v prvoma jsk ih dneh množično zborovanje ob 20. obletnic i osvoboditve Slovenskega p r imor j a i n ustanovitve prve slovenske vlade. N a zborovanju je govor i l nekdanj i

podpredsednik prve slovenske vlade i n sedanji podpredsednik Skupščine S R Slovenije d r . M a r i j an Brece l j . M e d d rug im je dejal, da h k r a t i z obletnico osvoboditve Slovenije praznujemo tudi dan, k o se je 220.000 p r i m o r s k i h Slovencev, k i so četrt stoletja živeli pod fašistično strahovlado, dokončno pridružilo svoj i matični domov in i Sloveni j i i n se povezalo v bratsko skupnost jugoslovanskih narodov.

POZ i iM SAMOUPRAVLJAČEM

0 Predsednik republ ike Jos ip B r o z T i to s spremstvom se je v petek s posebnim le ta lom vrn i l s pri jatel jskega ob iska v Alžiru i n Z A R . Ob pr ihodu na beograjsko letališče, k jer ga je pr i čakalo več tisoč Beograjčanov, je med drug im dejal, da je ime l njegov obisk v Alžiru predvsem delovni značaj i n da je topl ina, na katero so naleteli p r i gostitel j ih, presegla vsa pričakovanja. Predsednik je pozit ivno oceni l tud i obisk v ZAR , k i j c prav tako pomembno pr ispeval k nadaljn jemu uspešnemu bo ju za ohranitev m i r u .

# Ob 20. obletnic i osvoboditve Slovenije bodo v L jub l jan i pode l i l i nagrade za književnost, l ikovno, uporabno, d ramsko i n glasbeno umetnost ter za urban izem, f i lmsko in gledališko interpretaci jo oz i roma režijo. Zborovanje samoupravl javcev bo,

kot smo že poročali, v soboto, 8. maja 1965 ob 10. u r i v L jub l jan i v športni dvorani v T ivo l i ju . Referat bo podal pred. zvezne skupščine E d v a r d Karde l j . Zborova lc i bodo na delovne l jud i Slovenije nas lov i l i poslanico, v kater i bodo ob pregledu dosedanjega dela in rezultatov ugotavl jal i tudi probleme i n težave ter pozval i vse delovne l judi Slovenije, da se z vsemi močmi zavzemajo za dosledno uveljavljanje socialističnega samoupravnega razvoja. — Ob 18. u r i istega dne bo v ve l ik i dvoran i Gospodarskega razstavišča v Ljubl jan i s lavnostna konferenca odbornikov občinsk ih skupščin mesta Ljubl jane. Prejšnji dan, v petek, bo ob 17. u r i na Žalah v L jub l jan i žalna slovesnost ob otvor i tv i spominskega pa rka borcev i n talcev.

@ Te dn i so se nov i poslanci vključili v življenje i n delo skupščine. Namesto Dragice Rome-tove, k i j i je potekel mandat, je b i l izvoljen za podpredsednika skupščine Janko Rudol f . Za predsednika izvršnega sveta so i zvo l i l i Janka Smoleta, za podpredsednika pa Bena Zupančiča. Nov i člani izvršnega sveta so: Drago F l i s , E d o Bra jn ik , M i r k o Jamar , V i k t o r Repič in M i r k o žleuder poleg V ik t o r j a K o t n i k a , Majde Gaspar i . Rudi ja Čačinoviča in S lavka Fur lana , k i so b i l i že doslej člani tega fo ruma.

© S 1. majem so začele veljati nove poštne tarife. Največje spremembe so p r i t iskov inah, paket ih , te legramih i n telefonskih pogovorih, medtem ko so cene p isem i n dopisnic ostale nespremenjene. T a ukrep utemeljujejo s tem, češ da so zadnja leta naraščali stroški, zaradi česar so nazadoval i osebni dohodk i zaposlenih v P T T podje t j ih .

ekipa ne more delat i , in če j i m bodo plačali še zamudo časa, se n i bat i slabega odziva. Prav bj bi lo, da b i ta predlog vsi ko lekt iv i upošteval i .

Zdravstvena komis i j a p r i občinskem odboru R K bo še pred akejo v vseh večjih k ra j i h organiz ira la zdravstvena predavanja, združena s počastitvijo 7. apr i la , svetovnega dneva zdravstva.

.KRATKE, I IZ R A Z N I H S T R A N I

• Ti to se je v rn i l . Predsednik Tito se je pretekl i petek v rn i l v Beograd. Skoraj štirinajst dn i je bi l na obisku v Alžiriji i n nazadnje v Združeni arabski r epub l ik i , kamor je šel na željo predsednika Naserja. Oba predsednika sta izmenjala mnenja o najbolj perečih mednarodnih problemih. Iz skupnega sporočila o obisku v K a i r u je razvidno, da predsednika soglašata glede vseh poglavitnih problemov. T i to je povabi l predsednika Naserja, naj letos polet i z ženo obišče Jugoslavijo, kar je Naser z veseljem sprejel.

e Proslave prvega maja po svetu. Po vsem svetu so delavci praznovali svoj praznik mednarodne sol idarnost i . V Moskv i tokrat nI bilo vojaške parade, ker bo v nedeljo, na obletnico zmage nad fašizmom. Zato pa je b i l a ve l ika povorka delavcev. V Pekingu je sodelovalo na proslavi t r i mi l i jone l jud i . V Alžiru je govori l na m i tingu predsednik Ben Be la , v K a i r u je b i l a ta proslava najlepša in največja v zgodovini Eg ipta . V Španiji, na Potrugalskem, v Južnem Vie tnamu in v Južni Ko r e j i , v Singapuru i n Atenah pa so se delavci spopadli s pol ic i jo Več l judi je bi lo ranjenih.

a Kambodža prekini la diplomatske odnose z ZDA. šef kamboške države pr inc Norodom Sihanuk je sporočil, da je Kambodža prekini la diplomatske odnose z ZDA. To je stori la zato, ker je neki ameriški časopis žaljivo pisal o kam-boški kra l j i c i in ker so južnoviet-namska letala bombardira la neko kamboško vas

c Pogovori z bonsko vlado. Veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Lalovič je pripovedoval uredniku Tanjuga, kaj je oprav i ! v Bonnu, ko se je pogovarjal z zastopniki vlade ZR Nemčije. Juni ja namreč poteče sedanji sporazum o trgovini . V Bonnu še vedno nočejo ničesar slišati o tem, da bi plačali odškodnino žrtvam nacističnega preganjanja.

M V Bolgar i j i za standard. Predsednik Bolgarske vlade Todor živ-kov je pretekli teden dejal, da bodo v Bolgar i j i da l i prihodnje leto še več za standard, zdaj pa je na prvem mestu še vedno industr ia l i zacija dežele.

• Delgado ubi t . Opozici jskega predsedniškega kandidata na Portugalskem, znanega po uporu na ladj i »Santa Maria«, generala Del-gada so našli ubitega ob mej i . Domnevajo, da ga je ub i la portu

galska služba notranje varnost i .

iiiifiislis drobiž

GOSPODARSKI BAROMETER: SPREMENLJIVO OBLAČNO llilli!i!iliil!l!llll!lll!!!!IIIIIIH!!ll!lllll!:il!!!lll 2G. apr i l a se je sestal na

drugo sejo zbor de lovnih skupnost i občinske skupščine Novo mesto skupaj s plen u m o m občinskega s ind ika l nega sveta Novo mesto. Obravnava l i so gibanje gospodarstva v letošnjem prvem tromesečju i n v apr i lu v občini Novo mesto. K e r je b i l predsednik zbora Ju r i j Le . vičnik zadržan, je sejo vodi l predsednik skupščine Sergij Thorževskij.

Le tn i družbeni pro izvod v gospodarskih panogah družbenega sektorja smo dosegli z 21,6 odstotka. Pečat temu obdobju dajejo: nezadostna preskrba z reprodukc i j sk im mater ia lom, zaostajanje izvoza zaradi nov ih dev iznih Predpisov, neskladnost cen, še posebej v apr i lu pa zadnj i gospodarski ukrep i — zmr-znjenje cen i n omejevanje kred i tn ih ugodnosti .

Predstavnik i različnih podjetij so posredoval i zb ran im odborn ikom izčrpne podatke ° položaju v podjetj ih. P r i G O R J A N C I H pr imanjkuje rezervnih delov i n rezervnih ^ m — ni t i za en k a m i o n n i majo nadomestnih plaščev; N O V O T E H N A ima težave zarad; raz l ike med nabavno i n prodajno ceno. ka r gre v n j i hovo škodo; I S K R A Žužemberk je skoraj brez obratnih sredstev, N O V O T E K S , k i je skoraj popo lnoma odvisen c d

uvoza, m o r a prodajat i svoje i zde lka n a zunanjem t rgu po smešno n i z k i h cenah, da sploh lahko pr ide do deviz; O P R E M A L E S U pr imanjkuje lakov, l ep i l , suhega lesa i n kval i te tn ih i ve rn ih plošč.

N a spošno vse delovne organizacije, še posebej i z industr i jske skupine, s precejšn j im strahom pričakujejo pr ihodnje mesece. N o v i gospodarsk i uk rep i , predvsem zmrznjen je cen, k i bo brez-dvomno ugodno vpl iva lo na ustalitev tržišča, prinašajo namreč take prehodne težave, k i j i h samo so l idna podjetja l ahko prenesejo. Največ težav bodo prinesle omej itve v kred i t i ran ju za obratna sredstva v trgovini . Podjetja že zmanjšujejo zaloge i n naročajo samo najnujnejše predmete, pa še te samo, če zaradi »zmrznjenja« ne bodo ime la z n j i m i izgube. V p r v ih t reh mesecih je tr-govtina dosegla 26,2 odstotka predvidene prodaje v letu 1965, v drugem tromesečju pa bo ta dosežek zanesljivo občutno manjši.

Pričakujejo, da bodo ime l i nov i uk r ep i občutne posledice tudi na področju investici j . Občani bomo najbolj p r i zadeti tam, kjer bo zavrta gradnja objektov za storitvene dejavnosti : p r i nov i pekarn i , m l eka rn i i n k lavn ic i , prj gradnj i potrošniških sre-

O b v e s t i l o ! Cenjeno kupujoče občinstvo o b v e š č a m o , da smo z 8. majem t. 1. prese l i l i naši

P R O D A J A L N I

TEKSTIL in OBUTEV - KONFEKCIJA -

USNJENA GALANTERIJA iz lokalov na

Glavnem trgu št. 28 v lokal na Cesti

komandanta Staneta št. 11 (Barbori-

čeva hiša).

Preselitev je začasna zaradi adaptacij obeh lokalov na G lavnem trgu št. 28.

P r i p o r o č a m o se za nakupe v navedenem začasnem loka lu .

Trgovsko podjetje

na debelo in drobno

D O L E N J K A N o v o m e s t o

dišč v Bršlinu i n K o l o n i j i ter p r i gradnj i d rug ih trgovsk ih objektov v mestu. P r i

So

SR—ISKRA. Žužemberk 3 o | S F

Igro-—Indu3tri obutve

OAPE—ISKRA Šentjernej * " MJ§— Novo teks

8||L -.Novole& 2 1 § l f - - Labod

E f f i L jBe t i M i rna peč IMV

§|||— Opreinalea 1 5 B

B B - — I S K E A Novo mesto

- J 2 B 9 ~ Kremen

6 S nfBr— Opekarna Z a l o g

invest ic i jah na splošno p a bodo ime l i prednost objekt i v i zgradnj i , ob jekt i družben e-n a s tandarda i n seveda tak i , k i bodo vložena sredstva lahko čimprej i n čimuspešneje vračali.

N a seji so b i l i mnenja, da smo z gospodarsk im razvojem v prvem tromesečju lahko v glavnem kar z a d o vol jni , kakšne posledice pa bodo ime l i nov i gospodarski ukrep i , bo mogoče reči šele po temelj i t i anal iz i v pr i hodnj ih mesecih. m .

Iz ovinka v jablano S ceste p r i G r m u (Metlika—Čr

nomelj) je 30. apr i la zvečer zaneslo osebni avto, k i ga je vozi l Drago Petkovič iz Črnomlja. Voznik je v ov inku prehitro vozi l , ustavi l pa je šele ob jab lan i . Škodo cenijo na 300.000 dinarjev.

Zidanica v ognju 2. maja ob 19.30 je zgorelo

ostrešje i n oko l i 2.000 kg sena na zidanic i Janeza Ba juka iz Rado-vlce. škodo cenijo na 500.000 d i narjev. Vzroke za požar še raziskujejo.

Brei rednega doteka preraiisii-skih sredstev ne bo šlo

V prvotnih Informativnih stal iščih o občinskih proračunih je bilo rečeno, da bo republ ika odstopi la vse svoje proračunske dohodke občinam, k i so udeležene na dopolni ln ih proračunskih sredstv ih. Pred nedavnim izdani zakon i t i predpisi pa so občinam prepust i l i vse republiške proračunske dohodke, razen 2 odst. dela prometnega davka. T a del prometnega davka so p r i sestavljanju proračuna upoštevali in ga razdel i l i , pa predstavlja v občini Črnomelj oko l i 28 mil i jonov sredstev. Seveda se je zdaj pojavi l v proračunu prav tolikšen pr imanjk l ja j . Nadoknad i l i so ga lahko samo tako, da so kor is tn ikom pr i t rga l i od že odobrenih zneskov.

V črnomaljski občini, verjetno pa tudi v ostal ih občinah, k i so

udeležene na dopoln i ln ih proračunskih sredstvih, je tak način sestavljanja povzročil nemalo odvečnih težav. Sprašujejo se, zakaj le poslujemo tako i n kako to, da ni bilo že v začetku sestavljanja proračunov mogoče povedati s kater i m i sredstvi naj občine računajo.

Predračunske težave povečuje poleg ostalega tudi dejstvo, da v Črnomlju 5 odst. omejitve ni bi lo mogoče uporabit i za šolstvo in so mora l i zategadelj za vse ostale proračunske izdatke uvesti 10. odstotkov omejitev. Zaradi precejšnjega pomanjkanja sredstev bo treba letos proračunske dohodke sprot i 100 odst. uresničevati, ker bodo sicer nastajale velike težave v vseh družbenih službah in v vseh obveznostih občine do občanov.

Seja sveta za u r b a n « in komunalne zadeve

N a seji sveta za urbanizem, komunalne i n stanovanjske zadeve so 20. apr i la razpravl ja l i v Brežicah o programu razvoja vp l i vn ih območij brežiške komune za naslednj ih 30 let. Izobl ikovani sta vpl i vn i območji: Brežice i n Bize l j -

N A J V E Č J A N O V A M I Z A R S K A D E L A V N I C A , s k o r a j že k a r m a l a t o v a r n a , j e b i l a ° op r ta t i k p r e d 1. m a j e m v s k l o p u o b r a t o v p r i S G P P I O N I R v N o v e m m e s t u . N a j p o v e m o d a n e s z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a o n o v e m o b r a t u s a m o t o l e : čiste Površine n o v i h o b r a t n i h p r o s t o r o v j e v n o v i d e l a v n i c i , k a t e r e v i d i t e n a s l i k i s a m o p o l o v i c o , k a r 1170 m 2 ! T a k o v e l i k e d e l a v n i c e n a našem področ ju z a r e s še n i m a m o , P r o i z v o d n j a p a b o k m a l u že p o l i n d u s t r i j s k a , k a r b o p o c e n i l o i z d e l k e , p r e d v s e m P a povečalo z m o g l j i v o s t i S G P P I O N I R v N o v e m m e s t u . — Več o n o v e m o b r a t u :

p r i h o d n j i četrtek!

sko. Pod prvo spadajo tudi kra j i Globoko, Dobova i n Ve l ika Dol i na, medtem ko drugo obsega b i -zeljsko področje. V naslednjih dveh let ih lahko pričakujemo elektri f ikaci jo železniške proge do Dobove, s tem pa bodo seveda odstranjeni vs i d i rektn i prehodi preko proge. Narejena bosta dva podvoza i n trije nadvozi, kar pa verjetno ne bo zadostovalo. N a brežiški postaji je predvidena izgradnja dveh p r i k r i t i h potniških pero nov In premestitev tovornega skladišča. Govor i l i so tudi o ureditv i brežiškega vodovoda, za kar obstaja več inačic, člani sveta so b i l i mnenja, da Je najboljša ona, k i predvideva zajetje v Pišecah, s čimer b i rešili problem v Pišecah, v Globokem, Brežicah, Dobo-vi i n celo na Bize l jskem. Izvedba je sicer najdražja, vendar b i izkoristek vodnega padca b i l ekonomsko najbolj utemeljen.

K l j u b gradnji novega šolskega poslopja na Ve l i k i Do l in i bo zarad i oddaljenosti ostalo še vedno vprašanje obiska učencev iz neposredne okolice ob slovensko-hr-vatski mej i . L e t i gredo seveda raje v šolo na Hrvatsko , ker j i m jo pač bližja. Bojazen, da b i se t i otroc i odtu j i l i — osnovna šola formira nacionalnost človeka —-tudi n i odveč. Zaradi obil ice pr i loženega mater iala i n nestrokovnost i članov sveta je b i l a razprava ponekod bolj načelna, vendar je bi lo k l jub temu čutiti vel iko zanimanje za rešitev razvoja v naslednj ih let ih.

O B V E S T I L O Medobčinske zavarovalnice

v Novem mestu Z ozirom na sprejeti zakon o obvez

nem zavarovanju odgovornosti vseh registriranih motornih vozil (glej Uradni list SFRJ št. 15/65 z dne 5. 4. 1965) o b v e š č a m o vse privatne lastnike motornih vozil — zamudnike, da to urede po navedenem razporedu:

z a območje občinske skupščine NOVO MESTO

ter za vasi: Ambrus, Kal, Veliki Ko-rinj, Mali Korinj, Kamni vrh, Brezov dol, Primča vas, Višnje in Bakerc bodo URADNI DNEVI 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 15. maja od 7. do 18. ure v prostorih Medobčinske zavarovalnice NOVO M E STO, Glavni trg 24.

z a območje občinske skupščine KOČEVJE

razen vasi: Trava, Draga, Podpreska, Lazeč, Novi kot in Stari kot: 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 15. maja od 7. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v KOČEVJU (Stara pošta), Ljubljanska cesta — v prostorih zavarovalnice.

za območje občinske skupščine ČRNOMELJ:

11., 12. in 13. maja od 7. do 18. ure v prostorih občinske skupščine v ČRNOMLJU.

za območje občinske skupščine M E T L I K I :

14. in 15. maja od 7. do 18. ure v prostorih Kmetijske zadruge v METLIKI .

z a območje občinske skupščine TREBNJE:

12., 13. in 14. maja od 7. do 18. ure v prostorih gostišča »Grmada« v T R E B NJEM.

Lastnik motornega vozila mora prinesti s seboj prometno dovoljenje in če ima vozilo že zavarovano, tudi zavarovalno polico.

Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, da sklenejo zavarovalne pogodbe po tem zakonu, ker predvideva sicer 38. člen tega zakona kazen do 50.000 dinarjev.

OBVESTILO VELJA ZA VSA REGISTRIRANA MOTORNA VOZILA, ne glede na to, ali so že zavarovana za avto odgovornost (jamstvo) ali ne.

MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA V N O V E M M E S T U

Iz preteklih sfoSefij Novega mesta 5 Po odhodu Francozov, k i

so v deželi uved l i vzoren red, so Novomeščane i n Dolenjce ponovno strašile razne razbojniške tolpe. Sele re-voluci jsko leto 1848 je zopet vzvalovi lo novomeško javno življenje, v katerem so se Pokaza l i p r v i znak i zavestno narodnega življenja: 6. januar ja 1848 je b i l upr i zor j en L inhar tov »Matiček se ženi«, Po marčni revoluci j i pa se je osnovala narodna straža (večinoma d i j ak i i n mlajši uradn ik i ) i n vršile so se razne pr i redi tve tej v kor is t . Ju l i j a je začel izhajat i v narodnem i n svobodol jubnem d u h u urejevani »Sloveniens Biatt« (urednik F ranc Po-

lak) , v decembru p a je b i lo p ro t i nemški »Kazini« ustanovljeno »Slovensko društvo« pod predsedstvom dr . Jos ipa Rozine.

Vse to mlado kl i t je pa je seveda k m a l u pomor i l a s lana Bachovega absolut izma. Leta 1850 je Novo mesto dobi lo žandarmerijo, istega leta tudi okrožno sodišče pod predsedstvom moža Primičeve Ju lije J . p l . Scheuchenstuela. Občina je b i l a po novem zakonu novo organiz i rana i n njen prti župan je posta l B . Hoch ra t r e r .

Na rodna zavest se je ponovno vzdrsnr i la v šestdeset ih l ( * ih , k o je po padcu Bacha joaeisilo upanje n a Slo

vanom prijaznejši režim v Avs t r i j i . Z a narodno prebujo Novega mesta je b i l a najvažnejša pros lava 500-letnice Novega mesta 1865, ko je vsaj za nekaj časa Novomeščane k napredni m i s l i spreobrn i l p r ihod »Južnega Sokola« i n je b i la obenem takrat ustanovl jena tud i »Narodna čitalnica«. P r o t i nemškutarjem se je vedno bol j k r ep i l a narodna s t ranka i n že 1875 je b i l doz idan »Narodni dom«, p r v i na s lovenskih t leh.

Novomeška občina je pr i šla v slovenske roke prvič leta 1871, za tra jno pa leta 1882, medtem ko se je društveno življenje pričelo zelo živahno razv i jat i : i z čital

nice se je 1884 razvi lo Dolenjsko pevsko društvo, 1887 je b i l ustanovl jen Dolen jsk i Soko l i n istega leta podružnica C M D , Prostovol jno gasi lsko društvo pa je bilo ustanovljeno 1876.

Z a gospodarski razvoj Dolenjske važna »Mestna hranilnica« je b i l a od novomeškega občinskega odbora ustanovl jena 1892; istega leta so zasadi l i prvo lopato za dolenjsko železnico, k i je dve let i kasneje zvezala Novo mesto z os ta l im svetom. V tem času se je začelo i zpremi -njat i tud i zunanje l ice Novega mesta z nov im i zgradbami , število meščanov je počasi rast lo i n v času sept embrsk ih dogodkov 1908, ko je tudii Novo mesto protest i ra lo prota ogabnim nem, čurskim napadom n a Slovence v P tu ju i n p r o t i u m o r u

L u n d r a i n Adamiča po nemški so ldateski v L jub l jan i , je tud i do lenjska metropola zmetala še zadnje ostanke nemških napisov v K r k o i n mesto je tud i na zunaj dobi lo slovensko l ice.

K a k o r v Novem mes tu so razna narodna društva tud i po osta l ih dolenjskih mest ih pr ipomog la k okrep i t v i narodne zavesti, gospodarski razvoj p a je b i l mnogo bol j počasen. Be l okran j ska železn ica je ustvar i la v Črnomlju i n M e t l i k i nove možnosti napredka, le Kostanjev ica i n Višnja gora sta ostal i skromn i nasel j i , o ka t e r ih mestne m značaju pričajo le star i pergamenti .

P o končani p r v i svetovni vo jn i i n narodn i združitvi v predapr i l sk i Jugoslav i j i je Novo mesto polagoma izpre-

min ja lo svoj izraz i to malomeščansko - liberalno-buržuaz-ni , uradniško-trgovski obraz.

K l j u b odporu nekater ih, k i so preprečili naselitev večje, predvsem tekst i lne industr i je v N o v e m mestu, so nekater i domačim* začeli s s k r o m n i m i začetki p r v i h i n dus t r i j sk ih podjeti j , čeprav delavstvo n i b i l o številno, s i je vendar že pred vojno ustanov i lo društvo »Svobodo«, začelo pa tud i s štrajki za izboljšanje de lovnih pogojev, k a r je vse mesto in okol ico močno razgibalo.

Šele nova, socialistična Jugoslavi ja odp i ra tud i v tem oz i ru široke možnosti industr i jskega razvoja i n šele industr ia l i z i rano Novo mesto bo kos vsem v e l i k i m nalogam, k i j i h terjata se-danj i i n bodoči čas. J . J .

SPOMIN NA ZARAŠČENE KURIRSKE POTI

B i l o j e p r e d 20 l e t i , v začetku feb r u a r j a 1945, k o m e j e v o d s t v o cent r a l n e t e h n i k e K P S p r e m e s t i l o i z čr-mošnj ic v p a r t i z a n s k o t e h n i k o T r i g lav , k i j e d e l o v a l a p o d Kočevsk im Snežnikom. K e r j e do te t e h n i k e , k i j e d e l o v a l a n a d k o l p s k o d o l i n o , v o d i l a d o l g a po t , so m e o d d a l i k a r k o t nekakšen » zavo j « našim k u r i r j e m , k i so o d h a j a l i t j a . . . N j i h o v a n a l o g a je b i l a , » oddat i « m e ce lega i n nepoškodovanega n a točki TV-11 A .

P o t s k u r i r j i , k i s e m j o p r e h o d i l , j e b i l a m o j e p r v o temelj i te jše srečan j e z o d g o v o r n i m i n požr tvova ln im d e l o m p a r t i z a n s k i h k u r i r j e v . Peš s m o se n a p o t i l i i z Črmošnjic 5. f e b r u a r j a ob 4. p o p o l d n e . V o d i l a s t a m e d v a k u r i r j a i n k o s m o se s p o z n a l i , n a m je n a p o r n a p o t v p o m e n k u k a j h i t r o m i n e v a l a . K o t b i m i g n i l s m o prišli i z Črmošnjic do porušene železniške posta je v Semiču. P o d s t r e h o j e b i l o k a r p r i j e t n o , saj j e z u n a j b r i l s t r u p e n i v e t e r i n p a d a l sneg . T a m s ta že čakal a n a s l e d n j a d v a k u r i r j a , k i s t a pre v z e l a o d p r v i h d v e h v s o pošto, p o d p i s a l a d n e v n i k i n »spre je la« t u d i m e n e k o t »p r i l ogo « . . .

S e g l i s m o s i v r o k e i n se n a p o t i l i v s a k v s v o j o s m e r v b u r j o i n sneg . N e k a j časa s m o h o d i l i o h porušeni p r o g i , p r i v i a d u k t u p r i O t o v c u p a s m o j o m a h n i l i k a r počez v h r i b , d a ne b i doživel i kakšnega presenečenja, k o t s t a p o v e d a l a k u r i r j a . Noč se j e že spu ščala n a d semiško p o k r a j i n o , v d a l j i p o d n a m i p a so mežikale luči i z Črn o m l j a . Rdeča s i g n a l n a lučka n a n e b u j e p o v e d a l a , d a j e v z r a k u zavezniško l e t a l o , i n p o k r o g i h , k i j i h j e op i so va l o , s m o l a h k o u g o t o v i l i , d a se je k m a l u n a t o s p u s t i l o n a letališče p r i Črnomlju. M i s m o se m e d t e m že s k r i l i v t r t j u v i n o g r a d o v i n k a r p r ece j u t r u j e n i p r i s p e l i d o nov e T V pos ta j e , k i j e b i l a v n e k i z i d a n i c i n a d M a v e r l e -n o m .

K o s m o p r i s p e l i t j a , s e m b i l t a k o u t r u j e n , d a s.em t a k o j l ege l n a k l o p i n z a s p a l . T o p l i n a sobe , žareča peč i n bližina l j u d i p o s a m o t n i p o t i , so m e t a k o p r e v z e l i , d a s e m z a s p a l k o t u b i t . K u r i r j i so i m e l i m e d t e m p o l n e r o k e d e l a : r a z p o r e d i l i s o s i pošto, j o pre v z e l i d r u g o d d r u g e g a i n po k r a t k e m p o s t a n k u so m e že z b u d i l i , p a n a j d i n a p r e j . S p e t s m o u t o n i l i v h l a d n i feb r u a r s k i noči, j a z p a s e m se s p o z n a l že s t r e t j o d v o j i c o k u r i r j e v , k i m e je p r e v z e l a n a M a v e r l e n u . B i l s e m t a k o u t r u j e n , d a se m i j e k a r m e d h o j o d r e m a l o , t o d a m o j a s p r e m l j e v a l c a s t a ves čas čebljala i n g o v o r i l a , p a s e m n e k a k o laže u b i r a l k o r a k z n j i m a , š e seda j m i j e p r i j e t n o p r i s r c u o b spom i n u n a t i s t e p o t i , s p o k o j n e hos t e , m i r i n tišino v noči t e r k a m e n j e n a ces t i . V s a k kamenček s e m čutil s k o z i p o d p l a t e , m o j a s p r e m l j e v a l c a p a s t a

večkrat p r i s l u h n i l a v t e m o i n spe t s m o pospeši l i k o r a k .

P o daljši h o j i s m o se znašli n a nov i k u r i r s k i p o s t a j i , k i j e b i l a v porušeni šoli v Nemški L o k i . K o t u b i t s e m p a d e l n a g o l a t l a i n z a s p a l . K u r i r j i s o m e p u s t i l i počivat i kakšne p o l u r e , m e d t e m so o p r a v i l i s vo j e de l o i n že so m e spe t v z d r a m i l i . D e l a l se j e d a n , k o s m o se v z p e n j a l i v h r i b e nek j e n a d s p o d n j i m t o k o m K o l p e . P r i n e k i porušeni c e r k v i c i s m o s i z a h i p o d d a h n i l i n a p o t i p r o t i M o r a v i , k j e r s e m s t o p i l n a k l e p e t k z n a n c e m , n a t o p a s m o n a d a l j e v a l i p o t p r o t i Kočevs k i R e k i , k j e r so m e že čakali m o j i n o v i tovariši , k i so m e o d p e l j a l i d o baze t e h n i k e T r i g l a v .

T o s v o j o p o t s p a r t i z a n s k i m i k u r i r j i n i s e m o p i s a l z a v o l j o sebe, pač p a za to , d a b i o b u d i l s p o m i n n a p o g u m ne fante , n a b o r c e - k u r i r j e , k i so d a n i n noč o p r a v l j a l i o d g o v o r n o k u r i r s k o n a l o g o , se p r e b i j a l i s k o z i dež, s k o z i sneg , s k o z i z a m e t e i n s k o z i sovražnik o v e zasede. N i k d a r n i s o i m e l i časa z a počitek, z a spanec . K o s e m z n j i m i h o d i l s a m o p o l d r u g i d a n , s e m b i l t a k o u t r u j e n , d a s e m m i s l i l , d a m e b o k o nec . . . čeprav j e b i l a k u r i r s k a p o t n e m a l o k r a t z v i j u g a n a , k e r j e b i l o treb a o b i t i m n o g e zasede , j e pošta v e d n o prišla n a c i l j i n k n a s l o v n i k u . T u d i če j e b i l p r e j e m n i k premeščen v d r u g o b o j n o eno to , so ga v e d n o našli.

O p i s a l b o m z a n i m i v p r i m e r , k i k a že točnost d o s t a v e p a r t i z a n s k e pošte. Tovar iš Palček, k i j e b i l p r e d m e n o j v t e h n i k i T r i g l a v k o r e k t o r , j e b i l , k o s e m prišel j a z , premeščen v t i s k a r n o G l a v n e g a štaba N O V i n P O S v Z a d a r . Z a n i m a l o ga je , k a k o ž iv imo v »star e m kraju« i n t u d i p o v e d a t i j e želel k a k o teče živl jenje v sončni D a l m a c i j i . N a p i s a l m i j e p i s m o i n k o t na s l o v označil točko TV-11 A — to j e b i l a k u r i r s k a p o s t a j a naše t e h n i k e . M e d t e m , k o j e p i s m o r o m a l o k n a m , s m o se u m a k n i l i v S t a r o l i p o v B e l i k r a j i n i , k e r j e g r o z i l a n e v a r n o s t četni-ških i n ustaških n a p a d o v .

L a h k o s i m i s l i t e , k a k o s e m se začudil, k o m e j e v S t a r i l i p i p o k l i c a l k u r i r i n m i izročil p i s m o tovariša Palčka, k i j e b i l o n a s l o v l j e n o n a TV-11 A. P i s m o j e i z Z a d r a do m e n e p o t o v a l o točno d v a d n i i n p o l i n m e , čeprav s e m »nas lov« m e d t e m sp r eme n i l , našlo. T a k r a t s e m d e j a l s a m p r i s e b i : » K a p o z g lave p r e d takšnimi k u r i r j i i n takšno p a r t i z a n s k o poš to ! «

K o s l a v i j o l e t os p a r t i z a n s k i k u r i r j i s vo j p r a z n i k v Občicah v Topniški d o l i n i , v n e p o s r e d n i bližini n e k d a n j e c e n t r a l n e p a r t i z a n s k e pošte, j i m žel i m p r i j e t n o p r a z n o v a n j e i n se j i m h k r a t i z a h v a l j u j e m z a v e l i k o de l o , k i so ga o p r a v i l i v n a r o d n o o s v o b o d i l n e m b o j u .

M A R J A N TRATAR-UČO

Božidar J a k a c : P A R T I Z A N N A S T R A Ž I — Obiščite raz s t a vo p a r t i z a n s k e g r a f i k e našega r o j a k a B . J a k c a v D o l e n j s k i g a l e r i j i , k i je podaljšana do 10. m a j a 1965!

Izreden prvomajski obisk Turistični i n gostinska ob

jekt i n a našem področju so za letošnje prvomajske praznike doživeli res izreden o-bisk . M e d gosti so povsod prevladoval i Zagrebčani, pa tud i tujcev je b i lo precej. V zunanj ih športnh bazenih v Šmarjeških, Čateških i n Dolenjsk ih Top l i cah so se tokrat najpogumnejši p lava lc i že »hladili« v vodi . Iz Bele kraj ine so nam tako i z hotela B E L A K R A J I N A v Metl i k i kot iz hotela L A H I N J A v Črnomlju sporočili, da so deželo onstran Gorjancev tokrat ka r prep lav i l i motor iz i rani tur i s t i . T ja je prišlo več tisoč vozi l z gosti. V hotelu B E L A K R A J I N A , na V E S E L I C I i n na V I N O M E R U so naredi l i za po ldrug i m i l i j on prometa in postregl i b l i zu 5000 gostom, v hotelu L A H I N J A i n osta l ih gostiščih pa so nared i l i za 1 m i l i j on prometa i n postregl i 2000 gostom. Ho te l G R A D OTOČEC je v prazničnih dneh obiskalo po 2000 gostov na dan. M e d n j im i je bi lo oko l i 40 odst. tujcev, parkirišča so b i l a vseskozi zasedena z voz i l i , prometa pa so nared i l i za 3 mi l i j one i n po l . Nočitev je bi lo več kot 300. T u d i v Čateških Topl icah je b i lo zelo

^••Teh^7eč P a J e fril0 t a m jjS bcanov. V Šmarjeških ^ 3 so iztržili 2 m i l i j o-D 5^ U s°č d in , obiskalo j i h

g ° s i o v > v športnem

JrJJ so našteli 317 kopal -

Metlika je praznovala 600-letnico 29. a p r i l a je m in i l o 600 let,

odikar se, ko t pričajo s tar i dokument i , M e t l i k a prvič o-menja ko t mesto. V slavnostno okrašenem mestu tega dne niso pros lav l ja l i 600-letnice s kakšnimi večjimi pr i redi t vam i a l i o tvor i tvami nov ih objektov. 29. apr i l se je pr i družil m n o g i m d r u g i m delovn im dnem, k i so j i h preživeli preb iva lc i .

O b 17. u r i popoldne se je občinska skupščina sestala

M E T L I Š K I

T E D N I K

na slavnostni sej i . K o t gosta sta se seje udeležila predsednik gospodarskega zbora skupščine S R S Leopo ld K r e se i n republiški l judsk i poslanec generalmajor Lado Mišica, razen n j i ju pa še predstavnik i družbenih organizaci j i n delovnih ko lekt i vov i z občine. Predsednik Franc Vrviščar je v slavnos tnem govoru podal zgoščen zgodovinski pregled razvoja Met l ike skoz i stoletja i n zlast i poudar i l , da je mesto zaživelo v pravem pomenu besede šele po vo jn i .

Po s lavnostni seji so gostje i n predstavnik i odšli v Be lokran j sk i muzej , k jer je profesor Jože Du la r s kratk i m nagovorom otvor i ! spo-

Sinji vrh je spet dobil aftoten® zvezo

S k o z i S i n j i v r h je o b t o r k i h i n četrtkih spe t začel v o z i t i a v t o b u s , z a k a t e r i m so p r e b i v a l c i d o l g o tožil i . Z d a j s o ze l o zadov o l j n i , k e r i m a j o r e d n o z ve zo z o s t a l i m s v e t o m . M e d d r u g i m p a j e še v e d n o nerešeno vprašanje p r e v o z o v n a p r o g i Črnom e l j —Adleš ič i — Ž uniči — P r e l o k a . A v t o b u s b i m o r a l n a m e s t o p r o g e Črnome l j— Adleš ič i—Preloka k r e n i t i n a žuniče, sa j b i s t e m n a s e l j a M a r i n d o l , žunič i i n M i l i c i prišla d o a v t o b u s n e zveze, k i j o ze l o pogrešaj o . V p r v i p o l o v i c i m a j a

3. seja obeh občinskih zborov

v Črnomlju 5. ma ja je b i l a v Črnomlju

skupna seja občinskega zbor a i n zbora delovnih skupnost i , na kater i so razprav l ja l i predvsem o zdravstvu, socialnem varstvu in prob lemat ik i borcev N O V . Obširneje bomo o razprav i i n odločitvah črnoma l j sk ih odbornikov poročali prihodnjič.

V Črnomlju bo sprejem Titove štafete