dolenjski · 2010. 9. 24. · krit a v nedeljo plošč n pla nini — ob 10. uri dopoldne jo bo...

4
Novo mesto, 9. julija 1954 Stev.27 Leto V, Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črno- melj, Kočevje in Novo mesto. Izhaja vsak petek. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnik. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in No \ Cena 10 din l « 4 OD TEDNA DO TEDNA Minuli teden nI toliko natr- pan z vidnejšimi mednarodnimi dogodki, ker se vse bolj pribli- žujemo tistemu poletnemu ob- dobju, ko zamre vsaj po obi- čajnem poteku živahnejša poli- tična aktivnost. Kronistu take- ga življenja je navadno v tem času delo težje kot sicer, ven- dar pa ga sedanji nemirni svet tudi zdaj ne pusti popolnoma »na cedilu«. Se vedno se pre- pleta toliko nedokončanih akcij in na obzorju prihajajo novi momenti, da ni nikoli mogoče Vreči »peresa v koruzo«. V tem vzdušju je še vedno Čutiti posledico dveh pomemb- nih mednarodnih srečanj, ki tmo ju sicer že zadnjič ome- nili, pa ne bo odveč, če se tndi danes spomnimo nanju. Razgo- vori v VVashingtonu in New Delhiju so v mnogočem vpli- vali na razvoj položaja. Sestan- ki med Churchillom In Eisen- howerjem ter med ču En La- jem in Nehrujem so se nana- šali predvsem na Jugovzhodno Azijo, katere razvoj bo v bo- dočnosti prav gotovo bistveno vplival na pomiritev ali zaostri- tev splošnega položaja. Po washlngtonsklh razgovo- rih imamo na razpolago dve uradni deklaraciji o splošnih ciljih skupne angloamerlške po- litike, ki je posebno pozornost posvetila problemom Jugo- vzhodne Azije. Med VPashing- tonom in Londonom že nekaj časa ni bilo pravega soglasja v raznih točkah te problematike. Splošni vtis je bil, da se Ame- riki zelo mudi ustvariti tako imenovani paciflčki pakt, ki naj bi pomenil sistem obramb- ne skupnosti v Aziji. London pa se nikakor nI mogel ogreti za tako rešitev in je na vse mogoče načine hotel zavreti washtngtonsko naglico. Na se- stanku med Eisenhowerjem in Churchillom so našli nekak kompromis, po katerem naj bi počakali na izid pogajanj v In- dokini. Hkrati sta tem problemom posvetila svoje razgovore tudi državnika dveh največjih azij- skih držav. Kitajske in Indije. Dotaknila sta se jih na druga- čen način, ker sta tudi v dru- gačnem odnosu do njih. Zato pa sta se zavzela, da bosta nju- ni državi prispevali čim več za mirno ureditev spora v Indo kini. In kako v resnici kale okrog Indokine? Po nenadnem umiku francoskih čet z južnega pod ročja ustja Rdeče reke so ne kateri videli v tem večje mož nosti za sklenitev premirja, ta poteza pa nikakor ni šla v ra- čun ameriški uradni politiki, ki v tem umiku že vidi privoli tev v razdelitev Indokine. No vi francoski ministrski pred sednik Mendes-France je na- povedal do 20. julija ureditev lndokitajskega problema in po tem sodijo, da sodi umik pri Rdeči reki v ta njegov načrt. Hkrati se tudi precej ugodno razvijajo pogajanja v Ženevi in v Vietnamu, kjer so se zbrali vojaški strokovnjaki obeh na sprotnih strank, da bi izgladili pot za nadaljevanje političnega dela ženevske konference. Ce bi ugodno spravili z dnevnega reda to vprašanje, potem bi od- padla marsikatera skrb v Aziji In bi to področje postalo manj nevarno vojno žarišče. Toda ob sedanjih ameriških ugovorih si le ne moremo ustvariti sodbe ali bo vse res tako gladko Iz- padlo In ali ne bo washlngton- ska politika začela spet s pre tirano akcijo odstranjevanja »komunistično nevarnosti«. Francija pa je Še tudi po dru- gI plati V središču pozornosti Gre za obrambo zahodne Evro- pe, kateri so se v VVashingtonu tudi zelo resno posvetili. Urad ni komunike Je v precej ostri obliki zahteval hitro ureditev evropske vojske in vključitve Nemčije v to obrambno skup nost. Pri tem pa so se spet za- ostrili nemškn-francoskl odno- si, ki so glavna ovira takega razvoja, kot si ga fcele zahodno velesile. Kot posledica sklepa razgovorov Klsenhower—tJhur chlll v Londonu že zaseda po- sebna hritansko-amcrlška sku- pina, ki proučujo vprašanje nemške suverenosti, s tem pa ustanovitve nemške vojske. Za- to je pričakovati, da bodo v zahodnih prestolnicah v hllžnll prihodnosti napeli vse sile In skupili doseči ratifikacijo po- godbe o evropski obrambni skupnosti Se v tistih dveh dr- iavah, ki tega doslej nista sto- rili: v Franciji in Italiji. Iz Rima so že prišle vesti, da se ho skupščina lotila trga zaple- tenega fpftianJa. šele jeseni. Tudi vlada Mendos-Franrea se otepa F.OS. Tako pa je mogo- Be pričakovati, da b«do v Lon- donu in VVasblngtoiui poiskali drugačno rešitev. PRED DNEVOM VSTAJE (Sefa fevufina nas pričafcuie Zadnje tedne je v Bell krajini živahno. Najbolj se- veda v Črnomlju, kjer srečuješ na vsakem koraku na stene hiš prislonjene lestve; iz dneva v dan je več prebeljenih stavb, novih žlebov, urejenih vrtičkov in gredic, pa pospravljenih dvorišč in podobno. Bela krajina hiti, da bo vse pripravljeno za velike dneve še nekaj dni, pa bosta 21. in 22. julij že tu- In z njima na tisoče dragih znancev, starih prijateljev, borcev in bork, aktivistov iz vseh krajev Slovenije in sosednje Hrvaške, ki je s svojimi brigadami delila hudo in dobro z belokranjskim ljudstvom v letih borb. In vse te tisoče in tisoče ljudi bodo Belokranjci sprejeli spet tako gostoljubno, kakor pred dobrimi desetimi leti. Novinarska radovednost Brez nas tokrat menda sploh ne bi šlo. Brez novinarjev mi- slim, in brez časnikov. Kar 8 nas je bilo oni dan v Črnom- lju — iz roke v roke si poda- jamo kljuke pri predsedniku okraja tovarišu Zuniču, pa pri sekretarju Martinu Žuglju, podpredsedniku Niku Belo- pavloviču, predsedniku pri- pravljalnega odbora Francu Koširju in drugih tovariših, ki imajo te dni prepolno glavo skrbi in dela za deset rok. Ta bi rad vedel kaj o prvih ljud- skih odborih, oni spet o vdo- rih v Belo krajino rtd- Z Do- bličke gore so se pravkar pripeljali tovariši; ogledali so si zidanico, kjer je med vojno delal Centralni komite. Ploščo bodo odkrili tudi na tem po- slopju. Z njimi je tovariš Ivan Novak — Očka, medvojni se- kretar okrožnega komiteja Partije. Sploh ima Bela kra- jina v teh tednih obiske iz vseh strani. Prihajajo pred- stavniki med vojno v Beli krajini ustanovljenih odsekov SNOS in njegovih ustanov, zdravniki, funkcionarji od- borov organizacij, novinarji in drugi. Cel kup prireditev bo. Številne ustanove bodo na raznih krajih odkrile spomin- ske plošče, da ne bo nikoli zbledel spomin na tista slavna leta. ko se je na tleh svobod- ne Bele krajine porodila in razvila naša ljudska oblast. Za mizo v restavraciji se je razvil izven načrta intervju z okrajnimi predstavniki. Poro- Na stadionu onkraj novega mostu se potijo brigadirji — študenti- Dela bo še veliko. Na Griču klešejo kamnarji pod- stavek za velik spomenik, ki bo odkrit prihodnje leto. Lepo S Krasinca je prišel k pred- sedniku okraja možak s proš- njo, da >ga ne bi kaznovali, če ne bo orne tal hiše, ker nima denarja...« Nekdo mu je re- kel, da se mora tudi Krasiuec čevalec, Dnevnik, pa Dolenj- ski list in >TT« slednji bo lahko pisal o >letečih briga- dah« okupatorjev iz let NOB in še kaj zanimivega —, vsak bi rad povedal kaj novega o tej naši lepi deželici med Gorjanci in Kolpo. Tovariši nam svetujejo: >V Dragomljo vas bi zavili, pa na Radovico do stare BaTe in sosedov! V Bo janji vasi je vse elektrificirano vprašaj- te, kako je z obljubami iz partizanskih let. Pred vojno smo imeli v okraju elektriko v Metliki, Črnomlju in v treh vaseh danes je elektrifici- ranih nad 90% vseh, vasi.« Pred nami na mizi ležita dva aluminijasta pečatnika »tovarna mila« VII. Korpusa je z njima zaznamovala v £ artuzanih napravljeno milo. •obili so ju mimogrede v zi- danici na Doblički gori ta- kega gradiva pa se po Beli krajini na raznih krajih na- haja še precej- Belokranjski muzej v Metliki bo svoje zbir- ke lahko izpopolnil. Nasveti kar dežujejo, kam naj zavijemo, kje bomo izve- deli to in ono. j »Ko bo imel vsaj 50 ur...« Najbolj stiska čas gradbin- ce. Radi bi naredili čim več, pa jih vsak dan naloge prehi- tevajo- Trg pred okrajnim ljud-ikim odborom dobiva no- vo lice — do 21. julija pa mo- ra biti gotova tudi ograja nad Dobličanko. Bo? Mora biti! pravijo v Črnomlju. obnovo pričakujejo te dni no- ve kredite. »Vsaj sto ljudi bo spet pod streho!« ugotavljajo na okraju, kjer si poleg tega obetajo te dni tudi investicije za kmetijstvo. Belokranjci jih željno pričakujejo, saj bodo poleg pomoči skupnosti zasta- vili tudi vse domače sile in moči, da bi narejenega čim več. Tudi znoja bo treba še več kot doslej polet, ki ga sre- čaš povsod po črnomaljskem okraju, pa priča, da je bilo lani delo dobro zastavljeno. Bela krajina bo poleg vsega ostalega, po čemer jo že po- znajo tudi druge pokrajine naše domovine, ob 22. juliju pokazala gostom in znancem tudi svoj gospodarski dvig. Prav zdaj, ob deseti obletnici zasedanja SNOS, so čedalje vidnejši uspehi že med revo- lucijo postavljenih ciljev- Zato pojdimo 21. in 22. juli- ja med Belokranjce! Črno- melj vabi — srce naše parti- zanske republike, ki bije da- nes prav tako toplo kot v letih narodnoosvobodilne vojne. Idobren je 75 % popust za vožnjo po železnici Republiški pripravljalni od- bor za proslavo Dneva vstaje in desete obletnice I. zase- danja SNOS sporoča, da je za ude!ežence proslave odobren 75°/»popust za vožnjo po že- leznici. Popust velja za poseb- ne vlake in posebne vagone, ki jih bo organiziral Priprav- ljalni odbor. Vsi odbori SZDL in ostale organizacije naj zato takoj javijo število udeležen- cev proslave na Glavni odbor SZDL Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9 — najkasneje pa do 15. julija 1954. Skupine, ki žele prisostvovati raznim pri- reditvam v Beli krajini že 31. julija, morajo to v prijavah še posebej navesti. V nedeljo bodo na Planini odkrili prvo spominsko ploščo Prva izmed spominskih plošč bo pred 22. julijem od- krita v nedeljo plošča na Pla- nini — ob 10. uri dopoldne jo bo odkril republiški Svet za socialno politiko in ljudsko zdravje. Ob enpjstih pa bo odprt nov planinski dom na Mirni gori nad Planino. Na obeh prireditvah bo poseben kulturni spored, na Mirni gori pa nato ves dan planinsko ra- janje. Prijatelji Bele krajine, do- lenjski in ostali planinci vabljeni! Božidar Jakac: NA STRAŽI pot na Grič ureja brigada- Na stavbi novega internata v Čr- nomlju hitijo »Pionirjevci«. V Žlebu, v gozdu blizu Črnom- lja, kjer bo glavna proslava, je sredi visokih : mrek pravta- ko živahno. V Črnomlju in po okraju, povsod se pripravlja- I jo. Dan učencev v Kočevju V soboto, 26. junija, je ko- čevska vajenska mladina sveča- no proslavila svoj tradicional- ni praznik »Dan učencev v go- spodarstvu«. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos vajenska mladina marljivo pripravljala za svoj dan. Posebno so bile živahne priprave za vajensko razstavo, ki je bila odprta 25. junija zve- čer. V lepo okrašenih prosto- rih gimnazije je načelnik od- delka za prosveto in kulturo tov. Merčun v kratkem nagovo- ru prisotnim vajencem, moj- strom in učiteljem orisal na- predek vajenske šole ter po- hvalil letošnje izdelke, kateri so v primeri z lanskimi boljši in kvalitetnejši. Glavno praznovanje pa je bi- lo naslednji dan v Mozlju. Ob 10. uri dopoldne so se tja z avtobusi odpeljali vajenci (nad 100), nekaj mojstrov in učite- ljev, ostali pa so prišli s kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi okrog poldneva. Tam je bila zakuska, popoldne pa so vajen- ci z mojstri in učitelji igrali nogomet in druge igre. Najzani- V nedeljo bodo odprli Planinski dom no Mirni seri Začetek proslav Dneva vsta- je 22. julija in 10-obletnice zasedanja SNOS bo v Beli krajini s slavnostno otvoritvijo Planinskega doma na Mirni gori. ki bo najpomembnejša It.rlstična postojanka v Beli krajini. Dom so zgradili črno- maljski planinci, seveda s po- močjo nekaterih organizacij, zlasti Turistične zveze Slove- nije. Najizdatneje je gradnjo podprl OLO Črnomelj, pa tudi Gostinska zbornica je prispe- vala lep znesek. Gradbena de- krajini in sosednji Hrvaški. Ima 11 sob s 40 ležišči, pa še skupno ležišče za 40 oseb. Okolica je bogata lovišč, v bližini so pa zgodovinski spo- meniki iz prvih vstaj in časa raznih b o r b N O B . Hkrati z otvoritvijo doma bodo na Planini, vas-1 pod Mimo goro, odkrili spomenik partizanskim bolnišnicam. Pla- nina je bila baza za rekonva- lescente, kjer se je zdravilo mnogo partizanov. Ljubitelji planin in Bele kra- mivejšt trenutek je bil, ko je ravnatelj gimnazije govoril o doseženih uspehih, podaril naj- boljšim knjižne nagrade in po- hvale, potem pa so razredniki razdelili spričevala. Najboljše uspehe je dosegel prvi a raz- red, v katerem so vsi 100'/« iz- delali. Razred so izdelali tudi v tretjem letniku, toda 5 j i h ima popravni izpit. Slabša sta 1 b in drugi razred. Pohvalje- nih je bilo tudi nekaj zelo pri- zadevnih mladincev, partizan- skih sirot, ki so kljub nizki šol- ski izobrazbi z veliko prizadev- nostjo in trdno voljo dosegli lepe uspehe. Nato je bilo še več drugih športnih in zabav- nih prireditev. Vajenski dan je za kočevsko mladino velik tradicionalni praznik In velik pregled dose- ženih uspehov tako v teoretič- nem, kakor v praktičnem po- gledu. Ta dan vsak vajenec prinese pred komisijo izdelek, ki je sad njegovih uspehov v delavnici In obenem sestavni del letne ocene. D. B. Tri pomembne va[eitske razstave v novsimškem okra u dostojno pripraviti na Dan vstaje — pa ga je kmet razu- mel, da mora tudi še nedo- grajeno hišo ometati- O Belo- kranjci! Tako hudo seveda ni vemo pa, da se bo tudi Kra- sinec postavil čeprav z še neometanimi hišami. Živahna delavnost vsepovsod V Gradacu adaptirajo grad za namestitev kmetijske šole. V Metliki urejajo ulično raz- svetljavo. Konec junija so za- ključili moderno vinsko klet. Pod Gorjanci lepo napreduje- jo dela na zajetju izvirov: Be- li potok, Gvetkovič, Vodnjak in Podvodnjak bodo dajali po- leg Jamniških izvirov vodo severnemu delu Bele krajine. Prve cevi za novi belokranj- ski vodovod so že prišle iz to- varne. Na Vinici hitijo z novo šolo v lepih paviljonih bo vini- ška mladež vesela, saj bo imela najlepšo šolsko stavbo v okraju- V Gradacu odkriva- jo čedalje lepše plasti prvo- vrstnega marmorja. »Belsad« hiti z izdelovanjem načrtov za modernizacijo destilame; kemični laboratorij bo gotov do 22. julija. Vrsto novih iz- delkov bo poslal na domači in tuji trg še to jesen. Načrti za povečano železolivarno so pravtako gotovi. Z deli hitijo tudi v vseh o- stalih okrajih. Letos je bilo izdanih 54 gradbenih dovo- ljenj, lani pa 156. Čedalje več novih streh je po vaseh. Za Zaključek Šolskega leta na obeh vajenskih šolah v novomeškem okraju je b i l l e t o s za mojstre, za vajence in celotno obrtništvo precej pomembnejši kot prejšnja leta. Na podlagi novih predpisov o vsakoletnih vajenskih izpitih je novomeška obrtna zbornica kot ena prvih organizirala izpite va- jencev vseh treh letnikov. To je bila novost tako za vajence, ka- kor t u d i z a m o j s t r e . P r i n a s j e b i l to pravzaprav le nekak poizkus, brez kakega strogega in uradnega značaja. N i č n i s m o pozivali vajen- cev k izpitu, samo z okrožnico smo jih opozorili na to, pa so ibli uspehi skoraj presenetljivi. Razen kandidatov za pomočniške izpite, ki morajo svoje izdelke napraviti v tuji delavnici, so va-j, jenci Izdelali izpitne predmete v svojih delavnicah, nato pa jih razstavili na vajenskih razstavah v Novem mestu, Šentjerneju ln Trebnjem. Posebne ocenilne ko- misije so izdelke pravično oceni- le in vpisale ocene v posebne di- plome, ki so bile priložene raz- stavljenim predmetom, katere so vajenci prejeli za spomin. Vajenske razstave so imele na- men pokazati, kaj in koliko se je posamezen vajenec v svoji učni dobi že naučil in koliko znajo vajenci že sami misliti. Po- kazala pa je tudi na učne metode mojstrov. Razstavni prostori so bili povsod zelo lepo prirejeni. Tudi otvoritve so se povsod razen v Novem mestu — l e p o iz- vršile. V Novem mestu je raz- stavljalo 120 vajencev, v Šent- jerneju 63 in v Trebnjem 76. Tu je bila tovrstna razstava prvič. Res je bila prirejena s skromni- mi sredstvi, pa s toliko večjo vnemo in ljubeznijo. Tu je k razstavi veliko pripomogel upra- vitelj osn. šole Adolf Grum, kt je vso organizacijo takorekoč vodil. Seveda tudi celotni pri- pravljalni odobr s tov. Gašperši- čevo na delu ni držal križem rok, za kar jim s tega mesta najlepša zahvala. Pri vseh treh o t v o r i t v a h s o bili poleg vajencev, mojstrov in dru- gih ljudi navzoči tudi zastopniki novomeške okrajne obrtne zbor- nice, ki je tudi s finančne strani krepko podprla prireditelje raz- stav. Vse tri razstave so za va- jence, kakor tudi za mojstre in za kraje same zelo pomembne in bodo vodilo za bodoče učenje va- jencev, pa tudi vodilo mojstrom pri učnih metodah. Obeta pa se še Četrta tovrstna razstava v Žu- žemberku, ki bo menda odprta na tamošnji občinski praznik, 10. in 11. julija t. 1. —r— Na dan vstaje to v Črnomlju slavnostna seja Ljudske skupščne LRS Dne 21. in 22. julija bo v Črnomlju množična proslava 10. obletnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Glavna proslava bo 22. julija, ko bo slavnostno zase- danje Ljudske skupščine LRS ob udeležbi preživelih udele- žencev I. zasedanja S7V05. Po končanem slavnostnem zase- danju bo veliko politično zborovanje. Na predvečer glavne proslave, to je 21. julija, bodo na raznih krajih Bele krajine odkrili spominske plošče zastopniki ustanov, ki so bile pred desetimi leti osnovane pri SNOS, kot njegov aparat. Podrobnejši program in obvestila o sami proslavi bodo še objavljena. Okrajni odbori SZDL in druge organizacije pa naj takoj javijo število udeležencev za glavno proslavo 22. julija na Okrajni odbor SZDL v Črnomelj. Pridite — partizanska Bela krajina vabi! Občinski ljudski odbori več skrbi za podjetja in obrtne delavnice! la je dobro opravilo Okrajno gradbeno podjetje Črnomelj. Dom |a B | M krajini res lah- ko v ponos. Stoji na 1048 m vi- soki MirnL novi, odkoder je krasen razgled po vsej Boli jlne 1n nekdanji borci, prihl- tite 11. julija na Mirno goro, da bomo slovesno odprli novi planinski dom in zaceli s pro- slavami za veliki praznik Bele krajine, V . J . Okrajni zavod za Socialno zavarovanje v Novem mestu se je začel resno ukvarjati s pere- čim vprašanjem občinskih obrt- nih ln remontnih podjetij. Ob finančni reviziji, ki jo naš za- vod opravlja glede plačevanja prispevkov za socialno zavaro- vanje, ob analizi fondov plac, oziroma izplačanih zneskov de- lavcem 5n uslužbencem (kar je osnova za vplačevanje prispev- kov socialnega zavarovanja), ugotavljamo velike napake in pomanjkljivosti. Čevljarsko podjetje v Skocja- nu je lani zaposlovalo vse leto povprečno sedem delavcev, z učenci, povprečni znesek plač je bil 14.785 dinarjev mesečno. Ce odštejemo tri vajence, s pov- prečno plačo 1500 din na mesec, kar znese 4500 din, ostane za tri pomočnike ln mojstra, ki je hkrati upravnik podjetja, samo 10.285 d!n na mesec. En pomoč- nik, oziroma mojster je torej prejemal na mesec le 2571 din plače, plačilne liste pa Izkazu- jejo, da so delali redno po 208 ur na mesec (normalno predpi- sani delovni čas), kar znese 12 din 30 para na uro. Kako je to mogoče? V predpisih za pravico do otroškega dodatka je določeno, da mora biti delavec zaposlen poln delovni čas 208 ur na mesec, da ima pravico do pol- nega otroškega dodatka. Zato je upravnik delavnice Janez Obrč pisal sebi, potem pa seveda tu- di drugim, da so delali vsak me- sec 208 ur. Marca lani je 7 de- lavcev zaslužilo 8026 din, otro- škega dodatka pa Je prejel 18.000 din. VREME za čas od 10. — 18. julija Koncem tega tedna in v za- četku prihodnjega tedna veči- noma jasno. Ostale dni pogoste krajevne nevihte. V splošnem bo lepo, deloma sončno vre- me. Nočem razpravljati, koliko je ta aH oni pomočnik delal v de- lavnici in koliko doma, kdaj je popravil ali naredil čevlje za račun podjetja, kdaj za svoj, to naj ugotovi občinski LO Skocjan. Poudariti pa hočem, da tak upravnik in uslužbenci diskreditirajo državno obrtno de- lavnico, od skupnosti pa preje- majo velikanske zneske, ki jih naša socialistična družba daje kot pomoč družinam, ki Imajo Obvestilo Bralcem Dolenjskega lista, posebej pa naročnikom v Beli krajini sporočamo, da bo v pe- tek 16. julija izšla povečana številka našega tednika, po- svečena Dnevu vstaje in pro- slavi 10 - letnice zasedanja SNOS v Črnomlju. Točen spo- red vseh prireditev, proslav, odkritij spomenikov in plošč bomo objavili torej prihodnji petek, na kar že danes opozar- jamo vse bralce. Uredništvo majhno premoženje aH pa sploh nič. Na isti način je podjetje po- slovalo letos. Janez Obrč je me- seca februarja prejel 2111 din plače i n 11.000 otroškega dodat- ka. Ali je občinski ljudski odbor v Skocjanu ustanovil podjetje zato, da se notri skrivajo šuš- marji vseh vrst in izkoriščajo skupnost, ali zaradi koristi in potreb prebivalcev in skupnosti? Kaj pravijo k temu volivci škoc- janske občine? Tudi pri tamošnjem Remon- tu ni nič bolje. Ali občinski ljudski odbor verjame vodstvu tega podjetja, da je 17 delav- cev lani, junija, v polni grad- beni sezoni, prejelo 40.779 din plač, julija pa 15 delavcev 36.970 din? Tudi v Remontu se skrivajo razni ilegalni obrtniki, ki jim je edini cilj izkoristiti pravice socialnega zavarovanja ln ostale pravice, katere daje skupnost v socialne namene. (Nadaljevanje na 2. strani)

Upload: others

Post on 01-Feb-2021

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • Novo mesto, 9. julija 1954

    Stev.27 Leto V,

    Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Č r n o melj, K o č e v j e in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorni urednik Tone G o š n i k . — U r e d n i š t v o in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — P o š t n i predal 33. — Telefon u r e d n i š t v a in uprave 127. — T e k o č i r a č u n pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna n a r o č n i n a 480 din, polletna 240 din, č e t r t l e t n a 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov . p o r o č e v a l c a « v Ljubljani.

    Dolenjski Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in N o \

    Cena 10 din

    l « 4

    OD TEDNA DO TEDNA

    Minuli teden nI toliko natrpan z v idnejš imi mednarodnimi dogodki, ker se vse bolj približujemo tistemu poletnemu obdobju, ko zamre vsaj po običajnem poteku ž ivahnejša polit ična aktivnost. Kronistu takega ž iv l jenja je navadno v tem času delo težje kot sicer, vendar pa ga sedanji nemirni svet tudi zdaj ne pusti popolnoma »na cedilu«. Se vedno se prepleta toliko nedokončanih akcij in na obzorju prihajajo novi momenti, da ni nikoli mogoče Vreči »peresa v koruzo«.

    V tem vzdušju je še vedno Čutiti posledico dveh pomembnih mednarodnih srečanj , ki tmo ju sicer že zadnjič omenili, pa ne bo odveč , če se tndi danes spomnimo nanju. Razgovori v VVashingtonu in New Delhiju so v m n o g o č e m vplivali na razvoj položaja. Sestanki med Churchillom In Eisen-howerjem ter med č u En L a -jem in Nehrujem so se nanašali predvsem na Jugovzhodno Azijo, katere razvoj bo v bodočnost i prav gotovo bistveno vplival na pomiritev ali zaostritev splošnega položaja.

    Po washlngtonsklh razgovorih imamo na razpolago dve uradni deklaraciji o splošnih ciljih skupne ang loamer l ške politike, ki je posebno pozornost posvetila problemom Jugovzhodne Azije. Med VPashing-tonom in Londonom že nekaj časa ni bilo pravega soglasja v raznih točkah te problematike. Splošni vtis je bil, da se Ameriki zelo mudi ustvariti tako imenovani pacif lčki pakt, ki naj bi pomenil sistem obrambne skupnosti v Aziji. London pa se nikakor nI mogel ogreti za tako reš i tev in je na vse mogoče nač ine hotel zavreti washtngtonsko naglico. Na sestanku med Eisenhowerjem in Churchillom so našl i nekak kompromis, po katerem naj bi počakal i na izid pogajanj v Indokini.

    Hkrati sta tem problemom posvetila svoje razgovore tudi državnika dveh največj ih azijskih držav. Kitajske in Indije. Dotaknila sta se jih na drugačen način, ker sta tudi v drug a č n e m odnosu do njih. Zato pa sta se zavzela, da bosta njuni državi prispevali č im v e č za mirno ureditev spora v Indo kini.

    In kako v resnici kale okrog Indokine? Po nenadnem umiku francoskih čet z južnega pod ročja ustja Rdeče reke so ne kateri videli v tem več je mož nosti za sklenitev premirja, ta poteza pa nikakor ni š la v rač u n ameriški uradni politiki, ki v tem umiku že vidi privoli tev v razdelitev Indokine. No vi francoski ministrski pred sednik Mendes-France je napovedal do 20. julija ureditev lndokitajskega problema in po tem sodijo, da sodi umik pri Rdeči reki v ta njegov načrt. Hkrati se tudi precej ugodno razvijajo pogajanja v Ženev i in v Vietnamu, kjer so se zbrali vojašk i strokovnjaki obeh na sprotnih strank, da bi izgladili pot za nadaljevanje pol i t ičnega dela ženevske konference. Ce bi ugodno spravili z dnevnega reda to vprašanje , potem bi odpadla marsikatera skrb v Aziji In bi to področje postalo manj nevarno vojno žarišče. Toda ob sedanjih amerišk ih ugovorih si le ne moremo ustvariti sodbe ali bo vse res tako gladko Izpadlo In ali ne bo washlngton-ska politika začela spet s pre tirano akcijo odstranjevanja »komunist ično nevarnost i« .

    Francija pa je Še tudi po drugI plati V središču pozornosti Gre za obrambo zahodne Evrope, kateri so se v VVashingtonu tudi zelo resno posvetili. Urad ni komunike Je v precej ostri obliki zahteval hitro ureditev evropske vojske in vkl juč i tve Nemči je v to obrambno skup nost. Pri tem pa so se spet zaostrili nemškn-francoskl odnosi, ki so glavna ovira takega razvoja, kot si ga fcele zahodno velesile. Kot posledica sklepa razgovorov Klsenhower—tJhur chlll v Londonu že zaseda posebna hri tansko-amcrlška skupina, ki proučujo vprašanje n e m š k e suverenosti, s tem pa ustanovitve n e m š k e vojske. Zato je pričakovat i , da bodo v zahodnih prestolnicah v hllžnll prihodnosti napeli vse sile In skupili doseči ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti Se v tistih dveh dr-iavah, ki tega doslej nista storili: v Franciji in Italiji. Iz Rima so že priš le vesti, da se ho skupščina lotila trga zapletenega fpftianJa. še le jeseni. Tudi vlada Mendos-Franrea se otepa F.OS. Tako pa je mogo-Be pričakovati , da b«do v Londonu in VVasblngtoiui poiskali drugačno reš i tev .

    PRED DNEVOM VSTAJE

    ( S e f a fevufina nas pričafcuie Zadnje tedne je v Be l l krajini ž i v a h n o . Najbolj se

    veda v Č r n o m l j u , kjer s r e č u j e š na vsakem koraku na stene h i š prislonjene lestve; iz dneva v dan je v e č prebeljenih stavb, novih ž l e b o v , urejenih v r t i č k o v in gredic, pa pospravljenih d v o r i š č in podobno. Bela krajina hiti, da bo vse pripravljeno za velike dneve — še nekaj dni, pa bosta 21. in 22. jul ij ž e tu- In z njima na t i s o č e dragih znancev, starih prijateljev, borcev in bork, aktivistov iz vseh krajev Slovenije in sosednje H r v a š k e , k i je s svojimi brigadami delila hudo in dobro z belokranjskim ljudstvom v letih borb. In vse te t i s o č e in t i s o č e ljudi bodo Belokranjci sprejeli spet tako gostoljubno, kakor pred dobrimi desetimi leti.

    Novinarska radovednost Brez nas tokrat menda sploh

    ne bi š lo . Brez novinarjev mislim, in brez č a s n i k o v . Kar 8 nas je bilo oni dan v Č r n o m lju — iz roke v roke si podajamo kljuke pri predsedniku okraja t o v a r i š u Z u n i č u , pa pr i sekretarju Martinu Ž u g l j u , podpredsedniku N i k u Belo-p a v l o v i č u , predsedniku pri pravljalnega odbora Francu K o š i r j u in drugih t o v a r i š i h , ki imajo te dni prepolno glavo skrbi in dela za deset rok. T a bi rad vedel kaj o prvih ljudskih odborih, oni spet o vdorih v Belo krajino rtd- Z Do-b l i č k e gore so se pravkar pripeljali t o v a r i š i ; ogledali so si zidanico, kjer je med vojno delal Centralni komite. P l o š č o bodo odkril i tudi na tem poslopju. Z njimi je t o v a r i š Ivan Novak — O č k a , medvojni sekretar o k r o ž n e g a komiteja Partije. Sploh ima Bela krajina v teh tednih obiske iz vseh strani. Prihajajo predstavniki med vojno v Beli krajini ustanovljenih odsekov SNOS in njegovih ustanov, zdravniki, funkcionarji odborov organizacij, novinarji in drugi. C e l kup prireditev bo. Š t e v i l n e ustanove bodo na raznih krajih odkrile spominske p l o š č e , da ne bo nikoli zbledel spomin na tista slavna leta. ko se je na tleh svobodne Bele krajine porodila in razvila n a š a ljudska oblast.

    Za mizo v restavraciji se je razvil izven n a č r t a intervju z okrajnimi predstavniki. Poro-

    Na stadionu onkraj novega mostu se potijo brigadirji — š tudent i - Dela bo še veliko. Na G r i č u k l e š e j o kamnarji podstavek za velik spomenik, ki bo odkrit prihodnje leto. Lepo

    S Krasinca je p r i š e l k predsedniku okraja m o ž a k s p r o š njo, da >ga ne bi kaznovali, če ne bo orne tal h i š e , ker nima d e n a r j a . . . « Nekdo mu je rekel, da se mora tudi Krasiuec

    č e v a l e c , Dnevnik, pa Dolenjski list in >TT« — slednji bo lahko pisal o > l e t e č i h brigadah« okupatorjev iz let N O B in š e kaj zanimivega —, vsak bi rad povedal kaj novega o tej naš i lepi d e ž e l i c i med Gorjanci in Kolpo. T o v a r i š i nam svetujejo:

    >V Dragomljo vas bi zavili, pa na Radovico do stare BaTe in sosedov! V Bo janji vasi je vse elektrificirano — v p r a š a j te, kako je z obljubami iz partizanskih let. Pred vojno smo imeli v okraju elektriko v Metliki , Č r n o m l j u in v treh vaseh — danes je elektrificiranih nad 90% vseh, vasi .«

    Pred nami na mizi l e ž i t a dva aluminijasta p e č a t n i k a — » t o v a r n a m i l a « VII. Korpusa je z njima zaznamovala v

    £artuzanih napravljeno milo. •obili so ju mimogrede v zidanici na D o b l i č k i gori — takega gradiva pa se po Beli krajini na raznih kraj ih nahaja š e precej- Belokranjski muzej v Metliki bo svoje zbir-ke lahko izpopolnil.

    Nasveti kar d e ž u j e j o , kam naj zavijemo, kje bomo izvedeli to in ono.

    j » K o bo imel vsaj 50 u r . . . « Najbolj stiska čas gradbin

    ce. Radi bi naredili č i m v e č , pa jih vsak dan naloge prehitevajo- T r g pred okrajnim ljud-ikim odborom dobiva no-vo lice — do 21. jul i ja pa mora biti gotova tudi ograja nad D o b l i č a n k o . Bo? Mora biti! pravijo v Č r n o m l j u .

    obnovo p r i č a k u j e j o te dni nove kredite. » V s a j sto ljudi bo spet pod s t r e h o ! « ugotavljajo na okraju, kjer si poleg tega obetajo te dni tudi investicije za kmetijstvo. Belokranjci jih ž e l j n o p r i č a k u j e j o , saj bodo poleg p o m o č i skupnosti zastavili tudi vse d o m a č e sile in moč i , da bi narejenega č i m več.

    Tudi znoja bo treba še v e č kot doslej — polet, ki ga srečaš povsod po č r n o m a l j s k e m okraju, pa pr i ča , da je bilo lani delo dobro zastavljeno. Bela krajina bo poleg vsega ostalega, po č e m e r jo že poznajo tudi druge pokrajine naše domovine, ob 22. jul i ju pokazala gostom in znancem tudi svoj gospodarski dvig. Prav zdaj, ob deseti obletnici zasedanja SNOS, so č e d a l j e v i d n e j š i uspehi že med revolucijo postavljenih ciljev-

    Zato pojdimo 21. in 22. jul i ja med Belokranjce! Č r n o melj vabi — srce n a š e partizanske republike, k i bije danes prav tako toplo kot v letih narodnoosvobodilne vojne.

    Idobren je 75 % popust za vožnjo po železnici

    R e p u b l i š k i pripravljalni odbor za proslavo Dneva vstaje in desete obletnice I. zasedanja SNOS sporoča , da je za u d e ! e ž e n c e proslave odobren 75°/»popust za v o ž n j o po ž e leznici. Popust velja za posebne vlake in posebne vagone, ki j ih bo organiziral Pripravljalni odbor. Vsi odbori S Z D L in ostale organizacije naj zato takoj javijo š t e v i l o u d e l e ž e n cev proslave na Glavni odbor S Z D L Slovenije, Ljubljana, T o m š i č e v a 9 — najkasneje pa do 15. julija 1954. Skupine, ki ž e l e prisostvovati raznim pr i reditvam v Beli krajini že 31. julija, morajo to v prijavah še posebej navesti.

    V nedeljo bodo na Planini odkrili prvo

    spominsko ploščo P r v a i z m e d s p o m i n s k i h

    p l o š č bo p r e d 22. j u l i j e m o d k r i t a v nedel jo p l o š č a n a P l a n i n i — ob 10. u r i dopo ldne jo bo o d k r i l r e p u b l i š k i S v e t za soc ia lno p o l i t i k o i n l j u d s k o zdrav je . O b enp j s t ih pa bo odpr t n o v p l a n i n s k i d o m na M i r n i g o r i n a d P l a n i n o . N a obeh p r i r e d i t v a h bo poseben k u l t u r n i spored, na M i r n i g o r i p a na to ves d a n p l a n i n s k o r a janje .

    P r i j a t e l j i B e l e k r a j i n e , d o l e n j s k i i n os ta l i p l a n i n c i — v a b l j e n i !

    B o ž i d a r Jakac: N A S T R A Ž I

    pot na Gr ič ureja brigada- Na stavbi novega internata v Č r nomlju hitijo » P i o n i r j e v c i « . V Ž lebu , v gozdu blizu Č r n o m lja, kjer bo glavna proslava, je sredi visokih : mrek pravta-ko ž i v a h n o . V Č r n o m l j u in po okraju, povsod se pripravlja-

    I jo.

    Dan učencev v Kočevju V soboto, 26. j un i j a , je k o

    č e v s k a vajenska mlad ina s v e č a no pros lav i la svoj t r ad ic iona l n i p razn ik »Dan u č e n c e v v gos p o d a r s t v u « .

    K a k o r vsako leto, tako se je tudi letos vajenska mlad ina mar l j i vo p r ip r av l j a l a za svoj dan. Posebno so bile ž i v a h n e pr iprave za vajensko razstavo, k i je b i l a odprta 25. j un i j a zvečer . V lepo o k r a š e n i h prostor i h gimnazije je n a č e l n i k oddelka za prosveto i n ku l tu ro tov. M e r č u n v k r a tkem nagovor u p r i so tn im vajencem, m o j

    s trom i n u č i t e l j e m or i sa l napredek vajenske šole ter poh v a l i l l e to šn je izdelke , ka te r i so v p r i m e r i z l a n s k i m i bol j š i i n k v a l i t e t n e j š i .

    G l a v n o praznovanje pa je b i lo naslednji dan v M o z l j u . Ob 10. u r i dopoldne so se tja z avtobusi odpel ja l i vajenci (nad 100), nekaj mojstrov in u č i t e l jev, ostal i pa so p r i š l i s koles i in d r u g i m i p revozn imi sredstvi okrog poldneva. T a m je b i l a zakuska, popoldne pa so va jenci z mojs t r i i n uč i t e l j i i g ra l i nogomet i n druge igre. Na j zan i -

    V nedel jo b o d o odpr l i Planinski dom no Mirni seri

    Z a č e t e k p r o s l a v D n e v a v s t a j e 22. j u l i j a i n 10-oble tn ice zasedanja S N O S bo v B e l i k r a j i n i s s l avnos tno o t v o r i t v i j o P l a n i n s k e g a d o m a n a M i r n i g o r i . k i bo n a j p o m e m b n e j š a I t . r l s t i č n a p o s t o j a n k a v B e l i k r a j i n i . D o m so z g r a d i l i č r n o m a l j s k i p l a n i n c i , seveda s p o m o č j o n e k a t e r i h o r g a n i z a c i j , z l a s t i T u r i s t i č n e zveze S l o v e n i je . N a j i z d a t n e j e je g radn jo p o d p r l O L O Č r n o m e l j , pa t u d i G o s t i n s k a z b o r n i c a je p r i s p e v a l a l ep znesek. G r a d b e n a d e -

    k r a j i n i i n sosednj i H r v a š k i . I m a 11 sob s 40 l ež i šč i , p a š e s k u p n o l e ž i š č e za 40 oseb. O k o l i c a j e bogata l o v i š č , v b l i ž i n i so p a z g o d o v i n s k i spo m e n i k i i z p r v i h vs ta j i n č a s a r a z n i h b o r b N O B .

    H k r a t i z o t v o r i t v i j o d o m a bodo n a P l a n i n i , vas-1 p o d M i m o goro, o d k r i l i s p o m e n i k p a r t i z a n s k i m b o l n i š n i c a m . P l a n i n a je b i l a baza za r e k o n v a lescente, k j e r se je z d r a v i l o mnogo p a r t i z a n o v .

    L j u b i t e l j i p l a n i n i n B e l e k r a -

    mive j š t trenutek je b i l , ko je ravnatelj gimnazije govor i l o d o s e ž e n i h uspehih, podar i l na j bo l j š im k n j i ž n e nagrade i n pohvale , potem pa so r az redn ik i r azde l i l i s p r i č e v a l a . Na jbo l j še uspehe je dosegel p r v i a razred, v ka terem so vs i 100'/« i z de la l i . Raz red so i zde la l i tudi v tretjem le tn iku , toda 5 j i h ima popravn i izpit . S l a b š a sta 1 b i n d rug i razred. Pohva l j e n i h je b i lo tudi nekaj zelo p r i zadevnih mladincev, par t izansk ih sirot, k i so k l jub n i z k i šo l sk i izobrazbi z ve l iko pr izadevnostjo i n trdno vol jo dosegli lepe uspehe. Nato je b i lo še več d rug ih š p o r t n i h i n zabavn i h pr i redi tev .

    Va jensk i dan je za k o č e v s k o mladino v e l i k t rad ic iona ln i p razn ik In v e l i k pregled dosežen ih uspehov tako v t e o r e t i č nem, k a k o r v p r a k t i č n e m pogledu. T a dan vsak vajenec prinese pred komis i jo izdelek, k i je sad njegovih uspehov v de lavn ic i In obenem sestavni del letne ocene. D. B.

    Tri pomembne va[eitske razstave v novsimškem okra u

    dostojno pripraviti na Dan vstaje — pa ga je kmet razumel, da mora tudi š e nedograjeno h i š o ometati- O Belokranjci! Tako hudo seveda ni — vemo pa, da se bo tudi K r a -sinec postavil — č e p r a v z še neometanimi h i š a m i .

    Ž i v a h n a delavnost vsepovsod

    V Gradacu adaptirajo grad za namestitev kmetijske šo l e . V Metliki urejajo u l i č n o razsvetljavo. Konec junija so zak l j u č i l i moderno vinsko klet. Pod Gorjanci lepo napredujejo dela na zajetju izvirov: Beli potok, G v e t k o v i č , Vodnjak in Podvodnjak bodo dajali poleg J a m n i š k i h izvirov vodo severnemu delu Bele krajine. Prve cevi za novi belokranjski vodovod so že p r i š l e iz tovarne.

    Na Vinici hitijo z novo š o l o — v lepih paviljonih bo vini-š k a m l a d e ž vesela, saj bo imela n a j l e p š o š o l s k o stavbo v okraju- V Gradacu odkrivajo č e d a l j e l e p š e plasti prvovrstnega marmorja. »Be l sad« hiti z izdelovanjem n a č r t o v za modernizacijo destilame; k e m i č n i laboratorij bo gotov do 22. julija. Vrsto novih izdelkov bo poslal na d o m a č i i n tuji trg še to jesen. N a č r t i za p o v e č a n o ž e l e z o l i v a r n o so pravtako gotovi.

    Z deli hitijo tudi v vseh o-stalih okrajih. Letos je bilo izdanih 54 gradbenih dovoljenj, lani pa 156. Č e d a l j e v e č novih streh je po vaseh. Za

    Z a k l j u č e k Š o l s k e g a l e t a n a o b e h v a j e n s k i h š o l a h v n o v o m e š k e m o k r a j u j e b i l l e t o s z a m o j s t r e , z a v a j e n c e i n c e l o t n o o b r t n i š t v o p r e c e j p o m e m b n e j š i k o t p r e j š n j a l e t a . N a p o d l a g i n o v i h p r e d p i s o v o v s a k o l e t n i h v a j e n s k i h i z p i t i h j e n o v o m e š k a o b r t n a z b o r n i c a k o t e n a p r v i h o r g a n i z i r a l a i z p i t e v a j e n c e v v s e h t r e h l e t n i k o v . T o j e b i l a n o v o s t t a k o z a v a j e n c e , k a k o r t u d i z a m o j s t r e . P r i n a s j e b i l t o p r a v z a p r a v l e n e k a k p o i z k u s , b r e z k a k e g a s t r o g e g a i n u r a d n e g a z n a č a j a . N i č n i s m o p o z i v a l i v a j e n c e v k i z p i t u , s a m o z o k r o ž n i c o s m o j i h o p o z o r i l i n a t o , p a s o i b l i u s p e h i s k o r a j p r e s e n e t l j i v i . R a z e n k a n d i d a t o v z a p o m o č n i š k e i z p i t e , k i m o r a j o s v o j e i z d e l k e n a p r a v i t i v t u j i d e l a v n i c i , s o va - j , j e n c i I z d e l a l i i z p i t n e p r e d m e t e v s v o j i h d e l a v n i c a h , n a t o p a j i h r a z s t a v i l i n a v a j e n s k i h r a z s t a v a h v N o v e m m e s t u , Š e n t j e r n e j u l n T r e b n j e m . P o s e b n e o c e n i l n e k o m i s i j e s o i z d e l k e p r a v i č n o o c e n i l e i n v p i s a l e o c e n e v p o s e b n e d i p l o m e , k i s o b i l e p r i l o ž e n e r a z s t a v l j e n i m p r e d m e t o m , k a t e r e s o v a j e n c i p r e j e l i z a s p o m i n .

    V a j e n s k e r a z s t a v e s o i m e l e n a m e n p o k a z a t i , k a j i n k o l i k o s e j e p o s a m e z e n v a j e n e c v s v o j i u č n i d o b i ž e n a u č i l i n k o l i k o z n a j o v a j e n c i ž e s a m i m i s l i t i . P o

    k a z a l a p a j e t u d i n a u č n e m e t o d e m o j s t r o v . R a z s t a v n i p r o s t o r i s o b i l i p o v s o d z e l o l e p o p r i r e j e n i . T u d i o t v o r i t v e s o s e p o v s o d — r a z e n v N o v e m m e s t u — l e p o i z v r š i l e . V N o v e m m e s t u j e r a z s t a v l j a l o 120 v a j e n c e v , v Š e n t j e r n e j u 63 i n v T r e b n j e m 76. T u j e b i l a t o v r s t n a r a z s t a v a p r v i č . R e s j e b i l a p r i r e j e n a s s k r o m n i m i s r e d s t v i , p a s t o l i k o v e č j o v n e m o i n l j u b e z n i j o . T u j e k r a z s t a v i v e l i k o p r i p o m o g e l u p r a v i t e l j o s n . š o l e A d o l f G r u m , k t j e v s o o r g a n i z a c i j o t a k o r e k o č v o d i l . S e v e d a t u d i c e l o t n i p r i p r a v l j a l n i o d o b r s t o v . G a š p e r š i -č e v o n a d e l u n i d r ž a l k r i ž e m r o k , z a k a r j i m s t e g a m e s t a n a j l e p š a z a h v a l a .

    P r i v s e h t r e h o t v o r i t v a h s o b i l i p o l e g v a j e n c e v , m o j s t r o v i n d r u g i h l j u d i n a v z o č i t u d i z a s t o p n i k i n o v o m e š k e o k r a j n e o b r t n e z b o r n i c e , k i j e t u d i s f i n a n č n e s t r a n i k r e p k o p o d p r l a p r i r e d i t e l j e r a z s t a v . V s e t r i r a z s t a v e s o z a v a j e n c e , k a k o r t u d i z a m o j s t r e i n z a k r a j e s a m e z e l o p o m e m b n e i n b o d o v o d i l o z a b o d o č e u č e n j e v a j e n c e v , p a t u d i v o d i l o m o j s t r o m p r i u č n i h m e t o d a h . O b e t a p a s e š e Č e t r t a t o v r s t n a r a z s t a v a v Ž u ž e m b e r k u , k i b o m e n d a o d p r t a n a t a m o š n j i o b č i n s k i p r a z n i k , 10. i n 11. j u l i j a t . 1. — r —

    Na dan vstaje to v Črnomlju slavnostna seja Ljudske

    skupščne LRS Dne 21. in 22. julija bo v Črnomlju množična proslava

    10. obletnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Glavna proslava bo 22. julija, ko bo slavnostno zasedanje Ljudske skupščine LRS ob udeležbi preživelih udeležencev I. zasedanja S7V05. Po končanem slavnostnem zasedanju bo veliko politično zborovanje. Na predvečer glavne proslave, to je 21. julija, bodo na raznih krajih Bele krajine odkrili spominske plošče zastopniki ustanov, ki so bile pred desetimi leti osnovane pri SNOS, kot njegov aparat.

    Podrobnejši program in obvestila o sami proslavi bodo še objavljena. Okrajni odbori SZDL in druge organizacije pa naj takoj javijo število udeležencev za glavno proslavo 22. julija na Okrajni odbor SZDL v Črnomelj.

    Pridite — partizanska Bela krajina vabi!

    Občinski ljudski odbori več skrbi za podjetja in obrtne delavnice!

    l a je d o b r o o p r a v i l o O k r a j n o g radbeno podje t je Č r n o m e l j .

    Dom |a B | M k r a j i n i res l a h k o v ponos. S t o j i na 1048 m v i s o k i M i r n L novi, o d k o d e r je krasen razgled po vsej Boli

    j l n e 1n n e k d a n j i b o r c i , p r i h l -t i te 11. j u l i j a n a M i r n o goro, da b o m o s lovesno o d p r l i n o v i p l a n i n s k i d o m i n zace l i s p r o s l a v a m i za v e l i k i p r a z n i k B e l e krajine, V . J .

    O k r a j n i zavod za Socialno zavarovanje v Novem mestu se je zače l resno ukvar ja t i s pereč i m v p r a š a n j e m o b č i n s k i h obrtn ih l n remontnih podjetij. Ob f i nančn i r ev i z i j i , k i jo naš zavod opravl ja glede p l a č e v a n j a pr i spevkov za socialno zavarovanje, ob ana l i z i fondov plac , oz i roma i zp lačan ih zneskov delavcem 5n u s l u ž b e n c e m (kar je osnova za v p l a č e v a n j e p r i spevkov socialnega zavarovanja) , ugotavljamo vel ike napake in pomanjkl j ivost i .

    Č e v l j a r s k o podjetje v Skocja-nu je l an i zaposlovalo vse leto p o v p r e č n o sedem delavcev, z u č e n c i , p o v p r e č n i znesek p l a č je b i l 14.785 dinarjev m e s e č n o . Ce odš t e j emo tri vajence, s povp r e č n o p l a č o 1500 din na mesec, kar znese 4500 din , ostane za t r i p o m o č n i k e ln mojstra, ki je hkra t i up ravn ik podjetja, samo 10.285 d!n na mesec. E n p o m o č nik, oziroma mojster je torej prejemal na mesec le 2571 d in

    p l a č e , p l a č i l n e l i s te pa Izkazujejo, da so dela l i redno po 208 ur na mesec (normalno predpisani delovni č a s ) , ka r znese 12 din 30 pa ra na uro. K a k o je to mogoče?

    V predpisih za p r a v i c o do o t r o š k e g a dodatka je do ločeno , da mora b i t i delavec zaposlen poln de lovn i čas — 208 ur na mesec, da ima p rav ico do polnega o t r o š k e g a dodatka. Zato je upravn ik delavnice Janez O b r č pisal sebi, potem pa seveda tudi d rugim, da so dela l i vsak mesec 208 ur. Marca lani je 7 delavcev zas luži lo 8026 d in , otroškega dodatka pa Je preje l 18.000 din.

    VREME za čas od 10. — 18. j u l i j a Koncem tega t edna in v za

    četku prihodnjega tedna večinoma jasno. Ostale dni pogoste krajevne nevihte. V splošnem bo lepo, d e l o m a s o n č n o v r e m e .

    N o č e m razpravl ja t i , k o l i k o je ta aH oni p o m o č n i k delal v del avn i c i in ko l iko doma, kdaj je pop rav i l a l i nared i l čevl je za r a č u n podjetja, kdaj za svoj , to naj ugotovi o b č i n s k i L O Skocjan. Poudar i t i pa hočem, da tak up ravn ik in u s lužbenc i d iskredi t i ra jo d r ž a v n o obrtno delavnico, od skupnosti pa prejemajo vel ikanske zneske, k i j i h naša soc ia l i s t i čna d r u ž b a daje kot p o m o č d r u ž i n a m , k i Imajo

    O b v e s t i l o Bralcem Dolenjskega lista,

    posebej pa n a r o č n i k o m v Beli krajini s p o r o č a m o , da bo v petek 16. julija i z š la p o v e č a n a š t e v i l k a n a š e g a tednika, pos v e č e n a Dnevu vstaje in proslavi 10 - letnice zasedanja SNOS v Č r n o m l j u . T o č e n spored vseh prireditev, proslav, odkritij spomenikov in p lošč bomo objavili torej prihodnji petek, na kar ž e danes opozarjamo vse bralce.

    U r e d n i š t v o

    majhno p r e m o ž e n j e aH pa sploh n ič .

    N a isti n a č i n je podjetje poslovalo letos. Janez O b r č je meseca februarja pre je l 2111 d in p lače in 11.000 o t roškega dodatka. A l i je obč insk i l judski odbor v Skocjanu us tanovi l podjetje zato, da se notri skr ivajo šuš-mar j i vseh vrst in i zkor i šča jo skupnost, al i zaradi kor is t i i n potreb prebivalcev in skupnosti? Ka j p rav i jo k temu v o l i v c i š k o c janske obč ine?

    T u d i p r i t a m o š n j e m Remontu n i n ič bolje. A l i obč insk i l judski odbor verjame vodstvu tega podjetja, da je 17 delavcev l an i , juni ja , v polni gradbeni sezoni, prejelo 40.779 din p lač , ju l i ja pa 15 delavcev 36.970 din? T u d i v Remontu se skr ivajo razni i legaln i ob r tn ik i , k i j i m je edini c i l j izkor is t i t i pravice socialnega zavarovanja ln ostale pravice, katere daje skupnost v socialne namene.

    (Nadaljevanje na 2. strani)

  • S t r a n 2. D O L E N J S K I C I S T n Siev. 2T

    V i n o g r a d n i š t v o ne temelj i v v o k v i r u n a š e g a kmeti js tva samo na vrednosti vsakoletne proizvodnje t e m v e ć omogoča i zko r i ščan je t ak ih zemlj išč , na ka te r ih ne b i mogl i goj i t i z več jo rentabilnostjo nobene druge kul ture . Zato predstavlja v inska tr ta za mars ika te r i predel Slovenije socialno kul turo , saj nudi p reb iva l s tvu S lov . gor i c , Haloz , potem na Bize l j skem, Dolenjskem, v B e l i k r a j i n i , na P r i m o r s k e m i td. g l avn i dohodek. Obnova vinogradov bo pa bis tveno spremenila obdelovalne gospodarske metode, kakor tudi samo predelavo grozdja, k! je na sp lošno zelo p r i m i t i v n a . Eden p r v i h vzporednih uk re pov z obnovo vinogradov je izgradnja ustreznih v i n s k i h k l e t i v v ino rodn ih oko l i š ih . Posebno p e r e č p rob lem predstavl ja v tem oz i ru Dolenjska , konkretno nov o m e š k i okraj , k i p r i 2693 ha v i n o g r a d n i š k i h p o v r š i n n ima n i t i ene pr imerne več je v inske k le t i . Nič bolje n i v sosednjem č r n o m a l j s k e m okraju . Desetletni p rogram razvoja in dv iga našega kmet i js tva p redv ideva poleg mnogih d rug ih ukrepov tudi gradnje več j ih p ro izvodn ih k l e t i tako n- pr . v B r d i h na P r i morskem, v M e t l i k i in pod T r sko goro.

    Oglejmo si na k ra tko , k a k š e n t>omen ima predvidena v i n s k a k le t pod T r š k o goro za dvig našega dolenjskega v inogradn i š t va in gospodarstva sploh.

    Z o z i r a m na zaostalost in p r i mi t ivnos t kmeti js tva na Dolen j skem, posebno pa še z oz i rom na stanje v i n o g r a d n i š t v a , k i postaja z dneva v dan bolj nerentabi lno, je nujno potrebno temu de lu S l o v e n i j « , k i je v narodnoosvobodi lni vo jn i dal svoj l e v j i de lež , posvet i t i vso pozornost ter m u n u d i t i vso potrebno p o m o č in oporo, da se gospodarstvo dvigne i n i z k o r i st i svoje pr i rodne m o ž n o s t i . E d e n p r v i h ukrepov v tej smeri naj bo nova sodobna v inska kle t .

    Z n a č a j n a š e sedanje v inske produkci je zahteva, da damo v bodočnos t i poseben poudarek kva l i t e tn i v i n s k i p ro izvodnj i za izvoz, naš domać i trg pa moramo oskrbet i z zdravo p i jačo , kot je n . p r . c v i č e k , k i si ga na š pot r o š n i k , naiš de lovni č l o v e k že l i . N o v a v inska k le t nam bo v tem o z i r u jamstvo za p ro izvodnjo pravega dolenjskega cv i čka , kot vinskega t ipa, za kar so dani v su rov insk i baz i vs i potrebni pogoji .

    Naš v inogradnik se bo s p ra -v.ln r> usmerjeno ta racionalno proizvodnjo grozdja za predelavo v kval i te tno v in sko kapl j ico ,

    za katero danes n ima pogojev, gospodarsko d v i g n i l in tako l až je p r i speva l svoj delež skupnosti , ker bo z m a n j š i m i s t roški dosegel bol jše uspehe.

    Cv iček bo postal zdrava p i j a ča za n a š e g a delovnega č l o v e k a , k i ga bo o d v r a č a l od zastruplje-vanja s š m a r n i c o , na drugi strani pa tudi m o č n o orož je prot i a lkoho l izmu, saj ga mnogi smatrajo kot zdrav i lno p i j a čo , k i ima tudi ustrezno ceno.

    N o v a klet bo v po ln i mer! p r i spevala tudi ž iv l j en j sk i r a v n i , ker bo poceni la s t r o š k e p r o i z vodnje ter v p l i v a l a na dvig v i n o g r a d n i š k i h hektarsk ih p r ide l kov. Naš dolenjski v inogradnik bo z v e č j i m f i n a n č n i m efektom,

    k i ga bo dosegel, svoje v inograde tudi bol j ie oskrbova l .

    K l e t bo kot smo že r e k l i , sodobna ter bo s luž i la za vzor os ta l im k l e t a r sk im obratom, k i j i h bomo grad i l i v bodočnos t i . S tem, da bo predvidena v inska klet v rokah v inogradn ikov — proizvajalcev — in pod s t rokovn im vodstvom, bo dano tudi poroš tvo , da se bodo p r i nas p ro b lemi v inars tva p r a v i l n o r e š e v a l i , ne pa da j i h r e šu j e v in ska t rgovina. Ta naj sprejema k o n č ne produkte, ko so sposobni za po t ro šn jo . V Interesu obstoja n a š e g a vinograda je, da pr ide njegov z znojem pr ide lan i proizvod v roke p o t r o š n i k a v p r i s t ni o b l i k i , brez r a z l i č n i h vmes

    n ih mahinacl j in š p e k u l a c i j . N o v a v i n s k a klet pod T r š k o goro, na mestu b ivšega gradu B a j -nofa, k i je že p o r u š e n , bo v s r ed i š ču v i n o g r a d n i š k e g a področ ja n o v o m e š k e g a okraja in bo proizvodnega znača ja — obsegala bo mehaniz i rano predelavo grozdja, šo lanje ln dozorevanje grozdja ter racionalno Izk o r i š č a n j e s t ranskih proizvodov. Z a č e t n a kapaciteta k le t i bo 50 vagonov.

    N a koncu naj poudar im še tole: o važnos t i in potrebi nove vinske k l e t i n i nobenega dvoma, n a š a naloga pa je, da se č i m prej lot imo obnove n a š i h v ino gradov in jo u s p e š n o oprav imo!

    Ing. Lojze H r č e k

    Bogat kulturni spored na občinskem prazniku v Gotni vasi\

    D r u g i č so o b č a n i obč ine Go tna vas p raznova l i 29. jun i ja svoj p razn ik , obletnico, ko so na ta dan leta 1942 par t izani un i č i l i f a š i s t i čno postojanko p r i Za jcu pod Gor janc i . Letos so proslavl ja l i o b č i n s k i praznik v Smole-nji vas i . T a m v b l i ž in i , v vasi K r k a , so p a r t i z a n i avgusta 1942 napadli In d o k o n č n o r a z k r i n k a l i z loglasni »Š ta j e r sk i ba t a l jon« .

    L e t o š n j a pros lava se je p r i č e la pred spomenikom padl ih borcev ob cest i p red šolo na Malem S l a t n l k u , kjer so se p r e ž i vel i pa r t i zan i i n bo rc i skupaj s svojci pad l ih l n os ta l imi udeleženc i p o k l o n i l i spominu padl i h v N O B . O d spomenika se je r azv i l a povorka , z godbo lz N o vega mesta, v Smolenjo vas na

    p r i r ed i t ven i prostor. T u so g o - | t e r povo jn i grad i tv i l judski pc*» v o r l l l o pomenu p razn ika i n l s l a n e c in predsednik o b č i n e posameznih dogodkov med N O B I Lojze M u r e n , b ivš i po l i t i čn i k o -

    Mokronog je prvič praznoval občinski praznik D a so tradicije narodnoosvobo

    dilne obrbe med občani mokro-noške občine žive, je izpričala prva proslava njihovega občinskega praznika — 1. julija.

    Dober mesec so sc občani p r i pravljali na svoj praznik in pr i prave so zajele sleherno vas. K d o r e stopil na območje njihove ob

    čine 30. junija popoldne aLi na sam praznik 1. julija, je takoj spoznal, da je to v resnici vse-ljudski praznik. V vsaki vasi so postavili mlaj in slavoloke, v nekaterih pa celo po več mlajev, k i so z vihrajočimi zastavami že oddaleč pozdravljali goste. Sam

    reditvi. Obširen in dobro izvajan spored je vse udeležence navduši l , da se kar niso hoteli raziti . Sedaj, ko imajo lepo dvorano s še lep šim odrom, bodo take kulturne prireditve lahko večkra t .

    Pravo prazn ično razpoloženje se je pričelo 1. julija zjutraj po vsej občini. O b osmi uri so gasilci pokazali svoje spretnosti, potem pa so se začeli zbirati l judje za povorko in slavnostno zborovanje. O b desetih se je razvila skozi trg dolga povorka, v kateri so b i l i Člani obč. odbora Z B , občinskega ljudskega odbora, predstavniki O L O , okrajnega komi-

    Skupina narodnih n o š na o b č i n s k e m prazniku

    trg Mokronog je za praznik spremenil lice in svečano okrašen, v cvetju, zelenju, t š tevilnimi mlaji in zastavami pr ičakal svoj p rv i praznik.

    O d kod so prišli in le kam so se zgnetli številni udeleženci na svečani akademiji v novo urejeni dvorani zad ružnega doma v sredo 30. junija zvečer — se je vsakdo upraševal . T o l i k o ljudi v M o k r o nogu še n i bilo na nobeni p r i -

    Več skrbi za občinska podjetja (Nadaljevanje s 1. strani)

    N a š zavod za socialno zavarovanje bo z vso doslednostjo zahteval , d a bodo odvedeni 45% p r i s p e v k i za socialno zavarovanje, do ločen i v ve l j avn ih p redpis ih , po kateriih znaša jo min imalne p l a č e :

    1. za v i soko k v a l i f i c i r a n e delavce in n a m e š č e n c e 12.000 d in na mesec aH 58 d in na uro;

    2. za kva l i f i c i r ane delavce 8.800 d in n a mesec a l i 43 d in na uro;

    3. za po lkva l i f i c i r ane delavce 7000 d in na mesec a l i 34 d in na uro;

    4. za nekva l i f ic i rane delavce 6000 d i n n a mesec a l i 29 d in na uro

    ne glede, k a k š n e zneske Izkazujejo ali bodo izkazovale p l a č i lne liste, če bodo zaposleni ves de lovni čas .

    T a p r imer k a ž e , kako malo pozornosti in sk rb i posveča jo o b č i n s k i l judski odbori podjetjem ln de lavn icam na svojem p o d r o č j u . P a tudi s indikalne

    organizacije po o b č i n a h se bodo morale bolj resno zavzeti za to s tvar.

    Š k o c j a n s k i p r imer zas luž i vso k r i t i k o javnost i , obenem p a opozarja o b č i n s k e l judske odbore, da je tako pojmovanje skupnosti docela z g r e š e n o . Do lžnos t je, da takemu poslovanju naredijo konec in da utrdi jo obs to ječa podjetja po soc i a l i s t i č nem n a č e l u : »Več boš skupnosti da l , več lahko z a h t e v a š od oje; če pa skupnosti n i č e s a r ne daš (če b i l ahko) , tudi n i m a š pravice od nje n i č e s a r zahtevati .

    K o t v Skocjanu je še v nekater ih d rug ih o b č i n a h n a š e g a okraja , k i p r a v tako pust i jo , da se v r azn ih » R e m o n t i h « in obr tn ih delavnicah goji š u š m a r -stvo, namesto da b i u t r jeva l i soc ia l i s t i čne odnose ter gospodarsko k r e p i l i obs to ječa podjetja in us tanavl ja l i nova, saj je še vse polno potreb za nekatere gospodarske dejavnost i .

    Miha Počrv ina , d i rektor Z S Z N o v o mesto

    teja in drugih organizacij, svojci padlih borcev, številni borci, ki so se bor i l i na območju Mokronoga, gasilci, pionir j i , konjeniki, narodne noše in drugi, skupno nad 800 ljudi. S številnimi venci in cvetjem so ljudje zavi l i na pokopališče, da se na skupnem grobu najprej poklonijo spominu tistih, k i so največ ž r tvova l i za našo svobodo. V izbranih besedah se je pokojnih spomnil v imenu vseh prisotnih ravnatelj nižje gimnazije V i l k o Videčnik , nakar so pionirke s šopki rdečih nageljnov v rokah deklamirale v počasti tev padlih borcev prisrčno zahvalo mladega rodu za pribor-

    jeno svobodo. Molki pevski zbor je zapel žalostinko, potem pa se je povorka usmerila nazaj v trg pred zadružni dom, kjer je sledilo veliko zborovanje. Predsednik obč. ljudskega odbora tovariš Jerič je toplo pozdravil vse udeležence, zlasti stare borce in aktiviste, narodnega heroja Dakija, Žana Moreta, Načeta Majcna, ljudska poslanca Franca Kreseta-Čobana in Franca Pirkoviča, člana C K ZKS Franca Černeta-Klemena, zastopnike sosednih občin, druge goste ter ostale udeležence. Za njim je čestital v imenu O L O in okrajnega komiteja vsem občanom k prazniku Franc Pirkovič, ki je še posebej pouda

    ril, da je mokronoska občina vsa leta po vojni ob vsaki priliki pokazala veliko politično enotnost,

    'da pa je taka enotnost >prav tako potrebna tudi v gospodarskem pogledu.

    Po zborovanju je skupina v narodnih nošah izvajala lep spored narodnih iger in plesov in je bila deležna priznanja vseh prisotnih. Popoldne so se telovadne in športne skupine iz raznih krajev pomerile v nekaterih športnih disciplinah. Lepo poletno vreme je pripomoglo, da so mo-kronožani skupno s številnimi gosti praznovali svoj prvi občinski praznik v najboljšem razpoloženju, (r)

    Oče in sin obsojena zaradi gospodarskega kriminala

    Priznanje požrtvovalnim prosvetnim delavcem

    O k r a j n i o d b o r N o v o mes to je s k l e n i l , d a da p r i z n a n j e na jbo l j p o ž r t v o v a l n i m p r o s v e t n i m d e l a v c e m v o k r a j u , z l a s t i t a k i m , k i se ude j s tvu je jo t u d i i z v e n š o l e i n so p r a v i l j u d s k i v z g o j i t e l j i . 1. j u l i j a letos je b i l o p o v a b l j e n i h v N o v o mes to 95 p r o s v e t n i h d e l a v cev i z ce lega o k r a j a . P r e d s e d n i k O L O V i k t o r Z u p a n č i č se je v s e m z a h v a l i l za u s p e š n o d e l o v š o l i i n p o ž r t v o v a l n o u d e j s t v o v a n j e i z v e n šo l e , p o sebno p r i t e l e sn i v z g o j i i n k u l t u r n o p r o s v e t n e m d e l u m e d m n o ž i c a m i . V s i p o v a b l j e n i so d o b i l i na to od p r e d s e d n i k a O L O d e n a r n e nagrade . V i m e n u n a g r a j e n i h se je p r e d s e d n i k u o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a z a h v a l i l p ro fesor V i k t o r F a b l a n i n o b l j u b i l , d a bo n a g r a j e n c e m p r i z n a n j e samo v z p o d b u d a za š e a k t i v n e j š e de lo p r i p r o s v c t l j e v a n j u

    Da v pos lova ln ic i Odpad v N o v e m mestu n i vse v redu, so ljudje že dolgo s u m i l i . Pos lo vodja A l o j z A v b a r m l . si je g rad i l novo h i šo , v ide l i pa so ga tudi , da je še l na obisk i n dopust k »pos lovnim« pr i ja te l jem, s ka t e r im i sicer n ima nobenih sorodstvenih vez i . Organ i t rgovinske i n š p e k c i j e O L O Novo mesto so preg leda l i poslovanje i n ugotovi l i nekaj pr imerov hudega gospodarskega k r i m i n a l a , zarad i č e s a r sta se k r i v c a zagovar ja la p red o k r o ž n i m s o d i š č e m v N o v e m mestu letos 18. jun i j a .

    O b t o ž n i c a javnega tož i l s t va je A l o j z i j u A v b a r j u m l a j š e m u oč i tala, da je kot uradna oseba uporabi l š t a m p i l j k o podjetja p r i i zs tav i tv i r a č u n a e l ek t r i f i kac i j -skemu odboru B i r č n a vas za 27 kosov s t r e š n i h stojal, katere je p rodal v svojem imenu za 75.600 dinar jev.

    K o t odgovorna oseba podjetja je 22. I X . 1953 prodal A l o j z u K r a l j u 620 k g t raverz i n 107 kg j ek l en ih v r v i , Janezu S v a l u dve že lezn i šk i t r ave rz i i n F r a n c u K r e m e s c u deset k g podkev, vse last podjetja Odpad. Z a prodane s tvar i je p re je l od K r a l j a 23.050 dinarjev, od Sva la 12.000 d i n i n od Kremesca okrog 40 l i t rov v i na. Vse to je o b d r ž a l za sebe, v kn j igovods tvu pa se je da l obremeni t i samo za mate r ia l . Tre t ja t e ž k a o b t o ž n i c a m u je oč i t a la , da se je p e č a l s t r g o v i no kot pok l i cem s tem, da je v le tu 1953 k u p i l p r i podjetju O d pad 276 k g že l ezn ih cevi za 8280 dinarjev, nato pa iz tega ter ostalega mater ia la , k i sta mu ga dobavi la J o ž e I s t e n i č i n J o ž e A v b a r , i zde lova l s p o m o č j o Iste-n iča s t r e š n a stojala, od ka te r ih j i h je p rodal e lek t r i f ikac i j skemu odboru B i r č n a vas 27 kosov za 75.600 d in , 36 kosov pa e l e k t r i f ikac i j skemu odboru Ban- Javo -rov ica za 100.800 d in .

    Oče o b t o ž e n e g a , A l o j z A v b a r s t a r e j š i , je zag re š i l kazn ivo dejanje s tem, da se je neuprav i čeno peča l s t rgovino kot p o k l i cem. Ne da b i b i l u s l u ž b e n e c podjetja Odpad, je na o b m o č j u Okraja N o v o mesto nakupoval staro že lezo in ga z d o b i č k o m

    preprodajal Odpadu. Skupno Je v č a s u od ap r i l a 1953 do marca 1954 p roda l podjetju okrog 60 ton k o v i n za skupno vsoto 469.646 dn i . Te posle je opravl j a l tako, da je na terenu od razn ih oseb kupova l kovine . D a b i izgledalo, kot da so železo prodale razne osebe, je i z s tav i l r a č u n e na razne i zmiš l j ene osebe ter j i h tud i podpisal , r a č u n e pa p r e d l o ž i l v i zp lač i lo podjetju. Skupno je v navedenem č a su i z s t av i l 54 t ak ih r a č u n o v . T a kega nezakonitega p r e k u p č e v a nja n i mogel A v b a r z n i č e m e r

    Ščitimo poljske jerebice in fazane!

    2 e p r e d l e t i so n a š e l o v s k e d r u ž i n e u v o z i l e , v e č i n o m a na l a s tne s t r o š k e , p o l j s k e j e r e b i ce : n fazane z a n a š a l o v i š č a . M e d v o j n o i n po v o j n i je b i l a ta v r s t a p e r j a d i p o p o l n o m a i z g i n i l a z n a š i h p o l j , ve r j e tno z a r a d i k u r j e kuge . Sedaj pa se j e reb ice i n f a z a n i k a r z a d o v o l j i v o m n o ž i j o . P o u d a r i t i m o r a m , d a j e ta pe r j ad i z r e d n o k o r i s t n a za po l j ede l s tvo , saj u n i č u j e ves m r č e s brez iz jeme, torej t u d i k o l o r a d s k e g a h r o š č a , h k r a t i p a se h r a n i š e s semen o m p l e v e l a .

    K m e t i j s k e zad ruge se n a s p l o š n o d o b r o zaveda jo k o r i s t i p o l j s k i h j e r eb i c i n f azanov ; m a r s i k j e so de lno , p o n e k o d pa t ud i v c e l o t i p r i s p e v a l e dena r l o v s k i m d r u ž i n a m za nabavo .

    L o v s k e d r u ž i n e opazujejo g iban je i n g n e z d i š č a te p e r j a d i ter u n i č u j e j o n j i h perna te i n d l a k a s t e ropa r i ce , k a r po-

    Ribnica na Dolenjskem Č e zantfse pot tu jcu v R i b

    n i co , b o v p r v e m t r e n u t k u k a r u p r a v i č e n o o b s t a l ; s k o z i ves t r g j e ces ta p r e k o p a n a , d a i z g l e d a vse s k u p a j k a k o r u r o po b o m b a r d i r a n j u . K a n a l i z a c i j a ie v p o l n e m t e k u in v e č i na d e l p r i k o p a n j u k a n a l o v j e že o p r a v l j e n e g a . K o bodo z a k l j u č i l a k a n a l i z a c i j o , bodo z a č e l i t l a k o v a t i cesto.

    Posebno u č i n k o v i t je bil nastop pionirjev z Malega Slatnika

    misar Belokranjskega odreda Janez Gal ič in sekretar okraja nega odbora S Z D L J o ž e P l a v e č . Navzoč i so b i l i tud i š tev i ln i drugi p reds tavnik i ljudske oblast i , m n o ž i č n i h organizaci j i n J L A ter p r i b l i ž n o 600 ostal ih u d e l e ž e n c e v .

    P o govor ih je b i l na na l a šč zato postavl jenem odru prav leP ku l tu rn i spored; sodeloval i so p i o n i r j i , m lad inc i in mladinke , gasilci i n č l a n i ku l tu rno umetn i šk ih d r u š t e v iz S top ič i n M a lega S la tn ika . Najprej je gasi l ski m o š k i oktet iz S top ič zapel dve pesmi. S l ed i l je telovadni nastep p ion i r j ev ln p ion i rk z Malega S la tn ika . Č l a n i c e L M S lz S top i č so zaplesale polko, skupno z m o š k i m i č l a n i K U D iz S top ič pa še gorenjsko po lko . Mlad inc i i n mlad inke iz P o d -grada so da l i zborno reci taci jo »Žr tve« . P i o n i r k e iz B i r č n e v a si so izvajale ad l e š i čko kolo »Lepa A n k a « . P r a v lepo so tudi mladinc i i n mlad inke iz Gotne vasi zaplesal i v e n č e k na rodn ih plesov, z nekaj melod i jami so pokazali svojo spretnost tudi gas i l sk i t a m b u r a š i iz S top ič . Z a zak l j uček so č l a n i K U D M a l i S la tn ik u p r i z o r i l i odlomek Cankarjevega H lapca Jerneja. Izredno je uspel nastop pionir jev z Malega S l a t n i k a , k i so pod vodstvom šo l skega upravi te l ja V l a -dmir ja Mihe lč i ča p r i k a z a l i vrsto telovadnih s l ik .

    Z a p rog ram so se vs i nastopajoči dobro i n vestno p r i p r a v i l i , kar je treba posebej po-

    o p r a v i č i t l , saj Je las tn ik h i š e i n ima pr imerno pokojnino kot upokojeni že lezn i šk i strojevodja.

    Z a navedena kazn iva dejanja je o k r o ž n o sodišče obsodilo A l o j zi ja A v b a r j a m l a j š e g a na 6 mesecev zapora, A l o j z i j a Avabar j a star. pa na 5 mesecev zapora. Oba morata skupno p l ača t i s troške postopka in vsak 1000 d in p o v p r e č n i n e . K a k o je s povra č i lom p o v z r o č e n e škode , v razsodbi o k r o ž n e g a sod išča n i navedeno, verjetno pa bo podjetje Odpad vztrajalo na poravnav i celotne škode .

    m e n i , d a pos redno s k r b i j o t u d i za k m e t e i n po l jede l s tvo . Š e l e t akra t , k o bodo j e reb ice i n f a z a n i d o v o l j r a z š i r j e n i , bodo do v o l j e n i ods t r e l i .

    Z a r a d i v e l i k e k o r i s t i , k i jo i m a m o o d teh p t ic , je n a š a d o l ž n o s t , da j i h v se s t r ansko š č i t imo . P o u č i t i m o r a m o m l a d i n o i n odras le , da ne u n i č u j e j o gnezd , d a j i h ne preganja jo ; z l a s t i pa m o r a m o b i t i p r e v i d n i ob k o š n j i i n ž e t v i . P ro s to r , k j e r n a j d e m o gnezdo, naj se o b k o s i a l i o b ž a n j e t a k o da i m a v a l e č a k o k o š k a š e d o v o l j z a š č i t e . T u d i l o v c a o b v e s t i m o o gnezdu . N a n o b e n n a č i n p a ne s m e m o p o b r a t i ja jc i n m l a d i č e v a l i j i h celo u n i č i t i . P r i s v a j an j e a l i u n i č e v a n j e z a š č i t e n e d i v j a d i je k a z n i v o .

    N a j se n i k j e r i n n i k o l i v e č ne p o n o v i p r i m e r iz V e l i k e L o k e , k o je n e k i s u r o v e ž p o b r a l j a j ca , v k a t e r i h so b i l i ž e g o d n i m l a d i č i i n j i h v d o k a z svojega b a r b a r s k e g a z n a č a j a r a z b i l na cest i , češ d a bo v s a k v i d e l , k a k o sem k o r a j ž e n .

    Z a v e d a j m o sc, d a je k o r i s t n a d i v j a d s p l o š n o l j u d s k a i m o v i n , i k i smo jo d o l ž n i š č i t i t i v k o r i s t s k u p n o s t i — v t em p r i m e r u po l j edo l j s tva . B o d i m o s r č n o k u l t u r n i , k a r j e o d l i k a posa m e z n i k a i n n a r o d a v c e lo t i .

    ^ e t .

    Dopisujte v »Dolenjski list«

    h v a l i t i . Se p rav posebno ve l ja to za S t o p i č a n e , k i so z vsemi t o č k a m i pokaza l i , da j i m k u l turno udejstvovanje n i tuje. Dobra je b i l a zamisel , da so se na odru pred gledalci zb ra l i najboljši u č e n c i ln d i j ak i iz vse obč ine ; predsednik sveta za presveto p r i o b č . L O t o v a r i š M u r -gelj j i h je javno p o h v a l i l , na j bol jše p a nagrad i l s kn j igami . O b č i n s k i l judsk i odbor je vse te otroke tudi pogosti l .

    Eno pa moramo le pograjati p r i p ro s l av i tega o b č i n s k e g a p razn ika : u d e l e ž b a b i b i la lahko več ja . 2e sam, tako Izbran ln kval i te ten ku l tu rn i spored b i zas luž i l , da b i si ga b i l vsakdo ogledal . (r)

    Kajetan Hrošč:

    Tobak, tihotapci in financarji V s a k č l o v e k i m a že l j e , n e k

    do v e č , d r u g i m a n j . N e k a t e r e je l a ž e z a d o v o l j i t i , d r u g e spet t e ž e , k e r s i v d o m i š l j i j i z a snuje jo n e m o g o č e že l j e . S e v e d a so t u d i č a s i , v k a t e r i h ž i v i m o , o d l o č i l n i z a r o j s t v o n a š i h ž e l j a . G o t o v o se bo š e m a r s i k d o s p o m n i l p o m a n j k a n j a m e d zadn jo v o j n o i n ka j s i Je tedaj p o ž e l e l . J a z n a p r i m e r s e m s i po l eg m a r s i č e s a , k a r danes n i v e č nedoseg l j ivo , z a že l e l vsa j t o l i k o c igare t , d a ne b i b i l o t r eba p a z i t i i n h r a n i t i v s a k »č ik« . S k o r o z a v r i s k a l sem, k o s e m s i po d o l g i h l e t i h l a h k o k u p i l c iga re t po v o l j i . P r v i č , k o s e m j i h po d o l gem č a s u i m e l spet p o l n ž e p , sem s p r a v o nas lado p r v o c i gareto samo p r i ž g a l , p o t e g n i l neka j d i m o v ter jo p o t e m v š i r o k e m l o k u p r e š e r n o o d v r gel , češ , zdaj smo spet na k o n ju , saj i m a m o že c igare te . T a k o i n podobno se je n a j b r ž god i lo t u d i v s e m k a d i l c e m , k i so do lga le ta p o g r e š a l i » b o ž j o t r a v i c o « . N e k d o j o je

    I m e n o v a l t u d i » v i t a m i n d u š e « . I n p r a v j e i m e l ! P r i l e z e se t i ob v s a k i p r i l o ž n o s t i , če s i l a č e n a l i s i t , ž a l o s t e n a l i vese l , r a z b u r j e n a l i p a t u d i p o p o l n o m a r a v n o d u š e n . Č e p r a v i m a t o l i k o d o b r i h l as tnos t i , i m a k l j u b t e m u t u d i dos t i so v r a ž n i k o v . T o d a p r i j a t e l j i so os t a l i v v e č i n i , k a r l a h k o p o t r d i n a š a t o b a č n a u p r a v a i n t r a f i k a n t i . K d o r je z a č e l u ž i v a t i t obak po p a m e t i , m u je pos ta l n a s l a d i l o , b rez k a t e r e ga s i ne m o r e v e č m i s l i t i z l o ž nega ž i v l j e n j a . B i l i so p a č a s i , k o š e n i so p o z n a l i tega u ž i t k a . L j u d j e so z d r ž a l i b rez t o b a k a i n so k l j u b t e m u v r e d u o p r a v l j a l i svoje v s a k o d n e v n o delo .

    T o b a k j e d o m a lz s e v e r n o a m e r i š k e d r ž a v e V i r g i n i j e iz k r a j a Tabago . N a j p r e j so ga p o z n a l i n a P o r t u g a l s k e m , k a m o r so ga p r i n e s l i » D o n K i -ho t i m o r i j « — K r i š t o f K o l u m b i n n j egov i t o v a r i š i . N a m e s t o k u p a z l a t a i n s rebra , k i so j i h u p a l i d o b i t i v d a l j n i h n e p o

    z n a n i h d e ž e l a h , so p r i n e s l i s seboj r a s t l i n o , k i je do tedaj n i v i d e l š e noben E v r o p e j e c i n m e n i l i so, d a je to n e k a k š n a z d r a v i l n a r a s t l i n a . N j e n p r a v i p o m e n je o d k r i l š e l e ted a n j i f r a n c o s k i p o s l a n i k n a p o r t u g a l s k e m d v o r u J e a n N i -cot, po k a t e r e m je t o b a č n i s t rup d o b i l i m e — n i k o t i n . P o s l a l j o je na jpre j d o m o v v F r a n c i j o i n od tod je n a s t o p i l a z m a g o s l a v n o pot po E v r o p i i n o b r o b n i h s r e d o z e m s k i h d e ž e l a h . M e d t e m k o je nagec v os redn j i A f r i k i p o p o l n o m a z a d o v o l j e n s svo jo goloto i n si ne že l i a n g l e š k e g a s u k n j a , d a b i s i d a l u k r o j i t i o b l e k o po n a j n o v e j š i m o d i , i m a j o d r u g i z e m l j a n i , k a t e r i h p r e d n i k i so že n o s i l i h l a č e , ž e l j o po l e p i h v z o r c i h i n po l epo se p r i l e g a -JoČih o b l e k a h . T a k o je t u d i z uporabo tobaka . M o d a je i m e l a t u d i p r i n j e m svoje prste , č e p r a v ne v t a k i m e r i , ko t p r i o b l e k i

    N a j p r e j so k a d i l i tobak l z p i p . K d o r je h o t e l v e l j a t i z a

    i m e t n i k a , s i j e n a b a v i l p i p o t e r s i j o t l a č i l s t o b a k o m , k i p a je b i l v s v o j i h p r v i h č a s i h ze lo d r a g , k e r g a j e b i l o š e m a l o . Z a t o so s i to z a b a v o l a h k o p r i v o š č i l i s amo d v o r s k i p e t i č n i k i , ž e n s k e i n m o š k i . T o d a s č a s o m so se s p r e m e n i l i t u d i o b i č a j i . M a l o je sedaj m e d k a d i l c i p i p a r j e v , m e n d a n a j v e č š e v k o n z e r v a t i v n i A n g l i j i . P o z n e j e so tobak z a č e l i ž v e č i t i a l i p i k a t i . P r i nas so tej s t ras t i v d a n i samo š e n a j s t a r e j š i l j u b i t e l j i b o ž j e t r a v i ce. B o l j v č a s t i j e os ta la p r i m o r n a r j i h n a s v e t o v n i h m o r j i h , k j e r p a sedaj p r i ž v e č e n j u n a d o m e š č a tobak že ž v e č i l n i g u m i . N e v e r j e t n o za n a š e p o j me pa je, d a n i š e p r a v d a l e č č a s , k o j e t re t ja o b l i k a u ž i v a n ja t o b a k a — n juhan j e a l i nos lan je — p o m e n i l o o d l i k o In d o b r o vzgo jo . N j u h a l i so povsod , ž e n s k e i n m o š k i . K d o r Je z n a l ume tne je p r i n e s t i š č e p e c t o b a k a do nosu , t a je v e l j a l za v e č j e g a sve tov l j ana . K a k o r je p r i ž v e č e n j u nu jna pos l ed i ca n e o k u s n o p l j u v a n j e , t a k o je n juhan j e s p r e m l j a l o g r o m o v i t o k ihan j e , k i je *edaj ve l j a lo za Izredno u s p e š n o z d r a v i l o . Pos l ed i ce n j u h . i r j a 5o b i l i n o s o v i ko t k u m a r « i n

    r a z š i r j e n e nosnice, iz katerih se je cedil s tobakom pomeš a n nosni sok. Toda u ž i t e k zahteva ž r t v e . Ne samo, da je trpel žep , trpela je p r i tam vsa obleka, ker se je iz nocu pogostokrat utrnila k a p l j i « in kapljica za kapljico — mad e ž . Te kapljice so rodile prvega m o g o č n e g a s o v r a ž « i » » — cesarico Marijo T e r a n a

    Njenim vojakom so le r ja vele sablje in p u š k e , * « r je vladal mir in » '411 vojaki brez dela. Zato »o |mel? Čas, da so se tolik* boi« vdajali tedaj modernemu njuhanju. Zarndi tega so imeli popackane suknje in š e bolj rukave, ker to si z njimi brisali nos, kakor to delajo še d c a « ne-vzgojeni otroci. Robcev niso Uveli In tudi če bi jih dobivali, bi j ih gotovo uporabili zu kaj drugega, samo za nos ne. Prepovedati njuhanje pa t ud i nI kazalo. Zato si Je M a r i j a Terezija zamlsltU n*kaj, kar j e n i č n e vojnko pp-dlilo, da so si : i l i n ; » b a v ; r robe# ali pa nehali nj"l*jo Izdal« je n a m r e č ukaz. m *• uniform a m n a š l j e j o p * rokavih tja do k o m o l c a iz '-ovinskih n i t k spletene vrvice. Ods l e j j pa je d o b i l po r u s k e m v z o r c u v p a p i r z a v i t tobak po l e tu 1914, k o so tir.oči i n t i s o č i r u s k i h u j e t n i kom p r i h a j a l i v t a b o r i š č a os redn j ih s i l . C i g a r e t a p o l n i zdaj p l j u č a m i l i j o n o m k a d i l cev ter j i m o b e n e m p r a z n i ž e

    pe. N j e n z m a g o s l a v n i p o h o d se š e n i k o n č a l . K a k š n e n a č i ne u ž i v a n j a t o b a k a s i bodo l jud je še i z m i s l i l i , je z a v i t o v temo b o d o č n o s t i . Z a t o k o n -č a j m o povest o p r i h o d u i n r a z v o j u da l j nega p r i se l j enca , k i j e pos ta l p r i j e t e n i n n e n a d o m e s t l j i v gost.

    P o t b o ž j e t r a v i c e l z t o b a č n i h na sadov do m e h u r j a i n t o b a č n i c e u ž i v a l c e v » v i t a m i n a d u š e « je b i l a t u d i n e k o č p o d o b n a d a n a š n j i . R a z l i k o v a l a se je s a m o v t em, d a n i b i l us t ro j t o b a č n e p r o i z v o d nje t a k o m e h a n i z i r a n . Z a n a šo k r a j e so de la le t r i t o b a č n e tovarne , č e sp loh l a h k o i m e nu j emo te d e l a v n i c e že t o v a r ne. N a j v e č j a je b i l a v I n n s -b r u c k u n a T i r o l s k e m , m a l o manjša v G o r i c i i n n a j m a n j š a taf n a j m l a j š a p a v L j u b l j a n i . U s t a n o v l j e n a je b i l a l e t a 1705 in n a m e š č e n a je b i l a nekje n a G l i n c a h ob s edan j i T r ž a š k i cest i . R i l a pa je t ako m a j h n a , da nI n i t i z a b e l e ž e n a v t e d a n j i h z e m l j i š k i h k n j i g a h . N j e n obseg In de javnos t m o r a m o ocen i t i s amo i z oh ran j enega z a p i s n i k a o n j e n e m i n v e n t a r j u .

    ( N a d a l j e v a n j e p r i h o d n j i č ) J

  • Štev. 27 D O L E N J S K I C I S T

    rrr

    V Metliki se bomo dobro pripravili na 22. julij V Metliki je bila p r e j š n j i te

    den r a z š i r j e n a seja ljudskega odbora mestne o b č i n e . Na seji so bili zastopniki vseh masovnih organizacij in d r u š t e v . Razpravljali so o pripravah za s v e č a n o proslavo 22. julija. Ž i v a h n a seja je pokazala, da se odborniki in aktivi z vso resnostjo zavedajo, kaj pomeni za vse n a š e delovno ljudstvo veliki praznik 22. julija. Ker je bila ravno Bela krajina med N O B v stalnih stikih, v borbah in na terenu, s sosednimi brati Hrvati, bo proslava v Beli krajini obenem tudi manifestacija bratstva slovenskega in h r v a š k e g a naroda.

    Odborniki so sklenili, da bodo imeli po vseh vaseh zbore volivcev in se z ljudmi pogovorili š e o zadnjih pripravah za proslavo- Pogovori l i so se, da bodo po vaseh popravili pota in ograje vrtov, odstranili r u š e v i n e , g n o j i š č a , nepotrebne l u ž e , oč i s t i l i vaš k e vodnjake, napravili ograje itd. Poskrbeli bodo, da bo sleherna vas lepo o č i š č e n a in o k r a š e n a p o č a k a l a nekdanje borce. T o č n o so se pogovorili kje bodo postavili slavoloke in kdo bo za kaj odgovoren. Zato so izvolili posebno komisijo, k i bo sedelovala in pomagala z nasveti pri delu in in skrbela, da bodo zadane

    naloge opravljene T r e d u in p r a v o č a s n o .

    P r i i z v a j a n j u nadoj? n a terenu bodo odborniki o b č i n skega ljudskega odbora o b č i ne Metlika pomagali aktivisti S o c i a l i s t i č n e zveze in prosvetni delavci.

    Odborniki so tudi p o r o č a l i , da se je na polju blizu Cur i l pojavil koloradski h r o š č ravno tako na Grabrovcu. Takoj bodo storili vse potrebno, da se p r e p r e č i š i r j e n j e tega nevarnega š k o d l j i v c a .

    Na seji so izvolili nov gospodarski svet, v katerem so

    zastopane vse vasi o b č i n e Metlika. V svet ni bila predlagana nobena ž e n a , č e p r a v bi marsikatera lahko mnogo koristila v svetu. Saj so ž e n e v Beli krajini pokazale med N O B kaj zmorejo.

    Na novo so izvolili tudi predsednika Sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo.

    Dobro pripravljena seja o b č i n s k e g a ljudskega odbora z zastopniki organizacij in d r u š t e v je pokazala, da se je odbor pod vodstvom novega predsednika resno lotil izv r š e v a n j a gospodarskih nalog.

    To in ono iz Novega mesta

    Stara cerkev V č e t r t e k l-~julija so v Sta

    r i cerkvi p o l o ž i l i v prerani grob znano partizansko aktivistko in mater Francko Š i n kovec iz Stare cerkve. Pokojna Š i n k o v č e v a je bila vseskozi delovna v m n o ž i č n i h organizacijah. Svoje otroke je vzgojila v naprednem duhu. M o ž j i je padel v partizanih leta 1943. V partizanih sta bi l i tudi njeni h č e r i , ena je padla leta 1943. Pravtako je b i l v partizanih njen najstar e j š i sin, danes oficir J L A .

    Pokojno je spremljalo na zadnjem potu veliko š t e v i l o l judi , pa tudi rudarska godba iz K o č e v j a . Zastopnici ob-odbora ZB K o č e v j e ter ž e n ske sekcije A F 2 sta se v imenu m n o ž i č n i h organizacij poslovile od pokojnice s toplimi besedami zahvale in slovesa, (m)

    Razstava del učencev črnomaljske vajeniške Sole

    U č e n c i v a j e n i š k e š o l e v Č r n o m l j u so priredili v gimnaziji razstavo svojih del, na kateri so pokazali izurjenost, ki jo pridobivajo v delavnicah in šo l i . N a j v e č je bilo razstavljenih predmetov kovinske stroke. Med njimi se je posebno odlikoval \ i n k o Spreicer, u č e n e c II- razreda. Razstavljali so tudi u č e n c i lesne in o b l a č i l n e stroke. Razstavo je obiskalo sorazmerno malo ljudi, s č i m e r so pokazal i , da jih ne zanimata trud in delo n a š i h b o d o č i h mojstrov.

    -tko

    Lepa pridobitev hotela Knn-dija je preurejeu vrt ob T r d i novi cesti. Uprava hotela si v zadnjem č a s u prizadeva, da se gost pri njih p o č u t i kar najbolje in je v tem pogledu dosegla že prav lepe uspehe. Okusno urejen vrt z i g r i š č e m za balinanje je gotovo eden n a j l e p š i h vrtov v Novem me-stu. Tako sta sedaj ž e oba nov o m e š k a hotela v prizadevanju za č i m v e č j e ugodje gostov dosegla tako stopnjo, da lahko zadovoljita š e tako izb i r č n e g a gosta.

    Kolesarska sodrga bi lahko imenovali mlade kolesarje, k i se navzLic dovolj velikim napisom in opozorilom vozijo s kolesom č e z novi most na Loki- Ne ozirajo se ne na prepoved, ne na otroke in potnike. Res je, to niso s t a r e j š i kolesarji, to so predvsem dijaki in vajenci. Č e j ih opozor i š , da tu ni dovoljeno kolesariti, te š e z v i š k a nahruli-jo.

    A l i ni za take kolesarje nobenega zdravila? Mislim, da je. Potrebna bi bila stroga kazen in š e objava imena v ča sopisih. V vsakem mestu bi to nediscipliniranost ž e davno odpravili, le pri nas smo prev e č š i r o k o g r u d n i .

    P a š e n o v o o t r o š k o i g r i š č e . Mnogi se s p r a š u j e j o , ali je bilo novo o t r o š k o i g r i š č e na koncu parka napravljeno za otroke ali za odrasle. Vel iko truda in sredstev je D r u š t v o prijateljev mladine v l o ž i l o , da je uredilo res lep prostor in naprave za n a j m l a j š e . Toda kaj pomaga, ko pa se na gugalnice spravijo odrasli in jih polomijo. Mislimo, da je tudi v tem primeru potrebno prav tako zdravilo, kot pri nediscipliniranih kolesarjih. Vse to pa ponovno k a ž e , da bi moralo imeti mesto svoje uniformirane s t r a ž n i k e , k i bi vsem nepridipravom stopili na prste.

    Iz Vel. Gabra nam pišejo Z a poplavijence n a Š t a j e r

    skem in v k r š k e m okraju smo pri nas nabrali po S o c i a l i s t i č n i zvezi 4.350 din. U č i t e l j s t v o n a š e g a kraja j e poleg tega zbralo 1800 din, u č e n c i od igre pa 1957 din. Denar smo že odposlali prizadetim.

    T u smo imeli zadnji mesec dve veselici: p r v o o b o b č i n skem prazniku, drugo pa so priredili gasilci i n so imeli 44 t i soč din d o b i č k a - Bila je dobro organizirana, č u j e m o pa, da pripravljalni odbor p r v e veselice še ne more priti do k o n č n i h r a č u n o v oz. z a k l j u č ka svoje prireditve.

    Koloradski h r o š č se j e v n i ž i n a h tudi p r i nas m o č n o pojavil, v v i š j i h legah p a ga ni. Razna zatiralna k e m i č n a sredstva imamo sicer na razpolago, so p a draga, n a pr i mer pantakan po 96 din, lani pa je bi l po 45 din k g . Kmetje s p r a š u j e j o , č e ne bi bilo lahko to ceneje, ker je unič e v a n j e h r o š č a obvezno.

    Razstava ročnih del v Loškem potoku

    Raizstava d e k l i š k i h i n d e š kih r o č n i h d e l osemle tne š o l e v L o š k e m p o t o k u j e b i l a konec šoL l e t a l epo p r e s e n e č e n j e z a vse , k i so s i j o o g l e d a l i . P o s e b no so ugaja le ba rvas t e v e z e n i ne v p r i s t n i h n a r o d n i h v z o r c i h i n i z d e l k i iz l esa , k i so j i h n a p r a v i l i d e č k L P o k a z a l o se je, k a k o v a ž n o je , d a p o u k r o č n e g a d e l a p o s e ž e t u d i v gospodars tvo. D e č k i so n . pr . p o k a z a l i t u d i vse p r i m e r e cep l j en ja , k a r je z a n a š k r a j v a ž no, saj p r i č a k u j e m o t u d i v s a d j a r s t v u napredek . — Z r a s t avo so b i l i v s i P o t o č a n i ze lo z a d o v o l j n i .

    Tovarišu Francu Sobarju v spomin

    Glavni dobitki v rokah potrebnih Dobro p r ip r av l j ena tombola

    okrajnega odbora R K v Novem mestu je p r i v a b i l a v nedeljo 4. ju l i j a v Novo mesto ve l iko l j u d i , k i so napeto zas ledoval i i z ž r e b a n e š t e v i l k e ln Se bolj vestno č r t a l i š t e v i l k e na tab l i cah. S r e č a na tomboli je v v e l i k i m e r i u p o š t e v a l a nače l a R d e č e g a kr iža* l n se n a j v e č k r a t nasmehnila najbolj pot rebnim.

    G l a v n i dobitek — sobno opremo — je dob i l V l a d o J avorn ik , u s l u ž b e n e c iz Novega mesta. 2ensko kolo je romalo v 2abjo vas; njegov las tnik je postal Franc V e h a r , delavec v K e r a -Iz Kar te l jevega se je izredno razvese l i l 50 kg bele moke. S m i k i . Č e v l j a r s k i p o m o č n i k Iz i dor M r v a r lz P r e č n e bo poslej pos lu ša l radio, k i ga je d o b i l na tombol i . Š t e fka Zaje, uč i t e l j i ca v Soteski , se bo lahko grela poz imi , saj je zadela 5 p r m d r v . M l a d o p o r o č e n e c Janez Smalc lz Novega mesta je b i l p rav gotovo vesel o t r o š k e postel j ice , J o ž e K l o b u č a r l i V e r -duna p r i D o l . Top l i cah pa m l i n a za grozdje. Obe njivski

    bran i p ravzaprav nista p r i š l i v prave roke, ker j u je zadel m a t i ča r lz Trebnjega, J o ž e Godn ja -vec, v š k o d o p a m u n a j b r ž le ne bosta. I n v a l i d J o ž e K o š a k t remi m a l i m i o t rok i je p r i š e l ponjo. Podobno je b i lo tudi z d rug imi dobi tk i . O f i c i r J L A M i l a n M a r o j e v l č bo b r e z p l a č n o p r e b i l 10 dn i na Gor janc ih , gospodinja A n t o n i j a V r t a r lz Pod-turna p a 5 dn i v Š m a r j e š k i h topl icah. Stane M u h v i ć iz B r š -l j lna je kaj h i t ro d o b i l kupca za š t e d i l n i k , sk r a tka 38 g l avn ih

    Iz Dragatuša N a p o v r š i n i 50 ha, ki so jo

    preorali v a š č a n i D r a g a t u š a predlanskim, lepo uspevajo kulture. Ko so v a š č a n i z a č e l i preoravati stelnike, je bilo mnogo propagande, da na zemlji , kjer so bili stelniki, ne bo n i č raslo. Letos se je pa pokazalo, da so kulture š e mnogo l e p š e kakor na drugih poljih. Rž je tako lepa, da se tudi n a j v e č j i č l o v e k lahko v njej skrije. Seveda so polja tudi primerno pognojili.

    R. F .

    h i nad 300 m a n j š i h dobi tkov se je presel i lo v roke t i s t ih , k i so Imeli vsaj malo aH pa v e l i ko s r e č e . Neko l iko grenka kapl ja v s reč i je b i l a do lžnos t , da je m o r a l vsak dobitnik glavnega dobi tka p l a č a t i 15% vrednosti . N a odboru R K so za t r jeval i , da je to po nek i odločbi a l i uredb i , s icer p a gre tudi ta denar v kor i s t R K .

    Novomeške žene so ustanovile društvo

    za napredno gospodinjstvo P r e j š n j i pe tek je p r e d v e č

    k a k o r 200 ž e n a m i p r e d a v a l a v d v o r a n i D o m a J L A i n g . V i l m a P i r k o v i č o sodobn i gospod i n j s k i e k o n o m i k i ter o d e l u i n n a č r t i h Z a v o d a za n a p r e d e k gospod in j s tva v L j u b l j a n i . N o v o m e š k e ž e n e , k i so že p r e d t e m p o k a z a l e precej z a n i m a n j a z a u s t a n o v i t e v t akega ž e n s k e g a d r u š t v a t u d i v n a š e m mes tu , so b i ' e t o v a r i š i c i P i r k o -v i č e v t h v a l e ž n e za z a n i m i v o p redavan je . P o p r e d a v a n j u so u s t a n o v i l e d r u š t v o za n a p r e d no gospod in j s tvo i n i z v o l i l e d r u š t v e n i odbor .

    S P O R T I N m t $ N A V Z G 0 3 A Kdo je dolžan pomagati pri urejanju igrišč in telovadišč

    N e d v o m n o Je , d a Je z a d n j i r e -i m b l U k d z le t P a r t i z a n a v L J u b l j a n i v v s a k e m o z i r u s i j a j n o u s p e l . P o k r o v i t e l j t e R a z l e t a Jo W. l p r e d s e d n i k L j u d s k o s k u p š č i n e (S loven i je t o v . M I h a M a r i n k o , k i Je o b n e d a v n e m s p r e j e m u n o v i n a r j e v » P o l e t a « In Š p o r t n i h r u b r i k d n e v n e g a č a s o p i s j a p o v e d a l n e k a j t eh tn ih , m i s l i o n a l o g a h ( Š p o r t n i h i n t e l o v a d n i h o r g a n i z a c i j t r r o d o l ž n o s t i h d e l o v n i h k o l e k t i v o v , l z k a t e r i h p o v z e m a m o n a s l e d n j e :

    Z l e t Je P o s v o j i m n o ž i č n i u d e l e ž b i d o k a z a l , d a s « • t e l e s n o V Z R O J O u k v a r j a o g r o m n o p i o n i r j e v In d o r a & č a j o č e m l a d i n e , m n o g o m a n j p a Je » t a r j e ^ e g a k a d r a . Z l a * M m n o g o Je v t e l o v a d n i h v r s t a h ž e t u d i k m e č k e m l a d i n e , p o d r u g I s t r a n i p a p r e m a l o d e l a v s k e , k i M \ z l . i s t i v I n d u s t r i j s k i h c e n t r i h , v s e b o l i r a n i m a s u m o T.a n o R o m e t , k i n i k a k o r n e m o r e M M t a k o m n i r t f l r e n k o t t e l o v a d b a .

    V Z . R O J I v . i d i l H J s k e g a k a d r a Je t r e b a p o s v e t i l i n a j v e č j o s 1 { r ^ < 1>rav t a k o Je t r e b a ob v s a k i p r i l i k i d e l a t i nn p o p u l a r i z a c i j i P a r t i z a n a l n m n o ž i č n a l e l e s n e v z g o j o u p l o h .

    V d e l a v s k i h I n d u s l r . c e n t r i h n e b i b i l o n a p a k , č e b i b i l o v e «

    Lep Partizanov nastop v Semiču

    V n e d e l j o 4. J u l i j a Je b i l V S e m i č u l e t n i nastop 1.nnk:i.l-n1eqa p a r t i z a n a , h k a t e r e m u Je t r e b a p o ž r t v o v a l n e m u d r u i t v n č e s t i t a t i , pred n a s t o p o m le g o v o r i l t a j n i k otvMnsketra l j u d s k e g a o d b o r a t o v . T o m e . k i .1'' n a š t e l l e p e u s p e h e s e m i š k e g a P a r t i z a n a v z a d n j e m l e t u .

    M e d 100 č l a n i P a r t i z a n a , k i « o n n s t « n > m v netlei l lo . so se i>o-n e b n o I z k a z a l e s p r o s t i m i v a l n m l m l - i d l n k e In » e n e . S o d e l o v a l s 0 t u d i f l r k u l t i m i i k l Iz M e t l i k e i n C n u v m l l a . P r v i p o v o j n i n a s t o p » e n n - m a l e r v B t * n t * n 1« v r . n , . , , v se i>ohv*1e. sn i k i V p r a v i l n o p'>1 » t i n o H C n f t e l e sne v r g o l e v P T t l / a r i " v l ' i v r s t a h , Z n l e n e l i s p e b e d « * i ' ' » v i » « » r n | -č u N i v e l P e R M l n r " " M l e i l l c n f l i t V u l r i i r * A n k « A r t l e s K t o v . K r i s t a n 1« t o v . T o m e . F . 11.

    s k u p n i h o r g a n i z i r a n i h m a n i f e s t a c i j m e d d r u š t v i » P a r t i z a n « l n SvoJbod. T a k a n a s t o p e n a j b i p r i r e j a l i t u d i n a p o d e / . e i j u , k i Je •>•• d o s e d a j p o k a z a l o m n o g o v n e m e z a l a k e p r i r e d i t v e . P r i m e r z a t o Je n a d v s e r a z g i b a n a d e j a v n o s t k m e č k e m l a d i n e o b p r a z n o v a n j u o b č i n s k i h p r a z n i k o v .

    D e l a v s k i c e n t r i m o r a j o t u d i n a t e m p o d r o č j u o d i g r a t i s v o j o v l o go . D e l o v n i m k o l e k t i v o m ne s m e b i t i t a l s r e d s t e v z a d e l a v s k e d o m o v e , z a k u l t u r n o - p r o s v e t n o l n t e l e a n o v z g o j n o d e l o . T e l c s n o -v z g o j n e o r g a n i z a c i j e n i m a j o m o ž n o s t i p r i t i d o f i n a n č n i h s r e d s t e v ,

    z a t o » o n>Je g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e d o l i n e n u d i t i J i m o s n o v n a f i n a n č n a s r e d s t v a z a z i d a n j e d o m o v , u r e d i t e v i g r i š č l n t e l o v a d i š « , n a b a v o o r o d j a l n o p r e m e t e r t u i n t a m Se k a k d r u g i z d a t e k .

    U p a m o l n ž e l i m o , d a b o d o n a v e d e n e b e s e d e t o v . p r e d s e d n i k a p r i š l e n a u h o l n d o s r c a t u d i d e l o v n i m k o l e k t i v o m n a D o l e n j s k e m . L e t e d a j b o m o g o č e , d a b o d o n a s * p a r t i z a n s k a d r u š t v a p r J S l a d o p r a v i l n o i n s m o t r n o u r e j e n i h IgrJAČ l n t e l o v a d i « , k a r b o z o p e t o m o g o č i l o m n o ž i č n o s t l n r a z v o j d o n a j v i š j e m e r e .

    O d b o j k a P O K A L N O P R V E N S T V O

    V N O V E M M E S T U

    L a n s k o l e t o » o n o v o m e š k i o d -b o j k a r j l p o ž e l i n e k a j o d l i č n i h u s p e h o v . T a k o Je v r s t a č l a n i c p o s l a l a r e p u b l i š k i p r v a k s p r v i m m e s t o m , v s l o v e n s k i l i g i . m o š k a v r s t a se Je u v r s t i l a n a č e t r t o m e sto v z v e z n i o d b o j k a r s k i l i g i , v r s ta m l a d i n k p a Je N o v e m u m e s t u p r i b o r i l a r e p u b l i š k o l n d r ž a v n o p r v e n s t v o , k a r u p r a v i č e n o l a h k o s m a t r a m o z a n a j v e č j i p o v o j n i u s p e h n o v o m e š k i h Š p o r t n i k o v . — Z a t o nI č u d n o , d a Je v z n a k p r i z n a n j a za te z m a g e O d b o j k a r s k a Z v e z a S l o v e n i j e n a s v o j i l e t n i s k u p š č i n i d o l o č i l a z a o r g a n i z a t o r j a l e t o š n j e g a p o k a l n e g a p r v e n s t v a S l o v e n i j e v o d b o j k i za č l a n e n o v o m e š k i P a r t i z a n . T o t e k m o v a n j « b o p r e d v i d o m a I z v e d e n o k o n c e m tega m e s e c a .

    P o z a s l u g i n o v o m e š k i h o d b o j -

    G l o b o k o Je p r e s u n l l a p r e b i v a l c e o b č i n e D o l . T o p l i c e t e r Š t e v i l n e p r i j a t e l j e Ln z n a n c e po S l o v e n i j i ves t , d a je v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i u m r l 29. j u n i j a p r e d s e d n i k o b č i n e D o l e n j e T o p l i c e F r a n c S o b a r , s t a r k o m a j 57 le t .

    P o k o j n i F r a n c S o b a r j e b i l r o j e n v D o l e n j s k i h T o p l i c a h . V m l a d o s t i se Je i z u č i l m e s a r s k e o b r t i l n Je s v o j p o k l i c o p r a v l j a l v s e do p r e r a n e s m r t i . Z e m l a d Je s t o p i l v n a p r e d n e v r s t e i n se u d e j s t v o v a l v k u l t u r n o p r o s v e t n e m d e l u . V e d n o v e d e r , o d k r i t o s r č e n , p o š t e n j a k o d n o g d o g l a v e , v s a k č a s p r i p r a v l j e n p o m a g a t i v s a k o m u r , s i j e p r i d o b i l o b i l o p r i j a t e l j e v , kt so g a i s k r e n o s p o š t o v a l i . K o t z a v e d e n S l o v e n e c se j e ž e o b z a č e t k u p r i d r u ž i l n a r o d n o o s v o b o d i l n e m u g i b a n j u l n p o s t a l a k t i v i s t O F . K m a l u so z a n j e g o v o d e l o z v e d e l i I t a l i j a n i t e r so g a l e t a 1942 a r e t i r a l i i n o d p e l j a l i v i n t e r n a c i j o . Z e p o n e k a j m e s e c i h p a so g a p r i p e l j a l i n a z a j v l j u b l j a n s k e z a p o r e i n p o s t a v i l i p r e d s o d i š č e . I t a l i j a n s k a k a p i t u l a c i j a g a j e r e š i l a n a d a l j n e g a p r e g a n j a n j a l n z a p o r a , t o d a p o z a s l u g i d o m a č i h i z d a j a l c e v j e b e l o -g a r d i s t i č n o č a s o p i s j e z a h t e v a l o n j e g o v o a r e t a c i j o t a k o j , k o so g a z a p a z i l i n a l j u b l j a n s k i h u l i c a h . S p o n a r e j e n i m p o t n i m l i s t o m se Je u m a k n i l v T r s t , o d t a m p a se m u j e p o s r e č i l o s p a r t i z a n s k i -

    p o s l o v i l J o ž e P e l k o , p r e d p i s a r n o o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a p a p o d p r e d s e d n i k F r a n c M a r k o v l č . M o š k i p e v s k i z b o r K D D u š a n J e r e b iz N o v e g a m e s t a m u j e v s l o v o z a p e l ž a l o s t i n k e p r e d o b č i n s k o p i s a r n o , p r e d d o m a č o h i š o l n o b g r o b u , g o d b a L j u d s k e m i l i c e lz L j u b l j a n e p a Je i g r a l a ž a l n e k o r a č n i c e .

    Z a l n l s p r e v o d s š t e v i l n i m i v e n c i n a č e l u j e b i l d o l g o d d o m a č e

    g l a s o v i l o v s k e g a r o g a t o s p r e m l j a l i p a d a n j e s v e ž e d o m a č e p r s t i n a k r s t o , p o t e m p a so m u Š t e v i l n i v e n c i l n š o p k i c v e t j a p o k r i l i p r e r a n i g r o b .

    P o k o j n i S o b a r Je p o d l e g e l n e o z d r a v l j i v i z a v r a t n l b o l e z n i , k i s i j o j e d e l o m a n a k o p a l ž e v r u s k e m u j e t n i š t v u v p r v i s v e t o v n i v o j n i , l e b o l j p a v i t a l i j a n s k i i n t e r n a c i j i i n z a p o r i h v č a s u N O B . Z n J i m s m o i z g u b i l i m o ž a k r e m e n i -

    h i š e do p o k o p a l i š č a . O b o d p r t e m t e g a z n a č a j a , d o b r e g a t o v a r i l a l n g r o b u p a s ta o d p o k o j n i k a p o s l o v i l a č l a n O L O l n č l a n o k r a j n e g a z b o r a p r o i z v a j a l c e v , d o m a č i n S t r n i š a , v i m e n u l o v c e v p a M a r t i n G a č n l k . P o s l e d n j i č so m u v s p o m i n z & d o n e l i s t r e l i i i l o v s k i h p u š k , d a Je o d m e v a l o o d R o g a l n d o m a č i h g a j e v . Ž a l o s t n i

    p r e d a n e g a b o r c a z a s o c i a l i z e m . N a j b o l j g a b o d o p o g r e š a l i o b č a n j o b č i n e D o l e n j s k e T o p l i c e , saj Je p r a v z a n a p r e d e k d o m a č e g a k r a j a v e l i k o s t o r i l . Š t e v i l n i p r i j a t e l j i i n z n a n c i , k i J i h j e I m e l p o k o j n i p r a v p o v s o d , g a b o d o o h r a n i l i v d o b r e m s p o m i n u . 8

    k a r l e v b o m o t o r e l I m e l i r e d k o p r i l i k o v i d e t i v N o v e m m e s t u n a j b o l j š e s l o v e n s k e e k i p e v b o r b i za p o k a l , k i ga Je p o d a r i l a O d b o j k a r s k a Z v e z a S l o v e n i j e . B r a n i l g a b o l a n s k o l e t n i p r v a k Z O K ( D u b l j a n a ) , p r a v g o t o v o m u ga b o a k u š a l i z t r g a t i v e č k r a t n i r e p u b l i š k i l n d r ž a v n i p r v a k B r a n i k ( M a r i b o r ) , s e v e d a b o d o v b o r b o p o s e g l i « e A O K ( L J u b l j a n a ) . Ž e l e z n i č a r ( M a r i b o r ) , I l i r i j a ( L J u b l j a n a ) , K a m n i k , M e ž i c a l n d o m a č i P a r t i z a n .

    Z a t o p r i l i k o b o p r i r e d i t e l j o t v o r l l n o v a o d b o j k a r s k a I g r i š č a n a s p o d n j e m d e l u L o k e , k i s i c e r p o č a s i , t o d a z a n e s l j i v o d o b i v a l i c e p r i l e t n e g a f l z k u l t u r n e g a p a r k a . D o s e d a n j a I g r i š č a b o d o s č a s o m a p r e u r e j e n a v I g r i š č e z a ten i s , k o t 1e t a m n e k o č * • b i l o . T a k o b o k o n č n o p o v e č l e t n e m p r e m o r u o ž i v e l t u d i ta š p o r t v N o v e m m e s t u .

    m l e n o t a m i p r i t i k j e r se Je t a k o j

    d o m a č i k r a j , spe t v k l j u č i l

    ŠAH - Mladinsko prvenstvo Dolenjske

    V p o n e d e l j e k 5. J u l i j a se Je v N o v e m m e s t u z a č e l t u r n i r z a š a h o v s k o p r v e n s t v o D o l e n j s k e . L e t o š n j e p r v e n s t v o Je d r u g o p o v o j n o m l a d i n s k o p r v e n s t v o . L a n s k o le to Je b i l o e n a k o p r v e n s t v o v T r e b n j e m , k j e r Je z m a g a l S k e r l J T o n e . T u d i Ir toa Je f a v o r i t p r v e n s t v a Isti I g r a l e c , p o l e g n J e

    g a p a š e S o m r a k , n o s m e m o po p o d c e n j e v a l i m l a d i h C r n o m a l j č a -n o v , k i u t e g n e j o p r e s e n e t i t i . Z n -rartl o d s o t n o s t i s i l e , k i n a p r v e n -s l v o nI m o g e l p r i t i , p o t e m J a p U a , C e i č k a , K r u l j a c a l n L i č i n e s o d e l u j e le tos le Sest I g r a l c e v , o d t ega d v a N o v o m e š č a n a , d v a c r n o -m a l j č a n a l n d v a ix M i r n e p e č i .

    a k t i v n o d e l o . P r i p r v i h v o l i t v a h n a o s v o b o j e n e m o z e m l j u (1944) Je b i l i z v o l j e n z a p r e d s e d n i k a r a j o n s k e g a N O O , p o z n e j e p a t u d i v o k r a j n i N O o d b o r . Z m a j h n i m p r e s l e d k o m Je b i l v s a l e t a p o v o j n i p r e d s e d n i k K L O , s e d a j p a p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a o d b o r a . B i l Je t u d i č l a n o k r a j n e g a z b o r a p r o i z v a j a l c e v . N a v d u š e n L j u b i t e l j l e p e n a r a v e , k o t Je b i l , se Je d o l g o v r s t o l e t u d e j s t v o v a l t u d i v l o v s k i o r g a n i z a c i j i .

    K a k o p r i l j u b l j e n Je b i l p o k o j n i F r a n c S o b a r v n a š e m o k r a j u , z l a s t i p a p r i s v o j i h o b č a n i h , j e p o k a z a l p o g r e b , k a k r š n e g a v n o v o m e š k e m o k r a j u p o v o j n i š e nI b i l o . K o B O T o p l l č a n l z v e d e l i z a n j e g o v o s m r t , j e n a m a h p r e n e h a l o v s e d e l o v o b č i n i . N j e g o v o t r u p l o so p r i p e l j a l i l z N o v e g a m e s t a l n g a p o l o ž i l i n a m r t v a š k i o d e r v z a d r u ž n e m d o m u , z a k a t e r e g a d o g r a d i t e v Je I m e l p o k o j n i k v e l i k o z a s l u g . N a z a d n j i p o t i g a J « s p r e m i l o n a d 2500 l j u d i , p r e d v s e m o b č a n o v d o m a č e o b č i n e , p a t u d i Iz s o s e d n i h o b č i n l n iz N o v e g a m e s t a . M e d n j i m i so b i l i z a s t o p n i k i O L O , o k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S l n o s t a l i h o r g a n i z a c i j , z a s t o p n i k i J L A , v s e h o č i n v o k r a j u , g a s i l c i v u n i f o r m a h t e r č l a n i m n o ž i č n i h o r g a n i z a c i j , l o v s k i h d r u ž i n o k r a j a N o v o m e s t o , p i o n i r j i l n d r u g i . P r e d z a d r u ž n i m d o m o m se j e o d p o k o j n i k a

    V p r v e m k o l u so se p o m e r i l i : V o d o p l v e c ( M i r n a p e č ) : N o v a k ( Č r n o m e l j 0:1; P i c e k ( N o v o m e s t o ) : S o m r a k ( M i r n a p e č ) 0:1; K a s t e -l l c ( Č r n o m e l j ) : S k e r l ( N o v o mesto) 0:1.

    V nedeljo bo v Črnomlju ekipni brzoturnir

    v počostttev 10. obletnice zasedanja SNOS

    Š a h o v s k o d r u š t v o v Č r n o m l j u 1e s k u š a l o v p o č a s t i t e v 10. o b l e t n i c e z a s e d a n j a S N O S - a v Č r n o m l j u o r g a n i z i r a t i e k i p n i b r z o t u r n i r n a j b o l j š i h s l o v e n s k i h e k i p . P o l e g š t e v i l n i h e k i p l z v se D o leti i ske b o d o n a b r z o t u r n i r j u so d e l o v a l e t u d i l j u b l j a n s k e e k i p e L U S K - a , L S K - a , e k i p e m a r i b o r s k e g a Ž e l e z n i č a r j a i n m o g o č e B r a n i k a In š e n e k a t e r e d r u g e . V t e h e k i p a h b o d o n a s t o p i l i v e r j e t n o t u d i z v e z n i s l o v e n s k i m o j s t r i l n m o j s t r s k i k a n d i d a t i . D o l e n j s k o b o d o z a s t o p a l i d v e e k i p i i z N o v e g a m e s t a , p o t e m Č r n o m l j a , K o č e v j a , T r e b n j e g a i n M i r n e p e č i . K a k o r k a ž e i m a n a j v e č i z g l e d o v z a n a j b o l j š o d o l e n j s k o e k i p o p r v a e k i p a N o v e g a m e s t a , k i D O v e r j e t n o I g r a l a v p o s t a v i : S i l a , S i t a r , S k e r l J , d r . G o l e * l n F i n k . T u d i d r u g o e k i p o s e s t a v l j a j o i z k u š e n i š a h i s t i . Z a t o p r i č a k u j e m o o d o b e h d o b e r u s p e h . I z e n a č e n o s t m o č i i g r a l c e v b o v e l i k o p r i p o m o g l a k u s p e h u , M .

    MALI OGLAS I P r o d a m d v a p a n j a i n č o l n n a

    d v a v e s l a . N a s l o v p r i u p r a v i . (267) P r o d a m n a v a d n o t r i t o n s k o h a r

    m o n i k o 2 k r a t o g l a š e n o v d o b r e m s t a n j u . C e n a 16.000 d i n . N a s l o v p r i u p r a v i . (265)

    P r o d a m s k o r a j n o v č o l n — s a n -d o l i n , p o u g o d n i c e n i . N a s l o v p r i u p r a v i l i s t a . H I & N O P O M O Č N I C O i š č e m z a

    M a r i b o r . N a s l o v p r i u p r a v i .

    Obvestilo C e n j e n o o b č i n s t v o o b v e š č a m , d a

    s e m o d p r l z a s e b n o k r o j a š k o d e l a v n i c o v B r š l j i n u š t . 17 ( z a č a s n o &t. 20) i n se p r i p o r o č a m .

    T o n e S a j e

    Razstava goveje živine na Prekopi

    K m e t i j s k a z a d r u g a P r e k o p a , ž i v i n o r e j s k i o d b o r , r a z g l a s a , d a b o d n e 8. a v g u s t a 1954 p r i r e d i l a r a z s t a v o g o v e j e ž i v i n e . Ž i v i n o b o d o r a z s t a v l j a l i č l a n i K Z P r e k o p a . Z a n a j b o l j š o ž i v i n o so p r e d v i d e n e n a g r a d e . V a b i m o t u d i ž i v i n o r e j c e - n e č l a n e , d a p r i ž e n e j o s v o j o ž i v i n o ; d o g o n b o p l a č a n . P o s e b n o v a b i m o ž i v i n o r e j c e , k i g o j i j o l e p o s l v o r j a v o g o v e d o .

    Z a J e d a č o i n p i j a č o b o n a r a z s t a v n e m p r o s t o r u p r e s k r b l j e n o .

    8. a v g u s t a — v s i n a ž i v i n o r e j s k o r a z s t a v o v P r e k o p o l

    V a b i K m e t i j s k a z a d r u g a P r e k o p a ,

    ž i v i n o r e j s k i o d b o r

    Objavo P o s o j i l a z a g r a d n j o s t a n o v a n j

    s k i h h l l se b o d o d o d e l j e v a l a p o d s l e d e č i m i p o g o j i :

    a) i n v e s t i t o r j e m , k i so v l e t o š n j e m l e t u v l o ž i l i v z g r a d b o č i m v e č l a s t n i h s r e d s t e v l n

    b) I n v e s t i t o r j e m , k i b o d o l e tos g r a d i l i s t a v b e z l a s t n i m i s r e d s t v i , v n a s l e d n j e m l e t u p a p r i d o b i j o p r v e n s t v e n o p r a v i c o d o k r e d i t a .

    K r e d i t i se b o d o d o d e l j e v a l i sa m o i n v e s t i t o r j e m , k i g r a d e v m e s t i h , I n d u s t r i j s k o g o s p o d a r s k i h c e n t r i h , r a z e n v a t i .

    K r e d i t i z a p o p r a v i l o s t a v b se b o d o d o d e l j e v a l i v v s e h k r a j i h , k i n i s o v a s i i n k j e r h i š a n i v k l j u č e n a v s t a n o v a n j s k o s k u p n o s t i n l a s t n i k s t a n u j e v n j e j .

    I n t e r e s e n t i i z o k r a j a N o v o m e sto n a j se d o 20. j u l i j a p r i j a v i j o p r i p o d r u ž n i c i N B N o v o m e s t o .

    K a s n e j š i h p r i j a v n e b o m o u p o š t e v a l i !

    N a r o d n a b a n k a N o v o m e s t o .

    K I N O Kino KRKA Novo mesto

    O d 9. d o 13. j u l i j a : a m e r i š k i b a r v n i f i l m » P l a v a j o č e g l e d a l i š č e « .

    O d 15. d o 19. j u l i j a : š v e d s k i f i l m » D o b r i v o j a k B u m « .

    Kino Črnomelj O d 9. d o 11. j u l i j a : » P l e s a l a j e

    e n o s a m o p o l e t j e « . O d 13. d o 15. j u l i j a : » L j u b e z e n i n

    s t r u p « .

    Gibanje prebivalstva v Novem mestu

    P r e t e k l i t e d e n je b i l o r o j e n i h 13 d e č k o v i n B d e k l i c . U m r l j e S o b a r F r a n c , p r e d s e d n i k o b č . L O i z D o l . T o p l i c , s t a r 57 le t . — P o r o k n i b i l o .

    Gibanje prebivalstva V K0ČEVU

    V č a s u o d 19. 6. d o S. 7. 1954 Je b i l o r o j e n i h 6 d e č k o v i n 4 d e k l i c e . P o r o č i l i s o se: T o t h J o ž e , d i j a k , i n H o r v a t K r i s t i n a , k u h a r i c a , o b a i z L j u b l j a n e . A d a m i č J o ž e , p o m o č n i k rainerca, i n R u -p a r č i č A n a , g o s p o d i n j s k a p o m o č n i c a , o b a i z K o č e v j a . S a l a m o n A n t o n , a v t o m e h a n l k , i n L i p o v a c M a r i j a , o b a i z K o č e v j a . G r o š e l j J o ž e , d e l a v e c , i n B u k o v e c E l i z a b e t a , k u h a r i c a , o b a l z R u d n i k a p r i K o č e v j u . S m a l c I v a n , Š o f e r i z S p o d n j e g a l o g a , i n C e r n k o v l č M a r i j a , g o s p o d i n j s k a p o m o č n i