UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DOMAČINI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA V ROGAŠKI SLATINI

Residents and sustainable tourism development in

Rogaška Slatina

Kandidatka: Monika Očko Študentka rednega študija Številka indeksa: 81618068 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentor: dr. Anton Ogorelc, izr. prof.

Rogaška Slatina, oktober, 2008

2

PREDGOVOR V diplomski nalogi sem predstavila trajnostni razvoj turizma v Rogaški Slatini ter njegov vpliv na domačine. Domačini imajo velik vpliv in pomen za turizem v kraju, saj so tisti, ki vplivajo na samo življenje in kulturo v kraju, kar pa pritegne turiste. Rogaška nudi, poleg tega, tudi zdravstveno oskrbo in slovi po zdravilni mineralni vodi. Domačini imajo pri tej ponudbi prav poseben pomen, saj je dejavnost in ponudba, ki jo ponuja Rogaška Slatina, vezana na to, da morajo biti tudi domačini primerno poučeni v tej smeri in se zavedati pomena turizma v svojem kraju. Turistična dejavnost je v Rogaški Slatini ena izmed vodilnih gospodarskih panog. V drugem delu diplomske naloge sem se osredotočila na turizem in njegove učinke. Občina je tista, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj turizma in se mora zavedati pomena, ki ga ima turizem na gospodarstvo, okolje in življenje domačinov. Opredelila sem socialni in ekonomski vpliv turizma ter vpliv turizma na okolje. V tretjem delu sem predstavila Rogaško Slatino. Kraj ima bogato in pestro zgodovino razvoja turizma. Zgodovina nastanka turizma sega daleč v preteklost vse do antičnih časov. V četrtem delu diplomske naloge sem se osredotočila na analizo anketnega vprašalnika in povzela ugotovitve. Opredelila sem pozitivne in negativne učinke turizma v Rogaški Slatini ter predlagala izboljšave in rešitve, ki so povezane s turizmom. Anketni vprašalnik sem razdelila na štiri dele, in sicer:

• institucionalni vidik, • okoljski in ekološki vidik, • ekonomski vidik in • socio-kulturni vidik.

Anketirala sem zaposlene v turistični dejavnosti in domačine. S tem sem naredila primerjalni pogled domačinov, ki so neposredno vključeni v razvoj in dejavnike turizma in pogled domačinov, ki so posredno vključeni v dejavnike turizma v domačem kraju. Diplomsko nalogo sem zaključila s sklepom, kjer sem strnila bistvene ugotovitve in spoznanja.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 4

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 5

2 TURIZEM IN NJEGOVI UČINKI ................................................................................ 6 2.1 Vpliv turizma na razvoj v lokalni skupnosti................................................................ 6 2.2 Pozitivni učinki turizma............................................................................................... 8

2.2.1 Socialni vpliv........................................................................................................ 8 2.2.2 Ekonomski vpliv................................................................................................... 9

2.3 Negativni učinki turizma ........................................................................................... 10 2.3.1 Vpliv na okolje ................................................................................................... 10 2.3.2 Degradacija okolja.............................................................................................. 12

3 PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA KRAJA ROGAŠKA SLATINA .................... 16 3.1 Zgodovina in nastanek turizma v Rogaški Slatini ..................................................... 16 3.2 Osnovne značilnosti občine ....................................................................................... 17

3.2.1 Geografska lega .................................................................................................. 17 3.2.2 Podnebje in vegetacija ........................................................................................ 18

3.3 Zdraviliško-turistična cona........................................................................................ 18 3.4 Gospodarstvo............................................................................................................. 19

4 ANALIZA UČINKOV TURIZMA V ROGAŠKI SLATINI...................................... 20 4.1 Predstavitev vprašalnika ............................................................................................ 20 4.2 Analiza rezultatov raziskave in ugotovitve ............................................................... 20

4.2.1 Institucionalni vidik............................................................................................ 22 4.2.2 Okoljski in ekološki vidik .................................................................................. 28 4.2.3 Ekonomski vidik................................................................................................. 33 4.2.4 Socio-kulturni vidik............................................................................................ 38

4.3 Pozitivni učinki turizma v Rogaški Slatini ................................................................ 43 4.4 Negativni učinki turizma v Rogaški Slatini............................................................... 44 4.5 Predlagane rešitve in izboljšave ................................................................................ 44

5 SKLEP ............................................................................................................................. 46 6 POVZETEK.................................................................................................................... 47 SEZNAM SLIK IN TABEL ............................................................................................. 49 SEZNAM LITERATURE IN VIROV............................................................................. 50 PRILOGA ............................................................................................................................ 1

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Med turizmom in okoljem obstaja paradoksalna povratna zveza: turizem potrebuje kakovostno okolje in ga obenem uničuje. Turizem istočasno uporablja in izrablja naravne, kulturne in socialne značilnosti destinacij (Mihalič 1993, 2). Zorkova (1999, 129) pravi, da je turizem masovni pojav, ki pušča sledi v prostoru, v katerem se pojavlja, v številnih dejavnostih, ki sodelujejo pri razvoju turizma, in na ljudeh (udeležencih turističnih gibanj, domačinih v turističnih krajih in zaposlenih v dejavnostih, ki sooblikujejo ponudbo turizma). Turizem vpliva na razvoj: krajev, območij, držav, posameznih dejavnosti, okolja, na ohranjanje naravne in kulturne dediščine, na življenje domačinov ter na telesno in duševno počutje turistov, praviloma pozitivno, ob nenačrtnem in nekontroliranem razvoju pa se lahko spremeni tudi v svoje nasprotje, posledice razvoja turizma so lahko tudi moteče oziroma negativne. V diplomski nalogi bom preučevala trajnostni razvoj turizma v Rogaški Slatini ter njegov vpliv na domačine. Domačini so pomemben segment v razvoju vsake turistične destinacije, prav tako je pomembno njihovo mnenje o učinkih turizma. Rogaška Slatina ponuja zanimiv primer pri vrednotenju učinkov turizma. Turizem za Rogaško Slatino predstavlja eno izmed osnovnih dejavnosti. Mesto ima bogato tradicijo in je s svojim zdravstvenim in turističnim znanjem visoko kvalificirano tako v slovenskem kot svetovnem okolju. Predvsem je mesto znano po zdravilni mineralni vodi, zdravilišču, termah in kristalnem steklu. Rogaška Slatina je doživljala različna obdobja turističnega razvoja, ki so odraz vpliva različnih dejavnikov turističnega razvoja. Poznamo dejavnike, ki izvirajo iz sistema turizma, kamor spadajo turistični potenciali, spremembe v turistični ponudbi in povpraševanju ter dejavnike zunaj sistema turizma, kamor spadajo ekonomski, tehnološki, politični in drugi dejavniki. Izhodišče za razvoj turizma predstavlja stanje okolja, ki je na območju Rogaške Slatine sorazmerno kakovostno. Kljub industrijski obremenjenosti osrednjega naselja je mogoče opaziti izboljšanje kakovosti zraka in kvaliteto pitne vode. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je proučiti pozitivne in negativne učinke turizma v Rogaški Slatini. Z raziskavo želimo spoznati, kaj so ključni dejavniki, ki vplivajo na turizem v tem kraju. Kaj turizem prinaša pozitivnega in na katerih področjih se pozitivni dejavniki turizma odražajo ter ugotoviti negativne posledice turizma in kje se ti dejavniki odražajo. Raziskava bo narejena s pomočjo ankete, na katero bodo odgovorili prebivalci Rogaške Slatine. Cilji naloge so:

• opredeliti trajnostni turizem,

5

• opredeliti ekonomske, okoljske in socio-kulturne vidike (dimenzije) učinkov turizma,

• opisati turistične značilnosti Rogaške Slatine, • izvesti anketo med prebivalci Rogaške Slatine, • analizirati mnenja domačinov o institucionalnih, ekonomskih, socio-kulturnih,

okoljskih in ekoloških vidikih učinkov turizma. Trditve, ki jih bom poskušala dokazati:

• turizem v Rogaški Slatini kaže več pozitivnih kot negativnih učinkov, • negativni učinki turizma v Rogaški Slatini se odražajo predvsem glede

prostorske obremenjenosti. V diplomski nalogi bom predpostavljala:

• da bo turistična dejavnost ostala prioriteta gospodarske panoge občine, • da se bo turizem razvijal po principih trajnostnega (in sonaravnega) razvoja, • da bodo domačini pripravljeni sodelovati pri izvajanju ankete.

Omejitve diplomske naloge:

• strokovna omejitev bo usmerjena v področje turizma, predvsem pa na njegove pozitivne in negativne učinke,

• geografska omejitev bo na turistični kraj Rogaško Slatino,

1.3 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga bo makroekonomska statična raziskava. V raziskovanju bom v teoretičnem delu uporabila deskriptivni pristop. V diplomski nalogi bom uporabila komparativno, kompilacijsko in deskriptivno metodo. Osnova diplomskega dela bo anketa med domačini. Za potrditev oz. zavrnitev osnovnih predpostavk bo uporabljena metoda anketiranja in polstrukturiranega intervjuja. Uporabila bom tudi sekundarne vire Statističnega urada Republike Slovenije in internetne vire. Podatki, ki so potrebni za empirični del diplomske naloge, bodo zbrani s pomočjo ankete med prebivalci Rogaške Slatine ter z metodo internega raziskovanja in proučevanja internega gradiva zdravilišča Rogaška Slatina.

6

2 TURIZEM IN NJEGOVI UČINKI 2.1 Vpliv turizma na razvoj v lokalni skupnosti Trajnostni turizem ali turizem, ki se je sposoben trajno vzdrževati, upošteva načelo prihodnosti, skrbi, da sedanja ekonomska aktivnost ne bo imela negativnih ekoloških in socialnih (in ekonomskih) posledic v prihodnosti. Samo takšen turistični razvoj je lahko trajen. Ekološko uravnoteženi turistični razvoj izboljšuje ekološke in ekonomske (gospodarske) razmere, omogoča enakost oziroma enakopravnost v razvoju, izboljšuje kakovost življenja v receptivni državi, zagotavlja visoko zadovoljstvo turistov in vzdržuje kakovost okolja v najširšem pomenu (Mihalič 1993, 59–60). Občina ima vlogo zagotoviti ugodne pogoje za razvoj turizma ter zagotoviti javni interes pri razvoju lokalne turistične ponudbe, saj lahko turizem postane ena najpomembnejših gospodarskih panog. Turizem ima zaradi povezovanja številnih gospodarskih dejavnosti enega največjih panožnih multiplikatorjev in pomembno pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravnih vrednot in kulturne dediščine ter omogoča povečevanje družbene blaginje (Benčič 2006, 141). Zavedati se je potrebno dejstva, da je lokalni nivo zelo pomemben v turizmu. Planiranje in predpisi potreb turizma morajo biti opredeljeni tako, da vpliv razvoja ne bi postal konstanten. Ta variira od skupnosti in med skupnostmi in destinacijami. Tako je zelo pomembno, da se turizem razvija znotraj omejitev, da se prilagaja zahtevam lokalnih skupnostih in socialno-ekonomski situaciji. Prav tako ima velik pomen doslednost pri mednarodnih, nacionalnih in regijskih standardih. Pozorno planiranje in oblika, ki temelji na upoštevanju regionalnih gospodinjstev ter opredeljen tip turizma, ki se bo izvajal v tej skupnosti, lahko zmanjša negativen vpliv turizma in hkrati poudari njegove dobre strani (De Lacy et al. 2002, 12). Razvoj turizma je redko neproblematičen. Za vse udeležence (turiste, prebivalce, turistično industrijo in javni sektor) pa je pomembno, da uredijo lokalno sprejemljiv turizem. Vprašanje se zastavlja, kako doseči takšen turizem, ki je sprejemljiv vsem? Natančen in nedvoumen odgovor je virtualno nemogoče. Pri načrtovanju področnega turizma je pri pridobitvi lokalne podpore pomembno, da upoštevamo perspektive družbe. Razvoj turizma je vedno bolj povezan z delovanje lokalnega prebivalstva. Po Maund poudarja pomen (Benčič 2006, 141) prebivalcev turističnega kraja, saj meni, da so oni tisti, ki odigrajo pomembno vlogo s svojim načinom življenja, z lastno identiteto, izobraženostjo, kulturo prehranjevanja, gostoljubnostjo in naklonjenostjo do gostujočega. Pri prebivalcih je potrebno zato vzbuditi pozitiven odnos do turistične dejavnosti in jih spodbujati za sodelovanje pri turističnih projektih, ki se lahko razumejo kot dejavnik socialne spremembe, gradnik za skupnostni razvoj in razvoj civilne družbe. Nadzor, ki ga imajo domačini nad razvojem turizma, jim omogoča, da ohranjajo in okrepijo svojo kulturo, tradicijo ter promovirajo svoj lasten napredek v skladu s svojimi potrebami in navdihom.

7

Vpliv razvoja na njihovo življenjem je lahko zmanjšan, če te prvotne skupnosti postanejo del mehanizma, ki odloča o načrtovanju turizma, ki bi vplival na njihovo kulturo in okolje. Z drugimi besedami, zanesljiv turizem mora upoštevati naslednje pogoje;

• Ohranjanje udeležbe skupnosti domačinov pri načrtovanju turizma, njegovem izvajanju in predpisih.

• Zagotoviti popoln dostop do vseh informacij (negativnih in pozitivnih – pred posvetom o izvršbi: vključuje odločitve, ki so posledica premisleka o pozitivnih in negativnih straneh napredka).

• Zagotovitev, da prihodki od turizma vplivajo na celotno skupnost. • Podpora programom za razvoj lokalne skupnosti.

Razvoj trajnostnega turizma je pomemben dejavnik, ki vpliva na domačine, ki želijo biti ekonomsko neodvisni. Etika samega trajnostnega turizma poudarja udeležbo domačinov pri reorganiziranju njihovih kulturnih in naravnih znamenitosti. Tradicionalne modrosti in znanje, ki ga prenašajo, nam lahko pomagajo vzpostaviti ravnovesje med ljudmi in viri. Sedaj se zmeraj bolj uveljavlja miselnost o vključevanju znanja domačinov v državne načrte za ohranjevanje okolja. Sodelovanje znanosti z modrostjo domačinov je močna naveza, ki zagotavlja zaščito okolja (De Lacy et al. 2002, 18). Lokalni načrti morajo sprejeti tudi odločitev o prostorski širitvi turizma in o tem, ali naj se turizem razvija horizontalno preko nekaj uveljavljenih malih podjetij ali pa vertikalno preko rasti posameznega podjetja (Aronsson 2000). Vsako območje ima svojo tolerančno stopnjo sprejemanja turistov. Splošna skupna značilnost vseh področij je, da višja kot je stopnja sprejetja turizma na določenem področju, večja je tolerančna meja za sprejetje le-teh. Ločevati moramo urbanimi in nenaseljenimi področji. Na nenaseljenih področjih in majhnih turističnih naseljih lahko takoj pride do prenaseljenosti in s tem do konfliktov. Med pomembnejšimi dejavniki razvoja turizma so zagotovo tudi ekonomska, družbena in kulturna struktura ter naravni pogoji. Če prebivalci dobijo tisto, za kar menijo, da se bo obrestovalo, bo stopnja sprejemanja razvoja turizma višja (Aronsson 2000). Pri razvoju in načrtovanju turizma je potrebno biti pozoren na več pogojev za njegovo izvajanje. Ti pogoji so (WWF 2001, 6);

• Ekonomsko in politično zaledje, ki ne zavira učinkovitega trženja in varnosti investiranja.

• Državna zakonodaja, ki ne zavira prihodka, ki je bil ustvarjen s strani lokalne skupnosti in prebivalstva.

• Dovolj lastniških pravic do ozemlja z upoštevanjem lokalnega prebivalstva. • Visoka stopnja varnosti in varovanja turistov (ne glede na regijo, področje). • Relativno majhna zdravstvena tveganja ter dostop do ustrezne zdravstvene

pomoči in neoporečne pitne vode. • Dosegljivost komunikacijskih sredstev, telekomunikacije.

Predpogoji za izvajanje ekoturizma (WWF 2001, 6);

• Naravna območja, rastje, živalstvo, ki privlači raziskovalce ali obiskovalce. • Ekosistem, ki je zmožen sprejeti določeno število turistov, ne da bi pri tem

utrpel preveliko škodo.

8

• Lokalna skupnost, ki se zaveda potencialnih razvojnih možnosti, tveganj in sprememb, ki so povezani s sprejemanjem turistov.

• Primerna struktura vodstva, ki je odgovorno za učinkovito sprejemanje odločitev.

2.2 Pozitivni učinki turizma 2.2.1 Socialni vpliv Turizem, ki je načrtovan tako, da primarno izkoristi področja, ki temeljijo na naravnih virih, lahko pospeši gospodarski razvoj, zagotavlja delovna mesta za prebivalce tistega področja, koristi lokalnemu storitvenemu sektorju in dosega zelo sprejemljiv odnos s strani tamkajšnjega prebivalstva. Pojem turizma, ki temelji na skupnosti, razširja pomen socialnega dejavnika. To je oblika ekoturizma, kjer ima lokalno prebivalstvo dobršen nadzor in delež v razvoju in vodenju le-tega, tako da velik delež dobička ostane v tej lokalni skupnosti. Sestava družbe je odvisna od socialnih in institucijskih dejavnikov v okviru področja, a vseeno predstavlja odgovornost in odobritev s strani njenega vodstva. Značilnosti ekoturizma po predlogu UNEP-a in Mednarodne zveze ekološkega turizma so (WWF 2001, 2);

• Spoznavanje vrednot, ne le narave, ampak tudi prvotnega prebivalstva, ki prebiva v naravnem okolju; učinek turistične izkušnje.

• Pomen izobraževanja v razvoju turizma • V večini primerov naj bi bil organiziran za manjše skupine, vodene s strani

manjših, lokalnih in specializiranih podjetij, družb (imeti v mislih dejstvo, da tujci prav tako vodijo in tržijo ekoturizem).

• Zmanjševanje negativnih vplivov na naravne in kulturne dejavnike. • Možnosti alternativnih zaposlitev in prihodka. • Povečanje zavesti turistov in domačinov o ohranjevanju okolja.

Sklenemo lahko, da je počasnejši nivo razvoja turizma primernejši, saj se tako lahko predvidi situacija in naredi preventiva pred možno nastalo problematiko. Vedno je potrebno upoštevati socialne in kulturne dejavnike območja (Aronsson 2000). V kolikor razvoj turizma pospeši odpiranje novih delovnih mest, se priljubljenost in toleranca do turizma pri prebivalcih znatno poviša. Važno je ohranjanje socialne družbe, in sicer s psihološkim in gospodarskim planiranjem ter uveljavitvijo stičnih točk med prebivalstvom in turisti. V industriji turizma je zelo važno dvigovanje stopnje znanja in formalnih kompetenc, ki jih dosegamo preko procesa izobraževanja. Da dosežemo temeljni namen turistične industrije – zaposliti čim več prebivalstva – mora imeti prebivalstvo možnost izobraževanja. Trajnostni razvoj predstavlja bolj odgovorno in uravnovešeno obliko razvoja, ki vključuje ohranjanje naravnih virov in okolja in na drugi strani uporabo le-teh za zagotovitev ekonomske rasti. Kultura pomeni izmenjavo vrednot, tradicij, prepričanj, ki se pojavljajo med ljudmi različnih okolij. Kultura se odraža na identiteti, jeziku, občutku pripadnosti, ki variirajo glede na kontekst in situacijo. Vsekakor pa vse kulturne razlike niso odraz zavestnih odločitev posameznikov, ki pripadajo neki kulturi (Jurowski 2001, 5).

9

Pozitivna socialna vloga turizma se izraža v zmanjševanju razlik med različnimi skupinami udeležencev turističnih potovanj in tudi med turisti in domačini, v večjem medsebojnem spoštovanju in razumevanju različnosti, če te obstajajo (različne veroizpovedi, prehrambne navade ipd.). O pozitivni socialni vlogi turizma govorimo predvsem takrat, kadar posamezne skupine turistov, ki sodijo v različne premoženjske, izobrazbene ali statusne skupine, niso ločene med seboj in ne preživljajo počitnic v zaprtih krogih (privilegiranih klubih), kamor drugi turisti nimajo vstopa, in kadar pride do sožitja med turisti in domačini (Zorko 1999, 134-135). Število tujih obiskovalcev ne bi smelo preseči število prebivalcev, saj v nasprotnem primeru prihaja do pozitivne ali negativne socialne odgovornosti. Da bi preprečili negativne posledice množičnega turizma, je potrebno razvoj turizma načrtovati. Usmeritve, ki bi jih morale občine upoštevati pri ohranjanju identitete in načina življenja prebivalcev pri turističnem razvoju, so (Gunn 1988, 244):

• na lokalnem nivoju bi moral biti turistični razvoj načrtovan na splošnih razvojnih ciljih; upoštevati bi bilo potrebno prioritete prebivalcev,

• pri promociji lokalnih atrakcij bi morali upoštevati želje prebivalcev, • pri načrtovanju in izvedbi raznih turističnih dogodkov in prireditvah bi bilo

potrebno dati priložnost širokemu krogu prebivalcev. 2.2.2 Ekonomski vpliv Gospodarski učinki turizma so posledica turistične potrošnje, to pomeni osebne potrošnje denarja, ki so ga turisti zaslužili (ali drugače pridobili) in prihranili v domačem kraju, porabljajo pa ga za zadovoljevanje turističnih potreb večinoma zunaj kraja stalnega bivanja (za plačilo prevoznih, gostinskih, trgovinskih, kulturnih, zdravstvenih ali podobnih storitev) (Zorko 1999, 129). Dobra stran turizma je tudi aktivno sodelovanje skupnosti pri njegovem načrtovanju in izvajanju. Tako skupnost pomaga ohranjati svojo kulturo, tradicijo, znanja, katera so v ponos skupnosti in samemu turizmu. Tako sodelovanje družbe pomaga pri nadzoru razvoja turizma in pa pri tem, da dobički, ki pri tem nastanejo, ostanejo v okviru gostujočega kraja. To zagotavlja prebivalcem preživljanje družin, pri tem se ustvarjajo dobički, ki motivirajo lokalno prebivalstvo, da premostijo razlike med svojo kulturo in kulturo turistov ter pri tem ne uporabljajo sredstev, škodljivih okolju (De Lacy 2002, 14). Turizem vpliva na povečanje bruto domačega proizvoda neposredno z denarjem, ki ga turisti prinesejo v državo in potrošijo v času počitnic ali na potovanju po državi ter posredno s spodbujanjem razvoja dejavnosti, ki oblikujejo turistično ponudbo. Prav tako vpliva turizem na povečanje kupne moči v receptivnih državah in uravnavanje plačilne bilance. Pozitivni učinek turizma se kaže tudi na hitrejšem razvoju manj razvitih območij in na dejavnostih, ki sooblikujejo turistično ponudbo. Vsi pozitivni učinki turizma se med seboj prepletajo, zato večje potrebe po določenih vrstah blaga in storitev vodijo k večanju proizvodnje, ta pa vodi k povečanju zaposlovanja. S povečanjem rednih zaposlitev in zagotovitvi stalnega vira zaslužka lahko govorimo o dvigu življenjskega standarda. Multiplikacijski učinek turizma nam pove v kolikšni meri turistična potrošnja vpliva na kroženje denarja v narodnem gospodarstvu in tako tudi na dohodek številnih neturističnih

10

dejavnosti. Sem prištevamo tudi učinek konverzije, ki nam pokaže, kako se s pomočjo turizma ekonomsko ovrednotijo naravne in kulturne dobrine (Planina 1997, 233 in Zorko 1999, 130–133). 2.3 Negativni učinki turizma 2.3.1 Vpliv na okolje Da je ves prostor na našem planetu nadvse dragocen, in da so določena območja (zlasti tista, kjer bi bilo mogoče razvijati turizem) bolj občutljiva na posege vanj (obale, otoki, planine) kot druga, smo se začeli zavedati šele, ko so okolja pokazala (ponekod že nepopravljive) posledice in se je prav počasi, a vendarle, prebudila ekološka zavest. Danes poskušajo mnoge države s predpisi in zakoni, z navodili in opozorili popraviti, kar se še popraviti da ter preprečiti ali vsaj omiliti vse negativne posledice, ki jih nosita s sabo množični turizem in množična rekreacija (Zorko 1999, 137). Vpliv turizma na naravno okolje je odvisen od števila turistov in občutljivosti turističnega področja. Veliko število turistov, predvsem v zgodnji dobi, lahko povzroči visoke pritiske na občutljiva in unikatna področja (Aronsson 2000). Turizem ima veliko vlogo pri socialno-gospodarskem razvoju in biti mora v ravnotežju z drugimi gospodarskimi panogami pa tudi z okoljem in družbo. Lahko se zgodi, da zmeraj večje število turistov na nekem področju povzroči vedno večje potrebe po novih storitvah, izdelkih, kar je na škodo domačega prebivalstva (De Lacy 2002, 14). Vsekakor pa so posegi turistov v naravno okolje odvisni od etike posameznika. Pri načrtovanju turizma, naj se vlaga tudi v postavko, ki narekuje izobraževanje turistov k ekološki naravnanosti. Ko se načrtuje turizem, ki ima vpliv na okolje, bi morali biti pozorni na naslednja vprašanja (WWF 2001, 4):

1. Katera dejanja so bila že opravljena, ki podpirajo ali škodijo okolju in kdo jih je izvajal? (To je izziv za turizem, ki temelji na skupnosti, ekoturizem, da je v korist družbe).

2. Kakšen tip ali stopnja spodbude bi morala biti potrebna, da se spremeni ravnanje in miselnost v korist ohranjanja okolja? Je ekoturizem sposoben tega? Kakšni so ti vplivi v primerjavi s tistimi, ki kvečjemu škodujejo okolju?

3. Kateri dodatni zapleti, ki jih prinaša ekoturizem v namen ohranjevanja okolja, ki so v nasprotju z že zastavljenimi cilji? To vključuje ne le pritisk razvoja in turistov ampak tudi pretiran poudarek na določenih živalskih vrstah, ne pa na celotnem naravnem sistemu.

4. Ali lahko alternativne trajnostne življenjske navade dosežejo enak ali celo boljši učinek pri preprečevanju onesnaževanja? To zahteva celovit pristop k ekoturizmu s konceptom trajnostnega razvoja.

Naravno okolje turizma je, kar obstaja v naravi – npr. klima in vreme, pokrajina, vode, flora in favna. K fizičnemu okolju štejemo tudi izgrajeno okolje, ki vpliva na naravno

11

okolje in je sestavljeno iz fizičnih elementov, ki jih je proizvedel človek, predvsem zgradb, kakor tudi iz arheoloških in zgodovinskih znamenitosti. Med negativnimi vplivi turizma na naravno okolje se navajajo zlasti naslednji (Mihalič 1993, 53–4):

• onesnaževanje vode, bodisi zaradi kanalizacije zaradi turizma, kakor tudi površinska onesnaženost voda zaradi uporabe turističnih motornih čolnov,

• onesnaževanje zraka, ki se nanaša predvsem na onesnaževanje zaradi prevoznih sredstev, ki jih v velikem obsegu uporabljajo turisti, predvsem osebnih avtomobilov, avtobusov in letal,

• hrup zaradi velike prostorske koncentracije turistov, zaradi turističnih cest, letal, motornih čolnov, zabaviščnih parkov in drugih turističnih objektov,

• vizualno onesnaževanje pokrajine, povzročeno z neprimernimi arhitekturnimi rešitvami turističnih objektov in s preveliko pozidanostjo pokrajine v turistične namene, fizično onesnaževanje pokrajine s smetmi zaradi turizma (pikniki, treking itd.),

• ogrožanje avtohtonega rastlinstva in živalstva zaradi turizma, • ekološke katastrofe: erozija zemlje ali sprememba klime zaradi razvoja turizma

in opustitve tradicionalne (npr. poljedelske) dejavnosti, erozija in plazovi zaradi rabe pokrajine v turistične namene, kot npr. zaradi smučišč itd.

Tabela 1 prikazuje okvirni pregled ekoturizma in trajnostnega turizma ter povezavo med njima. Iz sheme je razvidno, da se zaradi turistov in njihovih želja trži ekoturizem. Trženje ekoturizma pa vpliva na okolje, na motivacijo za izvajanje turizma, ki temelji na okolju, na namen dejanskega izvajanja in na odgovorno ravnanje. Trajnostni turistični razvoj pa vpliva na zanesljivost ekoturizma in s tem na zanesljivost celotnega turizma.

12

Tabela 1: Pregled ekoturizma in trajnostnega turizma

Vir: Sirakaya 2002, 394 2.3.2 Degradacija okolja Različni vplivi na določeno okolje lahko povzročajo zmanjšanje ekološke vrednosti okolja. Degradacija okolja negativno vpliva na delovanje ekosistemov. Degradacija okolja pomeni, da se je zaradi zunanjih vplivov okolje spremenilo na slabše v vseh elementih, ki vplivajo na življenje v nekem okolju (www.minet.si/sola/geslo_pop.php?id=867).

13

Negativni vpliv turizma na okolje se kaže v veliki škodi v okolju, ki jo povzročata rekreacija in turizem, vključno z opustošenjem obal zaradi gradnje turističnih zmogljivosti; onesnaženost morja, rušenje zgodovinsko pomembnih zgradb zaradi novogradenj; izguba kmetijskih zemljišč zaradi gradnje letališč, itd. (http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=2839&L1=302&L2=94).

Kot primer je spodnja tabela, ki prikazuje degradacijo okolja kot posledico turizma na obalnem območju (Lloyd 2003, 4). Tabela 2: Degradacija okolja kot posledica turizma

14

OBJEKTI V OBALNEM OBMOČJU

GOROVJA OBALA RIBNIKI IN ESTUARJI

- Turistični kompleksi in velika letovišča

- Fizična sprememba - Onesnaževanje podtalnice - Vizualni vtis

- Fizična sprememba - Onesnaževanje

podtalnice - Trdni odpadki - Vizualni vtis - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Mali hoteli in letovišča - Premik - Fizična sprememba - Onesnaževanje

podtalnice - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Parki in zaščitena območja - Premik - Malo ugotovljenih vplivov

- Fizična sprememba

- Zabaviščni objekti in restavracije

- Premik (hrup) - Fizična sprememba - Onesnaževanje

podtalnice - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Rekreacijski objekti ob obali

- Premik (hrup) - Vizualni vtis

- Fizična sprememba - Trdni odpadki - Premik

- Strupi in nitrati - Trdni odpadki

- Pomorski rekreacijski objekti

- Vizualni vtis - Fizična sprememba - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

15

OBJEKTI V OBALNEM OBMOČJU

PLAŽA IN OBALNI PAS OBOBALNE VODE IN OBROBNE ČERI

VODE V NOTRANJOSTI

- Turistični kompleksi in velika letovišča

- Fizična sprememba - Onesnaževanje podtalnice - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Vizualni vtis - Premik

- Onesnaževanje podtalnice

- Usedline - Strupi in nitrati - Premik

- Mali hoteli in letovišča - Fizična sprememba - Onesnaževanje podtalnice - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Premik

- Malo ugotovljenih vplivov

- Parki in zaščitena območja - Trdni odpadki - Fizična sprememba - Fizična sprememba - Zabaviščni objekti in

restavracije - Fizična sprememba - Onesnaževanje podtalnice - Strupi in nitrati - Trdni odpadki

- Usedline - Strupi in nitrati - Vizualni vtis - Premik

- Malo ugotovljenih vplivov

- Rekreacijski objekti na obali

- Fizična sprememba - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Onesnaževanje

podtalnice - Usedline - Strupi in nitrati - Vizualni vtis - Premik

- Fizična sprememba - Premik

- Rekreacijski objekti na vodi

- Fizična sprememba - Onesnaževanje podtalnice - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Premik

- Fizična sprememba - Usedline - Strupi in nitrati - Trdni odpadki - Vizualni vtis - Premik

- Fizična sprememba - Trdni odpadki - Premik

16

3 PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA KRAJA ROGAŠKA SLATINA 3.1 Zgodovina in nastanek turizma v Rogaški Slatini Zdravilišče Rogaška Slatina sodi z večstoletno tradicijo med starejša in pomembnejša zdravilišča v Sloveniji in Evropi. Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. Vrelci so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku, ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro« (za bolnike sem obdal z zidom). Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omenjanji poznali številni okoličani pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Prvi pisni viri o mineralni vodi so bili objavljeni leta 1572, ko je slavni alkimist Lenhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison objavil prvo analizo mineralne vode iz enega od vrelcev nedaleč od cerkve Sv. Križa. Pod vplivom novodobnega razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se rogaški posvetili zdravniki pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr. Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor. Legenda pravi, da je Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustavil krilatega konja Pegaza, ko je hotel odleteti na goro Parnas in mu naročil piti vodo Rogaškega vrelca. Od tod izvira tudi podoba krilatega konja v občinskem grbu. V 18. stoletju so se starem gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje in za balneološko rabo Rogaške. Leta 1803 so posest okrog vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa Attemsa. Takrat so dobili prvega ravnatelja posesti in pa stalnega zdravnika, to leto pa velja tudi za leto ustanovitve zdravilišča. Ob posestih so nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Tega leta so v zdravilišču lahko zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov. Naraščala je tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijski deželah: na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in Egiptu. Pomen in popularnost nove ustanove sta začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, in tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven.

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti Križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla

17

steklarno (to je današnja Steklarna Rogaška) in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. Steklarna v Zagorju ob Savi je bila predhodnica steklarne v Rogaški Slatini, ki je bila postavljena leta 1908 in je obratovala do leta 1926. Število prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli, višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala občinsko središče (http://www.rogaska-slatina.si/index.php?id=82 in http://www.rogaska-slatina.si/). Ime Rogaška Slatina je sestavljeno iz dveh delov, in sicer Rogaška se veže na sosednji trg Rogatec, ki se je razvil že pred približno 700 leti v srednjem veku in je predstavljal pomembno središče obrti in trgovine. Slatina pa je narečno ime za mineralno vodo, kar zasledimo v mnogih krajih ob mineralnih izvirih (interni vir TIC Rogaška Slatina: Rogaška Slatina nekoč in danes). Danes je Rogaška Slatina turistični kraj, ki ne ponuja samo zdravilne mineralne vode in zdravljenja raznih bolezni, temveč se je ponudba zelo razširila in popestrila. Ponuja razne športne aktivnosti, sprehajalne in gorske poti (Boč in Donačka Gora), turizem na kmetijah ter ogromno dnevnih in večernih animacij v različnih hotelih ter lokalih. Turisti, ki obiščejo Rogaško, se lahko nastanijo v hotelih (Grand hotel Sava, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, Styria, Strossmayer, Slovenija, Slatina, Manzato) ter v zasebnih apartmajih in sobah. 3.2 Osnovne značilnosti občine

• Površina občine: 71,5 kvadratnih kilometrov • Dolžina meje občine: 61 km • Nadmorska višina mesta Rogaške Slatine, sedeža občine: je 228 m • Število prebivalcev s stalnim prebivališčem: 11.237 (5.523 moških in 5.714 žensk) • Krajevne skupnosti: Rogaška Slatina, Kostrivnica in Sv. Florjan

(http://www.rogaska-slatina.si/).

3.2.1 Geografska lega Območje Občine Rogaška Slatina po geografski legi razvrščamo v vzhodni del Zgornjega Sotelskega. Območje obsega podolje, ki se nadaljuje v Zgornjo Sotelsko dolino, na severu pa vzhodni del Boškega prigorja ter njegovo nadaljevanje Rogaško prigorje. Južno od podolja, tja do tesne doline Vonarja, v kateri zavije Sotla na jug, proti svojemu srednjemu toku, pa spada v območje občine še Rodensko gričevje, ki nosi ime po vasi Rodne v neposrednem jugozahodnem zaledju mesta Rogaška Slatina.

18

Pokrajino tako sestavljajo podolja, vinorodno gričevnato boško prigorje in dolinski svet mejne reke Sotle. Podolje je zatrpano s terciarnimi usedlinami, na severu zaprto z Bočem, na jugozahodu pa z Rudnico, ki spadata med apniško-dolomitski vzpetini. Celotni pokrajini je skupna precejšnja pokrajinska zaprtost proti Zasavju, Celjski kotlini oziroma Spodnji Savinjski dolini (http://www.rogaska-slatina.si/). 3.2.2 Podnebje in vegetacija Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (v mestu doseže povprečna januarska temperatura -1,6 ˚C, julijska 18,6), jesenske pa so dokaj visoke. Ugodna klima je pogojena z geološko zgradbo in reliefom. Prostor je proti vzhodu odprt, na severu pa zaprt z gorskim masivom, ki omejuje prodor hladnega zraka. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Značilne panonske poteze v podnebju potrjuje tudi vinska trta, ki uspeva do okoli 500 m nadmorske višine. Letna količina padavin je med 1000 do 1100 mm in ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, zelo ugodno vplivajo na bujno vegetacijo (Verdjan 2004, 7). Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Na ožjem območju Rogaške Slatine velja pravilo, da so blage osojne lege skupaj s kopastimi grebeni in dolinami namenjene obdelovalnim površinam, osojne in strmejše pa gozdu. Zlasti v viških legah se čuti še vedno star način obdelovanja njiv v pasasti strukturi s kolobarjenjem. Kljub »mestnemu« zaledju in precej sproščeni urbanizaciji podeželja so se še ohranile majhne kmetije na razdrobljenih zemljiščih. Ohranjeno je tradicionalno mešano kmetijstvo s skromnimi prodajnimi viški, še zlasti v krajih ki so oddaljeni od središča občine, in v višjih legah. V gozdovih prevladujejo listavci, zlasti bukev, kostanj, javor in hrast. Bolj vlažne lege, posebno ob vodotokih, pa so bogate z jelšo in vrbo. V Rogaški Slatini so ohranjeni izjemni primerki hrasta-doba, stari od 200 do 300 let (Verdjan 2004, 8). 3.3 Zdraviliško-turistična cona Zdraviliško-turistična cona zajema osredji del naselja v dolini potoka Irje in v vzhodnem delu Celjske ceste med restavracijo Sonce in Strossmayerjevim domom. Tu stojijo vsi zdaj delujoči hotelski objekti in objekti za zdravstvene storitve. V coni so zelo razvite tudi oskrbne in storitvene dejavnosti, medtem ko so število stanovanj v preteklosti načrtno zmanjševali. Načrtno so iz te cone selili turi proizvodne in storitvene obrate (pekarna, pralnica, polnilnica mineralne vode, servisne dejavnosti). K zdraviliško-turistični coni lahko prištejemo tudi funkcionalna zemljišča v okolici, ki so s športnim parkom, dvorano in drugimi športnimi napravami ter z urejenimi travniki in gozdovi (skozi katere so speljane urejene poti za sprehajanje) namenjena predvsem rekreaciji obiskovalcev zdravilišča. Ta zemljišča je uprava zdravilišča kupovala že od samega začetka delovanja zdravilišča in na njih ni bila dovoljena gradnja drugih objektov (Horvat 2000, 168).

19

3.4 Gospodarstvo

Občina Rogaška Slatina je obmejna, turistična, srednje velika slovenska občina. Najpomembnejši gospodarski panogi sta turizem in steklarstvo. Zdravilišče v Rogaški Slatini ima večstoletno tradicijo, medtem ko segajo začetki glažutarstva v 19. stoletje. Zahteva po visoki strokovni usposobljenosti steklopihalcev in brusilcev je pred več kot 50. leti narekovala ustanovitev Steklarske šole, ki je bila edina te vrste v takratni Jugoslaviji in je izobraževala za steklarske poklice, danes pa se ta program izobraževanja odvija pod okriljem Šolskega centra Rogaška Slatina, pod okriljem katerega se izvajata tudi program splošna gimnazija in program optik.

V zadnjih desetletjih sta pomembnejši gospodarski panogi tudi gradbeništvo in proizvodnja kozmetike, v zadnjem času pa tudi trgovina. Nove možnosti zaposlovanja se kažejo z razvojem malega gospodarstva, ki ga občina že od vsega začetka svojega delovanja vztrajno spodbuja. Konec meseca decembra 2006 je bilo na območju občine Rogaška Slatina registriranih 850 poslovnih subjektov, med katerimi imajo največji delež tista, katerih dejavnosti so druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, trgovina, predelovalne dejavnosti, posredovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, gradbeništvo ter promet, skladiščenje in zveze. Po podatkih Statističnega urada RS (december 2007) je v občini Rogaška Slatina bilo 4.697 delovno aktivnih prebivalcev, stopnja registrirane brezposelnosti pa je v mesecu decembru 2007 znašala 10,5 % in je v upadanju, saj je konec meseca novembra 2003 znašala 13,9% (http://www.rogaska-slatina.si/index.php?id=79&mid=41).

20

4 ANALIZA UČINKOV TURIZMA V ROGAŠKI SLATINI 4.1 Predstavitev vprašalnika Vprašalnik sem razdelila v štiri večje sklope in enega o demografskih podatkih. V prvem sklopu sem spraševala glede na institucionalni vidik. Zanimalo me je, kakšnega mnenja so zaposleni v turizmu in domačini glede na snovanje in proces turistične ponudbe, glede na turistični razvoj, ali gre za vpliv lokalnih oblasti ali vpliv domačinov, kakšen se jim zdi nadzor v turizmu. V drugem sklopu sem spraševala o okoljskem in ekološkem vidiku. Kakšen vpliv imajo turisti in turistična destinacija na okolje in ekologijo. V tretjem sklopu sem spraševala o ekonomskem vidiku. Kakšen je razvoj ponudbe in infrastrukture v destinaciji? V četrtem sklopu sem spraševala o socio-kulturnem vidiku. Zanimalo me je, ali razvoj turizma vpliva na vsakodnevno življenje prebivalcev. V vseh sklopih so anketiranci ocenjevali dejavnike po pomembnosti in zadovoljstvu z oceno od 1 do 5, pri čemer je ocena ena pomenila, da se anketiranec zelo strinja, ocena 5 pa, da se sploh ne strinja oziroma je zelo nezadovoljen. Anketa je bila sestavljena tako, da sem anketirancem ponudila vsa zaprta vprašanja (oseba samo označi/izbere že vnaprej pripravljene odgovore). Vprašanja zaprtega tipa zahtevajo pri izpolnjevanju ankete manj časa, anketiranci nanje lažje odgovorijo, predvsem pa jih je enostavnejše analizirati in tudi primerjati s preteklimi leti. Vprašanja so merljiva. Vsa vprašanja pa so bila zasnovana tako, da so lahko vsi anketiranci nanje odgovorili sami. Anketiranje je bilo izvedeno v tretji četrtini leta 2008. V spremnem dopisu sem prosila anketirance za sodelovanje. Ankete sem razdelila med zaposlene v hotelih v Rogaški Slatini in med naključne domačine. Anketa je bila anonimna. Vseh petdeset anket je bilo vrnjenih. Pridobljene podatke sem računalniško obdelala, in sicer s programoma MS Excel in MS Word. 4.2 Analiza rezultatov raziskave in ugotovitve Rezultate raziskave prikazujem po posameznih sklopih ankete. V vsak sklop ankete pa prikazujem rezultate vprašanj, razčlenjenih na zaposlene v turizmu in domačine. Pri vseh omenjenih vprašanjih sem odgovore oziroma ocene zbrala s pomočjo računalniškega programa MS Excel v tabelo.

21

DEMOGRAFSKA VPRAŠANJA Spol

Slika 1: Spol anketirancev

Med anketiranci je bilo več žensk, tako med zaposlenimi v turizmu, kot med ostalimi domačini. Od zaposlenih v turizmu je bilo anketiranih 21 žensk in 4-je moški, od ostalih domačinov pa 18 žensk ter 7 moških. Izbirala sem naključne osebe. Starost

Slika 2: Starost anketirancev

Anketiranih je bilo 50 ljudi, od tega 25 zaposlenih v turistični dejavnosti in 25 ostalih domačinov. Med zaposlenimi je bilo 6 ljudi, ki dosegajo starost do 30 let, med 31-im in 55-im letom starosti je bilo 16 anketirancev, takšni, ki so starejši od 55-ega leta, pa so bili trije

22

anketiranci. Med domačini je bilo 7 anketirancev starosti do 30-ega leta, 15 anketirancev starosti med 31-im in 55-im letom in trije anketiranci starosti nad 55-im letom. Ali ste zaposleni v turistični dejavnosti (hotelirstvo, gostinstvo, turistična agencija …)?

Slika 3: Zaposleni v turistični dejavnosti

Zaposlenih v turistični dejavnosti je bilo 25 anketiranih, prav tako je bilo 25 anketiranih ostalih domačinov. Anketirance sem razdelila na polovico tako, da pridem do rezultatov analize vsake skupine posebej. 4.2.1 Institucionalni vidik Vprašanje 1: Domačini imamo zadosten vpliv na snovanje turistične politike in na proces odločanja v našem kraju/občini.

Slika 4: Vpliv domačinov na snovanje turistične politike

23

60 % vseh anketiranih zaposlenih v turizmu je neopredeljenih ali imajo domačini zadosten vpliv na snovanje turistične politike in proces odločanja v kraju, 16 % se jih s to trditvijo strinja, 8 % se jih zelo strinja in 16 % se jih s tem ne strinja. Podobno je tudi pri ostalih domačinih saj jih je 56 % neopredeljenih ali imajo domačini zadosten vpliv na snovanje turistične politike in proces odločanja v kraju, 12 % se jih strinja, 24 % se jih s tem ne strinja in 8 % se s tem sploh ne strinja. Od vseh anketiranih je bilo 58 % takšnih, ki so ostali neopredeljeni glede tega ali imajo domačini zadosten vpliv na snovanje turistične politike in proces odločanja v kraju. Po teh podatkih lahko sklepam, da domačini niso vpleteni v snovanje turistične politike v zadostni meri. Vprašanje 2: Udeleženci v turističnem razvoju (lokalna oblast, turistična podjetja, turistične in druge organizacije) med seboj dobro sodelujejo.

Slika 5: Sodelovanje udeležencev v turističnem razvoju

Med zaposlenimi v turizmu je 60 % anketiranih, ki se strinja, da udeleženci v turističnem razvoju med seboj dobro sodelujejo, 8 % se zelo strinja s tem, 28 % jih je neopredeljenih, 4 % pa se s tem ne strinjajo. Pri ostalih domačinih se 56 % anketiranih strinja s to trditvijo, 12 % se jih zelo strinja, 20 % je neopredeljenih in 12 % se s tem ne strinja. Sklepam lahko, da je povezava med turističnimi udeleženci dobra, po mnenju anketirancev, saj jih je takšnih, ki se s tem strinjajo oz. zelo strinjajo kar 68 %. Torej turistična podjetja in druge turistične institucije ter lokalne oblasti dobro medsebojno sodelujejo.

24

Vprašanje 3: Obisk turistov je rezultat pobude lokalnih oblasti oziroma lokalne turistične organizacije.

Slika 6: Vpliv lokalnih oblasti in lokalnih turističnih organizacij na obisk turistov

Kot je razvidno iz Slike 6 je od zaposlenih, ki so bili anketirani 56 % tistih, ki se strinja, da so za obisk turistov »krive« lokalne oblasti in lokalne turistične organizacije in 20 % tistih, ki se s tem zelo strinja. 4% anketiranih zaposlenih se s tem ne strinja, neopredeljenih pa ostaja 20 %. Ostali anketirani domačini delijo podobno mnenje z zaposlenimi, saj se jih 60 % strinja, da ima lokalna oblast in lokalna turistična organizacija vpliv na obisk turistov, 8 % se jih zelo strinja, 16 % ni opredeljenih in 16 % se s tem ne strinja. Glede na to, da se od vseh anketiranih 72 % strinja oz. zelo strinja s tem da, ima lokalna oblast in lokalna turistična organizacija vpliv na obisk turistov menim, da je v Rogaški Slatini dobro poskrbljeno za razvoj turistične destinacije. Lokalne organizacije in oblasti dobro skrbijo za obisk turistov. Nihče od anketirancev se ni odločil za trditev, da se s tem sploh ne strinja.

25

Vprašanje 4: Domačini čutijo, da lahko vplivajo na smeri razvoja turizma (vrste turizma) v občini.

Slika 7: Občutek domačinov na vpliv razvoja turizma

S trditvijo, da domačini čutijo, da lahko vplivajo na smeri razvoja turizma v občini, se 48 % anketiranih zaposlenih s tem ne strinja, 16 % se jih s tem sploh ne strinja, 28 % jih ostaja neopredeljenih in 8 % se jih s tem strinja. Podobno so odgovorili tudi ostali domačini, 52 % se ne strinja s tem, da domačini čutijo, da lahko vplivajo na smeri razvoja turizma v občini, 16 % se jih sploh ne strinja, 20 % ostaja neopredeljenih in 12 % se jih s tem strinja. Od vseh anketiranih se jih 66 % ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da domačini čutijo, da lahko vplivajo na smeri razvoja turizma v občini. Torej menim, da se domačini počutijo prikrajšanji oz. nepomembni pri odločitvah, ki se sprejemajo na področju turizma v njihovem kraju/občini.

26

Vprašanje 5: Nadzor razvoja turizma (glede vplivov na okolje) je dober.

Slika 8: Nadzor razvoja turizma

Pri tem vprašanju lahko opazimo kar veliko razliko pri odgovorih med zaposlenimi v turizmu in ostalimi domačini. 52 % anketiranih zaposlenih v turizmu je odgovorilo, da se strinja s tem, da je nadzor razvoja turizma glede na okolje dober, 12 % jih je odgovorilo, da se zelo strinjajo, 12 % ostaja neopredeljenih, 20 % je bilo takšnih, ki so odgovorili, da se s tem ne strinja in 4 % je takšnih, ki se s tem sploh ne strinja. Pri ostalih domačinih ni bilo prevladovanja v odgovorih, saj jih je bilo 28 % neopredeljenih, 16 % se jih je strinjalo s tem, da je nadzor razvoja turizma dober, 20 % se jih je zelo strinjalo, 16 % se jih ni strinjalo in 20 % se jih sploh ni strinjalo s tem. Odgovori na to vprašanje niso bili prevladujoči, 50 % vseh anketiranih se strinja oz. zelo strinja s tem, da je nadzor razvoja turizma glede na okolje dober.

27

Vprašanje 6: Menim, da dolgoročno strateško planiranje turizma lahko pomaga pri preprečevanju morebitnih negativnih učinkov turizma. Slika 9: Vpliv dolgoročnega strateškega planiranja na preprečevanje negativnih učinkov

turizma

Odgovori na to vprašanje so bili pri zaposlenih v turizmu kot pri ostalih domačinih zelo podobni. 68 % anketiranih zaposlenih se strinja s tem, da dolgoročno strateško planiranje turizma lahko pomaga pri preprečevanju morebitnih negativnih učinkov turizma, 24 % se jih zelo strinja in 8 % jih ostaja neopredeljenih. Pri ostalih domačinih se jih prav tako velik procent strinja s to trditvijo, in sicer 84 % anketiranih, 12 % se jih zelo strinja in 4 % ostajajo neopredeljeni. 76 % vseh anketiranih, skoraj večina, se strinja s tem, da dolgoročno strateško planiranje turizma lahko pomaga pri preprečevanju morebitnih negativnih učinkov turizma.

28

4.2.2 Okoljski in ekološki vidik Vprašanje 7: Turisti onesnažujejo naše okolje (vodo, zemljo in zrak).

Slika 10: Vpliv turistov na onesnaževanje okolja

Od zaposlenih anketiranih je bilo 32 % takšnih, ki se strinja s tem, da turisti onesnažujejo naše okolje (vodo, zemljo in zrak), 12 % takšnih, ki se zelo strinja, prav tako 32 % takšnih, ki se s tem ne strinja, 8 % takšnih, ki se sploh ne strinja in 16 % takšnih, ki ostajajo neopredeljeni. Pri ostalih domačinih je prevladoval odgovor, da se ne strinjajo s tem, in sicer je kar 52 % anketiranih odgovorilo tako, 8 % se jih s tem sploh ne strinja, 20 % je ostalo neopredeljenih, 12 % se jih s tem strinja in 8 % se jih zelo strinja. Od vseh skupnih anketiranih jih je 50 % odgovorilo, da se ne strinja oz. da se sploh ne strinja s tem, da turisti onesnažujejo naše okolje. 32 % pa je (skupno) takšnih, ki se s tem strinja oz. zelo strinja. Iz tega lahko sklepamo, da domačini menijo, da turisti delno povzročajo onesnaževanja naših voda, zemlje in zraka.

29

Vprašanje 8: Intenzivnost turističnih obiskov (število turistov) postaja, v konici sezone, kritična.

Slika 11: Kritičnost turističnih obiskov

Med anketiranimi zaposlenimi v turizmu se jih 40 % strinja s tem, da postaja število turistov v konici sezone kritično, 8 % se jih zelo strinja, 24 % jih nima mnenja in 4 % se jih s tem sploh ne strinja. Ostali anketirani domačini so se z 52 % strinjali s to trditvijo, 12 % se jih je zelo strinjalo, 8 % je ostalo neopredeljenih in 16 % se jih sploh ni strinjalo s trditvijo, da postaja število turistov v konici sezone kritično. Izmed vseh anketiranih jih je 56 % odgovorilo, da se strinja oz. da se zelo strinja s tem, da postaja število turistov v konici sezone kritično. Tukaj lahko rečemo, da domačini opažajo kako se število turistov v konicah sezone močno poveča in dosega kritično število.

30

Vprašanje 9: Uporaba zemljišč za turistične namene postaja kritična.

Slika 12: Kritičnost uporabe zemljišč

S tem, da postaja uporaba zemljišč za turistične namene kritična, se ne strinja 32 % zaposlenih anketiranih, 12 % se jih sploh ne strinja, 20 % jih nimam mnenja, 24 % se jih s tem strinja in 12 % se jih zelo strinja. 40 % ostalih domačinov se s tem ne strinja, 8 % se jih sploh ne strinja, 32 % ostaja neopredeljenih, 16 % se strinja in 4 % se s tem zelo strinja. Skupno se 46 % anketiranih ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da postaja uporaba zemljišč za turistične namene kritična. Vprašanje 10: Povečanje števila turistov v naši občini bo negativno vplivalo na živalstvo in rastlinstvo v regiji.

Slika 13: Vpliv turistov na živalstvo in rastlinstvo

31

Tukaj lahko jasno vidimo, da se s tem, da bo povečanje števila turistov v naši občini negativno vplivalo na živalstvo in rastlinstvo v regiji, ne strinja 60 % anketiranih zaposlenih v turizmu, 12 % se jih sploh ne strinja, 20 % jih nima mnenja in 8 % se jih s tem strinja. Ostali domačini z zaposlenimi delijo podobno mnenje, in sicer se jih 72 % ne strinja s tem, 12 % se jih sploh ne strinja, 12 % jih je brez menja in 4 % se s tem strinja. Od vseh anketiranih jih je 78 % takšnih, ki se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da bo povečanje števila turistov v naši občini negativno vplivalo na živalstvo in rastlinstvo v regiji. Vprašanje 11: Turizem povzroča prometne zastoje.

Slika 14: Vpliv turizma na promet

Pri tem vprašanju to bili odgovori med zaposlenimi v turizmu in ostalimi domačini zelo podobni. Pri zaposlenih v turizmu je bilo takšnih, ki se strinja s tem, da turizem povzroča prometne zastoje 36 % in prav tako 36 % takšnih, ki se s tem zelo strinja, 20 % je bilo neopredeljenih in samo 8 % takšnih, ki se strinja s tem. 48 % ostalih domačinov se ne strinja s tem, da turizem povzroča prometne zastoje, 40 % se jih sploh ne strinja in samo 12 % ostaja neopredeljenih. Večina vseh anketiranih ima sorodno mišljenje glede tega ali turizem povzroča prometne zastoje, saj so s kar 80 % odgovorili, da se s tem ne strinjajo oz. da se sploh ne strinjajo s tem. Torej promet v Rogaški Slatini ni pregost in tudi v turističnih konicah ne prihaja do prometnih zastojev in ni obremenilen za prebivalce Rogaške Slatine.

32

Vprašanje 12: Turizem bo ogrozil vodne vire (izčrpavanje vodnih virov).

Slika 15: Vpliv turizma na vodne vire

Skupno od vseh anketiranih zaposlenih v turizmu se jih 56 % ne strinja s tem, da bo turizem ogrozil vodne vire, 12 % se jih sploh ne strinja, 20 % jih ostaja neopredeljenih in 12 % se jih s tem strinja. 64 % ostalih domačinov se s tem, da bo turizem ogrozil vodne vire ne strinja, 20 % se jih sploh ne strinja, 8 % ostaja neopredeljenih, 4 % se s tem strinja in 4 % se s tem zelo strinja. 76 % vseh anketiranih se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da bo turizem ogrozil vodne vire (izčrpavanje vodnih virov). Večina je torej mnenja, da ni nevarnosti, da bi turizem povzročil negativne posledice pri izčrpavanju vodnih virov.

33

4.2.3 Ekonomski vidik Vprašanje 13: Turizem je veliko doprinesel h gospodarskemu razvoju kraja/občine.

Slika 16: Gospodarski razvoj občine

Trditev, da je turizem veliko doprinesel h gospodarskemu razvoju kraja/občine, je podprlo 48 % anketiranih zaposlenih v turizmu s tem, da so obkrožili odgovor, da se strinjajo. 40 % je bilo takšnih, ki so se s tem zelo strinjali in 12 % jih je ostalo neopredeljenih. Nekako sorodnega mišljenja so bili ostali domačini, ki se jih je 52 % strinjalo s tem, 44 % se jih je zelo strinjalo in 4 % so ostali neopredeljeni. Glede na to, da je kar 92 % vseh anketiranih odgovorilo, da se strinja oz. zelo strinja s tem, da je turizem veliko doprinesel h gospodarskemu razvoju kraja/občine, lahko sklepam, da je turizem ena izmed poglavitnejših in gospodarsko pomembnih dejavnosti v Rogaški Slatini.

34

Vprašanje 14: Razvoj turizma bo pospešil odpiranje novih delovnih mest.

Slika 17: Vpliv turizma na nova delovna mesta

Večina anketiranih zaposlenih v turizmu se strinja s tem, da bo razvoj turizma pospešil odpiranje novih delovnih mest, in sicer takšnih je 60 %, 32 % je takšnih, ki se s tem zelo strinja in 8 % ostaja neopredeljenih. 68 % ostalih domačinov se strinja s tem, 24 % se jih zelo strinja in 8 % ostaja neopredeljenih. 92 % vseh anketiranih se strinja oz. zelo strinja s tem, da bo razvoj turizma pospešil odpiranje novih delovnih mest, saj se z razvojem turizma širi tudi turistična ponudba, ki pa potrebuje dodatno delovno silo. Vprašanje 15: Turizem izboljšuje splošno blaginjo občanov.

Slika 18: Vpliv turizma na splošno blaginjo občanov

35

Rezultati tega vprašanja nam kažejo, da se 52 % zaposlenih v turizmu strinja s tem, da turizem izboljšuje splošno blaginjo občanov, 40 % se jih zelo strinja in 8 % nima mnenja. Pri ostalih domačinih pa so rezultati takšni, da se 64 % anketiranih strinja s tem, 16 % se jih zelo strinja in 20 % jih nima mnenja. Skupni rezultati vprašanja kažejo, da se kar 86 % anketiranih strinja oz. zelo strinja s tem, da turizem izboljšuje splošno blaginjo občanov. Rogaška je dovolj obiskano turistično mesto, ki ponuja tudi dovolj delovnih mest in s tem zvišuje standard življenja ter izboljšuje splošno blaginjo občanov, za kar so neposredno "krivi" ravno turisti. Vprašanje 16: Razvoj turizma bo sprožil oz. pospešil porabo tradicionalnih lokalnih izdelkov.

Slika 19: Vpliv turizma na porabo lokalnih izdelkov

Slika 19 nam prikazuje, da se s trditvijo, da bo razvoj turizma sprožil oz. pospešil porabo tradicionalnih lokalnih izdelkov, strinja kar 68 % anketiranih zaposlenih v turizmu, 28 % se jih zelo strinja in 4 % nimajo mnenja. 76 % ostalih domačinov se s to trditvijo strinja, 12 % se jih zelo strinja in 12 % jih nima mnenja. Skupno je 92 % anketirancev takšnih, ki se strinja oz. zelo strinja s tem, da bo razvoj turizma sprožil oz. pospešil porabo tradicionalnih lokalnih izdelkov, saj si skoraj vsak turist kupi spominek, ki ga predvsem spominja in veže na Rogaško Slatino.

36

Vprašanje 17: Turizem je bistveno prispeval k boljši ponudbi proizvodov in storitev.

Slika 20: Vpliv turizma k boljši ponudbi

Da je turizem bistveno prispeval k boljši ponudbi proizvodov in storitev, se strinja 60 % vseh anketiranih zaposlenih v turizmu, 32 % se jih zelo strinja in 8 % jih nima mnenja. 56 % ostalih domačinov se s tem strinja, 20 % se jih zelo strinja, 16 % jih nima mnenja in 8 % se jih s tem ne strinja. Med vsemi anketirance je bilo 84 % takšnih, ki se strinja oz. zelo strinja s trditvijo, da je turizem bistveno prispeval k boljši ponudbi proizvodov in storitev. Več kot je turistov, vedno bolj so zahtevni in njihova pričakovanja so vedno večja in zahtevajo širšo kakovostnejšo ponudbo in storitve.

37

Vprašanje 18: Turizem je bistveno pripomogel k razvoju infrastrukture (ceste, komunalna dejavnost).

Slika 21: Vpliv turizma na razvoj infrastrukture

Iz Slike 21 je razvidno, da se 60 % anketiranih zaposlenih v turizmu strinja s tem, da je turizem bistveno pripomogel k razvoju infrastrukture (ceste, komunalna dejavnost), 16 % se jih zelo strinja, 20 % jih nima mnenja in 4 % se s tem ne strinja. Pri ostalih domačinih pa vidimo, da se 56 % anketiranih strinja s tem, 8 % se jih zelo strinja, 20 % nima mnenja, 12 % se s tem ne strinja in 4 % se s tem strinja. 70 % vseh anketiranih se je strinjalo oz. zelo strinjalo, da je turizem bistveno pripomogel k razvoju infrastrukture (ceste, komunalna dejavnost). Iz tega lahko povzamem, da so turisti tisti, ki tudi vplivajo na razvoj stalno boljše in kakovostnejše infrastrukture. Vprašanje 19: Turistični razvoj je prinesel napredek na področju izobraževanja.

Slika 22: Vpliv razvoja turizma na izobraževanje

38

Anketiranih zaposlenih v turizmu je bilo 60 % takšnih, ki se strinja, da je turistični razvoj prinesel napredek na področju izobraževanja, 28 % takšnih, ki se s tem zelo strinja, 8 % takšnih, ki nimajo mnenja in 4 % takšnih, ki se s tem ne strinja. Med ostalimi domačini je bilo 50 % anketiranih, ki se strinja s tem, 16 %, ki se zelo strinja, 32 %, ki nimajo mnenja in 8 %, ki se s tem ne strinja. Med vsemi anketiranimi je bilo 74 % takšnih, ki se strinja oz. zalo strinja s tem, da je turistični razvoj prinesel napredek na področju izobraževanja. Glede na to, lahko povzamem, da turizem pozitivno vpliva tudi na izobraženost domačinov.  4.2.4 Socio-kulturni vidik Vprašanje 20: Povečano število turistov (zlasti na višku sezone) povzroča pri domačinih občutek ogroženosti in povečuje stres.

Slika 23: Vpliv povečanega števila turistov na domačine

Odgovor, da se sploh ne strinjajo, je bil pri tem vprašanju najpogostejši. Zaposleni v turizmu so z 52 % odgovorili, da se sploh ne strinjajo s tem, da povečano število turistov povzroča pri domačinih občutek ogroženosti in povečuje stres, 36 % jih je odgovorilo, da se s tem ne strinja in 12 % jih ni imelo mnenja. Podobno je bilo pri ostalih domačinih, ki so s 44 % odgovorili, da se sploh ne strinja s tem, s 40 %, da se ne strinjajo s tem, neopredeljenih pa je bilo 16 %. Domačini se ne počutijo ogrožene in jih povečanje števila turistov ne moti, saj se 86 % vseh anketiranih ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da bi povečano število turistov povzročalo kakršen koli stres med domačini.

39

Vprašanje 21: Razvoj turizma povzroča spremembo načina življenja domačinov in tradicionalnih navad (lokalne kulture).

Slika 24: Vpliv razvoja turizma na način življenja domačinov

S tem, da razvoj turizma povzroča spremembo načina življenja domačinov in tradicionalnih navad, se 48 % anketiranih zaposlenih v turizmu ne strinja, 44 % se jih s tem sploh ne strinja in 8 % jih nima mnenja. Pri ostalih domačinih se jih s tem ne strinja 36 %, 40 % se jih sploh ne strinja in 24 % jih nima mnenja. 84 % vseh anketiranih se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da razvoj turizma povzroča spremembo načina življenja domačinov in tradicionalnih navad. Iz tega lahko sklepam, da domačine turisti ne ovirajo pri načinu življenja in spoštovanju ter ohranjanju tradicionalnih navad.

40

Vprašanje 22: Turizem pospešuje izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih dejavnosti v občini.

Slika 25: Vpliv turizma na domače obrti

Anketiranih zaposlenih v turizmu se 60 % ne strinja s tem, da turizem pospešuje izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih dejavnosti v občini, 36 % se jih sploh ne strinja in 4 % nimajo mnenja. Ostali domačini so odgovorili podobno, 72 % se jih ne strinja s tem, 20 % se jih sploh ne strinja, 4 % se strinjajo in 4 % ostajajo neopredeljeni. 86 % vseh anketiranih se ne strinja oz. se sploh ne strinja s tem, da turizem pospešuje izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih dejavnosti v občini, glede na to lahko rečem, da domača obrt in tradicionalne dejavnosti ostajajo enake, ne glede na obseg turizma. Vprašanje 23: Turisti in obiskovalci povzročajo preveč hrupa.

Slika 26: Hrup turistov in domačini

41

S tem, da turisti in obiskovalci povzročajo preveč hrupa, se ne strinja 48 % anketiranih zaposlenih v turizmu, 12 % se jih sploh ne strinja, 28 % jih nima mnenja in 12 % se jih s tem strinja. Prav tako se 48 % ostalih domačinov s tem ne strinja, 28 % se jih sploh ne strinja, 16 % jih nima mnenja in 8 % se jih s tem strinja. 68 % vseh anketiranih se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da turisti in obiskovalci povzročajo preveč hrupa. Glede na ta rezultat lahko povzamem, da večina domačinov ni opazila povečanja hrupa zaradi turistov. Vprašanje 24: Razvoj turizma je v naši občini sprožil naraščanje kriminala, uživanja drog, vandalizma.

Slika 27: Vpliv razvoja turizma na naraščanje kriminala v destinaciji

Skupno od vseh anketiranih zaposlenih v turizmu se jih 48 % ne strinja s tem, da je razvoj turizma v naši občini sprožil naraščanje kriminala, uživanja drog in vandalizma, 16 % se jih sploh ne strinja, 28 % ostaja neopredeljenih in 8 % se s tem strinja. Pri ostalih domačinih je opaziti, da se jih 32 % strinja s tem in 32 % jih je brez mnenja glede tega, 20 % se jih sploh ne strinja s tem in 16 % se jih strinja s tem. 58 % vseh anketiranih se ne strinja oz. se sploh ne strinja s tem, da je razvoj turizma v naši občini sprožil naraščanje kriminala, uživanja drog in vandalizma. Večina je torej mnenja, da turizem ne vpliva slabo na mlade in ni dejavnik, ki bi povzročal kriminal, vandalizem in uživanje drog.

42

Vprašanje 25: Turisti povečujejo gnečo pri uporabi storitev (banka, bolnišnica …).

Slika 28: Vpliv turizma na gneče pri uporabi storitev

64 % anketiranih zaposlenih v turizmu se ne strinja s tem, da turisti povečujejo gnečo pri uporabi storitev (banka, bolnišnica …), 20 % se jih sploh ne strinja in 16 % ostaja neopredeljenih. Podobno menijo ostali domačini, ki so na prvo mesto dali odgovor, da se ne strinjajo in to s 60 %, 20 % jih je odgovorilo, da se sploh ne strinja s tem in 20 % jih nima mnenja. 82 % anketirancev se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da turisti povečujejo gnečo pri uporabi storitev (banka, bolnišnica …), po čem lahko sklepam, da turističnih konicah ni daljših čakalnih vrst. Vprašanje 26: Turistični razvoj je zmanjšal kakovost življenja domačinov (motenje bivanja).

Slika 29: Vpliv turizma na zmanjševanje kakovosti življenja domačinov

43

S tem, da je turistični razvoj zmanjšal kakovost življenja domačinov, se 64 % anketiranih zaposlenih v turizmu ne strinja, 28 % se jih sploh ne strinja in 8 % ostaja neopredeljenih. Pri ostalih domačinih vidimo, da se jih 40 % s tem ne strinja, 36 % se jih sploh ne strinja in 24 % nima mnenja. 84 % vseh anketiranih se ne strinja oz. sploh ne strinja s tem, da je turistični razvoj zmanjšal kakovost življenja domačinov. Sklepam lahko, da so domačini zadovoljni ob prihodu turistov, saj jim turizem doprinese več koristnega, kakor slabega. 4.3 Pozitivni učinki turizma v Rogaški Slatini Turizem je Rogaški Slatini prinesel ogromno pozitivnih učinkov. Na podlagi ankete sem ugotovila, da turizem pozitivno vpliva na institucionalni vidik, okolje, ekonomijo in socio-kulturni vidik. Pozitivni učinki se kažejo predvsem na področju ekonomije, saj je anketa pokazala, da ima turizem v Rogaški Slatini zelo dober vpliv na ekonomijo in tudi na samo gospodarsko rast kraja. Večina anketirancev je mnenja, da se z razvojem turizma odpirajo vedno nova delovna mesta, kar je vsekakor dobro za domačine. Saj imajo s tem možnost večjega zaposlovanja in odpravljanja brezposelnosti, prav tako pa imajo večjo izbiro glede dela, ki ga želijo opravljati. S tem se izboljšuje tudi splošna blaginja občanov. Večina domačinov je mnenja, da jim to omogoča ravno turizem in turisti, ki obiskujejo Rogaško. Prav tako pa se zaradi turizma povečuje gospodarska rast. Večina je enotnega mnenja tudi glede pospešene porabe tradicionalnih izdelkov, ki jo sproža oziroma pospešuje turizem. Torej po tem lahko sklepamo, da se prodaja, zaradi turizma, zgolj veča. Prav tako se je po mnenju domačinov izboljšala ponudba proizvodov in storitev, saj več kot je turistov, vedno večje so zahteve in želje in temu se mora prilagoditi tudi ponudba. Izboljšala pa se je tudi infrastruktura. Turistični razvoj pa je prinesel tudi razvoj na področju izobraževanja. Saj turizem kliče k bolj izobraženim ljudem in potrebuje strokoven kader, ki deluje na tem področju. Turizem ima tudi pozitivne učinke na okolje. Po večini mnenja anketiranih turizem ne vpliva slabo na živali in rastlinje v regiji. Prav tako v turistični konici ne prihaja do prometnih zastojev in gneč na cesti. Opaziti pa ni niti negativnih posledic pri izčrpavanju vodnih virov. Domačini torej menijo, da turizem v Rogaški Slatini v bistvu vpliva tudi dobro na okolje, saj so tudi zaradi turizma površine dobro urejene (ceste, saj ne prihaja do zastojev) in so primerno zaščitene in zavarovane (živali, rastline, vodni viri). Pozitivni učinek se tudi kaže v povezavi med turističnimi udeleženci, po mnenju domačinov turistična podjetja in druge turistične institucije ter lokalne oblasti dobro sodelujejo med seboj. Kar je po mojem mnenju še posebej dobro pa je, da ima lokalna oblast in lokalna turistična organizacija zadosten vpliv in dobro skrbijo za obisk turistov.

44

Domačini so zelo zadovoljni s turizmom v Rogaški Slatini, saj jim doprinese veliko dobrega. Ne moti jih in ne počutijo se ogroženi in pod stresom zaradi turistov, zato menijo, da turizem ne vpliva slabo na njihova življenja in jim ne prinaša sprememb v načinu življenja in pri tradicionalnih navadah, prav tako pa ne vpliva na domačo obrt in tradicijo samo po sebi. Prav tako pa mislijo, da se zaradi turizma ne povečuje kriminal, vandalizem in uživanje drog. Tukaj bi bilo dobro poudariti, da so turisti, ki zahajajo v Rogaško Slatino, v večini starejši gostje in prihajajo bodisi z zdravstvenim namenom ali namenom oddiha. Turizem ne prinaša negativnih posledic glede gneče, čakalnih vrst in drugih stresnih dejavnikov, ki bi lahko slabo vplivali na domačine. Prav tako ne škoduje kakovosti življenja domačinov, kvečjemu jo izboljšuje. Pozitivni učinki turizma so izredno dobrodošli in lahko rečemo, da jih je kar precej. Vsekakor je za takšen turistični kraj, kot je Rogaška Slatina, to izrednega pomena, saj je ena izmed poglavitnejših dejavnosti s katerimi se ukvarja, ravno turizem. 4.4 Negativni učinki turizma v Rogaški Slatini Turizem za seboj prinaša tudi negativne učinke, ki pa se kažejo predvsem v okolju. Večja kot je frekvenca ljudi, večja je onesnaženost. Takega mnenja so v večini tudi domačini Rogaške Slatine, saj menijo, da so tudi turisti delno krivi za onesnaževanje naših voda, zemlje in zraka. Prav tako menijo, da se število turistov v konici sezone vedno veča in s tem dosega kritično število. Prav tako se domačini v zadostni meri ne počutijo kot del snovanja turistične politike in v večini menijo, da nimajo dovolj vpliva v smeri razvoja turizma. Pri tem se počutijo prikrajšani pri sprejemanju odločitev na področju turizma. 4.5 Predlagane rešitve in izboljšave Velikokrat spregledamo negativne posledice turizma in se osredotočimo samo na pozitivne. V bistvu slabih stvari sploh ne zaznamo, ker dajemo večji pomen prijetnejšim in boljšim. Vendar temu ne bi smelo biti tako, saj je ključnega pomena, da se zavedamo vseh dejavnikov, ki jih prinaša turizem v določenem kraju in jih temeljito preučimo; negativne posledice skušamo odpraviti, pozitivne pa izboljšati. Po mojem mnenju bi morali poskrbeti, da bi domačini imeli večji vpliv pri razvoju turizma in sodelovali v večji meri v snovanju turistične politike. To bi lahko dosegli na takšen način, da bi občina Rogaška Slatina omogočila domačinom sodelovanje v zasnovi in razvoju turizma tako, da bi jih motivirali in jim prikazali pomen njihovih odločitev. Če bi se domačini počutili kot del ustvarjanja turizma v svojem kraju, bi to pomenilo, da bi čutili večjo nacionalno zavest, bolj bi bili odprti, imeli bi večjo skrb za okolje in bili bi bolj dovzetni za ostale težave in negativne posledice, ki jih prinaša turizem. Precej večji poudarek bi morali dati na vse te zadeve in jih skušali toliko približati domačinom, da bi se dejansko počutili del okolja v katerem živijo ter jih motivirati v tolikšni meri, da bi začeli to jemati resno in se zavedati problema, s katerim se stalno bolj srečujemo.

45

To bi se precej odražalo v odnosu do okolja. Saj so domačini tisti, ki bi prvotno poskrbeli za okolje in posledice onesnaževanja. Začutili bi se bolj povezani s krajem, v katerem prebivajo in to bi bila njihova motivacija za večjo skrb in odpravljanje vseh negativnih posledic, ki jih s seboj prenaša turizem.

46

5 SKLEP  Prostor na našem planetu je nadvse dragocen in določena območja (zlasti tista, kjer bi bilo mogoče razvijati turizem) so bolj občutljiva na posege (obale, otoki, planine) kot druga. Omenjenega dejstva so se začeli zavedati šele, ko so se pokazale (ponekod že nepopravljive) posledice. Prav počasi, a vendarle, se je prebudila tudi ekološka zavest. Danes poskušajo mnoge države z zakonodajo preprečiti ali vsaj omiliti negativne posledice, ki jih nosita s sabo (pogosto nenadzorovani) množični turizem in množična rekreacija. Že v začetku razvoja turizma je potrebno ugotoviti kaj je tisto, kar posega v izrabljanje naravnih virov in okolja ter upoštevati tudi vsakršno onesnaževanje. To je dostikrat zelo težko opredeliti. Predvsem je potrebno upoštevati življenje prebivalcev, ki so stalni element tega območja. Omogočiti jim je potrebno primeren habitat in razmere, ki ne bodo posegale v njihov osebni prostor. Pri tem naj poudarimo, da moramo upoštevati te okoliščine že v samem načrtovanju turističnega naselja z vsemi pripadajočimi objekti in aktivnostmi. Tako se lahko uredi dejavnost turističnega gospodarstva in življenje krajanov na način, da imata obe strani od tega koristi in zadovoljstvo. Naravna okolja je potrebno obvarovati v čim bolj neokrnjeni naravni obliki. Temeljito je potrebno premisliti, kje naj bi se turizem lahko sploh odvijal. Turiste pa moramo opozarjati, da se zavedajo škode, ki jo lahko povzročijo z neprimernim vedenjem. Pri vsem tem pa je potrebno delovati v harmoniji odločitev s prebivalci na turističnih območjih. Prebivalce je potrebno vključiti že pri samem načrtovanju. Domačini Rogaške Slatine so premalo vključeni v razvoj turistične ponudbe kraja, vendar se zavedajo ključnega pomena turistične dejavnosti za njihov kraj. Zavedajo se, da je turizem ena izmed glavnih gospodarskih panog, ki povečuje splošno blaginjo občanov, saj prinaša nova delovna mesta in pospešuje gospodarsko rast. Turizem s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki se odražajo predvsem v okolju. Onesnaževanje je danes problem, katerega se vsi zavedajo – tudi domačini Rogaške Slatine.

47

6 POVZETEK  Danes število prebivalstva narašča. Problemi kot so ekološko tanjšanje ozonske plasti, onesnaževanje voda, zraka, zemlje, krčenje gozdov, izumiranje raznolikosti, lakota, revščina, nepismenost in neenakomeren razvoj so bili priznani za dejavnike, ki povzročajo negativne posledice na »zapuščino« naših potomcev. Po drugi strani pa lahko turizem prav tako vpliva pozitivno in prinaša bolj sprejemljive možnosti. Tako je dobra stran turizma aktivno sodelovanje skupnosti pri njegovem načrtovanju in izvajanju. Tako skupnost pomaga ohranjati svojo kulturo, tradicijo in znanja, ki so v ponos skupnosti in samemu turizmu. Sodelovanje te vrste družbi pomaga pri nadzoru razvoja turizma in pa pri tem, da dobički, ki pri tem nastanejo, ostanejo v okviru gostujočega kraja. To zagotavlja prebivalcem preživljanje družin in pri tem se ustvarjajo dobički, ki motivirajo lokalno prebivalstvo, da premostijo razlike med svojo kulturo in kulturo turistov ter pri tem ne uporabljajo sredstev, ki so škodljiva okolju. Glavne ugotovitve o razvoju turizma v Rogaški Slatini:

• turizem povzroča več pozitivnih kot negativnih učinkov, • pozitivni učinki turizma predvsem vplivajo na ekonomijo, • z razvojem turizma se odpirajo nova delovna mesta, s tem se povečuje splošna

blaginja občanov ter gospodarska rast, • turizem pospešuje porabo tradicionalnih izdelkov, povečuje se ponudba proizvodov

in storitev, izboljšuje se infrastruktura in povečuje se razvoj na področju izobraževanja,

• negativni učinki turizma se predvsem odražajo v onesnaženosti okolja, zraka in voda,

• domačini premalo sodelujejo v snovanju in razvoju turizma. KLJUČNE BESEDE: trajnostni turizem, vpliv turizma na okolje, pozitivni in negativni učinki turizma, degradacija okolja.

48

ABSTRACT The world's population is growing and problems like ecological ozone layer depletion, water, air and earth pollution, deforestation, extinction of heterogeneous species, famine, poverty, illiteracy and variable development were recognized as factors that have negative effects on the »legacy« of future generations. On the other hand, tourism can have positive effects and bring different possibilities. One of the merits of tourism is the active participation of the community in its planning and implementation. This allows the community to preserve its culture, tradition and knowledge, which are the pride of the community and tourism. Community collaboration helps in the development of tourism and keeps the created earnings within the local city. This allows the local people to support their families and creates new earnings that motivate them to overcome the differences between their culture and the culture of tourists without using products that have negative effects on the environment. Main conclusions of the present thesis in Rogaška Slatina:

• tourism has more positive than negative effects, • positive effects of tourism in the municipality affect mainly the economy, • the development of tourism brings new workplaces, together with the increase of

the general welfare of citizens and the economic growth, • tourism promotes the use of traditional products, the supply of products and

services is increasing, it improves infrastructure and increases the development of education,

• negative effects of tourism are mainly reflected in environmental, air and water pollution,

• local people do not collaborate enough in the development of tourism in the municipality.

KEY WORDS: sustainable tourism, impact of tourism on the environment, positive and negative effects of tourism, environmental degradation.

49

SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1: Spol anketirancev………………………………………………....... 21Slika 2: Starost anketirancev……………………………………………....... 21Slika 3: Zaposleni v turistični dejavnosti…………………………………… 22Slika 4: Vpliv domačinov na snovanje turistične politike…………………... 22Slika 5: Sodelovanje udeležencev v turističnem razvoju…………………… 23Slika 6: Vpliv lokalnih oblasti in lokalnih turističnih organizacij na obisk

turistov………………………………………………………………24

Slika 7: Občutek domačinov na vpliv razvoja turizma……………………… 25Slika 8: Nadzor razvoja turizma…………………………………………….. 26Slika 9: Vpliv dolgoročnega strateškega planiranja na preprečevanje

negativnih učinkov turizma………………………………………… 27

Slika 10: Vpliv turistov na onesnaževanje okolja……………………………. 28Slika 11: Kritičnost turističnih obiskov………………………………………. 29Slika 12: Kritičnost uporabe zemljišč………………………………………… 30Slika 13: Vpliv turistov na živalstvo in rastlinstvo…………………………… 30Slika 14: Vpliv turizma na promet…………………………………………… 31Slika 15: Vpliv turizma na vodne vire………………………………………... 32Slika 16: Gospodarski razvoj občine………………………………………..... 33Slika 17: Vpliv turizma na nova delovna mesta……………………………… 34Slika 18: Vpliv turizma na splošno blaginjo občanov………………………... 34Slika 19: Vpliv turizma na porabo lokalnih izdelkov………………………… 35Slika 20: Vpliv turizma k boljši ponudbi……………………………………... 36Slika 21: Vpliv turizma na razvoj infrastrukture……………………………... 37Slika 22: Vpliv razvoja turizma na izobraževanje……………………………. 37Slika 23: Vpliv povečanega števila turistov na domačine……………………. 38Slika 24: Vpliv razvoja turizma na način življenja domačinov……………… 39Slika 25: Vpliv turizma na domače obrti……………………………………... 40Slika 26: Hrup turistov in domačini………………………………………….. 40Slika 27: Vpliv razvoja turizma na naraščanje kriminala v destinaciji………. 41Slika 28: Vpliv turizma na gneče pri uporabi storitev……………………….. 42Slika 29: Vpliv turizma na zmanjševanje kakovosti življenja domačinov…… 42

Tabela 1: Pregled ekoturizma in trajnostnega turizma……………………....... 12Tabela 2: Degradacija okolja kot posledica turizma………………………….. 14

50

SEZNAM LITERATURE IN VIROV LITERATURA

1. Aronsson, Lars. 2000. The development of Sustainable Tourism. London: Wellington

House.

2. Benčič, Margareta. 2006. Prepoznavanje pomena strategije v lokalni skupnosti. Organizacija 39 (2), 141–5.

3. De Lacy, Terry, Marion Battig, Stewart Moore in Steve Noakes. 2002. Delivering a sustainability strategy for tourism destinations. Gold Coast: Griffith University.

4. Gardner, Lloyd. 2003. Preliminary assessment of tourism sector in the context of physical alterations and destruction of habitats (PADH) in the wider Caribbean region. The Hague: GPA Coordination Office.

5. Gunn, A. Clare. 1988. Tourism planning. New York: Taylor & Francis.

6. Horvat, Uroš. 2000. Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Založba

ZRC.

7. Jurowski, Claudia, Janne Liburd. 2001. A multi-cultural and multi-disciplinary approach to integrating the principles of sustainable development into human resource management curriculums in hospitality and tourism. Journal of Hospitality ond Tourism Education, 13 (5), 1–38.

8. Mihalič, Tanja. 2008. Turizem: ekonomski vidik. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Planina, Janez. 1997. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Sillence, Gordon. 2008. Knowledge Networking in the Tourism Sector since the World

Summit on Sustainable Development – Strategies for Success. Conference paper for the 2nd International Conference on Responsible Tourism Kerala March 2008, 1–24.

11. Sirakaya, Ercan, Victor Teye in Sevil Sönmez. 2002. Understanding Residents 'Support for Tourism Development in the Central Region of Ghana. Journal of Travel Research.

12. Verdjan, Franc. 2004. Rogaška Slatina: Sprehod skozi čas. Društvo prijateljev Rogaška

Slatina.

13. Zorko, Daniela. 1999. Uvod v turizem. Ljublajna: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

51

14. WWF International - World Wide Fund for Nature. 2001. Guidelines for community-based ecotourism development.

VIRI

1. Spletna stran Rogaške Slatine. [online]. Dostopno na: http://www.rogaska-slatina.si/index.php?id=82 [20. 9. 2008].

2. Spletna stran Rogaške Slatine. [online]. Dostopno na: http://www.rogaska-slatina.si/

[20. 9. 2008].

3. Spletna stran Rogaške Slatine. [online]. Dostopno na: http://www.rogaska-slatina.si/index.php?id=79&mid=41 [29.9.2008].

4. Agencija Republike Slovenije za okolje – Katalog podatkovnih virov. [online].

Dostopno na: http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CONCEPT=2839&L1=302&L2=94 [15. 9. 2008].

5. Minet – slovarček. [online]. Dostopno na: www.minet.si/sola/geslo_pop.php?id=867

[25. 9. 2008].

6. Interni vir TIC-a Rogaška Slatina: Rogaška Slatina nekoč in danes.

1

PRILOGA ANKETA

Zadovoljstvo domačinov z razvojem turizma v občini Sem Monika Očko, absolventka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Trenutno pišem diplomsko nalogo z naslovom »Domačini in trajnostni razvoj turizma v Rogaški Slatini«. Prosim vas, da si vzamete čas in odgovorite na naslednja vprašanja (obkrožite številko). Anketa je anonimna. Uvodna (demografska) vprašanja:

Spol moški ženski 1 2 Starost do 30 let 31–55 55 in več 1 2 3 Ali ste zaposleni v turistični dejavnosti (hotelirstvo, gostinstvo, tur. agencije …)? da ne 1 2

a) INSTITUCIONALNI VIDIK 1. Domačini imamo zadosten vpliv na snovanje turistične politike in na proces odločanja v

našem kraju / občini. 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

2. Udeleženci v turističnem razvoju (lokalna oblast, turistična podjetja, turistične in druge

organizacije) med seboj dobro sodelujejo. 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

3. Obisk turistov je rezultat pobude lokalnih oblasti oz. lokalne tur. organizacije.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

4. Domačini čutijo, da lahko vplivajo na smeri razvoja turizma (vrste turizma) v občini.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

2

5. Nadzor razvoja turizma (glede vplivov na okolje) je dober.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

6. Menim, da dolgoročno strateško planiranje turizma lahko pomaga pri preprečevanju

morebitnih negativnih učinkov turizma. 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

b) OKOLJSKI IN EKOLOŠKI VIDIK 7. Turisti onesnažujejo naše okolje (vodo, zemljo in zrak).

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

8. Intenzivnost turističnih obiskov (število turistov) postaja, v konici sezone, kritična.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

9. Uporaba zemljišč za turistične namene postaja kritična.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

10. Povečanje števila turistov v naši občini bo negativno vplivalo na živalstvo in rastlinstvo v

regiji. 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

11. Turizem povzroča prometne zastoje.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

12. Turizem bo ogrozil vodne vire (izčrpavanje vodnih virov).

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

3

b) EKONOMSKI VIDIK 13. Turizem je veliko doprinesel h gospodarskemu razvoju kraja / občine.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

14. Razvoj turizma bo pospešil odpiranje novih delovnih mest.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

15. Turizem izboljšuje splošno blaginjo občanov.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

16. Razvoj turizma bo sprožil oz. pospešil porabo tradicionalnih lokalnih izdelkov.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

17. Turizem je bistveno prispeval k boljši ponudbi proizvodov in storitev.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

18. Turizem je bistveno pripomogel k razvoju infrastrukture (ceste, komunalna dejavnost).

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

19. Turistični razvoj je prinesel napredek na področju izobraževanja.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

c) SOCIO-KULTURNI VIDIK 20. Povečano število turistov (zlasti na višku sezone) povzroča pri domačinih občutek ogroženosti

in povečuje stres. 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

4

21. Razvoj turizma povzroča spremembo načina življenja domačinov in tradicionalnih navad (lokalne kulture). 1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

22. Turizem pospešuje izginjanje domače obrti in drugih tradicionalnih dejavnosti v občini!

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

23. Turisti in obiskovalci povzročajo preveč hrupa.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

24. Razvoj turizma je v naši občini sprožil naraščanje kriminala, uživanja drog, vandalizma.

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

25. Turisti povečujejo gnečo pri uporabi storitev (banka, bolnišnica …).

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.

26. Turistični razvoj je zmanjšal kakovost življenja domačinov (motenje bivanja).

1 2 3 4 5 Zelo se strinjam. Strinjam se.

Niti eno niti drugo.

Ne strinjam se. Sploh se ne strinjam.