dom

16
genitori degli alunni. «Dall'incontro siamo usciti rassicurati – fa sapere Berra –. Molinaro ha affer- mato che la Regione non ha alcuna in- tenzione di sopprimere plessi scolastici tramite decisioni unilaterali, cioè senza il consenso delle amministrazioni locali». Bene@ani na Staro Goro ku adna sama dru¡ina S cuola bilingue nelle Valli del Tor- re? Si può fare a patto che il pro- getto risponda a criteri di raziona- lità e sia condiviso. Lo ha detto giovedì 3 maggio l'asses- sore regionale all'Istruzione, Roberto Molinaro, a una nutrita delegazione del Comune di Taipana, guidata dal sindaco Elio Berra, che aveva chiesto l'incontro con l'esponente della Giunta regionale per avere informazioni di prima mano sul destino delle locali scuole dell'infan- zia e primaria. «Molinaro ha promesso di convocare assieme la nostra amministrazione e quella di Lusevera, che come noi ha chiesto l'istituzione della scuola bilin- gue, per avviare un percorso condiviso, magari a livello della nascente Unione dei comuni montani delle Valli del Tor- re – riferisce Berra –. L'assessore regio- nale si è dimostrato aperto al discorso dell'insegnamento bilingue, ma ci ha fat- to notare che alle richieste avanzate non sono giunte risposte da parte dello Stato. V NEDIEJO 20. MAJA BO ŒE 13. SKUPNO RUOMANJE ÆPIETARSKE FORANIJE K MATERI BOŒIJI N ell'ambito della visita di fine maggio del Presidente della Repubblica, Giorgio Napolitano, alla provincia di Udine, e soprattutto a Faedis per ricordare l’eccidio del 7 febbraio 1945 alle malghe del Topli uorh (conosciute come malghe di Porzus ), gli Sloveni della Regione ed in specie quelli della provincia di Udine, hanno chiesto un incontro con lui, in quanto direttamente coinvolti con la storia di quei luoghi e delle gravi conseguenze che ne derivarono. Forse non è a tutti noto che gli anni successivi ai fatti di Porzus e del Bosco Romagno hanno segnato una grande diffidenza verso gli Sloveni in genere e quelli della Benecìa in particolare. In questo momento non siamo interessati alla ricostruzione stori- ca degli avvenimenti, cosa che de- vono e continuano a fare gli storici, ma a sanare il clima politico che tanto a lungo ha avvelenato la no- stra convivenza, con effetti disa- strosi sul nostro permanere stesso sul territorio, nostra casa da più di un millennio. Ci sono già stati dei gesti signifi- cativi di ricomposizione del tessu- to umano, negli ultimi anni, noi de- sideriamo che questo si rafforzi mediante una convivenza cordiale tra le diverse componenti della no- stra Regione. Abbiamo assistito in questi anni a retoriche contrapposte e perciò a senso unico, alle quali non vorrem- mo si tornasse in nessun modo, perché abbiamo bisogno di guar- dare avanti, senza dimenticare cer- to il passato, ma senza che questo diventi un laccio ai nostri piedi. Nel caso concreto si tratta di di- stinguere le tragedie del passato dai diritti che ogni persona e comu- nità di persone hanno e non posso- no mai perdere. Noi Sloveni della provincia di Udine, negli anni del dopoguerra e non solo, abbiamo visto messi in dubbio i nostri diritti costituziona- li. Finalmente sono stati ricono- sciuti solennemente nel 2001 ed è a questo riconoscimento che noi vogliamo collegare anche la visita del Presidente della Repubblica. Egli è stato già messo alla prova, quando ha affrontato il problema degli Italiani fuggiti dalla ex-Jugo- slavia. Ha corretto il tiro, dopo la prima sortita non ben calibrata con la complessità storica. Gliene va dato merito, perché in questa onestà intellettuale noi ve- diamo la condizione migliore per una vita politica degna della perso- na umana, di ogni luogo e di ogni tempo, e dunque anche della no- stra. Marino Qualizza Valli del Torre, la scuola bilingue sia condivisa L’AMMINISTRAZIONE E I GENITORI DI TAIPANA a confronto con l’assessore Molinaro Napolitano, malghe di Porzus e sloveni della Benecia R. D. V TELI ÆTEVILKI NEDIÆKE DOLINE Gorska skupnost parpravlja novo turistiåno ustanovo • stran 5 SAUODNJA Æindik Germano Cendou pravi: Pustimo par kraju kreg in zavihnimo se rokave • stran 7 IDARSKA DOLINA Videnski nadækof Mazzocato na precesiji svetega Marka • stran 8 POSOÅJE Kobariæki »plac» bo dobil novo podobo • stran 12 Redakcijo smo zakljuåili 15. maja ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVII n. 9 15. maja 2012 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom Con ogni probabilità la soluzione non ar- riverà in tempi brevi. Ma, nell'attesa, si potrebbero incrementare le ore di inse- gnamento dello sloveno nelle attuali scuole». Nella delegazione di Taipana, oltre al sindaco, c'erano gli assessori comunali Blasutto, Grassato e Basso, i consiglieri Cecutti e Sturma, una rappresentante dei V nediejo 20. maja, na prazik Velikega kri¡a al' Kristusovega vnebohoda bo 13. tradicionalno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro. Njega namien je, takuo ki pravi dekan œpietarske foranije, mons. Mario Qualizza, de bi utardil' vezi med judmi, ki ¡ive u farah Nediœkih dolin in de bi ljudje odpustili zamiere, ki jih imajo med sabo. Sre@anje daje viernikam parlo¡nost, de bi se kupe uœafal' ku bratje in parjatelji, ku adna velika dru¡ina, ki ima puno skupnih re@i: pobo¡nost, navade, jezik in zgodovino. Program je ku pretekla lieta. Ob 11. se vierniki zberejo na velikim placu na Stari gori, ob 11.15 bo precesija do cierkve. Vsaka fara parnese svoj oflokan kri¡. Pieli bojo litanije Device Marije in tuole po slovensko, kakor so dolo@ili v sriedo 9. maja na seji pastoralnega konseja œpietarske foranije. Ob 11.30 bo sveta maœa, ki jo bojo somaœevali vsi famoœtri in duhovniki, ki jim pomagajo. Na koncu bojo alpini parpravli paœto za vse, takuo de se lahko vierniki iz raznih far sre@ajo, spoznajo in poguorijo kakor bratri. Vsi vierniki Nediœkih dolin so vabljeni na telo ruomanje, takuo tudi Bene@ani, ki so arztreseni po Furlaniji. Saj jih vsake lieto pride veliko œtevilo v Marijino svetiœ@e. Lietoœnje bo ¡e 13. skupno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro. Parvo je bluo v jubilejnem lietu 2000, kàr je pape¡ Janez Pavel II. parporo@iu, naj Sveto lieto pusti kajœno znamunje, de bomo lieto za lietam ¡ivieli v duhu jubileja. beri na 2. strani

Upload: most-scarl

Post on 21-Feb-2016

252 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Edizione del 15 maggio 2012

TRANSCRIPT

Page 1: DOM

genitori degli alunni.«Dall'incontro siamo usciti rassicurati

– fa sapere Berra –. Molinaro ha affer-mato che la Regione non ha alcuna in-tenzione di sopprimere plessi scolasticitramite decisioni unilaterali, cioè senza ilconsenso delle amministrazioni locali».

Bene@ani na Staro Goroku adna sama dru¡ina

Scuola bilingue nelle Valli del Tor-re? Si può fare a patto che il pro-getto risponda a criteri di raziona-

lità e sia condiviso.Lo ha detto giovedì 3 maggio l'asses-

sore regionale all'Istruzione, RobertoMolinaro, a una nutrita delegazione delComune di Taipana, guidata dal sindacoElio Berra, che aveva chiesto l'incontrocon l'esponente della Giunta regionaleper avere informazioni di prima manosul destino delle locali scuole dell'infan-zia e primaria.

«Molinaro ha promesso di convocareassieme la nostra amministrazione equella di Lusevera, che come noi hachiesto l'istituzione della scuola bilin-gue, per avviare un percorso condiviso,magari a livello della nascente Unionedei comuni montani delle Valli del Tor-re – riferisce Berra –. L'assessore regio-nale si è dimostrato aperto al discorsodell'insegnamento bilingue, ma ci ha fat-to notare che alle richieste avanzate nonsono giunte risposte da parte dello Stato.

V NEDIEJO 20. MAJA BO ŒE 13. SKUPNO RUOMANJE ÆPIETARSKE FORANIJE K MATERI BOŒIJI

Nell'ambito della visita dif ine maggio de lPres idente de l laRepubblica, Giorgio

Napolitano, alla provincia diUdine, e soprattutto a Faedis perricordare l’eccidio del 7 febbraio1945 alle malghe del Topli uorh(conosciute come malghe diPorzus), gli Sloveni dellaRegione ed in specie quelli dellaprovincia di Udine, hanno chiestoun incontro con lui, in quantodirettamente coinvolti con lastoria di quei luoghi e delle graviconseguenze che ne derivarono.

Forse non è a tutti noto che glianni successivi ai fatti di Porzuse del Bosco Romagno hannosegnato una grande diffidenzaverso gli Sloveni in genere e quellidella Benecìa in particolare.

In questo momento non siamointeressati alla ricostruzione stori-ca degli avvenimenti, cosa che de-vono e continuano a fare gli storici,ma a sanare il clima politico chetanto a lungo ha avvelenato la no-stra convivenza, con effetti disa-strosi sul nostro permanere stessosul territorio, nostra casa da più diun millennio.

Ci sono già stati dei gesti signifi-cativi di ricomposizione del tessu-to umano, negli ultimi anni, noi de-sideriamo che questo si rafforzimediante una convivenza cordialetra le diverse componenti della no-stra Regione.

Abbiamo assistito in questi annia retoriche contrapposte e perciò asenso unico, alle quali non vorrem-mo si tornasse in nessun modo,perché abbiamo bisogno di guar-dare avanti, senza dimenticare cer-to il passato, ma senza che questodiventi un laccio ai nostri piedi.

Nel caso concreto si tratta di di-stinguere le tragedie del passatodai diritti che ogni persona e comu-nità di persone hanno e non posso-no mai perdere.

Noi Sloveni della provincia diUdine, negli anni del dopoguerra enon solo, abbiamo visto messi indubbio i nostri diritti costituziona-li. Finalmente sono stati ricono-sciuti solennemente nel 2001 ed èa questo riconoscimento che noivogliamo collegare anche la visitadel Presidente della Repubblica.

Egli è stato già messo alla prova,quando ha affrontato il problemadegli Italiani fuggiti dalla ex-Jugo-slavia. Ha corretto il tiro, dopo laprima sortita non ben calibrata conla complessità storica.

Gliene va dato merito, perché inquesta onestà intellettuale noi ve-diamo la condizione migliore peruna vita politica degna della perso-na umana, di ogni luogo e di ognitempo, e dunque anche della no-stra.

� Marino Qualizza

Valli del Torre, la scuola bilingue sia condivisaL’AMMINISTRAZIONE E I GENITORI DI TAIPANA a confronto con l’assessore Molinaro

Napolitano,malghe di Porzus

e slovenidella Benecia

� R. D.

V TELI ÆTEVILKI

NEDIÆKE DOLINEGorska skupnost parpravljanovo turistiåno ustanovo• stran 5

SAUODNJAÆindik Germano Cendoupravi: Pustimo par kraju kreg in zavihnimo se rokave• stran 7

IDARSKA DOLINAVidenski nadækof Mazzocatona precesiji svetega Marka• stran 8

POSOÅJEKobariæki »plac» bo dobilnovo podobo• stran 12

Redakcijo smo zakljuåili15. maja ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVII n. 9 15. maja 2012 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

Con ogni probabilità la soluzione non ar-riverà in tempi brevi. Ma, nell'attesa, sipotrebbero incrementare le ore di inse-gnamento dello sloveno nelle attualiscuole».

Nella delegazione di Taipana, oltre alsindaco, c'erano gli assessori comunaliBlasutto, Grassato e Basso, i consiglieriCecutti e Sturma, una rappresentante dei

Vnediejo 20. maja, na prazik Velikega kri¡a al' Kristusovega vnebohodabo 13. tradicionalno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro. Njeganamien je, takuo ki pravi dekan œpietarske foranije, mons. Mario Qualizza,de bi utardil' vezi med judmi, ki ¡ive u farah Nediœkih dolin in de bi ljudje

odpustili zamiere, ki jih imajo med sabo.Sre@anje daje viernikam parlo¡nost, de bi se kupe uœafal' ku bratje in parjatelji,

ku adna velika dru¡ina, ki ima puno skupnih re@i: pobo¡nost, navade, jezik inzgodovino.

Program je ku pretekla lieta.Ob 11. se vierniki zberejo navelikim placu na Stari gori, ob11.15 bo precesija do cierkve.Vsaka fara parnese svojoflokan kri¡. Pieli bojo litanijeDevice Marije in tuole poslovensko, kakor so dolo@ili vsr iedo 9 . maja na se j ipas tora lnega konsejaœpietarske foranije.

Ob 11.30 bo sveta maœa, kijo bojo somaœevali vsi famoœtriin duhovniki, ki jim pomagajo.Na koncu bojo alpini parpravlipaœto za vse, takuo de se lahkovierniki iz raznih far sre@ajo,spoznajo in poguorijo kakorbratri.

Vsi vierniki Nediœkih dolin so vabljeni na telo ruomanje, takuo tudi Bene@ani,ki so arztreseni po Furlaniji. Saj jih vsake lieto pride veliko œtevilo v Marijinosvetiœ@e.

Lietoœnje bo ¡e 13. skupno ruomanje œpietarske foranije na Staro goro.Parvo je bluo v jubilejnem lietu 2000, kàr je pape¡ Janez Pavel II. parporo@iu,naj Sveto lieto pusti kajœno znamunje, de bomo lieto za lietam ¡ivieli v duhujubileja.

● beri na 2. strani

Page 2: DOM

Pellegrinaggio foraniale aCastelmonte, cresime dei ragazzi a

Liessa, convegno pastorale a Udine sultema dell’educazione, grande carenzadi sacerdoti in forania e ritorno dallaCarinzia nelle Valli del Natisone dimons. Lorenzo Petricig: sono stati que-sti i temi principali sui quali di è sof-fermato il consiglio pastorale dellaforania di San Pietro, convocato loscorso 9 maggio dal foraneo mons.Mario Qualizza e dal direttore del con-siglio stesso, Simone Bordon.Riguardo al pellegrinaggio foraniale aCastelmonte, organizzato per la primavolta in occasione dell’Anno santo del2000 e che si svolgerà il 20 maggio,festa dell’Ascensione, è stato stabilitoche, come consuetudine, la processio-ne partirà dal piazzale alle 11.15, alle11.30 iniziarà la celebrazione dellasanta Messa; seguirà un momento con-viviale preparato dall’Associazionenazionale alpini. Mentre è stato stabili-to che le letture e la preghiera dei fede-li siano definite dai sacerdoti dellaforania, su proposta di Pietro Qualizzadi Cravero è stato deciso quasi all’una-nimità che durante la processioneverso il santuario le litanie siano canta-te nel dialetto sloveno.Le cresime di una trentina di giovanidelle parrocchie di Liessa e San Pietroal Natisone verranno celebrate dall’ar-civescovo di udine, mons. AndreaBruno Mazzocato, domenica 24 giu-gno nella parrocchiale di Liessa.Il consiglio pastorale foraniale si è poisoffermato sull’educazione «su unavita buona alla luce del Vangelo» deibambini e dei ragazzi proposto allariflessione di tutta la Chiesa italianadalla Conferenza episcopale. Perapprofondire questo tema, sabato 19maggio si terrà a Udine un convegno,al quale parteciperanno 340 delegati ditutta l’arcidiocesi, che arriva al termine

di un lungo dibattito sullo stato del-l’educazione oggi.Sullo «stato ecclesiale» della forania,mons. Mario Qualizza ha ricordato chela maggior parte dei sacerdoti haun’età molto avanzata e che le nuoveconsacrazioni risultano esigue rispettoai decessi. Da qui l’esigenza che i laicipartecipino attivamente alla gestionedelle comunità parrocchiali. A questoproposito sono state prospettate nuovemodalità per le celebrazioni festive conl’intento anche di superare quel «prete-centrismo» che frena una reale assun-zione di responsabilità dei laici all’in-terno delle comunità.Mons. Mario Qualizza ha, inoltre,comunicato il prossimo ritorno in fora-nia di mons. Lorenzo Petricig, origina-rio di Vernassino e fin dalla consacra-zione sacerdotale parroco nella diocesidi Gurk/Klagenfurt in Carinzia. Incertial momento risultano i tempi del ritor-no e i compiti che verranno assunti dalsacerdote. All’ultimo punto all’ordinedel giorno il vicario foraneo comunicache il 3 e 4 ottobre verrà organizzatoun pellegrinaggio ad Assisi in occasio-ne dell’offerta dell’olio che alimenta lalampada sulla tomba di S. Francescod’Assisi, patrono d’Italia, e che que-st’anno sarà offerto dalla regioneFriuli-Venezia Giulia.

Sull’apertura della stagione dei pel-legrinaggi a Porzus, avvenuta sabato14 per i fedeli sloveni e domenica 15per quelli italiani, interviene il cura-tore pastorale di Porzus, donVittorino Ghenda con queste rifles-sioni.

Igiornali ne avevano parlato abbon-dantemente, sia in lingua italianacome in lingua slovena. Avevano

detto del grande significato dell’aprir-si del santuario mariano di Porzusverso il mondo sloveno, sia sottol’aspetto religioso che culturale esociale. Non va, infatti, dimenticatoche durante le tre apparizioni laMadonna alla piccola veggenteTeresa Dush avrebbe parlato in dia-letto sloveno; e non va dimenticatopure che il triste episodio delleMalghe di Porzus, come punta di uniceberg formato da odi, incompren-sioni, mire espansionistiche tra popo-li confinanti.

Un’apertura con lo scopo di creareponti di dialogo, di comprensione, diperdono, di serena convivenza. I tonicon i quali sono stati descritti dettiappuntamenti erano molto belli elusinghieri.

A ragion veduta, cioè dopo avervissuto gli incontri, si può ben direche non poteva andare meglio, tenutoconto che le previsioni meteorologi-che non erano proprio rosee. Difattisono venute un centinaio di personedalla vicina Slovenia con dieci sacer-doti sloveni venuti a concelebrare lasanta Messa, presieduta da mons.Dionisio Mateucig, rettore del santua-rio di Monte Lussari.

Il messaggio di amicizia, di sereni-tà sottolineate dalla celebrazioneeucaristica, con preghiere e canti inlingua slovena, si è poi protratto in unsemplice ma caloroso simposio,

offerto dal santuario di Porzus, nellacanonica per i sacerdoti e nella casa diaccoglienza per i pellegrini sloveni.

Come dice il proverbio «Se sonrose fioriranno», l’incontro del 14aprile risulta come una piccolasemente, che con il passare del tempopuò dare frutti positivi nei rapporti trai due popoli, italiano e sloveno.Certamente nella massima semplicità,ma anche nella sincera volontà di tra-smettere il messaggio della Madonnaquale invito ad una pacifica convi-venza tra popolazioni confinanti, sor-retti anche da una stessa devozioneverso la Madre del Signore.

Domenica 15 aprile ricorreva il 20°anniversario del primo pellegrinaggio

di un gruppo di Trieste, guidato dadon carlo Gamberoni, lo «scopritore»delle apparizioni di Porzus. Il tempoci ha permesso di concludere il pelle-grinaggio a piedi e di portare in pro-cessione, fino alla chiesa parrocchia-le, la sacra immagine della Madonnadi Porzus; In chiesa c’è stata la messasolenne presieduta da p. AurelioBlasotti, che ha poi guidato anche lafunzione mariana del pomeriggio. Lasanta Messa è stata cantata dalla cora-le della cattedrale di ConcordiaSagittaria.

2 stran 15. maja 2012VERSKO ¡IVLJENJE

»Dragi prijatelji, ¡ivite v veriin navduœenju ter se tako

duhovno pripravite na svetovnosre@anje dru¡in, ki bo v vaœemmestu od 30. maja do 3. junija.«S temi besedami je pape¡Benedikt XVI. pozdravil œesttiso@ mladih iz milanske nadœko-fije, ki so se pred nedavnimudele¡ili sploœne avdience naTrgu Sv. Petra. Spremljal jih jemsgr. Erminio De Scalzi, ki je izpape¡evih rok sprejel novo ikono– simbol dru¡ine.Pape¡ je ob sklepu za¡elel, da bibila Sveta dru¡ina znamenje inpomo@ v pripravi na ta velikdogodek.Mozaik je ustvaril slovenski jezuit p. Marko Rupnik. Ikona predstavljaSveto dru¡ino in Sveto Trojico preko rok Boga O@eta, ki podpira ogenjDuha, ki je Jezus. Ob Jezusu in Mariji sta zemeljski raj in nebeœkiJeruzalem, ki v srediœ@e zgodovine odreœenja postavlja Sveto dru¡ino. Ikonobodo odnesli v baziliko sv. Ambro¡a v Milanu, od koder bo za@ela romanjepo sedmih krajih v œkofiji. V vsakem od njih bo ostala en teden.Rupnikov izdelek, te¡ak 60 kilogramov, bo na koncu izpostavljen v Mico-FieraMilanoCity ob pastoralno teoloœkem kongresu, ki bo 30. maja uradnoodprl svetovno sre@anje dru¡in. Kasneje jo bodo prenesli v Bresso na oderpri@evanj in nato na oltar, kjer bo pape¡ Benedikt XVI. daroval sveto maœo.Ob sklepu sre@anja jo bodo predali œkofiji, ki bo gostila prihodnje sre@anjeleta 2015.Rupnikov mozaik bo tako zamenjal ikono, ki jo je leta 1994 izdelal ustano-vitelj Neokatehumenov Kiko Arguello in je bila simbol preteklih svetovnihsre@anj dru¡in in sicer dvakrat v Rimu – leta 1994 in 2000, v Rio de Jeneiruleta 1997, v Manili leta 2003, v Valenciji leta 2006 in v Mehiki leta 2009.

RIUNIONE DEL CONSIGLIO pastorale della Forania di S.Pietro

I laici partecipinoattivamente alla gestionedelle parrocchie

IL PELLEGRINAGGIO DI NUMEROSI SACERDOTI e di fedeli sloveni al Santuario di Porzus

Costruire ponti di dialogoe di serena convivenza

Sacerdoti sloveni e italiani nella parrocchiale di Porzus

dom

� Evangelij po Marku

Tisti cajt se je Jezus parkazudanajstim apostolam in jimreku:»Puojdite po vsem svietu inoznanite evangelij vsemustvarstvu! Kduor bo sparjeuviero in bo karœ@en, boreœen, kduor pa ne bo spar-jeu viere, bo obsojen. Tistepa, ki bojo sparjeli viero,bojo spremljala ta znamenja:v mojem imenu bojo izgan-jali demone, govorili novejezike, z rokami dvigalika@e, in @e bojo kaj strupe-nega popili, jim ne bo œko-dovalo. Na bolnike bojostiegali roke in teli bojoozdravili.«Potlè ko je Gospuod Jezusgovoriu z njimi, je bil vzet vnebuo in je sednu na Bo¡jodesnico.Oni pa so œli in povsiemoznanjali in Gospod je znjimi sodelovau ter besiedopotarjevau z znamenji, ki sojih spremljala.

16, 15-20

JEZUSU VNEBOHODJezus je biu vzet v nebuo

� Don Vittorino Ghendacuratore pastorale di Porzus

Dopo l’inaugurazione della stagione dei pellegrinaggi 2012, nel santuario marianodi Porzûs di Attimis (Ud-Fvg), da maggio e fino alla fine dell’estate, ogni domeni-ca alle 16 i fedeli si possono incontrare per recitare il rosario meditativo con cantodei vesperi. Ogni sabato, invece, alle 10.30, celebrazione della messa e adorazioneeucaristica, con possibilità di confessarsi. Ogni giovedì, alle 10.30, celebrazionedella messa. Ogni giorno la cappella dell’apparizione della Madonna è aperta perchi vuole pregare.

Le celebrazioni nel santuario di Porzus

SREÅANJE slovenskih ækofov s predsednikom drœave TürkomDELO SLOVENSKEGA JEZUITA in umetnika p. Marka Rupnika

Nova ikona - simbol druœine Odpraviti predsodke na raåun Cerkve

#lani Slovenske œkofovske konference so se na povabilo njenega predsednika,ljubljanskega nadœkofa metropolita dr. Antona Stresa v @etrtek, 26. aprila

2012, na ljubljanski nadœkofiji sre@ali s predsednikom Republike Slovenije dr.Danilom Türkom in njegovimi sodelavci. Glavne teme pogovora so bile verskanestrpnost, diskriminacija in netoleranca do verujo@ih ter skupne naloge pri reœe-vanju ekonomske krize. Œkofje so poudarili, da je verska svoboda v Sloveniji priz-nana @lovekova pravica in je zakonsko urejena na evropsko primerljiv na@in. Kljubtemu smo v zadnjih letih pri@a pogostemu sovra¡nemu govoru, œe posebej na ra@unKatoliœke Cerkve in njenih temeljnih vrednot. Zaskrbljujo@e je dejstvo, da ima jav-nost do teh pojavov veliko toleranco, kakor tudi to, da se pristojne dr¡avne institu-cije, katerih naloga je varstvo temeljnih @lovekovih pravic, ne odzivajo ustrezno,oziroma uporabljajo dvojna merila. Œkofje menijo, da je izra¡anje verske nestrpno-sti v slovenskem prostoru delno pogojeno z nepoznavanjem religioznosti, posebejœe religije okolja, ki je krœ@anstvo. Neznanje je ugodna okoliœ@ina za nastanek pred-sodkov, zato se zavzemajo za uvedbo ustrezne oblike obveznega izbirnega poukao religiji in etiki v javnem œolstvu, ki je uveljavljen standard v evropskem prosto-ru in celo v evropski œoli.

Page 3: DOM

bra la messa e che andrà eliminato, suun altare laterale. Ma poiché i presentisi opposero a quest’ordine, lo stesso vi-sitatore levò le reliquie dalla mensa del-l’altare dichiarandolo sconsacrato;provvide che in sua presenza venissespostata l’immagine della Madonnasull’altare laterale destro e impose didemolire l’altare al centro della chiesaed entro tre giorni di costruire su quellodestra un piedestallo dove collocare lastatua.

Segue un lungo inventario delle sup-pellettili e dei paramenti sacri, tra i qua-li anche due messali del rito aquileiesee un messale romano nuovo (probabil-mente il cosiddetto «Messale di Pio V»,edito nel 1570 secondo le disposizionidel Concilio di Trento, che si era chiusonel 1563).

La visita alla chiesa di Caporetto pro-seguì con l’interrogatorio dei presentida parte del canonico Gerardi circa lacondotta, l’idoneità, la diligenza nelservizio pastorale del vicario Petri@. Iltutto naturalmente si svolse in assenzadi questi. Indi fu la volta del vicario chevenne interrogato sulla condotta mora-le, la vita cristiana e l’obbedienza agliinsegnamenti della Chiesa da parte deifedeli. Petri@ rispose che tutti i suoi par-rocchiani sono buoni cattolici e che tut-ti si erano confessati e comunicati perPasqua.

Fu affrontata, infine, la questionedella mancata restituzione, impostagligià un anno prima, da parte di certo An-drej Doljak di Caporetto di un caliceche si era fatto prestare dalla chiesa diS. Andrea di Svino per la somma di5,10 lire. Dal testo del verbale non ap-

3stran15. maja 2012 ZGODOVINA - KULTURA

UNA RICERCA DEL COMPIANTO DECANO DI CAPORETTO FRANC RUPNIK sulle visite dei canonici di Cividale nel territorio «a parte Imperii»

Preziose notizie sulla storia e la vitadelle parrocchie dai verbali delle visite

Nella sua ricerca sulle visite deicanonici del Capitolo di Civi-dale alle parrocchie slovene«a parte Imperii», mons.

Franc Rupnik riporta, in traduzione slo-vena, il testo del verbale, compilato dalcancelliere capitolare, certo ManfredusMacharosius, dell’ispezione che il ca-nonico arcidiacono Antonio Gerardisvolse alla chiesa di Santa Maria di Ca-poretto, il 19 giugno 1591 (cfr. Dom8/1992).

Dopo essere sostato in preghiera da-vanti all’atare maggiore, il canonicoandò in processione attorno alla chiesaaspergendola con l’acqua santa, can-tando e pregando per le anime dei de-funti. Rientrato in chiesa ispezionò iltabernacolo, la nicchia degli oli santi eil fonte battesimale. Trovò tutto lindo ein ordine come aveva predisposto il vi-cario Ahac Petri@. Ma nel proseguire lavisita il canonico trovò che non tutte ledisposizioni imposte dal suo predeces-sore erano state ottemperate, perciòdiede l’ordine che venissero eseguiteprima della festa dell’Assunta, penal’interdetto. E se entro quella data il vi-cario non avesse avvertito l’arcidiaco-no dell’esecuzione delle ingiunzioni,sarebbe stato sospeso a divinis. Inoltremons. Gerardi ordinò il rivestimentointerno e la chiusura a chiave della nic-chia degli oli santi; l’acquisto di duecandellieri di tombacco (lega metallicadi color giallo simile all’oro, detta an-che oro falso od orpello, ndr) e di unanuova tovaglia per l’altare maggiore:dispose, inoltre lo spostamento dellastatua della Madonna dall’altare sito inmezzo alla chiesa, sul quale non si cele-

Idrija nel 18. secolo

Laze, 27. sve@ana 1952

Pre@astiti in dragi g. Zdravko,

[…] Veliko sem zamudil v zadnjih 15dneh v boju proti snegu. Kaj takega nismovideli ne sliœali pri nas. Okoli 2 metra namga je padlo v Lazeh, kjer v 32 letih ga nepomnim ve@ kot 50 cm. Vse je bilo zako-pano v snegu; ve@ dni smo se potili s ki-danjem in le z veliko te¡avo smo mogliodpreti prehode od hiœe do hiœe, do cerkveitd. Tudi s streh smo ga morali skidati, kerdruga@e bi jih polomila te¡a snega. Tudina moji strehi je za@elo pokati, zvonili smov zvon, ljudje so prisko@ili in hitro jo pod-prli s cerkvenimi klopmi, ker do hlodov nibilo mogo@e, in nato dol pometali smeg.Sedaj pa mi povsod te@e; jaz pa od jutra do

ve@era kidam na vse kraje, da se moremkretati pred hiœo, ki je bila dobesedno za-suta. Tudi dol s cerkve smo morali pome-tati. Celih osem dni smo bili popolanomaodrezani od Furlanije, brez lu@i in brezpoœte œele po osmih dneh nam je velikan-ska ameriœka maœina preorala pot do Pod-buniesca. Gorko sonce ga taje v dolini intukaj ga imamo komaj œe en meter. V hri-bih je bilo veliko slabœe. Nesre@ pa do se-daj ni bilo, razen lakote in kake poruœenestrehe.

V soboto sem tekel v Viden povpraœe-vat o Platiœ@ih, kjer imam dru¡ino in kjer jepadlo 4 metre snega. Videl sem gospodaiz Dreke1 in izvedel podrobnosti. Tamstraœijo plazovi in zato so izpraznili Trin-ko, Prapotnico, Cuodar, Kraj okoli 70dru¡in, ki sedaj so v sosednjih vaseh. Do

sobote niso izkopali enega (sina) od onihdveh, ki [ju] je bil plaz nesel v dolino. Vsopreskrbo so lepo uredili. Ve@ podrobnostio snegu vam bo najbr¡ pisal Stric Jakob.

Dobro, da tudi Liga kat[toloœkih]slov[enskih] Amerikancev nas ¡e poznain da namerava se zanimati za nas. Vse povaœi zaslugi.

Glede Mra [sic, Matajurja], jaz mislim,da naœim izseljencem ne bo œkodoval, kergotovo da naœi ljudje ne @itajo doktrinalnih@lankov, ampak le dopise. Œe sami vedo,da @e bodo œirili marks[isti@ne] ideje, gabodo le sami @itali. Ponujali so nam ured-niœtvo in prosto roko za pismene prispev-ke. Jaz mislim, da bi vi mu poslal nekolikonaslovov, seveda brez vaœega podpisa.Prav gotovo, da ne bo imel dolgega¡ivljenja, ker … narodnjaki in oblasti nemorejo prenesti sramote, da v 20. stoletju,po 90 let potuj@ev[anja] izhaja list, ki [je]”glasilo“ onih, ki jih … ni ve@ in sicer vsrediœ@u Furlanije.2

Pri ”Patrie dal Friûl“, ki je glasilo fur-lanskih avtonomistov in je napisano delnov furlanœ@ini, delno v italijansœ@ini; list, kiodlo@no zagovarja naœe pravice in o vsaki

priliki nas brani, so me prosili da poœljetetudi njim ”Slovenski glas“, oni pa vam bo-do poœiljali ”Patrie dal Friûl“, ki ga bostelahko odstopili zdaj enemu, zdaj drugemufurlanskemu emigrantu, da ga bodo lahkopoznali in œirili avtonomosti@no idejo.[…]

Novi ko¡ijœki kaplan3 je okoli 50 let star,kaplan, ki je slu¡il med rde@imi v srednjiItaliji. Bi ne bil slab in priœel je z dobrininameni, ampak je spremenil odnose dotamkajœnjih sobratov. Po zaupni poti smo

izvedeli, da je bil poklican na najviœje no-voœkofijske mesto, kjer so ga opozorili, danaj ne ob@uje brez potrebe z nami. Najbr¡,da so mu tudi dali kaj pod roko in obljubi-li za bodo@e. […]

Glede procesa4 vse mol@i in zato ne ve-mo za namene nasprotnikov. Jutri se bo-mo posvetovali v Vidnu in potem, @e tre-ba, vam bom pisal. Œentlenarski ima novesitnosti, mogo@e kot pripravo na proces.Ko novi videnski prefekt5 je œel h Hlodi@ugledat od dale@… dreœke plazove, se jevstavil tudi v Svetem Lenartu. Tam je re-kel, pred ¡upanom in drugimi: »Recite¡upniku, da naj pridiga italijansko, saj smovendar v Italiji«. To izjavo zdaj izrabljajoœovinisti in opisujejo ¡upnika kot uporni-ka. […]

vdaniduh. Anton Cuffolo

Vse je bilo zakopano v sneguOkoli dva metra nam ga je padlo

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

� a cura di G. B.

pare chiaro il motivo di questo insolitoprestito, comunque il canonico visita-tore decise di affidare questa questioneal capitano di Tolmino perché con tuttii procedimenti leciti obblighi il Doljaka restituire il calice e, come monito aglialtri, lo punisca come si deve. Infine, il

canonico invitò il capitano di impe-gnarsi per mantenere un maggiore ordi-ne sul territorio della sua giurisdizione.Fino al punto di criticare e dare sugge-rimenti all’autorità civile si sentivanoin dovere i canonici del Capitolo di Ci-vidale e dire che nel 1591 erano passatioltre settant’anni dal passaggio dellavalle dell’Isonzo, di Cerkno e di Idriasotto la Casa d’Austria.

Per far comprendere la portata e il si-gnificato delle visite pastorali alle par-rocchie slovene «a parte imperii» o «inmontibus», mons. Rupnik riporta noti-zie su quella effettuata dal 15 al 20 giu-gno 1594 da parte del canonico Valco-nius de Valconiis. Il quale per condurregli interrogatori ai sacerdoti e ai fedeliaveva scritto un formulario di 50 do-mande sulle pagine a sinistra, mentre suquelle a destra riportava le risposte.

Da questo formulario si vengono asapere interessanti notizie sulle comu-nità visitate. Ad esempio che la parroc-chia di Œentviœka gora contava ben die-ci chiese, che il vicario e di Bovec /

Plezzo, Mihael Rukil, era originario diStare selo, che quello di Kobarid / Ca-poretto, Ahac Petri@ e il suo cappellanoJanez Janus erano nativi di Bovec (i sa-cerdoti erano tenuti ad esibire la bolladella consacrazione e il decreto di no-mina e destinazione alla parrocchia).Nei verbali sono ricordate tutte le chie-se aperte al culto in quell’epoca.

Si tratta, quindi, di documenti prezio-si per conoscere dati storici sulle chie-se, l’estensione delle parrocchie, parti-colari della vita religiosa e sociale dellepopolazioni soggette al Capitolo. Daquesto verbale si viene a sapere che laparrocchia di Kobarid contava 800 co-municati (circa 1200 abitanti), che le le-vatrici dovevano saper impartire il bat-tesimo in caso di pericolo di morte delneonato, che i sacerdoti in breve temposi sono adeguati ad usare il breviario ro-mano imposto dal Concilio di Trento,mentre per lunghi anni ancora conti-nuarono ad usare il Messale aquileieseprobabilmente perché il rito con i suoicanti era più radicato e adeguato allamentalità della gente.

Si viene a sapere anche che alla finedel XVI secolo si è iniziata la compila-zione dei libri dei battesimi e dei matri-moni (in seguito andati persi a causa deifrequenti incendi), che le chiese eranoamministrate dai camerari, i quali altermine del loro mandato annuale do-vevano fare il resoconto della loro am-ministrazione.

In verbali delle visite notano ancheinfitrazioni di predicatori protestanti, inparticolari a Idria, rimasta priva di sa-cerdoti cattolici per oltre 30 anni. Il ca-nonico visitatore Porzia di Roma nonpotè effettuare la visita.

Arrivò fino a Cerkno dove gli fu rife-rito che solo il parroco di Spodnja Idri-ja (Idria inferiore) era persona onestaed era rimasto fedele alla Chiesa catto-lica.

(3 - continua)

� E il canonico Gerardi dichiarò sconsacratoe ordinò di demolire l’altare sul qualeera posta l’immagine dell’Assunta nella chiesa di Kobarid / Caporetto

� V Dreki straœijo plazovi in zatoso izpraznili vasi Trinko, Prapotnico,Cuodar, Kraj okoli 70 dru¡in,ki sedaj so v sosednjih vaseh

dom

Il canonico Porzianon potè fare la visitaa Idria per la fortepresenzadi predicatoriprotestanti. La cittàrimase privadi sacerdoti cattoliciper oltre 30 anni

Laze pod snegom leta 19521. Dreœki ¡upnik je bil g. Valentin Birti@(Ruonac 1909 - #edad 1994)2. V tistih letih @asopis Matajur je imel svojsede¡ v Vidnu.3. Gre za g. Remigia Boldarina. Furlan izLavariana (Mortegliano), je bil inkardiniran vœkofiji Forlì (prim. Naz, Gli anni bui dellaSlavia, #edad 1996, str. 157-159; id, Mra@naleta Bene@ije, Ljubljana 1998, str. 198-201).4. Gre za ¡e omenjeni proces, ki ga je ¡upnik vSvetem Lenartu g. Angel Cracina (1909-1992) spro¡il proti dnevnikoma Corriere dellasera in Messaggero Veneto.5. Videnski prefekt je bil Renato Mozzi.

Page 4: DOM

Dru¡ine, cierku, kamuni in ponosbiti in ostati, kar se je. Teli so sta-brì, na katerih stoji in se je ohra-nila albanska kultura in jezik na

Siciliji. Hoditi po miestacu Piana degli Al-banesi / Hora e Arbueshëvet in @ut otroke,mlade in stare guorit v maternem jeziku, jepre@udvalo skupino Bene@anu, ki so seudele¡ili œtudijskega izleta po teritoriju,kjer ¡e vi@ ku 500 liet ¡ivé Albanci al, takuoki se sami kli@ejo, Arbëreshë na Siciliji.Izlet je organiziru Inœtitut za slovensko kul-turo v sodelovanju s Sso in Skgz videnskeprovince in je potieku od 26 obrila do 1.maja.

Prijazni doma@i zdravnik Giorgio Alesnas je sparjeu in spremlju po miestu in raz-kladu zgodovino, kulturo in ¡ivljenje glav-nega albanskega centra (@ez 6 tav¡int pre-bivalcu, œtevilo pa raste), kjer ima sede¡ bi-zantisnka eparhija (œkofija), ki jo vodieparh Sotir Ferrara. Viersko posebnostmiesteca je v katedrali svetega Dimitrijapri@ala poroka v bizantinskem obredu,medtem ko se je kulturna posebnost mie-steca @ula v govorici ljudi in vidla v narod-

DELEGACIJA BENE#ANU je spoznala ¡ivljenje, dielo in te¡ave ljudi, ki se kli@ejo Arbëreshë

UN ESEMPIO significativo anche per le Valli del Natisone e quelle del Torre

nih noœah nekaterih puobu in @e@, ki so sesprehajali po glavni ulici, nabiti s stojnica-mi, ki so ponujali »cannole« ob praznikutele doma@e tradicionalne sladkarije.

Po telem parvem in prazni@nem stiku zalbansko realnostjo je potlè skupina Be-ne@anu spoznala odgovorne Unije alban-skih kamunu, ki ima svoj sede¡ v SantaCristina Gela - Sëndahstina.

Unija telih kamunu ima malo al ni@skupnega z unijami, ki so nastale v gorskimteritoriju naœe de¡ele. Tista unija se kli@e»tematska«, zdru¡uje pet kamunu in je na-stala z glavnim namienam ohranit doma@oalbansko kulturo in jezik, ki sta, so povie-dali administratorji s predsednikam Massi-mam Dianam na @elu, »edina bogatija, ki joimamo«. In so dodal', de »adan œindik, ki sene trudi, de bi jo ohranu, ne zna dielat svo-jega miœtierja« in de glede telega problema»med administratorji na smiejo bit razpar-tije«. Unija albanskih kamunu predstavlja»revolucionarno stvar«, ki @e je pametno

L’Unione «promuove ogni collabo-razione istituzionale con tutte leanaloghe espressioni dell'albano-

fonia (europea ed extraeuropea), con le au-torità religiose, con le istituzioni accademi-che, con le istituzioni scolastiche e con lediverse realtà associative che operano inquesto ambito». È questa la principale fi-nalità dell'Unione dei cinque comuni co-muni albanesi di Sicilia – Piana degli Alba-nesi, Contessa Entellina, S. Cristina Gela,Mezzojuso e Palazzo Adriano –, denomi-nata Besa, che significa fedeltà alla paroladata.

In base allo statuto numerose sono lefunzioni affidate all'Unione, tra le quali ri-cordiamo quelle «attinenti alla tutela e allavalorizzare del patrimonio artistico, biblio-

Un’unione dei comuniper gli albanesi della Sicilia

grafico, culturale, documentario, etnico,folcloristico, linguistico, musicale, reli-gioso arbëresh; alla conservazione dei be-ni culturali delle comunità; alla ricerca pe-dagogica, alla sperimentazione e all'inno-vazione didattica finalizzate all'insegna-mento della lingua e della cultura arbëre-she ed albanese; alla tradizione artigiana-le, artistica, bibliografica, culturale, docu-mentaria, etnica, folcloristica, linguistica,musicale, religiosa».

Particolare attenzione è riservata alle«funzioni concernenti l'attività di informa-zione e comunicazione finalizzata a favo-rire lo sviluppo dei rapporti culturali con lecomunità albanofone italiane, europee edextraeuropee e di raccordo delle proprieattività con quelle di altre minoranze lin-

guistiche presenti nel territorio italiano, eu-ropeo ed extraeuropeo al fine di favorirnelo sviluppo dei rapporti culturali».

All'Unione, infine, sono affidate «fun-zioni relative alla promozione del turismoculturale arbëresh».

Albanska kultura na Sicilijiima zelo mo@ne stabrèO

sservando i fatti politici che accadono in questi tempi c'è da perdersinei meandri di numeri, di interpretazione dei fenomeni sociali, di va-lutazioni sugli umori degli italiani che si son trovati a dover esprime-

re una qualsiasi scelta tra i candidati delle amministrative appena concluse.Ancora una volta sono stati gli uomini, i cosiddetti leader, a polarizzare l'at-tenzione; molto meno è stato posto l'accento sui programmi e, soprattutto,sulle soluzioni ai tanti problemi in cui versa la nostra società in crisi.

A questo proposito, sfogliando le schede su cui trascrivevo nei miei annigiovanili detti, proverbi e frasi celebri, mi hanno fatto riflettere alcune righe afirma di Albert Einstein, il teorico della relatività: «Il mondo è il disastro chevedete non tanto per i guai combinati dai malfattori ma per l'inerzia dei giustiche se ne accorgono e stanno lì a guardare». Mi pare che queste parole, pur-troppo, calzino a pennello sui fatti recenti e meno recenti della politica e del-l'antipolitica italiana. Il bene comune che avrebbe dovuto e dovrebbe esserel'obiettivo e l'impegno degli eletti nelle varie istituzioni governative ed ammi-nistrative troppo spesso è rimasto un paravento.

Non so quanto il discorso fatto fin qui «calzi» con la nostra piccola realtàvalligiana, tuttavia mi siapermessa qualche rifles-sione che ci suggerisconole amministrative – a quan-to apprendo non ancoraconcluse e chiarite – nel-l'unico comune nostranoad esse interessato: Savo-gna. Sappiamo che l'exsindaco era stato sfiduciatodalla sua stessa giunta equindi commissariato ilcomune; da qui le elezionianticipate di un nuovo pri-

mo cittadino.I dati pubblicati indicano tre candidati per una popolazione di 506 abitanti.

I voti validi 351 si sono divisi quasi equamente tra i tre, la già sfiduciata M.Loszach (102 preferenze), G. Cendou (121), entrambi nati e vissuti in loco eil giovane varesotto Paolo Cariola (120). Per ora i numeri danno la poltrona aCendou (ma pare ci sia qualche ombra relativa allo spoglio delle schede), fi-no a prova contraria. Da parziale conoscitore delle vicende identitarie dellanostra gente, mi sia permesso di chiedermi il perché di ben tre candidati inuna realtà così piccola. Si presume che almeno tre differenti ragioni, orienta-menti, programmi abbiano espresso i candidati per poi suddividersi quasiequamente la popolazione. Tre anime dunque anche nella popolazione stes-sa. Tre modi di risolvere i problemi amministrativi del comune? Tre ricette?Ricette per quali malattie? Il degrado della montagna, lo spopolamento, lamancanza di prospettive, il disagio sociale ed economico? La malattia, secon-do me sta nella difficile definizione della propria identità etnoliguistica nellagente. La dissociazione identitaria dovuta all'appartenenza linguistica haun'eziologia vecchia di oltre un secolo ed è ancora quella a dettare schiera-menti, contrapposizioni e blocchi. Posso comprendere la pregiudiziale anti-slovena interpretata dalla ex sindaco, ma trovo un po' fuori logica, viste le fi-nalità comuni, la competizione tra gli altri due.

Il «bene» della gente richiede comunanza d'intenti, di metodi e proposte,specie in gruppi così duramente provati, numericamente ridotti e a rischio diemarginazione ancor più accelerata.

Il bene comune! Già, questo sconosciuto!

Il bene comune restauno sconosciuto

� Dru¡ine, cierku,kamuni in ponosbiti in ostati,kar se je, dajejoprihodnost tistiskupnosti

� Cinque municipalità si sono messe assiemeper salvaguardare l’identità etnica

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

4 stran 15. maja 2012POGLOBIMO IN PREMISLIMO

upravljena, lahko rieœe tud socialne in eko-nomske probleme jezikovne skupnosti.Zlo kriti@ni pa so bli pruot de¡eli in œe pose-be pruot dar¡avi, ki nie zastopila velikegapomiena (in ne samuo kulturnega), ki gamanjœine imajo. Izra¡ena je bla tud potrie-ba po buj tesnem povezovanju med ma-njœinami v Italiji, de bi od dar¡ave dosegleve@jo priznanje in podpuoro.

Drugo lepuo in zanimivo do¡ivetje jeimiela skupina Bene@anu v vasi ContessaEntellina - Kundisa, vasi zgornje dolineBelice, ki je bila huduo zajeta od potresalieta 1968 in je bla popunama obnovljena.S tem pa je zgubila tradicionalne in globo-ke odnose med ljudmi, tisto sosedstvo, ki joAlbanci kli@ejo »gjitonia«, povezano z je-zikam, navadam in dielam; je za@ela emi-gracija in imigracija, ki je delno spremeni-la podobo vasi.

Po sveti maœi v bizantisnkem obredu(del besedila je bluo v garœ@ini, del v alba-nœ@ini, ostalo v italijanœ@ini) in skupnemkosilu je skupino Bene@anu sparjeudoma@i œindik Sergio Parrino kupe z od-bornico za kulturo Giovanno Schirà inpredsednikam po loco Leonardam Spera.Pa protagonistke sre@anja sta bili dvieu@iteljici, Tommasina Guarino in Giusep-pina Uccia, ki sta se veliko trudili, de bi se vœuolah u@iu doma@i albanski jezik. In tuo ¡eod 80. lietih, se prave u cajtu, kàr je nastaladvojezi@na œuola v Œpietru. Z odlo@nostjosta u@iteljici branili pravico do obveznegau@enja maternega jezika v œuoli in do tesnevezi med dialektalnim in standardnim al-banskim jezikam.

dom

� Giorgio Banchig

Celebrazione in rito orientale a Piana degli Albanesi (Pa)

Amministratori della Besa

Mladi v narodnih noæah v Piana degli Albanesi

Sreåanje na kamunu v Contessa Entellina

Page 5: DOM

5stran15. maja 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Predsednik Italije Giorgio Napolita-no bo med svojim obiskam v vi-denski provinci sre@u tudi delegaci-jo Slovencu. Tuole se bo zgodilo v

sriedo 29. maja v Guminu. Seviede, @e na boparœlo do novih sprememb v programu.

Iz Rima so konac obrila sporo@ili, de bopredsednik republike na obisku 29. in 30 ma-ja in ne od 9. do 11., kakor je bluo napovieda-no. Potlé so poviedali tudi, de Napolitano nabo œu na planino Topli uorh nad #eniebolo.Partizanam brigade Osoppo, ki so jih 7. fe-brarja lieta 1945 pobili komunisti@ni partiza-ni, se bo poklonu kar v Fuojdi.

»K nam bo predsednik parœu v sriedo 29.maja okuole pudne – nam je arzluo¡udoma@i œindik Cristiano Shaurli –. Njega ce-rimonial mu svetuje, naj na hodi do planin naToplim uorhu, saj bi bluo tuole previ@te¡kuo, za parlietnega @lovieka. Takuo bo vFuojdi odkriu ploœ@o (lapido), na kateri bo pi-salo, de je v spomin pobitih na Toplim uorhupotriebno dielati, de bi se vsi ljudje spoœtova-li in ¡ivieli ku bratri.« Se pravi, de bo ploœ@apovzemala, kar je sam Napolitano poviedu9. febrarja lietos na Kvirinalu, kàr je oznanu

PARVI MO˘ ITALIJE bo konac miesca dva dni v videnski provinci. Poklonu se bo partizanam, ki so bli pobiti na Toplim uorhu

obisk v naœe kraje: »Trieba je gledati naprejin imieti skupno evropsko vizijo, ki je te pra-va mede¡ina pruot vsakemu nacionalizmu.Samuo takuo bojo Italija, Slovenija inHrvaœka vepla@ale dug, ki ga imajo do tistih,ki so v preteklosti tarpieli in tudi do te mla-dih, ki imajo pravico se troœtati na buojœe caj-te.«

Shaurli nam je poviedu, de se bo Napoli-tano sre@u z mo¡mi kamuna Fojda. Remov-œki œindik bo imeu pozdravni govor. »Prù si-gurno – nam je jau – bom predsedniku po-viedu, de v naœih krajeh ¡ivé Slovenci. Trie-

� J. H.

� J. B.

Un ente per promuovere il turismo nelle ValliC

ostituire un ente per la promo-zione turistica delle Valli delNatisone che si aggreghi a quel-

li delle Valli del Torre e di Cividale perfare massa critica e poter attingere ai fi-nanziamenti europei tramite la Regio-ne. È questo il tema dell'incontro pro-mosso dall'amministratore straordina-rio della comunità montana Torre, Na-tisone e Collio, Giuseppe Sibau, che haavuto luogo l'8 maggio a San Pietro e alquale hanno partecipato sindaci e rap-presentanti delle associazioni che ope-rano sul territorio delle Valli del Nati-sone. Sibau ha ricordato che i sindaci,in un recente incontro, si sono detti in-teressati alla costituzione di un ente si-mile anche perché, come ha sottolinea-

to il vice sindaco di Drenchia e mem-bro del direttivo della Comunità mon-tana, Michele Coren, «il nostro territo-rio non ha un soggetto che si interessadi turismo», mentre una proposta dilegge regionale prevede «nuove figureper il turismo culturale», quali guide inambito turistico, storico e sportivo de-stinate in particolare alle «zone di mez-zo».

Il dibattito si è sviluppato da un latosull'urgenza di costituire in tempi breviun ente che aggreghi comuni, associa-zioni, operatori turistici e portatori diinteressi, che operi in modo professio-nale e si relazioni in modo paritariocon quelli già operativi nelle Valli delTorre ed a Cividale, dall'altra sulla ne-

Predsednik Giorgio Napolitano se bosre@u s Slovenci 29. maja v Guminu

cessità di non disperdere le esperienzein atto anche di fronte al rischio che le

Predsednik republike Napolitano in (na åeparni) æindih Shaurli

Giuseppe Sibau

� Okuole pudne bo v Fuojdi odkriu ploœ@oin se poguoriu s œindikam, ki je CristianoShaurli, in s kamunskimi svetovalci

dom

nuove strutture assorbano gran partedei finanziamenti.

Di fronte all'urgenza di arrivare allacostituzione di un ente turistico per leValli del Natisone è emersa la necessitàdi avvalersi delle esperienze d'oltreconfine (Lto soto@je di Tolmino) e diavvalersi della struttura, dell'esperienzae delle figure professionali del TorreNatisone Gal.

A questo con le associazioni seguiràun incontro con gli operatori turistici,gli albergatori e i ristoratori per passarepoi alla fase operativa con il contributodi esperienze di enti che già operano nelsettore.

ba je varvati njih jezik in njih kulturo. Punoliet so bli zanemarjeni in celuo preganjani,sada pa so velika bogatija.«

Predstavniki Sveta slovenskih organizacijin Slovenske kulturno gospodarske zveze sovpraœali, naj v parlo¡nosti obiska v videnskoprovinco predsednik republike sre@a delega-cijo Slovencu iz Bene@ije, saj so pru oni nar-buj tarpieli na svoji ko¡i posledice karvavega

dogodka na Toplim uorhu pred 67. lieti. Tuo-le pomembno sre@anje bo. Iz Fuojde bo Na-politano œu v vas Illegio nad Tolme@am, in seogledu umetniœko razstavo »Otroci in nebo«.Popudan bo v Guminu ob 36. oblietnici kata-strofalnega potresa, ki je prizadeu Furlanijolieta 1976. Tam bo sre@u predstavnike Slo-vencu, saj »tudi zaœ@ita manjœin varje prednacionalizmam,« je poviedu Napolitano.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � 11. maja je vidensko univerzo obiska-la znana slovenska pripovedovalka, pisa-teljica in pesnica Anja Œtefan. Predavanjeje izvedla v okviru ur seminarja slovenskeknji¡evnosti, ki ga vodi prof. Roberto Da-pit, sodelovali pa so tudi profesoricaknji¡evnosti na videnski univerzi MariaBidovec in œtudentje slovenœ@ine. S svo-jim o@arljivim nastopom je pritegnila pri-sotne, saj je v skoraj triurnem predavanjurazlagala, pripovedovala ljudske pravlji-ce, deklamirala ljudske pesmi in med dru-gim eno tudi zapela. Predstavila nam jesvoje do¡ivljanje pripovedovanja in svojeza@etke literarnega ustvarjanja ter pouda-rila, da je imela veliko vlogo pri tem njenadru¡ina. V za@etku je pisala slikopise zarevijo Ciciban. Pojasnila nam je, kakostrogih pravil se mora dr¡ati avtor, @e ¡elinapisati slikopis. Uporabljati mora malobesed in zelo paziti, da napiœe tisto, kar jezares pomembno. Potem pa je za@ela pi-sati pravljice, v katerih nastopajo ¡ivali,saj je tako najla¡je ponazorila med@loveœ-ke odnose. Predstavila nam je svoje slika-nice Bobek in bar@ica, Œtiri @rne mravlji-ce, Lon@ek na pike in druge. Pri vsakiknjigi nam je razlo¡ila, kako je knjiga na-stajala. Predstavila nam je tudi zbirko pe-smi Iœ@emo hiœico, med katerimi je velikopesmi uglasbenih. Zase pravi, da otrokomzelo rada predstavi uganke, saj jih to zelozabava. Razkrila nam je, kako morajo bi-ti sestavljene dobre uganke in predstavilasvojo zbirko Sto ugank. Avtorica je po-sebno pozornost namenila slovenskimljudskim pripovedim. Predstavila nam jesvojo œtudijsko pot, kako je priœla v stik zljudskimi pripovedmi in kako ji je pri razi-skovanju pomagal zbiralec ljudskegaslovstva Milko Mati@etov. Poudarila jetudi, kako pomembna je v knjigi ilustraci-ja in nekaj pozornosti namenila znanimslovenskim ilustratorjem, kot so An@kaGoœnik Godec, Jelka Reichman, Marjan-ca Jemec Bo¡i@, Zvonko #ok in drugi, skaterimi zelo dobro sodeluje.

UUrrœœkkaa KKeerriinnlektorica slovenœ@ine v Vidnu

Anja Œtefan obiskalavidensko univerzo

� � Na pobudo zdru¡enja »Evgen Blan-kin« bo tr¡aœki slovenski pisatelj AlojzRebula, ki je nedavno prejel presti¡no lite-rarno nagrado »Mario Rigoni Stern«, go-stoval v Vidnu v okviru projekta, ki ga jepripravila Knji¡nica Duœana #erneta izTrsta, da bi œirokemu italijanskemu ob@in-stvu predstavila lik in delo pisatelja, z njimpa posredno tudi slovensko narodnoskupnost v Italiji. Sre@anje s pisateljem bov @etrtek 7. junja v dvorani »Paolinod'Aquileia« (via Treppo 5), ob 18. uri.Ve@er bo vodu odgovorni urednik »Do-ma« mons. Marino Qualizza. Projekt Re-bula je denarno podprla avtonomnade¡ela Furlanija Julijska krajina v skladuza pobude, ki naj zbli¡ajo Slovence in Ita-lijane. Knji¡nica Duœana #erneta ga je iz-peljala v sodelovanju z ugledno italijan-sko katoliœko zalo¡bo dr¡avnega pomena»Edizioni San Paolo». Za pisateljski delso izbrali kratki roman »Nokturno za Pri-morsko/Notturno sull'Isonzo«, ki govori otreh totalitarizmih XX. stoletja ter o @uten-ju in trpljenju primorskega @loveka. Zapredstavitev Rebulove teoloœke misli soizbrali zbirko œestih teoloœkih in filozof-skih meditacij »Smer Nova zemlja/Desti-nazione nuova terra«. Zadnja knjiga v tri-logiji je »Da Nicea a Trieste«.

Alojz Rebula7. junija v Vidnu

V nediejo 13. maja so alpini, ki so zbrani v zdu¡enjuAna, imieli svoje vsakolietno zborovanje, ki mu

pravijo »Adunata nazionale«, v Bocnu, na Ju¡nim Ti-rolskim. V tisti de¡eli guoré po niemœko, po ladinsko inpo italijansko. Zatuo so tudi na velikm mimohodu (naveliki œfilati) nucali vse trije jezike. In tuole je bluo za-ries lepuo.

General Alberto Primicerj, komandant alpinske ar-made, ki ima sede¡ prù v Bocnu, je za dnevnik lokalne-ga sede¡a Rai, po niemœko poviedu: »Tela je zariesde¡ela, ki ima evropske in svetovne razse¡nosti. Telaprovinca je zaries muost v Evropo. Zbrali so se mladi, kiguoré po niemœko, po italijansko, po ladinsko in vsi ku-pe praznujejo naœe alpine. Tele je zaries lepuo znamun-je za prihodnost.«

Trieba je poviedati, de je general Primicerj Furlan inje Furlan tudi njega namestnik general Fausto Macor.»Med sabo se nimar pogovarjama v svojim maternimjeziku, ki je furlanœ@ina,« je poviedu Primicerj v niekimintervjuju.

Na adunato v Bocen je œlo tudi puno ljudi iz Bene@ije,saj so alpini parljubljeni v naœh dolinah. Ana ima puno

vpisanih v vsieh kamunah in je zelo aktivna na teritori-ju. Œkoda pa, de je bla puno krat tela organizacija nacio-nalisti@no nastrojena in je dielala pruot doma@emu slo-venskemu jeziku.

Troœtati se je, de po liepi adunati v Bocnu, kjer so po-

kazali, de alpini spoœtujejo vse jezike in kulture, se alpi-ni v Bene@iji, Reziji in Kanalski dolini navadijo imietiradi tudi svoj slovenski jezik. Lepuo bi bluo videti slo-venske napise in posluœati govore po slovensko na al-pinskih adunatah par nas.

Alpini znajo spoœtovati vse jezike. Tudi slovenski?

LA COMUNITÀ MONTANA evidenzia la necessità di un’organizzazione collegata a quelle di Cividale e delle Valli del Torre

Page 6: DOM
Page 7: DOM

7stran15. maja 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Germano Cendou, doma od Ma-œere, je novi sauonski œindik. Navolitvah, ki so ble 6. in 7. maja,je za samuo adan glas premagu

Paola Cariolo, tre@ja je bla pa bivœa ¡upan-ja Marisa Loszach. Cendou je s svojo levo-stredinsko listo parjeu 121 glasou, Cariolas svojo nestrankarsko listo 120 glasou, Lo-szach s svojo desnosredinsko listo pa 102glasova. Kamunsi mo¡je so za ve@ino: Fa-bio Trinco, Paolo Cernotta, Michele Vo-grig, Bo¡ica #ernec, Pasquale Petricig, Pa-trizia Cernoia, Paolo Dus in Laura Marti-nig. Za opozicijo: Paolo Cariola in EzioMazzarella; Marisa Loszach in AndreaTavaglione. Novemu œindaku smo posta-vili nekatera vpraœanja.

RReezzuullttaatt jjee bbiiuu zzaarriieess tteessaann.. IInn kkaa¡¡ee,, ddeenniiee œœee ppaarrœœuu ccaajjtt,, ddee bbii ppuussttiillii zzaa ssaabboo kkaamm--ppaannjjoo zzaa vvoottaacciioonnee,, kkii jjee œœllaa nnaapprreejj cceelluuoozzaaddnnjjee lliieettoo……

»Cariola, je poviedu, de bo vluo¡u par-to¡bo na De¡elno upravno sodiœ@e (Tar)pruoti rezultatu kamunskih votacionu. Mi-sli, de je volilna komisija po zmoti arzve-ljavila trije glasove, ki so bli njemu name-njeni in s katerimi bi biu on novi sauonskiœindik. Po navadi, do arzsodbe par telih za-devah pride po dvieh al' œe vi@ lietih. Takuosam 9. maja preuzeu kamun od komisarja,ki je biu Daniele Damele. V sriedo 16. ma-ja (opomba uredniœtva: kàr bo tele Dom ¡enatiskan) bo imeu parvo sejo novi kamun-ski konsej, na katerim bom zaprisegu inpoviedu, de je vi@eœindik Fabio Trinco inaœeœor Paolo Cernotta.«

SSee pprraavvii,, ddee ggrreessttee nnaapprreejj ppoo vvaaœœii ppoottii iinnmmiisslliittee ssee zzaavviihhnniittii rrookkaavvee.. KKaajjnnee??

»Seviede, mi pustimo par kraju polemi-ke in za@nemo dielati. Tele volitve in vse,kar se je pred njimi zgodilo, so arzpartileljudi. Sada ¡elimo zbrati kupe vse tiste, ki¡ivé v sauonskim kamunu, in vse druœtva,vse aœocjacioni, ki jih imamo, de bi sodelo-vali z vsiemi.«

TTuuddii ss ttiissttiimmii,, kkii ssoo vv ooppoozziicciijjii??»#e se zmenimo, nie nobednega proble-

ma, de bi dielali kupe. Mislim, de bi bluopametno, @e bi se vsi kupe potrudili na kon-kretnih objektivah, de bi reœili probleme, kijih ima naœ kamun .«

DDoommaa@@ii lljjuuddjjee ¡¡eelléé iimmiieettii ppooggoojjee,, kkoonnddii--cciioonnee,, ddee bbii ddoobbrroo ¡¡iivviieellii vv ssvvoojjiihh vvaasseehh..

»Tuole dobro viem. Kakor viem, de bitudi te mladi ostali na teritoriju, @e bi bluokiek vi@ par nas. Sevide, imamo preleponaravo, prelepe kraje, a tuole nie zadost.Dielali bomo za pametan razvoj, za pame-tan ¡vilup naœih kraju. V naœim programuje napisano, de se bomo potrudili, de pride

� »Tele volitve so arzpartile ljudi. Mi pa¡elimo sodelovati z vsiemi.« Vi@esindikbo Fabio Trinco, aœeœor Paolo Cernotta

Cendou: Pustimo par kraju kregin zavihnimo se rokave za naœe ljudi

NOVI SAUONSKI ŒINDIK je samuo za adan glas premagu Paola Cariolo, ki pa je napoviedu, de se bo parto¡u

IZVRŒNI ODBOR SSO se je seznanil s te¡avami, ki jih imajo tamkajœne organizacije zaradi vedenja ob@inske uprave

� Ezio Gosgnach

SSO podpira prizadevanja Rezijanov do svojih prostorovI

zvrœni odbor Sveta slovenskih organiza-cij se je na zasedanju 2. maja v Goricipodrobno seznanil z vpraœanjem, ki za-

deva pomanjkanje prostorov za Slovence vReziji. V zadnjih @asih so se stvari hudo za-pletle z ob@ino in se postavlja vpraœanje ponakupu in obnovi stavbe na Solbici, ki najbi bila v lasti tamkajœnjih slovenskih orga-nizacij in jim nudila pogoje za u@inkovitoin nemoteno delovanje. Izvrœni odbor jepotrebo Slovencev v Reziji po lastnih kul-turnih in prosvetnih prostorih odlo@nopodprl, saj bi brez tega bili oœkodovani, ker

bi bilo kulturno in prosvetno delovanjemo@no okrnjeno in postavljeno pod vpraœ-aj.

Ob odprtju seje se je de¡elni predsednikSSO-ja Drago Œtoka spomnil na msgr. Vi-ljema ˘erjala in izpostavil njegovopo¡rtvovalno delo za versko ¡ivljenje v slo-venskih ¡upnijah na Tr¡aœkem in Goriœ-kem.

Posebno pozornost je Izvrœni odbor po-svetil vpraœanju zamejskega tiska in kriz-nega stanja na Primorskem dnevniku.Predsednik Œtoka je Izvrœnemu odboru po-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

v vse vasi dobra povezava internet, se pra-vi œtieripasovna/banda larga. Takuo bomopovezani s cielim svietam in bo vi@parlo¡nosti za dielo.«

IInntteerrnneett nniiee zzaaddoosstt……»Ljudje, ki sam jih sre@u v zadnjih tied-

nah, so poviedali, kaj imajo potriebo. Ne-katere so majhane re@i, ki jih lahko hitronapravimo. Sevieda, bomo parpejali dokonca diela, ki so ¡e za@eta in tiste, za kate-re so ¡e sudi. Mislim posebno na diela povaseh. e dielajo, de bi obnovili razsvetlja-vo, lu@ par Maœere. Trieba je postrojiti tudiciesto, ki povezuje naœ kamun z garmiœkim@ez Svet Martin in ki je na naœi strani v ka-tastrofalnim stanju. Diela je ¡e financiralaGorska skupnost. V treh al' œtierih vas@inahje potriebna kanalizacija.«

VVeelliikkaa bbooggaattiijjaa zzaa ssaauuoonnsskkii kkaammuunn jjeebbrriieegg MMaattaajjuurr.. KKaakkuuoo ggaa mmiisslliittee vvaalloorriizziirraa--ttii??

»Imamo dvie ko@e, “Dom na Matajure”Planinske dru¡ine Bene@ije in “Rifugio Pe-lizzo” od Cai. Na Lazeh je tudi astronom-ski observatorij. Bi ¡elieli kon@ati diela inga odprieti. Œkoda je, de je œele zapuœ@en.Puno doma@ih ljudi in turistu vpraœa, zakinie œe odpart. Potrudili se bomo, de hama-lu bojo lahko ljudje hodili gledat zvezde.«

MMaattaajjuurr nniiee ppaa ssaammuuoo ssaauuoonnsskkii.. SSee bboottaappoogguuoorriillii zzaa sskkuuppnnoo pprroommoocciijjoo ttuuddii ss ppoodd--bbuunniieeœœkkiimm iinn kkoobbaarriiœœkkiimm kkaammuunnaamm??

»Sigurno. Naœa uprava, naœa aministrac-jon ima namien sodelovati s Podbunie-scam in Kobaridam. Samuo vsi trije kupebomo lahko nardili velike re@i go’ po Ma-tajure.«

VVeelliikkaa bbooggaattiijjaa ssttaa ttuuddii ddoommaa@@ii jjeezziikk iinnkkuullttuurraa.. VVii ssee nnaa bboojjiittee gguuoorriittii ppoo sslloovveenn--sskkoo,, ttuuddii kkuu œœiinnddiikk??

»V kampanji za votacione sam obiskuskor vse hiœe in malomanj vsi so z manoguorili po doma@e. Zaki se muoramo batiguoriti po slovensko na kamune? Kduor¡eli guoriti po doma@e, ima vso pravico.Samuo @e bomo guorili naœ jezik, ga nazgubimo. Je in muore ostati naœa narven@bogatija.«

RRooddiillaa ssee bboo UUnniijjaa ggoorrsskkiihh kkaammuunnuu NNee--ddiiœœkkiihh ddoolliinn,, kkii bboo vvzzeellaa ppuunnoo kkoommppeetteennccddoonnaaœœiinnjjiimm kkaammuunnaamm.. KKaajj mmiisslliittee??

»Mislim, de Unija ja parlo¡nost, de bi re-œili velike probleme, ki jih imamo. Naœimali kamuni niemajo zadost sudu. Zatuo jepotriebno, de usluge, de servici so kupe zavse Nediœke doline. Mislim na ragionerio,na œuole, na prevoz œuolarju, na lokalno po-licijo... Muoremo se zdru¡it!«

AAll'' bboottaa ssoollddeelloovvaallii ttuuddii ss sslloovveennsskkiimmiioorrggaanniizzaacciijjaammii??

»Seviede. Od njih lahko pride velika po-muo@ za naœ kamun in celo Bene@ijo.«

Paolo Cariola, candidato sindaco della lista «Insieme per lavorare», ha annuncia-to ricorso al Tribunale amministrativo regionale contro il risultato delle elezioni

comunali di Savogna, che l’ha visto perdere di appena un voto contro Germano Cen-dou, che lunedì 7 maggio è stato proclamato sindaco. Secondo Cariola, il seggio diSavogna avrebbe annullato ingiustamente tre schede che esprimevano una chiarapreferenza a suo favore e, pertanto, l’avrebbero fatto prevalere.

«Non ne faccio una questione personale e non ho nulla contro Cendou, ma la vo-lontà degli elettori va rispettata. Mi sono consultato con diversi esperti e tutti concor-dano sul fatto che il voto espresso sulle tre schede annullate avrebbe dovuto essere at-tribuito a me. Sono convinto di vincere la causa e di guidare il Comune assieme ai

membri della mia lista», fa sapere.Cariola diventerebbe primo cittadino qualora il tri-

bunale giudicasse valide almeno due delle tre schedeannullate. Se ne attribuisse al ricorrente solo una (por-tando, quindi, i voti alla pari) Cendou resterebbe sin-daco in virtù della maggiore anzianità. Nel caso di ri-baltamento dell’esito elettorale, risulterebbe stravoltala composizione del consiglio comunale con la lista«Insieme per lavorare» che occuperebbe sette seggi,mentre Cendou andrebbe all’opposizione con un soloconsigliere. In ogni caso, tenendo conto anche del-

l’eventualità di controricorsi, per arrivare alla sentenza si prevedono tempi lunghi, fi-no a due anni e oltre.

Intanto, il 9 maggio Cendou si è insediato ufficialmente, dopo il passaggio delleconsegne con il commissario, Daniele Damele. La prima seduta del consiglio comua-le si terrà mercoledì 16 maggio (quando questo giornale sarà già stampato, ndr). Al-l’ordine del giorno il giuramento del sindaco e la comunicazione della nomina di Fa-bio Trinco a vicesindaco e Paolo Cernotta ad assessore.

«Abbiamo tutta l’intenzione di rimboccarci le maniche subito per realizzare il no-stro programma – fa sapere Cendou –. La campagna elettorale e quanto successo conla passata amministrazione hanno portato divisione nella nostra piccola comunità.Lavoremo per riportare un clima di serenità e unità. Ce n’è assoluto bisogno».

Da parte sua l’ex sindaco, Marisa Loszach, con queste elezioni sembra aver chiu-so il suo impegno politico. Dicendosi soddisfatta del suo risultato elettorale, ha di-chiarato che «finalmente» può tornare a dedicarsi alla sua famiglia. Senza precisare,tuttavia, se intende sedere in consiglio comunale sui banchi dell’opposizione.

Cariola annuncia ricorso al Tar:«Annullati tre voti validi per me»

� � Druœtvo Srebrna kaplja in Polisporti-va Gorenj Tarbij sta organizala laborato-rij, na katerim u@ijo, kakuo iz zemlje na-praviti keramiko. Laboratorij so odparli 8.maja. Puojde naprej vsak torak v farnidvorani v Gorenjim Tarbiju od 16. do18.30. Vse kupe je œest sre@anj do 12. jun-ja. Za informacije pokli@ita telefon 0432724112.

V Gorenjim Tarbijulaboratorij keramike

� � V saboto 2. junja bo v Oto@cu pri No-vem Mestu dvanajsto sre@anje slovenskihvasi, ki se kli@ejo Svet Petar. Jih je sedamv Sloveniji in naœ v Italiji. Na senjampuojdejo tudi iz Œpietra. Program bo tele:ob 6.30 se zberejo pred kamunam v Œpie-tru, ob 10. pridejo v Oto@ec, kjer bo na-stop pevskih zboru. Opudan bo kosilo inob 13. za@nejo œportne igre in izleti pobli¡njih krajah. Po vi@erji bo pa kulturniprogram. Ob 10.30 zvi@er vsi nazaj v ko-riero, de bi se varnili damu. Vse kupe sepla@a 10 evru. Vpisovanja zbierajo do 26.maja na Inœtitutu za slovensko kulturo uŒpietru (telefon 0432727490).

2. junja iz Œpietrav preliepi Oto@ec

� � Od 1. maja je naravoslovni centerMedvedja vas na Œtupci v kamunu Pod-buniesac spet odpart. Na voljo obiskoval-cam je ob sobotah in nedeljah od 10. do18. ure. Center ima po rokah videnskauniverza. V njim vsak lahko uœafa vse in-formacije o velikih mesojedcih (¡ivinah,ki jedo mesuo), ki ¡ivijo na teritoriju Fur-lanije Julijske krajine. Se pravi o medvie-dah, o vukuovah in o risah. Od 25. junjado 1. luja bo v Medviedji vasi videnskauniverza, v sodelovanju s krajevnim cen-tram in parkom Julijskih predalp, u@ila,kakuo slediti in loviti tiste in vse podobne¡vine, ki domujejo v alpskem prestoru.

Medvedja vasje spet odparta

ro@al o sre@anju s sindikalnim predstavniœt-vom novinarjev in uslu¡bencev Primor-skega dnevnika.

Izvrœni odbor SSO je œe enkrat podprldejstvo, da je slovenski dnevnik neobhod-no potreben. V tem smislu bo SSO naredilvse za obstoj in uspeœen razvoj Primorske-ga dnevnika kot manjœinskega medija Slo-vencev v Italiji.

Poudarjeno pa je bilo, da gre upoœtevatitudi ostale medije, ki imajo nezamenljivovlogo. Medijska raznolikost je pomembnobogastvo, ki jo je potrebno ohraniti, pa

@eprav gre upoœtevati sodobne razmere inte¡nje. Nevarno pa bi bilo, @e bi to raznoli-kost kr@ili le na podlagi finan@nih kriterijev.

Izvrœni odbor je obravnaval tudi pripravena sre@anje z vladnim podtajnikom Saveri-jem Rupertom, ki mu je italijanska vladazaupala odnose s slovensko narodno skup-nostjo v Italiji. Izvrœni odbor je pozitivnoocenil skupne priprave, ki so se v tem @asuzvrstile. Pomembno je, da se na ta prviobisk pripravimo @imbolj vsklajeno ter sevladnemu podtajniku predstavimo kotenotna skupnost.

Page 8: DOM

8 stran 15. maja 2012IZ NAŒIH DOLIN

MONS. ANDREA BRUNO MAZZOCATO ha partecipato a una devozione tradizionale che si ripete da secoli

Da parecchie generazioni, ogni 25aprile gli abitanti delle valli delJudrio intraprendono un itinera-rio di preghiera per i sentieri che

collegano vari paesi del territorio, chieden-do al Signore un'annata di buoni raccolti. Èla tradizione delle rogazioni, un tempo te-nuta in vita con grande fervore e che ai gior-ni nostri rischia sempre più di cadere nel di-menticatoio. Quest'anno, però, la visita del-l'arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bru-no Mazzocato, ha dato nuova linfa all'anti-ca devozione, conducendo l'intera proces-

L’arcivescovo nella valle del Judrioil 25 aprile alla guida delle rogazioni

� Lorenzo Paussa

Od #jabaju do Sauonskih BarcPRECESIJO SVETEGA MARKA so imieli 1. maja tudi v sauonski fari. Zbralo se je puno judi

Fotografije o precesiji v Idarski dolini je nardiu Oddo Lesizza

sione, partita da Oborza, e guidando i fede-li nella preghiera.

Dalla chiesetta di S. Antonio, i fedelihanno imboccato il sentiero per Codro-maz, recitando il santo rosario. Hanno pro-seguito in direzione di Berda, per poi giun-gere a Ciubiz, dove mons. Mazzocato hapresieduto la santa messa, concelebrata dalparroco di Prepotto, p. Olindo Donolato, edal segretario arcivescovile, don MarcinGazzetta. La processione è successiva-mente proseguita per le frazioni di Bordon,Salamant, Podclanz (dove abita una solafamiglia) e Melina, sempre attraverso lestradine boschive e accompagnata dal suo-no delle campane che in ogni paese hannosuonato a festa.

Al termine, l'arcivescovo e i fedeli hannofatto ritorno a Bordon per un momentoconviviale e per i saluti conclusivi, con l'au-gurio che la tradizione si mantenga neglianni a venire e che mons. Mazzocato vipossa nuovamente prendere parte.

La presenza dell'arcivescovo nelle vallidel Judrio, la seconda in appena un anno, èstata senza dubbio un avvenimento straor-dinario. Essa va considerata come un se-gno tangibile del suo apprezzamento perqueste terre e della parità di attenzione chesi propone di dare agli abitanti di pianura ea chi, invece, vive in zone più dislocate mala cui fede non per questo è meno intensa.

� Da Oborzaa Bordonpassandoper Codromaz,Berda, Ciubiz,Salamant,Podclanz e Melina

dom

Kàr naœe stare navade ¡ivijo po naœihvaseh, se sarce napune veselja. USauonski dolini, kjer je famoœtar

gaspuod Bo¡o Zuanella, se nie zgubilaprecesija sv. Marka. Puno poti prehodejoljudje na 25. obrila, za spejat zanimivo inzahtevno precesijo, ki ti@e use vasi utar@munski fari. Za rogacijoni se zberejo¡e zguoda pred farno cierkvijo sv. Ivana inse usi kupe spustijo pruoti Jelini, in @ezDuœ gredo do Maœere. Od tle u Gabruco,Polavo, #epleœiœ@e in nazaj na Tar@mun.

Gasupod Zuanella pa je famoœtar tudi uMatajure (kjer je 25. obrila precesijo vodunjega brat, diakon Paskual, in je na koncumolu sveto maœo mons. Marino Qualiz-za), u Sauodnji in Gorenjim Barnasu. U ti-stim koncu je vodu precesijo na 1. maj.

Parlo¡nost skupne molitve je parklicalatudi fureœte judi. Par #jabajah se je zbralaliepa skupina, za molit po njivah insano¡etah. Precesija je za@ela par parvihiœi u vasi, kjer je Alba lepuo parpravlautar. Potle so se spustil' pruoti Atovci, kjerje na sred poti liepa kapelica s kri¡am. Na-tuo, priet po asfaltani ciesti potlé po o@eje-

ni stazi, se je precesija pejala pruoti Bar-cam.

Na poti u hosti so vasjani nazaj obnovil'dva kri¡a ku par starim in lepuo napravlitudi kapelico na Dolenjih Barcah. Danieleje poklicu use u sojo hiœo in jin ponudu zajest an pit. Tudi na Gorenjih Barcah je ka-pelica in vasnjani so napravli œe 'an utar usred vasi. Daira je ponudla za pit.

Od vasi je precesija parbli¡no œtierdese-tih ljudi œla do cierkve sv. Lucije, kjer opu-

dan an pu je famoœtar zmolu sveto maœo.Par andohti je biu tudi 'an part tistih judi, kiso bli na pohodu, ki ga ¡e kajœno lieto par-pravja lieœka fara od Prehoda do cierkvesv. Sin¡ilika nad Kosco, kjer je maœavu fa-moœtar gaspuod Federico Saracino. Lepuobi bluo, @e bi se drugo lieto takuo organiza-li, de bi se dvie precesije sre@ale in de bivierniki kupe molili in zahvalili Boga.

Precesija 29. obrila na Liesah

Precesija po puoju v Kozci

Ruomanje k svetemu Sin¡iliku

Procesija sv. Marka 25. aprila vidarski dolini je bila zelo lepa.

Priœel je nadœkof iz Vidna AndreaBruno Mazzocato. Bil je ves @as vprocesiji do Meline, kjer se je vsemsodelujo@im tudi zahvalil in bil veselskupnega lepega do¡ivetja. Za@elo seje ob 9. uri v Obor@ah, naslednje po-staje z molitvijo so bile pri vodnem iz-viru na poti med Obor@ami in Koder-maci, v Kodermacih, Buda¡ih, kjer jebil daljœi postanek s pogostitvijo, v#ubcih, kjer je bila maœa, nato v Bor-donih, Salamantih, Podklancu in Me-lini, kjer je bila na voljo pija@a in slad-ko in slano pecivo, na poti nazaj paisto tudi v Salamantih, zaklju@ek pa jebil, kot vedno zadnja leta, v Bordonih,s hrano, pija@o, godcem. Na za@etku,v cerkvi v Obor@ah in na koncu, vMelini, so peli slovenske pesmi.

Peli so tudipo slovensko

� Mojca Ravnik

� Giorgia Zufferli

Page 9: DOM

9stran15. maja 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Interaktivni CD Naœe usakdanje be-siede, se pravi simpati@na elektron-ska izikovna igrica, ki jo je parpra-vla zadruga Most s finan@no pod-

puoro Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a inBarda, je sada u rokah skor usieh œuo-larju, ki se zbierajo usak dan u Poduta-ni an u Œpietre naj u dvojezi@ni œuoli,naj u primarnih an sriednjih œuolah, ukaterih u@é po italijansko.

Po navadi dost judi definira dvoje-zi@no za sloviensko œuolo, an to drugo,kjer se ne u@i slovienskega izika, za ita-lijansko. Ries je pa, de sta obe italijan-ske, obe pod italijanskin ministran zaœuolanje; obe financirane ku usedar¡aune/œtatal œuole.

Piœen tuole, za poudarit, de je u naœidar¡avi, kàr je parœla demokracija podugin an karvavin cajtan faœizma andruge uojske, u naœi ustavi/kostitucionejasno zapisano, de smo usi kompanjaniu pravicah an du¡nuostih, tist ki @é, najje izik, ki ga guormo an je œe buj jasnopoudarjeno u œestin artikulne, de Repu-blika si uzame du¡nuost, de bi branilajezikoune minorance. Œuole, u katerih z

� Inlustriranemu CD-ju bi se lahko dodalotudi »glas«, de bi ratu œe buj nucan

� Presenetljive podobnosti med O@e naœomv rezijanœ@ini in prekmurœ@ini

INTERAKTIVNI SLOVAR#EK, ki ga je izdala zadruga »Most« so predstavili tudi v sriednjih œuolah u Podutani an Œpietre

� Riccardo Ruttar

� Z. L.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

italijanskin se u@i tudi angleœki izik, no-bednemu pride u pamet jih klicat »an-gleœke«, pa tle par nas, zauoj starihpredsodku an nacionalisti@ne stuoliet-ne politike, so bli Slovienci, @etudi ¡ivena sojih tleh ¡e narmanj 1.400 liet,dar¡ani ku juœki, ku tujci; ku de bi oni¡iviel' na juœkieh tleh.

Ben, muoran re@, de so odnosi/rapor-ti med dviemi duœicami naœih judi, ki soskregani zauoj slovienske an italijanskeidentitete, na institucionalni rauni pre-budile an o¡iviele nou, liep, pametni,racionalni dialog.

De tuo je ries, se je videlo glih u par-lo¡nosti, kàr je biu predstavjen tel CDNaœe usakdanje besiede u polifunkcio-nalni kamunski sali u Œpietre. Atu uparvi varsti so bli poglavarji ku de¡elniaœeœor De Anna, komisar gorske skup-nosti Sibau, œindik Mazini, pa tudi, ku-pe, direktorica Margherita Cencig zaadnojezi@no an ˘iva Gruden za dvoje-zi@no œuolo. Sala je bla napunjena dovarha od œuolarju dvieh œuol. Za me, kisan tuole organiziru, tala je bla velikapardobiteu an zatuo se muoran zahvalitusien tistin, ki so tolo posebno sre@anjesparjel' ku lepo, kulturno, kolaborativ-

Slovenija ima ve@ pokrajin. Najboljvzhodna pokrajina je Pomurje, kije ukleœ@ena med mad¡arsko, av-

strijsko in hrvaœko mejo. V njej ¡e precejlet deluje Ustanova dr. Œiftarjeva fundaci-ja. Ta ustanova vsako leto prireja sre@anjaz obrobnimi slovenskimi pokrajinami.Letos je 4. maja povabila v goste Poso@je,Bene@ijo in Rezijo.

Prireditev je bila lepa. Najprej sta pred-sednika Ustanove dr. Œiftarjeva fundacijaErnest Ebenœpanger in Fundacije Poti mi-ru v Poso@ju Zdravko Likar sve@ano pod-pisala Dogovor o sodelovanju med fun-dacijama. Po ogledu razstave smo zasadi-li v Vrtu spominov in tovariœtva naPetanjcih kostanj, ki je simbol Bene@ije.

Osrednja prireditev je bila v ob@inskidvorani v Tiœini. V programu prireditveso sodelovali dijaki gimnazije iz Ljuto-merja in gimnazije iz Tolmina ter u@enciosnovne œole Tiœina in Dvojezi@ne œole iz

SLOVENCI IZ VIDENSKE POKRAJINE IN POSO#JA so se skupaj predstavili v Pomurju, na skrajnem vzhodu Slovenije

Na Petanjcih zasadili kostanj kot simbol Bene@ije

Taipana, dialetto sloveno in farmacia

»Naœe usakdanje besiede« povezujejoœuolarje na poti miernega ¡ivljenja

dom

� � Il consiglio comunale di Pulfero, riu-nitosi sabato 12 maggio, ha approvato ilprogramma delle opere pubbliche trien-nale e l’elenco annuale. Due, in detta-glio, gli interventi già coperti a livello fi-nanziario, per il miglioramento della vitadei cittadini del paese. «Il primo – spiegail sindaco, Piergiorgio Domenis – è lega-to alla sistemazione del campo sportivodel capoluogo, affidato in gestione al-l’Asd Real Pulfero, realtà che utilizza ilcampo da gioco. Grazie a un contribuitodi circa 70 mila euro concesso dalla Re-gione, andremo a rendere più funzionali esicuri i locali spogliatoio». Altra operaimportante, sia per i residenti che per i tu-risti, la realizzazione di alcuni nuovi spa-zi parcheggio nei borghi di Brischis e diTarcetta. «L’importo messo a disposizio-ne è di circa 100mila euro – spiega Do-menis – e permetterà di rendere più acco-gliente il paese». Il consiglio ha approva-to anche il bilancio di previsione perl’esercizio finanziario 2012, il bilanciopluriennale 2012-2014 e ha determinatole aliquote dell’addizionale comunale al-l’Irpef, aliquote Imu e detrazioni.

Nuovi parcheggia Brischis e Tarcetta

� � Kme@ka Zveza tudi lietos parpravi naza@etku polietja Vi@erjo na travniku, kibo v Sriednejm, v @etrtak 21. junja. Na te-li iniciativi lietos sodelujejo gostilna Sale& Pepe, kme@ki turizem La casa delleRondini, gostilna Da Walter, restavracijaAl Vescovo-Œkof, gostilna Gastaldiad'Antro, Druœtvo proizvajalcev vina Po-kalca Prapotno, kmetije Nediœkih dolin,Razprœeni hotel Valli del Natisone inZdru¡enje Blankin. Za glasbo bo skrbelavokalna skupina Sne¡et. Za prenotacionelahko pokli@ete Kme@ko zvezo na0432703119 od pandiejka do sobote od8.30 do 12.30.

Vi@erja na travnikubo 21. junja

Gli allievi della prima D della scuola media di San Pietro ai qualiè stato presentato il Cd interattivo «Naæe usakdanje besiede - Leparole di ogni giorno», realizzato dalla cooperativa «Most»no pobudo.

Iz tuolega je parœlo ku narauno, de biCD œenkali usien œuolarjan, ne samuotistin, ki so bli na predstavitvi. Pa ne sa-muo. Muoran dat @ast an zahvalo pro-fesorci Cencig, de mi je parpustila, debi œu ist u œuole u Podutano an u Œpietaran de bi lahko guoriu œuolarjan oduriednosti, od sre@e an lepe parlo¡nosti,ki jo imajo otroc, ki se navadejo drugeizike u otroœkih lietih.

Med telimi iziki – san poudarju – ¡esam naœ slovienski dialekt rata zlatikju@, ki odperja urata na use slovanskeizike od Jadrana do Vladivostoka. Za separbobit telo posebno bogatijo, na kor

Œpetra. Na harmoniko je zaigral tudi mla-di harmonikaœ iz Bene@ije. Zapela stamladinski zbor iz Tiœine in Zdru¡eni pev-ski zbor Poso@ja. Govorniki na prireditviso bili ¡upan Tiœine Franc Horvat, koba-riœka ¡upanja Darja Hauptman, na@elnikZdravko Likar in poslanec Dr¡avnegazbora Mirko Brulc. Slavnostna govornicaje bila predsednica Rozajanskega dumaLuigia Negro. V svojem govoru je pred-stavila zgodovino in polo¡aj Slovencev vVidenski pokrajini. Zelo zanimiva in pre-senetljiva podobnost med rezijanœ@ino inprekmurœ@ino se je pokazala, ko sta Lui-gia Negro in evangeli@anski œkof GezaErniœa vsak v svojem nare@ju izpovedalaO@e naœ. Dve med seboj najbolj oddaljenislovenski nare@ji imata zelo veliko po-dobnosti in sta si tudi po izgovorjavi zeloblizu. V praksi smo do¡iveli potrditev, daje rezijanœ@ina slovensko nare@je.

Osrednja pozornost na prireditvi je bila

namenjena Slovencem na zahodnem ro-bu; œe posebej v Bene@iji in Reziji. Slav-nostni govorci so poudarjali podobnosti v¡ivljenju Slovencev na robovih sloven-stva. Skupno smo ugotovili, da na robo-vih premoremo veliko ve@ narodne zave-sti, plemenitosti in smo zavezani k moral-nim vrednotam. Ni vse v hlastanju za ma-terialnimi dobrinami. Pristni med@love-

œki odnosi so veliko bolj pomembni. Naj-pomembnejœi so tudi za obstoj naroda, je-zika in kulture.

Poso@je, Bene@ija in Rezija so tesnopovezani. To se je pokazalo tudi v Pomu-rju, kjer so nas dojemali kot skupno po-krajino.

iti dele@ an draguo pla@at. Nie pru, de bise tau¡intlietna bogatija naœega izika annaœe kulture zgubila an bi bla var¡ena usmeti ku staro an arjavo nanucno orod-je.

Na vien, ki dost mojga govora je bluosparjeto. Troœtan se pa, de bo tala ini-ciativa rodila œe druge podobne iniciati-ve, u duhu sodielovanja med dar¡auni-mi an kamunskimi inœtitucijami o jezi-kounih an kulturnih problematikah te-ritorija. #e bo Gorska skupnost – al' karbo na mest nje – parœla na pomuo@, bi semoglo dodat interaktivnemu CD-ju œe»glas«, takuo bi biu majhan ilustriranislovar@ek œe buj bogat an k nucu.

DUE SALERNITANI offrono alla popolazione locale un servizio davvero prezioso

Patrizia Buonocore, la farmacista diTaipana, e Gianfranco, suo marito ecollaboratore, giunti da Salerno alle

pendici del Gran Monte, sono il binomio diun'avventura economica che avrà sicura-mente successo, in quanto, nel breve vol-gere di sei mesi, hanno già dato dimostra-zione che l'interesse personale non puòprescindere dal rispetto, dalla comparteci-pazione, dalla condivisione della cultura,della storia e delle tradizioni locali.

E, proprio come tutti quelli che vengonoda lontano, hanno voluto immettere nelterritorio un pizzico di quelle caratteristi-

che loro abituali, quel costante sorriso cheparla del sole della loro terra. Oltre alleconfezioni di medicinali, in farmacia sitrova sempre tanta cortesia, tanta disponi-bilità alle più svariate esigenze.

Il primo aprile scorso, giornata nellaquale si rischia il tradizionale «pesce», Pa-trizia e Gianfranco hanno proposto il loropersonale «scherzo», che ha sortito l'effet-to di «Giornata del ringraziamento». Han-no, infatti, invitato a pranzo una serie dipersone che hanno favorito e supportato laloro venuta, dagli amministratori al medi-co e a quanti sono stati loro di aiuto per in-

serirsi nella comunità di Taipana e nellefrazioni.

E c'è stato spazio anche per un grazie al-la redazione del quindicinale Dom, «perquei begli articoli – ha detto la dottoressaBuonocore – pubblicati in occasione del-l'inaugurazione della farmacia e dei qualiabbiamo inviato copia a parenti e amici».

Per l'incontro conviviale hanno scelto lalocanda Gran Monte di Monteaperta, chedopo un travagliato iter ha ripreso l'attività.Anche in questo caso la gestione è affidataa una famiglia giunta dal Sud. Che coinci-denza!

Anni addietro, quando nei paesi delGran Monte giungevano i primi immigra-ti, si respirava una certa perplessità, se nonproprio diffidenza.

Oggi i numeri dei nuovi residenti stanno

sempre più lievitando e parlano di una co-munità che vuole crescere, vuole esseresempre più vitale, anche grazie all'apportodi altri valori, senza peraltro tradire la ma-trice locale.

Anche perché la storia testimonia chetutti noi veniamo da lontano.

La stessa farmacista di Taipana, di cul-tura e tradizioni campane, dichiara candi-damente di dover «imparare anche qual-che parola di po naœen (il dialetto slovenolocale) per entrare in contatto diretto con lepersone più anziane». E sarà sicuramentela migliore medicina tra gli scaffali dellasua farmacia.

Allora, tante grazie Patrizia e Gianfran-co. O meglio, «Buog loni».

� Gianpietro Carniato

Zasaditev kostanja v Vrtu spominov

Page 10: DOM

10 stran 15. maja 2012TERSKE DOLINE

Arriva alla sua 17ª edizione la cam-minata storico-naturalistica allascoperta delle bellezze dell'am-

biente del borgo mariano di Por@inj/Por-zûs, sulle alture di Attimis. A organizzarel'evento, fissato per domenica 27 maggio,sono i soci della pro loco «Amici di Por-zûs» che, sempre nella stessa giornata,sperando nel bel tempo, propongono alturista e al pellegrino anche la manifesta-zione golosa a corollario di «Erbe in tavo-la» che arriva, invece, alla sua 4ª edizione.

Gli appuntamenti, quest'anno, risulta-no particolarmente significativi, poichéproprio il 29 maggio dovrebbe salire allemalghe di Topli uorh il presidente dellaRepubblica, Giorgio Napolitano. «Pen-siamo che potrebbe risultare importanteunire una bella escursione domenicale alsignificativo evento storico - fanno nota-re i referenti della pro loco -. In questo pe-riodo parecchie sono le persone che la do-menica salgono nella nostra verde locali-tà per visitare quei luoghi e per chiedereinformazioni: nel nostro piccolo siamo adisposizione e grande sarebbe la gratifi-cazione per i membri dell'associazione sele istituzioni che organizzano l'evento del29 maggio rivolgessero lo sguardo ancheal borgo mariano di Po@inj/Porzûs doveuna parte della storia partigiana ha condi-viso la vita quotidiana con la popolazionelocale. In particolare, nel tempo, l'escur-sione alle malghe che organizziamo hacostantemente alimentato la memoria diciò che accade in quei luoghi».

Di particolare interesse la collabora-zione tra «Amici di Porzûs» e l'associa-zione culturale «Noi dell'arte» di Gorizia.«Nel tempo abbiamo sempre cercato disuscitare l'interesse dell'escursionista, del

NELLA FRAZIONE DI TAIPANA, come un tempo, c’è aiuto reciproco in ogni situazione e grande senso di solidarietà

Èla chiesa, per tutto l'arco dell'annoe specialmente nel mese di mag-gio, il vero cuore pulsante dellafrazione di Karnahta/Cornappo,

borgo di Tipana/Taipana dove la comunitàè rimasta ancora quella di un tempo: aiutoreciproco in ogni situazione di necessità,attenzione al vicino di casa, promozione diiniziative capaci di far sentire tutti in fami-glia.

A Cornappo, località ai piedi del capo-luogo, sulla via per Viœkorœa/Monteaperta,vivono circa 40 persone e la più anziana diloro, Lidia Filippig, 81 anni, è il punto di ri-ferimento più importante. Da sempre acontatto con la gente, con una pluridecen-nale esperienza di esercente dietro al bancodell'unico bar del paese, Lidia è schietta echiara: «Dobbiamo darci una mano. Sennòche mondo è? Se qualcuno è in ospedale edè solo, bisogna andare a trovarlo, per con-

Porzûs in festa il 27 maggio

Cornappo è una vera comunitàstretta attorno alla sua bella chiesa

� Paola Treppo

� P. T.

17ª EDIZIONE della camminata storico-naturalistica

La chiesa di Karnahta/Cornappo, la cappella della Madonna del Rosario e Lidia Filippig

solarlo e tirargli su il morale. La nostrachiesa è un esempio dell'unità della nostrapiccola ma viva comunità: le donne diCornappo, e anche alcune del vicino bor-go di Monteaperta, si danno il turno perpulire i locali e ci sono sempre fiori freschisull'altare, per la Madonna».

Ed è per la grande venerazione alla Ver-gine che, in maggio, la popolazione diquesta frazione, un po' defilata ma moltoaccogliente, si incontra ogni giorno per re-citare insieme il rosario, alle 20, o in chie-sa o, a turno, o nelle case del borgo, in ba-se alle disponibilità. «È una tradizionemolto sentita – dice Lidia – ed è occasioneper stare uniti. Dopo il rosario, infatti, sichiacchiera e si vive un momento convi-viale importante. Ci si scambia opinioni, siprogettano nuove iniziative, si segnala contanta discrezione le situazioni di chi puòaver bisogno d'aiuto».

� Il mese di maggioè caratterizzatodalla devozionemariana.Domenica 20ci sarà la gioiadi una primacomunione

Come valorizzare il territorio unico del comune di Tipana/Taipana promuo-vendo natura, ambiente e storia? Amministrazione comunale, associazioni,aziende e privati, in sintonia, da anni, ce la stanno mettendo tutta. E, nono-

stante i pochi fondi in cassa e la carenza di contributi significativi per la promozionedella montagna, i risultati si vedono: avvio di nuove attività economiche, pulizia deisentieri, azioni di marketing, seppur«casalingo», per far conoscere le peculiaritàagroalimentari del paese, costanti progetti di miglioria del comprensorio tra cui, nonultima, la messa in sicurezza di Most na Nedi¡i/Ponte Vittorio, porta di accesso pri-vilegiata alla Slovenia.

Adesso è in cantiere una nuova inizia-tiva che vuole proporre al turista e al-l'escursionista che entra in paese, nel ca-poluogo, in arrivo da Neme/Nimis, unvero e proprio Belvedere. L'area interes-sata dal progetto è quella all'ingresso del-la frazione, a pochi passi dall'ex bar e dal-la torre-campanile che svetta a chiusuradei tornanti in salita. Qui, sulla destra, untracciato lungo una quindicina di metriconduce dalla strada asfaltata allo spero-ne roccioso che guarda all'ambiente sel-vaggio, intatto e incontaminato della val-lata sottostante, incorniciata da una coro-na di montagne: uno spettacolo naturaleche lascia senza fiato e che, fino a oggi,

non era possibile godere in piena sicurezza.Investendo circa ottomila euro, il Comune, retto dal sindaco Elio Berra, in accor-

do coi proprietari del locale ex-bar adiacente, installerà un barriera anti caduta checonsentirà al turista non solo di ammirare il paesaggio ma anche di sentirsi realmen-te parte di esso. E senza rischi per la propria incolumità.

È un progetto che vede uniti municipio, squadra comunale di Protezione civile,Polisportiva di Taipana e membri del circolo «C. Seppenhofer» di Gorizia, da annifortemente legati al paese montano. Grazie all'aiuto di queste ultime tre realtà, do-menica l3 maggio è stato possibile pulire da erbe e vegetazioni infestanti, da tronchied essenze cresciute in maniera indiscriminata, la parte che si estende sotto il Belve-dere, rendendo così possibile la vista della splendida cascata sottostante. I membridello «Seppenhofer» hanno fornito i mezzi e messo a disposizione la loro provataesperienza per scendere lungo la parete; a dar loro supporto fattivo, in completa si-curezza, i soci della Polisportiva; i volontari di Protezione civile, invece, si sono da-ti da fare per recuperare il verde che si è depositato alla base della parete.(p. t.)

Taipana, ecco il Belvederegrazie a un lavoro di squadra

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

La recita del rosario, con un raccogli-mento di un'ora, si fa, ininterrottamente,dal 1975, tutto l'anno, ogni prima domeni-ca del mese, alle 15. «Molti sono stati i sa-cerdoti che ci hano guidato in questi anni –fa sapere Lidia –. Di recente abbiamo l'im-portante supporto del diacono Leopoldoche, con grande slancio cristiano e tanteiniziative per i giovani, è riuscito anche acreare un coro di bambini».

È nella chiesa, al centro della frazione,che il 20 maggio la giovane Lisa riceverà laPrima Comunione. Un evento per la co-munità che, per anni, ha lottato per vedereedificato il luogo sacro. «Ci sono state tan-te difficoltà con la costruzione della chiesa,tanto che sembra impossibile riuscire a ve-derla finita. Ma poi ogni nodo si è sciolto eoggi abbiamo una casa che è di tutti: ognu-no, del resto, ha messo un po' del suo. Arre-di, croci, l'acquasantiera, i quadri della Via

dom

� � Il Gruppo gestore delle Grotte di Vil-lanova di Lusevera ha siglato un nuovoaccordo, con la piscina «Atlantis »di Ge-mona. La convenzione prevede sconti perla visita al percorso turistico della Grottanuova col biglietto d'ingresso o l'abbona-mento alla piscina. La nuova collabora-zione va ad aggiungersi alle molte altregià in essere e a quelle stipulate nel 2012col Castello di Duino, l'Immaginarioscientifico, il Parco zoo Punta Verde diLignano, il Museo archeologico Medioe-vale di Attimis, che stanno già dando otti-mi riscontri. Altre collaborazioni sono tut-t'ora in fase di stipula. Per conoscere gliorari di ingresso all'area ipogea dellaGrotta nuova telefonare al 3921306550 owww.grottedivillanova.it.

� � Il Comune di Lusevera intende proce-dere, in collaborazione con l'Ente parconaturale delle Prealpi Giulie, all'affida-mento della gestione del complesso «Aiciclamini» sito in località Pian dei Cicla-mini, composto da bar, ristorante, pista dafondo, stalla e punto informativo/foreste-ria del Parco naturale Prealpi Giulie. L'im-porto complessivo presunto dell'appalto abase d'asta è di 39.600 euro da versare in 9anni per una somma di 4.400 euro ogni 12mesi, Iva esclusa. Chi è interessato deveaffrettarsi perché la scadenza per la pre-sentazione dei documenti necessari perpartecipare a questa indagine di mercato èfissata il 18 maggio, alle 12. Info www.co-mune.lusevera.ud.it.

� � La giunta municipale di Lusevera hadeliberato la richiesta di alcuni fondi allaRegione per avviare tre distinti progetti in-centrati sulla lingua slovena. Il primo è perl'istituzione e l'attivazione di uno sportellolinguistico (per cui è stata avanzata istanzadi fondi pari a circa 43 mila euro). Il secon-do, invece, attiene all'esecuzione di inter-venti per la segnaletica istituzionale pluri-lingue; il contributo richiesto è di circa 2mila e 200 euro. Terzo e ultimo progetto,infine, quello che mira a organizzare esvolgere un corso di formazione linguisti-ca; la domanda alla Regione, per questopiano, è di 2.700 euro. È intenzione del-l'amministrazione comunale riproporre ilcorso di lingua slovena.

Grotte di Villanova,nuove convenzioni

Crucis e i banchi, tutto quanto è stato gene-rosamente donato».

Sotto la navata, con accesso dalla strada,una vasta sala dotata di cucina, magazzinoe servizi igienici, ospita gli incontri e i mo-menti di festa della popolazione di Cornap-po, come, nel 2011, per i «primi» 80 anni diLidia, un incontro di gioia a sorpresa cuinessuno ha voluto mancare. La devozionealla Vergine è forte e si manifesta pure nel-la grande attenzione prestata alla cappelladedicata alla Madonna del Rosario: conl'arrivo del bel tempo, infatti, un muratore elapicida del posto, Danilo Gesussi, ha rico-struito a sue spese il muretto di conteni-mento che garantisce la stabilità statica al-l'ancona: tra le pietre, a vista, del muriccio-lo, Danilo ha inserito anche un concio scol-pito con le sue mani: «riproduce un fiore, inomaggio alla nostra Madre, perché ci pro-tegga».

Lusevera, progettiper la lingua slovena

«Ai ciclamini»andrà in gestione

fedele e del camminatore, verso varie for-me di conoscenza naturalistica: botanica,fitoterapica, artistica, storica, paesaggisti-ca e sportiva».

Anche per quest'edizione, nel centro diaccoglienza turistica e punto informativo,nel pomeriggio, dalle 14.30, prende av-vio un incontro speciale: «Tessuti tintid'erbe». Insieme all'esperta Flavia Turelsarà possibile conoscere il metodo dellatintura naturale: dalla raccolta delle es-senze, alla preparazione del materiale ve-getale, fino al bagno di colore. Per chiama la fotografia c'è la 2ª edizione delconcorso «La natura in un click» e per chinon vuole perdersi le specialità locali lacucina di Po@inj/Porzûs propone piatti abase di erbe spontanee ma anche formag-gi di latteria e polenta nostrana. Le escur-sioni sono due, di differente difficoltà.Tutti i dettagli sulle iscrizioni e sul per-corso si trovano sul sito www.proloco-porzus.it.

Page 11: DOM

11stran15. maja 2012 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Renato Calantoni, ki je bil pre-pri@ljivo potrjen za ¡upanaob@ine Trbi¡, ozna@uje sedan-jo obdobje kot najte¡je za Ka-

nalsko dolino po drugem povojnem@asu. Zato tudi po volilnem uspehu ve-liko stavi na proces, ki bi lahko privedeldo ustanovitve ekonomske proste conena obmo@ju doma@e ob@ine. In gledetega izra¡a zmeren optimizem.

Carlantoni opozarja namre@ na dej-stvo, da je de¡ela Furlanija Julijska kra-jina pred kratkim imenovala tehni@nokomisijo, ki bo podrobneje preu@ila za-devo in da so v komisijo imenovali tudifunkcionarja ob@ine Trbi¡.

Novi-stari ¡upan med drugim razla-ga rde@o nit, ki vodi De¡elo v pristopu ktej tematiki. »Vpraœanje ekonomskeproste cone je pristojni de¡elni odbor-nik – poudarja Carlantoni – obravnavalz vidika, da morajo v proces bitivklju@ene vse skupnosti, ki trenutno za-radi krize imajo te¡ave pri ohranjevan-ju delovnih mest na svojem teritoriju.Soo@amo se z ob@inami, ki imajote¡ave podobne naœim. Ker meji z Av-strijo in Slovenijo, je ob@ina Trbi¡ boljizpostavljena kriti@nostim, kot na pri-

Renato Carlantoni

Na novo izvoljeni Carlantoni vztrajapri postavitvi ekonomsko proste cone

TRBIŒKI UPAN vztraja pri zahtevi po dav@nih olajœavah za podjetja in ob@ane, ki je zaznamovala njegovo kampanijo

Le principali attività svolte dall'asso-ciazione culturale «Museo dellaGente della Val Resia», fin dalla sua

costituzione, sono state la raccolta di mate-riale etnografico, l'esposizione permanen-te degli oggetti presso la raccolta «Näœ mu-zeo» in località Poje a Resia ed il loro re-stauro. L'attività di restauro degli arredi,che la raccolta conserva, è interessante an-che per lo studio del mobile tradizionaleresiano. In tali occasioni vengono appro-fondite le tecniche di realizzazione delleparti strutturali e le pratiche di decoro usa-te in valle fino ai primi anni del '900 spes-so da artigiani locali.

Il mobile che fu maggiormente diffusonelle case della Val Resia e ritenuto indi-spensabile per fondare un nuovo focolareera la cassa o cassapanca nuziale/bänk incui era contenuto il corredo della sposa.Questi cassoni sono uno dei pochi antichiarredi delle case tradizionali resiane chesono stati salvati a seguito dei sismi del1976 e delle varie peregrinazioni a cui fu-rono sottoposti i mobili in Val Resia neglianni successivi.

Le tipologie più semplici, in origine, ve-nivano utilizzate per conservare soprattut-to la farina, mentre quelle più decorate,erano destinate ad ospitare i corredi nuzia-li e trovavano generalmente posto nelle ca-mere da letto. La loro semplice strutturaera costituita da assi in legno di abete, tenu-te insieme da un incastro a dente canale,con all'interno, generalmente sul lato sini-

IL MUSEO DELLA GENTE DELLA VAL RESIA impegnato nel restauro del mobile un tempo più diffuso nelle case resiane

Alla riscoperta del «bänk» col corredo della sposa

mer izseljevanju, ki nas je hudo priza-delo v zadnjih letih.«

Glede mo¡nosti, da bi v ekonomskoprosto cono zajeli celotno obmejno ob-mo@je Furlanije Julijske krajine s Slo-venijo, trbiœki ¡upan pravi, da je tovpraœanje, kateremu mora odgovoritizakonodajalec, on pa in no@e priti vspor z nobenim. Vsekakor je njegovaprva naloga, da najde primerne reœitvete¡avam svoje ob@ine, med katere spa-data seveda tudi vpraœanja delovnihmest in osebnega dohodka. In njegovateritorialna pristojnost sega do abnic.

V komisiji, ki jo je imenovalaDe¡ela, poleg Trbi¡a so tudi predstav-niki drugih ob@in, kot Trst, Gorica,Tr¡i@ in #edad. Carlantoni priznava,da ima celotno obmejno obmo@je po-dobne ekonomske te¡ave, a odlo@nopoudarja, da je ob@ina Trbi¡ bila boljizpostavljena razseljevanju zaradi kri-ze.

stro, un piccolo cassetto/pradilec. Per lopiù questi manufatti di dimensioni ridotte,rispetto agli esemplari che si possono os-servare nei musei etnografici friulani, ca-rinziani e sloveni, hanno il fronte, i fianchied il coperchio coperti da uno strato sotti-le di colore che contribuisce ad imprezio-sire un cassone altrimenti molto semplicee povero.

Chi realizzava questi mobili, per ren-derne l'aspetto più elegante e ricco, ne«vestiva» tutta la superficie visibile (adeccezione quindi del verso e del fondo)mediante un colore uniforme sul qualetracciava, a volte, linee mosse di un colo-re più scuro. Tutto ciò con lo scopo dicreare un «finto legno» che illudesse l'os-servatore di trovarsi di fronte ad un casso-ne realizzato, non in abete bensì con il piùnobile legno di noce.

Il fronte di questi cassoni da corredo,realizzato con una unica tavola, è caratte-rizzato da decorazioni, minute ed elegan-ti. Generalmente è diviso in tre scomparti:un vasto campo mediano e due lesene la-terali o semplicemente due rettangoli,orientati verticalmente che racchiudono,negli esemplari più elaborati, una decora-zione floreale spesso caratterizzata da unacomposizione di fiori e foglie, contornateda una cornicetta modanata in legno di-pinto. Il campo mediano è invece occupa-to, spesso, da un rombo che si sviluppaorizzontalmente e che abbraccia il forodella serratura; in posizione centrale sono � Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

�� Od za@etka meseca maja so na Zdrav-stveni ustanovi œtv. 3 »Gornja Furlanija«(Ass 3 Alto Friuli) s finan@nimi sredstvi izdr¡avnega zaœ@itnega zakona za Slovence38/01 spet odprli jezikovno okence zaslovensko manjœino, ki ga bo vodil Lucia-no Lister. Zdrastvena ustanova œtv. 3 ¡ezdavnaj prispeva k vrednotenju manjœin-skih jezikov v de¡eli Furlaniji-Julijskikrajini. Izdala je ve@ publikacij vfurlanœ@ini, nemœ@ini in slovenœ@ini;spro¡ila je tudi obveœ@evalne kampanje vteh jezikih. Jezikovno okence v Guminuje odprto od ponedeljka do petka med 9.in 15. uro.

� � A Pontebba si sono di recente incon-trati i sindaci della nuova Unione monta-na Canal del Ferro-Valcanale. In vistadella prima scadenza prevista, quella del-la predisposizione dello statuto dell'Unio-ne, l'occasione è stata rivolta alla defini-zione del calendario che porterà alla suaapprovazione - con la conseguente costi-tuzione dell'Unione. Presenti all'incontroi sindaci della zona: Renato Carlantoni(Tarvisio), Alessandro Oman (Malbor-ghetto-Valbruna), Gianfranco Sonego(Dogna), Luigi Marcon (Chiusaforte),Sergio Chinese (Resia), nonché BorisPreschern come rappresentante delle mi-noranze consiliari. Nel corso della discus-sione si è presa in esame l'idea di affidareall'Unione le deleghe di polizia locale, po-litiche comunitarie, urbanistica e proget-tazione di opere pubbliche, accanto allefunzioni già di competenza della Comu-nità montana e a quelle sovracomunali di-venute obbligatorie con la nuova legge re-gionale. Il sindaco di Malborghetto, Ales-sandro Oman (nella foto sopra), ci ha fat-to sapere che «sono già predisposte alcu-ne bozze di statuto; ci si incontrerà nuova-mente tra circa un mese. Essendo la nostraun'Unione piccola, ci sarà nel tempo l'op-portunità di associare e coordinare un po'alla volta i servizi, a favore della gente».

� � È stato rinnovato l'allestimento delcentro visite del Parco naturale regionaledelle Prealpi Giulie a Prato di Resia. Glispazi, su due piani, accessibili anche allepersone diversamente abili, si compongo-no di 6 sale e sono stati completamente ri-visitati grazie al progetto «Por Fesr obiet-tivo competitività regionale e occupazio-ne 2007-2013» che, attraverso la Regio-ne, ha messo a disposizione dell'Ente par-co circa 150 mila euro. L'inaugurazione èavvenuta venerdì 11 maggio. Il centro èaperto da martedì a domenica con orario9-13/14-17. Per visitarlo si paga un bi-glietto: 2 euro interi, un euro ridotto.

Slovensko okencena Ass 3 v Guminu

L’Unione montanaprepara lo statuto

Rinnovato il centrovisite del Parco

tracciate le iniziali della sposa per la qualeera stata commissionata l'opera. I fianchi,di solito, sono abbelliti da un motivo cen-tale racchiuso da righe che congiungonoaltre decorazioni floreali o geometrici neiquattro angoli: il tutto dipinto sul «finto le-gno». In alcuni esemplari è aggiunto, infondo, un grande cassetto.

In mancanza di una data certa per questimobili, che appaiono degli interessantiesempi di arte popolare, costruiti con curaed uno stile proprio della Val Resia, è dif-ficile proporre una datazione. Per gliesemplari conservati presso la raccoltamuseale si propone una collocazione tem-porale alla fine del XIX secolo.

ATarvisio/Trbi¡ il Pdl non ha risentito della crisi dei partiti principali, a confermadi come, sul piano locale, più della sigla conti il rapporto col cittadino. Per la se-

conda volta vincente dalle urne, infatti, col 58,06% delle preferenze (sul 64,87% dichi ha esercitato il diritto-dovere di voto), è uscito Renato Carlantoni, che ha sbara-gliato sia Gabriele Moschitz (22,87% per le liste Valcanale Verde ed Un'altra Tar-visio) sia Stefano Mazzolini (19,07% per la Lega nord). «Al successo elettorale – hacommentato il sindaco – hanno contribuito la schiettezza degli argomenti portati edil programma elettorale fatto di proposte raggiungibili. A ciò si aggiunga che, deidieci punti fissati alle scorse elezioni, ne erano stati conseguiti otto».

Nei primi cento giorni del secondomandato da sindaco, come annunciatoin campagna elettorale, Carlantoni ri-prenderà il lavoro intrapreso. Circa ilpercorso per l'istituzione della zonafranca, ha ricordato come la Regioneabbia proceduto alla nomina di un co-mitato tecnico per approfondire la que-stione e sia già stato nominato un fun-zionario in rappresentanza comunale.Gli sforzi sono poi rivolti verso l'ambi-to turistico: «Ci proponiamo di chiede-

re alla Regione di creare un centro wellness, sia con fondi nostri sia con fondi regio-nali e privati. Sarebbe necessario per dare ai turisti invernali ed estivi una risposta peril dopo attività o comunque un'alternativa. E' questo uno dei macroobiettivi; il restoè già in corso, con una riqualificazione urbana in parte già finanziata in tutte le fra-zioni e nel capoluogo ed una serie di interventi nel campo del sociale e dell'assisten-za domiciliare». In generale, la stella polare di Carlantoni resta comunque la prose-cuzione del quotidiano rapporto coi cittadini, veri fautori del suo successo elettora-le.

La nuova giunta sarà operativa in tempi stretti, visto che entro il 31 maggio dovràessere convocato il consiglio comunale per l'approvazione del consuntivo.

Questa la composizione del nuovo consiglio comunale di Tarvisio: Renato Car-lantoni (sindaco), Renzo Zanette, Igino Cimenti, Nadia Campana, Christian DellaMea, Paolo Molinari, Giovanni Pappalardo, Franco Piussi, Francesca Comello, Lu-ciano Baraldo, Egon Concina (Pdl). Gabriele Moschitz, Marco Lazzarini (Valcana-le Verde), Enrico Toniutti (Un’altra Tarvisio). Stefano Mazzolini, Christian Mo-schitz e Mauro Zamolo (Lega Nord).

Subito un forte impegnonel settore turistico

KKaakköö mmäänn pprrëëdd oo@@mmiittee bbäännkk oodd nnuuvvïï@@eekkii ttee nnüünn FFjjoorreennccnnaarrddiill nnuu nnaammuulliinnaall..RRoo¡¡iiccee wwrriijjaannee nnaa ookkrrooggllöö,,jjiimmee nnaappïïssaannöö..

TTaa ddoottaa oodd nnuuvvïï@@ee,,kkii rraaddëë ssoo ssii vviiœœïïwwaalleeppoo ssttaarrii ttïïmmppaattee rroozzaajjaannsskkee œœææëërrii..WWssëë llööppöö ww mmuurriinniiccee,,ttee bbäännkk nnaappuullnniillee..

TToo mmëëllöö bbyytt zzaa ttee ddiinn,,ttoo mmëëllöö bbyytt zzaa ppookkaazzaatt,,BBooggaattaa jjëë bbiillaa ttaa nnuuvvïï@@aa..IInnjjäänn ...... ppllaahhuutt ssaa nnii vvœœïïiiwwaannee mmuurriinn ssee nnii ppaarrddiiwwaa..SSaamm bbäännkk oossttaajjëë,,zzaa ssee ssppoommaannüütt nnaa ttoo nnuuvvïï@@oo..

((SSiillvvaannaa PPaalleettttii))

Ta bänkod nuvï@e

� »Naœa ob@inaje v slabœempolo¡ajuv primerjaviz ostalimi, kermeji na Avstrijoin Slovenijo«

Page 12: DOM

˘e lanske jeseni je kobariœka¡upanja Dar ja Hauptmanodlo@no pristopila k urejanjudalj @asa pere@e problematike

ureditve kobariœkega trœkega jedra. V tanamen so na ob@ini povabili k predstavit-vi strokovnih reœitev doma@o arhitektkoJasmino Œavli Lapanja, Studio Torkar izSolkana in Biro prostor Bo¡a Rustje s se-de¡em v Tolminu. Za predstavitevob@anom, dne 10. maja, so pripraviliidejne arhitekturne zasnove ureditve trgain ulic, ki vodijo do njega.

Posebno pozornost ob@anov so vzbu-dili parkiriœ@i na o¡jem delu trga in obKulturnem domu. Javna razprava je po-kazala, da je razumevanje doma@inov,kako reœiti sedanjo prometno zadrego ze-lo pestro in tudi nasprotujo@e. Predvsemali trgu dati nekdanjo ¡lahtnost s predno-stjo peœcem ali naj se pred vrata lokaladoma@in ali razvajeni turist pripelje z av-tom.

Jasmina Œavli Lapanja zagovarja pou-

� Javna razprava je pokazala,da je razumevanje prebivalcev,kako reœiti prometno zadrego pestro

Bodo na novem kobariœkem »Placu«imeli prednost pesci ali avtomobili?

OB#INA JE PREDSTAVILA DOMA#I JAVNOSTI strokovne reœitve, ki si so jih zamislili trije arhitekti

� Miran Miheliå

Lepega jesenskega poldne, se je Maks #uœin iz Pod-bele odpravil v polje na robu vasi, da bi pobral dozo-

rel fi¡ol. Pred malo leseno hiœko sta sedeli mladi prija-teljevi h@eri, ki sta tistega dne izgubili mamo. Pristopilje, dekletoma izrekel so¡alje in nekaj tola¡ilnih besed.Hip kasneje je v prsih za@util skele@o bole@ino. Uspelomu je sesti na klop v senci. Œe preden je ena izmed de-klet po telefonu poklicala zdravnika, je legendarni bari-tonist Beneœkih fantov brez slovesa odœel za vedno.

Maks se je izu@il za natakarja in dolga leta delal v ko-bariœkem hotelu Zvezda. Ko se je vrnil od vojakov nastaro delo v hotelu, je s prijatelji in svojo harmoniko ka-sno v no@ proslavljal svoj povratek. Njegovemu glasuje tistega poznega ve@era prisluhnil Anton Birti@. »Tabo za nas!« je oznanil svojemu omizju. Œe istega ve@eraje mladega pevca povabil v sestav ansambla Beneœkihfantov Antona Birti@a. S tem priljubljenim ansamblom,

ki je bil medijsko zapostavljen in vseskozi po krivici de-loval v senci istoimenskega ansambla v Ljubljani, jemladeni@ iz Podbele prepeval dolgih œtirideset let, vsedo Birti@eve bolezni

V hotelu je Maks z @rnim suknji@em in belim prti@empreko roke spoznal mno¡ico ob@asnih in stalnih strank.Z mnogimi je navezal dolgotrajno znanstvo in stike.Njegove hudomuœne potegavœ@ine in œale so sodelavcein stalne stranke nemalokrat razjezile, toda vedno so sena koncu razœli ob skupnem kozar@ku, brez jeze in sla-be volje. al je tudi njega, ki je postal ¡e del hotelskegainventarja, po osamosvojitvi doletela kruta usoda »de-lavca na @akanju«. Do tedaj vedno dobrovoljen, se je zgrenkimi ob@utki umaknil v svojo Podbelo.

Ostalo mu je veselo prepevanje z Beneœkimi fanti,gostovanja po Bene@iji, zamejstvu in po Sloveniji. Do-ma, pa je najraje sedel na klopco pred svojo hiœo in z

mehkim glasom ob samo spremljavi s harmoniko raz-veseljeval vaœ@ane, mimoido@e in prijatelje, ki so priha-jali v njegovo Podbelo ob Nadi¡i.

Kmalu po smrti Antona Birti@a, so se sestali trije @la-ni ansambla, ki so dolga leta delovali z legendarnim Be-ne@anom. Odlo@ili so se, da Birti@evo neprecenljivo na-rodno bogastvo »beneœke pesmi« ponovno zapojejo inzaigrajo v njemu lastnem beneœkem stilu. Izdajo nove-ga CD je Maks do@akal v delno novem sestavu ansam-bla in s prijatelji œe @il in na videz zdrav.

Leto dni za Maksom, pa se je za vedno poslovil œe enljubitelj beneœke besede, dolgoletni prijatelj in kitaristansambla »Beneœkih fantov Antona Birt@a«, Ivan Erze-ti@-Erzo

Legende odhajajo, toda njihova dela ostajajo ¡iva innepozabna.

»Beneœkemu fantu« Maksu #usinu v spomin

darjanje nekaterih elementov tradicio-nalne mestne arhitekture tega œirœegaprostora, v katerega so prihajali vplivitudi iz Bene@ije in #edada. Tukaj so ¡ekamnite klopi, tlaki iz velikih kamnitihploœ@ ali pa soœkih prodnikov, zna@ilneno@ne svetilke, ki jih je videti na starihfotografijah… Tudi glede umestitvetr¡nice je kar nekaj prostorske stiske, ra-zen, @e se zlije skupaj z eno od parkirnihpovrœin. Ena od reœitev je tudi, da pose¡eob@ina malo globlje v ¡ep in zgradi predkulturnim domom parkirno hiœo. Takobi glavni trg zadihal bolj pesniœko inzgodovinsko, celo mestno. Na glavnemtrgu bi postavili spomenik Dragojile Mi-lek , kul turnic i in muzi SimonaGregor@i@a.

Posebno s predlogom Bo¡a Rustje oumiku dr¡avne ceste iz trœkega jedra.Tukaj pa pride v poœtev posodobitevju¡ne obvoznice in uvedba enosmerne-ga prometa po Gregor@i@evi ulici. Œe¡lahtnejœa mestna reœitev bi bila po tejulici le promenada za peœce. Po mnenjudirektorja Kobariœkega muzeja Jo¡eta

� � Posoœki razvojni center v Tolminu ¡eod leta 2005 nudi pomo@ mladim (starimod 15 do 25 let), ki iz razli@nih razlogovniso kon@ali œolanja, ostali brez poklica inbrez zaposlitve, vendar so kljub temu pri-pravljeni narediti nekaj zase. ProgramProjektno u@enje za mlajœe odrasle trajaod septembra do junija, julij imajo rezer-viran za interesne dejavnosti in u@no po-mo@. Za udele¡ence je brezpla@en, saj jedelno financiran iz sredstev Evropskeunije, natan@neje, iz Evropskega social-nega sklada. Mladi se lahko v PUMvklju@ijo kadarkoli med letom. Programje projektno usmerjen, kar pomeni, da seudele¡enci u@ijo in si pridobivajo izku-œnje skozi razli@ne aktivnosti. Vsi mladi(in njihovi starœi), ki bi potrebovali kakrœ-nekoli informacije v zvezi s programom,jih lahko dobijo na naslovu Posoœki raz-vojni center, Ulica padlih borcev 1c (naBrajdi) ali pa pokli@ejo na tel. 05 38 41513 ali 051 626 446.

� � Slovenci imamo do knjig œe vednoposeben, spoœtljiv odnos. O tem nenazad-nje pri@ajo tudi letos ¡e 17. slovenski dne-vi knjige, ki jih baje kot edina dr¡ava nasvetu praznujemo kar cel teden v po@asti-tev svetovnega dneva knjige. Pod leto-œnjim skupnim naslovom Knjiga je ¡ivase je predvsem v Ljubljani in Mariboru,pa tudi po drugih slovenskih krajih zvrsti-la vrsta prireditev, Knji¡nica Cirila Ko-sma@a Tolmin in Turisti@na zveza Gor-njega Poso@ja pa sta ob 23. aprilu ¡e @etrtoleto zapored v Tolminu organizirali Buk-varno, sejem rabljenih knjig in turisti@neliterature. V soboto, 21. aprila, so sejem-ske stojnice napolnile galerijo tolminskeknji¡nice. Po kratkem kulturnem progra-mu z glasbeno skupino Dednino in nago-voru ¡upana Ob@ine Tolmin UroœaBre¡ana so se obiskovalci zapodili medknji¡no ponudbo Knji¡nice Cirila Ko-sma@a Tolmin ter z zanimanjem pregle-dovali bero na stojnicah Turisti@ne zvezeGornjega Poso@ja, Planinskega druœtvaTolmin, Tolminskega muzeja, FundacijePoti miru v Poso@ju ter Inœtituta za slo-vensko kulturo. Svoje knjige, ki jih ne po-trebujejo ve@, so naprodaj prinesli tudiob@ani. In mnoge med njimi so hitro naœ-le nove lastnike. Organizatorji si ¡elijo, dabi Bukvarna postala knji¡ni boljœi sejem,na katerem bi poleg knjig ponudbo pope-strile tudi razglednice, fotografije, zem-ljevidi, denar, znamke ali umetniœke sli-ke. (Jo¡ica Œtendler - Knji¡nica CirilaKosma@a - Tolmin).

� � Na pobudo vzgojiteljice VVZ IlkeDevetak Bignami iz Tolmina, Lee Dak-skobler, so predstavniki Triglavskega na-rodnega parka v skupini Son@ek (4-5 let)izvedli tri delavnice na temo varstva nara-ve, ekologije in recikliranja. V sklopu tehso spoznali nekaj osnovnih drevesnihvrst, raziskovali jesenski gozd, obiskaliekoloœki otok, naredili pti@je gnezdilnice,spoznavali prosto¡ive@e ¡ivali - in iz ra-zli@nih naravnih materialov izdelovali tu-di »reciklirane«, pa barvali, risali, œkarjali,se lovili, vpili, peli in smejali. Bilo je za-bavno in pou@no! (Marjeta Albinini)

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

V Tolminu uspela@etrta »Bukvarna«

Projetktno u@enjeza mlajœe odrasle

Tri delavniceo varstvu narave

12 stran 15. maja 2012POSO@JE

� PaÅ

dom

SVE#AN DAN JE BIL 5. MAJA, ko je priœel koprski pomo¡ni œkof dr. Bizjak in uradno kon@al popotresno obnovo

Blagoslovili cerkev svetega Florjana na SrpeniciN

a Srpenici je bil peti maj sve@andan, saj so z blagoslovom cerkveSv. Florjana tudi duhovno do-

kon@ali popotresno obnovo tega objek-ta. Cerkev je blagoslovil koprski po-mo¡ni œkof dr. Jurij Bizjak, slovesnostipa se je med drugimi udele¡il tudi ¡upanob@ine Bovec, Siniœa Germovœek.

S pritrkavanjem na zvonove so naz-nanili za@etek obreda. Œkof je z obho-dom okoli cerkve v spremstvu gasilk ingasilcev ter ostalih udele¡encev slove-snosti blagoslovil cerkev in nato v njejdaroval sveto maœo. Blagoslovil je œe ol-tar in orgle, nadvse pa je pohvalil priza-devnost doma@inov, ki so opravili veli-ko prostovoljnega dela, da je zdaj objekttakœen, kakrœen je.

Glede na to, da je 4. maj tudi dan ga-silcev, je œe posebej poudaril pomen ga-silstva po vaseh, ki ni pomembno samotakrat, ko kaj gori, temve@ ob mnogihdrugih nesre@ah oziroma kar venomer vvsakodnevnem ¡ivljenju in negovanjusocialnega okolja.

Po maœi so srpeniœki gasilci pokazali,da tudi njihova stara ro@na brizgalna œevedno deluje, skupaj z gasilskimi druœtviiz soseœ@ine so prikazali nekaj gasilskihveœ@in reœevanja, jamarji reœevalci pa so

prikazali uporabo vrvne tehnike s tem,ko so se po vrvi vzpenjali in spuœ@ali nain z zvonika srpeniœke cerkve. Ob koncuje œkof blagoslovil œe reœevalno voziloPGD Bovec, ki so ga poimenovali kar

Tatjana. Tatjana Komac je namre@ celo-ten izkupi@ek dobrodelne prireditve, kijo je organizirala v Bovcu pred kratkim,namenila za nakup omenjenega reœeval-nega vozila.

Œerbca Kobarid nujno rabi dovolj velikoparkiriœ@e za turisti@ne avtobuse, saj jesedaj hudo pomanjkanje ¡e zaradi potrebmuzeja. Tega letno obiœ@e blizu 60.000ljudi in zelo veliko jih prihaja z okoli1.500 avtobusi.

Razli@na mnenja so bila, da bi v Gre-gor@i@evi ulici, kjer je tudi muzej, uvedlipoleti turisti@ni urnik z omejitvijo pro-

Kobariæki trg z Gregoråiåevem kipom

Blagoslova cerkve na Srpenici se je udeleœilo veliko ætevilo ljudi in prostovolnih gasilcev

meta ali pa ga sploh prepovedali, drugividijo potrebo po prevozu do muzeja inpotem umik vozila na parkirni prostor…

#asa za temeljit razmislek ni preostalove@ veliko, zato so mo¡nost za pripombepodaljœali do 18. maja. Potem sledi naob@ini temeljito »prezra@enje« vsegazbranega in nazadnje priprava predlogaza razpravo in sklep na ob@inskem svetu.

Page 13: DOM

13stran15. maja 2012 ŒPORT

� I Giovanissimiimpegnatinel postcampionato FigcSavognese fuoridai play-off giàal primo turno

LaValnatisone resta in Promozionema i suoi Allievi retrocedono

STAGIONE CALCISTICA ALLA CONCLUSIONE. Ancora impegni per Juniores Valnatisone, Sos putiferio e Real Pulfero

� Bepo Qualizza

Icampionati dei Dilettanti sono ter-minati e, nel girone B di Promozio-ne, la Valnatisone si è assicurata lapermanenza in quella categoria

con diverse giornate di anticipo grazieai pareggi 2-2 sul campo del Vesna e 0-0 ottenuto a Caporiacco. Poi ha con-cluso con due sconfitte: 2-1 in casa conil Trieste Calcio e 4-3 sul campo del-l'Union '91.

Gli Juniores Regionali hanno con-cluso ospitando la Gemonese e vincen-do 3-2, dopo aver rimontato l'1-2 a fa-vore dei collinari maturato nella primafrazione di gioco. La classifica finalevede i valligiani sì nel gruppo di testadella classifica finale, ma da loro ci siattendeva qualcosa di più, soprattuttonei confronti con squadre abbordabili.I nostri avranno, comunque, modo didimostrare le loro qualità partecipandoal torneo «Festa del vino» in program-ma a Buttrio.

Agli Allievi non sono serviti due pa-reggi con l'identico punteggio di 1-1,nell'ordine con Rengers e Majanese,per avere un residuo di speranza per ri-manere nel girone regionale. Lo 0-2

subito sul terreno di casa, cui è seguitoil 3-0 ad opera del Moimacco, sonostati i colpi di grazia che ne hanno de-terminato la retrocessione nel livelloProvinciale.

Nell'ultima giornata di campionato, iGiovanissimi hanno superato 2-1 la se-conda forza del girone, i Fortissimi, edè un vero peccato che la gara preceden-te, giocata sul campo del Tavagnacco epersa 2-1, sia stata condizionata da unarbitraggio non all'altezza. Ma questofenomeno non è nuovo in occasionedelle partite conclusive del campiona-to, poiché la Federcalcio manda allosba rag l i o d i r e t t o r i d i ga r aappena…sfornati, quindi privi di espe-rienza anche nelle situazioni più ele-mentari. E il tutto si verifica anche sot-

Planinska dru¡ina Bene@ije je u svojemprogramu organizala andan liep pohodod Seuca do cierkve sv. Martina in nazaj

u Seuce skuoze Tapoluove. U nediejo 29. obri-la se je zbralo vi@ kot 60 naœih judi in spustilopo stazicah skuoze vasi Barda, Platac an Kana-lac.

Parœli so na varh sv. Martina, kjer so se no-malo odpo@ili in popil' dobar @aj, ki so jin gaponudili organizatorji. Od tle so se uarnil' doTapoluovega an œli gledat stari mlin par Koder-jani. Po œestih ur hoje so parœli nazaj u Seuce,kjer so usi kupe pojedli paœto an so praznoval' zusiemi vasjani. Bla je tudi muzika.

La formazione Juniores della Valnatisone ha concluso il campionato nel gruppo di testa

Planinska dru¡ina Bene@ije je osvojila Svet Martin

«Triajur» je velik praznik œporta in gore

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

ZZ GGOORRSSKKIIMM BBIICCIIKKLLAAMM OODD SSAAUUOODDNNJJEE DDOO VVAASSII MMAATTAAJJUURR IINN LLEETTÉÉ DDOO VVAARRHHAA MMAATTAAJJUURRJJAA IINN MMAAŒŒEERREE

to gli occhi dei commissari che li ac-compagnano. Ora i Giovanissimi con-cluderanno la stagione in un post-cam-pionato organizzato dal Comitato pro-vinciale Figc.

Nel girone Amatoriale FedercalcioA/1, dopo le grandinate di goal controBarazzetto (5-0) e Cerneglons (6-3), ilReal Pulfero è incappato in un'inattesasconfitta interna ad opera dei Tre Ami-ci. 3-0 è stato il risultato finale e, nelcorso della gara, non è passata inosser-vata l'espulsione di un giocatore ospitein seguito ad un'espressione blasfema.A termine di regolamento, il direttoredi gara non poteva fare altrimenti. Sa-rebbe opportuno che allo stesso modosi comportassero sempre gli arbitri incircostanze simili, poiché su molti

dom

� � Con l'ultima partita disputata a Udinecontro la Virtus (persa 66-50) si è conclu-so il campionato di pallacanestro Uisp cheha visto il Basketvalli San Leonardo, al-l'interno del girone di Coppa Friuli, termi-nare al terzo posto in classifica, frutto disei vittore e quattro sconfitte. Di seguito laclassifica finale: Torviscosa 16, Cdu Udi-ne 14, Basketvalli 12, Codroipo 10, VirtusUdine 6, Fingerroll 6. Il terzo posto deivalligiani è un buon risultato, tenuto contoche la squadra ha dovuto subire diversedefezioni e spesso il numero di giocatoridisponibili era molto basso. L'obiettivo èquello di continuare l'attività agonisticaanche nella prossima stagione 2012/2013.A tal proposito, se qualcuno fosse interes-sato a partecipare agli allenamenti e farparte della squadra può contattare il re-sponsabile (Lorenzo) al numero telefoni-co 3395064519.

� � Si è conclusa la seconda fase dei tor-nei di pallavolo alla quale hanno parteci-pato i sestetti della Polisportiva San Leo-nardo. La formazione maschile nell'ulti-mo turno è uscita sconfitta sul parquet dicasa contro la Pultecnica Friulana 3-1,mentre le ragazze dell'Under 16 hannoconcluso superando la Est Volley SanGiovanni ancora per 3-1. Dal punto di vi-sta dei risultati non è stata una stagioneesaltante per i ragazzi, ma nel corso diqualche incontro hanno dato del filo datorcere agli avversari. Del resto, l’obietti-vo era quello di disputare un campionatoall'insegna del divertimento. Diverso ilcammino delle ragazze che, nelle due fasidel campionato, si sono misurate concompagini di diversa caratura. Il terzo po-sto in classifica sta a dimostrare che l'im-pegno, pur con una rosa limitata, non èmancato. (b.q.)

� � Organizzato dall'Asd Velo club Civi-dale Valnatisone/Kolesarski klubBene@ija , il 29 aprile a Primulacco si ècorso il 2° Gran premio Festa dei fiori perla categoria Giovanissimi. Ottima la riu-scita con ben 131 miniciclisti partenti:107 maschi e 24 femmine. La classificaper Società ha visto al primo posto l'AsdCiclistica Bujese; buona ottava la Societàbiancorossa. In crescendo la partecipazio-ne dei miniciclisti biancorossi a Talpone-do di Porcia, il 1° maggio, coronata dalpodio di Carlotta Qualizza, 3ª nei G1 e diThomas Macorig, 3° nei G6, quest'ultimoad un soffio dalla vittoria. Domenica 13maggio si è tenuto a Cividale il secondoappuntamento per Giovanissimi organiz-zato dal locale Velo club. Si è trattato delGran premio Banca di Cividale, al qualehanno preso parte nove società. I minici-clisi si sono destreggiati con entusiasmonelle prove di mini-sprint e ginkana. Eccoi risultati finali dei miniciclisti biancoros-si: G1, 3ª bambina, Carlotta Qualizza; G2,2°Jacopo Qualizza; G4, 2°Alex Mattalo-ni; G5, 2° Nicola Malisani; G6, 2° Tho-mas Macorig. Buone le prestazioni diAlessandro Favia (G5) e di AlessandroVignato, Samuele Belgrado, Omar Mar-zolla (G6). La società di casa si è classifi-cata quinta.

Basketvalli chiudeal terzo posto

Anche il volleyva in vacanza

Kolesarski klubin piena attività

Parvega maja je biu 16. Trajur. Greza triathlon arzpartjen na tri kose:parvi z mountain-bike iz Sauodnje

skuoze vasi Œtiefin@, Tar@mun, Jelina,Duœ in Starmica do vasi Matajur, te drugkos parnogah iz vasi Matajur do cierkviceKristusovega odreœenika na varhu Mata-jura; te tre@ji kos leté z varha Matajura dovasi Maœera.

Tudi lietos je biu Triajur velik praznikœporta in goré. Parpravli so ga PolisportivaMatajur, Pro loko Matajur, alpini, prosto-voljni gasilci in jagri Sauonjskega kamu-na. #astni gost je bla Gabriella Paruzzi, kije udobila zlato medajo v tekaœkimsmuj@anju na olimpiadi v Kanadi lieta

campi il malcostume della bestemmiapurtroppo è ancora vigente. Poi, nellapenultima gara del campionato, è arri-vato uno scoppiettante 4-3 per la squa-dra allenata da Severino Cedarmas nelderby con il Torean, che ha sancito ilpiù che meritato l'ingresso ai play-offper il titolo regionale.

Se le squadre amatoriali della Legacalcio Friuli collinare hanno conclusole fatiche del campionato, ora sono alleprese con i play-off. La Savognese èstata eliminata al primo turno dal Gori-zia ai calci di rigore 4-2, dopo che i tem-pi regolamentari si erano conclusi sullo0-0. L'altra formazione di Savogna, l'-Sos putiferio, sarà invece di scena aCorno di Rosazzo, dove questa fine set-timana affronterà la formazione locale.

2002.Lietoœnjega Triajurja se je udele¡lilo re-

kordno œtevilo ekip. Bluo jih je okuolestuo. Udobila je ekipa Aldo Moro iz Pa-luzze, v kateri so bli David Bevilacqua,Diego Cargnelutti in Alessandro Morassi.Druga je bla Carniatletica A, za katero soletali Manuel Moro, Gaetano Cimenti inPaolo Bubisutti. Tre@ja je bla Gialloblu vkateri so bli Loris Tomat, Michele Maionin Giulio Costaperaria. Na @etarto mestose je uvarstiu parvi posameznik, ki je biu,kakor lani, Simon Ali@ iz Bard.

V ¡enski konkurenci je udobila ekipaLa Carnia v kateri so ble Giovanna DelGobbo, Lorella Baron in Anna Finizio.

Page 14: DOM

Takuo, ki san napisu zadnji krat, jemuoj brat Ton@i@ uœafu lepo @e@o vNiem@iji, kjer je dielu za zidarja. Aje ¡ivljenje dele@ od duoma za bra-

tra œlo naprej kajœan miesac. Tista komedi-ja je parœla h koncu, kàr je dielo [email protected], de se je 'an dan Ton@i@ zajavu glihpopudan u vasi. Niesan ankul zaviedu, skuon je parœu damu an kuo.

Uœafu san se pred sabo 'nega @lovieka, kimi se je smejau. An ist ga niesan poznu.Duo bi ga biu zapoznu takuo @udnega? Du-ge lase je imeu. Biu je 'an kapelon, ki mi senie zdeu dost @edan. #ez ramo je imeuobieœeno 'no novo kitaro. Okuole uratu jeimeu 'an facu z vazuolan, ku Texani, navien ki za 'ne farbe. A, kar mi se je storlo bujsmejat, je bluo, de nie biu tist Toni, ki san gapoznu! Al' pa, za buojœ re@, san ga zapoznuku bratra, pa nie biu vi@ on!

Za na zamujat @ajta, sma se poguorila, debi œla hitro u Barca, kier je imeu nest 'an pa-ket adnemu pariatelju. S tisto potjo, smagrede uzela tud' naœe kitare, de bi jo zagodlaan zapiela u poznanih oœtarijah.

Nabasala sma se na Veœpo an jo udarilapo Nediœkih dolinah. Grede ki sma se peja-la gor pruot vasic', san mu jau, de na vien,al' iman sude, de bi popila 'an taj kupe. »Ja,vieœ, an ist san glih u takih okuolestavah!«mi je odguoriu.

Ist san mislu, de se adan uarne damu, po-tlé ki je œu dielat po sviete, pun sudu an de,po stari navadi, lahko pla@a pit za use tiste,ki stopijo tu oœtarijo. U takih san silu nazajdamu, zak' me je bluo œpot stopit brez frie-na u oœtarijo. Pa je Toni zaœteu palanke, kijih je imeu tu gajuf', an me upraœu, dost bimu ist parpomat, za rivat popit 'an kuartin.

14 stran 15. maja 2012DOMA@A KULTURA

� Jur Zad tih

Zbor »Mali lujerji« na reviji »Zlata grla«

San mu odguoriu, de use, kar iman, jepetnajst lir. »Juhuhuj! Jih imamo zadost,zak' ist iman glih petantrideset lir. Kuartkoœta pedeset an takuo smo na mestu,« jepoviedu. »Ben nu, naj bo. Daj m' tle,« sanjau. An mi je brat veœteu uon tiste sude.

Stopila sma tu oœtarijo. Notar so bli trijeal' œtierje starci, ki so nardil' o@i ku fanalean nas gledal', glih ku de b' parœla goz lune.

Takuo me je bluo œpot, de sam se nisanviedu kan luo¡t. An le buj me je bluo œpotpa, kar je brat za@eu gost an piet. Raj san sebiu uœafu tu kajœnin svinjake, ku ta par njin.A @var@a je bla ¡e nareta an iti pro@ je bluoprepozno. Takuo sma za@ela naœe struneglodat.

Moreta viedet, kuo so jo judje parjel',kàr je za@eu piet' s punin glasan: »Se noinon siamo come voi«. Toni an kitara sta œlapo sojin an ist, ki niesan œe znu vi¡e, niesan

V CENTRU »BRATU˘« v Gorici je nastopilo kar 15 otroœkih pevskih zborov od vseh vetrov

viedu, kuo mu stat zad.Po parvi piesmi san ga nomalo pou@iu

an san mu jau, naj me gleda tu lice: kàrspregnen glavo na adan kri, naj on prelo¡eparste na adan kri, kàr san zmieran z glavo,naj stoji tu sred, an kàr se spregnen na tedruh kri, pa naj prelo¡e parste na drug kri.Kàr sma nomalo naœtimala naœe strune annaœe glasi, je za@elo iti napri zlo buojœ.

Nie pasalo deset minutu, ki je bla oœtari-ja puna @e@ an puobu, ki so nan pluskal' naroke an nalival' za pit, kar smo tiel'. Duo jebiu maj rajtu, de je na ¡lah tisto @udno ro-potanje na dvieh kitarah ratalo za tele mla-de, ku de bi se uœafal' tu kaki diœkoteki, kiso jo videl' po televi¡jone iz Amerike al'Anglije. Ist san ostu le buj pre@udvan, zak'je bla tud' za me 'na rie@ popunoma nova.

Tist krat mi je muoj brat zaries dau za-stopit, kuo dost krat imiet nomalo vi@ ku-ra¡e an pokazat, kar se zna, store soji samikura¡i zrast an takuo tudi druzin ponuditsoje znanje. Saj je ries, de dar¡at u sebe, karse zna an zmore, brez ga druzin pokazat, jeglih ku ni@ na imiet.

Takuo sma pustila Bàrca pu pijana, brezni@ pla@at an povabjena, de bi se nazaj var-nila œe drugo nediejo, za jo nazaj zagost anzapiet.

Kar mi je narbuj ostalo tu pamet, je, deme je brat grede, ki sma se ura@ala pruotduomu, upraœu, naj mu uarnen njega pe-tantrideset lir, ki jih niesma œpindala an kisan jih imeu œele tu gajufi. Sam sabo sanpomislu, de ga je tista @e@a, tista Katrin, kijo je Toni imeu gu Niem@iji pustila prit na-zaj damu ne glih z ni@an… Pustila mu jepetantrideset lir an kitaro.

(21. – gre naprej)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

Brat se je uarnù goriz Niem@ije brez sudua z novo kitaro

dom

Minulo nedeljo 29. aprila se je za-klju@ila pevska revija Zlata grla, kijo ¡e dvanajst let zaporedoma pri-

reja prosvetno druœtvo Vrh sv. Mihaela vsodelovanju z Zdru¡enjem cerkvenih pev-skih zborov-Gorica. Tudi letos je pevskipraznik na Goriœkem potekal v dveh izme-nah: v soboto se je vrœil revijski, v nedeljo paje bil na vrsti tekmovalni del.

V soboto je v Kulturnem centru LojzeBratu¡ v Gorici nastopilo kar deset zborovod vseh vetrov: od Gorice, Brd, goriœkegain tr¡aœkega Krasa, pa vse do Bene@ije, od-koder je priœel zbor Mali lujerji, ki ga vodiDavide Clodig. Nastopajo@i so ob@instvupri@arali prav prijeten ve@er, ko so na krilihzdaj igrivih zdaj ne¡nih melodij pripovedo-vali o @arovnicah, muzikantih, petelin@kih,zvon@kih in trobenticah, pravljicah in pra-vlji@nih junakih, soncu in naravi.

Sre@anje slovenskih otroœkih in mladin-skih zborov se je nadaljevalo in tudizaklju@ilo v nedeljo s tekmovalnim koncer-tom. Kulturni center Lojze Bratu¡ je v ne-deljo gostil pet zborov, od katerih so se œti-rje udele¡ili tekmovanja.

Ledino letoœnjega tekmovanja je zoralOPZ OŒ iz Romjana (dirigent Lucija La-vren@i@ Terpin, klavirska spremljava Zulej-ka Devetak), sledil mu je OPZ OŒ Livade izIzole (dirigent Andreja Œtucin, klavir MetkaJereb, klarinet Julija Vrabec in SamantaŒkorja, flavta Urœa #asar), za njim so nasto-pili otroci OPZ Kraœki cvet iz Sv. Ivana v

Trstu (dirigent s. Karmen Koren, klavirskaspremljava Maurizio Lo Pinto), piko nadvanajsto izvedbo Zlatih grl pa so postavilipevci OPZ Veseljaki iz Doberdoba (diri-gent Lucija Lavren@i@ Terpin, klavirskaspremljava Zulejka Devetak).

Vsi nastopjo@i pevski talenti so se tudi le-tos lepo izkazali in si tako prislu¡ili topelaplavz ob@instva in pohvalo ¡irije. OPZKraœki cvet je osvojil srebrno priznanje,OPZ OŒ iz Romjana, OPZ OŒ Livade terOPZ Veseljaki iz Doberdoba pa so si pri-slu¡ili zlato priznanje.

Tako se je uspeœno zaklju@ila tudi leto-œnja revija Zlata grla, katere dvanajsta ne-prekinjena izvedba predstavlja velik naporza druœtvo, ki prevzame nase organizacijo

tako œtevil@no obiskanega, obenem pa nakvaliteti zasnovanega projekta, kot je pove-dala sama predsednica prosvetnega druœtvaVrh sv. Mihaela, Katia Tomsi@. Predsedni-ca je v svojem posegu izpostavila tudi ¡eljo,da ne bi skromna finan@na sredstva in ome-jeno œtevilo prostovoljcev zavirala delova-nja naœega druœtva, kjer »gojimo vztrajnost,potrpe¡ljivost, skupinsko delo, krepimo na-rodno in vaœko pripadnost, var@nost, za-stonj, hvale¡nost, organiziranost dela inprostega @asa, se vedno kaj noveganau@imo, in skuœamo ohraniti lepo sloven-sko besedo z zdravim dru¡enjem in zaba-vo.«

� Nika Cotiå

➔ Patroni pomo@niki: Krispin iz ViterbaU saboto 19. maja je praznik Krispina iz Viterba. Rodiu se je u telin

mieste 13. novemberja lieta 1668. Karstil’ so ga dva dni potlè u cierkvisv. Janeza Karstnika, z imenan Pietro Fioretti. Tata Ubaldo je biu o¡enumamo Marzijo, kàr je bla ¡e uduova an je imiela ¡e adno hci. Na ¡alosttata je hitro umaru an pustu mamo ¡e u drugi@ uduovo. Natuo mama jeo¡enila bratra mo¡a, Francisko se je klicu, ki je biu œuoœtar. Francisko jeimeu zlo radega Krispina, ki usaki krat, ki je mu, je veselo hodu k stricuse u@it an mu pomat u diele œuoœtarja.

Hodu je u œuolo jezuitu an 22. luja lieta 1963 je stopnu u konvent mie-sta Viterbo an preuzeu ime Krispin iz Viterba. U teli skupnosti je dieluku kuhar, vratar an zbieralec miloœ@ine. Tle od tuod je muoru buj poznoiti u konvent kraja Tolfa blizu Rima, potlè u Albano, u Monterotondo annazadnjo pa u Orvieto, kjer je ostù œtierdeset liet. U telin cajtu je preho-du po usieh krajah, puojah an njivah, kjer par kimetih je biu nimar vese-lo sparjet, sa je pridgu an u@iu kristjansko viero z vesejan an veliko sim-patijo, takuo ki samuo on, ki je biu zlo veseu an simpatik, je znu. Usakse je zlo rad poguarju z njin an ga posluœu do konca, sa u pogovoru jenimar umieœu kajœan parhjuben anedoto, ki je pa pojasnu velike dvome.Biu je nimar parpravjen pomat tin druzin, uœe@ mu je bla poezija annjemu je parpiœenih puno @ude¡u.

Umaru je 19. maja lieta 1750 u infermeriji u Rime, kjer je biu œu, kàrse je @u bolan. Biu je zlo jubjen od usieh, sa je biu œele ¡iu, ki so ga ¡ejubil’ an @astil’, ku de bi biu ¡e svet. Njega smartni ostanki po@ivajo ukapucinski cierkvi u via Veneto u Rime, u liepin steklenin sarkofage.

Pape¡ Pij VII. ga je pouzdignu za bla¡enega 7. œetemberja lieta 1806.Pape¡ Janez Pavel II. ga je pa 20. junija lieta 1982 razglasiu za svetni-

ka. Tala razglasitu je bla ta parva, ki jo je opravu pape¡ Wojtyla.

Kajœna ura bo Do nedieje 20. bo jasno an ne previc gorkuo. Nova luna pandiejka 21. parnese nomalo da¡a an buj nizko temperaturo. Parvi kuart lune pandiejka 28. parnese priet sonce, potlè pa obla@ne an

buj marzle dneve.

Za naœe zdravjeU pomladanskin cajtu je normalno se @ut trudni, vic ku kajœan more

imiet probleme z glavo, ki za@ne boliet, natuo se rata tud nervo¡asti anse na utegne narest diela takuo, ki se ¡eli. Kau¡a usega tuolega, u telincajtu, je menjava klime, menjava ure, buj vesoka temperatura, dan ki sezduj-œa, an zatuo smo vic cajta od zuna, kjer hodemo, dielamo an sepotmo buj ku priet, preœjon karve se zni¡e an se @ujemo brez mo@i antrudni, priet ku ponavadi. Tud zatuo, u telin cajtu, je dobro o@edit orga-nizem od usieh tistih strupu an tosin, kerih smo se napunli u zimskinmarzlin cajtu.

#e rata takuo, de se @ujemo preca brez mo@i, sigurno imamo nizko¡eliezo u karvi. Tele je pravi lietni cajt, u kerin uzamemo pomuo@ odfreœkega zeja bogatega ¡elieza, ki nan o@iste tud’ organizem. Zatuo, zlodobra u telin cajt, je pokriva, tista peko@a, ki se jo muore ubrat dele@ odpotieh, kjer pa je sigurno ostrupena od gazuovu makinj.

Koncì pokrive se morejo nucat za napravt tizano, ki se popije trikratna dan dele@ od fruoœtiha, kosila al vi@erje. Pokriva zdrave anemijo, jebogata ¡elieza, klorofile, je diuretik an rikostituent. Parporo@ljiva je, kàrmuoremo letiet na potriebo, zlo dobra za zni¡at kolesterolo, pruot reu-matizmu an artrite. Je nucana tud’ u bioloœkih kmetijah, kjer je dolo¡enanavadnin jedilan naj kakuoœan, ki takuo narde vic jajc, pa tud’ kravan, kinarde vic mlieka brez pozabit, de rasejo buj mo@ne. Pokriva je tud boga-ta kalcija, magnezija, fosforja, vitamine A, C an K.

#e uberemo tuole zeje, brez rokavic, se “spe@emo” an potlè nan pride-jo œe burki, pa @e, ga pustmo par mieru manjku 12 ur, potlè ki smo gaubral’, zgubi uso peko@o muo@.

RICETA

➔ Krema s pokrivo Dobra krema z mlado pokrivo, ki pomaga ozdravet od morebitnega

ognja, infiamacjona, ki u pomladnin cajtu se lahko parka¡e, se takuonaprave: @e smo na 4 nucamo 200 g mladih koncu pokrive, 1 @ebulo, 1taco bielega vina, pu litra mesne ¡upe, 200 ml pane - smetane, 1 stroh@esnaka, oje extravergine, malo masla, su, popar, kruh za krostine.

Parvo rie@ preberemo an operemo pokrive, jih var¡emo tu urielo uodoza 1 minut an hitro ote@emo.

Tankuo zrie¡emo @ebulo an oburemo stroh @esnaka, ki jih denemocvret tu posodo, kjer smo ¡e ulil’ malo oja an diel’ malo masla.

Natuo zmo@emo z bielin vinan an pustmo, naj se posuœi.Snememo stroh @esnaka an dolijemo mesno ¡upo, ote@ene pokrive an

pustmo, naj se kuha za 10 minut.Sada lepuo zamliejemo z mikserjan, dolo¡emo pano - smetano, su,

malo popra an lepuo premieœamo.Tentega smo ¡e zriezal’ kruh u majhane koœ@icje, ki smo jih diel’ pec

u foran an ki potlè jih denemo na sred mize.Razlo¡emo takuo umieœano kremo po tontah an nesemo na mizo, kjer

usak se sam dolo¡e krostine, po soji ¡elji.� Loretta Primosig

MIESAC MAJ U NAŒIH DRU INAH

Page 15: DOM

15stran15. maja 2012 Kaplan Martin #edermac 30.

risbe: MORENO TOMASETIGbesedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - NADÆKOF NAS BO PODPERJU

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietòl’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. Con questa puntata inizia il terzo capitolo del romanzo. Siamo alla fine dell’estate e il cappellano Åedermac sfoglia il libro storico della cap-pellania. Da parte del suo predecessore vi trova annotati tanti episodi della vita del paese. Arriva all’ultima pagina con l’intenzione di aggiornare lla cronaca. Mai avrebbe pensato che proprio luiavrebbe scritto la pagina più dolorosa della cappellania, cioè la proibizione della lingua materna nelle chiese. Rimanda l’incombenza. Giorni dopo il diktat va a trovare don Geremia per confidarsisulla visita al prefetto. Ma non può parlare perché, tra gli altri sacerdoti, trova anche mons. Borelli, che aveva la madre slovena, ma non ne conosceva la lingua, e che sosteneva il dovere di rispetta-re l’autorità. Sulla strada verso casa scambia alcune opinioni con don Potokar dal quale viene a sapere che l’arcivescovo si sarebbe schierato dalla parte dei sacerdoti sloveni.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåijipo prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico.Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelijaje zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a Åedermac je zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå. Na sreåanju z drugimi kaplani v Rupi kaplan Skubin je celuo tardiu, de je triebaubuogat darœavo. Åedermac pa je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem, rajæ se bo dau zapriet v jeåo. Karabinierji so ga darœal’ pod kontrolo. En dan so ga paræli obiskavat. Tenent mu je ukazu,naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je kaplan branu pravico svojih ljudi posluæati Boœjobesiedo v maternem jeziku. Na poti v Vrsnik je sreåu kovaåa Rakarja in od njega zaviedu, de so v vasi karabinierji sekvestrali katekizme. Pogovarjala sta se tudi o morebitnih æpijonih, ki so bli v vasi.Åedermac je biu gotov, de je biu æpijon domaåin Klinjon. In prù je imeu, kier je od sestre zaviedu, de je Klinjon hodu v faruœ h sestri, de bi izviedu, kaj je mislu in dielu kaplan Åedermac.

dom

30 - GRE NAPREJ

BLUO JE ŒE KONAC POLIETJA. TIHA IN PRIJAZNA JE BLA NASTOPILA JESEN. KAPLAN ÅEDERMAC JE SEDEUV IZBI IN JE IMEU PRED SABO FARNO KRONAKO, KI JO JE BIU NAPISU NJEGA PRIEDNIK. OBRAÅU JE LIST

ZA LISTAM IN BRAU: NIÅ VELIKEGA, VSAKDANJI DOGODKI… PRED LIETI JE BLA ZGORIELAKAPLANIJA, V VASI JE BLA OTROÆKA BOLIEZAN, V VSAKI HIÆI JE LEŒU MARLIÅ… PAR CIERKVI SO

ZAZIDAL’ NOV ZVONIK. IN SPET POŒAR: V VASI SO ZAGORIELE TRI HIÆE; NIEKA STARKA JE REÆILA SVOJENAVUODE, A JE UMARLA ZAUOJ OPEKLIN…

… VSE JE BLUO NAPISANO V DOMAÅI SLOVENÆÅINI, S PREPROSTIMI BESIEDAMI; AVTOR SE JE POGOSTOLOVIU ZA BESIEDAMI IN POMAGU Z LATINÆÅINO. ÅEDERMAC JE PRELISTU DO ZADNJE STRANI, PREBRAUZADNJO VARSTICO, SE OSLONU IN ZAMISLU. NJEGA ROKA JE BLA ZAPISALA LE DVIE STRANI KRONAKE.

SVETOVNA VOJSKA, IMENA PADLIH, VDOR NIEMCU SKUOZE NEDIÆKO DOLINO, KÀR SO LJUDJE V STRAHUUTEKLI V LANDARSKO JAMO. NIKOLI MU NIE PARÆLUO NA MISEU, DE BI ZAPISU NARBUJ VELIK INŒALOSTAN DOGODEK KAPLANIJE. VZEU JE V ROKO PERÒ, GA JE POMOÅU, NATUO GA JE VARGU

PO MIZI IN SE ZGRABU ZA ÅELO. ZNOVA JE PARJEU PERÒ IN ZAÅEU PISAT

USTAVU SE JE MALO CAJTA IN GLEDU PO ZAPISANIH BESIEDAH.NATUO JE VSTÙ IN SE ODLOÅU, DE BO ZAPISU, KÀR PRIDE CAJT…

DVA DNI POTLÈ, KI JE PARÆLA PREPUOVED SLOVENSKEGA JEZIKA, SE JEKAPLAN MARTIN NAPOTIU H GOSPUODU JEREMIJI

KRI NIE VSE. NE VIEM, KAJODLOÅUJE. ÆUOLA, ÆIBAK KARAKTER

AL’ MOÅAN PRITISK AMBIENTA…

ÅEDERMAC JE ÆU H JEREMIJI, DE BI SE Z NJIM POGOVARJU O SREÅANJUS PREFEKTAM. ZATUO PA KI JE BIU PRISOTAN MONS. BORELLI, JE BIUZADARŒAN. NA KONCU SE JE S POTOKARJEM POBRAU IZ FARUŒA. KÀR

STA BLA ZUNA, SE JE GLOBOKO ODDAHNU

AL’ SI SLIÆU MOSINJORJA? NEMOREM SE ÅUDIT. PA GA JERODILA SLOVENSKA MAT!

NE, SE NE STRINJAM; OBLAST JETRIEBA SPOÆTOVAT

KAJ PA NAJ REÅEMOO MORANDINIJU?

ON JE IZ DRUGEGA TESTA, SENE DA VPLIVAT; SARCE IN

GLAVA STA MU NA PRAVEMMESTU. POZNA NAS IN NAS JEVZLJUBU; KARÆÅANSTVO MU

NIE PRAZNA BESIEDA

VIEÆ, KA’ ME JE HUDUO ZADIELO?BESIEDE, DE SO CERKVENE OBLASTI

ŒE DALE SVOJO ODOBRITEV.KATERI ÆKOF BI SE MOGU TAKUO

HUDUO ZGREÆIT?

KA’ BOJO ÅEZ LIETA LJUDJE BRALIIZ MOJIH BESIED, ÅE JIH BOJO

ZNALI BRAT…

ÅE BI TUO POMAGALO. PADOST NE POMAGA. NIKOLI SI

NIESAM MISLU, DE SMOTAKUO DRUGAÅNI. NE SAMUO,

DE IMAMO DRUGAÅNEPOGLEDE NA ŒIVLJENJE;IMAMO TUD’ DRUGAÅNE

OBÅUTKE

KAKUO TUO VIEÆ?

SA’ SE NIE, LE VIER’ MI! STISTIMI BESIEDAMI SO TI LE

NASTAVLI SKOPAC. NADÆKOF NIEIN NE BO TEGA STUORU

NE MOREMO SPARJETTELEGA UKAZA. GRE ZA

GOLJUFIJO

REKU NAM JE. PRI NJEM SMO BLI.OBLJUBU NAM JE, DE BO Z VSO

MOÅJO PODPERJU NAÆEUPRAVIÅENE PARTOŒBE

NIE GA UÆAFU SAMEGA; IMEU JE DVA GOSTA: POTOKARJAIN MONSINJORJA BORELLIJA, ÅIGAR MAT JE BLA IZ SUÆJA.POGOVOR JE NANESU NA »FERMAN«, KAKOR JE POTOKAR

POSMEHLJIVO KLICU FAÆISTIÅNI UKAZ. MONS. BORELLI, KI NIE ZNUJEZIKA SVOJE MATERE, SE NIE STRINJU Z DRUGIMI DUHOVNIKI.

NASTAU JE STRUPEN KREG

MONSINJOR NE POZNAMATERNEGA JEZIKA

AL SI VIDU MONSINJORJA,KAKUO SE JE ZAVNEU, KÀRSAM MU OMENU JEZIKOVNE

PRAVICE ITALIJANU NA MALTI?VZELO MU JE SAPO IN

BESIEDO. NIE BUOJÆEGAOROŒJA, KAKOR, DE JIHPOSTAVIÆ PRED ÆPIEGLO

Page 16: DOM

16 stran 15. maja 2012ZADNJA STRAN

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

Hladni maj, za sigurno dàpuno slame an sena

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIKDIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICEMOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONEUPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

NEDIÆKEDOLINE• SSTTAARRAA GGOORRAA- uu nneeddiieejjoo,, 2200.. mmaajjaa,, na guodVnebohoda al' Svetega kri¡a bo 13.ruomanje Œpietarske foranije naStaro goro. Ob 11. se viernikizberejo na velikim placu, ob 11. ankuart bo precesija do cierkve, ob11.30 bo sveta maœa.

• LLIIEEŒŒKKAA FFAARRAA- vvssaakk ttoorraakk in vsak @etartak majaoobb 2200.. uurrii bojo molili ro¡ar v kapelilieœke cierkve. - MMaaœœaa iinn rroo¡¡aarr ppoo vvaasseehh oobb 2200.. uurrii:v petak 18. v Bardu, v sriedo 23.par Peternielu, v petak 25. vZverincu in v pandiejak 28. v Seuci.-- vv nneeddiieejjoo 2277.. mmaajjaa na Majnci bona Liesah ob 11. sveta maœa anprecesija s Presvetim Zakramentam.

PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA vabi:-vv nneeddiieejjoo,, 2200.. mmaajjaa,, na izlet naKoroœko - Mokrine. Zberejo se ob6.45 na placu pred œuolami vŒpietru. Info in upisovanje (17 euro@lani, 20 ne @lani) Joœko 3284713118

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII vabi:-- vv nneeddiieejjoo,, 2200.. mmaajjaa,, na pohodPOT PO ROBU - Ajdovœ@ina(SLO). Zberejo se ob 7. na placupred œuolami v Œpietruinfo: Donato an Gianna 339 4950470

• KKMMEE@@KKAA ZZVVEEZZAA vabi::-- vv ssaabboottoo,, 2266.. mmaajjaa,, na izlet vMetliko (SLO), de bi se ogledalilokalne slovenske kmetije. Lahko seupiœite na Kme@ki Zvezi v #edaduod pandiejka do sabote od 8.30 do12.30. info: 0432 701319

•• TTAAPPOOLLUUOOVVEE- uu ssaabboottoo 2266.. mmaajjaa bo no@ni pohodod Tapoluovega do Kolovrata innazaj. info: Pro Loco Nediœke Doline- Valli del Nat. [email protected] 3241168 (usak dan od 9 do 18)

•• PPOODDBBUUNNIIEESSAACC

-- oodd mmaajjaa je ob sabotah in nediejah,od 10. do 18. ure, odpartnaravoslovni center “Medvedjavas” na Œtupci, ki ga upravljaUniverza v Vidnu. Info: 338.4059251- 333.4374335 -0432.960494

[email protected]

- uu nneeddiieejjoo,, 33.. jjuunnjjaa,, na Kalu bojopremjacjoni 9. edicjona konkorœaKau u poeziji na temo »Lepuo bibluo, @e...«.

•• SSRRIIEEDDNNJJEE- uu @@eettaarrttaakk,, 2211.. jjuunnjjaa,, u Sriednjembo «Ve@erja na travniku». Lietossodelujejo: gostilna Sale & Pepe,kme@ki turizem La casa delleRondini, gostilna Da Walter,restavracija Al Vescovo-Œkof,gostilna Gastaldia d’Antro, Druœtvoproizvajalcev vina Pokalca –Prapotno, Kmetije Nadiœkih dolin,Razprœeni hotel Valli del Natisonean Zdru¡enje E. Blanchini.Prenotacione: 0432 703119 odponedeljka do sobote od 8.30 do12.30 - [email protected].

•• AA˘LLAA-- vvssaakk @@eettaarrttaakk v a¡lanskin faru¡eob 19.30 trattamenti od PranicHealing, ob 20.30 »Meditazione suicuori gemelli«Info: Danila, cell. 339 3116666

•• GGOORREENNJJ TTAARRBBIIJJ- uussaakk ttoorraakk,, od 8. maja do 12. juni-ja, od 16.00 do 18.30 SrebrnaKaplja in Polisportiva GorenjTarbij organizirajo sre@anja natemo «Iz zemlje napravemo kera-miko»

TERSKEDOLINE•• PPOORR##IINNJJ- od maja do konca poletja uSvetiœ@u Matere Bo¡je usakonediejo ob 16. uri bojo molil’ ro¡aran vi@ernice. Usako saboto ob 10.30 bo sv. maœaan @eœ@enje. Usak @etartak, ob10.30 bo maœa. Usak dan je odpartakapelica.

•• ##AANNIIEEBBOOLLAA-- uu nneeddiieejjoo,, 2244.. jjuunnjjaa,, bo 18.mednarodni pohod parijateljstva od#eniebole skuoze dolino Rouna doPodbele. Upisovanja sparjemajo do 17. junja.Info: oœtarija la Taverna u #anieboli0432 728709, Locanda Bristol uFojdi 0432 728580, edikola MattejaGujona u Fojdi 0432 728828,dru¡ina Cont 0432 728545.Vpisnina koœta 7 euru. Pohod jetudi za otroke

•• FFOOJJDDAA-- uu nneeddiieejjoo,, 33.. jjuunnjjaa bo “AgribikeFaedis”, izlet s gorskim bi@iklam, kije duga 25 km. Ustavili se bojo par kmetijah -www.prolocofaedis.it

-- ddoo 2266.. vvooœœttaa v gradu Zucco boodparta razstava »Pot pajkovihgnezdah (Il sentiero dei nidi diragno. Un uomo un partigiano)«.Fotografije: Danilo de Marco.Razstava bo na ogled usako sabotoan nediejo od 10 do 19. ure.

KANALSKADOLINA•• NNAABBOORRJJEETT-- uu ssaabboottoo,, 1199.. mmaajjaa oobb 2200.. uurrii bo vbeneœki pala@i zaklju@ni koncertgojencev glasbene Œuole v Kanalskidolini "Toma¡ Holmar"

•• TTRRBBII˘-- uu nneeddiieejjoo 2200.. mmaajjaa bo 28.mladinska œportna kompeticjon"Brez mej"

•• ˘AABBNNIICCEE-- uu ssaabboottoo 22.. jjuunnjjaa bojo nastavliMaj. Napravli ga bojo puobi an@e@e, ki so se rodil' lieta 1994.Praznoval’ bojo ob 8.30 zvi@er parfarni cierkvi.

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00,14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco. Vsako sriedo, ob 9.30 »»TTeeddeennsskkiikkoommeennttaarr«« o Slovencih v videnski pokrajini. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««, ob 14.10 NNeeddiiœœkkii zzvvoonn iz ¡ivljen-ja Beneœkih judi, vsako zadnjo saboto u miescu ob 12.30 izKanalske doline »»TTaamm,, kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

dom

REZIJA•• RRAAVVAANNCCAA-- 1111.. mmaajjaa so odparli noveprenovljene prostore Centra zaobiskovalce Parka Julijskih Predalp.Urnik: od torka do nedieje, od 9. do13. in od 14. do 17.www.parcoprealpigiulie.it +39 0433 53534;

- 22.. iinn 33.. jjuunniijjaa bo prireditev«Estremamente Parco 2012»: 48 urtrekkinga skozi Naravni parkJulijskih Predalp. Info:www.parcoprealpigiulie.it

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD-- uu nneeddiieejjoo,, 2277.. mmaajjaa,, oobb 1155.. uurrii.. uvasi Robidiœ@e v Breginjskem kotubo nastopil moœki pevski zborJezero iz Doberdoba- uu nneeddiieejjoo,, 2277.. mmaajjaa,, bo v Kose@nad Kobaridom umetniœka delavnica»Lepota v lesu in kamnu«Info: (+386) 041 594 526

•• TTOOLLMMIINN-- uu ppeettaakk,, 1188.. mmaajjaa,, oobb 2200.. uurrii vTolminskem muzeju bo otvoriteulikovne razstave Lucijana Lavren@i@a

- uu ssaabboottoo,, 1199.. mmaajjaa,, bo 12.

tradicionalni pohod po Kosma@eviu@ni poti. Sprejem pohodnikov boob 8.30 pred Kulturnim domom vDolenji Trebuœi.Info: [email protected]

- uu nneeddiieejjoo,, 2200.. mmaajjaa,, bo 12. Tek inpohod na Tminski grad.Uœafali se bodo ob 8.30, tek boza@eu pa ob 10.30. info:[email protected] (+386) 041 406 806

-- uu @@eettaarrttaakk,, 3311.. mmaajjaa,, oobb 1199.. uurrii uknji¡nici Cirila Kosmaœa bojo odprlilikovno razstavo Vide Slivniker

SLOVENIJA•• OOTTOO##EECC ((NNOOVVOO MMEESSTTOO))- uu ssaabboottoo,, 22.. jjuunnjjaa,, bo 12. sre@anjevasi, ki se kli@ejo Svet Petar. Nasenjam puojdejo tudi iz Œpietra. Za se upisat lahko pokli@ita do 26.maja na Inœtitut za slovenskokulturo u Œpietre na telefon0432727490

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’PPRRIIRREEDDIITTVVEE DDOO PPUU JJUUNNJJAA.. RREEDDAAKKCCIIJJOO ZZAAPPRREEMMOO UU TTOORRAAKK 2299.. MMAAJJAA..PPOOŒŒJJAAJJTTEE JJIIHH NNAA NNAASSLLOOVV EELLKKTTRROONNSSKKEE

PPUUOOŒŒTTEE [email protected] PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO

GGLLII AAPPPPUUNNTTAAMMEERRNNTTII FFIINNOO AA MMEETTÀÀ GGIIUUGGNNOO..AANNDDIIAAMMOO IINN SSTTAAMMPPAA MMAARRTTEEDDÌÌ 2299 MMAAGGGGIIOO..IINNVVIIAATTEELLII AALLLLAA MMAAIILL [email protected].. 00443322 770011445555

Dom je na Facebooku. Postani naœ prijateljDom è su Facebook. Diventa fan della pagina

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255IIZZVVEENN EEVVRROOPPEE//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee ppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 77440000 00001100 00881155 009955BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV