dolenjski · pdf filevolesom in gozdnim gospodar ... iz srca pozdravimo. ni zamnn re ... znan...
TRANSCRIPT
m DOLENJSKI LIST Dva nauka brionskega
plenuma Objavl jamo zaključek
sestavka »POLOM N E K E POLIT IKE« , k i ga je napisal sekretar G K Z K S Stane Kavčič za uvodnik v 8. i n 9- številki revije T E O R I J A I N P R A K S A .
Naš družbeni razvoj je po stal tako dinamičen in k l jub ra74iim k o m p r o m i s o m i n ovink o m tako dosleden, da vsa kršna konservat ivna težnja kakor tudi osebna nesposob nost. neustvarjalnost i n zastoj slej ko prej , v večjem ali manjšem obsegu, na najnižji a l i najvišji ravn i , pride v navzkrižje z osnovnimi zakon i tos tmi naše družbe i n z njenim osnovnim moralno-političnim kapi ta lom-
To je prv i nauk brionskega p lenuma, k i s i ga kaže zapomni t i . Drugi nauk pa je tale: vsekakor je potrebno pre i t i od besed k dejanjem-N i namreč mogoče naprej in naprej manevr irat i med načeli in vsakdanj im delovanjem. Premalo je samo sk l i cevati se na splošna načeta naše družbene ureditve, na samoupravljanje- na demokraci jo iti tako dalje, če tem poz ivom ne sledi ustrezno delovanje, če se tako dela in politično tako živi — potem pr ide do neke formalne enotnosti , k i pa, b i dejal , je lahko s laba in bolj nevarna kot pa odprta , na dejstvih temelječa in lo ja lna neenotnost. K a d a r k o l i nastane taksen položaj, da se pod is t imi politfčnimi gesli i n političn i m i načrti razumejo različne stvar i , brani jo različni interes i , je namreč spopad bolj a l i mnnj neizogiben. In n i dvoma, da smo že pred V I I I kongresom kako r tud i na njem b i l i priče stanju, ko so se pod i s t im i političnimi imenovalc i razumel i i n sk r i va l i različni c i l j i i n interesi .
In čim bol j se je osnovna po l i t ika V I I I . kongresa uresničevala, čim močneje se je uveljavlja] duh nove ustave, delitev po delu in samoupravl janje, tem težavne je, tako rekoč nemogoče je bi lo zastopnikom konservat ivnih, admin is t ra t i vn ih i n birokrats k i h teženj odkr i to nastopit i s s vo j im i načeli i n odkr i to povedati svoje politične kombinaci je.
V nepr ik r i t em bo ju b i namreč ta politična prizadevanja b i la takoj poražena, pokazala bi se v vsej svoj i okostene-Josti, dogmat i zmu i n nesodobnost i . Zato so take pol i tične koncepci je mora le pr i t i končno tudi do tega, da so začele ka l i t i vodo i n v ka lnem r ibar i t i . Brž ko pa se je to zgodilo, so mora le postat i zgolj oblastno^politič-na kombina to r ika , k i se je grela na soncu splošnega družbenega napredka i n di-namizma, sicer pa kova la v senc i svoje lastne mis t e r i -oznosti vel ike načrte za pr i hodnost.
Opozor i t i kaže še na eno značilnost tak ih političnih kombinac i j . Nesporno je, da tako buren in skokov i t razvoj, kakršnemu smo priče p r i nas, neizbežno poraja p r i odkr i van ju i n i skan ju novega tud i najrazličnejše ekscese i n anomali je . Vendar lahko tud i glede vsega tistega, k a r kot Negativno spreml ja rojstvo
(Nadaljevanje na 2. str.)
PRVE KOŠARE LETOŠNJEGA HMELJA Na približno 150 hektarih hmeljišč na Dolenjskem so ta teden začeli obirati »zeleno zlato«, ki obeta letos za kakih 20 odst. večji pridelek kot lani - Povsod: poln, čist in zdrav hmelj, ki bo prav gotovo dosegel visoko ceno - Ponekod primanjkuje obiralcev, čeprav je cena za škaf nabranega hmelja spodbudna in obeta lep zaslužek starim in mladim
Dolenjska, 8. avgusta
Danes, v ponedeljek, je 700 rok seglo v zeleni hmelj v
P r v a m a l i c a v vročeni dop o l d n e v u
oko l i c i Brežic, kjer se je 350 obiralcev na hmeljišču K Z Brežice pognalo v vsakoletno d i rko z vremenom in sušilmcami. N a 20 hektar ih bo dobra dva tedna dišalo po grenkih kobulah, ka te r ih zla-torumeni p rah se bo n a dlaneh i n prsttih obiralcev kmalu spremeni l v črnikasto smolo. Treba je ve l iko pr idn i h prstov, da bo »zeleno zlato« pravočasno prišlo na sušilne lese in od tam v velike bale, k i fih bodo čez tedne
SZDL v Krškem pripravlja posvet
o turizmu Občinski odbor S Z D L pr i
pravl ja za september razširjeno sejo o tu r i zmu v krški občini- Nanjo bo vabi l tud i predstavnike občinskih tur i stičnih zvez i z Brežic i n Sevnice, republiškega poslanca Jožeta Br i l e j a , predstavnike občinske skupščine K r ško ter vse domače turistične delavce.
Nova samopostrežna trgovina v Kočevju
Se v letošnjem letu bodo pričeli gradit i v Kočevju novo samopostrežno trgovino v Kidričevi u l i c i p r i sto lpnicah. Investitor .bo podjetje Trgo-promet, dela pa bo oprav i l domači Z idar . S tem bo zelo olajšan prob l em prodajnih prostorov v mestu.
Za prostore tržnice pa se zan ima K G P ; tam b i imelo prodajo mesn ih i n mlečnih izdelkov. Vendar bo za to tržnico potrebno pr imerno preuredi t i i n morda še kaj doz idat i . Z de l i b i pričeli šele v p r ihodn jem letu.
voz i l i v Žalec, našo slovensko prestolnico hmel ja — od tam Pa v širni svet, čez ocean i n v tovarne ve l ik ih evropskih držav, kjer ljudje rad i pijo grenko, osvežujoče pivo . ..
V torek je odšla v prav tako b i tko ve l ika četa mlad ih in s tar ih obiralcev v oko l ic i Črnomlja. »Obeta se nam najboljši pr idelek vseh zadnj ih let!« se glase prva poročila črnomeljske zadruge. Čestitamo!
V M e t l i k i so se lo t i l i hmeljišč včeraj, j u t r i pa se začne obiranje hmel ja tudi na 50 ha v K o m p o l j u . Sevniškim obira lcem se bodo v nedeljo pridružili še t ist i v Šentjanžu i n v L o k i . K a r tisoč obiralcev potrebuje K Z Sevnica letos, doslej pa j i h ima kak ih 800. M o d 13. i n 15. avgustom bodo začeli obirat i hmelj tud i v Kostanjev ic i , k i ima letos zelo lep hmel j ; obiralce bodo voz i l i iz vasi pod Gorjanc i .
V Srebrničah, kjer i m a hmelj kmet i j ska šola iz G r m a , bodo začeli ob irat i v ponedeljek zjutraj. Kobu l e so lepe i n debelejše kot lani , vendar nekol iko redkejše zavoljo juni jske toče. T u imajo za obiralce pr iprav l jen ih tudi fiO brezplačnih prenočišč. V škocjanu, Šentjerneju in Jur-k i vasi, tor&j na hmeljiščih K Z Novo meslo, se bo na 37
ha hmeljišč podala vojska obiralcev ju t r i z jutraj.
Povsod plačujejo l judem za škaf nabranega hmel ja 150 star ih dinarjev. Povsod pa se tudi pohvali jo: pr idelek bo skoraj za 20 odstotkov večji kot lan i ! Hme l j je povsod čist, zdrav i n po ln .
Zeleno zlato bo d a l Q letos tud i Dolenjsk i lep kos k ruha !
T. GOŠNIK
Novoles in GG na Slovaškem
Lani so predstavniki lesnega kombinata iz Zarnovice na Slovaškem sklenili na obisku v Novem mestu tesnejše sodelovanje z No-volesom in Gozdnim gospodarstvom. Na prvo srečanje c-lanov t«h kolektivov ni bilo treba dol^o čakati junija letos so se prvič sešli v Novem mestu in spet dokazali, da šport ne pozna meja. V prijateljskem srečanju v namiznem teniiu so gostje, ki tekmujejo v drugi češki ligi, zmagali s tesnim rezultatom 5:4. Novomeški gostitelji so gostom razkazali Novo mesto in okolico ter jim omogočili počitnice v Novigradu.
2. septembra letos se bodo aa teden dni odpravili Novomesčani v goste na Slovaško. Se prej bodo organizirali kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu, da bi za gostovanje sestavili kar najboljšo ekipo, v kateri bodo po trije najboljši iz Novolesa in Gozdnega gospodarstva. Skupaj bo odšlo na obisk na Slovaško 40 članov obeh kolektivov, ki bodo del potnih stroškov krili sami. Mednarodno sodelovanje kolektivov — lesni kombinat v zarnovici ima zaposlenih 25 tisoč delavcev — lahko iz srca pozdravimo. Ni zamnn reklo, da Sport zbližuje narode!
S I .
ENOTNE PROTI VOJNI! Predsednik republike tovariš Josip Broz
Tito je 6. avgusta poslal japonskemu kongresu proti atomskim in vodikovim bombam naslednjo brzojavko:
»Danes, ko napetost v mednarodnih odnosih, posebno pa vojna v Vietnamu, grozita, da potegneta človeštvo v svetovni spopad in jedrsko pustošenje, je potrebno bolj kot kdajkoli prej, da se vse napredne sile čimbolj enotno borijo proti vojni nevarnosti.
Prav zato pošiljam vašemu kongresu in vsem udeležencem svetovne konference proti atomskim in vodikovim bombam, ki poteka ob 21-letnici bombardiranja Hirošime in Naga-sakija, svoje najboljše želje za uspešno delo v boju proti jedrskemu oboroževanju, za po-polno razorožitev ter za enakopravne odnose med vsemi narodi in mir na svetu.«
UVOD V IX. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Pohod na Triglav K o t vsako leto pred zletom
Bratstva in enotnosti, bo tudi letos v avgustu v okv i ru IX . zleta tradic ionalni pohod organizatorjev in sodelavcev na Triglav. Letošnjega pohoda se bo udeležilo 43 mladin-
Danes začetek proslavljanja v Črnomlju Občinski praznik so v Črnomlju
j vsa leta praznovali 19. februarja, v j spomin na I. zasedanje SNOS. Ke r pa j je ta dogodek bolj republiškega kot j občinskega pomena, so letos občinski j praznik prestavili na 12. avgust, na • obletnico prvega oboroženega upora I proti okupatorju. Ke r mineva letos • 25 let od splošne vstaje slovenskega j ljudstva in napada na italijanski vo-• jaški vlak, s katerim so na črnomalj-• skem področju posegli v neizprosen j boj, so za občinski praznik pripravil i * večdnevni program prireditev.
ČRNOMALJČANl PR ISRČNO VA-S B IJO N A S L O V E S N O S T I O B OBČIN-S S K E M P R A Z N I K U TUD I V S E PRIJA-Z T E L J E B E L E K R A J I N E O D B L I Z U I IN DALEČ!
ČETRTEK, 11. avgusta: ob 18. uri • otvoritev gospodarske razstave; ob
19. ur i otvoritev razstave N O B ; ob 20. ur i zaključek delavskih športnih iger na rokometnem igrišču; ob 21. uri »Napad na postojanko Vranoviči«.
P E T E K , 12. avgusta: ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine; ob 19.30 slavnostna akademija v Domu ljudske prosvete.
S O B O T A , 13. avgusta: ob 16. ur i rokometni turnir; ob 20. ur i koncert godbe na pihala iz Hrastnika, zatem ljudsko rajanje na prireditvenem prostoru pod hotelom Lahinja.
Vsem prebivalcem Črnomlja in vsem delovnim ljudem črnomaljske občine prisrčno čestitamo za letošnji občinski praznik, hkrati pa j im želimo pri delu novih uspehov za nadaljnji napredek in blagostanje naše drage Bele krajine!
I H I H H H I M H I
cev iz Hrvatske , Rosne i n Hercegovine ter Slovenije. Večdnevni program obsega vzpon na Triglav, razen tega pa s i bodo udeleženci ogledal i tud i škofjo Loko , Poljansko dol ino, K r a n j s k o goro, gornje Posočje in Trento. N a Tr ig lavu bo sestanek stalnega sekretariat« I X . zleta. Ob tej priložnosti bodo predal i zastopniku Novega mesta prehodni prapor, k i ga bo kasneje prejela mlad ina NOVO-T E K S A na posebni Svečani akademij i .
S tem pohodom se bo uradno začel I X . zlet, k i bo dosegel višek v jun i j sk ih dneh prihodnjega leta, ko se bo v Ban j i l uk i zbra la mlad ina treh bratsk ih republ ik.
Med Jezerom in Trebnjem enosmerni
promet 1. avgusta je začelo Cestno
podjetje iz Novega mesta na novo asfal t irat i desno polovico avtomobi lske cesti med Jezerom in Trebnjem, zato je na tem, 4 k m dolgem odsek u , uveden enosmerni promet. Vozn ik i motorn ih vozi l , k i potujejo iz Zagreba pro t i Ljubl jani , morajo p r i Jezeru zav i t i na obvozno makadamsko cesto Jezero—Dol . Nemška vas—Trebnje, od priključka p r i t rebanjskem gradu pa lahko spet normalno potujejo po av tomobi lsk i cesti. Voznik o m , k i potujejo p ro t i Zagrebu, n i treba na obvozno cesto, ker je nj ihova polovica avtomobilske ceste prosta.
O D 11. D O 21. A V G U S T A Med 16. in 18. avgustom trajen dež in ohladitev, v ostalem deloma sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami.
Dr. V . M .
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED DVA NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA dogodki v leopoldvilskem
j v u u g u m Nigeriji potrjujejo že zna no resnico, da je prirodno bogastvo lahko prekletstvo za narod in deželo, k i ga ima, če je namreč le to bogastvo v rokah drugih. Zlasti potrjuje to pravilo novejša kongoška zgodovina — vse od Čombejeve odcepitve Katange do sedanjega upora belili žandarjev v Kisangani-ju, k i se je prej imenoval Stanlev-ville. Dogodke v Nigeriji b i nemara še najbolje razložili prav s to resnico.
Bogastvo leopoldvilskega Konga je že znano, saj je ta dežela med največjimi izvozniki bakra na svetu. Znana so njena nahajališča uranove rude, rudniki zlata, kadmija, tungstena-, mangana, germanija, železa, kositra, diamantov . . . Manj znano je bogastvo Nigerije. T a dežela leži ob obali Gvinejskega zaliva, se pravi v zahodnem delu Afrike. V njej živi 56 milijonov ljudi in je najbolj naseljena afriška dežela. Mer i 923.772 kvadratnih kilometrov (skoraj štirikrat več kot Jugoslavija), štiri petine aktivnega prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Poglavitni pridelki so palmovo olje,
y kakao, kikir iki , banane, bombaž, kavčuk, tobak, sladkorni trs, kava in čaj. Nigerija je največji proizvajalec palmovega olja na svetu, po proizvodnji surovega kavčuka pa je prva med afriškimi deželami. Dru ga prirodna bogastva so premog, kositer, železo. Precej pa je tudi nafte. Dežela je postala 1861. leta britanska kronska kolonija, neodvisnost pa si je pribori la skoraj sto let kasneje (1. oktobra 1960. leta), ob tretji obletnici neodvisnosti so razglasili republiko.
Dosedanji režim je prišel na
oblast letos januarja, ko je general Ironsi strmoglavil premiera Abuba-kra Tafavo Baleva. Tega so potlej zaprli, ubi l i in — pokopali na državne stroške, šef države dr. Nam-di Azikive pa je bi l med udarom v Londonu, kjer je ostal tudi po njem. Ironsija je strmoglavil Jakubu Go-von, položaj v deželi pa postaja spet nestalen.
Vnanja podoba protislovij v N i geriji se kaže v nasprotjih med Severom in Jugom, v nasprotjih, k i j ih je porodila kolonialna razdeljenost in gospodarska nerazvitost dežele. Silno plemensko in jezikov-
PREKLETSTVO BOGASTVA
no raznolikost, saj je v deželi kar 250 različnih plemen in jezikovnih skupin. Kolonialne oblasti so to raznolikost obvladale po starem r imskem geslu: Divide et impera, kar se po naše pravi — Deli i n vladaj. Tako je ob razglasitvi neodvisnosti ostala dežela notranje razdeljena na vrsto raznorodnih federalnih državic, k i ves čas niso našle dovolj notranje sile, da bi razlike premagale v svojo lastno korist. Tako so bivši kolonizatorji lahko tudi v formalno neodvisni državi obdržali poglavitne nit i v svojih rokah. K o je Ironsi prevzel državne vajeti v svoje roke, je kazalo, da bo v deželi naposled zavladal mir. Trdno je prijel za krmilo države in jo skušal centralistično
urediti, kar naj bi naposled omogočilo osredotočenje državnega kapitala na nekaj poglavitnih področij in s tem odprlo pot gospodarskemu napredku dežele, s tem pa tudi gospodarski in politični osamosvojitv i dežele.
Očitno takšen razvoj ni bil všeč silam, ki skušajo od zunaj krojiti usodo afriških dežel. Nevarno je namreč vse, kar že samo diši" po gospodarski neodvisnosti. Zdaj je na vladi Jakubu Govon, predstavnik severnih plemen (Ironsi je bil namreč predstavnik plemena Ibo z juga države.) In prav v teh obratih vidijo nekateri komentatorji potrdilo za to, da so dogodki v Nigeriji »zmaga zahodne politike«. To naj b i pomenilo take politike, ki preprečuje gospodarsko in politično osamosvojitev Afrike.
Tako je tudi moči razumeti dogajanje v leopoldvilskem Kongu. T a m so se namreč uprl i nekdanji Čombejevi beli najemniki, pr idružilo pa se j i m je še nekaj rednih vladnih čet in že je slišati govorice, da se bo Čombe spet vrnil v Katan-go, da se bo ta dežela spet odcepila od Konga itd. Dogaja se torej nekaj podobnega kot pred nekaj leti, ko se je položaj v deželi le malo po razglasitvi neodvisnosti zaostril. V Kongu so stvari morda celo jasnejše kot drugod po Afriki , s a j je najbogatejša afriška dežela. General Mobutu se je trdno odločil izbojevati gospodarsko neodvisnost dežele i n je prišel p r i tem seveda v spor z belgijskimi lastniki in bruseljsko vlado. Upor v deželi naj bi bil torej odgovor na to Mobutujevo politiko.
V Afr iki je res nesreča, če si bogat.
A N K E T A J E POTRDILA PREDVIDEVANJA
^Gospodinjska pomočnica" ne bo brez službe Dve tretjini anketiranih Novomeščank za ustanovitev gospodinjskega servi
sa — Potrebna je tudi dietetična menza
( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )
novega, obstajata dva pol i tična v id ika .
R a z l i k a je namreč, a l i to negativno v naši vsakdanjost i odkr i vamo zato, da b i b i l naš razvoj v sm i s lu samoupravl janja, v sm is lu nadaljnje demokrat izaci je naše družbe i n tud i Zveze komunis tov še hitrejši, še burnejši i n pogumne j ši, a l i pa odkr i vamo vse to zato, da b i zadržali ta razvoj i n z n j i m nekatere odnose i n organizaci jska načela in metode dela, k i so se že preživeli.
N i treba postbej dokazovati, da je ustvar ja lni , demokratični, dinamični del s i l v Zvezi komunistov i n v družbi vedno opozarjal i n da bo še opozarjal in ana lizira ' ' razne pomanjkl j ivost i zgolj z namenom zmanjšati j i h n najmanjšo mero, zato da bi se naša družba še h i tre je razvijala v smer i samo upravl janja. In n i dvoma, da j«' pn'itična koncepcija, k i je bi la razgaljena in potolčena na IV . p lenumu, včasih podza vestno, m i s l im pa, da največ k r a l zavestno kazala na šib ke in nedoirnane točke in gnojna žarišča naše družbe zato ker jo je bi lo s trah silnega tempa razvoja, k i mu ni r )gla. hotela i n želela sledit in v njem ustvarjal no s delovati-
ZA *'SE VELJA NAČELO: »VS A KEMU PO NJEGO-V H SPOSOBNOSTIH!«
In namesto, da bi t ist i , k i j i r je začel čas prehitevati in razmere preraščati, razni s i jal i o tem, kako b i stop i l i s prizorišča družbenih dodajanj i n se umakn i l i t ja, k jer b i b i le njihove naloge v sk ladu 7. n j ihov imi sedanj imi sposobnostmi, so ravnal i drugare Razmišljali so, kako b i se obdržali v p r v ih vrstah. »Vsakomur po njegovih sposobnostih« — to velja v naši družbi očitno za vsa dela in funkci je i n za vse ravni , ne samo za tistega ročnega delavca, k i v ih t i k r a m p a l i lopato.
U m a k n i t i se pravočasno, s hvaležnostjo obdan i n s slavo ovenčan, je vsekakor bolje i n bo l j modro dejanje kot p a prisluškovati drug im a l i pa spletat i nekaj sebi v p r id . Za l kaže, da s i tud i t a dokaj preprosta resnica n i mogla drugače kako r po tej pot i p r idob i t i spoštovanje i n potrebno naklonjenost.
Konservat i vna politična prizadevanja imajo p r i nas ( in tud i drugod) še tole navado: poskušajo se ogrinjat i s plaščem varuhov politične morale, part i jnost i i n sto-desetodstotne socialistične zanesl j ivost i i n predanost i . Vse to pa je zelo dvomlj ive vrednost i .
N a B r i o n i h se je namreč razgal i la dvojna mora la in dvojna part i jnost take politike- Ta dvojnost je b i l a v tem, da je za druge, lahko bi dejaJi za neposvečene in nepreizkušene imela drugačna mer i la , drugačna načela in drugačne norme kot pa za samo sebe.
Ob tak i po l i t i k i i n tak i dvojni mora l i so se politična poštenost, tovariška odkri tosrčnost, komunistična lojalnost seveda mars ikda j dozdevale skojevska naivnost a l i vsaj politična nezrelost. Pač pa je po načelih te po l i t ike b i la največja modrost i n dokaz zre lost i t ista politična kombinator ika , k i je znala nastavl jat i zanke, govorit i polresnice in vedno i n na vsakem mestu gledati na svojega sogovornika i n sodelavca (razen svojih) kot na človeka, k i ga je treba nadzorovat i i n dvomi t i o njegovi odkritosrčnosti i n socialistični predanosti .
(Konec prihodnjič)
Poseben avtobus za Trebelno predrag
V šolskem letu 1966/67 se bodo številni učenci v trebanjski občini v šolo spet vozi l i z avtobusi. Nov ih šolsk ih prog ne bodo nikjer odpr l i , pač pa bodo poskušali najt i boljšo rešitev za prevoz osnovnošolcev s Trebelnega in okol ice. N a progi Mokronog— Trebelno je m inu lo šolsko leto vozi l »litostrojčan«. Glede na čas, ko je avtobus odpel ja l i n pr ipe l ja l otroke, to n i bi la najboljša rešitev. Kaže, da bo treba rešitev iskat i v zvezi z dosedanjo kombinac i jo, saj b i b i l poseben avtobus na tej progi občutno predrag.
Šahovski brzoturnir v Sevnici
šahovskega prvenstva Zasavja in Posavja — igrali so izmenoma v Krškem, Trbovljah in Brežicah — se je udeležilo 9 šahistov iz Trbovelj, Brežic, Krškega, Sevnice in "Hrastnika. Končni vrstni red je naslednji: Levičar (Krško) in Jazbec st. (Trbovlje) 6,5 točk. Jazbec ml. (Trbovlje) 5,5 točk, Ilinčič (Brežice) 4,5 točke itd. Na prvenstvu Slovenije bo zastopal šahovsko skupnost tega področja levičar iz Krškega. B. D.
Novomeščani so n a sestank i h , posvetovanjih i n drug ih javnih zborovanj ih večkrat pozival i na ustanovitev servisa za pomoč gospodinjstvom. Kra jevna skupnost je vzela na svoja ramena sk rb ugotov i t i , a l i je tak servis res potreben i n katere dejavnosti b i naj ime l . Anke t i ra l je 819 družin v središču mesta, Jerebovi i n Kr i s t anov i u l i c i , N a d m l i n i , v nasel ju Majde šile, na Mes tn ih n j ivah, v Zagrebški i n T rd inov i cesti ter v Bršlinu.
Z a ustanovitev servisa sta b i l i d ob r i dve tret j in i anketiran ih . M a l o pristašev pa so dobile dejavnosti, k i naj bd j i h servis ime l . V anket i so
navedli , da b i servisove storitve prišle najbolj prav dopoldne, da b i b i lo z last i dobrodošlo organiz irano otroško varstvo, čiščenje i n posprav i j anje stanovanj, pranje per i la na domu i n podobna oprav i la p a man j . Ostarel i so pr ip i sa l i , da b i želeli, da b i j i m servis dostav i l n a d o m k r u h , m l e k o i n druge potrebščine. Za oskrbo in nego bo ln ika se n iso kdo ve kako ogrel i . Dobrodošla b i b i l a dietična menza, za katero je »glasovalo« 58 odst. ar iket iranih družin.
Zanimive so nekatere p r i pombe, pr ip isane anketn im vprašanjem. N a več l i s t ih se je lahko prebraOo, da želijo
občani predvsem dobro otroško varstvo, i n s icer za plačilo, k i b i ga zmogl i tud i manj premožni. Nekater i so pr ipomn i l i , da so tud i delovne organizacije dolžne kaj pr ispevat i k ured i tv i otroškega varstva.
Servis oz i roma »gospodinjska pomočnica«, kakor ga nekater i imenujejo, je nedvomno potreben, vendar takšnega, kot ga želijo Novomeščani, ne gre ustanovi t i brez pametne presoje širše družbene skupnost i . Zelje i n pr i pombe občanov bo treba upoštevati v nadal jn j ih razpravah, kjer se bodo končno odločili za ustanovitev.
• BESNENJE RASISTOV V ZDA — Zadnje dni jc ZDA preplavil val rasističnega nasilja. V Chicagu jc 1500 demonstrantov pripravilo manifestacije, s katerimi so se zavzemali x>roti rasnemu razlikovanju. Demonstrante je varovalo več kot 1000 policistov pred razbesnelimi belci, ki so skušali napasti udeležence pohoda. Rasni nestrpneži so vzklikali: »Ubite jih!«, »Opice, vrnite se na drevesa!« in podobno. Policija je morala uporabiti orožje. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj ljudi pa so morali zapreti. Pri neki drugi demonstraciji so beli rasisti ranili črnskega voditelja Martina Luther-ja Kinga, nosilca Nobelove nagrade za mir. Eden izmed belcev mu jc vrgel kamen na glavo.
• KONEC ARGENTINSKE U-STAVE — Vojaška vlada generala Onganic, ki je bila strmoglavila vlado predsednika lilije, jc uradno predlagala, naj bi odpravili v deželi ustavo, ki je v veljavi že 113 let. Vodja argentinskenga vojaškega režima Ongania je prebral na tiskovni konrerenci vladno deklaracijo, v kateri se zavzema predvsem za boj proti komunizmu.
H ŠE EN VELIK SKOK NA KITAJSKEM — Te dni v kitajskem tisku čedalje bolj opozarjajo na uspehe v industriji umetnih gnojil. Iz tega jc moč posneti, da gre še ea en »velik skok« na Kitajskem. Posebej hvalijo ti-ste, ki odpirajo majhne obrate za proizvodnjo u-metnih gnojil, ne da bi zato terjali sredstva iz centralnih skladov. Na Kitajskem proizvedejo po nekaterih ocenah okrog 9 milijonov ton urnetnih gnojil na leto, kar pa jc še vedno premalo, saj s tem ne pokrijejo niti tretjine potreb.
• ARABSKI VRH ODLOŽEN — Generalni sekretar Arabske lige je zdaj tudi uradno potrdil, da so preložili četrti sestanek šefov a-rabskih držav, ki bi moral biti prihodnji mesec v Alžiru. Vladam so poslali noto, v kateri je rečeno, da se večina držav članic strinja s predlogom ZAR. Tej zahtevi sta nasprotovali le Jordanija in Samtova Arabija. Sestanek je odložen za določen čas.
• POBOJ V TEKSASU — V glavnem mestu Teksasa Austinu se je pretekli teden pripetil najstrahotnejši zločin V sodobni zgodovi-ni ZDA. Charles VVliitman. 2-Metni študent, je v poldrugi uri ubil 15 in ranil 32 oseb. S puško je streljal na pešce s 2G. nadstropja teksaške univerze. V stanovanju jo do smrti pretepel svojo ženo in nato ustrelil še svojo mater. Po-bijalec jc streljal toliko časa, dokler ga ni ubil nek policaj. Abduk-cija je pokazala, da je imel tumor na možganih.
H GIBRALTARSKI SPOR — Odnosi med Španijo in Veliko Rritanijo se čedalje bolj zaostrujejo zaradi Gibraltarja. Španija je prepovedala britanskim letalom preletavati čez njeno ozemlje, okrog 5000 španskih delavcev, ki so zaposleni v Gibraltarju, pa je začelo stavkati.
TEDENSK NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predvideno je, da bo konferenca samo
upravljavcev iz vse Jugoslavije v prvi polovici 1967. leta. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal vsem sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom pismo s predlogi tem, o katerih naj b i razpravljali na vsejugoslovanski konferenci sa-moupravljavcev. To pismo naj bi bilo podlaga za široko razpravo na terenu. Šele na podUvgi razprave bodo določili tematske okvire konference.
V dosedanji razpravi so ponekod menili, da konferenca ne bi smela biti manifestacija, temveč delovna izmenjava izkušenj. N i nam do propagandnih učinkov. Radi bi, da b i konferenca pomenila novo spodbudo za še uspešnejši razvoj samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja Zato naj b i se konference udeležili tudi sodelavci raznih inštitutov in drugih raziskovalnih organizacij, Id naj bi posredovali konferenci svoja dognanja glede dosedanjega razvoja samoupravljanja.
• G O S P O D A R S K I O D N O S I S T U J I N O S E D O B R O RAZV IJAJO . Lan i je Jugoslavija trgovala s 54 azijskimi in afriškimi državami. Uspešni nismo bil i samo v trgovini, temveč tudi v industrijski kooperaciji ter znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Skupna vrednost menjave z vsemi azijskimi in afriškimi državami je znašala lani 146 milijonov dolarjev v izvozu in 133 milijonov dolarjev v nv?zu ah okoli 20 odstotkov več kot leta 1963.
S P I T SLUŽBE S E VRAŠČAJO V K O M U N A L N I S I S T E M . Generalni direktor skup
nosti P T T Jugoslavije Vasiljević je v pogovoru z dopisnikom »Dela« B. Borovičem med drugim dejal, da se v poštni službi čutijo pozitivni vplivi gospodarske reforme, čeprav v tem obdobju niso spremenili cen za storitve. Toda nevzdržno je, da b i še nadalje pokrivali iz akumulacije telefonije velike izgube v poštnem prometu. Zato bo treba v bližnji prihodnosti uskladiti cene P T T storitev po vrstah dejavnosti — navzdol in navzgor.
B JUL IJA ZA 100 M I L I J O N O V D O L A R J E V IZVOZA. Vrednost izvoza je znašala ju-
KONFERENCA SAMO UPRAVLJAVCEV?
lija 1260 milijonov novih dinarjev ali nad 100 milijonov dolarjev. Višina izvoza je bila po vrednosti skoraj enaka izvozu julija lani, k i je bil , kot vemo, rekorden. Uvoz je b i l za 2 odstotka manjši kot v lanskem juliju.
H N O V A G O R E N J S K A C E S T A ODPRTA . V petek so zapeljali prv i avtomobili po avtomobi lski cesti Podtabor—Črnivec. S tem so avtomobilisti rešeni neprijetnih vijug in strmin med Bistrico ter Podvinom. Namesto da bi njihovi avtomobili stokali na brezjan-skem klancu, bodo odslej brzeli po ravni, sodobni gorenjski cesti.
• POŽAR V S P A L N E M V A G O N U . V petek je nenadoma zažel goreti spalni vagon, namenjen v Split. To se je zgodilo na progi Zagreb—Split, in sicer pr i Plavškem v Liki . Nesreča, katere vzroke še raziskujejo, je terjala življenji dveh potnic, devet potnikov pa je bilo ranjenih.
m P O T R E S S E D M E S T O P N J E V ČRNOG O R S K E M P R IMOR JU . V soboto zjutraj je potres približno sedme stopnje zatresel poslopja skoraj v vseh mestih in kraj ih Črnogorskega Primorja. Žrtev na srečo ni bilo. Tud i materialna škoda ni velika.
• D O N A V A POČASI UPADA. Donava, k i je spet poplavljala, počasi upada. V četrtek je bila voda v Budimpešti skoraj za pol metra nižja kot prejšnji dan. Donava je začela upadati tudi v Vojvodini, medtem ko niže, denimo pr i Novem Sadu, še zmeraj narašča, vendar počasneje kot prejšnji dan. Ljudje v naseljih ob Donavi so si precej oddahnili, zakaj bali so se, da bo zopet prišlo do najhujšega.
• O D P R L I S O G O R E N J S K I S E J E M . Na Gorenjskem sejmu razstavlja 255 razstavljavcev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Letos so uredili še tretji razstavni prostor v delavskem domu, se pravi v središču mesta. Menijo, da je letošnji Gorenjski sejem precej bogatejši od prejšnjih. Gospodarstvu Gorenjske se bojda obeta v prihodnosti lep razvoj in vsestranski napredek. Tako je izjavil tovariš Košir, predsednik občinske skupščine, preden je prerezal trak in s tem odprl letošnji sejem.
Tudi navzdol pričakuj«;? ukrepe IV. plenuma Pred nedavnim so v Črnomlju na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL obravnavali gradivo iV. plenuma — Splošna ugotovitev: občani so sklepe sprejeli z velikim odobravanjem, pričakujejo pa, da se bodo razčiščevanja začela tudi navzdol vse do občin in delovnih
organizacij
Občani s področja črnomal jske občine so b i l i presenečeni nad tako o d k r i t i m obravnavanjem neprav i lnost i v službi državne varnost i i n napak posameznih vodi ln ih osebnosti ter so z odobrava-
KOLIKO ŽIVIL POKUPIJO KRČANI?
Preb iva lc i občine Krško pokup i j o v trgovinah tega območja vsako leto 1,127.000 kg pšenične moke (bele i n črne), 66.000 kg druge moke, 246.000 k g belega k ruha , 309.000 pol-belega i n črnega k ruha , 104.000 kg testenin i n 6000 kg drug ih izdelkov iz moke .
S ladkor ja prodajo v občini po 369.000 kg n a leto, jedi lnega o l ja i n margar ine 88.000 kg , živalskih j ed i ln ih maščob 31.000 kg , riža 54.000 kg . T u d i keksov l judje precej pokupi jo ; letno povprečje znaša 33.500 kg.
DOBER TEK! V e r j e m i t e , d a j i m gred o v s l as t t u d i zama-ščeni j u r j i i n s t o t a k i , če r a v n o n i m a j o p r i r o k i okusnejše h r a n e ! V v s a k i b a n k i i n h r a n i l n i c i v a m l a h k o povedo , k o l i k o o d miši in p o d g a n zgriženega den a r j a p r i n e s e j o l j u d j e v z a m e n j a v o . S e v e d a j e t a k d e n a r v e l i k o m a n j v r e d e n . Z a t o :
D E N A R J A ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in za tramovi na podstrešju! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja
HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE B A N K E IN HRANILNICE NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Trebnjem in Metl iki .
U g o d n e o b r e s t i ! Posebno n a m e n s k o varčevan j e z a n a k u p , g r a d i t e v i n o b n o v o s t a n o v a n j !
njem sprejel i vse sklepe br i onskega p lenuma.
To je b i l a ena i zmed ugotovitev razširjene seje občinskega komite ja Z K S , n a kateri so b i l i p r i so tn i tud i vsi sekretarj i osnovnih organizacij ter seje občinskega odbora S Z D L s predsednik i krajevnih organizaci j . N a obeh sejah so poudar ja l i , da občan i pričakujejo tud i razčiščevanja navzdol vse do občin in delovnih organizaci j , saj so tud i na področju domače občine opaz i l i , d a so včasih zelo jasna načela kadrovske
pol i t ike i n nekatera druga v p raks i zvodenela.
Mars ik j e delo v organizacijah n i steklo kot b i moralo , predvsem zato, ker so ime l i posameznik i preveč funkci j in j i h niso mog l i v redu opravl jat i . Tako se je k rog odločujočih l jud i močno skrčil, kar je očitno z last i v nekater i h krajevnih središčih. Ponekod • en s a m človek predstavlja vse vaške organizacije i n ima p r i vseh glavno besedo.
T u d i v občinskem mer i lu so večkrat sprejel i razne sklepe, a n i prišlo do njihove
Dober zaslužek pri hmelju T u d i v našem tedniku Je
b i l objavljen oglas, da potrebuje Kme t i j s ka zadruga Sevnica 1000 obiralcev hmel ja . K e r so j i h do sedaj dob i l i 800, je še vedno 200 mest prost ih . Zadruga nud i tako m l a d i n s k i m akt i vom, brezpose ln im i n d rug im ugodno priložnost za zaslužek, saj pre jme obiralec za nabran škaf hmel ja ka r 150 Sd in . Za obiralce iz Kompo l j a , Sevnice, Šentjanža i n Loke je K Z za skupine, večje od 15 l jud i , organiz ira la brezplačen prevoz. D r u g i . pa lahko izrabi jo znižane vožnje s K-13. Priložnost je posebno ugodna za mladinske aktive, k i lahko sedaj zaslužijo denar za kolekt ivne potrebe.
Nesreča s prijateljevim avtomobilom
Izredno smolo je imel Andrej Mevžek z Broda pri Novem mestu, ki je začasno na delu v Franciji, ko se je ti avgusta s prijateljevim avtomobilom peljal s kartel j skega odcepa proti Novemu mestu. V ovinku ga je na mokri cesti zaneslo, vozilo pa se je pre. vrnilo na streho. Ranjenega Mevž-ka so obvezali v novomeški bolnišnici Škodo na vozilu pa so ocenili 'na 8.000 N din.
Iz drnca v tovornjak in bolnišnico
6. avgusta dopoldne je tovornjaku SU 60-87 na avtomobilski cesti pri Medvedjeku razneslo zadnjo desno gumo, zato je bil voznik Ferenc Harka- iz Bačke Topole proti nadaljnjemu gibanju vozila brez moči. Ko je vozil cikcak, je pridrvel naprotd z osebnim avtom Peršič iz Milana in silovito treščil v tovornjak. Nevarno ranjenega Peršiča so takoj odpeljali v bolnišnico, vozilo, na katerem so ocenili škodo na 10.000 N din, pa je ostalo na kraju nesreče.
S tovornjakom v betonsko ograjo
7. avgusta popoldne je vinjeni Jože Kelha; iz Vel. Kamna pri Senovem samovoljno vzel izpred restavracije v Senovem tovorni avtomobil, last avtoprevoznika Bučarja iz Jevš pri Leskovcu. Ko je prevozil približno 100 m sem in tja po cesti, se je zaletel v betonsko ograjo rudnika Senovo. Telesno se ni poškodoval, na tovornjaku pa je povzročil 2500 N dinarjev škode. Odvzeta mu je bila kri
Neprevidno v ovinek Franc Omerzelj iz Pisec je 7. av
gusta popoldne vozil osebni avtomobil tuje registracije iz Globokega proti Pižecam. V naselju Blatno ni pravilno obvozil nepreglednega ovinka, ampak ga je sekal po levi strani ceste in pri tem trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je upravljal Mirko Skalar iz Velikega Obreza. Pri trčenju ni buo telesnih poškodb. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša okoli 1200 N dinarjev.
E n a k o je povsod, na vseh hmeljiščih v B e l i k ra j in i , na Dolenjskem in v~ Spodnjem Posavju. S. Sk.
Trčenje osebnih avtomobilov
Z avtoceste proti Brežicam je 6. avgusta vozil voznik osebnega avtomobila Drago Krajcar iz Zagreba. Ko je zavil na občinsko cesto proti čateškim Toplicam, mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Terezija Po. savec iz Kapel Pri srečanju je prišlo do trčenja, pri čemer je na obeh vozilih nastalo za okoli 300 N dinarjev škode.
uresničitve i n tudi nihče n i razložil, zakaj i n kje se je zatakni lo . T a k i pojavi so gotovo zmanjševali zaupanje l jud i v organizacije i n nj ihovo delo.
O tem bodo v k ra tkem razprav l ja l i še komun is t i v vseh osnovnih organizaci jah, medtem ko namerava Socialistična zveza organiz i rat i z občani le razgovore o razvoju občine do leta 1970.
Manj kupcev na novomeškem sejmu
8. avgusta so pr ipe l ja l i kmetje na novomeški sejem 866 pujskov, proda l i pa so j i h 353. K e r se je število kupcev močno zmanjšalo, so padle tud i cene. Tako so zahtevali za manjše pujske 12.000 do 20.000 S d in , za večje pa 21.000 do 32.000 Sd in .
Spet precej neprodanih prašičev
v Brežicah 6. avgusta je b i lo na teden-
skem sejmu prašičev v Brežicah naprodaj 725 pujskov v starost i do 3 mesecev, starejših prašičev pa 60. Za mlajše so rejc i zahtevali 950 star ih dinarjev, za starejše Pa 650 Sd in za k i l og ram žive teže. Skupno je b i lo prodan i h 540 prašičev, od tega 512 mlajših i n 28 starejših.
Seminar radioamaterjev v Izoli V Izoli je bil od 27. do 31. ju
l i j a seminar radioamaterjev iz SJo. venije. Udeležili so se ga tudi predstavniki radioklubov iz Novega mesta, Krškega, Prekope in Sev. ndce. Program seminarja, ki je imel namen teoretično ta praktično usposobiti udeležence, je obse. gal izgradnjo SSB oscilatorja za oddajnik in tranzistorskega sprejemnika za »lov na lisico«. SSB oscilatorje so delali predvsem čla. ni tistih radioklubov, ki so imeli dovolj denarja, drugi pa so se morali zadovoljiti z izgradnjo tran. zistorskih sprejemnikov. Letošnje.
ga seminarja so se udeležili tudi pionirji, starejši od 10 let. Njihovi izdelki so pokazali zelo velik uspeh in sposobnost. Ob koncu seminarja je bila zabava »Ham-fest« s srečolovom. Zabave in sre-čolova so se poleg tečajnikov ude. ležili tudi drugi radioamaterji i3 Slovenije. Srbije in Hrvatske. Na slovesnosti so podelili priznanja za 3 najboljše SSB oscilatorje in tranzdstorske sprejemnike in zmagovalcem »lova na lisice«. Zadnji dan, 31. julija, je zasedala skupščina ZRS. Po skupnem kosilu so izmenjali pozdrave ta se poslovili.
Zg.
Kmetijska zadruga »K R K A« Novo mesto
r a z p i s u j e za šolsko leto 1966/67
2 štipendiji NA SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI
P O G O J : dovršen 1. letnik.
Prošnji je treba priložiti tud i prepis spričevala.
Kmetijska zadruga »KRKA«, N o v o m e s t o
o b v e š č a vse kmet i jske proizvajalce, da bo 13. avgusta ob 10. u r i na K m e t i j s k i šoli G r m
DEMONSTRACIJA S T R A K T O R J E M tip 2011 — 25 KS
Z E T O R
Vse zainteresirane vabimo na ogled, ker bodo t i t raktor j i v prodaj i .
I f l C N H r
L O K A L N A D E L O V N A AKCIJA
L e žagaj, V i k i , z a r a d i t ega p r e k l e t e g a k a z a l c a še s p a t i ne m o r e m !
Boljša servisna služba za »Alpine« • Prejšnjo nedeljo so se zbral i p r i Simoniču v Semiču las tn ik i mo to rn ih kos i ln i c »Alpina« iz Semiča in okol ice. N a sestanek so prišli tud i las tn ik i iz okol ice Kar l ovca in Žužemberka, kar dokazuje, da je b i l posvet zelo potreben. K a r deževala so najrazličnejša vprašanja o uporab i in vzdrževanju kos i ln ic . Pokazalo se je, da potrebujejo uporabn ik i predvsem ustn ih navodi l i n smotrnejšo servisno službo. Posvet je vodi l tov. Živec iz podjetja C O S M O S — Ljubl jana, k i je ob l jub i l , da bo posredoval uprav i njihove želje in predloge. C O S M O -S O V serv isni avto bo občasno ob iska l Semič, Žužemberk i n kra je n a hrvaški atrani (Prilišče). če pa se bo .podjetje sporazumelo z Ob r tn im
servisom v Semiču, pa bo leta pos la l na izpopolnitev svojega delavca, k i bo v bodoče lahko poprav l ja l manjše okvare kar v semiškem podjetju . V nekaj tednih bodo servisno službo ured i l i v zadovoljstvo lastnikov »Alpin«.
F. D.
Tudi na parkirišču ni sreče
Tako je ugotovil madžarski inženir Imre Der, ki je 6. avgusta pri Karteljevem zapeljal z avtomobilske ceste na parkirišče, da bi se odpočil. Komaj je izstopil ia osebnega avtomobila, se je na parkirišče že pripeljal z osebnim avtom etiopijski študent Alemy Tereie, ki trenutno živi v Bolgariji, in samo majhna nepazljivost je bila potrebna, da se je zaletel v Madžarovo vozilo, škodo na vozilih so ocenili na 800 N din.
Kmetijski nasveti
Vitamini, antibiotiki Govor i t i o v i tamin ih je nekako moderno ne samo v
pogovor ih o človeški prehran i , temveč tud i p r i prehran i živali. K o m a j po l stoletja je, odkar so o d k r i l i p r v i vitam i n — snov, potrebno za življenje. Zelo majhne količine teh organskih snovi , k i j i h telo samo ne more sestavit i , so potrebne, da presnavljanje v organizmu nemoteno teče. Se nedolgo tega niso zna l i zdrav i t i bolezni , k i j i h povzroča pomanjkanje v i taminov: skorbut , bolezen dlesen in sklepov, za katero so trpel i mornar j i , k i niso mog l i uživati sveže zelenjave; rahi t is , bolezen ber iber i , pelagra i n druge. K e r imajo v i t amin i zapleten kemični sestav, so j i h raje označili ka r s črkami: A, B , C, D, E , K .
• V i t a m i n A, imenovan tudi v i tamin rast i , dobijo živali s pašo i n zeleno k rmo . Ve l i ko karot ina, predhodnika v i tamina A, vsebuje rdeče korenje, zato ga' zdravn ik i tako toplo priporočajo o t rokom.
• Delovanje v i tamina D je v tesni zvezi s presnovo fosforja in kalc i ja ter boleznima rah i t i som in kostolom-nico. Tega v i tamina v zeleni k r m i sp loh n i , zato pomanjkanje zdrav imo z r i b j i m ol jem, še bolje pa s sončnimi žarki, k i v koži živali a l i človeka ustvarjajo ta v i tamin . Rejc i prašičev za to dobro vedo po svoj ih izkušnjah in spuščajo prašiče na prosto, da j i h ne b i »bolele noge«.
• V i t a m i n C Bse nahaja v zelenih rast l inah i n gomol j ih (posebno v krompi r ju ) i n ga živalim ne pr imanj kuje. Podobno je z v i tamin i B , k i j i h je cela skupina in se nahajajo v žitih. Naj samo naštejemo /iekaj drug ih vitaminov: E (prot i ja lovost i ) , K (preprečuje krvavitve) , bio-t in , n iko t inska k i s l ina i n pantotenska k i s l ina . Zanje nam posebej n i treba skrbet i .
• K a j so ant ib io t ik i , običajno vemo po nj ihovem najbolj znanem predstavniku penic i l inu, k i ubi ja drobno-živke — povzročiteljice bolezni . Bo l j medlo pa smo poučeni o n j ihov i uporab i v živinoreji. Navadno prav imo le: to so domači piščanci, on i pa so .umetni ' . Premalo prostora imamo tukaj , da b i ka j več r ek l i o tem. Poskus i pitanja z dodatk i ant ib iot ikov so pokazal i , da živali ob nj ihovi pomoči k r m o bolje izkoriščajo. Posebno so se izkazal i avromic in , teramic in, penic i l in in streptomic in . Te snovi so primešane k r m n i m mešanicam, s ka t e r im i p i tajo »umetne piščance«. K e r podrobnost i delovanja še niso dovolj pojasnjene, je nj ihova uporaba v živinoreji izzvala val pomislekov in ugovorov, k i pa niso mog l i zaustavit i živinorejcev, da j i h ne b i uporabl ja l i , z lasti p r i rej i piščancev in prašičev. Čeprav je vse to staro le okol i dve desetletji, so danes ant ib io t ik i že sestavina večine tovarniško pr iprav l j en ih k r m n i h mešanic. T u d i naša tovarna zdrav i l »Krka« v Novem mestu noče zaostajati v teh pr izadevanj ih i n v te namene proučuje delovanje te-t rac ik l ina , k i ga sama proizvaja.
NASLEDNJI i
AVTORITETO'
•NO, Z M P IMAM
XB SE J \ AVT0..S
PISMA UREDNIŠTVU BUČKA: S CESTO
JE ŽALOSTNO, S POŠTO PRAV
TAKO . . . Tovariš urednik! O Bučki je bilo že veliko
napisanega, vendar največ z lepe strani. Res je pogled na Bučko od daleč lep, toda ko prideš v Bučko, si razočaran. To je naselje, ki je mnogo pretrpelo med vojno. Tu je bil prvi večji partizanski napad, ki ga je leta 1941 vodil tov. Miha Marinko. Mnogo ljudi od tod so Nemci izselili v razna taborišča, mnogi se niso vrnili, nekaj pa jUi je po dolgem trpljenju prišlo nazaj, čeprav izmučeni od tujine, so se takoj lotili obnove opustošenih domov. Bili so med prvimi, ki so zgradili zadružni dom. Pri zadružnem domu pa se je na Bučki ustavil ves napredek.
Predvsem so preveč zapuščene ceste. Zelo slab sloves daje Bučki stara cesta v Jarč-jem vrhu. Ta cesta je v središču Bučke, od koder se cepijo poti v Sevnico, na Rako in v Krško. Žalostno je, da ima Bučka svoj kamnolom, toda iz njega vozijo gramoz in pe-
.sek drugam, za domače ceste ga pa ni. Kolovozne poti v okoliških vaseh so na novo urejene in dobro vzdrževane, toda za cesto, ki pelje čez Jarčji vrh, je, kot kaže, moči zmanjkalo.
Tudi s pošto ni bilo veliko bolje: zelo preprosto, ukinili so jo! časopisi prihajajo neredno, oziroma dobiš šele po tri ali štiri na enkrat! Kje je torej ob vsem tem napredek?
ŠTEFKA ŠTERK, Ljubljana, Gornji trg 33
»GOSPODJE SO VAŽNEJŠI!«
Tovariš urednik! V ponedeljek, 25. julija,
se nam je v Kosovi gostilni »Pod Trško goro« v Ločni primeril tak dogodek, ki meče kaj slabo luč na to gostilno. Ob 17. uri sme prišle do go stilne, prav takrat pa je gospodinja šla krmit prašiče. Ker nas je videla in ker smo ji }X)vedale, da gremo k njim, smo pričakovale, da nas bo najprej postregla. Ona pa jc odgovorila: »Gospodje so važnejši!« Pri tem je mislila na prašiče, ki jih je šla krmit. Tako smo ynle kar 35 minut, preden je prišla nazaj, čeprav so ta čas bili v hiši še drugi, ki so nas videli in ki bi nas lahko postregli. Ko je prišla gospodinja, smo jo najprej prosile, naj pobriše mizo. Ko smo želele, naj pobriše še klop. nas je zavrnila: »če vam ni prav, laliko greste!« —' Naročeno pijačo — liter vina in liter kisle vode — je nato prinesla njena svakinja, ki je. ko nas je ; o. stregla, povedala, naj bi šle raje na Otočec. Pristavila ie. še. da si pomagajo malo s kmetijo, malo z gostilno.
Menimo, da taka postrežba in tak odnos do gostov, ki smo ga doživele me 25. julija meče čudno luč na to gostilno, če se jim zdi, da gostilna zanje ni pomembna, naj jo raje zaprejo, ne pa da tako ravnajo z gosti kot so z nami.
MARA PINTAR. ANICA ZEGA, ŠTEFI SEDAJ, HE LENA SPLIHAL iz Novega
mesta
AVTOBUS JE PREDRAG
Tovariš urednik! čeprav že dolgo živim na
Jesenicah, se vsako leto več-krat vrnem v rojstni kraj v Zat <atec pri Studencu pri Sevnici. Odkar med šolskim letom vozi šolski avtobus otroke z Bučke in Shidenca v Sevnico v šolo, imajo tam-kajsnji prebivalci ugodno zve
zo, kadar gredo po opravkui v Sevnico. Tudi mi, ki priha jamo v okolico Studenca m Bučke od drugod, mnogo prihranimo, ker ni treba hoditi peš. Lahko rečem, da je omenjena avtobusna zveza pre cejšnja pridobitev za okoli ške prebivalce.
Narobe pa je s ceno za prevoz. Z njo ne moremo biti zadovoljni, ker je višja kot pri' drugih avtobusnih podjetjih. Za prevoz od železniške postaje v Sevnici do Za vratca (11 km) plačam vozovnico 230 S din, medtem ko plačam za avtobusni prevoz na progi od Jesenic do Begunj na Gorenjskem (17 km) le 140 S din. Razen tega ie prevoz na progi Jesenice— Begunje veliko bolj udoben kot ta v Sevnici, kjer je avtobus vedno zaseden.
Kot vqjaški vojni invalid imam pravico do posebnega 75 odst. popusta pri vožnji, vendar na progi Seviiica—Za vratec te pravice ne morem uveljaviti. Zanimivo je, da plačam na potovanju od Jesenic do Sevnice na razdalji 145 km s 75 odst. popustom za prevoz 300 S din, za prevoz od Sevnice do Zavratca pa plačam -a borih 11 km kar 230 S din, ker ne morem uveljaviti pravice do ]x>pusta. Menim, da b: se ta stvar dala urediti, čeprav je šofer avtobusa hkrati tudi sprevodnik, saj bi bili potem potniki bolj zadov<\ni!
KAREL ZORKO. Jesenice,
Cesta železarjev 11
ALI SMO RES MANJ VREDNI? Tovariš urednik!
To, da je pošta na deželi uvedla med tednom skrajšan delovni čas, še nekako razumemo. Ne strinjamo pa se. da ob nedeljah ne dobimo časopisov. Ker smo odmaknjeni od centra, že tako in tako nismo na tekočem z gospodarskimi in političnimi dogodki. Sedaj pa nam je še v nede. Ijo odvzeta možnost, da se seznanimo z dogodki doma in v svetu. Če lahko v mestih izdajajo časopise ob nedeljah, zakaj jih ne bi tudi na podeželju, saj kmečki ljudje prav takrat radi berejo.
VLADIMIR PREZELJ, Ortnek
KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI
Tovariš urednik! Občani z Blance se sprašu-
jemo, kako je mogel nekdo dati podatke o krvodajalski akciji v Sevnici, ne da bi omenil Blanco. Res je, da je dalo kri samo 10 ali 11 krvodajalcev, jih pa kljub temu ne bi smeli prezreti. Med njimi so bili tudi taki, ki so že večkrat dali kri. Da ni bil odziv boljši, je kriv tudi občinski Rdeči križ, ker nam sploh ni poslal vabil, niti nas ni obvestil, kdaj je Blanca na vrsti, čeprav smo pravočasno poslali seznam.
Zaradi takega odnosa se lahko zgodi, da bo drugič kr-vodajalšlca akcija še slabše obiskana.
CILKA SOVDAT. Blanca
Športna prireditev v Dobovi
V počastitev dneva vstaje Je mladinski aktiv ZMS Dobova organiziral Športna tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu in krosu. Tekmovanja se je udeležilo nad 20 ekip iz okolice Brežic in Hrvatskega. Ker je bilo tekmovanje zaradi slabega vremena prekinjeno, so srečanje nadaljevali 31. julija.
Rezultati: mali nogomet: 1. Prudnic, 2. I.aduč, itd.; namizni tenis: 1. Dobova, 2. Laduč, itd; k r o s na 3000 m: 1. Artiče, 2. Loče, itd.
Med posameznimi je bil v krosu vrstni red naslednji: Jože Černelič, Franc Brglez, Levak Prane (vsi iz Artič) itd.
Prenovljene muzejske zbirke v Novem mestu
V torek, 9. avgusta zvečer, so v Dolenjskem muze ju v Novem mestu odpr l i prenovljeno arheološko in ku l turno zgodovinsko zb i rko , k i sta dopolnjeni z 'nov im gradivom. Arheološki oddelek ima več posebnost i , m e d d rug im tud i znamenit i hal ls tat tski bronasti oklep, k i je b i l i zkopan v Novem mestu. N a novo je postavljena tudi bogata zbirka nak i ta iz i l i r s k i h časov ter ve l iko število najrazlič
nejših predmetov iz r imske dobe. Prenovl jena je tud i k u l turno zgodovinska zb i rka , k i h ran i več pomembnih l i s t in o Novem mestu.
Goste in l jubitelje muzeja, k i so prišli na otvoritev, je pozdrav i l ravnatelj muzeja prof . Janko Jarc , kustos Tone Knez pa je govori l o nastajanju arheološke zbirke in o i zkopavanj ih na Dolenjskem.
I V A N Z O R A N
Gasilska veselica na Telčah P G D Telče je organiz iralo
31. ju l i j a tradic ionalno letno veselico- Čisti dobiček (171 tisoč S-din) je zadostoval za krit je stroškov, k i so j i h imel i z obnovitvi jo gasilskega doma. Ta je sicer majhen i n skromen, a lepo urejen. Vse to je požrtvovalno delo marl j i v ih telških gasilcev, k i j i m že nekaj let predseduje tov. M a r t i n Slapšak.
P G D Telče ima težave z ročno brizgalno, k i je pokvarjena. K e r je sami ne morejo poprav i t i , pričakujejo od občinske gasilske zveze strokovnjaka, k i jo bo usposobi l za delovanje. N j ihova največja želja pa je p r i t i do motorne brizgalne M o r d a se bo v naših 9 občinah našel mecen, k i b i prevzel patronat nad P G
Telče, tako da b i prišli do potrebne motorne brizgalne. Mar l j i v i telški gasi lc i zaslužijo za svojo humano delo finančno pomoč.
S. Sk.
Nov gasilski dom v Gorenjih Lakovnicah
V nedeljo, 14. avgusta, bo prostovol jno gasilsko društvo v Lakovn icah svečano odpr lo vaški gas i lski dom, katerega so zgradi l i občani sam i , s prostovo l jn im delom. Po otvor i tv i bo gasi lska veselica, na kater i dobre jedače m pijače ne bo pr imanjkova lo . Lakovčani vabijo na svoj praznik prebivalce v.*eh okoliških krajev.
N a podlagi sk lepa delavskega sveta
KOMUNALNEGA PODJETJA N O V O M E S T O r a z p i s u j e upravni odbor F R O S T O D E L O V N O M E S T O
šefa obrata avtomehanične delavnice
Razen splošnih pogojev, k i j i h predpisuje temeljni i akon o de lovnih razmer j ih , mora delavec izpolnjevati naslednja pogoja: a) da je s tro jn i tehnik oz. V K mehanik s petletno
prakso, a l i b) kva l i f i c i ran mehanik z desetletno prakso. Prijave za razpis z op isom dosedanje zaposlitve in s k r a t k i m življenjepisom ter z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev sprejema upravn i odbor podjetja petnajst dn i po objavi razpisa.
POTROŠNIKI! V P R O D A J A L N A H
» N O V O T E H N E «
v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem imamo stalno na zalogi:
vse vrste štedilnikov na trda goriva, električne, plinske - v kombinaciji plin-elek-trika, električne in plinske kuhalnike na eno, dve in tri plošče, proizvodnje priznane tovarne »GORENJE« VELENJE.
Ravnokar pa smo prejeli na zalogo tudi
pralne stroje PS super avtomatik Rex -zmogljivosti 5 kg
Za vse izdelke dajemo tovarniška jamstva. V slučaju okvare vam bo servisna služba te tovarne najkasneje v roku 10 dni okvaro popravila.
Z a h t e v a j t e v naših prodajalnah izdelke »Gorenje« - to je jamstvo, da boste z nakupom zadovoljni!
Vladimir štoviček: univerzitetni profesor dr. Mihajlo Rostohar
MIHAJLO ROSTOHAR V nedeljo srno se na kr
škem pokopališču za vedno poslovili od spoštovanega proj. dr. Mihajla Rostoliarja. številni venci in ljudje, ki so ga spremili na zadnji poti, so pokazali, kolikšen ugled je užival med domačim m drugimi.
Ko je za vedno zapuščal hišo na Goleku, mu je v imenu krških prosvetnih delavcev spregovoril v zadnje slovo nekaj besed tov. Koman. Nato so ga po cesti, katero je kljub visoki starosti še vedno tolikokrat prehodil, odnesli na zadnje počivališče. Tu so v kratkih besedah opisali njegovo življenjsko pot predstavnik oddelka za psihologijo na ljubljanski univerzi, predstavnik kranjskih prosvetnih delavcev in'predstavnik SZDL, ZZB NOV in občinske skupščine Krško.
Dolga leta življenja v tujini našega uglednega znanstvenika niso odtujila od rodnih krajev. Vedno se je rad vračal v svojo hišo med vinogradi na Goleku, od koder je imel lep pogled na vas Brege, kjer se je kot kmečki sin rodil 30. julija 1878. Po končanem šolanju v Kranju in Gradcu je 1905. leta pro-moviral psihologijo na Dunaju. Nato je odšel na češko, kjer je izpopolnil znanje v Wundtovem psihološkem inštitutu. V Pragi je 1911. leta ustanoinl psihološki laborato
rij na fiziološkem inštitutu medicinske fakultete. Tik pred koncem prve svetovne vojne se je vrnil v Ljubljano, kjer je leta 1918 govoiil na mamfestativnem zborovanju in se s prvimi prostovoljci udeležil pohoda po Ljubljani. Po vojni je nameraval v Ljubljani ustanovidi katedro in institut za psihologijo. Ker mu to ni uspelo, se je razočaran vrnil na češko, kjer je dobil mesto profesorja za psihologijo na filozofski fakulteti v Brnu. Tu je ustanovil tudi institut. Njegovo delo je prekinila druga svetovna vojna. Leta 1942 se je vrnil v Jugoslavijo, kjer jc sodeloval v NOB. Po vojni je zopet nekaj časa delal na češkem. Leta 1948 se je vrnil v Jugoslavijo, naslednjega leta pa je začel na ljubljanski fakulteti z vajami eksperimentalne psihologije. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena katedra in institut za psihologijo.
Delo prof. Rostoharja je rodilo ogromne sadove. Na filozofski fakulteti je v 15 letih diplomiralo že več kot 100 psihologov. Objavil je več kot 200 razprav in nekaj knjig. Njegovo znanstveno delo ni cenjeno samo pri nas, artpak tudi v tujini. Upamo, da bomo uspešno nadaljevali delo, ki ga je začel prof. dr. Mihajlo Rostohar. S tem ga bomo ohranili v trajnem spominu.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski
postaji: Franc Kastelic, član kolektiva Vodovod Novo mesto; Miloš Premrl, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Pranja Senica in Malči Giandljič, članici kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Jože Hribar, Rudi Omalien, Panika Mrak, Betka Kuplenik, Marija Moliar, Cilka Lužar, Jože Lokov -Sek in Nada lxjk.se, člani kolektiva Krka Novo mesto; Stanko Vavpotič in Jože Dragman člana kolektiva Novoteks, Novo mesto; Niko Paiievski, član kolektiva Podjetja za stanovanj, gosp. in urejanje naselij Novo mesto; Franc Gor-janc, Anton Zupančič in Ljubo Robič, člani kolektiva Inis, Novo mesto; Marija Gutman, član kolektiva Krka, Novo mesto; Franc Brulc, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Antor. Gačnik, član kolektiva Gozdno gospodarstvo. Novo mesto; Jane/. Mislej, član kolektiva IMV Novo mesto; Boris Bla/.on, študent iz Novega mesta.
K o m i s i j a za sprejem i n odpoved delovnega razmer ja p r i Krojaškem podjetju
»KROJAČ« — Novo mesto
r a z p i s u j e
prosto delovno mesto
obratovodje in več delovnih mest kvalificiranih krojačev
Nastop službe je mogoč takoj a l i po dogovoru. Razpis velja do zasedbe de lovnih mest.
4 D O L E N J S K I L I S T Št. 31 (854)
A l d o D e z z a v K o s t a n j e v i c i S simpozijem je omogočeno, da umetnost živi in deluje v prosti naravi — Kiparstvo je resnična »forma viva« — Mladi naraščaj je treba vzgajati k ljubezni in razumevanju umetnosti — Zbirka forme vive v Kostanjevici
je važna priča našega časa
Letošnji mednarodn i s impozi j k ipar jev F o r m a v iva v Kostan jev ic i n a K r k i se je začel v znamenju deževnih dni - Sp r va je dež dokaj mot i l redno delovno vzdušje, k i je neobhodno potrebno za to, danes že tako znano mednarodno l ikovno prireditev. Večno deževje je povzročilo, da domačega udeleženca Zagrebčana P i c l j a v j u l i j u sp loh n i b i lo na delovnem mestu : n je vse pr iprave oprav i l ka r doma v svojem ateljeju. Anglež, k i je takega vremena na splošno vajen, je prišel letos p r v i i n je tud i p r v i začel delat i . Letos zastopa to deželo akademski k i pa r P E T E R S T A R T U P , mož srednj ih let i n velikega ugleda, saj je lani dob i l nagrado umetniškega sveta Ve l ike Br i tan i j e . Medtem ko zastopa deželo vzhajajočega sonca M O G A M I H I -S A Y U K I --- umetnik, k i je ime l v domačem presto lnem mestu že t r i samostojne razstave —, zastopa sosedno Ital i jo k ipar A L D O D E Z Z A , učenec slovitega mo js t ra Ma-stro ianni ja . T i k ipa r j i letos nadaljujejo pred šestimi leti začeto umetnostno akci jo i n j i bodo konec avgusta a l i prve dn i septembra podar i l i
državni razstavi v Firencah, prejel nagrado v Avezzanu, sodeloval na razstavi v Padovi, v galeriji Chiurazzi v Neaplju, potem spet v Torinu in Milanu, prejel nagrado Marche v Anconi, sodeloval v Monzi, dalje na mednarodni razstavi kiparstva v Milanu, v Le-gnanu, Padovi, bil povabljen, da izdela kip iz marmorja za društvo Henraux, prejel pa je tudi prvo nagrado za skulpturo na razstavi, ki jo je priredilo združenje kiparjev Seregno. Udeležil se je razstave Jadranski trienale v Cl-vitanovi, razstave risb v torin-skem mestnem muzeju ter razstave Piemonte 66 v Torinu. Leta 1962 je za Akademski center izvršil »Oskarja« v bronu in nagrobni spomenik svoji materi na glavnem pokopališču v Torinu. Ko se je pred nedavnim udeležil razstave Mladi iz Torina v galeriji Umetniški in kulturni Piemont. je prejel zlato medaljo — prvo nagrado. Njegova dela so danes že v številnih zasebnih in javnih zbirkah.
Če tako v naglici preletimo teh nekaj skopih podatkov, ki smo jih našteli, lahko opazimo razgibano umetniško osebnost, ki se izza leta 1962 čedalje bolj uveljavlja v italijanskem likovnem življenju. K tem podatkom bo poslej kipar Aldo Dezza lahko pri-štel še udeležbo na mednarodnem kiparskem srečanju v Jugoslaviji, katerega se je udeležil, kakor sam pravi, »ker verjame v njegovo kulturno poslanstvo«.
Forma viva je važna priča našega časa
Aldo Dezza je to pot prvič v Jugoslaviji- Simpozija se je
parstvo prava »forma viva«. To je oblika, ki se zna vskla-diti s prirodo in ki ni samo nekak koncept, marveč očituje predvsem silo človeka, ki hoče razodeti svoja čustva in svoje bojazni, nastajajoče v vsakdanjem konktrenem življenju. Poleg vsega pa je zbirka kiparskih del v Kostanjevici važna priča našega časa.«
Važna je ljubezen do umetnosti
Pogovori v simpoziju so včasih zelo živahni in se dotikajo najrazličnejših prob-
I talijanski umetnik Aldo Dezza (na desni) in naš znanec iz Kostanjevice tov. Lado Smrekar si ogledujeta stvaritev, k i so jo oblikovala Aldojeva dleta
nove eksponate za razstavo modeme plastike na prostem
»Prišel sem, ker verjamem v poslanstvo Forme vive«
Tako je izjavil italijanski kipar ALDO DEZZA ob svojem prihodu v Kostanjevico. Mladi kipar je bil rojen leta 1937 v Torinu, kjer tudi zdaj živi in ustvarja. Prefi-njen obraz s kratko ostriženo bradico in svetlimi, malce zasanjanimi očmi, razodeva čustveno razgibano osebnost, hrepenečo po lepoti. S kiparstvom je začel dokaj zgodaj in že leta 1962 priredil samostojno razstavo v galeriji La Bussola, hkrati pa je dobil vrsto vabil na domače in mednarodna kolektivne razstave. Tako je razstavljal na razstavi za napredek lepih umetnosti 1962 v Torinu, prejel je tretjo nagrado na razstavi mednarodnega kiparstva v Carrari, bil leta 1963 na državnem bienalu v Veroni, pa na državni razstavi Marche v Anconi. Nadalje je sodeloval na mednarodni kiparski razstavi v galeriji Nebotičnik v Milanu, pa spet na
.udeležil z veseljem, saj je doma ve l iko slišal o njem. K o smo ga vprašali, kako se počuti med nami , je dejal :
»Takoj ob p r ihodu sem dob i l vt is, da sem med prijatel j i . B i l sem sprejet z nadvse prisrčnim gostol jubjem. Smat ram — je nadaljeval A l do Dezza — da je ustanovitev tega središča umetniškega udejstvovanja zelo važna, saj združuje kiparje razn ih narodnost i v i sk r en i l jubezni do umetnost i . Vaš narod i m a p r i tem de lu velike zasluge, ker je s tem s impoz i jem omogočeno, da umetnost živi i n deluje v prost i narav i . V i ste vložili mnogo t ruda, da se v Ko stanjevici predstavl ja k iparska umetnost razn ih smer i in da s i jo lahko »gledajo ne samo poznavalc i k iparske umetnost i , ampak tud i najširši l judsk i s lo j i .
Prepričan sem. da je k i
pa sem b i l takoj s i lno pr i jetno presenečen. M i s l i m na okoliščino, da je vaša Gor-jupova galerija dobi la mesto ravno v šoli. Ta zamisel je tako lepa, da bi jo mora l i osvoj i t i še marsikje . Vendar pa gre ravno kostanjeviški šoli v tem pogledi! prvenstvo. N ik j e r na svetu še nisem videl tako posrečene združitve umetniške galerije z učnim zavodom. Tud i po mo j ih mis l ih spada umetniško delo bolj v šolo kakor v kak m u zej- V šoli vsak dan uresničuje svojo pravo in osnovno funkci jo, ko vzgaja mlad i naraščaj k l jubezni in razumevanju umetnosti«
I ta l i janski k ipar Aldo Dezza je prišel v Kostanjevioo v spremstvu soproge Lavre i n s sinčkom A lber tom. Vsem trem iskreno želimo, da b i se • car najbolje počutili med nami i n še dolgo ohran i l i v sebi podobo naše pokraj ine in l jud i .
L A D O S M R E K A R Aldo Dezza: K L I C (160 cm)
Slavki Zagode v spomin
lemov. Ume tn ik i so navadno čustveno in mise lno razgibane osebnosti , k i j i h zanimajo razn i prob lemi , največ pa kajpak prob lemat ika s področja umetnosti- Ves tak je tud i A ldo Dezza. K a k o r drugi udeleženci s impoz i ja stanuje tudi A ldo v poslopju kostanjeviške šole, k i je vsake počitnice preurejena v neke vrste hotel. Seveda zelo skromen i n skrajno improv i z i ran, hotel- Znano je, da je v tem poslopju sta'.oa razstava umetnin s lovenskih likovn i h ustvarjalcev. Letos praznuje zb i rka hkra t i z dolenjs k i m k u l t u r n i m festivalom desetletnico obstoja- K o se je i ta l i jansk i gost dodobra seznanil z zb i rko i n njeno funkci jo , saj ves čas svojega bivanja v Kostanjev ic i srečuje po hodn ik ih šole najrazličnejše obiskovalce z vseh stran i sveta, je v pogovoru izjav i l :
»Dovolite m i , da se dotaknem še neke druge stvar i , k i sicer n i tesno povezana s sam i m s impozi jem, nad katero
»Zvesto ob srcu tvoje grude bo gorela gaiija vera in gadje gnezdo bo stalo za dom in staro pravdo v tvoj spomin na vekomaj:«
(V I . LevsUk, Gadje gnezdo)
Po dognani režiji »Naši trije angeli«, po mnogih gostovanjih in nadvse uspelih nastopih, kot je bila »Kastel-ka«, na osrednjih prireditvah Posavskega jubileja 1966 v Sevnici, Krškem in Brežicah, še sedaj ne moremo verjeli, da ?iaše Slavke ne bomo več gledali na odrskih deskah v družbi s člani dramske skupine DPD Bratje Milavci iz Brežic.
Rojena 1. avgusta 1925 v Brežicah, po poklicu učiteljica, je bila ena prvih članov DPD Bratje Milavci, prva oseba dramske skupine, soustanoviteljica pevskega zbora, režiserka in doma vzorna žena in mati. Za njo je bilo življenje oder in oder življenje. Karkoli je pričela, je delala s trdno vero v uspehe, kj jiiso izostali. Na odrske deske je znala prenesti resnično življenje in kdor jo je videl kot Kastelko, je ne bo nikdar pozabil. Neizbrisni so tudi spomini na njene druge
vloge. Po desetih letih trdega dela v skoraj nemogočih pogojih je DPD Bratje Milavci postalo eno najboljših amaterskih igralskih skupin ne samo v brežiški občini, temveč v vsem Posavju. In
prav sedaj, ko bi dramslca skupina pod njenim vodstvom res lahko zaživela, je odšla — z njenim odtiodom pa je nastala vrzel, ki je ne bo lahko nadomestiti. Trdno pa smo prepričani, da bo spomin nanjo vodil pri delu ostale člane, da bodo sledili njenemu zgledu.
Kako priljubljena je bila med ljudmi, je pokazala njena zadnja pot od doma do pokopališča. Nešteti venci in
nepregledna množica ljudi te Brežic, Posavja, Ljubljane, s štajerske in z Dolenjske jo je spremljala in se posloinla od nje. Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na njenega ožaloščenega moža *n njene tri sinove: Petra, Paiyla in Irana. D. V.
Senovčani bi radi glasbeno šolo
Starši na Senovem se v zadnjem času vedno bolj razvnemajo za ustanovitev glasbene šole. Želijo, da bi glasbena šola Krško imela oddelek za glasbeni pouk tudi na Senovem. Sedaj obstaja glasbeni oddelek pr i K P D SVOBODA , kjer vadi pr i godbeni sekciji na pihalne instrumente 16 mladincev, p r i har-monikarski sekciji pa vadi 12 mladincev in mladink. K P D ne more uvesti še drugih glasbenih vaj, čeprav je tudi za druge instrumente veliko zanimanje. R. K-
KRŠKO: v pretresu je zakon o
izobraževanju Šolski delovni ko lekt iv i i n
ko lekt iv i drug ih delovnih organizacij , kj se n a kakršenk o l i način ukvarjajo z izobraževanjem, v občini Krško že na široko razpravljajo o f inanciranju i n drug ih v idi k i h izobraževanja na vseh stopnjah. Podrobno proučujejo osnutek zakona in zbirajo pr ipombe.
Občinski odbor S Z D L bo konec tega meseca a l i pa v začetku septembra sk l i ca l razširjeno sejo i n povab i l nanjo širok krog članstva. N a tej seji naj b i dokončno obl ikova l i pr ipombe, k i zadevajo osnutek zakona.
Mihael Kambič: O B M O R J U (olje, 1938)
POPRAVNI IZPITI V BREŽICAH Ravnateljstvo ŠOLSKEGA C E N T R A ZA B L 4 G O V N I P R O M E T BREŽICE
o b v e š č a vse učence, d a bodo razredni popravn i Izpit i 19. i n 20. avgusta 1960.
Zaključni i zp i t i bodo od 16. avgusta dalje. P i smen i zaključni izpit bo v soboto, 20. avgusta 1966. Učenci morajo predložiti prošnje do 18. avg. 1966. Podrobn i razpored izpitov je na oglasni deski . Pričetek rednega pouka bo ponedeljek, 5. septembra 1966 ob 9. uri.
Št. 31 (854) D O L E N J S K I L I S T 5
V soboto nova razstava v Kostanievici
V soboto, 13. avgusta, bo v okv i ru letošnjega sporeda dolenjskega kulturnega festiva la na Lamutovem razstavišču zvečer ob 20. u r i odprta nova razstava »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«. Razstavl jenih bo 55 or ig inaln i h barvast ih lesorezov, k i j i h je leta 1832 ustvar i l japons k i s l i ka r Ich i rvusa i H i r o -shiga. Znameni t i j aponsk i umetn ik je živel v času našega Prešerna (1797—1858).
O b tej priložnosti bo har-
f is tka Ruda Ravnik-šurbcko-va ime la solistični koncert s harfo. Razstavni prostor bo za to priložnost dekor i ra l akad. k ipa r Mogami Hisavu-k i i z Tok ia , uvodno besedo pa bo ime la M i l ena Moško-nova, kustod in ja Pokra j inskega muzeja iz Cel ja.
N a slovesno otvoritev vab imo poleg domačinov tud i vse pri jatel je umetnost i .
Pr id i te , doživeli boste spet izredno lep večer!.
IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM T U R I S T I Č N E G A DRUŠTVA
Turizem - nebogljeno dete z vso bodočnostjo Na področju črnomaljskega turizma je še kopica neizkoriščenih možnosti, vključno z ribištvom in lovstvom — Manjka iznajdljivih in sposobnih ljudi
— Denarja, ki sili v roke, še ne znajo pobirati!
Opoldanska podoba starodavnega Črnomlja. (Foto: Lojze Kump )
— Turistična dejavnost je na vašem koncu resda šele na začetku svoje pot i , vendarle se n a m zd i , da b i lahko pr i rodne pogoje še vse drugače i zkor i s t i l i za večji dotok turistov.
Tak le je b i l nekol ikanj izzivalen začetek pogovora s predsedn ikom Turističnega društva Črnomelj, F r an cem C i mermanom, da b i morda v
Potrebna bi bila cesta do Vinice Gostinsko podjetje Črnomelj vlaga veliko sredstev v obnovo starih in
izgradnjo novih lokalov
Direktor gostinskega podjetja Črnomelj tov. Solakovič nam je v razgovoru povedal, da se je z dograditv i jo ceste število turistov v črnomaljski občini nekol iko povečalo. Toda Črnomelj je tudi sedaj sa-
Upravičeno zahtevajo pločnik
Občani so na zborih volivcev že večkrat zahtevali , naj na Ul ic i 21. oktobra v Črnomlju uredijo varen promet, zlasti v ozkem grlu cestišča. Njihovo željo sta pred kratkim začela uresničevati domača krajevna skupnost in Rudnik Kanižarica. Nevarni del cestišča bodo razširili ter hkrati naredili pločnik vse do stanovanjskih blokov. Tovarna Beti bo poskrbela za pločnik na drugi strani ceste, medtem ko bo Kov inar prispeval 500 tisoč dinarjev za cestno razsvetljavo.
Z deli na cesti so že pričeli, vendar gre zelo počasi od rok. Rudniški kamion se je zaradi okvare že zaletel prav na najbolj nevarnem delu te ceste, če b i bi l tam kak pešec, bi ga zmečkalo. Ob nesreči se je znova pokazalo, da so bile zahteve občanov povsem upravičene.
mo zaključna točka belokranjske magistrale. O d tu tur is t i ne morejo dalje, ker n i dobre ceste. Zato meni tov. Solakovič, da b i b i lo nujno zgrad i t i še cesto do V in ice , saj potem b i tur i s t i lahko naprav i l i krožno potovanje. N a morje b i šli prek Ljubl jane in Postojne, vračali pa b i se skoz i Be lo kra j ino. Tov. Solakovič je tudi naglasi l , da je treba turiste v Be lo kra j ino pr ivab i t i . Zato je Gost insko podjetje Črnomelj obnovi lo vse svoje lokale, k i so b i l i že zastarel i . Razen tega so ime l i v načrtu gradnjo modernega gostinskega objekta v Semiču, k i b i ustrezal potrebam tega kraja. V ta namen so že k u p i l i zemljišče in stavbo ter dali izdelati načrte. Vendar zaradi gospodar-
Za izlete v tujino je več zanimanja
Turistični biro v Črnomlju že dalj časa zbira prijave za avtobusni izlet na Plitvička jezera, k i velja le 2400 starih dinarjev, a zanj ni interesentov, že zdaj pa hodijo ljudje spraševat za septembrski tridnevni izlet na Dunaj, četudi jih bo potovanje olajšalo za 23.700 din. Zadnje čase je za izlete v tujino vse več zanimanja.
Upravn i odbor
Poslovnega združenja »PLANTA« N O V I S A D
r a z p i s u j e sledeči prost i delovni mest i :
1. samostojni zunanje-trgovinski referent 2. zunanje-trgovinski referent P O G O J I :
pod 1. visokošolska izobrazba s 15 let prakse, od tega najmanj 8 let v zunanje-trgovinskih pos l ih ; ustrezati m o r a pogojem, k i j i h določa zakon za osebje, k i dela v zunanjetrgovinski dejavnosti; pod 2. v i soka strokovna izobrazba z 10 let prakse, od tega 5 let v zunanje-trgovinskih pos l ih ; ustrezati mora pogojem, k i j i h določa zakon za osebje, k i dela v zunanje-trgovinski dejavnosti. Razpis velja 15 dn i po objavi v časopisu. Vloge pošljite z vsemi pot rebn imi dokaz i l i o izobrazbi i n praks i na naslov: Upravn i odbor Poslovnega združenja »PLANTA«, Nov i Sad, .Slovačka 21.
K o m i s i j a za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja v podjetju
LIČ, LITOŽELEZNA INDUSTRIJA, Č r n o m e l j r a z p i s u j e delovno mesto
mojstra II. izmene pri litju in praznjenju
P O G O J I : a) v isoko kva l i f i c i ran delavec in 3-letna praksa , oz. b) kva l i f i c i ran delavec i n 5-letna praksa na takem al i podobnem delovnem mestu. Sklenitev delovnega razmer ja po dogovoru. — Ponudbe s k r a t k i m življenjepisom in dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev sprejema komis i j a 15 dn i po objavi .
skega stanja ne morejo dobiti kreditov za gradnjo. Sam i pa nimajo sredstev, ker so v p r v i po lov ic i letošnjega leta invest i ra l i za obnovo lokalov že 3 in po l mi l i j ona S d in .
Gost insko podjetje Črnomelj ima sedaj 10 obratov, razen tega pa imajo tudi bifeje v B E L T U , Z O R I in d rug ih podjetj ih. V hotelu L A H I N J A imajo 35 ležišč i n 8 pomožn ih , v k a m p u na V i n i c i pa 12 ležišč. T a ležišča so b i l a v p r v i po lov ic i leta izkoriščena 57 odst.
nejevolji povedal še kaj več kot b i sicer.
— K o m a j sem postal predsednik tega društva, vendar m i je jasno, je odgovori l , da bi mora lo b i t i prav naše društva Črnomelj, F rancem C i -je i n dela, s ka t e r im i b i lahko pr i tegni l i z last i v obkolp-ske predele mnogo več gostov. Pozna se, da se v B e l i k ra j in i s tu r i zmom n iko l i prej niso načrtno ukvar ja l i , zato n i čudno, da imamo začetne težave. Vseeno pa tudi dosedan j ih uspehov ne gre podcenjevati , čeprav sami vemo, da bi b i l i lahko boljši.
L a n i odprt turistični b i ro v Črnomlju je organiz i ra l že mnogo izletov doma in v tuj i no, vod i evidenco nad zasebn im i turističnimi sobami i n posreduje prodajo belokranjsk ih spominkov. M e d največje turistične pr idobi tve zadnjega časa pa štejemo pretek l i mesec odprt turistični dom v Pre les ju p r i Starem trgu, kjer te dn i pričakujejo že prvo skupino nemških r i bičev. D o m bo precej zaseden vse leto, ne samo v sezoni, ker imamo preko Dolenjske turistične zveze sklenjeno pogodbo z neko ribiško zvezo v Zahodni Nemčiji, k i bo k nam pošiljala svoje člane. V
Prelesju je na razpolago še okol i 10 ležišč v lepo urejenih i n čistih zasebnih sobah.
Največ upov za naš tur izem pa predstavl ja V in i ca , Župančičev ro js tn i k ra j , s svoj im kopališčem i n campingom. Viničani sami so žal s i l a nespretni i n se vedejo, kot da j i m tu r i zma n i mar . C a m p m g prostor n a V i n i c i zahteva še precej invest ic i j , toda dokler ne bo do V in i ce zgrajena že več let obl jubl jena asfaltna cesta, se nam vlaganja ne izplačajo. Sk l en i l i smo, da ne bomo gradi l i nov ih turističnih objektov vse dotlej , dokler razpoložljive zmogljivosti ne bodo polno izkoriščene.
V samem Črnomlju nameravamo organiz i rat i nekaj trad ic ionaln ih turističnih prireditev. Z jurjevanjem smo že uspeli , poizkušali bomo še s pr i red i tvami ob občinskem prazn iku i n z organiz irano trgatvijo jeseni. Pogrešamo pa iznajdl j iv ih gostincev v družbenem sektorju. V r s t a z idanic oko l i Črnomlja predstavlja novo, donosno možnost za naš tur i zem, vendar v sk lopu gostinstva. T u , kot rečeno, pa napredujemo žal zelo počasi.
Prav tako sta na našem področju zelo privlačna lov in
ribolov. Obe panogi pa sta še mnogo premalo vključeni v turistično dejavnost.
R I A B A C E R
V nedeljo rajanje na Smuku
Z a dan vstaje so Semiča-n i odp r l i novo turistično kočo n a S m u k u (548 m) , k i so jo zgradi l i s prostovo l jn im delom. Zastonj so nared i l i tud i čez 60 prevozov. K e r je b i lo ob otvor i tv i slabo vreme, so se odločili, da bodo ponov i l i veselico v nedeljo, 14. avgusta. Vesel ico bodo p r i r ed i l i lovc i , k i pr iprav l jajo zanjo janjčke na ražnju i n dobro kapl j ico . Dobiček bodo namenih za plačilo dolgov, k i j i h še imajo p r i gradnj i koče. K e r se je pot na S m u k delno poslabšala, svetujejo avtomobi l is tom, naj park i ra jo v Semiču, saj je do S m u k a le bo r ih 30 minut hoda. Pričakujejo dober obisk, saj bo to nedeljo tud i še p red vojno znano »smočko žegnanje«.
F. D .
Spomenik malomarnosti? Kdor pride od drugod v
Črnomelj — in poleti turistov ni malo, si navadno med znamenitostmi kraja ogleda tudi tromostovje. Nič kaj ugodnega vtisa o mestu pa ne dobi, ko zagleda tik pod glavnim mostom razpadlo hišo, iz katere poganjajo rastline. To dokazuje, da je stavba že več let zapuščena in da se zanjo nihče ne zmeni.
Najbrž tudi sosedom ni všeč razvalina v neposredni bližini, saj lahko v njej nastane leglo vsakovrstnih neljubih živalic. Stavbo bi morali čimprej podreti ali pa pozidati, ker v središču mesta taka ne bi smela ostati.
Gostišče »KOLPA« na Vinic i pr i Črnomlju, ob vedno bistri in topli, prijetni Ko lp i vabi domače in tuje turiste .
NOVICE
C R N O M E SKF
K O M U N :
Tri dni z raziskovalci večne teme pod Zapudjem Ko se človek spušča po leslvi v podzemlje, ostane sam med skalami in ledeniki, le vrv okoli pasu ga veže z zunanjim svetom, slabotni žarki karbidovke pa razsvetljujejo okoli njega večno temo. Te občutke poznajo samo jamarji, raziskovalci podzemlja, vendar so njihove vrste vedno številnejše. Med najbolj prizadevnimi na našem področju so tudi jamarji iz Črnomlja, ki so pred kratkim s svojimi gosti od drugod raziskali 8 novih jam v okolici Zapudja.
K a k o r smo že poročali, se je od 22. do 24. ju l i j a zbralo na Dolen jskem vel iko jamarjev i z osmih k lubov Slovenije, dva gosta iz Franci je i n eden iz Vzhodne Nemčije. K l u b V i n k a Pader-šiča-Batreje je organiz i ra l to srečanje, da b i s skupn im i močmi raz i ska l i neznan podzemski svet na Dolenjskem i n da b i se naši j amar j i i zpopo ln i l i v tehnik i osvajanja sveta v večni temi.
Zb ran i j amar j i so se razvrs t i l i v t r i skupine, k i so 22. ju l i j a odšle na pot. E n a izmed n j ih je šla v Be lo kra j ino, do Črnomlja z v l akom, od tam pa z močno otovor jenim komb i j em do Raj-ca a l i G r o b k a nad Zapudjem. N a vel i k i vrtači z očiščenim grmovjem in lepo travo smo postavi l i 6 šotorov, nedaleč vs t ran pa se je dvigoval d i m iz kope, kjer je domačin iz Zapudja dela l oglje.
Nekaj najbolj navdušenih jamarjev nas je k l jub temu, da je kazalo na dež, takoj odšlo pro t i Prede lanki , jam i , k i je po pr ipovedovanju domačinov brez dna. široka odprt ina na pobočju je resda skr ivnostno z i ja la v
nas, vendar smo se odločili za pot po lestvicah v črno temo.
Predelanka je globoka 68 metrov Črnomaljski j amar j i smo b i l i tu
pred .nekaj tedni, vendar smo v j am i obstal i p r i g lobini 30 metrov, potem nam je zmanjkalo lestvic.
Tokra t smo prvemu, k i se je spus t i l navzdol , navezal i 50 metrov lestvic. K m a l u smo iz jame zaslišali slaboten glas:
— N a koncu lestev sem, m o r a m ven!
U r n o je plezal navzgor, m i pa smo komaj čakali, da b i n a m povedal, kaj je spodaj. F r anc i , pr izadevni črnomal j sk i jamar , s i je nato pr ivezal še dva zv i tka po 10 metrov v rv i i n i zg in i l v globino. Dolgo smo držali vrv skrbno napeto i n čutili, kako je poizkušal podaljšati lesene lestve z a lumini ja s t imi . Končno m u je uspelo i n vrv je spet polzela oko l i Pavletovega pasu, k i je varoval zunaj.
K o se je vrv ustavi la , ka r pomeni , da je oni spodaj dosegel dno, sem s i obesi l okrog pasu karb idovko še jaz,
J a m a r se spušča v n e z n a n o . . .
vzel kompas, meter i n nak lonomer ter se spust i l za n j i m . Profesor Habe , k i je vodi l našo skupino , m i je dal še obrazec, kamor naj b i vp isa l vse podatke o mer i tvah.
Lezel sem vedno globlje. M e d potjo m i je ugasni la luč, a sem jo le spet prižgal. Svet oko l i mene se je mahoma spremeni l . V i de l sem le malo razjedene skale ter se po k l i n i h prev idno
Napad na vojaški vlak je bil začetek neizprosnega boja
»Rad bi obudil spomine na težke dni osvobodilnega boja v letu 1941, na začetek našega oboroženega upora in ustanovitev prve partizanske enote na našem področju, ker so ti dogodki tako pomembni, da smo jim od letos naprej namenili občinski praznik. Bojim pa se, da se po 25 letih ne spominjam več natanko vseh podrobnosti in vseh imen, zato naj mi tovariši oproste, če sem koga pozabil imenovati.« Tako nam piše v spremnem pismu tovariš Tone Malerič iz Črnomlja, ki nam je pred dnevi poslal spodnji sestavek v spomin na začetek oboroženega spopada z okupatorjem v Beli krajini v revolucionarnem letu 1941.
Novi del Črnomlju nastaja v zadnjih letih: vedno več je stanovanjskih stolpičev in zasebnih hiš, novo pa je tudi naselje Sadež. (Foto: Lojze K u m p )
Takega neurja v Beli krajini ne pomnijo! Nevihta, ki se je v nedeljo, 31. julija, okoli 15. ure popoldne razbesnela nad najsiromašnejšim predelom Bele krajine, je povzročila ogromno škodo — Po prvih ocenah so pridelki v nekaterih krajih uničeni do 90 odstotkov
Nekega dne v začetku ju l i j a 1941 smo se sestali s sekretar jem tedanjega okrožnega komi t e j a Mat i j o Bahor j em, k i nam je sporočil sklep C K K P S : takoj ustanavl jat i part izanske enote z vojaško disc ip l ino , k i pa morajo k l jub težavnim razmerah v akci jah nastopati kot redna vojska. Enote naj imajo zvezo s terenom, medtem ko so navod i l a za akci je in druge pr i prave strogo zaupna in tajna. Tedaj m i je tovariš Baho r še sporočil, da me je okrožni komi te imenoval za vojnega referenta.
P r i tem delu so b i l i začetki izredno težki. K a k o se lo t i t i oboroženih akoij brez* vojakov, orožja i n brez vsak ih vo jn ih izkušenj ter se postav i t i v bran organiz i ranemu i n oboroženemu sovražniku?
Zmen i l i smo se, da bomo pr i tegni l i tudi mlad ino . Tako je na prvo skupinsko part i zansko prisego, 28. ju l i j a na Fabjanov i pr is tav i , prišlo poleg akt i vn ih članov parti je tud i 9 skojevcev.
Vede l i smo, da part izanska enota ne bo mogla b iva t i v vaseh,/ ker je b i lo tedaj v vsej Be l i k ra j in i polno Ital ijanov, zato smo razmišljali o tem, kje naj b i naši prebiva l i in kako j i h bomo oskrbova l i s hrano, z obleko, orožj em in zdrav i l i . Vse pr iprave so lepo tekle in določen je b i l tud i že dan odhoda prv ih part izanov v taborišče na M i k l a r j i h .
Iste noči — od 11. na 12. avgust — pa smo se l o t i l i tud i prvega oboroženega napada na sovražnika s tem, da smo na več mest ih razdr l i železniško progo med N o v i m mestom in Ka r l o v c em ter napad l i vojaški v lak.
V tej akc i j i naj b i sabotaž-na skup ina iz Semiča, v kater i je b i lo največ železničarjev i n F ranc Košir, razdr la progo med Semičem in Otov-cem. Druga skup ina je b i la iz Črnomlja i n je ime la nalogo razdret i progo p r i Glo-bočnjaku. To skupino sta vod i l a Lojze Dol tar in Janez Vitkovič. Gradaško-vranovi-ška skup ina pod vodstvom Staneta Cuznar ja pa je morala i z t i r i t i v lak na ov inku med vranoviškimi gozdovi. Razen teh smo ime l i tudi glavno skupino, katero sem vodi l sam, zato se spomin jam tud i imen udeležencev. V njej so b i l i Janez Kočevar, Lado M i šica, Pepe švajger, Jože Vr -ščaj, F ranc Korevec, V i n k o Švajger, Bo j an Fab jan in Polde Jerman.
Sestal i smo se 11. avgusta ob 22. u r i v gozdu za pokopališčem v Vo jn i vasi . K d o r je ime l orožje, ga je mora l pr i nesti s seboj. K o l i k o r se spomin jam, smo ime l i 4 puške, 3 pištole, 5 a l i 6 ročnih bomb ter 3 bajonete.
T i k pred odhodom na akcijo p r i vranoviškem železniškem mostu smo naprav i l i še podroben načrt za napad. Določili smo, da z vzhodne strani napadejo stražo Mišica, Švajger in jaz, vs i ostal i pa naj b i strel jal i z zapadne strani . S lednja skup ina je imela res težavno nalogo, ker je mora la čez zelo zastraženo progo med čuvajnico i n mostom v Vranovičih.
Načrt je b i l dober. K e r smo napadl i z dveh strani , je sovražnike v šotoru, stražarja na mostu in prihajajočo vojaško patrolo po progi zme-del naš h i t r i napad, k i smo ga izvedl i v t renutku, ko je
preko mostu pel jal vojaški vlak.
Po napadu so vsi , k i so se bojevali na zapadni s trani , odšli do Kolbeznove zidanice v Stražnjem vrhu . K a k o r je bi lo dogovorjeno, sem j i h naslednji dan ob iska l , da b i ugotovi l i uspeh akcije. Po oceni je bi lo več i ta l i janskih vojakov ranjenih, dva sta celo podlegla poškodbam. Plena n ismo dob i l i , ker smo se takoj po napadu umakn i l i . Od naših n i b i l nihče ranjen. Akc i j a je v propagandno-poli-tičnem pogledu zelo uspela, saj je celo i ta l i jansk i vojaški bi l ten poročal o organiziranem napadu, katerega pa so pr ip isova l i četniškim skupinam.
Sklenjeno je b i lo , da naši borc i že naslednjo noč odidejo v vojaško taborišče v M i k la r j ih . K o je b i la prva skup ina part izanov v gozdovih, smo mora l i razširiti in utrjevati obveščevalno mrežo.
Tako sem ime l stalne stike z Adol fom Radmeličem in Jo-žetom Maličem na V i n i c i , z Jožetom For tunom v Daml ju , z Žagarjem iz Bre zn ika , Ivanom črničem iz Met l ike i n študentom Cuznar jem iz V ra -novičev. Za reševanje naših l jud i iz zaporov, zbiranje orožja, hrane in zdrav i l , za kaznovanje domačih izdajalcev in razširjanje osvobodilnega t iska smo potreboval i čimveč zanesl j iv ih in pogumnih l jud i .
K m a l u ^atem sva z Ladom Mišico dob i la nalogo rešiti iz črnomaljskih zaporov Lojzeta Fabjana. Po naročilu O F je takratni paznik T ine K o t a r določenega dne spust i l zaporn i ka Fabjana in B r u l o iz samice v hodnik, da b i se umi-la , medtem pa smo ju rešili. Po pobegu iz zaporov je Lojze Fab jan postal komand i r part izanske čete.
Tud i v rudn iku Kanižarica smo izvedl i uspešno akci jo : odnesli smo 260 kg razstrel iva, nujno potrebnega za nadaljnje sabotažne akcije. Vzporedno s tem pa smo preko osvobodilnega t iska, k i smo ga dobival i iz Ljubl jane in Novega mesta, navdušili vedno več l jud i za osvobodiln i boj , katerega razmah je postajal z vsak im dnem večj i , močnejši in nezadržen.
T O N E MALERIČ
K m a l u po 15. u r i je v ne deljo. 31. ju l i ja , nastala v Črnoml ju taka tema, da so mora l i v stanovanj ih prižgati luč, nedolgo za lem pa je močan vihar z na l i vom in s točo, kakršnega ne pomni jo n i t i najstarejši BeOokranjci, začel po vaseh ruvat i drevesa, rušiti zidove in uničevati pridelke.
Neurje je posebno prizade lo Dobličko goro ter predel med Adlešiči in Žuniči, kjer kmetovalc i z njiv nimajo kaj pobirat i . V iha r je s koreninami vred i z ruva l vel ike orehe in precej sadnega drevja, popolnoma uničil koruzo, deteljo, peso, fižol i n druge pr ide lke. T u d i v inogradi v Doblički gor i so povsem uni-
25 srečnih otrok brezplačno na morje
2. avgusta je šla na Cres druga skupina okoli 100 otrok s področja črnomaljske občine. Organizatorji so računali še na tretjo izmeno otrok, vendar zanjo ni bilo dovolj plačanih prijav, zato bo ostalo le p r i dveh izmenah.
Tisti , k i so s Cresa pr i šli domov, so navdušeni nad lepimi počitnicami. Marsikateri otrok je šele tu spoznal urejeno življenje in pravo prehrano, saj je bilo v obeh izmenah 25 otrok iz tako socialno o-groženih družin, da je, zanje celoten prispevek plačala občinska skupščina.
če n i . V Dobličah je nekdo zida l hišo, a m u je v ihar podr l celo steno! Ponekod v oko l i c i Dragatuša je še naslednj i dan ležalo to l iko toče naokrog, da b i jo lahko odvažali s kamionom.
Občinska komis i j a je po prv i oceni ugotovila, da je škoda neverjetno ve l ika i n da so z last i v najbolj siromaš-
Drevi bo ob 20. uri na preurejenem rokometnem igrišču v Črnomlju slavnostni zaključek III. delavskih športnih iger »Črnomelj 1966«. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 78 ekip z 17 delovnih kolektivov. Tovarna konden-eatorjev ISKRA Semič je sodelovala letos kar s 30 ekipami in tako osvojila pokal mladosti 1966, ki ga je podelil občinski komite ZMS Črnomelj.
Razvrstitev ekip: kegljanje — moški: Rudnik, ZORA, Mesnica; kegljanje — ženske: ISKRA I., ISKRA II.; šah: občina, rudnik, ELEKTRO; mali nogomet: BELT, občina, rudnik; smučanje — v vele-
n ih vaseh p r i d e l k i tud i do 90 odstotkov uničeni.
V k ra tkem bodo po vaseh škodo natanko ocenil i , nato pa pr i zadet im kmetova lcem pr i zna l i olajšave p r i plačilu pr ispevka za socialno zavarovanje, medtem ko l j i idje v teh k ra j ih davkov tako ne plačujejo, ker leži zeml ja v IV. pro izvodnem okolišu.
slalom: Gozdni obrat, ISKRA I., ISKRA II.; smučanje — teki: ISKRA L, ISKRA II., ISKRA III.; veleslalom — posamezniki: l . Knez, (GG), 2. inž. Rozman (Rudnik), 3. Rade (GG) itd.; streljanje — moški: BEGRAD, ZORA, E -LEKTRO; streljanje — ženske: ISKRA I, ISKRA II., ISKRA III.
Zmagovalci posameznih disciplin bodo prejeli prehodne pokale, tri prvoplasirano ekipe pa spominske plakete in priznanja. Pred razglasitvijo rezultatov in razdelitvijo pokalov bo ob 19.30 tekma v malem nogometu med ekipama BEL-TA in rudnika.
spuščal. Končno sem prišel do Franci ja .
Medtem je on o d k r i l špranjo, k i pa je b i l a tako ozka, da n isva mogla skoznjo ne z glavo i n ne z nogami. I zmer i la sva brezdno: 12 metrov dolgo i n 4 m široko. Naj ino delo je b i lo tu opravljeno, vendar se je šele tedaj začel najbolj nepri jeten posel, ker sva mora la p r i t i iz jame, hk ra t i pa potegn i t i lestve za seboj. Pr iveza l sem se na vrv, oni zunaj pa so me varoval i . Tako sem stop i l na rob prepada, porinil lestve od sebe, od zunaj pa so j i h v l ek l i gor. K o sva b i l a zunaj, smo ugotovi l i , da je j ama globoka 68 metrov. B i l a je že tema, zato smo se odprav i l i kar v taborišče, kjer smo s i še dolgo pr ipovedoval i jamarske zgodbe. N a obisk je prišel oglar z ženo. .Povedal je, da ve še za 4 jame, zato smo ga pros i l i , da b i nam j i h naslednjega dne pokazal .
Po oglarjevi sledi Že ob petih zjutraj smo vsta l i i n
k m a l u po za j t rku k r e n i l i na pot v dveh skupinah, od kater ih je mora la vsaka raz iskat i dve a l i t r i jame. P r va skup ina je odšla pod vodstvom prof. Habeta pro t i Prede lank i v brezdno, drugo je vod i l v nasprotno smer tovariš Hace.
Jaz sem šel k oglar ju i n ga pros i l , naj m i gre pokazat tiste »luknje«, kak o r j i h je sam imenoval . Odšla sva po ozk i stezi med rosn im drevjem. Vrge l sera kamen v prvo odprt ino, k i m i jo je pokazal , ter ugotovi l , d a je jama najmanj 60 m globoka.
— Vidiš, za to jamo znam samo jaz. Nihče v Zapud ju ne ve zanjo, Je reke l .
Prišla sva še do treh j am, ogledal pa sem s i j i h le od zunaj, ker sem j i h nameraval ob iskat i s tovariši. Po mal i c i smo se dela skupno lo t i l i .
K e r poslednje i zmed 4 j am nisem takoj našel, so se m i tovariši posme-hoval i , .po enotirnem tavanju pa sem le odk r i l vhod, k i m i ga je pokazal oglar.
Spet 80 metrov navzdol V jamo smo spust i l i 50 metrov
lestvic, vendar je p rv i , k i se je spust i l , k m a l u zak l i ca l :
— Prekra tko , še na vezite! Z a n j im je šel drug i jamar . Doda l i smo še dva zv i tka i n nestrp
no čakali, kaj nam bosta fanta spo-
Po napornem plezanju počitek ob kapniškem masivu v Kašeici
ročila. Čez čas smo zaslišali t r ikraten žvižg pjščalke i n bobneč glas, vendar n ismo prav nič razumel i , k a r je govor i l on i iz globine.
K o sta oba zlezla iz jame, sta b i la upehana, vendar se je pot izplačala. Oglar nas n i potegnil . Jame doslej res še nihče n i odk r i l , g loboka pa je 80 metrov.
O d tam smo šli še v eno jamo, nato pa oko l i 16. ure v tabor.
Kaščica se nam zdi najlepša! Zvečer smo mora l i v Črnomelj, da
b i se oskrbe l i s hrano za naslednj i dan. V črnomaljski samopostrežbi so nam dal i zalogo na kredi t , zato je b i lo zvečer v taboru spet živahno ob kade-čem se loncu. Zgodaj smo šli spat, ker smo imel i v načrtu zadnji dan raziskovanja pokazat i gostom našo najlepšo jamo — Kaščico.
Dež i n megla naslednj i dan nista zadržala pet ih jamarjev, k i so s i v spremstvu Načeta iz Črnomlja ogledal i lepotico našega podzemlja, midva s prof. Habetom pa sva pregledovala zapisnike in načrte j am v B e l i k ra j in i . Be lokran j sk i j amar j i smo v letu dn i in po l opisal i 42 j am, med ka te r im i je b i la več kot polovica neraz iskanih. Naše delo je b i lo uspešno.
Šele ob 14. u r i so prišli on i iz K a -ščice, čeravno b i mora l i tedaj že sedeti na sestanku v Novem mestu, čudovi t i k a p n i k i in lepote Kaščice so j i h tako navdušile, da ka r niso mogl i iz jame ven.
Pod r l i smo šotore i n se p r ip rav i l i za odhod, zadovol jni z ob i skom izkušenih starejših kolegov, od kater ih smo se mnogo naučili.
S T A N K O K L E P E C
Nobena sila ne bo več ustavila napredka!
Medtem ko sodi občina Črnomelj še vedno med nerazvi ta področja Slovenije, je napredek, dosežen v povojn i h let ih, vendarle skokovi t i n ga n i moč zanikat i , črno-maljčani počasi, toda vztrajno preobračajo svoje področje, n a katerem dobiva razvijajoča se industr i ja vse večji pomen.
Le ta 1945 so ostale v Be l i k ra j i n i prazne kašče, hlevi brez živine, pomendrana pol ja, prebivalstvo je b i lo tako-rekoč brez vsega zaradi izrednega gostol jubja do borcev i n inst i tuc i j , k i so se več let zadrževale na osvobojenem ozemlju. Skoro vse obljube o ra ju po osvoboditv i pa so bile pozabljene. Ljudje k l jub temu niso obupal i i n so začeli gol ih rok z nov im bojem za boljše življenje na skop i zemlj i , s katere so mnogi že od nekdaj bežali v tuj ino.
Predaleč b i mora l i seči nazaj, če b i hotel i naštevati vse težave i n uspehe prv ih , najtežjih 10 let po vo jni , lahko pa navedemo nekaj številk, s ka te r im i je dokument i ran napredek v naslednjem desetletju:
• Leta 1956 je narodni dohodek na prebivalca znašal komaj 42.210 d in , 1960 že 128.510 d in i n 1965 — 407.240 d i narjev, ka r pomeni skoro desetkratno povečanje v deset ih let ih.
• število zaposlenih je bi lo pred 10 leti še skromno — 1342; leta 1960 je bi lo v rednem delovnem razmerju 2145 občanov, lani pa že 3040 oseb.
• Proizvodnja je znašala v letu 1956 — 32.270 ton, pet let kasneje 60.000 ton i n lani že 91.200 ton.
g Stor i lnost se je leta 1960 povečala v pr imer jav i z letom 1956 za 173 odstotkov, v naslednj ih pet ih le t ih (do 1965) pa je narasla za nadal jnj ih 227 odstotkov.
še skop i podatk i o treh največjih podjet j ih v občini: R U D N I K : leta 1956 je b i l .zabeležen celotni dohodek
podjetja s 191 mi l i j on i dinarjev, leta 1960 je znašal že 261 mil i jonov in lani 747 mi l i jonov dinarjev. Zaposleni : leta 1956 — 185 l jud i , leta 1960 — 234 in 1965 — 308 oseb.
B E L T : celotni dohodek podjetja se je leta 1956 gibal oko l i 284 mi l i jonov dinarjev, leta 1960 se je povzpel na 806 mi l i jonov, m inu lo leto pa so zaključili z 2 mi l i jardama in 17 mi l i j on i dohodka. Tud i število zaposlenih je naglo naraščalo: leta 1956 — 265 l judi , leta 1960 — 412 in leta 1965 — 507 članov kolekt iva.
Z O R A : leta 1956 se je ponašala lahko le s 63 mi l i j on i dohodka; leta 1960 so ustvar i l i že 127 mi l i jonov in lani 649 mi l i jonov dinarjev. Medtem ko so ime l i leta 1956 le 80 zaposlenih, j i h je bi lo leta 1960 že 162 in leta 1965 kar 287.
V m i n u l i h let ih so lepo napredoval i z lasti še v semiški I S K R I , pomemben je obrat metliške tovarne BET I - I I , kakor tud i vrsta manjših delovnih kolekt ivov, k jer s i pro izvaja lc i vztrajno i n uspešno prizadevajo za nenehen napredek.
SVEČAN ZAKLJUČEK III. D E L A V S K I H Š P O R T N I H IGER
Najuspešnejši kolektiv: spet ISKRA Semič
Mož, ki hrani Trubarjev ciborij »Hiša je pod drevjem. Od
daleč se slabo v id i , z avtobusne postaje pa jo boste zagledali . Sto, največ . dvesto metrov je do nje. V pritličju ima trgovino, so m i r ek l i .
K o sem meglenega avgustovskega ju t ra stopi l z avtobusa v S lovenski vasi , m i je to navodi lo nadvse kor is t i lo . H o d i l sem minuto , dve, in b i l sem tam.
V sadovnjaku na desni , nekaj korakov od ceste i je starejši moški kos i l travo.
»Dobro jutro ! M o r d a veste, a l i je Leopold Kozlevčar doma?«
Mož je odložil koso in se zravnal kot kmet po napornem delu.
»Doma je,« se je nasmehni l . »To sem jaz, moja malenkost!«
»Ljudje govore, da marl j i vo zbirate stare umetnine in druge predmete. B i m i hotel i pokazat i zb i rko? B i se hotel i pogovarjati o njej in vašem zbiranju?«
»Zelo rad. Ce se vam mudi , stopiva precej. K o s a lahko počaka.«
Ne privid, ampak resnica!
Po šdlcu žganja, s kater im Kozlevčar rad postreže vsakega gosta, sva stopi la v prvo nadstropje. 2e na prv ih
stopnicah m i je zastal korak, pogled pa m i je obvisel na k ipc ih na steni.
»Stopiva sem,« je rekel moj gostitelj, odklen i l vrata sred-njevelike sobe in zavrtel električno st ikalo.
Ste v idel i kakšen f i lm o zakladih?
K o sem v med l i luči zagledal štiri polne stene raznih barvast ih in pozlačenih figur, angelskih doprs i j , s l ik na steklo i td. , ko v p rv ih h ip ih , ob h i t rem pogledu na vse to, n isem skoraj ničesar razločil, sem tud i jaz m i s l i l , da v i d im pr i zor iz kakšnega filma. B i l sem prepričan, da je vse to p r i v id , da kaj takega v preprost i kmečki hiši sploh n i mogoče najt i i n videti , da bd kvečjemu b i l a to lahko pr ivatna soba kakšnega razkošnega francoskega kral ja , šele, ko je Kozlevčar rekel , da je to, ka r v id im, nabra l v star ih dolenjskih, gorenjskih i n štajerskih hišah, za kar je porab i l ce l ih štirideset let, sem -se znebi l vt isa o prisotnosti pravljičnega sveta.
Od viteških mečev do Japljevih »Pridig«
Kozlevčarjeva zb i rka je presenetljivo obsežna in pisana. Samo v tej sobi, kjer sva sedela in kjer m i je gostitelj pojasnjeval to in ono podrob nost o izvoru oz i roma nastank u predmeta, povedal o njegovi starost i in ceni, je več tisoč kosov. Samo s l i k na steklo, deloma iz škofjeloške šole, k i je v m inu l ih stoletjih slovela širom po E v r o p i , je 125. V enem kotu je lu tka , oblečena v pr istno slovensko narodno nošo, v drugem sveženj viteških mečev in nekaj čelad. (Strelno orožje je med vojno prodal , ker se je ba l Italijanov.) Vmes so postavljene vel ike baročne ure. V baročni omar* ima več deset star ih knj ig . Johannis F r i s s i i Tignindjev lajinsko-nemški slovar nos i letnico 1682. Med starejše sodijo tudi »Pridige« Jur i j a Japl ja , k i imajo leto natisa 1794. Verjetno so nekatere druge knjige še starejše; pregledala j i h nisva.
Slikar Sternen na obisku
N a vidno mesto je Kozlevčar posadi l s l ike s tar ih slovenskih mojstrov in impresionistov: Bergantova, Groharjeva, Klemenčičeva in Jakopičeva dela. Z z b i r k i ima tudi dela sl ikarjev, k i j i h je osebno poznal , a l i se je po-
Častno mesto med starimi predmeti zavzema starinska lutka, oblečena v pristno starodavno slovensko narodno nošo. Pozornost vzbudi zlasti avba, vezena s pozlačenimi nit
mi.
sebno zan imal za nj ihova dela. Sternen je b i l njegov pr i jatelj in je večkrat dopoto-val v Slovensko vas. V spom i n nanj v is i portret Leopolda Koz l e včarja.
»Slikar Sternen me je naučil poškodovane sl ike resta-vrirati,« je p r i pomn i l Kozlevčar, k i goji do star ih s l ik še posebno ljubezen.
»To je uporabljal mašnik Trubar!«
V predalu baročne omare hran i numizmatično zb i rko . Novce, s kakršnimi so plačeval i v starem r imskem cesarstvu, in kovance iz časov Marije Terezije.
Iz tabemakl ja v romanskem slogu je vzel belo kupico s pokrovčkom. B i l a je s injemodra.
»To je Trubarjev c ibor i j a l i kelih,« je rekel.
Torej posoda, k i jo je p r i mašniškem oprav i lu uporabl ja l pred več kot 400 lebi začetnik slovenskega protestant izma in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar !
»Kako je ta posoda prišla v vašo zbirko?«
»Dolgo ga je imela grajska gospa v Draškovcu p r i Šentjerneju. Pozneje ga je dobi la v dar moja mati.«
»Ne čudite se: za zbiranje s tar ih umetn in in predme
tov me je navdušila mat i . Sama m i je zapust i la več tega, kar vidite v zbirki,« je rekel .
K o m i je pokaza l še dve sobi , prav tako po ln i star ih umetnin, bogcev, angelčkov in raznih drug ih predmetov, otetih pozabi in uničenju, je malo odgrni l zastorček v svoje življenje.
»Ko sem b i l v L jub l jan i več let bančni uradnik , sem vedno našel to l iko časa, da sem obiskoval predavanja iz u m e t nostne zgodovine. Ne morete Si m i s l i t i , kako m i je to kor is t i lo . Naučil sem se spoštovati vsako staro stvar, če je le ustrezala me r i l om za zb irko, k i sem jo naglo povečeval.«
Leopold Kozlevčar pravzaprav ne pozna prostega časa. To navado je obdržal do danes: če le utegne, ureja, kar po njegovem še n i urejeno, sicer pa kmetuje. Tako združuje l jubezen do star ih umetn in z l jubeznijo do zemlje, vendar ne zaradi njene starost i .
Delo ga je navadi lo, da vztraja. In vztrajal bo še, še bo zb i ra l in kmetoval ; dopoldne ora l i n kos i l , popoldne al i p ro t i večeru pa posedel med bogci in angelčki i n razmišljal, kaj še manjka, da b i b i la zb i rka čimbolj popolna. K l j u b 62 letom.
I V A N Z O R A N
62-letni Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi je v 40 letih zbral toliko starih umetnin in predmetov zgodovinskega pomena, da se je njegov dom spremenil v mali muzej
»Kupite, kupite!« ponujajo mladi nabiralci gob svoje sveže blago vzdolž ceste čez Gorjance, ob avtomobilski cesti čez Krško polje in pod Hmel jnikom, pa tudi drugod, kjer je letos veliko gob. Prodajajo j ih na merice, v papirnih vrečicah, v jerbaščkih, košaricah in tudi kar v domačih kuhinjskih skledah. Cene se vrtijo med 500 in 800 dinarji za približno kilogram gob. Tole skupinico smo srečali pod V r h o m pr i Turjaku. (Foto:
Dolenjski list)
Brežiški taborniki v Bohinju Brežiškim taborn ikom, k i
letujejo v drug i i zmeni v Bohinju, je vreme bolj naklonjeno kot t i s t im, k i so letoval i v p r v i i zmeni . K o je b i la voda še hladna, so se voz i l i po jezeru, b i l i so p r i Sav ic i , na Vog lu in preko K o m n e tud i p r i T r i g lavsk ih jezerih. V gozdni šoli se m lad i tabornik i uče svoj ih veščin ter vadijo signalizacijo in topografijo. K e r je ob Boh in j skem jezeru več taborov, se tabornik i tud i obiskujejo. Tako so brežiški taborn ik i b i l i v go-
Umetniški ansambel stoletnikov
V sovjetski avtonomni repub l i k i Abhaz i j i na vzhodni obal i črnega mor ja je povprečna življenjska doba l jud i zelo dolga. T a m živi okrog 400 stoletnikov, t is t ih, k i se p r i bližujejo stotemu letu, pa je na tisoče, številni stoletni starc i so še vedno zelo aktivn i , doma opravljajo najrazličnejša dela.
V Abhaz i j i že 16 let deluje ansambel pesmi i n plesov stoletnikov, k i ima v repertoarju 12 abhaz i jsk ih narodnih plesov in 60 star ih narodnih pesm i . Ansambel nastopa vedno z v e l i k im uspehom.
steh p r i Kamničanih, v soboto pa j i h je ob iska la skupina skavtov iz Franci je . Brežiča-n i , k i znajo francosko, so j ih vodi l i na izlete, p r i r ed i l i pa bodo tudi taborni ogenj, p r i katerem bodo sodeloval i vs i taboreči ob Boh in j skem jezer u . Zaključek taborjenja bo v ponedeljek, 15. avgusta.
Zadnje tedne smo precej p i s ^ , % « ^ y o l e n j s k e g a podzemlja: o naših pogumnih J ^ Ki odkrivajo skriti svet in tudi s tem p r l s P p ; » V osnovam, k i lahko mnogo koristijo turizmH- „naj. Poročamo na 6. strani o delu prizadevnih c . . nnJ ' i f * l n jamarjev in njihovem tridnevnem razisk« . ^ m p o t l Zapudjem. Na sliki: drugo podzemsko ^ v Kaščici, ob
katerem meri jamar t emr vode.
}Senca groze lebdi nad Ameriko« Tak f naslov uvodn ika
znanega; "ejškega časopisa New * Tifliesa prejšnji teden r ^aho tnem, nepo-jasnjenj »»Uio^ičnem zločinu 25JJJ2» ameriškega študenta ^ ' " S a Whitmana, k i j e v p j ^ w i a v g u s t e
v AusW v Teksasu ub i l 15 nedotfJJJtadl, med n j im i svojo in ženo, ter j i h 33 Je najbolj žalosten f j j j rekordov i n senzacij Amerike. V zgodovini . takega k r im ina l a je , najstrašnejši množi^ Ubijalec Hovvard Unruh, j 4 ^ P r e d 17 leti na ulici v j g g l u v New Jer-seyu y i w * » e n i m i r u ub i l
N i J I l Polegel s trah i n razburja ' ki g a j e z b u d j i brezpo^ mornar R i cha rd S p e A . Q£ Sredi letošnjega julija vJg°agu ponoči zve-rinsKo/.!, ' « deklet, gojenk m e d i m S o l e - Po l i c i ja trdi , d* Rešl j ive dokaze, da J« ^ r i l e c , čeprav njegova ° £>a to zanikuje.
Sodjj Jg niso i z r ek l i kazni ^ jSj***, ko so se na-po!n i ! \ Pci časopisov po vsem 5 ' s še bol j Žalostno i nJ f(ib.° n °v ico o mor i l cu tfljV F a n t j e b i l v ž i v l j e g normalen Ameri čan. đ ^ s t u d e n t , k i se je želel F J g , razen tega pa se r j j h v a l v vo jsk i na odsW*j g l a s k e obveznosti l a ?
n roai strelec in je J J u b i l S h - N a u b i J a n j e ^ je t* b i , črtno pr ip rav i l . Da ^ mat i priča t i -stegfl' g* ^ je zgodilo kot j e &ST na i i s t i č > j e u b i l
najprej njo i n do s m r t i pretepel svojo ženo, potem pa se je s t remi puškami, dvem a revolverjema i n zalogo hrane povzpel v 26. nadstropje univerze v Aust inu i n strel j a l n a mimoidoče, ničesar sluteče l jud i , po pločnikih. Žrtve so padale, ne d a b i vedele, od k o d pr iha ja smrt . Oelo noseča žena je b i l a med n j im i . Po neskončno dolg ih 80 minutah je uspelo dvema pol ic is toma, da sta se povzpela do njega i n ga ub i la , ke r se n i hote l predat i i n prenehat i z mor i jo . K o so sodn ik i izvršili autopsijo, so n a njegovih možganih o d k r i l i tumor , k i m u je povzročal hu
de glavobole. Kaže, da ne bo mogoče ugotovit i motivov, k i so gnal i človeka v to grozno dejanje.
Po u m o r u predsednika Ken -nedvja pred s l ab imi t remi let i v A m e r i k i niso prepoveda l i svobodnega nakupa i n hranjenja orožja, k i ga l judje lahko dobi jo po naročilu celo pb pošti. A l i bo senat po teh zločinih izglasoval zak o n o omej i tv i nošnje orožja, a l i se bodo t i možje še naprej t r k a l i po p r s ih , da sprejemajo zakone v deželi neomejenih možnosti, celo tak ih , k i smo j i m b i l i priča pred nekaj dnevi? Amer ika , Amer ika !
STE ŽE PREBRALI 1 . in 2. številko FANTOMASOVIH ZLOČINOV? ŠE NE? POTEM TO STORITE TAKOJ, KAJTI -
Fantomas je senca in seje strah nad Parizom, Fantomas je povsod in nikjer, Fantomas je zločinski genij, Fantomas je smrt!
Ne pozabite: F A N T O M A S O V I Z L O Č I N I !
BE-ČE ROMANI BE-ČE ROMANI BE-ČE
Dolenjska pred 65. in pred 15. leti (PRAŠIČJA R A Z S T A V A V
N O V E M M E S T U ) . K a k o r smo izvedel i , p r i r ed i l a bode naša kmet i j ska družba letošnjo jesen v Novem mestu prašičjo razstavo, p r i kater i se bode del i lo premije. Opozar jamo na to vse naše prašič jerejce, da se pravočasno pr i jav i jo na razstavo. Pokazati je treba, v ko l iko smo napredoval i od zadnje razstave, k i se je vršila 1. 1894, tedaj p red s edmimi let i .
<TOČA) pob i la je 23. ju l i ja skoraj vse pol jske pr ide lke z last i p a trt je i n žito od Dragan j ega sela p ro t i Pod-Ijubnjem i n Podgradu. škoda je znatno ve l ika.
(SMEŠNICE) . P R E V A R A — Knj igovod ja v t rgov in i : »Na to gospico, k i je sedaj kupova la ono rudeče blago, sem gotovo naprav i l dober ut is , ke r je večkrat pogledala n a me?« Trgovsk i pomočnik: »To pa ne, samo prave rudeče barve m i n i znala imenovat i , pa je kazala na vaš nos!«
Dolenjske novice, 1- avgusta 1901
Prekopski radioklub v težavah Radioamaterji s Prekope se spra
šujejo, če misli občinska skupščina Krško prispevati kaj denarja za obstoj kluba. Do sedaj je edi. no oddelek za narodno obrambo prispeval lani za seminar v Izoli okrog 30.000 S din in letos 50.000 S din z nabavo oddajnika. Ta sredstva pa so za komaj ustanovljeni klub premajhna, saj kljub za. gotovitvam niso dobiti niti toliko denarja, da bi lahko izplačali na. grade radioamirerjem-pionirjem, ki so tekmovali ob otvoritvi gasilskega doma v Prekopi v »lovu na lisico«. Tega so se poleg domačih udeležili tudi radioamaterji iz Krškega. Klub, ki je bil ustanovljen iz nič in požrtvovalnosti čla. nov, želi obstajati. Kljub temu dolgo tako ne more iti naprej. Nekateri člani so sami financirali klub, n. pr. tov. Franc Cvelbar je lani založil 30.000 S din, da o drugih članih ne govorimo. Radioamaterji so poslali prošnje za po. moč na vse strani, toda brez vsakega uspeha.
Če hoče klub delati, so potreb, na sredstva, teh pa zdaj še nima. Dotacija JLA bo prišla šele na
slednje leto. Upamo, da bo občin, ska skupščina pomagala klubu, da bo postal enakovreden drugim v Sloveniji. Zg.
BREŽIŠKI ROKOMET Letošnja rokometna sezona se
bo začela 4. septembra. Trener obeli članskih ekip, Id tekmujeta v republiški ligi, Darko Šetinc nam je povedal, da je i \semi Igralci imel poseben sestanek, na katerem so se pogovorili o pripra. vali na no.o sezono. Čeprav je nekaj igralce, še na počitnicah, so že začeli redno trenirati. Sem sodijo tudi prijateljska srečanja. Ta. ko gredo v soboto v Črnomelj, naslednjega dne pa bodo igrali doma z večkratnim državnim prvakom ekipo Zagreba, ki ima v svo. jih vrstah tudi več državnih repre-zentanlov. Uvrstitev obeh ekip v .jesenskem delu tekmovanja je tež. ko napovedati, je dejal tov. Šetinc, predvsem velja to za fante, bajti i/ lige ispade kar )>et ekip.
V. P.
T E K S T I L N A T O V A R N A Z N O V A P R E S E G L A
P O S T A V L J E N E N A L O G E V ju l i j u je delovni kolek
tiv teksti lne tovarne v Novem mes tu znova znatno presegel svoje naloge- Osnovni p lan je b i l izpolnjen s 114,4 odst., operat ivni p lan pa s 103 odst. Vštevši pomožno osebje je b i l ju l i j sk i p lan izpolnjen po vrednost i s 110,4 odst- — M e d posameznimi odde lk i je najboljša predi l n ica , k i je presegla mesečno nalogo po količini za 30 odstotkov, po vrednost i pa za 26 odstotkov.
R U D A R J I I Z KANIŽARI-C E PIŠEJO
Navz l i c različnim težavam, kot so požari v j am i , vdor i vode, vročina i n pod. dosegamo v izvrševanju naših nalog lepe uspehe. Povprečno presegamo mesečne plane za 4 do 6 odst.
10. avgusta 1951
Dovoljenje za vodenje živali
Mehikanc i , k i vodijo s seboj osličke in mule , morajo odslej imet i posebno dovoljenje za vodenje živali. Ce ga hočejo dobi t i , morajo ne le dobro poznati prometne predpise, temveč morajo predložiti oblastem osem fotografij.
Preteklo soboto je potovalo skozi Novo mesto in Otočcc 54 francoskih avtomobilov s prikolicami. Skupina članov francoskega avtomobilskega kluba se je odpravila na kolektivni izlet skozi Jugoslavijo in Bolgarijo do Grčije. Najprej so se ustavili v Novem mestu, kjer so dodobra zagostili živahen promet na Glavnem trgu, potem pa so na Otočcu kosili. Po nekajurnem počitku so se odpravili dalje proti jugu. Na sliki: vodilno vozilo (za čuda med skoraj samimi
»žabami« ) je bi l mercedes. (Foto: M . Moškon)
D r . B r a l k o K r e f t : (5)
Jurčič in njegov roman ,Deseti brat'
T a k r a t se j e Prešeren t a k o rekoč k o t p e s n i k drugič r o d i l i n p o s t a l j a s n o i n g l a s n o to , k a r n a m j e še danes : gen i j s l o v e n s t v a . Z a t o n i b i l o to de j an j e nič m a n j odloči lno z a r a z v o j naše književnosti s p l o h , k a k o r j e i z i d p r v e g a r o m a n a z g o d o v i n s k o i n umetniško p o m e m b e n z a n a d a l j n j i r a z v o j naše e p i k e v p r o z i .
Jurčiču j e n a t e m področ ju s l e d i l K e r s n i k , k i je t a k o rekoč i z r o k umirajočega Jurčiča p r e v z e l n j e go vo p e r o i n o d ena j s t ega p o g l a v j a n a p r e j n a d a l j e v a l nedokončane »Rok o v n j ače« v takšni s t i l n i i n s m i s e l n i s k l a d n o s t i , d a se K e r s n i k o v o n a d a l j e v a n j e v ničemer ne razločuje o d Jurčičevih d e s e t i h p o g l a v i j . K e r s n i k s a m je šel v s v o j i h d e l i h da l j e v r e a l i z e m , k a r pričajo z l a s t i n jegove »Kmetske sl ike«, p r a v t a k o p a s p i s i o živl jenju t a k r a t n e j a r e gospode . V i s t e m času u s t v a r j a t u d i že Tavčar, k i p a doseže šele v s v o j e m z a d n j e m d e l u »Visoška kronika« višek t i s t e ga r e a l i z m a , k i j e b i l p r e d očmi že L e v s t i k u i n k i ga s krščanskim etičnim p o u d a r k o m kritičnosti p o svo j e u v e l j a v l j a v n e k a t e r i h del i h Finžgar, čeprav j e z l a s t i v z g o d o v i n s k e m r o m a n u »Pod s v o b o d n i m soncem« močno za je t v romantični r e a l i z e m , k i se začenja z Jurčičem. K n j e m u v o d i j o i n i z n j e ga i zha j a j o v s a p o t a te književnosti, d o k l e r j i h r a d i k a l n o ne p r e t r g a
Gvido Birol la : Lovro obišči ranjenega Desetega brata v Krjavl jcvi koči
d o s l e d n i i n n e o b z i r n i kritično-socialni r e a l i z e m Prežihove-ga V o r a n c a . Z n j i m dokončno p a d e bo l j a l i m a n j r a h l a ten-čica idealističnega i n idealizirajočega g l e d a n j a i n u p o d a b l j a n j a kmečkega življenja, s i j e s t o p i l o v času v e d n o b o l j prevladujočega k a p i t a l i z m a t u d i družberio v novo , a nezav i d l j i v o s t o p n j o r a z v o j a .
K r i t i k a še z m e r a j r a d a p o u d a r j a p r i »Desetem bratu« i z n e k e bo l j površne k a k o r s t v a r n e t r a d i c i j e v p l i v e W a l t e r j a S c o t t a , z l a s t i n j egovega r o m a n a »Star inar « , čeprav se j e m l a d i Jurčič šolal le p r i n j e g o v i t e h n i k i . T o d a t u d i to j e h v a l e v r e d n o , k a k o r gre Jurčiču v čast, d a j e h k r a t i študir a l S h a k e s p e a r a . S t o let p o n a v l j a j o m n o g i češ, d a Jurčič preveč r a d riše l j u d s k e o r i g i n a l e , k a k o r s t a m e d d r u g i m i z l a s t i K r j a v e l j i n M a r t i n S p a k v »Desetem bratu« . P r a v i j o , d a p o n e k o d že k a r i k i r a . L e v s t i k m u je ce lo očital, d a preveč p r i k a z u j e vaški p r o l e t a r i a t . T e g a Jurčiču danes p r a v gotov o ne b o očitala n o b e n a u m n a g l a va več. K r j a v e l j d a j e k a r i k a t u r a ? P o l n o k r v n a l j u d s k a d o v t i p n a i n segava f i g u r a je , p o d o b a d e k l a s i r a n e g a kmečkega človeka, k a k o r j e S h a k e s p e a r o v F a l s t a f f p o d o b a d e k l a s i r a n e g a v i t e z a . K r j a v e l j p r a v t a k o r a d k a k o r F a l s t a f f p r i p o v e d u j e o s v o j i h namišljenih junaških d e j a n j i h , k a k o je k o t v o j a k nekoč hudiča presek a l , k a k o se je ženil z Urško i n še m a r s i k a j .
P o p r a v i c i j e d r . P r i j a t e l j i m e n o v a l K r j a v l j a n e s m r t n o f i g u r o , k i res n i k a r i k a t u r a , k a k o r so m e n i l i i n še m i s l i j o r a z n i janzenistični p u r i t a n c i , k e r so b r e z h u m o r j a . T e g a p a je i m e l Jurčič k o t p r a v i D o l e n j e t o l i k o , d a s i j e z n j i m t u d i s a m p o m a g a l v najtežjih časih, h k r a t i p a ga darežljivo r a z d a j a v s v o j i h d e l i h t u d i d r u g i m . Jurčič j e d a l v »Des e t e m bratu« i n še v n e k a t e r i h d e l i h d o l e n j s k e m u h u m o r j u klasično l i t e r a r n o o b l i k o t a k o v d i a l o g u k a k o r v značajih, v p l e t a p a ga t u d i m e d l a s t n a p r i p o v e d o v a n j a i n o p i s o v a n j a .
Čin
č n
a sl
edi
BR
OD
AR
- JE
ZER
NIK
:
101. — Februar se je nagibal h koncu, ko sta se Činč in Miha vračala s tečaja, činč se je počutil v snegu že kakor doma, posebno še, ker je zadnje dni prijetno grelo sonce. Pa tudi ponoči ga ni več tako zeblo kot spočetka; skozi gosti, mehki kožuh mu mraz ni mogel do živega. V Kranjski gori sta se ustavila, da bi obiskala starega Mihovega znanca. Zdaj sta sedela on in Miha za mizo, pila čaj ter se pomenkovala o tem in onem. Mihov znanec se je zelo znanimal za lavinske pse. B i l je pr i »Gorski reševalni službi« in je že marsikaj slišal o njih, vendar pa še nikoli ni videl nobenega pri reševanju.
102. — Medtem ko so sedeli v topli sobi, je nekje na pobočju Mojstrovke skupina treh smučarjev prečkala plaz. B i l i so dobre volje; prešerno so ukali in pozabili na previdnost. Namesto da bi šli čez plaz pri vrhu, so se pognali kar čez sredo. Naenkrat je zabobnelo, prestrašeni so se ozrli: zavite v grozeč oblak so se valile po strmini težke gmote snega, smučarji so se spustili naravnost in s peklensko brzino vozili navzdol. Od nagle vožnje so se j im solzile oči in zastajala sapa. Že se je zdelo, da bodo ušli preteči nevarnosti. Prva dva sta spretno zavila proti skalni steni ter se pritisnila obnjo.
103. — Tretji pa je v največji brzini zašel na valovita tla. Nekaj trenutkov je lovil ravnotežje, potem pa je odletel po tleh. Z mrzlično naglico je spet vstal in se pognal proti steni, kjer sta našla zavetje njegova tovariša. Toda bilo je prepozno. Že ga je prijel zračni tok in takoj nato je zaplesala čez njega masa snega še enkrat se jc pokazal na vrhu in obupno zakričal, potem pa je izginil v bobnečem vrtincu snega, vejevja in kamenja. Trud i l se je, da bi se spet prikopal na površje, a zaman. Pred prečkanjem plaza ni bil odpel stremen; noge so m u bile priklenjene na dolge smučke, k i so ga vlekle vedno globlje.
104. — Njegova tova>£. m ^ l ^ o opazovala strašni prizor, ne da j c Po lagat i . Velikanska snežna g**10' k** k h , n a vzdo l , pobirala in rušila vse, se &gjetela. Nenadoma je zavila na ^ t g t a l * Jw e l a v strmo pobočje ob plazu fn °/ vjegq J ^ e n j e je utihnilo. Oblak snega sejF ^ m i , « t l a i n k m a i u
je bilo naokoli vse t i g j c W Snežna gmota se jc ob zaletu v P ^epe'o, JUa i n se spremenila v več metro* p\ot< hf^ežno plast. Smučarja sta &£%A ' n kjer je prej izginil njun to> 5*4 <Uc n o iskala. Nikjer ni bilo o njem
Izmaličena resnica o eesti in šoli Govorice ne bodo pokvarile Dobovčanom razpoloženja za praznik brežiške občine — Vsi občani so trdno odločeni pomagati pri uresničevanju načrtov za 28. oktober — Do takrat bodo imeli asfaltirano cesto, avtomatsko telefonsko centralo, preurejeno ambulanto in deloma obnovljeno tudi šolo
Popo lnoma brez razloga se je sprožil plaz razburjenja med Dobovčani, češ da bodo prikrajšani za obnovo ceste in šole ter da bo to pokvar i lo razpoloženje l jud i za občinski praznik. Od k o d izvor takih govoric, je težko reči, gotovo pa je, da je njihovo širjenje spodbudi la zamuda del p r i modernizac i j i ceste Brežice—Dobova i n zamuda pr i obnavl janju šole.
Cesto b i mora l i začeti utrjevati že ju l i ja , prav i Ludv ik Jurman, predsednik krajevne skupnost i Dobova. N a sestank u pr ipravl ja lnega odbora za počastitev praznika brežiške občine je 29. ju l i ja skušal pomi r i t i vse tiste, k i so nasedli lažnim govor icam, vendar le z malo uspeha, ker n i vedel točno povedati, kdaj je napo vedan začetek del .
V sredo, 3. ju l i j a , so se člani pr ipravl ja lnega odbora ponovno sestali, tokrat v številnejši zasedbi. Odziv je b i l boljši in tudi razgovor plod-nejši. V s i so pr iprav l jeni prijeti za delo in so tud i prepr i čani, da bo pravočasno napravljeno vse, ka r je dolžna uredit i krajevna skupnost z družbenimi organizaci jami in društvi.
Odprto je le še vprašanje, kdaj bo napravljeno t isto, kar n i odvisno samo od n j ih . To vprašanje sta javno zastav i la predsednik krajevne skupnost i in ravnatelj osnovne šole Dobova.
N j i m a in vsem občanom posredujemo odgovor pred sodnika občinske skupščine Mi l ana Šepctavca. Pojasni l je, da je denar za stabi l izaci jo ceste pr iprav l jen in da bo Cestno podjetje iz Novega mesta začelo delati na tej cesti po 15. avgustu. Cesto bodo ut rd i l i od Brežic do hrvaške mejo. ne nameravajo pa as fal t irat i po 350 metrov cestišča na obeh straneh železniškega prelaza. To bodo opust i l i , ker je z e lektr i f ikaci jo
proge predvidena gradnja podvoza.
Tud i glede šole so po mnenju tov. šepetavca dvomi od. več, kaj t i denar za p r i z i d in obnovo starega dela je prav
tako na razpolago. V kra tkem se bodo lahko lo t i l i dela.
Ravnatel j France Vučajnk pričakuje, da bo adaptacija šole dokončana v dveh let ih. Šolo obiskuje 479 otrok, med kater imi je 80 vozačev. To so učenci višjih razredov, k i se vozijo z avtobusom iz vasi Župelevec, Kapele in Vrh je . Z dozidavo novih učilnic bo hkrat i poskrbl jeno tud i za njihovo varstvo, za laborator i j in za šolsko mlečno kuhi njo. Celo na predšolsko varstvo bi potem lahko že resno računali.
Za letošnji praznik občino Brežice pr ipravl ja jo v Dobo-vi še druga presenečenja. Dobi l i bodo avtomatsko telefonsko centralo. Namest i l i jo bo. do v prosvetnem domu Splošno in zobno ambulan to selijo k Polov icu p r i po staji, kjer so prostor i zanju
celo udobnejši kot v prosvetnem domu. Do slavnostne seje občinske skupščine, k i bo 28. oktobra v Dobovi , bodo ometah severno i n vzhodno fasado prosvetnega doma.
Dolga leta so o tem le govor i l i , zdaj pa m u bodo zares da l i novo, lepšo podobo. Do takrat bodo domu pr iz i -dal i še kolesarnico, sanitarije i n še nekatere nujno potrebne prostore, k i so j i h že ves čas pogrešali.
Kra jevna skupnost bo za našteta dela globoko posegla v blagajno. Za .preureditev gostilniških prostorov v ambulanto i n za avtomatsko telefonsko centralo bo prispevala 39.000 N d i n , za prosvetni dom pa oko l i 40.000 N d i n . T u so všteti tud i pr i spevk i delovnih organizaci j i n krajevne organizacije Z B N O V , pr i spevki vaških organizaci j S Z D L in gas i lsk ih društev.
J . T.
P r e d s e d n i k k r a j e v n e s k u p n o s t i L u d v i k J u r m a n i n ravn a t e l j o s n o v n e šole F r a n c e Vučajnk u p a t a , d a j e po s r e d i s a m o z a m u d a i n d a j e v s a k o r a z b u r j e n j e g l ede ceste i n šole v D o b o v i odveč. K l j u b t e m u p a s ta v p r a šala z a d a t u m , k a j t i l j u d j e z ah t e va j o točne odgovo r e .
^ F o t o : J . T e p p e v )
Pretekli teden so v brežiški po-rodišnici rodile: Ivanka Ferlin iz Rese — dečka, Karolina Tomac iz Glažute — deklico, Ana Kolman lz Sevnice — Marjetko, Ljubica Mihelič iz šenkovca — Vlasto, Ana Kovačevič iz Bratelja — Dar. ka, Amalija Zorko iz Gorjan — dečka, Marija Pavlovič iz Dol. Pi-rošice — Julijano, Antonija Šoln s Senovega — deklico, SI a vica So. kolovič iz Grdanjcev — deklico Marija Bizjak iz Arta — Ireno, Antonija Martek iz Čateža — dečka, Anica Pacek iz Jelš — dekli, co, Zdenka K vihar iz Sevnice — Vesno, Ana Zupan iz Krmelja — dečka, Martina Cizelj iz Bukoška — dečka, Anica Hrušovar iz Krškega — dečka, Jelena Kunier iz Velenja — deklico, Štefanija Rož. man iz Dečnih sel — Marico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Potočki, avto. mehanik iz Brdovca, je pri padcu z motorjem dobil poškodbe po glavi in obeh nogah.
N O V O V B R E Ž I C A H • V DOMU JLA BO V NEDE-
I.TO, 14. avgusta, operetna predstava. Ljubitelji lahkotnih in u-branih melodij bodo spet doživeli prijeten večer. Ansambel zagrebške KOMEDIJE bo na tem go štovanju uprizoril operetno delo >.Grofiea Marica«, člani tega gledališča so v Brežicah že nekajkrat gostovali in občinstvo jih je vsakokrat z navdušenjem sprejelo. Vstopnice za predstavo so na razpolago v domu JLA.
• SE DOBKA DVA TEDNA NAS LOČITA do začetka šolskega
leta. Knjigarna in papirnica bosta eadnje dni avgusta in v začetku septembra spet napolnjeni in kup oi bodo težko prišli na vrsto. Da bi se v poslovalnici Državne založbe izognili nepotrebni gneči, že edaj opozarjajo starše, da imajo na zalogi vse knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, zatorej ni treba odlašati z nakupom. Ima. jo tudi točna navodila, katera učila so učencem posameznih razredov potrebna, in staršem ni treba biti v strahu, da bi kako knjigo ali drugo šolsko potrebščino napak kupili.
• VRTNARIJA KMETIJSKE ZADRUGE NA ČATEŽU je vzgojila veliko kumaric za vlaganje. Naprodaj so že teden dni. Gospodinje se bodo te novice gotovo razveselile, če imajo namen same poskrbeti za zimsko zalogo. Kumarice prodajajo v vrtnarskem obratu na Čatežu po 3 Ndin kilogram.
BREŽIŠKE VESTI
Občina odpira vrata vsem trgovinam V Krškem ne bodo pred nikomer zapirali občinskih meja — V občini si lahko urede svoje trgovske lokale tudi podjetja, ki niso domača — Dobro urejena
trgovina doma bo zmanjšala odtok kupcev v druga trgovska središča
Razvo ju trgovine skušajo v občini Krško prepust i t i ka r najširšo pot, zavedajoč se neugodnega vpl iva dosedan j i h admin is t ra t i vn ih spon, spričo kater ih je trgovina zaostala za splošno gospodarsko rastjo, čeprav je promet naraščal, n i b i la sposobna modern iz i ra t i i n zadovolj ivo povečevati svoj ih poslovnih prostorov.
V krški občini je b i l a trgov ina na drobno razdrobl jena na t r i trgovska podjetja do leta 1964. Vse blago je nabavl ja la p r i posrednik ih , ker s i zaradi majhne gospodarske moči n i mogla privoščiti direktnega nakupa. Šele z združitvijo trgovskih podjetij R E SA, P R E S K R B A i n O T O K v eno trgovsko podjetje se je njena gospodarska moč tol iko povečala, da se je začela o s k r b o v a t i ' z b lagom m i m o posrednikov, naravnost p r i proizvajalc ih. Promet se je od leta 1960 povečal od 6,810.000 N d i n na 15,460.000 N d i n .
Trgov ina se v glavnem zalaga sprot i , posledica tega pa je, da n ima stalnega sezonskega izbora blaga. Prav zaradi tega je odtok kupcev v druga trgovska središča izredno
močan i n s tem odtekajo velike vsote denarja, k i b i ob boljši založenosti lahko ostale domači trgovski mreži. Potrošniki nakupujejo v drugih trgovskih središčih predvsem teksti lno blago i n konfekcijo. N a srečo se je izbol j šala založenost z e lektroma-ter ia lom i n gospodinjsko opremo ter železnino, ka r p r i vablja kupce v domače lokale.
Investici jske naložbe v trgovino se od leta 1961 zadovolj ivo povečujejo. Tedaj so znašale investicije za modernizacijo trgovske mreže v občini Krško 91.000 N d i n , leta 1962 že 381.000 N d in , 1963. leta 375.000 N d i n , 1964. leta 682.000 N d i n i n lan i 596.919 Nd in .
Letos naj b i invest ic i jska vsota dosegla že 1,285.500 N d in . Navedenim zneskom moramo prišteti še 720.000 N d i n za ureditev grosističnega skladišča podjetja M E R K S in upoštevati precejšnje zneske, k i sta j i h invest irala v trgovino tovarna celuloze in rudnik Senovo.
Občinska skupščina je sklen i la podp i ra t i nadal jn j i razvoj trgovine i n odpret i vrata vsem, k i želijo v Krškem i n oko l i c i ured i t i lastne trgovske lokale. Občinskih meja ne namerava zapirat i p red n ikomer, saj s tem spodbuja trgovino k hitrejšemu pri lagajanju potrošnikom, k večji založenosti, kulturnejši postrežbi i n učinkovitejši prodaj i . J . T .
Proslave ne bi smeli tako izmal ič i t i ! Kot vsako leto po osvoboditvi,
je tudi letos krajevna organizacija Zveze borcev Senovo organizirala ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Lošcah pod Bohorjem spominsko proslavo pred ploščo padlih borcev. O pomembnosti tega kraja med NOV sta spregovorila prvoborce in predsednik ZZB NOV Krško Karel Sterban in Alojz Večko. Skozi to vasico je šlo tisoče borcev, ki so .se kasneje borili v partizanskih enotah po vsej Sloveniji. Tu se je zadrževal tudi ves operativni in politični kader med NOV, saj je bila vasica skoraj vseskozi osvobojeno ozemlje.
Lepo je, da so se ob dnevu vstaje spomnili in s proslavo počastili spomin padlih borcev. Toda namesto da bi bila proslava svečana in dobro obiskana, je prišlo samo 17 rudarskih godbenikov in morda nekaj več ljudi. To so bili predvsem borci in komunisti, ki pridejo vsako leto počastit spomin padlih tovarišev. Kljub temu,
da je bila proslava razglašena šele dan prej, bi lahko prišlo več ljudi, saj je prevoz možen vse do rudarskega obrata v Srebotnem, od koder je le še tričetrt ure hoje, žalostno je, da so ljudje pozabili na padle borce in na najhujše dni v naši zgodovini!
R. K.
Matični urad Krško Julija je bil doma rojen en de.
ček. Poročili so se: Alfonz Host-nik, absolvent višje šole za teles, no kulturo iz Kozjega, in Emilija Bunšek, zobna asistentka iz Krškega, Hočevarjev trg 7; Viljem Naraglav, deiavec, in Breda Boraš, uslužbenka, oba iz Krškega. Umrli so: Rozalija Mlekuž, gospodinja iz Sp. Starega grada, 46 let; Alojzij Gobec, upokojenec iz Bučerce, 63 let; Albin Augustinčio, upokojenec iz Krškega, 67 let; Jo. že Radič, želez, upokojenec iz Pe-sjega, 72 let; Marija šoba, posest* niča iz Ravn pri Zdolah, 82 let.
DROBNE S SENOVEGA • TUDI TRETJA IZMENA ru
darjev, ki je letovala v sindikalnem domu v Vrsarju, se je že vrnila domov, na morje pa je odšla četrta. Rudarjem tretje izmene je oddih prijal in so z dopustom ze. lo zadovoljni.
• ORGANIZACIJA ZK pri Rud niku na Senovem se pripravlja na proučevanje IV. plenuma. Sklepe plenuma bodo prilagodili notra
njim problemom in skušali z aktivnim delom vplivati na njihovo reševanje.
• PROIZVODNJA V RUDNIKU je v minulem mesecu porastla za
64 ton na dan. Zaradi zmanjšanih jamskih pritiskov se je odkop izboljšal. Povečana proizvodnja se bo poznala tudi pri osebnih dohodkih.
• — PROMETNI ZNAKI ob glavni cesti skozi Senovo so tako zarjaveli, da jih je težko razpoznati. Zaradi vedno večjega prometa bi jih bilo treba zamenjati. Skozi Senovo vozi tudi vedno več tujih voznikov, ki ne poznajo ceste. -Na ulicah pa je vedno dovolj ljudi, tako da lahko pride do nesreče.
K R Š K E N O V I C E • STARA POSTA V KRŠKEM
nima niti napisa, niti ni nikjer označen delovni čas, kar ljudje zelo pogrešajo. Razen tega je stopnica pri vhodu tako visoka, da stari ljudje le s težavo vstopajo.
• O NOVI AVTOBUSNI POSTAJI je bilo že veliko govora, toda dokončne odločitve še ni. Ker se je promet skozi mesto zelo povečal bi bilo nujno, da čimprej najdejo primeren prostor. Zaradi nekih sprememb sta avtobusni podjetji Gorjanci Novo mesto in Izletnik Celje odstranila vozne rede, tako da je ostal samo vozni red SAP Ljubljana. Prav bi bilo, da bi se vsa tri podjetja sporazumela za skupen vozni red.
• CESTNO PROMETNI ZNAKI po mestu so postavljeni tako nizko, da resno ovirajo pešce. Potrebno bi jih bilo zvišati na predpisano višino. Razen tega bi bilo potrebno postaviti prometne znake tudi tam, kjer jih sedaj ni . Posebno bi jih bilo potrebno po
staviti na cesti Podgora—Cesta— Gora, ki je zelo ozka in ker vozniki brezbrižno divjajo, tako da stanovalci tega dela mesta upravičeno negodujejo.
• POKOPALIŠČE V KRŠKEM je precej zanemarjeno. Nekateri grobovi so tako zapuščeni, da je težko govoriti o spoštovanju do pokopanih. Govori se tudi o gradnji mrliške veže, kar bi pozdravili vsi občani, saj bi tako odpadle nevšečnosti, k i nastanejo s pogrebnim sprevodom.
Sredi Kostanjevice zida gradbeno podjetje Sava iz Krškega stanovanjski blok za kostanjeviško osnovno šolo. Po pogodbi bi moral biti vseljiv 5. septembra. Če ne bo nepredvidenih ovir, bodo stavbo do takrat lahko dokončali. V njej bodo štiri stanovanja za prosvetne delavce in dvoje stanovanj za kolektiv A G R O K O M B I N A T A —
(Foto: J . Teppev)
V E S T I IZ KRŠKE
OBČINE
(III)
N O V I Z A K O N O G O Z D O V I H Skupna količina lesa, namenjenega za posek, je odločilna
p r i tem, ko l iko bo kmet lahko zadržal lesa za domačo rabo. N a to pa vpl iva tudi zmoglj ivost posameznega gozda in dejanska kmetova potreba.
Las tn ik i gozdov imajo še nekatere druge pravice. N a pr i mer :
Imajo prednost p r i gozdno-gospodarskih del ih v svojem gozdu in pravico do cene lesa na panju, če ga gospodarski organizaci j i prodajo na panju. Ta cena se ugotovi tako, da se od tržne cene odštejejo vs i stroški poseka i n sprav i la , znašati pa mora najmanj to l iko , ko l i ko r je predpisana z odlokom. Las tn ik i gozdov morajo tud i sodelovati p r i odkazo-vanju drevja za posek i n dajati pr ipombe na gozdno-gospo-darsk i načrt, ko l i ko r se ta nanaša na gospodarjenje z njihov imi gozdovi.
Po starem zakonu je občinski upravni organ z odločbo lahko prepust i l v gospodarjenje gospodarski organizaci j i zasebni gozd, če je b i l ta predviden za spremembo v gozdno plantažo al i v intenziven nasad. Po novem pa se m o r a gospodarska organizaci ja neposredno sama pogovori t i z gozdnim posestnikom takega gozda. Ce podjetje vloži za osnovanje plantaže vsa sredstva, p r ipada l as tn iku gozda najmanj cena lesa na panju, vendar le za les, k i b i ga dajal gozd, če ne b i b i l spremenjen. T u d i v tem p r i m e r u ostane
las tn iku prav ica do lesa za domačo uporabo, če lastnik gozda meni , da je prikrajšan v svoj ih prav icah, se lahko pritoži n a samoupravn i organ podjetja; če pa se ne s tr in ja z njegovo odločitvijo, lahko vloži tožbo p r i pr is to jnem sodišču. O vseh prav icah i n dolžnostih lastnikov gozdov i n gospodarske organizacije, je treba sk len i t i medsebojne dogovore, k i so lahko ustn i a l i p i smeni , skupn i a l i posamični. Skupen dogovor mora b i t i p i smen, na njem pa morajo b i t i podpisani vs i pr izadet i l as tn ik i gozdov in gospodarske organizacije.
N a osnovi republiškega zakona o gozdovih je b i l že izdan »Odlok o mer i l i h za obračunavanje biološke amort i zacije gozdov, na kate r ih je las tn inska prav ica , i n o uporab i sredstev te amortizacije«. Izdana je b i l a še tud i »Odredba o označevanju lesa za domačo porabo«.
Po starem zakonu so m o r a l i l as tn ik i plačevati od lesa, k i je šel v prodajo, pr ispevek za gozdni sk lad . P o novem so te sklade pre imenoval i v biološko amort izaci jo i n j i h prenes l i v gospodarske organizacije. Zb ran i denar se bo uporab l ja l v iste namene, ko t dosedanji gozdni sk lad i . Kmet j e — las tn ik i gozdov n imajo več nobenega opravka z gozdnim sk ladom. Z a les, k i ga prodajajo, plača biološko amort izac i jo podjetje.
Drugače p a je pri l as tn ik ih gozdov, k i n iso kmetje. K d o
J e kmet i n kdo n i , odloča ugotovitev, iz katere dejavnosti i m a več dohodkov. Po predp is ih m o r a plačati t i s t i , k i n i kmet, biološko amort izaci jo tud i od lesa za domačo uporabo.
T reba je poudar i t i , da noben lastnik gozda ne more oh-držati lesa za domačo uporabo, če je namenjen blagovni pro izvodnj i , p a čeprav b i plačal biološko amort izaci jo . P r i odkazovanju drevja se bodo gozdarj i pogovor i l i z l as tn ik i gozdov o namenu uporabe. P r i tem bo rev i rn i gozdar sklen i l z l as tn ikom gozda p ismeni dogovor, kaj i n kje bo lastn ik gozda proda l , kaj bo p r i sprav i lu nared i l sam, a l i bo sodeloval p r i gozdno-gojitvenih de l ih i n podobno. Dok l e r ne bo r ev i rn i gozdar lesa p remer i l i n žigosal, se ga ne sme premika t i . T i s t i les, k i bo namenjen za domačo uporabo, bo žigosal z rdečo barvo, drugega, k i bo šel v prodajo, pa s črno.
Z a kršitve določa nov i zakon zelo visoke denarne kazn i . Ce lastnik gozda' v svojem gozdu onemogoča gospodarjenje a l i s i p r i l as t i v svojem gozdu les, k i m u ne pr ipada za domačo uporabo, se lahko kaznuje od 5000 do 50.000 S d in . Ce p a s i les pr i svo j i zarad i mater ia ln ih ko r i s t i (les p roda m i m o podjetja po višji ceni ) , pa se kršitelj kaznuje z denarno kazni jo do 300.000 S d in .
V kor i s t vsakega las tn ika gozda i n gospodarske organizacije je , d a nared imo čimveč vredn ih gozdnih sort imentov za prodajo. S t em povečujemo možnost za obnovo i n smotrno gojitev gozdov, pa tud i naši kemični i n lesno-predelova ln i indus t r i j i p r i s k r b i m o dragoceno surov ino.
Kam? Po srčno moč! Tukajle blizu na robu močvirja raste — kilogram posušenih korenin nam vrže 1500 dinarjev! Iz dveh kilogramov svežih korenin nasušimo kak kilogram suhih, pa bo denar za knjige, čevlje in še za kaj? — Tako so se preteklo sredo zjutraj pohvalili Angelca Rajh, Rudi Vlašič, Franc Rajh ter Nada in Olgica Veljkovič, vsi iz Mlake blizu Kočevja. Kakor vsak dan, so tudi to jutro
zavili v gozdove blizu vasi po zdravilna zelišča. (Foto: Tone Gošnik)
D R O B N E IZ KOČEVJA • TK2NICA JE V ZADNJEM
ČASU dobro založena s sadjem, Povrtnino in z drugimi pridelki. Bilo je tudi že nekaj gob. Prodajajo še na merico in tehtajo na fc&starelih tehtnicah. Okoli tržnice 'h tržnih miz je nametano veliko razne nesnage in odpadkov, kar ni J skladu s higienskimi pogoji, ki bi morali vladati na tržnici. Do-bro bi bilo, da bi si to vsake tor. hko časa ogledali tržni in sanitarni inšpektorji!
9 PO IZIDU UREDBE, ki pred videva možnost za ponovno odmero pokojnine, je veliko upokojencev vložilo prošnje. Vsi so pohiteli v nadi, da so upravičeni na te. Toda uspeli so le redki. Večini •0 prošnje odbili z obrazložitvijo 0 razvrstitvi v zavarovalni razred, k temu je bila dodana še pripomba: »Ker taka razvrstitev v zavarovalni razred zaradi popravka pokojnine po spremenjenem temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju za upokojenca ni ugodnejša, je bila zahteva kot neutemeljena zavrnjena.«
• V MESTO JE PRIŠEL CIR-K ^ S , za katerega je veliko zanikanje in so vse predstave razprodane. Zopet se je pokazalo, da bi bilo v Kočevju nujno potrebno določiti stalni prostor za take prireditve. Sedanji prostor za avtobus-
Septembra novo pokopališče
De la p r i ure janju novega hiestnega pokopališča v Ko čevju dobro napredujejo. Izdaja j i h gradbeno podjetje Zidar. Letos bodo postav i l i zgradbo uprave pogrebnega zavoda ter mrliško vežico. Gradnja z ureditv i jo okol ice &o stala v tem letu približno 35 mi l i jonov star ih dinarjev, ^ela pa bodo končana do zadetka septembra. Staro pokopališče na T r a t i je b i lo že kar pretesno, zato je b i l a Sradnja novega več kot potrebna.
Lepši obeti za gradnjo
zasebnih hiš V Kočevju je vedno večje
zanimanje za gradnjo indiv i dualnih hiš. Prav zaradi tega Pospešeno pr iprav l ja jo načrt -z^ naselje Trato, L i vo ld , Dol-§o vas in Staro cerkev. Te-^ v e p r i teh gradnjah so zla-
zaradi plačevanja komu-^ n e g a pr ispevka, za ureja-^Jg gradbenih zemljišč i n za-*^di vedno večjega naraščanja cen zemljiščem. Naprav i l i j*°do tud i načrt za zazidavo ftožrie ul ice , kjer je še nekaj ^ z i d a l n i h parce l .
Indiv idualno gradnjo je doslej
zavira la neurejenost zazidalnih načrtov, v pr ihodnjem letu pa bo to urejeno 2 bodo p r i va tn ik i dob i l i prej d°v\»ljenje za graditev hiš. ^fav tako pa bo n a razglasni ^ e s k i občinske skupščine ur-t^nistični pregled delov me-s t a . kjer bodo lahko gradi l i Pr ivatn ik i .
K O Č E V S K E N O V I C E
no postajo ni prikladen, ker je preveč v centru mesta in tako šotori in stanovanjski vozovi ovirajo promet in parkiranje. Ker ni bilo dovolj desk in kioskov, je cirkus nalepil lepake kar po hišnih vratih. Kako to izgleda in kako bo izgledalo, ni treba še posebej poudariti! Pravilno bi bilo, da bi pred odhodom uprava cirkusa poskrbela, da odstrani vse lepake z hišnih vrat in da vrata očistijo, ker so lepaki nalepljeni s klejem!
• LASTNIKI ELEKTRIČNIH STROJEV, predvsem sesalcev in loščilcev se pritožujejo, da nikjer ne morejo dobiti pogonskih jer-menčkov. Takd stoji (zaradi malenkostne okvare) v kotu brez koristi mansikak razmeroma drag stroj. Smo pač v dobi tehnike. Nekje se trudijo, da bodo prišli na Mesec, mi se pa borimo za jermenčke.
• V ZABAVIŠČU, POLEG CIRKUSA, imajo tudi namizni nogomet, ki stalno obratuje. Ljudje se kar prerivajo, kdo bo prej prišel na vrsto. Igralne kljuke vrtijo
s tako vnemo, da pozabijo na vse, tudi na delo. Razen tega med igro sočno preklinjajo v vseh mogočih jezikih — in prav radovedni smo, če jim uprava cirkusa prispeva tudi kaj za kosilo in večerjo . . .
PREUREDITEV AVTOBUSNE POSTAJE K o bo m i n i l a glavna tur i
stična sezona, se bodo takoj pričela dela p r i preuredi tv i kočevske avtobusne postaje. Sredstva bo prispevalo domače turistično društvo, del pa bo odstopi lo podjetje S A P iz Ljubl jane, in sicer 3^/0 od turističnih prevozov, k i j i h nameravajo organiz irat i . Zarad i vse večjega prometa postaja Kočevje pomembno vozlišče i n je preureditev avtobusne postaje več kot potrebna.
D E L A N A R I N Ž I Pred približno enim mesecem so delavci Vodne skupnosti Ljublja
nica—Sava pričeli z deli pri ureditvi kočevske Rinže. Dela izvajajo na požiralnikih ponikalnice pri Črnem potoku, glavna dela pri popravilu brega reke pa so pri novi osnovni šoli v Kočevju. Ta del bo stal približno 14 milijonov starih din, za jez v Mahovniku pa so namenili približno 4 milijone. Zaželeno bi bilo, da se še letos uredi tudi na.
sprotni breg, za kar pa primanjkuje sredstev. Vsa dela financirajo iz vodnega sklada Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, ki je za ta popravila namenila 20 milijonov starih din.
Z jezom v Mahovniku se bo voda v reki dvignila za približno en meter, kar bo omogočilo, da bo Rinža tudi za kopanje. Letos na-
Po likovni razstavi v Ribnici
merava ribiška družina napraviti jez tudi pri Bregu, in sicer za boljše gojenje rib, namenjen pa bo tudi kopalcem. Pri Mahovniku bi bila potrebna še dva manjša jezova, za kar pa se bo potrebno še dogovoriti z izvajalci Vodne skupnosti. Potrebno bo tudi vso kanalizacijo s posestev speljati za zadnji jez v Mahovniku. O tem se bodo morali sporazumeti s KGP. Ko bo to urejeno, bodo tu odlični pogoji za rekreacijski center pri Rožnem studencu, kjer namerava hotel Pugled zgraditi manjše sezonsko gostišče. Crpalnica Vodne skupnosti je za to že odstopila stavbo, v kateri naj bi bili gostiščni prostori. V zvezi s to ureditvijo bo pomembna vezna cesta, ki jo gradi KGP in bo omogočala lažjt dostop k tej čudoviti izletniški točki.
Čeprav je slabo vreme v zadnjem času nekoliko ponngajajp izvajalcem, pa dela vseeno dobro napredujejo in bodo do jeseni končana. — Na sliki: urejanje desnega brega Rinže (Foto: J . Prime).
M. MATE
Nad 1300 ljudi si je v osmih dneh ogledalo dela kiparja Staneta Jarma in slikarja Jožeta Cente ter slike amaterjev Andreja Debeljaka, Slavka Felicja-na in Cirila Pogorelca — Resna želja Ribničanov: likovno razstavo bi radi
imeli vsako leto!
P o razstavah Oražma, K a -lišnika, domačina Andre ja Debel jaka i n akademskega k i par ja Staneta J a r m a v prejšn j ih l e t ih je v R i b n i c i prešlo v tradic i jo , da vsako leto organizirajo s l ikarsko-k iparsko razstavo. Letos so se od 22. ju l i ja do 1. avgusta-v glasben i šoli v okv i ru delavske univerze predstav i l i s s l i kami in k i p a r s k i m i de l i : akademski k ipar Stane J a r m , akademski s l ikar Jože Centa ter doma čini amater j i Andre j Debeljak, Slavko Fe l ic jan in C i r i l Pogorele.
Dela k ipar ja Staneta J a r m > so n a m znana, saj je z n j im i požel že precej pr iznanj in pohval. J a r m zajema svoj umetniški svet iz svojega rodnega kra ja , l judi i n življenja v K o l p s k i in Kos t e l sk i do l in i . Znane so tud i njegove »Vdove«, k i nas spominjajo na težke dn i iz revolucije. Poleg nekater ih starejših k ipov (kot npr . D r va r sk i tr io , Protest) se nem J a r m prikaže na razstavi z nov imi s tvar i tvami . Njegovi obraz i delujejo dokaj impres ivno i n učinkovito; i zraz v n j ih n i prefinjeno mehak, temveč prej neizprosen i n grob, kot je trdo i n gro^o življenje l jud i . I n prav " tem dojemanju podoživlja nja človeka v raznih situacijah se je verjetno v k ipa r ju porodi la misel po real izaci j i Obrazov.
Akademsk i s l i ka r Jože Centa je na razstavi zastopan z dvema s l ikama (Tihožitje z ribami in Tihožitje z l imono). ' Njegove barve so umirjene, globoke, kaj več pa po njegovih dveh razstavljenih sM-kah ne b i mogl i reči.
Domačina A. Debeljak in S Fel ic jan sta se predstavi la ob činstvu zlast i s pokraj inski m i mot iv i iz Ribniške do'.ne. čeprav je Debeljak s s l i kami precej vezan na tehniko (vži-ganje v les), je dokaj dobro osvoji l g lobinski prostor i n z dokajšnjo mero prefinjene monotonosti pričaral v i a s pusto pokraj ino ter trpek >b-
čutek osamljenosti . Najboljše sl ike: N a deželi, Močvirje in Pred nevihto.
S. Fe l ic jan n iha iz ene skrajnost i v drugo. Njegov čopič je zdaj zaletav zdaj otroško naiven, dok le r ne ujame trenutka i n se za hipec približa našim impresionistom. In prav tu je najbolj avtentičen, čeprav m u tudi v s l ikanju realistične dolenjske pokraj ine v nekem daljšem času ne gre odrekat i sposobnosti . Marginalično b i še omen i l , da mot i jo p r i njegovih s l ikah neefektivno izbrani naslovi .
S l i ke C i r i l a Pogorelca so le priučeno šablonsko posnemanje znanih motivov, k i so pr i je tn i za nevajeno ,oko, ne presežejo p a ravni običajnega risarjenja.
Razstavo je v osmih dneh obiskalo približno 1300 l jud i , zato b i b i lo mogoče dobro i n prav, če b i šel organizator pr ihodnje leto nekol iko bol j v širino i n morda celo razpisal natečaj za razstavl jena najboljša dela, k i b i j i h vsekakor mora la i zbrat i strokovna komis i ja . S tem b i razstava mnogo pr idob i la .
M . Mate
S t a n e J a r m : D V A
RiBNSŠKA KRONIKA • S T O L P N I C E SO DA
L E Ribnici lepo podobo, ki pa jo kvari zanemarjena -okolica novih zgradb. Prostor okoli stolpnic ni urejen. K temu prispevajo velik delež tudi stanovalci, ki imajo tu drva in drugo
V juniju uspešna proizvodnja Vključevanje delovnih orga
nizaci j v nove gospodarske pogoje se v ribniški občini kaže v poz i t ivnem smis lu , vendar pa ne v tolikšni mer i kot smo pričakovali. Razne težave — predvsem pomanjkanje nekater ih vrst mater ia la i n različne zahteve tržišča — zavirajo proizvodnjo v skoraj vseh podjetj ih.
I N L E S , k i je največje podjetje v občini, je ustvar i l v I. pol let ju 44 odst. celotne realizacije vseh gospodarskih organizacij. V pol letnem obdobj u so i zpopo ln i l i letni p lan za 48,4 odst., vendar imajo možnosti, da ga v drug i polov i c i leta izpolni jo v celoti . P lan izvoza so v p r vem polletju i zpo ln i l i s 53 odst. oz, za 367.100 dolarjev.
Ortneku zdravo vodo!
Voda v Or tneku je bolna in morda so tud i že ljudje, k i jo uporabl jajo. Ce še niso, pa prav gotovo bodo, če bodo p i l i tako umazani jo . Zato je k l i c po zdrav i vodi v Ortneku nujen.
2e nekaj let se bije boj za novi vodovod, ker sedanji bolj ustreza za napajanje železniških lokomot iv kot pa za vsakodnevne potrebe vašča-nov. Vodovodn i odbor s i pr i zadeva, da b i to vprašanje rešil do zime, toda ker investitor j i ne dajo sredstev, n i t i garanci jskih p isem, noče nihče prevzeti gradnje i n adaptacije vodovoda.
Pro izvodnja se je v jun i ju povečala, saj je b i l a za 20 odstotkov višja kot v maju. Podjetja so ustvar i la v jun i ju 9,172.000 N-din dohodkov, sorazmerno s tem pa so se povečali tudi osebni dohodki .
DOBER ODKUP N a ribniškem področju je
kmet i j ska zadruga odkup i l a v jun i ju za 453.000 N d i n živine in pr ide lkov. T u d i na sodraži-škem področju je b i l odkup v p rvem pol let ju dober, saj so odkup i l i , v glavnem živine, za 1,208.000 N d i n . Največjo vrednost p r i o d k u p u predstavlja p lemenska živina ter p i tani b i k i , nato pa pr idejo na vrsto krave, teleta i t d . Naj povemo še, d a je zadruga dv ign i la odkupno ceno živ in i od 7,50 N d i n na 8 N d i n za kg žive teže. -r
In še ena gostilna V Prigorici p r i Dolenji
vasi ureja Kare l Kozina v hiši, v kateri se je rodil znani gasilec Ignacij Mr -har, moderne gostinske prostore. Iz navadne furmanske gostilne bo tu nastalo moderno in današnjemu času primerno gostišče s centralno kurjavo, z nihalnimi vrati in vsem drugim, kar bo zadovoljilo najzahtevnejšega gosta. Urediti namerava tudi nekaj tujskih sob, kopalnico in sanitarije.
Pred gostilno, k i se bo imenovala »Pri Korelnu«, je tudi avtobusna postaja in v bližini odcep ceste proti Dolenji vasi. V. P.
kramo. Za drva so kleti, ne pa dvorišča! Vprašujemo se, ali bo kdo naredil red?
• P R E D Z A D R U Ž N I M D O M O M na trgu v Ribnici je določen parkirni prostor. Vsako leto skoraj ob istem času, najpogosteje pa v jeseni, Kmeti jska zadruga Ribnica poskrbi za »lepotni« izgled prostora s klaftrami drv pred svojo zgradbo. Teh ne moremo smatrati za okrasne predmete, vrhu vsega pa še ovirajo avtom obiliste pr i karkiranju vozil.
• S T A N O V A N J S K O K O M U N A L N O P O D J E T J E u-reja občinsko cesto Ribni ca—Sodražica na odseku med Lipovščico i n Jurjevi-co. Cesta je popravila potrebna, saj je bi la v zelo slabem stanju.
B K M E T I J S K A Z A D R U GA R IBN ICA je v juniju ustvarila največji promet v I. polletju, saj so presegl i povprečen 6-mesečni promet za 69 odstotkov. V prvih 6 mesecih so ustvar i l i 5,008.000 N din dohodka, kar je za 50 odstotkov več kot lani v istem času.
B Z M E L I O R A C I J A M I zemljiških površin je pred tedni začela Kmeti jska zadruga Ribnica. Na na novo pridobljenih površinah, okrog 10 hektarov, so posejali grašico, k i jo bodo uporabljali za silažo.
Otava dobro kaže N a Zadružnem posestvu na
Unger ju so v glavnem pokosil i seno že juni ja . Posprav i l i so 210 ton suhega sena i n 350 ton sdlaže. Pr ide lek s 3 hektarov so posprav i l i v j u l i j u . P r v a košnja je dala lep pr i delek i n tud i otava kaže dobro .
R E S E T O
31 (854) D O L E N J S K I L I S I 11
PO 17. JULIJU V R I B I Š K I D R U Ž I N I »MIRNA«
Kljub dvema »vladama« brez »vlade«! Trebanjski in mirenski pododbor ne priznavata novega upravnega odbora Ribiške družine MIRNA, izvoljenega na izredni skupščini 17. julija
Poročali smo žc o ukrepih, k i j ih je 17. julija Siprejela izredna skupščina ribiške družine »Mirna«, da bi preprečila samovoljo in nepravilnosti, k i naj bi j ih bili zakrivili organi družine, in da bi utrla boljše poti gospodarjenju z vodnim bogastvom. Razpustila j e upravni odbor in druge organe družine ter imenovala nove, razen tega pa razglasila, da RD »Mirna« izstopa iz članstva radeške rajonske zveze.
Odločitve izredne skupščine p r i organih, k i j i m je b i l a dana nezaupnica, in p r i pododbor ih ribiške družine niso bi le sprejete tako, kot s i je želelo novo vodstvo. Tako j po objavi sklepov te skupščine sta trebanjski i n m i r ensk i pododbor sporočila v Sevnico, da nočeta imet i z nov im vodstvom nič skupnega, marveč da bosta delala s prejšnjim vodstvom in z d rug im i organ i družine, k i j i h priznavata za edine zakonite predstavnike. Posamezniku prejišnjjega vodstva in organov kakor tud i v vodstvih pododborov so
dokazal i , da je b i l a izredna skupščina sk l i cana povsem nezakonito, m i m o določil v statutu družine, da so zato nezakoni t i tudi vsi sk lep i vkl jučujoč organe, k i so b i h izvol jeni na izredni skupščini. Razen tega so zahteval i , da se pokličejo na odgovornost vsi , k i so v teh dogodkih sodeloval i . Ugotov i l i so namreč, da je izredno skupščino sk l i ca la skupina , k i je predvsem kr i va za razprti je v družini, njeno jedro pa so t vo r i l i ribiči iz sevnLškega pododbora, četud i niso vs i člani družine.
Domnevajo, da se je hotel
sevniški pododbor tako maščevati upravnemu odboru i n d rug im organom družine, ker niso dovol jeval i , da b i vsak počenjal tisto, ka r s i je želel. Znano je, da je sevniški pododbor od občinske skupščine v Sevnic i že zahteval pristanek, da se preimenuje v samostojno družino, in hkra t i , da m u občinska skupščina dodel i v upravljanje določene vode, oba zahtevka pa sta b i la zavrnjena. Staro vodstvo in drug i organi družine, po statutu in drug ih prav i l ih edini zakonit i upravn i organi, s i prizadevajo raz iskat i vzroke, k i so pr ived l i do razprt i j .
Trenutno ima družina dve »vladi«, kater ih vsaka ima svoje pristaše. Težko pa je govorit i o dejanskem gospodar ju, dokler stvari ne bodo izključno na zakon i t i pot i . Doklej še dva gospodarja?
Zaposleni prispevajo za šolstvo V kratkem bo rešeno vprašanje lokacije za novo šolo na Mirni
Po sk lepu sedemnajst ih kra jevnih skupnost i plačujejo zaposleni, kmetje, obr tn ik i in upokojenci v trebanjski občini od 1. ju l i j a letos samoprispevek za novo šolo na M i r n i , za preureditev osnovn i h šol v Mokronogu i n Ve l i kem Gabru , šolsko opre
mo ter za učiteljska stanovanja. Zaposleni in upokojenci prispevajo 1,5 odstotka mesečnega osebnega dohodka, kmetje in obr tn ik i pa po 1,5 odstotka katastrskega dohodka oz i roma dohodka v obrtni dejavnosti. Nekaj sredstev se je že nabralo . Samoprispevek
Skupina »France Marolt« povabljena v Trebnje
V dneh proslavl janja občinskega prazn ika bo v T reb n jem nastopi la fo lk lorna umetniška skup ina »France Marolt« iz Ljubl jane. Razen tega dogodka bodo v prog ram praznovanja vnesl i tudi otvoritev nove blagovnice in bencinske črpalke v Trebnjem, če bosta do prazn ika narejeni . Po sk lepu skupščine i n družbeno političnih organizacij b i naj b i lo letošnje praznovanje bol j skromno, zato pa bogatejše pr ihodnje leto, ko bodo hk ra t i z občins k i m p razn ikom pros lav l ja l i tud i 25-letnico ustanovitve Gubčeve brigade. K o m i s i j a za pr ipravo programa v počastitev občinskega prazn ika
T R E B A N J S K E NOVICE
bo spored pr ireditev predložila občinski skupščini na njeni p r v i pr ihodnj i seji.
Upokojenci z Mirne vabijo
Člani društva upokojencev iz Mirne bodo priredili v nedeljo, 14. avgusta, popoldan družabni sestanek na vrtu Antona Gracerja na Griču nad Zabrdjem pr i Mirn i . K e r zaradi nizk ih osebnih prejemkov ne morejo organizirati daljšega izleta, se bodo poskušali zabavati in razvedriti na tem sestanku.
Lepo bd bilo, da bi j ih ob tej priložnosti obiskali tovariši in tovarišice iz drugih društev in organizacij. Prijateljski razgovor z nj imi bi upokojence razveselil in moralno podprl.
bodo pob i ra l i do 31. decemb ra leta 1968, do takrat pa b i so nateklo 1,360.000 nov ih d in .
Plačniki samoprispevka in drugi občani z zanimanjem pričakujejo, da b i seme, k i so ga vsadi l i , čimprej dalo sad. Malo so tudi neučakani, saj naloge, za katere prispevajo denar iz svoj ih žepov, niso majhne, da b i j i h lahko čez noč oprav i l i . Z last i Mirenča-n i so nestrpni . Povemo lahko le to, da so i zv id i za lokacije nove šole, k i j i h je pr i prav i l geološki zavod, nareje-n i i n dani na uporabo, v kratkem pa lahko pričakujemo, da bo naposled le rešeno vprašanje same lokaci je.
Vozil je po levi strani ceste
Voznik osebnega avtomobila Fi-cko Vendel iz Sevnice je 29. julija popoldne vozil iz Brega proti Sevnici po levi strani ceste. Nasproti je pravilno po desni strani pripeljal Radoslav česnovar iz Trbovelj. Na zavoju v Orehovcu je med njima prišlo do trčenja. Telesnih poškodb ni bilo, na obeh vozilih pa je za okrog 2.000 Ndin materialne .škode.
Mopedista vrglo 3 metre od avtomobila
Ker sta vozila po sredi ceste, sta se pri srečanju na cesti med Malim in Velikim Slafcnikom 6. avgusta popoldne zaletela avtomo-biliat Franc Sinkovič iz Kanade in mopedist Jože Bartolj iz Reger-če vasi. Mopedista je vrglo 3 metre daleč in se bo nekaj časa zdra. vil v bolnišnici. Gmotne Škode je za 3.500 N din.
Davki, davki in še enkrat d a v k i . . . Obrtniki se pritožujejo zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka — Tretja akontacija znaša pri kmetih, zaradi zvišanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, toliko kot prva in druga skupaj — Gostinci pravijo, da bodo
morali zapreti gostilne
če vprašate obr tn ika , gost inca a l i kmeta kaj ga najbolj tare, bo vsak že iz navade odgovori l , da davk i . Posebno je to pereče zdaj, ker 15. avgusta zapade plačilo tretje akontaci je. N a odde lku za davke v Sevnic i je v zadnj ih dneh ob uradn ih u rah prava gneča. Sem se hodi jo pr i toževati vs i : ob r tn ik i , gostinci i n kmetje.
• Obrtniki prigovarjajo predvsem zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka; če kup i obr tn ik v maloprodaj i mater ia l , k i ga potrebuje, mora plačati tud i prometn i davek, k i je tu že vračunan v ceni . K o pa proda gotov izdelek, mora prometn i davek še enkrat plačati. To podraži njegove izdelke oz i roma usluge, po kater ih je po tem manjše povpraševanje. Pritožujejo se tud i nad dajatvami za vajence, od kater ih , kot pravijo, »nimajo nobenih koristi«. Posebno j i h s k r b i zakon o poko jn inah: za pokojnino b i j i m šteli samo plačevanje socialnega zavarovanja od 1. januarja 1965 dalje. Prejšnje plačevanje obrtniške samopomoči ne velja, vendar to vprašanje še n i dokončno rešeno.
• Največ težav s kmeti je zaradi starosti, O t roc i odhajajo v službe, na kmet i jah pa ostajajo v večini starejši l judje, k i ne zmorejo vseh del . Zato kmeti je propadajo in ne dajo tistega ka r b i lahko dale, zaradi česar je še težje plačevati davke in druge dajatve. Zarad i zvišanega pr i spevka za zdravstveno zavarovanje je letos tretja akontacija precej v isoka. Po novem zakonu znaša sedaj pr i spevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 13.000 S d i n na vsako kmeti jo , prišteti pa je treba še 16 odst. od katastrskega dohodka in 1. odst. za l ansk i pr imanjk l ja j p r i zdravstvenem zavarovanju. Toda prispevek ne more b i t i manjši od 20.000 Sd in . Tret ja akontaci ja je zato tako visoka , ker sta b i l i prva i n druga obračunani še po starem, tretja pa že po novem zakonu.
Občinska skupščina Sevnica je za kmete, k i so v težkem položaju, uvedla olajšave p r i plačevanju davkov. K m e t o m , k i imajo več kot dva otroka, odbijejo za vsakega nadaljne-ga otroka, mlajšega od 15 let,
SEVNIŠKI VESTNI K
Zakaj rinejo vsi v Podzemelj? Samo zato, ker je K o l p a
vtsdolž vse struge najtoplejša prav v Podzeml ju, kjer ob količkaj lepem vremenu doseže 28—30 stopinj , se hodi jo som namakat motor i z i ran i kopa lc i iz semiškega konca, No-
PARNA PEKARNA M E T L I K A p o t r e b u j e za svoje podjetje
VAJENCA ZA TAKOJŠEN S P R E J E M
P r i j a v e sprejema uprava podjetja.
vomeščani, črnomaljčani i n Ljubljančani. V s i hočejo samo v Podzemelj i n ne v Met l iko a l i na V in i co , kjer imajo ob K o l p i budi zgrajena kopališča.
— N a V i n i c i je voda bolj mrz l a zato, ke r teče med vis o k i m i bregovi, v M e t l i k i pa zaradi i z l i va Lahinje izgubi nekaj stopinj toplote — je pojasn i l Ivan Bu ta l a , poslovodja podzemeljskega kopališča.
B i l je delavnik, na t rat i pa je stalo ka r 7 večjih avtomobi lov nemške znamke, zato me je zanimalo še, od kdaj je Podzemelj med N e m c i tako znan.
— To so »naši«, na de lu v Nemčiji i n zdaj doma na dopustu. Trenutno j i h je polna vsa Be l a kra j ina .
— Kolikšen imate promet i n ko l iko s ta ln ih gostov?
— S prometom smo kar zadovol jn i , saj n i dost i manjši kot m i l i j on na mesec. K a r se gostov tiče p rav im , da j i h ob lepem vremenu n i kda r ne
manjka. S ta ln i pa so neki Ljubljančani, več družin z one s t ran i Gorjancev in čr-nomal jc i . Ob nedeljah j i m postrežem s čevapčiči, z odojk o m i n jagenjčkom. Otroc i so vneti za lučke.
— Se prav i , d a je tudi postrežba m a r s i k o m u všeč, ne samo K o l p a !
T u d i delavci , k i so na bližn j ih t ravn ik ih sušili i n nak lada l i seno, so se prišli v kopališki bife odžejat s p i vom in poslovadja, .sam za vse, je že ime l novo delo.
M . B .
V I. polletju: 550 milijonov za sklade Metliška tovarna B E T I je
v letošnjem prvem pol let ju sicer presegla predv ideni p lan proizvodnje, us tvar i la je celo 550 mi l i j onov dinarjev za sklade, vendar kupcem še vedno dajejo na upanje. Tako je b i l a f ak tur i rana real izaci ja dosežena z 52,6 odst-. plačana pa le s 46,3 odstotk i .
V pr imer jav i z uspehi v l anskem prvem pol let ju je b i l letošnji celotni dohodek za 128,2 odst. večji, osebni dohodk i so naras l i za 29,9 odst., sredstva za sklade ka r za 435 odst-, medtem ko je letos število zaposlenih za 29,5 odstotkov večje.
Nov gasilski dom v Dobravicah V nedeljo, 7. avgusta, so
Dobravičani dokončali gradnjo novega gasi lskega doma v Kr i vog lavc ih , katerega so zgradi l i predvsem z las tn imi sredstv i i n s prostovo l jn im de lom. Nekaj sta j i m prispevala tud i občinska skupščina i n gas i lska zveza.
V nedeljo popolne ob 14. u r i je b i l a v novem gasi lskem
domu najprej seja občinske gasilske zveze, nato p a je d o m svečano odpr l pokrov i telj slavja predsednik občinske skupščine F ranc Vrviščar. Po uradnem programu je b i l a veselica, na kater i so se gostje ob b l i zu i n daleč ob dob r i postrežbi pr i jetno zabaval i .
10 odst, davkov, če nj ihov katast rsk i dohodek ne presega 65.000 S d i n na družinskega člana. Prav tako odpišejo 20 odst. davkov za osebo t i s t im kmetom, k i imajo v družini za delo nesposobnega člana i n če katas t rsk i dohodek ne presega 100.000 Sd in n a družinskega člana. Razen tega pr iznajo olajšave t u d i borcem. T i s t im , k i lahko dokažejo, da so sodeloval i v N O V , odpišejo 50—15 odst, davka. N a oddelku za davke in dohodke upoštevajo tudi stroške, k i so j i h ime l i kmetje z zdravl jenjem, zdrav i l i , zdravniškimi pregledi i n d rug im. Vsem t i s t im kmetom, p r i kater ih znašajo stroški zdravljenja več kot 10.000 Sd in , del davkov odbijejo.
• Ker se med gostinci širijo govorice, da bodo morali zaradi visokih davkov zapreti gostilne, smo se pozan ima l i , ko l i ko je v tem resnice. N a odde lku za davke in dohodke so nam povedal i , da p r i n j ih še nihče n i reke l , da bo zapr l gostilno, pač Pa o tem govori jo v sosedn j ih občinah. Povedal i so tud i , da so davk i v i sok i pred
vsem na močne alkoholne pijače in pivo. O d teh plačujejo razen dohodnine še 20 odst. zveznega i n 25 odst. občinskega prometnega davka. Toda ta davek je že vračunan v cenah pijač, pravi jo na davčni uprav i . Povedal i so nam tudi , da vsa sredstva, k i j ih gost inci vložijo v obnovo lokalov, obračunajo p r i plačevanju davkov, če so ta sredstva večja kot davk i za tisto leto, j ih razdeli jo na več let.
V zvezi z davčnimi težavam i , k i tarejo gostince, smo vprašli še gostilničarja Antona K rag l a , kaj m i s l i o tem. Odgovor i l n a m je: »Slišal sem, da mis l i j o nekater i zapret i gostilne. Toda s tem ne bodo dob i l i nazaj denarja, k i so ga vložili v ureditev lokala . M i s l i m , da so težave nastale predvsem zaradi tega, ker so nas prepozno ob vest i l i o povečanju prometnega davka . Plačevati moramo za celo leto nazaj, cene pa smo dv igni l i šele prejšnji mesec. Rešitev v i d i m samo v tem. da plačamo davke za prvo polletje po starem, za naprej pa po novem zakonu.«
F . P.
Bo hmelj obirala mladinska delovna brigada ?
Kmet i j ska zadruga Sevnica ima letos precejšnje težave z ob i ra lc i hmel ja. Zarad i govor ic , da bo p r i n j ih dela samo za teden dni , gredo ljudje raje v Savinjsko dol ino, kjer bodo ob i ra l i 14 dn i . To pa n i res. Od lanskega leta so povečali nasade hmel ja za 20 hektarov, zato bodo tud i p r i n j ih ob i ra l i 14 do 20 dn i
K e r so hmeljišča precej daleč od vasi in zato nimajo ob i ra lc i nobene zabave, bo zadruga organiz ira la v času obiranja več f i lmsk ih predstav. Razen tega j i h bo obiskal tudi eden i zmed znanih ansamblov domače glasbe.
Kme t i j ska zadruga poskuša skupaj z mlad insko orga-nizaoijo i n S Z D L organiz i rat i
mlad insko brigado za obiranje hmel ja. M l a d i n c i b i imel i , tako kot odras l i , 150 S d i n od mere, od tega pa b i da l i na dan 100 Sd in za mal ico . De la l i b i 8 u r n a dan, na delo i n nazaj pa b i se vozili, s posebnimi avtobusi. Po končanem obiranju je kmet i j ska zadruga pr ipravl jena organiz i ra t i izlet v kra j , k i ga bodo i zbra l i m lad inc i .
Šahovsko prvenstvo Zasavja in Posavja
je končano Na rednem mesečnem dvokrož-
nem brzotumirju za julij, katerega se je udeležilo 7 šahistov, je zmagal gost Maurer iz Ljubljane z 10 točkami. Slede mu Bebo. lak 8, Timer in Blas s 6,5, Dor-stvoniek 6 in Gačnik s 5 točkami-
D. B.
Rekorden obisk na Veselici Metliško gostišče Veselica je preteklo nedeljo ob »otvoritvi soda«
zabeležilo rekorden promet in število gostov, odkar gostišče o D * l I V t' Ta dan se je v popoldanskem času in v večernih urah zglasilo vce k 1000 gostov iz raznih krajev. Pred gostiščem je parkiralo okoli osebnih avtomobilov in več avtobusov. V enem popoldnevu so i « r
okoli pol milijona dinarjev, kar se še ni zgodilo. Sod, postavljen v vinograd in v njem miza s klopmi » / ? | B y
stov, jc bil vsem obiskovalcem Veselice tako všec, da so ouiju".'' še priti. Odslej bo zaradi napovedanega večjega oblsan n« ves vsako nedeljo popoldne od 17. un dalje igral »Metlislfl trio«.
METL IŠK I T E D N I K
P R E D E N R E Č E M O »NE«, PREMISLIMO, KAJTI :
9000 NAS JE, KAJ KO BI SE ODLOČILI?! Krajevna skupnost Novo mesto je pripravila predlog, po katerem bi Novo-meščani prispevali denar za zidanje nove kino dvorane in ureditev nekaterih prostorov za pionirsko knjižnico, za centralno kurjavo v gimnaziji in osnovni šoli, zgraditev nove telovadnice in šolske zgradbe ter za ureditev otroškega varstva — Samoprispevek bi zbirali več let, odločilno besedo
o njem pa bomo povedali na zborih volivcev v tej jeseni
Dobro vemo, da premore N o v 0 mesto en sam prostor za kul turne pr ireditve. To je dvorana s 330 sedeži v D o m u kul ture . V njej je vse, ka r »diši« po k u l t u r i . K i n o predstave so vsak dan. Druga mesta imajo za f i lmske predstave posebne dvorane, Novo mesto p a ne. P a b i jo lahko imelo . Prostor je i zbran, le načrtov in denarja n i . Predvideno je, da b i k ino dvorano pr i z ida l i D o m u kul ture . Ce b i se posrečilo zbrat i 2 mi l i j ona nov ih dinarjev, b i lahko leta 1968 šli v k ino že v novo dvorano.
V stavbi , kjer so študijska, l judska in p ion i r ska knjižnica, je nekaj prazn ih prostorov. Potreboval i b i 85.000 nov ih dinarjev, da b i j i h preured i l i , pa b i P i on i r ska knjižn i ca dobi la prepotrebne sobe, šoloobvezni otroc i pa svoje zatočišče.
G imnaz i j a in osnovna šola porabi ta vsako z imo za kurjavo 70000 nov ih dinarjev, v učilnicah pa je temperatura redko nad 15° Gelzija. S 700 tdsoč nov ih dinarjev b i šolama napel jal i centralno kurjavo, učencem in d i jakom ter učiteljem in profesorjem pa b i ne bi lo treba zmrzovat i . Uspeh b i se izboljšal, bolezni b i b i lo manj . če b i torej dob i l i denar v ta namen, b i rešili zdravje 2000 o t rokom, učitel jem in profesorjem.
Dok ler o trok raste, mora ve l iko telovadita, s icer se ne bo dobro razv i l . Osnovna šo
la, k i jo je v m inu l em šolskem letu obiskovalo skoraj 1500 otrok, ima samo eno telovadnico. Potrebna je še najmanj ena. D a res ne kaže odlašati z z idanjem, nas prepričujejo nekatere ugotovitve. Pred lansko šolsko leto je imelo slabo telesno držo po l osnovnošolcev v novomeški občini, hude deformacije pa so opaz i l i tudi na prsn ih k<xših i n stopal ih.
Nič manj razveselj ivo n i , da se skoraj 1500 otrok, k i obiskujejo osnovno šolo v Novem mestu, s t iska pod eno streho: polovica dopoldne, polovica popoldne. To je presneto res, kakor je res tud i to, da se bo šola zadušila, če ne bo dobi la še ene stavbe.
Ne nazadnje se tud i ne moremo pohval i t i , da imamo urejeno otroško varstvo. Vsaj še 2200 do 15 let s tar ih otrok še n i m a varuha, zlasti p a ne otroc i zaposlenih staršev. V mestu in bližnji oko l i c i je oko l i 45 odstotkov zaposlenih mater, na katere b i mora l i pomis l i t i . Kaže, da bo potrebno otroško varstvene ustanove odpirat i z lasti v središču mesta, v K a n d i j i in Br -šlinu.
Razuml j i vo j e , ,da vsega ne bomo letos zgradi l i , pa tud i drugo leto še ne Odvisno je od tega, česa s e b o m 0 najprej l o t i l i , za kaj se bomo najprej odločili: a l i za k ino dvorano a l i za telovadnico a l i za drugo. Vse je potreb-
N o v o m e š k a k r o n i k a • T E DNI SO ZACELI PRE-
UREJATI lokale v bivši Pickovi in Oblakovi hiši na Glavnem trgu, zato so POGAČO preselili v spodnje, dvoriščne prostore Mercator-jeve stavbe (bivša Medicova hiša), SPECERIJA je dobila začasen prodajni prostor nasproti Doma JLA, v katerem pa bodo dobili primeren prostor tudi za preselitev komisijske trgovine. Podjetji DOLENJKA in MERCATOR bosta na Glavnem trgu uredili dva nova, sodobna lokala za prodajo špecerijskega blaga. Računajo, da bosta preurejeni trgovini začeli poslovati že konec novembra.
• ČEVLJARJI NA PREŠERNOVEM TRGU so te dni v ponovni reorganizaciji. Skupina čevljarjev, ki dela v družbenem sektorju, se je v preteklih letih že mnogokrat nelila in spadala pod različne firme, poslovanje pa je kljub vsemu na meji rentabilnosti. Stranke ne zanima, katero podjetje jim dela usluge, če imajo strgane čevlje, želijo si le, da bi čevljarji nemoteno in hitro poslovali, zato naj bi »čevljarski« problem enkrat dokončno re&li!
• OD 15. AVGUSTA DO 15. SEPTEMBRA bo v vajenski šoli ponoven šivalni tečaj, ki ga prireja Tovarna šivalnih strojev MIRNA. Pouk bo v treh izmenah: dopoldne, popoldne in zvečer, tako da bo tečaj lahko obiskovalo čimveč interesentk. šolnina znaša 5.000 dinarjev, medtem ko nudi šivalne stroje tovarna.
• V NOVOMEŠKI PEKARIJ1 SO začeli prodajati dober ajdov kruh, po katerem je precej povpraševanja. Kilogram tega kruha
stane 300 din, prodajajo pa ga v omejenih količinah vsako popoldne, razen ob ponedeljkih in sobotah.
• LOKALNO AVTOBUSNO POSTAJO pri Industriji obutve na Cesti komandanta Staneta bodo kmalu dali v uporabo. Te dni urejajo postajališče s škarpo pri tovarni, medtem ko je na drugi strani ceste že končano.
• ŽIVILSKI TRG se je razvil ne samo ob ponedeljkih in petkih, temveč kar vsak dan, vendar v manjšem obsegu. Prodajalci z Juga imajo vedno na zalogi paradižnik, papriko, fižol, brejkve in b ruške. V ponedeljek smo zabeležili naslednje cene: krompir ttJO din kg, jajca 55 —60 din, kumare 150 din, paradižnik 250 din, paprika 250 din. zelje 80 din, solata 300 din, hruške 200 din, jabolka 250 din, gobe 500 din, mleko 140 dm liter, špinača na merice TO din, slive 200 din kg. melancani 400 din. Na spodnjem, nepokritem delu tržnice, so bili tudi tokrat naprodaj lončarski in suhorobaiski izdelki.
• V TOREK /VEČER so lahkoverni Novomeščani spet nasedli enemu izmed številnih rokohitre-cev, ki prihajajo, da bi z malo znanja in spolzkimi šalami izvabili ljudem kar največ denarja. Nad »Zanellvjem« so bili razočarani tudi podpovprečni gledalci.
• GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Anica Žagar z Ljubljanske 8 — Srečka; Vera Zupančič z Mestnih njiv 6 — Mitja; Alojzija Deanovič s Ceste komandanta Staneta — dečka.
Obvestilo o preselitvi »ŠPECERIJE« Obveščamo cenjene potrošnike, da smo prodajalno »špecerija«, G lavn i teg 21, zaradi adaptacije loka la
p r e s e l i l i v Sokolsko ulico, v trgovski lokal last tov. Mejakove, nasproti doma JLA.
Priporočamo se cenjenim potrošnikom, da se še nadalje oskrbuje jo v naši prodaja ln i , k i bo samo začasno poslovala v zgoraj omenjenem loka lu .
no, vendar nekaj lahko počaka.
Zdaj pa: s čim bomo gradi l i?
Občina n i m a denarja, zato bomo mora l i pomagati m i , občani, se prav i Novomeščan i . Seveda s samoprispevkom. K a j , kdaj in za ko l iko bomo lahko gradi l i , se bomo odločili na zbor ih volivcev, seveda, če bomo pr i s ta l i na samoprispevek, brez katerega se n ima pomena pogovarjat i . Denar b i zb i ra l i več let, gradi l i pa postopoma. 9000 nag je, namreč nas Novome-ščanov, zato b i vprašanje sredstev ne s m e l 0 b i t i pret rd oreh. V s i namreč moremo v s e !
In še tole, d a ne bo nesporazumov: prispevek občanov za naštete namene b i pomen i l s&mo del potrebnega denar ja za gradnje, saj bodo delovne organizacije tud i same vel iko prispevale. To, s čimer danes seznanjamo No-vomeščane, pa je hk ra t i tudi opozori lo na vzorčno anketo, k i bo v p r ihodn j ih dneh zajela približno 100 l judi , da b i vodstva organizacij i n občinske skupščine lahko ugotov i la mnenja in želje občanov glede zaporedja neštetih objektov, k i j i h Nova mesta i n njegovi prebiva lc i najnujne-je potrebujejo.
I V A N Z O R A N
DRUŽINA V MAČKOVSKI CERKVI M A R R E S NI B I L O MOGOČE NAJI BOLJŠE REŠITV E ? V ponedeljek, 1. avgusta, sta se morala i/, hiše številka 19 v Mačkovcu izseliti upokojenec Jože Zalo-kar in njegova žena Branislava s štirimi otroci. V hiši, k i jo je občinska skupščina dodelila Francu Kirarju, so stanovali od vojne sem. Zalokarjevim so dali drugo hišo v Trški gori. »Tja gor ne moremo hoditi, ker ima mož močno naduho, jaz pa sem tudi bolna,« je dejala Zalokarjeva in mirno šivala naprej v klopi sredi cerkvice v Mačkovcu. Pod korom imajo obleke in drugo, pod zvonikom pa kuhinjsko omaro, mizo, stole in štedilnik. Dokler bodo v cerkvi stanovali Zalokarjevi, ne bo v njej nihče maševal. Zalokar je bil prej barvar v N O V O T E K S U , 2 hčerki sta trgovski vajenki v Novem mestu, 14-letni sin in 12-lelna hčerka pa hodita
še v šolo. (Foto: M. Moškon)
Odbojkarji Novoteksa še vedno upajo Ob koncu spomladanskega dela
tekmovanja v republiški odbojkarski ligi so se igralci novomeškega Novoteksa znašli prav na dnu; za njimi so le še igralci odbojkarskega kluba iz Crešnjevca, ki spomladi niso osvojili niti ene prvenstvene točke, čas zatišja med obema polovicama tekmova. nja se bliža h kraju, zakaj v jesenskem delu se bodo slovenski klubi spoprijeli ali za prvo mesto, ali pa se bodo borili za obstanek v ligi. Med te — žal — sodijo tudi Novomeščani.
Kar na deiovnem mestu smo zmotili Janka Goleša, da bi nam kaj več povedal o pripravah za jesenski del prvenstva. »Nihče med nami ni pesimist; v jesenskem delu smo imeli orecej smole: v Mariboru smo izgubili že dobljeno tekmo z Branikom, izgubili smo s Črnučam, ki nas dotlej niso premagali ne v Novem mestu ne doma, prav tako si ne bi smeli privoščiti poraza v Izoli,« je dejal.
Igralci Novoteksa imajo toko-rekoč dve točki še v žepu — odloženo tekmo spomladanskega dela prvenstva s Crešnjevcem v go. steh. Po dve točki mislijo iztrgati še Črnučam, Kamniku in Izoli — tak izkupiček pa bi po nji
hovi računici že moral zadostovati za obstanek v ligi.
Novomeščani so začeli trenirati med zadnjimi v republiški ligi. Največja težava je v tem, ker delajo člani Novoteksovega kolektiva v izmenah dopoldne in po pol. dne, tako da ni moč vseh igralcev zbrati na skupnem treningu, da bi se lahko kar najbolj vigra. li. Med pripravami, ki jih vodi Marjan Potrč, si morajo zlasti pridobiti kondicijo, ki je že dolga leta ahilova peta novomeških od-bojkarjev. Ogledali si bodo več filmov, ki so jim jih odstopili češki odbojkarji lansko jesen. »Ce bi v jesenskem delu igrali tako, kot smo igrali na turneji po Češki, bi se lahko potegovali za sam vrh lestvice,« meni Janko Goleš. »Drugod že igrajo modernejšo od. bojko s štirimi igralci na mreži, medtem ko so naši napadi s samo tremi igralci na mreži prepočasni in nasprotniku udarcev ni težko blokirati. Posebno poglavje je tudi kriterij sodnikov, ki dovoljujejo preveč nošenih žog, kar našemu moštvu, ki se ne more pohvaliti z borbenostjo, nikakor ne leži.«
Člani OK Novoteks bodo trenirali trikrat na teden, odigrati pa nameravajo tudi več prijatelj-
Hren — dolenjski prvak V četrtek je bil v Novem mestu
turnir osmih posameznikov za do lenjsko prvenstvo v balinanju. So. delovali so štirje tekmovalci Novega mesta, dva z Doba in dva lz Krškega.
V predtekmovanju je v prvi grupi zmagal Hren pred Mrazom, izpadla pa sta Barbič in Markič. V drugi grupi je bil najboljši Gelb n . pred očetom Gelbom I, izpadla pa sta Sturm (Dob) in Legiša. Finalni del tekmovanja je prinesel lepe borbe najboljše četverice. Najbolj dramatična je bila polfi-
nalna borba med Gelbom II in Hrenom. Gelb je vodil že 12:3, vendar je nato Hren zaporedoma dosegel 10 točk in rešil popolnoma Izgubljeno tekmo s 13:12. V drugi tekmi je Mraz premagal Gelba I z 13:6.
V borbi za prvo mesto sta se nato srečala Novomeščana Mraz in Hren. Mraz je vodil do 9 :6 , nato pa je Hren izenačil in zmagal 13:11. S to zmago je Hren osvojil naslov dolenjskega prvaka za 1966.
» N O V O T E H N A « trgovsko podjetje N O V O M E S T O
r a z p i s u j e J A V N O L I C I T A C I J O za prodajo
tovornega kamiona TAM PIONIR 3 tone, v voznem stanju L I C I T A C I J A bo 13. avgusta 1966 v garažah podjetja n a šmihelski cesti : za družbeni sektor ob 8. u r i , za pr ivatn i sektor ob 10. u r i .
I N F O R M A C I J E lahko dobite na prav i podjetja a l i na tel. št. 21-132.
NOVOTEHNA trgovsko podjetje na debelo
in drobno N o v o m e s t o
skih srečanj s trebanjskimi odbojkarji. V svojih vrstah imajo zdaj deset igralcev, medse pa bodo spet povabili dva iz »stare garde« — Simiča in Sonca. V načrtu imajo tud', organizacijo tradicionalnega pokalnega turnirja, ki bi moral biti 4. iukja, zdaj pa ga menijo prirediti okrog 20. avgusta. Štiri dni kasneje igrajo zaostalo tekmo s Crešnjevcem, 28. avgusta pa je na sporedu r>rvo kolo jesenskega dela republiške lige. Dobra dva tedna priprav — to res ne pomeni ničesar!
Visoka zmaga Mirne peči
V prijatvljski n u ^ o m e t m tekmi sta se te dni v Mirni peči srečah moštvi Mirne peči in Partizana z Otočca. Po izredno dobri igri so domači igralci premagali Otočane z visokim rezultatom 7:1 (3 :0 ) . Za domačine so dosegli gole nasled. nji igralci: Mrvar in Novlan po 2 ter Sovrin 3 gole. Pri gostih pa je dosegel častni zadetek Florjan-čič. Tekmo si je ob lepem vremenu ogledalo okoli 30 gledalcev.
Mg.
Želijo si predavanj Občinski odbor S Z D L in
Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu, k i pr i pravl jata v jesensko z imsk i sezoni vrsto pol judnoznan stvenih predavanj, sta upoštevala tud i želje krajevnih organizacij Socialistične zveze, k i so se v največji mer i odločile za c ik luse predavati j s področja kmeti jstva, zdrav-stva in družinske vzgoje- Predavanja iz c ik lusa »Sodobni svet«, k i zajemajo družbeno politične premike doma i n v svetu, pa imajo največ pr i stašev v večjih občinskih središčih kot so Šentjernej, B r -šhn, Žužemberk in drugi .
OBIRANJE HMELJA v Srebrničah
pri Novem mestu začnemo 15. avgusta! S seboj prinesite vreče in košare. Stanovanje in hrana na razpolago. Sena za škaf nabranega hmelja 150 Sd in .
Kmetijska šola Grm Novo mesto
Ustanovili so občinsko zvezo društev upokojencev
Nedavno so na pobudo družbeno - političnih organizacij ustanovi l i v Novem mestu sporazumno z vodstvi kra jevnih organizacij društev upokojencev občinsko zvezo. N jen namen je vsklajevati in povezovati dejavnost upokojensk ih društev. Za predsedn ika so i zvo l i l i Jožeta Mo-retti ja, tajnik zveze bo Marcel Godn ik , blagajničarka pa M i r n i Poljanšek. Izvo l i l i so 9-članski odbor, v katerem so zastopani tudi upokojenci z Dvora , iz Straže, Do l . Topl ic , škocjana in Šentjerneja.
Magnifico navdušil Novomeščane
Dobre glasbene ansamble je novomeško občinstvo še vselej lepo sprejelo in j i h počastilo s številnim obiskom. Tako pričakan je b i l tud i skopjanski zabavni kvartet M A G N I F I C O , k i je nastop i l v dvorani novomeškega doma kul ture zvečer 5 avgusta. Čeprav so bi le vstopnice precej drage, so bi le razprodane, napolnjena pa so b i l a tudi stojišča. T i s t im , k i so prišli na prireditev, n i b i lo žal odšteti denarja. M A G N I F I C O j i h je navdušil. V dve-urnem programu je s temperamentom izvedel vrsto južnoameriških pesmi, poslušalcem pa so se najbolj vt isni le v spomin •'nekatere mehiške romance in pesmi iz znanih f i lmov. Skra tka ansambel se je Novoameščanom znova p r i k u p i l , ka r je pomeni lo , da je v Novem mestu vedno dobrodošel.
NOVOMEŠKE ŠAHOVSKE NOVICE
Na brzopoteznem polfinalu za avgust je med 12 udeleženci zmagal Penko z 10 točkami, drugo mesto sta si razdelila s 7 točkami Karpljug in Alibegovič. četrto do šesto meito dele s 6,5 točkami Avsec, Cosič in Bilbija, sedmi je bil s 6 točkami M. Picek, osmi s 5 točkami Jerančič itd.
• NA F I N U . M M BK/.OTUR-MK . I l ZA \\(.(*-T |e ponovno zmagal šunjič z 9,5 točkami in je edini končal turnir brez poraza. Drugo in tretje mesto sta si razdelila z 8.5 točkiimi Penko in Skerlj. četrti je bil s 6,5 točkami Pet kovic, peti je bil 5 6 točkami Avsec, šesto in sedmo mesto sta si razdelila s 5.5 točkami J . Picek in Nagel, osmi je bil s 4,5 točkami Keržan, devotl s 4 točkami Kranjc, deseto do 12 mesto pa so si razdelili z 2.5 točkami M. Picek, Cosič in Jerančič.
• <>B\ NOVDMISKA MOJSTRSKA KANDIDATA IGOR PENKO IN VITOMUt SUNJIC se od nedelje udeležujeta slovenskega šahov, skega prvenstva v Ljubljani. Obema želimo novomeški šahisti čimveč uspeha v borbi z renomiranimi nasprotniki! Enake želje gredo tudi kočevskemu prvokategormku Rudiju Ostermanu. JEK
Vaš najboljši obveščevalec je Dolenjski list!
Pošta Otočec ostane v vasi Pošta Otočec ob K r k i se ne
bo presel i la iz vasi Otočec v G r a d Otočec Ob pričetku gradnje nov ih restavraci jskih prostorov ob avtocesti na Otočcu je obstajal dogovor med investitorjem, t. j . hotel om G r a d Otočec i n Podjetj em za P T T promet Novo mesto, da se v okv i ru novo zgrajenih prostorov zagotovi tud i prostor za pošto in avtomatsko telefonsko centralo. Ta pošta b i b i l a za potrebe tamkajšnjega prebivalstvu in
za potrebe turistov. Vendar je b i lo že med gradnjo ugotovljeno, da prostorov za pošto ne bo na razpolago v nov ih pros tor ih , temveč je hotel G r a d Otočec ponud i l P T T podjetju, da s i ured i prostore za pošto v mote lu, k i stoj i poleg nove restavraci je s tem, da odgovarjajoči del motela odkup i . K e r P T T podjetje za odkup prostorov n i m a sredstev, bo pošta k l jub nujn i potrebi po nov ih i n sodobnejših prostor ih še v pr i hodnje ostala v vasi Otočec.
OBRTNI SERVIS S E M I Č
priporoča svoje izdelke, posebno žetvene naprave za kosi lnice A lp ina , hkra t i pa pošilja prisrčna voščila vsem prebivalcem domače občine!
Ob letošnjem spremenjenem praznovanju občinskega prazn ika — 12. avgustu — želimo vsem občanom, de lovnim organizaci jam v gospodarstvu i n družbenih službah ter članom vseh množičnih organizaci j še mnogo uspehov p r i delu! K rep imo samoupravl janje proizvajalcev i n spodbujajmo ustvarjalnost širokih l judskih množic!
OBČINSKA S W I 3 WL I H t l Skk Občinski komito Z K S
W%. Bi M W* Z ^ I I L - H HlžH A H — Občinski odbor H ^ • m W ^ m • • ^ — ~ S Z D L — Občinski
V komite Z M S — Občin-W9k jjk • ^ ^ f e t 1 A V " I H sk i s ind ika ln i svet —
II | # JI M l i &• I Občinski odbor R K — 1% 8 V 1 mm Um 40 Občinski odbor Z Z B
Kmetijska zadruga ČRNOME1J
POŠILJA ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK — 12. AVGUST — V S E M DELOVNIM LJUDEM V OBČINI, ZLASTI PA KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, S KATERIM SI ŽELI ŠE BOLJŠEGA SODELOVANJA!
Vsem investitorjem na področju domače občine, kakor tudi vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo!
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
ČRNOMELJ
DELOVNI KOLEKTIV
OBRTNEGA KOMUNALNEGA
PODJETJA
ČRNOMELJ želi nadal jn j ih delovnih zmag vsem ko lek t i vom ter prisrčno vošči prebivalcem črnomaljske občine za nj ihov praznik ! — Priporočamo se za naročila!
čestitkam delovnih kolekt ivov se pridružuje -
x tudi kolekt iv
PREHRAMBENE INDUSTRIJE
DELSAD - ČRNOMELJ
ISKRA s
TOVARNA KONDENZATORJEV Letos bomo vnovič počastili občinski praznik in izpričali svojo z -e-stobo m i s l i , k i je sprožila i n vod i la naš osvobodi lni boj . V pr ihodnje s i prizadevajmo za nenehen razvoj pro izva ja ln ih s i l , ustvarjajmo obilje dobr in za lepše i n boljše življenje! Vsem občanom iskrene pozdrave z najlepšimi željami!
'^ SE! ^l S ^ Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika pozdravljamo vso delovne ljudi in kolektive, želeč. jim nadaljnjega napredka! Kupujte naše kvalitetne izdelke! <
OPEKARNA KANIŽARICA
Pozdravl jamo svoje stranke in j i m voščimo
za naš praznik , 12. avgust!
KNJIGOVODSKI CENTER
ČRNOMELJ Parna pekarna -Valjčni mlin -
Brivsko frizersko podjetje
SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE
K O V I N A R ČRNOMELJ
izdeluje jeklene konstrukc i je , razne st iskalnice in škarje za rezanje pločevine. / Opravl jamo tud i drobne usluge.
N A J 21V I 12. A V G U S T — P R A Z N I K DOMAČE OBČINE! DELOVNI KOLEKTIV
BELOKRANJSKE ŽELEZOLIVARNE IN STROJNE TOVARNE
B E L T ČRNOMELJ pošilja prisrčna voščila za letošnji občinski praznik z željo, da bi si vsi delovni kolektivi in posamezniki še z večjo vnemo prizadevali za nadaljnji napredek na vseh področjih
Naši pozdrav i in čestitke veljajo vsem pos lovnim pri jate l jem in znancem, de lovnim organizaci jam na področju črnomaljske občine in vsem delovnim l judem!
LIČ LITOŽELEZNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ
GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ
V imenu svoj ih gostišč v Črnomlju, na V in i c i in v Semiču čestitamo ob praznovanju 12. avgusta ter se cenjenim jostom tudi v prihodnje priporočamo zsa obisk!
Nizkim kaznim se ljudje smejijo Tovariš urednik !
Več kot 200 smr tn ih žrtev je terjal promet v nekaj več kot 6 mesecih letos samo v Sloveni j i ! Strahotna žetev neprevidnosti , lahkomise lnost i , vinjenosti i n neupoštevanja Prometnih predpisov, k i pa se, kakor povedo dnevne vesti v rad iu , t i sku i n televizi j i , nič ne zaustavlja. Iz dneva v dan je več prometn ih nesreč, p r i čemer tud i širša Dolenjska ne zaostaja, saj vam že zmanjkuje prostora za take žalostne vesti tudi v Dolenjskem l i s tu .
Je vse to res potrebno? B r a l sem te dn i v »Večeru«, kako kaznujejo prometne prekrške v Nemčiji; naj vam kar ponov im, kaj je pisalo:
»Znancev pri jatel j (v Nemčiji) se je t r i dn i pred odhodom na dopust v Jugoslavijo v veseli družbi nap i l i n ko se je s svo j im rekordom vračal domov, se je zaletel v steber ob cesti. N ikogar n i Poškodoval, n i t i sebe ne, n i Povzročil karambo la , ker je bi la u l i ca ob pozni u r i pusta, vendar je k l jub temu zagrešil Prekršek, zaradi katerega so
takoj sprožili i n že tudi končali sodn i postopek.
In veste, kako je b i l kaznovan? S 500 m a r k a m i globe (pomnožite to s 312.5, p a boste dob i l i znesek v s tar ih d i nar j ih ) , s 14 dnevi nepogojnega zapora i n še z odvzem o m vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Poštena kazen, a l i ne?
In naše kazni v tak ih pr i mer ih? Globe so bolj podobne žepninam kot kazn im, da o drug ih vrs tah kazn i za ogrožanje tujega življenja n i t i ne govor im. Po tem pa še kar naprej stokajmo i n tožimo o tem, kako prepogosto umi ramo na cestah!
Drakonske kazni za prometne prekrške v Zahodni Nemčiji prav gotovo ne igrajo nepomembne vloge p r i ugotovitvi , d a je ta država edina na svetu, kjer je b i lo v zadnjem letu smr tn ih p r i merov i n nesreč n a cestah manj kot v pretek l ih let ih, k l jub vsakodnevnemu povečanju števila voz i l i n prometa nasploh.
V Jugoslavi j i i n v Slovenij i še posebej pa se število prometn ih nesreč in smr tn ih
pr imerov v zvezi z n j im i — skokovi to veča!«
No, preračunal sem gornjo kazen v markah : nad 156.000 s tar ih dinarjev je mora l plačati Nemec za prekršek, k i ga je zak r i v i l ponoči na prazni cesti v vrnjenem stanju! Naše kazni pa so, oprostite i z razu, take, da se j i m krave smeji jo, kot pravi jo l judje. V vseh p r imer ih , ko gre za vinjene šoferje, za malomarnost i n očitno kršenje prometnih predpisov, smo v kaznovanju sent imentalni i n vse preveč human i ! Zato se l judje pobijajo i n se bodo še bolj pob i ja l i ! A l i ste b ra l i v »Delu« 9. avgusta, da so začeli tudi v F ranc i j i odvzemati vozniška dovoljenja vsem t i s t im voznikom, k i so »javna nevarnost« in povzročajo na cestah hude prometne prekrške? Vozniško dovoljenje j i m odvzamejo t a k o j i n za določen čas, najmanj pa za 2 meseca. Razen tega bodo neoprezne voznike postavi l i pred sodišče, k i j i m bo izrek lo kazen zaradi ogrožanja varnost i v prometu.
Zato se s t r in jam s tem, ka r ste napisa l i v Dolenjskem l i s tu letos 4. avgusta v uokvirjenem sestavku »Morilci so med nami« i n men im, da brez zaostrene kaznovalne pol i t ike za prometne prekrške naša d isc ip l ina na cestah še dolgo ne bo boljša! S e v e d a je potrebna vzgoja v šolah i n krožkih, doma in v delovnih organizaci jah, toda brezvestn i m p i jan im šoferjem n ika r ne sadimo rožic in j i m ne pojmo lepih pesmic^ Za brezsrčne, nekulturne voznike je ve l iko učinkovitejša krepka denarna kazen, zapor i n odvzem vozniškega dovoljenja. In če ima tak državljan za avtomobi l 2 a l i 3 mi l i jone dinarjev, naj ima tudi za pošteno kazen nekaj stotisoča-kov- Ce ga kaznujejo pristojn i organi s 1000 a l i 5000 star ih dinarjev, se j i m pač lahko samo smeji . In še: kaznovati b i bi lo treba tudi slehernega, k i samo ogroža varnost v prometu !
F. K . Novo mesto
Četrti dan po požaru v pitališču novomeške kmetijske zadruge v Jurki vasi pri Novem mestu se je iz velikanskega kupa ožganega sena in slame še vodno kadilo. Z nakladalcem so dvigali pokvarjeno krmo in jo s curki vode gasili, nato pa blizu pitališča zlagali na travnik ter sušili. Od velikega senika štrle pokonci samo še
betonski nosilci in nekaj ožganih brun. (Foto: Tone Gošnik)
Najprej izgovori, potem skesano priznanje V predzadnj i številki naše
ga l i s ta smo že poročali, da je b i l V i d Vel jak, lastnik ključavničarske delavnice i z Novega mesta, obsojen na 2 leti strogega zapora, ker je vinjen do s m r t i porvozil f r i zerko Štefko Petrič. Tokrat objavl jamo še nekaj več podatkov z razprave pred novomeškim okrožnim sodiščem.
Obtoženec je pr i zna l , da je 29. ma.ja nekaj po polnoči s svo j im avtomobi lom Zastava 600 med Gotno. vasjo in N o v i m mestom na levi strani
cestišča zb i l f r izerko Štefko Petrič. k i je takoj umr la . Sprva se je Vel jak izgovarjal na pokvar jeni k r m i l n i mehanizem Šele, ko je b i l znan izv id krvne preiskave, na kateri so ugotovi l i izredno močno koncentraci jo a lkohola , je pr iznal , da je voz i l vinjen i n to obžaloval.
Sodišče meni , da je 2 leti strogega zapora za smrt na cesti p r imerna kazen; razen tega so obtožencu odvzeli vozniško dovoljenje za dobo 5 let. Upoštevali so, da je pr i pravl jen plačati svojcem
umrle p r i m e m o odškodnino i n d a je neizkušen voznik, saj je šele 2 meseca pred nesrečo oprav i l vozniški izpit .
Avto vrglo k Šterkovi hiši
8. avgusta popoldne je Orlando Gorkič iz Vrtojbe pri Novi Gori-cd zelo hitro vodil osebni avto iz Metlike proti Črnomlju. V Pri. mostku je zagledal moped is ta; kateremu se je umaknil. Zavil pa je preveč v desno in razen tega še pritisnil na zavore. Vozilo je zaneslo s ceste k šterkovi hiši, kjer se je prevrnilo. Na srečo vozniku ni bilo nič, medtem ko cenijo škodo na avtomobilu na 3.000 N din.
Tovornjak obstal kljub počeni gumi
6. avgusta opoldne je tovornjaku KP 79-92 na avtomobilski cesti pri Ruhni vasi razneslo sprednjo desno gumo. zaradi česar je vozilo zaneslo s ceste na bankino in v usek, kjer pa se ni prevrnilo. Škode je za 3.000 N din, medtem ko vozniku Mihaelu Goji ni bilo nič.
Osebni avto zgorel pri Čatežu
Josip Krizmanič iz Zagreba, ki začasno stanuje v Zahodni Nemčiji, je 5. avgusta potoval z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Čatežu je opazil, da motor slabo dela. zato je avto ustavil. Ko je odprl pokrov, da bi pogledal, kaj je, je izbruhnil ogenj. To se je zgodilo ob 2.45 Voznik je pričo! gasiti, vendar ni imel uspeha. Iz vozila je pometal prtljago in rešil, kar se ie rešiti dalo, ter pričakoval gasilce. Gasilci iz Novega mesta so na kraj nesreče dopoto-vali po eni uri in pol ter zadušili ogenj. Vozilo je skoraj povsem zgorelo, tako da je bilo škode za 12.480 N din.
Mopedist podrl japonskega študenta
Nič hudega sluteč jo je 6. avgusta zvečer mahni! peš po avto-mobilski cesti iz Karteljevega proti Maokovcu japonski študent Miya Kose. ko se je za njim pripeljal mopedist Prane Slak m • ga podrl. Sunek ni bil močan, saj se je mopedist obdržal na vozilu, pa tu. di Japonec se je kuj hitro pobral, seveda brez ran.
Z mopedom so padli 7. avgusta popoldne so sedli na
moped Jože Muhič, žena in otrok ter se zdoma iz Bršlina odpeljali v Novo mesto. V nepreglednem ovinku je prišel naproti neznani avtomobilist, kateremu se je Muhič umakni1., vendar preveč v desno. Na pesku je moped spodne-slo, da so vsi trije padli. Starši so iskali zdravniško pomoč, otroku pa se ni nič zgodilo.
Prehitro na slabi cesti 8. pvgusta zjutraj sta se v Slo
venski vasi trčila osebni avto CE 108-0G, ki ga je vozil Jože To-mežin s Slančnega vrha in tovornjak (hladilnik) NM 48-31, ki ga je vozil Franc Hočevar s Puščave. Pri srečanju se je tovornjak ustavil, osebni avto pa je zaradi prehitre vožnje na slabi cesti zaneslo vanj. Škodo cenijo na 3000 N dinarjev.
Dr. Pavlin pomagal kolesarki
Na tretjerazredni cesti v Veliki Loki je 7. avgusta dopoldne Stane Podržaj iz" Ljubljane z osebnim avtom med prehitevanjem zadel kolesarko Marijo Golob, ki Je padla. Na kraj nesreče je kmalu prispel dr. Pavlin iz Trebnjega in ranjeni kolesarki dal prvo pomoč.
Naproti po levi in 4.000 N-din škode
Okoli 4.000 N din je terjalo trčenje osebnih avtomobilov 7. avgusta popoldne na križišču v Stanem trgu pri Trebnjem. Zaletela sta se Prane Gliha s Pristavice in Chionidic Charalampos iz NemčL je, ker je nemški voznik pri srečanju pripeljal po levi.
Dve skupini sta šii na Triglav
Odkar ima PD Radeče svojo planinsko postojanko — Prehodav. ce pod Triglavom, njihovi člani radi zaha:ajo v Julijce in hkrati obiščejo tudi Triglav. Tako sta v drugi polovici julija odšli na Triglav 2 skupini. V prvi je bilo 6 planincev, izmed katerih so bili 4 prvič na Triglavu, v drugi pa so bili 4 planinci, od teh sta bUa dva prvič na našem očaku. Pohod na Triglav ni nevaren, ker so poti, bodisi iz Planike, Kreda, rice ali Triglavskega doma zavarovane. Triglavski dom je najviš. ja postojanka v Jugoslaviji in leži v višini 2515 metrov.
Letos je planinsko društvo Radeče pridobilo na loškem sektor, ju 8 novih članov in 3 naročnike »Planinskega vestnika«, ki je letos obhajal 70-letnico izlvajanja. Planinci, naročite se na naše glasilo, ki opisuje lepote planin in doživetja planincev po gorah!
S. Sk.
O S N U T E K ZA S P O M E N I K tistim voznikom motornih vozil, k i so pozabili, da pešci ( še ) niso
, izumrl i . . .
M L A D I N S K A D E L O V N A B R I G A D A V KOČEVJU Občinski mladinski komite v Kočevju je zbral mla
dinsko delovno brigado, v kateri je 26 mladink in mladink in mladincev. To je tretja mladinska brigada M i rka Bračiča, k i bo mesec dni urejala okolico nove osnovne šole v Gaju. Prvi dan so kopali jarke za telefonske in elektrd kable, sedaj pa že ravnajo teren okoli šole. Mladincem in mladinkam nagaja slabo vreme, toda dobre volje kljub temu ne manjka.
Domače mladinske brigade so se do sedaj vedno dobro izkazale: prva pr i gradnji mestnega vodovoda in druga pri urejanju mesta za proslavo 20-letnice prvega zbora slovenskih poslancev. Prepričani smo, da tudi sedanja brigada ne bo zaostajala za uspehi prvih dveh. (Foto: Andrej Pogačar) . — A. Arko
PETROL — Ljubljana poslovna enota BREŽICE
r a z g l a š a prosto delovno mesto
dveh prodajalcev na bencinskem servisu v Krškem
P o g o j : kva l i f i c i ran t rgovsk i pomočnik i n odslužen vojaški rok. Pismene pri jave s k r a t k i m življenjepisom je treba vložiti v r o k u .15 dn i od dneva objave p r i navedeni pos lovni enoti.
Komunalno obrtno podjetje Sevnica ima na zalogi sledeče b e t o n s k e i z d e l k e :
N d i n • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 25 po 2,10 • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 20 po 1,70 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 25 po 2,25 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 20 po 2,10 • cementna strešna opeka po 0,77
žlebniki po 2,92 • betonske cevi 0 10 cm dolž. 1 m po 5,00 • betonske cevi 0 15 c m dolž. 1 m po 7,20 • betonske cevi 0 20 c m dolž. 1 m po 8,40 • betonske cevi 0 30 c m dolž 1 m po 12,50 • betonske cevi 0 40 c m dolž. 1 m po 17,00 • betonske cevi 0 60 c m dolž. 1 m po 36,50 • betonske cevi 0 70 c m dolž. 1 m po 50,70 • betonske cevi 0 80 c m dolž. 1 m , armirane po 63,00 • betonske cevi 0 90 c m dolž. 1 m, armirane po 72,00 • betonske cevi 0 100 c m dolž. 1 m, armirane po 86,00 • monta opeka 18 po 1,08 • porol i t opeka 8 po 0,98
Gornje cene so franco skladišče proizvajalca, v n j ih pa n i vračunan prometn i davek. Cenjenim odjemalcem se priporoča .
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA
LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV!
Servisne usluge za avtomobile znamke »Zastava-Fiat« in motorna kolesa znamke »Tomos« vam nudi hitro in kvalitetno
N O V O T E H N A — AVTOSERVIS V NOVEM MESTU IN TREBNJEM V najkrajšem času in pod zelo ugodnimi pogoji vam
zamenjamo na kateremkoli avtomobilu znamke Zastava
vaš stari motor in vgradimo tovarniško renoviranega.
Pri tem dajemo jamstvo za 6 mesecev ali do 7.000 prevoženih kilometrov. Poslužujte se servisnih uslug v servisu »NOVOTEHNE«!
V T E M TEDNU VAS ZANIMA Petek, 12. avgusta — Klara Sobota, 13. avgusta — Ljiljana Nedelja, 14. avgusta — Demelrij Ponedeljek, 15. avgusta — Marija Torek, 16. avgusta — Rok Sreda, 17. avgusta — Radivoj četrtek, 18. avgusta — Helena
Dragi manii Frančiški in očetu Jožetu Franko JZ Ločne 29 iskrene čestitke za 40-letnico poroke in Se mnoga leta želi sin Stanko z ženo Pltniko in vnučk« Stanko in Franci.
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
ANTONA KUMLJA iz Bučne vasi
se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja m vencev, sosedom za pomoč in nego ob njegovi smrti ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodniku in
dr. Sdmonitijevi. Žalujoča / e n a . sin in ostalo
sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi življenjske družice in matere, hčerke,
snahe, tete in svakinje
SLAVKE ZAGODE iz Brežic
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nas tolažili, posebno pa darovalcem cvetja in vencev, društvu DPD »Bratje Milavci«, duhovščini, cerkvonim pevcem, oktetu, govornikom tov. Sumraku, Zorkovi in Metelku za po slovilne besede ter vsem, ki so jo tako mnogoštevilno spremili na
njeni zadnji poti. /alujoči mož Rudi s sinovi Pe-trom. Pavlom in Ivanom, mati in
ostalo sorodstvo.
Ob l>ridki izgub: ruiše drage mame, stare mame in prababice
NEŽKE KRAVĆAR iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem bloka št. 95 za pomoč, ki so jo nudili ob tem času. vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence
in cvetje. Ž a l u j o č i otroci / družinami in
o s t a l o s o r o d s t v o .
8M155111 POCENI PRODAM motorno kolo
moto guzzi 500 ccm — ogled petak od 15.—17. ure in soboto od 13.—16. ure Ljubljana, Stari trg 2/III. Gotzl.
FIAT 600 ugodno prodam. Lavrič, Volćićeva 20, Noto mesto.
PRODAM MOPKD T—12, prevovvu-nih 2100 km in kompletno spalnico. Franci Santelj, Kostanjevica na Krki.
PRODAM KOSILNICO »Lanz«, tro silec umetnih gnojil in obračalnik ta seno. Pavlin, Polica 1, Naklo pri Kranju.
PRODAM DVA KAVČA, omaro, dva fotelja z mizo, lep otroški športni voziček in otroško posteljico. Kukovee, Gotna vas 38, Novo mesto.
PRODA.M kombinirano omaro za dnevno sobo. Resman, Nad mlini 24, Novo mesto.
CEBFLARJI — nove panje — amerikanec. prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Amerikanci«.
GASILSKO DRUŠTVO Velika Loka proda na javni licitaciji v nedeljo, 14. avgusta 1966, ob 9. ura dopoldne kmečki gumi voz, nosilnost 2.5 tone. Izklicna cena 150.000 S din.
1 ROKAM KUHINJSKO OPRF.MO in električni kuhalnik na tri plošče. Ivan Berus, Ločna 19, Novo mesto.
PRODAM POMIVALNO MIZO brez odtoka in filodendron. Bauer, Glavni trg 27, Novo mesto.
UGODNO PRODAM polovico hiše in zemlje, ostalo po dogovoru do 20. avgusta 1966. Naslov v upravi lista (855/66).
PRODAM ŠIVALNI STROJ »Sin-ger«. Ogled vsak dan od 2. do 3. ure in v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista (854/66).
UGODNO PRODAM lepo urejen vinograd z 2000 trtami, zidanico in trgatev takoj v Doblički gori. Dostop z avtom. Spehar, Dol. Paka 3, p. Črnomelj.
PRODAM dve leti staro žrebico — črno. Alojz Kukec, Mali Koren 3, Raka pri Krškem.
TAKOJ SPRK.IMF.M pridnega in poštenega fanta z dežele, starega okrog 17 let, ki ima veselje do avtomobilov. Zaposlitev je celodnevna, zaslužek dober. Stanovanje in hrana zagotovljeno. Ponudbe: Ciril Cankar, Vodnikova 99. Zg, Šiška, Ljubljana.
SPREJMEM sostanovalca — poštenega fanta. Bršlin 13, Novo mesto. Ogled vsak dan od 16. ure.
DVE KMEČKI DELAVKI, lahko tndi starejši, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača od 35.000 Sdin naprej z vso oskrbo. Janko Aljančič, Križe 16 pri Tržiču.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Plača dobra! Socialno zavarovanje. Inž. Kastelic. Kmetijsko posestvo, Metlika
SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Pogoji ugodni Zafred, Mestne njive 7, Novo mesto.
POŠTENO DEKLE išče sobo v Ljubljani. Pazim na otroka in pomagam pri drugih hišnih delih. Naslov v upr. lista (862/66).
KUPI M srednje veliko posestvo s hišo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (868/66).
TAKOJ KUPIM dobro ohranjeno sobno omaro in kavč. Naslov v upravi lista (871/66).
ODDAM GARAŽO v najem. Naslov v upravi lista (857/66».
POROČNE PRSTANE po sadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
PRODAM podstrešno stanovanje. Zupančič, Kotar jeva 4, Novo mesto.
ZARADI GRADNJE ugodno pro dam brezhiben renault major, prevoženih 15.000 km. Naslov v upravi lista (875/661.
PRODAM malo rabljeno kuhinjsko pohištvo, pralni stroj Alba signus. komodo ; omaro. Ogled:
Občinska skupščina NOVO MESTO
daje v n a j e m
D O M N A FRATI Dom bo oddan najbolj šemu ponudn iku .
P o g o j e i n ostale informacije dobijo interesenti vsak delavnik p r i Občinsk i skupščini Novo mesto. L jub l janska cesta 2, soba št. 52.
Rok za oddajo ponudb je 20. avgust 1966.
R A D I O L J U B L J A N A
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 12. AVGUSTA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Iz starejše in novejše češke glasbe. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 1055 Glasbena medlgra. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jatvez Penca: Več pozornosti izdelovanju pragov. 12.40 Iz narodne zakladnice. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.0> Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Predstavljamo zbor Coro po-Ufonico de la Plata — Direk. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 13. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Božo Koželj: Razvoj industrije zo dodelavo poljščin. 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Dorka škoberneta. 13.30 Priporočajo v a m . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje Orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna
radijska igra — Jerome K. Jero-me: Trije možje v čolnu — II. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDEIJA, 14. AVGUSTA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladin
ska radijska igra — R. Kipling — M. Sušmel: Radovedni slonček. 9.05 Nosi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. Luis Huot: Puško za Tita. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napol ki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabavni ansambli. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Večer pri začetnikih poljske simfonike.
PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu. 10.35 Naš podlistek — R. Hoch-huth: Berlinska Antigona — I. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Kako gnojimo jagodam. 12.40 Štirje fantje in kvintet Niko Stritof. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Nekaj dobre staro glasbe. 14.35 Naši poslušalci - čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Slovenske narodno. 18.15 Zvočni razgledi. 20.00 Panorama
Poldan, Kotarjeva 4, Novo mesto.
PRODAM 2.105 m 2 vinograda v Tolstem vrhu. Gorenc, Brusnice.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico iz trdega lesa, posteljne vložke z vzmetmi in otroško posteljico. Naslov v upravi lista (878*66).
SOBO S KUHINJO takoj, ali v kratkem času, rabi tričlanska družina. Plačalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (881/66).
GOSPODINJSKO POMOČNICO — tudi začetnico, sprejme Ana Pan-gerc, Bled, Ribenska cesta 7.
MOTOR DKVV 250 prodam za 240.000 Sdin. Marjan Vizjak, veterinar, Brežice.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158.
Brežice: 12. in 13. 8. ameriški film »Svetišče greha«. 14. in 15. 8. amon.ški barvni film »Močnejše od slave«. 16. in 17. 8. mehiški film »Angel uničenja«.
Črnomelj: 12. in 14. 8. ameriški barvni film »Vzemi jo, tvoja je«. 16. in 17. 8. zahod no nemški film »Sest str.išnih noči«.
Kočevje »Jadran«: 12. do 14. 8. ameriški barvni film »Komanćero. si«. 15. in 16. 8. italijanski barvni film »Sedem izzivov«. 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Bombi«.
Kostanjevica: 13. 8. italija r:\ki barvni film »Težko je živeti«. 14. 8. angleški barvni film »Helioni«. 17. 8. nemški film »Marina«.
Met l ika : 13. in 14. 8. ameriAki barvni film »Obdobje zakonskega prilagajanja«. 15. 8. ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. 16. 8. ameriški film »Hud«. 17. 8. angleški film »Peklenska fregata«. 18. 8. angleški film »Vlomilec«.
\o\o mesto »Krka«: 12. do 15. 8. ameriški barvni film »Klic trobente«. 16. do 18. 8. ameriški film »Ameriška vesela parada«.
Ribnica: 13. in 14. 8. ameriški film »Po sledi brodolomcev«.
Sevnica: 13. in 14. 8. italijanski film »Korzikanska brata«.
Sodražica: 13. in 14. 8. ameriški barvni film »Zakonski vrU-ljak«.
Šentjernej: 13. in 14. 8. film »Pet ostriženih žena«.
Trebnje: 13. in 14. 8. nemški kriminalni film »Bunda groze«.
JOŽE GORšE, Podturen 36, Dol. Toplice, prepovedujem vsako hojo in stezanje s konjem po njivi v Dulih, parcela 1923. Prepoved velja za Franca Primoa. Se la 13, Dol. Toplice. Ce tega pre khoa ne bo upošteval, ga bom sodno preganjat
* PETER GRUBAR, Javorovica 11,
Šentjernej, prepovedujem hojo, vožnjo in pašo po vsem mojem posestvu. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
• JOŽE RODIČ, Ruhna vas 6, Bela
cerkev, prepovedujem vožnjo in pašo po moji parceli v Dobni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
IZ N0V0M£ŠKE«if\ P0R0DNl$NlCEtv;'j>,
Prelesja — Anico, Cveta Slak iz Dol. Ponikev — Alenko, Jožefa Ker in iz Slinovc — Mojco, Ana Gorše iz Drganjih sel — Marijo, Danijela Malnar iz Semiča — Branka, Fanika Golob iz Gornje, ga Vrhpolja — Jožeta, Marija Ma-tekovič iz Metlike — Jurija, Fran. oka Kovačevič iz logarnice Gorjanci — Ivico. Ivanka Šiška iz Cvišlerjev — Darjo, Jožefa Barič iz Gornje Brezovice — Martina, Vida Božič iz Ljubljane — dečka, Emilija Može iz Gor. Težke vode — dečka, Marija Drab iz Konca — deklico, Antonija Pene iz Pod. turna — dečka, Ivanka Zupančič iz Gor. Gradišča — dečka, Angela Kužnik z Vel. Lipovca — deklico, Amalija Peko'.j iz Vel. Sevnice — dečka, Cilka Jakše iz Hrastja — deklico. Marija Počrvina iz Jur-ke vasi — dečka.
lOBVESTILA I Obvestilo o popravnih
izpitih na gimnaziji v Novem mestu
Ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu obvešča, da bodo popravni izpiti za gimnazijske oddelke v času od 26. do 30 . 8. 1966 in sicer:
Pismen izpit 26. in 27. 8.. ustni izpit pa od 26. do 30. 8. 1966.
Za oddelke učiteljišča bodo izpiti 29. 8. 1966.
Matura — jesenski rok se prične 1. 9. 1966 in konča 3-9. 1966.
Podrobni razpored izpitov je objavljen v gimnazijski avii.
Pouk r.a gimnaziji v Novem mestu se bo pričel 6. 9. 1966.
Razpi »is delovnega mesta Sol a za zdravstvene delavce,
gimnazija in kmetijska srednja šola v Novem mestu razpisujejo del o v i « mesto predavatelja predvojaške vzgoje
(žcl^ske) za določen čas. Poleg splošnih pogojev mora
kandidat ustrezati tudi naslednjim: — ali končana VPS, oddelek za.
predvojaško vzgojo, — ali ustrezna višja šola medi
cinske stroke in končana šola za rezervne oficirje (saniteta).
Kandidati naj se prijavijo z ustrezno dokumentacijo na šolo za zdravstvene delavce do 20 . 9. 1966.
OBVEŠČAM vse prebivalce oziroma sosede mojih parcel v Graji, to je travnik, njiva in vinograd v Gor. Vrhpolju, da pazijo na perjad, ker bom 15. avgusta 1966 začel polagati strup proti mišim in voluharjem. Martin Zagore, Žagar, Gor. Vrhpolje, Šentjernej.
GOSTILNA v Beli cerkvi vabi na vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1966. Postrežba po želji. Igrajo Veseli dolenjski fantje. Vljudno vabljeni!
ANA FINK. Brod 25, Novo mesto, obveščam, da nisem pločnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož, Franc Fink in svarim vsakogar pred nakupom, ker ni upravičen prodajati mojega premoženja.
NESRE^^^a^Ž
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Bobnar iz Petan — Bojana, Anka Berk iz
Spet neprevidno na cesto
7. avgusta dopoldne sta se v Dol. Lakencu pri hišii št. 23 zale-tela osebni avto NM 29-13, ki ga je vozil Viktor Fišer, in tovornjak U 485-16. s katerim je potoval Franc Kotnik. Nesreča se je pripetila, ker je Fišer pripeljal na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Škodo cenijo na 300 N din.
zabavnih melodij. 22.50 Literarni nokturno.
TOREK, 16. AVGUSTA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Marjan Kozina: Odlomki iz opere »Ekvi-nokcij«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Milan Dolenc: Glistavost zavira razvoj žrebet. 12.40 Kvintet Avsenik in Beneški fantje. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Koncert treh violinistov. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Lojzeta Lebiča. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: V krempljih enookega gusarja. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb.
SREDA, 17. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Godala v ritmu. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Brane Matičič: Ekonomski in tehnični problemi namakanja v Sloveniji. 12.40 Slovenske narodne poje Slovenski oktet. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Na obisku pri italijanskih skladateljih. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. 22.10 Zabavne melodije.
ČETRTEK, 18. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena
pravljica. 11.00 Turistični napotki za ttije goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Branko Lovše: Izobraževanje živinorejcev. 12.40 Veseli planšarji in Kmečka godba. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 15:30 Igra Pihalna godba RTV. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Trio Slak — Ansambel Miška Hočevarja — Trio Avgusta Stanka — Moški komorni zbor iz Celja.
RADIO BREŽICE NEDELJA, 14. AVGUSTA: 10.20
Poročila — Uvodnik Ertha Slat-nerja — Ta teden v Delavski enot. nosti — Vzgojno predavanje: Tež. nja po Uveljavljen Ju — Za naše kmetovalce: Inž. Lojze Pire: Posvetimo večjo skrb mladini, ki se odloči za življenje na kmetiji — De. sot minut narodno zabavne glasbe v izvedbi Dobovskih 5 In Tambu-rašev z Velikega Obreza — Magnetofonski zapis: Obisk pri graditeljih ceste na Bizeljskem — Pozor, nimaš prednosti! — Obve. stila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00 — Turistično pro. pagandna in glasbena oddaja.
TOREK, lfi. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled. 20.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
Avto se je prevrnil v jarek in zgorel
31. julija ponoči je v naselju Beli breg pri Krškem prišlo do prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Viljem Dime iz Krškega je pri srečanju z drugim avtomobilom zapeljal na skrajno desno stran cestišča in za vozil s ceste. Ko so avtomobil rinili nazaj na cesto, se je prevrnil v 1,5 metrov globok obcestni jarek, kjer se je vžgal in popolnoma zgorel. Pri tem ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda je ocenjena na okoli 4000 N din.
Zaradi vožnje po levi strani sta trčila
Voznik osebnega avtomobila Jo. že Molan iz Gor. Skopic pri Brežicah je 1. avgusta popoldne vozil iz Kostanjevice proti Podbočju. Na desnem ovinku Je zapeljal preveč na sredino ceste, kar je povzročilo trčenje z voznikom osebnega avtomobila Hermanom Bie-ske iz Nizozemske. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda na obeh vozilih znaša približno 5500 N dinarjev.
Prevrnil se je tovornjak s prikolico
Popoldne 2. avgusta je Viktor Fišter iz Sp. Lakenc pri Mokronogu vozil tovorni avtomobil od avtoceste proti Krškem. V Žado. vinku je s precejšnjo hitrostjo pripeljal naša,roti neznani voznik tovornega avtomobila. Fišter se mu je umaknil na skrajno desno stran ceste, pri tem pa zdrknil pod nasip in se s tovornjakom prevrnil na desni bok. Neznan: tovornjak se ni ustavil. Poškodovan ni bil nihče, na vozilu pa je okrog 8000 N din Škode.
Neprevidnost na križišču
Na križišču Cankarjeve ulice in Hrastinske poti v Brežicah se je 2. avgusta popoldne pripetila manjša prometna nesreča. Kandidat za voznika osebnega avtomobila Emanuol Kolar iz Krške vasi je v spremstvu inštruktorja Ivana Božiča iz Brežic zavozU v omenjeno križišče. Z leve strani je v tem trenutku pripeljal voznik avtomobila Milan živan iz Brežic in se zaletel v Kolarja. Pri trče. nju je nastalo za okoli 400 N dinarjev škode, medtem kb telesnih poškodb ni bilo.
Vprežno vozilo brez nadzorstva na cesti
Andrija Ivkovič iz Brežic je 2. avgusta pozno popoldne pustil pred hišo vprežno vozilo in odšel v stanovanje. Mimo je pripeljal z mopedom Milan R</žaiic i/. Bre žic. Konj se je splašil in skočil preko ceste, zaradi česar je Rezano močno zavrl in ga je vrglo po cesta. Pri padcu se je laze poškodoval, na mopedu je okrog 100 N dinarjev škode.
Med vožnjo mu je počila guma
3. avgusta dopoldne se je voznik motornega kolesa Janez Kralj iz Dobruske vosi s sopotnikom Aloj-zem Žabkarjom peljal od doma proti Brežicam. V vasi Čatež mu je na zadnjem kolesu počila guma, zaradi česar sta oba padla po cesti. Motorist je bil laze poškodovan, sopotnik pa je dobil pretres .možganov. Materialna škoda na motornem kolesu znaša okrog 100 N dinarjev.
Z neprimerno hitrostjo v ovinek
Na cesti IV. reda v Zft. Piroši-ci je 3. avgusta dopoldne pripeljal mopedist Jože Olovec iz Br. loga v nepregledni ovinek s precejšnjo hitrostjo in se zaletel v nasproti vozeči tovornjak, ki ga Je upravljal Juraj Kerin, avtopre-voznik iz G ran ca ri. Mopedista je vrglo v obcestni jarek in se je laže poškodoval. Na mopedu jo nastalo za približno 300 N dinarjev škode.
Nepravilno zavijanje v levo
Mopedist Alojz Vrstovšok iz Blatna pri Piišecah Jc 3. avgusta
vozil po cesti III. reda proti Brežicam. V vasi Crnc je nameraval zavijati v levo, pri tem pa zapri pot nasproti vozečemu nx>toristu Rudolfu špiljarju iz Gredic pri Klanjecu. Pri trčenju sta oba padla in se laže poškodovala. Na motornem kolesu je za okog 600 N dinarjev škode.
Neosvetljeno vprežno vozilo povzročilo
nesrečo Jože Golič iz Sp. Libna je 3. av-
gusta zvečer peljal na vprežnern vozu. Za vozom je šla njegova žena Katarina. Ko je s ceste zavijal na svoje dvorišče, je za njim pripeljal voznik motornega kolesa Jo-že Ban iz Sp. Pohane. Ker vprega ni bila opremljena z lučjo, se j6 motorist zaletel v Katarino Golič in ji zlomil levo nogo. Zaradi poškodb je bila odpeljana v brežiško bolnišnico. Na motornem kolesu Je za približno 40 N din škode.
Zaradi prevelike hitrosti se je prevrnil
Voznik osebnega avtomobila t nemško registracijo Franc Bizjak, doma iz Pijavškega pri Krškem, je 4. avgusta dopoldne vozil od doma proti Krškem. V Guntah je s preveliko hitrostjo pripeljal v manjši ovinek, kjer ga je zaneslo na desno in je trčil v obcestni kamen. Nato je peljal še 36 m po nasipu, se prevrnil na streho in obstal na cesti. Poleg voznika je bila v avtomobilu še njegova že* na. Poškodovan ni bil nihče, avtomobil pa' je popolnoma uničen. Materialno škodo cenijo na pri" bttfno 10.000 N din.
Zaletel se je v železno ograjo
Na drugorazredni cesti na Blzolj-skem se je v noči od 4. na 5. avgust voznik osebnega avtom ->bila Ivan Hodko iz Globokega pri Brežicah iz neznanega vzroka zaletel v železno ograjo. Telesno se ni poškodoval, na vozilu pa je povzročil za približno 3000 -N dinarjev škode.
Nenavadno zavijanje v levo
4. avgusta dopoldne j? voznik konjske vprege Alojz Pleterskd Dolenje vasi pri Krškem vfr.r.' na Staroveški cesti v Krškem in začel umuKtoma sav'jafi v levo. S tem je zaprl pot vozniku motornega kolesa Karlu Voglarju, doma iz Krškega, ki ga je hotel prehiteti. Motorist je zavozil v obrestni jarek in padel. Zaradi lažjih poškodb so mu nudili prvo pomoč v brežiški bolnišnici. Materialne škode ni bilo.
Prekucljaj zaradi prehitre vožnje
Marijan Kornix\ir, doma iz Boršt pri Cerkliah, je 4. avgusta pozno popokl-ie pripeljal z osebmm avtomobilom tuje registracije tt smeri Dol. Pirosice proti C Brkljam. Na manjšem mostu ga je za. radi prevelike hitrosti dvignilo nekoliko v zrak, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom in ni mogel obvoziti desnega ovinka. Zaneslo ga je najprej na levo, nato v desno ter preko 4 m visokega nasipa na travnik, kjer se je prevrnil na streho in ponovno postavil na kolesa. V avtomobilu so brli poleg voznika še trije sopotniki, vendar ni bil nihče poškodovan. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 10.000 N dinarjev.
Avtomobil obstal na strehi
Na cesti III. reda v Vel. Male«" cih se je 7. avgusta zvečer zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Aloj* Hren \z Ljubljane je vozil iz Čateža proti Krški vasi. Na ostrem ovinku pred mostom čez Krko g* je zaradi prevelike hitrosti zaneslo in je približno 20 m peljal s** mo po levih kolesih. Nato je dol v obcestni kamen, ga i z r u V ! r in se prevrnil čez cesto na vri. kjer je obstal na strehi. V avtomobilu je bilo 5 oseb. Voznik i«1
eden izmed sopotnikov sta se poškodovala. Ker je voznik koza* znalce vinjenosti, mu jo bila odvzeta kri za preiskavo. M l L ' i ^ alna škoda je ocenjena na 7uw N dinarjev.
D O L E N J S K I L I S T LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre
žice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika Novo mesto. R ^ niča. Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik t glavni m odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec Marjan »-* gan, Marjan Moškon. lože Prime. Jožica Teppcy ifl I v u n
Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par fi
starih dinarjev - Letna naročnina 20 novih dinarjev, '^rr starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih m narjev); plačljiva Je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 oovm dinarjev '3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške d o l a r J 0 ' Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - ^ SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE - Novo mesto, Glavni trg * SLOV UREDNIŠTVA IN U P R A V E - Novo mesto, f o to - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov m f
grofij ne vračamo - TISKA: časopisno podjetje ^ -LJubljani -