domov | zdu-giz - gradivo celota maj2017 · v primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi...

1

Preizkus znanja s področja trženja enot investicijskih skladov

GRADIVO ZDU–GIZ

Maj 2017

Kazalo

Sklop 1: OSNOVNE ZNAČILNOSTI FINANČNEGA SISTEMA IN FINANČNIH PRODUKTOV …..str. 2g. Urh Bahovec

Sklop 2: DEJAVNIKI IZBORA INVESTICIJSKEGA SKLADA …………………………………………str. 42g. Urh Bahovec

Sklop 3: PREDPISI, KI UREJAJO PODROČJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB ZA UPRAVLJANJE…………………………………………………………………………………...str. 92g. Primož Damjanovič

Sklop 4: IZBRANE VSEBINE PREDPISOV S PODROČJA TRGA FINANČNIH INSTRUMENTOV………………………………………………………………………………...str. 158mag. Andrej Šercer

Sklop 5: PREDPISI O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA……………………………….……………………………………………………...str. 180g. Bogdan Tušar

Sklop 6: DAVČNI PREDPISI, KI SE NANAŠAJO NA OBDAVČITEV IMETNIKOV INVESTICIJSKIH KUPONOV OZIROMA DELNIC INVESTICIJSKIH SKLADOV…………..………..……….str. 214mag. Gregor Sluga

Sklop 7: (1. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEV …………………………….str. 233g. Urh Bahovec

Sklop 7: (2. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEVIzvensodno reševanje sporov…………………………………………………………………..str. 256mag. Andrej Šercer

2

Sklop 1:

OSNOVNE ZNAČILNOSTI FINANČNEGA SISTEMA IN FINANČNIH PRODUKTOV

Urh Bahovec

24. 04. 2017

Gradivo za preizkus s področja trženja IS in prodaje IK oz delnic IS 4

FINANČNI SISTEM

� Finančni sistem je pomemben del narodnega gospodarstva. Poglavitna naloga finančnega sistema, ki ga sestavljajo finančne institucije, finančni trgi in finančni inštrumentije vzpostavitev povezave med varčevalci in investitorji.[1]

�

[1] Finančni sistem bi tako lahko opredelili kot sistem, ki ga tvorijo finančne institucije, finančni trgi in finančni inštrumenti, z namenom vzpostaviti čim učinkovitejšo prenos prihrankov od varčevalcev na investitorje.

3

24. 04. 2017


Finančni sistem

� Finančne institucije� Finančni trgi� Finančni instrumenti

24. 04. 2017


FINANČNE INSTITUCIJE

� Neposreden prenos, agentski prenos, posreden prenos� Prenos finančnih prihrankov je lahko neposreden, kjer

končni varčevalci sami neposredno prenašajo finančne presežke na končne investitorje. Druga možnost pa je posreden prenos finančnih prihrankov, kjer končni varčevalci prenašajo finančne presežke na končne investitorje posredno s pomočjo finančnih institucij, ki jih imenujemo finančni posredniki. Posledica tega je vzpostavitev posrednega finančnega razmerja med končnim varčevalcem in končnim investitorjem. V primeru, ko finančnih posrednikov v narodnem gospodarstvu sploh ne bi bilo, bi to pomenilo manjši obseg varčevanja, manjši obseg finančnih prihrankov in manj racionalno alokacijo denarne akumulacije.

� Po funkcionalnem načelu delimo finančne institucije (finančne posrednike) na depozitne in nedepozitne finančne institucije.

4

24. 04. 2017


FINANČNE INSTITUCIJE

DEPOZITNE

Poslovne banke

Hranilnice

Kreditne zadruge

Vzajemne hranilnice

NEDEPOZITNE

INVESTICIJSKI SKLADI

Vzajemni skladi (odprti)

Investicijske družbe (zaprti)

POGODBENO FINANČNE

INSTITUCIJE

Zavarovalnice

Pokojninski skladi

5

24. 04. 2017


Depozitne finančne institucije

� Skupna značilnost depozitnih finančnih institucij je zbiranje finančnih prihrankov varčevalcev na osnovi vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti (vloge na vpogled, vezane vloge). Depozitne finančne institucije največkrat prenašajo zbrana sredstva varčevalcev na deficitne gospodarske celice z odobravanjem posojil, delno pa tudi z nakupom njihovih vrednostnih papirjev.

24. 04. 2017


� Nariši bilanco stanja banke

6

24. 04. 2017


Prednosti depozitnih finančnih institucij:

� Ponujajo hranilne vloge, ki omogočajo takšne zneske in likvidnostne preference, kakršne želi večina suficitnih celic;

� Prejete vloge preoblikujejo v posojila v takšni velikosti in zapadlosti, kot jo želijo deficitne celice;

� Prevzemajo tveganje za odobrena posojila;� Imajo več izkušenj za ocenitev kreditne sposobnosti deficitnih

celic kot posamezne suficitne celice;� Diverzificirajo (razpršijo) posojila med številne deficitne celice in

absorbirajo slabe kredite bolje kot jih lahko individualne suficitne celice;� Vlagateljem za njihove prihranke zagotavljajo nominalno trdno

vrednost.

24. 04. 2017


� K depozitnim finančnim posrednikom sodijo komercialne banke, hranilno-kreditna združenja, hipotekarne banke in kreditne zveze.

7

24. 04. 2017


� V primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi vsaka suficitna celica morala sama najti deficitno enoto, ki si želi izposoditi točno določen znesek posojila za določeno časovno obdobje, v katerem so ti prihranki na voljo.Vsaka suficitna celica bi morala tudi sama oceniti kreditno sposobnost deficitne celice in se izpostaviti tveganju nepravilnega ravnanja. Pod temi pogoji bi večina suficitnih celic raje obdržala svoje prihranke, kot pa jih razdelila deficitnim celicam. S tem bi bil tok prihrankov od suficitnih do deficitnih celic moten.

24. 04. 2017


� Druge finančne posrednike uvrščamo med nedepozitne. Delimo jih v dve podskupini, in sicer v pogodbene finančne institucije in investicijske sklade.

8

24. 04. 2017


Pogodbeni finančni posrednikih

� na podlagi pogodb, ki jih sklenejo, zagotavlja različne vrste izplačil denarnih zneskov v prihodnje. Na pasivi premoženjske bilance imajo obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih zavarovalnihali pokojninskih pogodb, na aktivi pa so različne finančne naložbe. Njihova primarna naloga je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vzporedna pa opravljanje finančnega posredništva. V to skupino spadajo zavarovale družbe in pokojninski skladi.

24. 04. 2017


� Nariši bilanco stanja zavarovalnice!

9

24. 04. 2017


Investicijski skladi

� Druga podskupina nedepozitnih finančnih posrednikov so investicijski skladi. Preko njih lahko posamezniki naložijo svoje finančno premoženje posredno v vrednostne papirje. Varčevalcem nudijo strokovno upravljanje njihovih prihrankov in jim z diverzifikacijo portfelja omogočajo zmanjševanje tveganja. Ti finančni posredniki imajo na pasivi svoje premoženjske bilance delnice, če gre za zaprte investicijske sklade (investicijske družbe), v primeru odprtih (vzajemnih skladov) pa investicijske kupone. Na aktivi imajo različne portfelje vrednostnih papirjev, skladno s poslovno politiko posameznega sklada.

24. 04. 2017


� Nariši bilanco stanja:� Vzajemnega sklada� Investicijske družbe

10

24. 04. 2017


VLOGA FINANČNIH INSTITUCIJ PRI PRENOSU PRIHRANKOV� Sprva se je razvil neposredni prenos prihrankov. Omejitve

neposrednega prenosa prihrankov so posledica različni potreb oziroma zmožnosti realnih investitorjev na eni strani in varčevalcev na drugi strani.

� Za večji in učinkovitejši prenos finančnih prihrankov so na trgu potrebne finančne institucije. Finančne institucije se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo finančnih oblik in/ali storitev. Razvoj finančnih institucij je posledica vrste prednosti, ki jih ima takšen posreden prenos tako na realne investitorje na eni strani kot tudi na varčevalce.

24. 04. 2017


Prednosti z vidika:

� realnih investitorjev (velja tudi za varčevalce):� sprememba velikosti prihrankov;� sprememba ročnosti prihrankov;

� varčevalcev:� večja kvaliteta naloženih prihrankov� večja likvidnost

� narodnega gospodarstva: � večji in učinkovitejši prenos prihrankov� obseg prihrankov� večji obseg realnih investicij� višji gospodarski rasti. � ekonomije obsega

12

24. 04. 2017


FINANČNI TRGI

� Finančni trgi s finančnimi institucijamipredstavljajo mehanizem, ki omogoča prenos prihrankov od tistih ekonomskih subjektov, ki varčujejo (običajno je to prebivalstvo), na tiste, ki investirajo v produktivne namene (običajno je to gospodarstvo). Gre za prenos tistega dela prihrankov ekonomskih subjektov, ki ga le-ti ne porabijo za svoje nefinančne naložbe (nepremičnine, oprema, znanje). Ta del prihrankov imenujemo finančni prihranki (Mramor, 1993, str.65).

13

24. 04. 2017


finančni trg

� Današnji finančni trg je po obsegu globalen in je eno najhitreje razvijajočih se gospodarskih področij. Tu se vsak dan pojavljajo novi instrumenti, s katerimi poskušajo finančne institucije, podjetja, država in ostali pritegniti investitorje, da bi svoje prihranke naložili prav v njihove finančne instrumente. Prenos finančnih prihrankov lahko poteka neposredno ali posredno od končnih varčevalcev na končne investitorje. Posreden prenos poteka preko financnih posrednikov, finančnih institucij, ki posredno prenašajo finančne presežke od končnih varevalcev (suficitnih celic) na končne investitorje (deficitne celice).

24. 04. 2017


Ekonomska funkcija

� Ekonomska funkcija finančnih trgov je torej omogočanje takšnega prenosa prihrankov od varčevalcev na investitorje, da bodo prihranki uporabljeni ekonomsko učinkovito. S tem se večata premoženje in potrošnja varčevalcev, investitorjev in celotnega gospodarstva (Mramor, 1993, str.67). Ekonomski pomen prenosa prihrankov je v tem, da se prihranki porabijo za investicije v takšno realno aktivo (npr. stroje, opremo) , ki zagotavljajo tržno in finančno uspešno blago oz. storitve. Učinkovit prenos prihrankov zagotavlja, da investirajo samo tisti ekonomski subjekti, ki imajo najboljše sposobnosti in možnosti, ostali pa varčujejo. Finančni trgi zagotavljajo alokacijo produkcijskih faktorjev in je nepogrešljiv v sodobni tržni ekonomiji.

14

24. 04. 2017


Finančna funkcija

� Zagotavljanju likvidnosti[1] (možnost spremembe prihrankov, ki se nahajajo v nedenarni obliki (npr. obveznice, delnice) v denar, ki ga nameni za nakup druge finančne aktive, realne naložbe ali potrošnjo, je velika spodbuda varčevanju), kar ima pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj.

� Možnosti razpršitve naložb (diverzifikacija): Razpršitev prihrankov enega varčevalca na več investitorjev zmanjšuje tveganje, da varčevalec ob dospetju ne bo dobil obljubljenega donosa. Verjetnost, da svojih obljub ne bodo izpolnili vsi investitorji, je namreč manjša kot, da svojih obveznosti ne bo izpolnil en investitor. Finančni trg to omogoča tako, da so naložbe v vrednostne papirje praviloma deljive(npr. veliko število delnic majhne nominalne vrednosti). Vsak varčevalec tako lahko kupi poljuben del finančne naložbe posameznega izdajatelja in s svojimi prihranki lahko kupi večje število naložbe različnih izdajateljev s čemer zmanjšuje tveganje, da njegovi prihranki ne bodo zagotovili pričakovanega donosa, kar ima prav tako pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj

�

[1] Poznamo dva pojma likvidnosti: 1. zmožnost poravne določene obveznosti na določen dan, 2. zmožnost spremembe nedenarne naložbe v denarno obliko. Likvidnost posameznih naložb (zmožnost prodaje naložbe brez izgube) je odvisna od razvitosti in velikosti finančnega trga.

24. 04. 2017


DELITEV FINANČNEGA TRGA

� Finančne trge lahko razvrstimo v skupine na različne načine. Najširša delitev, ki se tudi največkrat pojavlja v literaturi, je delitev finančnega trga na denarni trg in trg kapitala.

� Trga se med seboj razlikujeta glede na rok prenosa finančnih sredstev od suficitnih k deficitnim celicam na finančnem trgu. Pomemben most med denarnimi trgi in trgi kapitala predstavljajo nekatere finančne institucije, predvsem poslovne banke.

15

24. 04. 2017


TRG DENARJA

� Trg denarja je del finančnega trga na katerem se trguje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. To so kratkoročna posojila in vrednostni papirji, ki imajo do dospetja manj kot eno leto. Tipični kratkoročni vrednostni papirji so: blagajniški zapisi(izdajajo jih centralna banka in poslovne banke), komercialni zapisi (izdajajo jih nebančni izdajatelji) in zakladne menice kot državni vrednostni papir.

24. 04. 2017


Denarni trg

� omogoča prenos velikih vsot denarja od varčevalca k investitorju v razmeroma kratkem casu in z relativno nizkimi stroški ter predstavlja vlagatelju glavni vir in pretok denarnih sredstev, s katerim ohranja likvidnost (plačilno sposobnost).

16

24. 04. 2017


Instrumenti[1] denarnega trga

� so vsa kratkoročna posojila in kratkoročni vrednostni papirji države, poslovnih bank, prvovrstnih podjetij in drugih finančnih in nefinančnih institucij. Kratkoročna posojila so običajno pogodbeno dogovorjena in se praviloma ne prodajajo na sekundarnem trgu. Za njihov obstoj sta bistveni obljubljena obrestna mera in njihova varnost. S kratkoročnimi vrednostnimi papirji se trguje na sekundarnem trgu. Njihove cene in donosnosti so tesno povezane s tistimi, ki jih ponujajo oz. dosegajo novoizdani instrumenti. Ti vrednostni papirji se običajno pojmujejo kot likvidna sredstva, saj zanje velja, da jih je mogoče prodati pred dospetjem za ceno, ki je blizu nakupni. Za denarni trg so značilni nizko tvegani dolžniški vrednostni papirji. Te instrumente lahko zaradi njihove varnosti in likvidnosti imenujemo »cash equivalents«.

�

[1] Najbolj pogosti inštrumenti denarnega trga v ZDA so zakladne menice, potrdila o vlogi, komercialni zapisi, bančni akcepti, evrodolarji in reodkupni sporazumi.

24. 04. 2017


TRG KAPITALA

� Trg kapitala je del finančnega trga za dolgoročne finančne naložbe. V tržni ekonomiji opravlja predvsem naslednje funkcije (Mramor, 1998, str.1):

� omogoča in spodbuja oblikovanje čim večjega obsega prihrankov,

� usmerja zbrane prihranke v najboljše možne investicije in

� omogo a oblikovanje optimalne likvidnosti ekonomskih subjektov.

17

24. 04. 2017


� Za učinkovito opravljanje teh funkcij je potrebno na trgu zagotoviti varnost, zaupanje, transparentnost, likvidnost, stabilnost in donosnost.

24. 04. 2017


� Na trgu kapitala poteka trgovanje z dolgoročnimi finančnimi inštrumenti, in sicer z lastniškimi vrednostnimi papirji (delnice podjetij in finančnih institucij) in dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice podjetij, bank, države, občin, državnih institucij in skladov).

18

24. 04. 2017


� Sredstva, vložena na trgu kapitala imajo predvsem naložbeno funkcijo, ki naj bi zagotovila vlagatelju večji donos (Špec, 1996, str.23). Osnovni namen trga kapitala je spodbuditi in povečati obseg varčevanja ter usmeritev v najbolj produktivne naložbe.

24. 04. 2017


Trg kapitala

� V širšem smislu se na trgu kapitala odvijata ponudba in povpraševanje po dolgoročnih finančnih sredstvih (rok, daljši od enega leta). Trg kapitala se deli na trg dolgoročnih posojil in trg vrednostnih papirjev (Prohaska, 1999, str.11). Trg posojil predstavlja pogodbeno dogovorjeno neposredno razmerje med posojilodajalcem in posojilojemalcem. Za posojila je značilno, da nimajo zelo razvitega sekundarnega trga, čeprav je možna njihova odprodaja pred dospetjem (npr. z diskontom), saj je zaradi neuniformiranosti pogodbenih določil posameznega posojila otežena njihova medsebojna primerjava in s tem vzpostavitev nekega likvidnejšega trga.

19

24. 04. 2017


� Za razliko od trga posojil pa je trg VP neoseben ali tki javni trg, saj so si kupci in prodajalci med seboj nepoznani, ker trgovanje večinoma poteka prek agentov ali borznih posrednikov. Del tega trga pa je le bolj oseben pri čemer gre za tki zasebnii trg, pri čemer je krog kupcev dolčene finančne naložbe vnaprej omejen.

24. 04. 2017


� Trge VP lahko nadalje delimo glede na vrsto VP (npr. trg dolžniških VP/npr. obveznic; trg lastniških VP/ npr. delnic) te lahko nadalje delimo npr. na trg državnih obveznic, trg podjetniških obveznic, ipd.

20

24. 04. 2017


Primarni in sekundarni trg

� Trg vrednostnih papirjev delimo na primarni in sekundarni trg in še nadalje na terciarni[1] in kvartarni[2] trg (Bohorc, 2001).

� Primarni trg vrednostnih papirjev je namenjen novoizdanim (emisijskim), prvič ponujenim vrednostnim papirjem. Cilj posameznika, podjetja, banke ali državne institucije je z izdajo vrednostnega papirja priti do denarja za financiranje svojih izdatkov.

� Sekundarni finančni trg je namenjen trgovanju z že obstoječimi finančnimi oblikami. Vrši se takoimenovana preprodaja vrednostnih papirjev in menjava lastništva.

�

[1] O terciarnem trgu kapitala govorimo, ko gre za prodajo vrednostnih papirjev podjetij, ki sicer kotirajo na borzi, preko bannih okenc. To poteka v neposrednih, telefonskih ali raunalniških povezavah med finančnimi posredniki in agenti.

� [2] O kvartarnem trgu govorimo, ko se prodajajo vrednostni papirji institucionalnim varčevalcem.

24. 04. 2017


21

24. 04. 2017


VRSTE NALOŽB

� S svojo dejavnostjo posamezniki pridobivajo denarna sredstva, ki jih delno porabijo za tekočo potrošnjo, preostali del, takoimenovane prihranke, pa lahko naložijo. Prihranke lahko naložijo realno ali finančno, in to bodisi neposredno ali pa posredno preko finančnih institucij. Če posameznik prihranke uporabi za nakup dolgoročnih realnih dobrin, govorimo o realnih naložbah, če pa prihranke prenese na druge ekonomske subjekte, je prenos v sodobnih ekonomijah praviloma finančne narave, zato govorimo o finančnih naložbah (Mramor, 1993, str.111).

24. 04. 2017


� Vsako leto se pojavi cela vrsta novih finančnih naložb. Finančne institucije, podjetja kot tudi država ponujajo vlagatelju pestro izbiro finančnih naložb za izdelavo osebnega premoženjskega načrta. Poiskati si mora finančni program, ki mu omogoča najbolj optimalno rešitev finančne varnosti in uresničitev ciljev, ki si jih je zastavil. Ob tem se mora zavedati, da zastopniki bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij ne delajo le za interes vlagatelja, temve tudi za svoj interes in interes delodajalca (konflikt interesov).

� V nadaljevanju je prikazana temeljna delitev naložb na realne naložbe, finančne naložbe in naložbe v znanje. Finančne naložbe so nadalje razvršene glede na izdajatelja.

22

24. 04. 2017


24. 04. 2017


23

24. 04. 2017


BANČNE VLOGE

� O bančni vlogi ali depozitu govorimo, ko vlagatelj položi denar na račun pri banki, banka pa se obveže, da mu denar z obrestmi vrne v dogovorjenem času. Banke varčevalcem nudijo vloge na vpogled in vezane vloge. Pri vlogah na vpogled vlagatelj kadarkoli svobodno dvigne denar s svojega računa, medtem ko lahko pri vezanih vlogah denar dvigne šele po koncu dogovorjenega obdobja ter za svojo vlogo prejme ustrezno višjo obrestno mero. Višina obrestne mere naraša s povečevanjem dobe vezave sredstev. Pomembni prednosti bančne vloge sta neobdavčenost obresti[1] na vloge in jamstvo za izplačilo vlog, ki ga banka nudi svojim strankam, če le-ta zaide v stečajni postopek. Višina jamstva je omejena navzgor. Druge prednosti so enostavnost, nizki stroški, možnost načrtovanja likvidnosti,...

�

[1] Glej novi zakon o dohodnini in davek od dobička pravnih oseb (davek od dohodka pravnih oseb)!

24. 04. 2017


� Banke so finančne institucije, katerih temeljna funkcija je zbiranje sredstev gospodinjstev in podjetij s finančnimi presežki in posoja teh istih sredstev gospodinjstvom in podjetjem s finančnimi primanjkljaji. V Sloveniji so banke institucije, ki imajo zbranih največ vloženih sredstev prebivalstva. Glavna razloga za to sta tradicionalna navezanost na banke ter nepoznavanje in nezaupanje v druge možnosti naložb denarja s strani prebivalstva.

24

24. 04. 2017


� Pri dolgoročnem varčevanju v bankah lahko izpostavimo dve obliki: prva oblika je t.i. rentno varčevanje, druga pa je varčevanje v obliki dolgoročno vezanih depozitov v domači ali tuji valuti, ki ima najdaljšo tradicijo vlaganja med slovenskimi vlagatelji.

24. 04. 2017


� Donosnost na bančne vloge je omejenazaradi restriktivne naložbene politike bank. Banke lahko le manjši del zbranih vlog nalagajo direktno na trg kapitala, kjer se ustvarjajo višji dobički ob višjem tveganju, večji del pa nalagajo v manj tvegane državne vrednostne papirje, kredite prebivalstvu in gospodarstvu. Posledično so donosi na vložena sredstva nižji.

25

24. 04. 2017


� Likvidnost bančne vloge je izredno omejena. V primeru želje po predčasni prekinitvi pogodbe o varčevanju so sankcije lahko izredno ostre (npr. Prekinitev ni možna prej kot po drugem letu varevanja, pri čemer se obrestne mere obračunavajo po znižani stopnji, ponavadi kot za vpogledne vloge ali enomesečni depozit) lahko pa nam banka premostitveni kredit, ki je obrestovan po višji obrestni meri kot naša vloga.

24. 04. 2017


� Pristop k varčevanju je enostaven, saj vlagatelj preprosto izpolni varčevalno pogodbo (s strani vlagatelja je to predvsem redno plačevanje pogodbenih zneskov, za banko pa to pomeni izplačevanje dogovorjenih obresti na račun vlagatelja).

26

24. 04. 2017


� Preglednost naložbe je za vlagatelja po eni strani dobra, saj natačnno ve kolikšni so vložki, kakšna je doba vlaganja in kakšni bodo donosi, čeprav je treba opozoriti, da so obrestne mere pri dolgoročnem varčevanju, tako rentnem kot depozitnem, spremenljive in torej niso enake za celotno obdobje.

� Enotne, sestavljene o.m.� Fiksne, spremenljive o.m.

24. 04. 2017


� Banke pri rentnem varevanju in dolgoronih depozitih stroškov ne zaračunavajo. Lastni dobiček ustvarjajo s tem, da zbrana sredstva nalagajo na kapitalski trg in posojajo fizičnim in pravnim osebam s finančnimi primanjkljaji, s čimer dosegajo višje donose, kot jih nudijo svojim vlagateljem. Stroški za vlagatelja so tako oportunitetni ali stroški izgubljenih alternativ, kar pomeni, da vlagatelj za vložen denar dobi manj, kot če bi denar vložil kot banke.

27

24. 04. 2017


� Rentno varčevanje in dolgoročni depozit sta obliki dolgoročnega varčevanja, ki sta primerni za bolj konzervativne vlagatelje z željo po visoki varnosti, donosnost pa jim je drugotnega pomena. Slabosti so predvsem v nelikvidnostisredstev in sankcijah v primeru prekinitve ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (Klapš, 2001, str. 34).

24. 04. 2017


OBVEZNICE IN KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI� Poleg delnic so obveznice najbolj pogosta dolgoročna oblika

naložbe. Izdajatelj[1] obveznice je po vsebini posojilojemalec, kupec pa posojilodajalec. Značilnost obveznice je, da njihov imetnik dobi za dobo do dospelosti obveznice redno izplačane kupone z vnaprej določeno obrestno mero. Ob dospetju se vse obveznice izplačajo v nominalni vrednosti.

�

[1] Izdajatelj na ta način pridobi sredstva podobno kot pri bančnem kreditu, le da posojilodajalec ni le banka, ampak vsak, ki kupi obveznico, to pa je načeloma lahko vsaka fizična in pravna oseba.

28

24. 04. 2017


� Nakupna cena obveznice na sekundarnem trgu je odvisna od ponudbe in povpraševanja[1]. Imetnik obveznice ima možnost na organiziranem trgu (borzi) prodati obveznico tudi pred rokom dospelosti, t. j. kadarkoli. Pri nas se pojavljajo državne obveznice, obveznice bank in obveznice podjetij. Državne obveznice so od vseh obveznic najvarnejša naložba z najmanjšim donosom. Obveznice bank so bolj tvegane in bolj donosne. Obveznice podjetij so sicer najbolj tvegane od prejšnjih dveh, vendar ponujajo nekoliko višjo donosnost.

�

[1] Vrednost obveznice se izračuna tako, da se sprva ugotovi časovni razpored vseh plačil obresti in plačila glavnice, nato pa se ti denarni tokovi diskontirajo (prevedejo na danes) glede na ustrezno zahtevano stopnjo donosa, ki je odvisna od tveganosti naložbe.

� CENA , VREDNOST

24. 04. 2017


� Glavna značilnost, ki razlikuje obveznice od delnic, je v tem, da lastnik oziroma imetnik nima možnosti soodločanja pri poslovanju podjetja, ima pa obljubo izdajatelja, da mu bo ob zapadlosti oziroma roku obveznice izplačal glavnico, v obdobju med izdajo in dospetjem pa tudi obresti, kot nadomestilo za posojena sredstva (Kleindienst, 2001).

29

24. 04. 2017


� Varnost nalaganja sredstev v obveznice je odvisna od izdajatelja. Državne obveznice so najbolj varne, saj za njihovo izplačilo jamči država z vsem svojim premoženjem. Drugače je z obveznicami bank in podjetij. Donosnost obveznic lahko podobno kot pri delnicah razdelimo na dva dela. Prvi del predstavljajo kapitalski dobički, torej razlika med prodajno in nakupno ceno obveznice, ter tečajnimi razlikami, kadar je obveznica denominirana v tuji valuti, drugi del pa izplačane obresti. Razlike med posameznimi izdajatelji glede donosnosti so lahko velike in so posledica varnosti naložbe. Obrestne mere pri državnih obveznicah so zaradi nizke tveganosti nižje kot obrestne mere na bolj tvegane podjetniške obveznice. Premija za tveganje je sestavljena iz razlinih dejavnikov: premije za nelikvidnost, premije za ročnost, premije za tržno tveganje, premije za kreditnotveganje, premije za odpoklic, premije za valutno tveganje.

24. 04. 2017


� Trgovanje z obveznicami na sekundarnemtrgu in trgovanje »preko okenc« povečuje likvidnost naložbe oz. enostavnost in prilagodljivost za vlagatelja. Stroški za vlagatelje pri prodaji oz. nakupu na sekundarnem trgu so podobni kot pri delnicah.

30

24. 04. 2017


� Obveznice so naložba, ki je zaradi stroškov in razmeroma šibke ponudbe obveznic trenutno primerna predvsem za večje t.i. institucionalne investitorje, ki večino posla opravijo s svežnji. Trg malih investitorjev je izredno omejen in skoncentriran na manjše število obveznic.

24. 04. 2017


� Večino zgoraj navedenega velja tudi za kratkoročne dolžniške papirje z rokom dospetja krajšim od enega leta. Sedaj so najpomembnejši kratkoročni dolžniški papir na domačem trgu zakladne menice, ki jih izdaja zakladnica ministrstva za finance, pred tem so bili blagajniški zapisi Banke Slovenije.

31

24. 04. 2017


� Na koncu velja opzoriti še na tveganje, na katerega zlasti radi pozabijo mali vlagatelji. To je tveganje spremembe obrestne mere, ki ima izredno močan vpliv na gibanje tržnih tečajev obveznic. Učinek spremembe splošnega nivoja obrestnih mer v gospodarstvu in s tem spremenjene zahtevane donosnosti obveznic odločno vpliva na tečaj obveznic po katerem se z njimi trguje na borzi. Vpliv spremenjene zahtevane donosnosti na tečaj je večji pri obveznicah z daljšo preostalo ročnostjo in nižjo nominalno obrestno mero, kot pa pri tistih s krajšo preostalo ročnostjo in višjo nominalno obrestno mero. Nepoznavanje učinka spremenjenih obrestnih razmer na tečaj obveznic lahko bridko razočara vlagatelja, ki se je pri izboru naložb v obveznice zanašal zgolj na dober sloves izdajatelja in visoko likvidnost posameznih naložb.

24. 04. 2017


DELNICE

� Delnica je lastniški vrednostni papir, kar pomeni, da daje imetniku lastniško pravico. Imetnik delnice ima pravico odločanja o poslovanju družbe in sicer v relativni višini svojega lastništva. Druge pravice, ki jih ima delničar, so pravica do sorazmernega deleža v dobičku (dividenda), pravica do ustreznega deleža v likvidacijski masi ob morebitnem stečaju podjetja in pravica do prednostnega nakupa delnic ob morebitnem povečanju kapitala oziroma novi izdaji delnic (Kleindienst, 2001).

32

24. 04. 2017


� Na slovenskem trgu kapitala se trguje z večino delnic slovenskih podjetij, ki so prestrukturiranje v delniške družbe doživela v času privatizacije. Z vidika varnosti so delnice od vseh primerjanih naložb najbolj tvegane so pa hkrati naložba, ki od vseh primerjanih naložb dolgoročno prinaša v povprečju najvišje dobičke. Dobiček pri naložbah v delnice je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalski dobiček, to je razlika med prodajno in nakupno ceno delnice, drugi del pa donos v obliki udeležbe v dobičku podjetja, katerega lastniki smo, in se kaže v dividendah. Izplačevanje dividend je odvisno od realiziranega dobička ustvarilo in od politike dividend podjetja, ki lahko določa, da bo dobiček namenilo razvoju podjetja v prihodnosti in ne bo izplačevalo dividend lastnikom delnic.

24. 04. 2017


� Varčevanje v delnicah je lahko likvidna naložba. V primeru, da potrebujemo denar, delnico enostavno prodamo preko borzno posredniške hiše. Z vidika prilagodljivosti so delnice primerna naložba. Sami se lahko odločamo o višini vložka in v kakšnem časovnem razdobju. Možna je tudi preprosta zamenjava ene delnice z drugo, edino vprašanje je, ali je to zaradi stroškov posrednikov[1] in davkov smiselno.

� Davek povezani z lastništvom delnic so obdavčitve kapitalskih dobikov in obdavčitve dividend.

�

[1] Stroški nakupa delnic so pogojeni s samo organizacijo in izvedbo nakupa/prodaje, kar pomeni, da izdajatelj delnic stroškov ne zaraučnava, ampak jih zaračunavajo borzno posredniške hiše kot provizijo za svojo storitev. Višina provizije je odvisna od višine posla, stalnosti strank, medsebojnega dogovora. Večina borzno posredniških hiš zaračunava minimalno provizijo v fiksnem znesku oziroma v določenem % od opravljenega posla. Dodatni strošek za vlagatelja je odprtje trgovalnega računa pri Klirinško depotni družbi,njegovo letno vodenje, stroški prenosa vrednostnega papirja z računa, ter borzne provizije

33

24. 04. 2017


INVESTICIJSKI SKLADI

� Pomen investicijskih skladov� V zadnjem času postajajo investicijski skladi eden

izmed pomembnih udeležencev na finančnih trgih tako v Sloveniji, še bolj pa drugod po svetu, kjer vedno bolj pridobivajo na svoji pomembnosti. Zanimivi postajajo predvsem zaradi svojih prednosti, ki jih imajo pred drugimi oblikami varčevalnih naložb. V svetu in počasi tudi pri nas se vse več investitorjev odloča za tovrstne naložbe.

24. 04. 2017


� Investicijski skladi se ustanavljajo zaradi javnega zbiranja denarnih sredstev in nalaganja tako zbranih sredstev v razpršen portfelj vrednostnih papirjev. Investicijski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist lastnikov premoženja investicijskega sklada.

34

24. 04. 2017


Temeljne značilnosti investicijskih skladov so naslednje:� vrinejo se med izdajatelje vrednostnih papirjev in vlagatelje� zbrana denarna sredstva nalagajo v vrednostne papirje in

upravljajo s tako oblikovanim finančnim premoženjem po načelu omejitve in razpršitve tveganja,

� posamezni investitor je udeležen v dobičku, ki ga ustvarijo z upravljanjem finančnega premoženja, v sorazmerju s svojim vložkom v investicijski sklad. Pravice investitorjev v razmerju do investicijskega sklada so praviloma izražene v investicijskih kuponih ali delnicah.

35

24. 04. 2017


Delitev investicijskih skladov

� Poznamo več različnih oblik investicijskih skladov, ki se med seboj ločijo glede na investicijsko politiko in z različnimi cilji predvsem zaradi različnih potreb in želja investitorjev.

24. 04. 2017


� Osnovna delitev investicijskih skladov je glede na postavke na pasivni strani sklada. Tu ločimo odprte (vzajemni skladi) in zaprte (investicijske družbe) investicijske. Najpomembnejša razlika med njima je v likvidnosti oziroma možnosti vnovčitve deležev. Medtem, ko lahko vlagatelj unovči delnice investicijske družbe s prodajo na sekundarnem trgu kapitala, se deleže vzajemnega sklada, s katerimi se na borzi ne trguje, unovči ob izstopu iz vzajemnega sklada. Oblika zaprtega sklada je prav zato manj pogosta. Druga delitev se nanaša na aktivnostran bilance sklada, to je na naložbe, ki jih sklad ima.

36

24. 04. 2017


� Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je opredelil obe temeljni obliki investicijskih skladov, ki sta poznani tudi v svetu na:

�

� - vzajemne sklade, ki so odprti in niso pravne osebe, in

� - investicijske družbe, ki so zaprti skladi in so delniške družbe.

37

24. 04. 2017


� Vzajemni skladi so t.i. odprti skladi, v katerem je združeno premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev. Imenujemo ga odprti investicijski sklad, ker vanj lahko kadarkoli vplačujete (vstopate) in iz njega dobite izplačano (izstopate). Z vloženimi sredstvi kupite njihove investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli vnovčite in tako svoje prihranke dvignete. Investicijski kupon se glasi na ime in ni prenosljiv. Vplača se le v denarju in v celoti. Z dnem izplačila vrednosti investicijskega kupona prenehajo pravice imetnika kupona, ki iz kupona izvirajo.

24. 04. 2017


� Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji (delnice, obveznice, zakladne menice ali blagajniški zapisi). Tako dobimo naložbe vzajemnega sklada, kar z drugo besedo imenujemo portfelj. Naložbe, ki se nahajajo v portfelju, predstavljajo aktivo vzajemnega sklada.

38

24. 04. 2017


� Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote vzajemnega sklada. Investicijski kuponi oziroma enote vzajemnega sklada predstavljajo pasivo vzajemnega sklada. Enote »vsebuje« sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada.

24. 04. 2017


Pravice imetnika investicijskega kupna so:

� pravica do izplačila sorazmernega dela cistega dobička iz naložb vzajemnega sklada,

� pravica do izplačila sorazmernega dela vrednosti sredstev vzajemnega sklada v primeru likvidacije tega,

� pravica do izplačila vrednosti investicijskega kupona na zahtevo imetnika kupona.

39

24. 04. 2017


� Če pogledamo aktivno stran bilance stanja, se skladi med seboj razlikujejo glede na pogostost sprememb njihovega premoženja:

� skladi, ki so aktivno upravljani,� skladi, za katere je značilno, da ohranjajo svoje

premoženje dalj časa nespremenjeno,� skladi, katerih premoženje je fiksirano in se v času

poslovanja ne spreminja.

24. 04. 2017


� Skladi dosegajo prihodke na dva načina, z izplačili iz naslova posedovanih vrednostnih papirjev (dividende, obresti) ter s kapitalskimi dobički zaradi porasta vrednosti premoženja na trgu oziroma uspešnega trgovanja z naložbami. Ker imajo različni investitorji različen odnos do denarnega toka danes oziroma do kapitalskih dobičkov, ki zagotavljajo denarne tokove v prihodnosti, se skladi temu prilagajajo

40

24. 04. 2017


� V svojem premoženju imajo lahko skladi različne vrednostne papirje; glede na prevladujočo obliko premoženja skladov ločimo:

� sklade delnic: splošne sklade delnic (skladi agresivne rasti, skladi malih podjetij, skladi rasti, skladi rasti in dobička, lastniško-dobičkovni skladi) in druge delniško orientirane sklade (mešani skladi, specializirani skladi, sektorski skladi, borzni indeksni skladi, mednarodni skladi),

� sklade obveznic,� mešane sklade,� sklade kratkoročnih vrednostnih papirjev,� sklade nepremičnin.

24. 04. 2017


� Glede na sestavo naložb lahko slovenske vzajemne sklade razdelimo v pet osnovnih skupin (Kleindienst, 2000):

� Agresivni delniški skladi: več kot 75% naložb v delnicah

� Zmerno agresivni delniški skladi: 60-75% naložb v delnicah

� Konzervativni delniški skladi: 45-60% naložb v delnicah

� Mešani skladi: nobena od naložbenih skupin ne prevlada

� Obvezniški sklad: večino naložb v obveznicah

41

24. 04. 2017


� Večji ko je delež delnic v vzajemnem skladu, večje je tudi tveganje zmanjšanja vrednosti premoženja in večji je pričakovan donos. Na drugi strani je vlaganje v sklade z večjim odstotkom obveznic manj tvegano, kar v daljšem časovnem obdobju z veliko verjetnostjo pomeni nižji donos.

� Optimalni mix!� Z vlagateljevega vidika je treba najprej opredeliti

dobo vlaganja v sklad in stopnjo tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti. V osnovi velja, daljše ko je obdobje vlaganja, bolj je lahko naložba tvegana, kar pomeni, da je tudi verjetnost, da bo donos večji, večja.

24. 04. 2017

Gradivo za preizkus znanja s področja trženja enot investicijskih skladov 82

42

Sklop 2:

DEJAVNIKI IZBORA INVESTICIJSKEGA

SKLADA

Urh Bahovec

24. 04. 2017


PREDNOSTI IN SLABOSTI INVESTIRANJA V VZAJEMNE SKLADE

Prednosti:� Učinkovito zmanjšanje investicijskega tveganja.

Tveganju na trgu vrednostnih papirjev se v celotinikoli ne moremo izogniti. Lahko pa ga zmanjšamo zrazpršitvijo premoženja. Ravno to omogočajovzajemni skladi, pri čemer lahko že z majhnimvložkom dosežemo nizko oz. sprejemljivo stopnjotveganja.

43

24. 04. 2017


� Profesionalno upravljanje premoženja. Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, s profesionalno organizirano analitsko službo, ki ves čas spremlja kaj se na trgu vrednostnih papirjev dogaja in s pravilno naložbeno politiko povečuje donosnost sklada. Investitorju ni potrebno podrobno spremljati trga, zbirati informacije, delati analize, ampak to zanj opravijo strokovnjaki, ki imajo za to potrebno znanje.

24. 04. 2017


� Prihranek časa. Če primerjamo investitorja, ki neposredno investira v vrednostne papirje in investitorja, ki to opravi preko vzajemnega sklada, porabi slednji bistveno manj časa, saj naložbene odločitve prepusti strokovnjakom. To pa ne pomeni, da je investitor v vzajemni sklad lahko popolnoma pasiven do svojega premoženja. Že na začetku se mora odločiti za sklad, ki po sestavi ustreza njegovim pričakovanjem, hkrati pa mora tudi v času trajanja naložbe upoštevati dogajanja in spremembe, ki lahko vplivajo na donosnost in varnost

44

24. 04. 2017


� Druge koristi. Vzajemni skladi v tujini nudijo tudi druge spremljajoče koristi. Izgradni program varčvanja, kjer se vlagatelj odloči za redna in enaka vplačila, avtomatično reinvestiranje dividend in obresti, ki omogočjo nižje davke in s tem višje donose, in kombinacija z drugimi storitvami, ki jih ponuja upravitelj sklada ali njegov poslovni partner.

24. 04. 2017


� Likvidnost: Vlagatelj lahko premoženje oz. Enote kadarkoli proda po VEP

� Pozitivni davčni učinki v primerjavi z neposrednim imetništvom VP.

45

24. 04. 2017


Slabosti:

� Stroški. Pri vzajemnih skladih poznamo tri glavne vrste stroškov. Vstopni in izstopnistroški so neposredni, upravljalski pa so posredni in jih vlagatelj praktično ne vidi.

24. 04. 2017


� Omejitev odločanja vlagatelja. Posameznik ima možnost odločanja, v kateri vzajemni sklad bo vlagal, ne more pa direktno vplivati na to, kakšen bo portfelj sklada, v katerega bo denar vložil. Pri odločitvi mu pomaga naložbena politika sklada, ne pa količina in kakovost posameznih vrednostnih papirjev, ki so trenutno v portfelju, saj jih lahko upravitelj sklada glede na naložbeno politiko in težnje po doseganju višje donosnosti kadarkoli zamenja.

46

24. 04. 2017


� Število vzajemnih skladov. Trenutno v Sloveniji konkurenca vzajemnih skladov še ni premočna. V prihodnosti se bo predvsem zaradi možnosti vlaganja v tuje vzajemne sklade, konkurenca med skladi poveč'ala. To bo zmanjšalo preglednost in enostavnost odločanja za vlagatelja.

� Negativni davčni učinki v primerjavi z neposrednim imetništvom VP.

48

24. 04. 2017


� Pokojninski skladi;� Naložbene police življenjskega

zavarovanja;� Strukturirani produkti (certifikati)

24. 04. 2017


KAKO IZBRATI PRIMEREN VZAJEMNI SKLAD� Investitor naj pri izbiri primernega sklada

sledi naslednjim osnovnim naelom (Kleindienst, 2001):

� Skladnost s priporočljivo strateško sestavo premoženja; investitor to doseže tako, da svoje prihranke naloži v mešani vzajemni sklad, katerega sestava je enaka ali vsaj podobna strateški sestavi in le te razporedi v dva ali več vzajemnih skladov.

49

24. 04. 2017


� Pristop k investiranju (investicijska politika) in investicijski cilji; investitor naj bi se odločil med aktivnim in pasivnim upravljanjem premoženja, ali pa za ustrezno kombinacijo obeh tipov skladov.

� Pretekla uspešnost vzajemnega sklada; investitor naj ne bi le izbiral med skladi, ki so se v preteklosti izkazali za najbolj uspešne, ker je pretekla (ne)uspešnost slab kazalec (ne)uspešnosti, temveč vsaj še med povprečno uspešnimi, po načelu previdnosti pa naj bi izločil tiste sklade, ki so se v preteklosti izkazali za najmanj uspešne.

24. 04. 2017


� Stroški sklada; investitor naj bi se izogibal vzajemnim skladom, ki povzročajo in obračunavajo nadpovprečno visoke provizije oziroma stroške.

� Velikost sklada in njegovega upravitelja; majhni vzajemni skladi težko dosežejo uspešnost velikih, če že ne zaradi česa drugega, zato, ker so stroški njihovega upravljanja običajno višji kot v večjih skladih. Poleg tega upravitelji, ki upravljajo večje število vzajemnih skladov, investitorju dostikrat omogočajo zelo poceni prestopanja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad.

50

24. 04. 2017


� Stopnja specializacije sklada; investitor naj bi svoj portfelj najprej razporedil v dobro razpršene splošne vzajemne sklade, investiranje v specializirane sklade pa naj bi bilo le kot dopolnilo tako zgrajenemu osnovnemu portfelju, saj le ti skladi prinašajo preveč tveganja, da bi lahko tvorili investitorjev osnovni portfelj.

24. 04. 2017


� Velja pravilo, da sklad, ki v določenem obdobju ustvari največjo donosnost, ni nujno najbolj uspešen. Investitor mora biti pri ocenjevanju pretekle uspešnosti vzajemnih skladov pozoren tako na njihovo preteklo donosnost kot na prevzeto tveganje. Prav tako velja, da je uspešnost določenega vzajemnega sklada moč oceniti le na daljši rok (pet let in več). Glej Prilogo 1 in 2.

51

24. 04. 2017


� Kako tvegan je vaš vzajemni sklad? Sandi Kodrič[email protected]

� Vzajemni sklad je dober, če ima visoko donosnost ob čim manjšem tveganju. Za ocenjevanje tveganosti skladov se je v svetu uveljavilo nekaj meril. Tokrat si bomo ogledali eno izmed njih, ki se imenuje "največji nihaj navzdol."

� Največji nihaj navzdol lahko opišemo kot največji odstotni upad vrednosti točke v nekem preteklem obdobju. Večji je bil tak padec, bolj tvegan je sklad za vlagatelje.

� Izračun poteka takole: sprehodimo se po grafu dnevnih VEP (vrednost enote premoženja - točka) izbranega preteklega obdobja in iščemo zaporedne nove vrhove. Med trenutnim in naslednjim doseženim vrhom so ponavadi obdobja, ko je vrednost VEP nižja. V vseh globelih med vrhovoma izmerimo največji upad v odstotkih v primerjavi s prej doseženim vrhom in kot rezultat izračuna vzamemo največjega izmed njih. Rezultati za slovenske vzajemne sklade, ki imajo vsaj petletno zgodovino, so v tabeli. Številka ima tudi praktičen pomen: če bi nekdo vložil v najslabšem možnem trenutku v zadnjih petih letih, na primer v Galileo, in bil potem prisiljen dvigniti sredstva v najslabšem trenutku, bi bila njegova izguba 11,55 odstotka (brez upoštevanja vstopne provizije).

� Kako veliki so lahko nihaji pri tujih skladih, si lahko ogledate na kanadskem portalu FundLibrary http://www.fundlibrary.com/tools/drawdown_chart.asp[+] .

24. 04. 2017


52

24. 04. 2017


� Tveganost vzajemnih skladov - nepredvidljivost prihodnjih donosov Sandi Kodrič[email protected]

� objavljeno 17.8.04 22:00 � Pri merjenju tveganosti vzajemcev si lahko pomagamo z merjenjem volatilnosti oziroma

nihajnosti�

Pri iskanju naložb se vlagatelji poleg donosov osredotočajo tudi na tveganje. Metodo merjenja tveganja, imenovano največji nihaj navzdol, smo opisali v enem izmed preteklih člankov (najdete ga na spletni strani Financ: http://www.finance-on.net/show.php?id=94880 [+] ). Eden izmed dejavnikov tveganja je tudi nepredvidljivost donosov. Naložbo, katere pretekli donosi so se močno razlikovali med seboj (na primer donos v različnih obdobjih: 13, -6, 6, -2 odstotka), imamo za bolj tvegano od tiste, ki je stalno dosegala podobne rezultate (na primer 3, 1, 4, 2 odstotka). Pri izbiranju med tema dvema - ob enaki skupni donosnosti (približno 10,3 odstotka) v zaporedju teh štirih obdobij - imamo raje drugo, kjer je bilo nihanje manjše.

� Večja nihajnost, manj predvidljivi donosi� Statistično funkcijo za oceno nepredvidljivosti imenujemo volatilnost ali nihajnost sklada in jo

najpogosteje izračunamo kot standardni odklon mesečnih donosov, ki jih je sklad dosegel v zadnjih 36 mesecih. Merimo torej, kako močno doseženi donosi odstopajo od njihovega 36-mesečnega povprečja. Če je izračunana številka nizka, je zelo verjetno, da se bo mesečni donos gibal okoli povprečja. Zato sklepamo, da ima sklad bolj predvidljiv donos. In obratno, pri višji nihajnosti sklada je večja verjetnost, da bodo prihodnji donosi bolj oddaljeni od povprečja. Zato bi lahko točka sklada v kratkem obdobju močno zrasla ali padla.

� Kako predvidimo nepredvidljivo� Če predpostavimo, da imajo mesečni donosi normalno (Gaussovo) porazdelitev, matematika pravi,

da je približno 68 odstotkov točk v razponu največ enega standardnega odklona od povprečja navzgor in navzdol. Rezultati za slovenske vzajemce in obdobje treh let, ki se konča 30. junija 2004, so v spodnji tabeli.

� Za ponazoritev praktične uporabe vzemimo Alfo s povprečnim mesečnim donosom 2,34 odstotka in nihajnostjo 2,69 odstotka. Glede na to pričakujemo, da se bo Alfin mesečni donos v dveh tretjinah mesecev gibal med -0,35 odstotka (2,34 minus 2,69 odstotka) in 5,03 odstotka (2,34 plus 2,69 odstotka). Dobra je naložba s čim boljšim razmerjem med (visokim) donosom in (nizko) nihajnostjo.

24. 04. 2017


53

24. 04. 2017


� Poleg tega je treba pri uspešnosti vzajemnega sklada upoštevati tudi vse stroške, ki so povezani z investiranjem v takšen sklad. Sklad teh stroškov pri navajanju pretekle donosnosti ne upoštevajo, še posebej radi izpuščajo vhodne provizije.

24. 04. 2017


� Stroški vzajemcev� Vzajemni skladi obračunavajo vstopne,

izstopne, ali pa obojne provizije, Stroške oziroma provizije, ki jih mora plačati vlagatelj v vzajemni sklad, delimo na vstopne, izstopne in upravljavske. Obstajajo seveda še stroški nakazila denarja na sklad (položnice ali trajnik) in morebitni stroški menjave valut. Stroškov odprtja in vodenja računa pri slovenskih vzajemnih skladih ni, nekateri skladi v tujini pa poznajo tudi te.

54

24. 04. 2017


24. 04. 2017


� Stroški vzajemcev, Upravljavske provizije najbolj nažirajo donos� Upravljavske provizije se obračunavajo ves čas varčevanja v

vzajemnem skladu, zato naj bodo vlagatelji nanje posebno pozorni�

Vlagatelji v vzajemne sklade pri izbiti sklada pogosto največ pozornosti namenjajo vstopnim in izstopnim stroškom, saj jih občutijo neposredno ob vsakem vplačilu ali izstopu iz sklada. Na višino upravljavskih stroškov, ki bremenijo donose sklada in se obračunavajo ves čas varčevanja, pa pogosto pozabijo, saj jih ne morejo prebrati na obračunih nakupa ali prodaje.

� Dolgoročnim varčevalcem so visoki upravljavski stroški največji trn v peti

� Ker je varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročne narave - priporočena doba vlaganja je bližje desetim kot trem letom, in se upravljavski stroški obračunavajo ves čas varčevanja, je smiselno, da se tem stroškom nameni tudi največ pozornosti.

� Spremljajte tudi celotne stroške

� Za konec naj še enkrat poudarimo, da so stroški le eden od dejavnikov pri odločitvi za sklad in da ni nujno, da so najcenejši skladi tudi najboljši. Kljub temu pa praksa v tujini kaže, da denimo indeksni skladi, ki so stroškovno zelo ugodni, na daljši rok dosegajo nadpovprečne donose.

55

24. 04. 2017


24. 04. 2017


� Na koncu je pomembno, da investitor ne daje ocenam uspešnosti prevelikega pomena pri napovedovanju njihove prihodnjeuspešnosti.

56

24. 04. 2017


� Vzajemni skladi so za večino malih, kapitalsko šibkejših vlagateljev najprimernejši za udeležbo na kapitalskem trgu. Zaradi nihanja tečajev delnic in obveznic so sicer bolj tvegana naložba od bančnih depozitov, vendar omogočajo višje donose.

� Stopnjo tržnega tveganja lahko z izbiro primernega sklada (obvezniškega, delniškega, mešanega) ali kombinacije skladov nekoliko uravnavamo. Preostala tveganja, povezana s trgom, pa so v rokah upravljavca skladov in odvisna od naše sposobnosti (pogosto tudi sreče) vstopiti in izstopiti iz sklada v primernem trenutku.

24. 04. 2017


� Sredstva vlagateljev so ločena od upravljavca

� Z nakazilom denarja na vzajemni sklad zneska ne nakažemo na račun družbe za upravljanje (dzu), ki upravlja sklad, temveč na poseben račun, kamor se stekajo sredstva vseh vlagateljev v določenem skladu. Premoženje vzajemnega sklada je povsem ločeno od dzuja, tako da ob morebitnem propadu dzuja sredstva sklada ostanejo v lasti vlagateljev in ne gredo denimo v stečajno maso.

� Stroga zakonodaja za vzajemce in dzuje� Za vzajemne sklade in dzuje velja stroga zakonodaja.

Njihovo delovanje urejajo predvsem zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter podzakonski akti. Obvezne so redne neodvisne revizije skladov in dzujev.

57

24. 04. 2017


� Nevšečnosti ob likvidaciji sklada� Ob ugotovljenih nepravilnostih pri upravljanju skladov so sankcije za upravljavce

hude, saj se jim lahko odvzame licenco in s tem dovoljenje za upravljanje skladov. V takem primeru se sklad likvidira ali pa upravljanje prevzame drug dzu; enako se zgodi ob stečaju dzuja. Oba postopka sta za vlagatelje neprijetna, saj lahko trajata več tednov, medtem pa je premoženje vlagateljev v skladu zamrznjeno. Kuponov se v času postopka likvidacije ali prenosa na drugi dzu ne da prodati, ne glede na to, kakšne so razmere na borzi.

� Pri likvidaciji sklada se javno pozovejo imetniki investicijskih kuponov, da prijavijo terjatve do sklada, premoženje se proda, vlagatelji pa so poplačani iz likvidacijske mase sklada sorazmerno v vrednosti svojih terjatev.

� Čim manj nelikvidnih in netržnih vrednostnih papirjev� Pri prodaji vrednostnih papirjev "iz nuje" se pogosto iztržijo nižji tečaji, zato je lahko

likvidacijska masa po prodaji papirjev manjša, kot je sprva kazalo. To še posebno velja pri papirjih, s katerimi se malo trguje, zato je dobro spremljati, koliko nelikvidnih, pa tudi netržnih (takih, ki niso na borzi) papirjev ima v portfelju posamezni sklad, saj lahko tu nastanejo največje razlike pri likvidaciji.

� Skladi so dokaj varna oblika varčevanja� Iz vsega zapisanega lahko sklenemo, da so vzajemni skladi glede pravne ureditve in

nadzora nad njimi precej varna oblika varčevanja. Obstaja sicer tveganje likvidacije ali prenosa upravljanja na drugi dzu in posledične zamrznitve sredstev, vendar pa sta zakonodaja in sprotni nadzor vedno strožja, kar zmanjšuje verjetnost, da bi se to zgodilo. Če želimo tveganje še zmanjšati, je najbolje svoje prihranke vložiti v več skladov različnih upravljavcev, tako da ob težavah v enem še vedno lahko nemoteno pridemo do dela svojih prihrankov.

24. 04. 2017


Izbor naložb in upravljanje vzajemnih skladov� Bistvo upravljanja vzajemnih skladov se skriva v procesu

investiranja. Z njim opisujemo aktivnosti, ki jih izvajajo upravljavci vzajemnih skladov, ko se odločajo o izbiri posameznih naložb, njihovem obsegu in časovnem obdobju izvedbe investicije. Proces investiranja se izvaja v naslednjih petih korakih (Sharpe, Alexander, Bailey, 1999, str. 11-14):

� določitev investicijske politike,� analiziranje vrednostnih papirjev,� oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev,� preverjanje ustreznosti sestave portfelja in� ugotavljanje uspešnosti upravljanja s portfeljem.

58

24. 04. 2017


� Določitev investicijske politike: Investicijska politika predstavlja osnovo v procesu investiranja, ki se v končcni fazi odrazi v določitvi temeljnih vrst finančnih naložb, ki so primerne za posamezni vzajemni sklad. Je kombinacija investicijske filozofije upravljavca in dolgoročnega strateškega planiranja. Investicijska politika je koncept ravnotežja, ki ni odvisen od trenutnih relativnih razmerij med cenami pri določenih tipih naložb, gospodarskih panogah ali posameznih vrednostnih papirjih. Prehodna nihanja na financnih trgih ne vplivajo na njeno veljavnost.

24. 04. 2017


Analiziranje vrednostnih papirjev:

� Razlog analiziranja vrednostnih papirjev je ugotoviti, katere izmed njih udeleženci na kapitalskem trgu trenutno nepravilno ocenjujejo. Pri iskanju podcenjenih ali precenjenih vrednostnih papirjev upravljavci uporabljajo različne pristope, večino izmed njih pa lahko razvrstimo v eno izmed dveh osnovnih oblik analize le-teh. Prva se imenuje tehnična, druga pa temeljna analiza vrednostnih papirjev. V primeru, da je tržna cena vrednostnega papirja nižja od njegove prave vrednosti pravimo, da je vrednostni papir podcenjen in obratno, da je precenjen, kadar tržna cena presega njegovo pravo vrednost.

59

24. 04. 2017


Tehnicna analiza

� Tehnicna analiza vrednostnih papirjev pomeni proučevanje preteklega gibanja cen in količin vrednostnih papirjev in na tej podlagi predvidevanje cen le-teh v prihodnosti.

� Najprej poskušamo iz zgodovinskih tečajev vrednostnih papirjev izlušciti trend oziroma ponavljajoč se vzorec gibanja cen, nakar analiziramo še cene na trgu v bližnji preteklosti in sedanjosti, da bi poiskali trend oziroma porajajoč se vzorec gibanja tečajev, ki bi bil enak preteklemu.

� Predpostavka, ki jo uporablja tehnična analiza je, da se trendi oziroma vzorci gibanja cen ponavljajo.

� Iskanje momentov, prelomnih točk, dolgo, srednje in kratkoročnih trendov, nivojev podpore in odpora so le nekatere izmed tehnik, ki tehnicnim analitikom pomagajo pri iskanju prodajnih in nakupnih signalov.

24. 04. 2017


60

24. 04. 2017


Temeljna analiza

� Temeljna analiza, na drugi strani poskuša določiti pravo oziroma notranjo vrednost vrednostnega papirja. Slednja je po definiciji enaka sedanji vrednosti vseh denarnih tokov, ki jih lastniki določenega vrednostnega papirja lahko pričakujejo v prihodnosti.

� Analitiki, ki prisegajo na temeljno analizo poskušajo predvideti časovni trenutek in višino teh denarnih tokov, ki jih s pomočjo ustrezne diskontne stopnje preračunajo na njihovo sedanjo vrednost.

� Tako morajo v primeru lastniških vrednostnih papirjev najprej oceniti višino prihodnjih dividend, pri čemer poskušajo napovedati dobiček na delnico in delež dobička, ki ga bo podjetje namenilo za dividende, potem pa še določiti primerno diskontno stopnjo. Ko vrednostnemu papirju določijo njegovo pravo vrednost, jo primerjajo z njegovo tržno ceno, da bi ugotovili ali ga trg pošteno vrednoti.

24. 04. 2017


Oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev: V tem koraku upravljavec vzajemnega sklada izbere tako posamezne vrednostne papirje, v katere bo investiral zbrana sredstva, kot tudi njihove deleže v celotnem premoženju sklada.

61

24. 04. 2017


� Preverjanje ustreznosti sestave portfelja: je cetrti korak v procesu investiranja in pomeni periodično ponavljanje prejšnjih treh korakov.

� Spremembe investicijskih ciljev upravljavca lahko povzročijo, da oblikovan portfelj ni več optimalen

� Drug razlog za potrebno revizijo portfelja je spreminjanje cen vrednostnih papirjev v času, kar lahko povzroči, da nekateri vrednostni papirji, ki v začetku niso bili privlačni naenkrat postanejo zanimivi in obratno.

24. 04. 2017


� Ugotavljanje uspešnosti upravljanja s portfeljem: Le-to daje upravljavcem vzajemnih skladov nujno potrebne povratne informacije o procesu investiranja, da lahko vzpostavijo kontrolne mehanizme, ki omogočajo neprestano izboljševanje učinkovitosti investicijskega upravljanja. Pri tem morajo uporabljati tako ustrezna merila uspešnosti in tveganja, kot tudi izvajati primerjave z raznimi tržnimi indeksi oziroma normaliziranimi portfelji in/ali portfelji drugih vzajemnih skladov. Merila uspešnosti, ki upoštevajo tako donosnost kot tveganje portfelja, merijo t.i. tveganju prilagojeno donosnostvzajemnih skladov, ki jo nato primerjamo z donosnostjo primerljivega portfelja (benchmark portfolio).

62

24. 04. 2017


ELEMENTI VARČEVANJA IN OSEBNE FINANCE� Področje osebnih financ je zelo obširno. Zajema premoženje

posameznika, ki je tesno povezano z njegovimi pomembnimi življenjskimi cilji in potrebami, kot so močna želja po finančni varnosti in neodvisnosti, želja po višjem življenjskem standardu, želja po ugodju, dobičku, želja po boljšem ugledu, večji osebni uspeh itd. Kateri odločitvi bo posameznik dal prednost je odvisno od njegove trenutne situacije – načina in pogleda na življenje, močne želje po spremembi, dobičku, dobrinah, ugledu in tudi od njegove osebnosti. Nekega splošnega recepta na področju osebnih financ ni. Kar je dobro in priporočljivo za določenega posameznika ni nujno enako dobro in koristno za drugega. Strokovnjaki priporočajo za učnkovito in lažje upravljanje premoženja enkrat letno sestaviti bilanco stanja osebnega premoženja. V primeru izredno dejavnega investiranja pa je to smotrno storiti pogosteje.

VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/3-Izbiro-vzajemnih-skladov-prilagodite-svojemu-financnemu-profilu

63

24. 04. 2017


� Zapis finančnih obveznosti in premoženja nam da vpogled v vse tekoče prihodke in odhodke. Med drugim nas spomni na tiste »skrite« potenciale in obveznosti, na katere sicer ne bi pomislili vsak dan. Predstavlja izhodišče za določanje ciljev upravljanja premoženja. Razlika med vso vrednostjo premoženja in obveznostmi nam da približno oceno neto vrednosti premoženja.

24. 04. 2017


64

24. 04. 2017


� V osnovi mora vsak delovno sposoben in aktiven posameznik v prvi vrsti postaviti finančne temelje, ki predstavljajo osnovno finančno varnost. Cilji, življenjske situacije in življenjski slog mu narekujejo višino finančne varnosti. Cilj posameznika je povečevati finančno varnost iz leta v leto in tako odpraviti eksistenčni strah in si ustvariti določeno mero varnosti. Šele ko je posameznik poskrbel za osnovne temelje njegovega premoženja, je priporočljivo in hkrati smiselno, da začne ustvarjati dodatno premoženje z ustrezno razpršitvijo naložbenega kapitala.

24. 04. 2017


� Z rastjo premoženja postanejo ponavadi življenjski cilji bolj razkošni. Če ima posameznik že veliko ustvarjenega premoženja, ima manjše potrebe po varčevanju za osebno finančno varnost, zato pa večjo potrebo po vzdrževanju ravni premoženja.

65

24. 04. 2017


� Najtežja je prav gotovo odločitev o tem, katera oblika varčevanja bo varčevalca privedla do zaželenega standarda. Možnosti za varčevanje je namreč veliko, katero bo izbral, je odvisno predvsem od njegovih pričakovanj. Velika pričakovanja, ob razmeroma skromnih vložkih, silijo varčevalca k naložbam, ki ponujajo visoko pričakovane donose. Glavna težava tovrstnih naložb pa je prav gotovo visoka stopnja tveganja.

24. 04. 2017


66

24. 04. 2017


� Elementi varčevanja med katere uvrščamo varnost (odnos do tveganja), donosnost, likvidnost, obveščenost, fleksibilnost, davčne prednosti, dostopnost in zmožnostpomagajo razjasniti varčevalcu, kateri način plemenitenja denarja je zanj najbolj primeren in katere postavke so zanj ključne pri naložbi. Strateško sestavo osebnega premoženja na ta načn oblikuje v skladu s svojim osebnim finančnim profilom in finančnimi cilji. Ti elementi posredno nakazujejo tudi karakter varčevalca (konzervativen, dinamičen, nevtralen tip vlagatelja). Nekateri elementi se med seboj izključujejo, še posebej donosnost, likvidnost in varnost.

24. 04. 2017


67

24. 04. 2017


Tveganje

� Tveganje, ki je prisotno v vseh porah ekonomije, je v očeh večine ljudi »temen oblak« nad najpomembnejšimi odločitvami, pa tudi nad dnevnimi dogodki. Nikoli namreč ne vemo zanesljivo, če se bodo naša predvidevanja kaj se bo zgodilo v prihodnosti, uresničila ali ne (Mramor, 1993, str.99). Kako ljudje sprejemajo tveganje? Nagnjenja k tveganju so pri posameznikih različna. Nekateri ne bi nikoli svojih finančnih prihrankov naložili drugam kot na hranilno knjižico v banki, drugi bi izgubili vse svoje prihranke pri igrah na srečo. Na splošno pa velja, da so posamezniki pripravljeni prevzeti tudi večje tveganje pri naložbi v primeru ustrezno višje pričakovane donosnosti.

24. 04. 2017


tveganje

� Večina ljudi ima predstavo, da tveganje pomeni verjetnost neugodnega razvoja dogodkov. Dejansko pa tveganje pomeni verjetnost, da se napoved ne bo uresničila(da pričakovana vrednost ne bo enaka dejanski vrednosti). Torej, ce je tveganje naložbe visoko, potem je malo verjetnosti, da bo napoved točna. Ljudje so si pri odnosu do tveganja razlicni.

68

24. 04. 2017


Tveganje in donosnost

� donos: uspeh kake pridobitvene dejavnosti v določenem obdobju, izražen v denarju

� donosnost (stopnja donosa): donosnost kapitala – razmerje med donosom in vloženim kapitalom

24. 04. 2017


Tveganje in donosnost

Velika podjetja 1.114.000

Manjša podjetja 3.822.000

Državne obveznice 34.000

Kratkoročni drž. vred. papirji 13.000

Donos naložbe 1000 dolarjev v obdobju 1925-1995

Vir: Brigham, Houston, 1998, str. 155.

Zakaj bi kdo sploh investiral v državne obveznice?

69

24. 04. 2017


Tveganje premoženjaprimer NYSE

Vir: Ross, Westerfield, Jaffe, 1993, str. 380

24. 04. 2017


70

24. 04. 2017


Kovarianca in korelacijski koeficient:� Za koliko se z razpršitvijo zmanjša tveganje

premoženja je odvisno od povezanosti donosnosti naložb

� Razpršitev premoženja zmanjšuje tveganje, če je korelacijski koeficient

� manjši od 1. Razpršitev premoženja bo najbolj učinkovita, če je korelacijski

� koeficient -1

71

• VIR: http://www.bearseatbulls.com/2011/05/a-healthy-investment-mindset/


72

• VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/97-Vas-skrbi-inflacija-Zascitite-se-z-nalozbo-v-delniske-vzajemne-sklade

73

VIR: http://www.nytimes.com/interactive/2011/01/02/business/20110102-metrics-graphic.html?_r=2&

74

VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/58-Kaj-naj-v-krizi-stori-vlagatelj

75

24. 04. 2017


� Posameznike lahko glede na odnos, ki ga imajo do tveganja, razdelimo v tri skupine (Berk et al., 2002):

� ljubitelje tveganja� tveganju nenaklonjene vlagatelje� do tveganja nevtralne vlagatelje

24. 04. 2017


Nagnjenost k tveganju

� starost (mlajši posamezniki so bolj naklonjeni tveganju, saj imajo še vedno oporo pri starših in največkrat prevzemajo odgovornost le do sebe),

� zdravstveno stanje,� stabilnost zaposlitve in prihodnje možnosti zaposlitve (boljše

zdravstveno stanje in večja stabilnost zaposlitve vplivata na večjo nagnjenost k tveganju in obratno. Boljše prihodnje možnosti zaposlitve prav tako spodbujajo posameznika k večjemu tveganju),

� pretekli dogodki-izkušnje; če ima posameznik negativne izkušnje, potem ima tak tudi odnos do tveganja. Tu se izkaže zaupanje vlagateljev v finančne ustanove.

76

24. 04. 2017


nagnjenost slovenskega prebivalstva k tveganju

24. 04. 2017


� Med slovenskimi gospodinjstvi so manjšo nagnjenost k tveganju pokazala tista gospodinjstva, pri katerih so dohodki nižji oz. katera na mesec najmanj prihranijo (Kleindienst, 1999a, str.62). Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer.

� Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost.

� Pred začetkom upravljanja premoženja je priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči, kolikšne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi ključni cilji, ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca ali pa si pomagamo z vprašalnikom, ki nas ovrednoti in uvrsti v razrede.

77

24. 04. 2017


24. 04. 2017


� Če zberete od 40 do 60 točk, je vaša naklonjenost tveganju majhna. To pomeni, da premoženja ne želite prepuščati vplivom borznih nihanj in vas zanima predvsem ohranjanje premoženja, manj pa pretirana rast.

� Če zberete od 70 do 90 točk, je vaša naklonjenost tveganju zmerna. Ne zanima vas samo ohranjanje vrednosti, temve tudi rast premoženja.

� Rezultat nad 100 točkami vas uvršča med vlagatelje, ki se tveganja ne bojijo preveč. Pri upravljanju premoženja vas zanimajo kar najvišji donosi in ste zato pripravljeni iskati tudi bolj tvegane naložbe.

78

24. 04. 2017


24. 04. 2017


� Tveganje izgube vlagatelj lahko zmanjša z diverzifikacijopremoženja, npr. z naložbo v vzajemne sklade, kjer z majhnimi vložki doseže ustrezno razpršitev premoženja na več razlinih naložb.

� Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanjaoziroma čas do načrtovane dosege finančnega cilja, več tveganja si vlagatelj lahko privošči. Torej daljše je obdobje varčevanja v delnicah, manjša je verjetnost da bodo vlagatelju prinesle negativno donosnost. Tveganje naložbe ima možnost zmanjšati na več nacinov, najpomembnejši nacini pa so vsekakor znanje, analize in razpršitev premoženja.

79

24. 04. 2017


Tveganje

� Tveganje premoženja opredeljujemo prek kovariance oziroma korelacijskega[1] koeficienta med sestavinami premoženja. Tveganje premoženja ni povprečje tveganj posameznih naložb v premoženju, ampak je manjše. Možno bi bilo namreč sestaviti premoženje tveganih naložb, ki bi bilo samo netvegano. Tako korelacija med naložbami, ki jih združimo v premoženje, definira tveganje premoženja.

�

Korelacijski koeficient lahko zavzame vrednosti med -1 in 1 in pove, kako se bodo gibale donosnosti dveh naložb. Ce je R1,2 > 0, to pomeni pozitivno korelacijo, torej se bo donosnost dveh naložb spreminjala v enaki smeri. Ce je R1,2 < 0, to pomeni negativno korelacijo in se bodo donosnosti dveh naložb spreminjale v nasprotni smeri. Ce sta dve naložbi popolnoma pozitivno korelirani in je R1,2=1, ne zmanjšamo tveganja premoženja. Ce sta dve naložbi popolnoma negativno korelirani, pomeni, da je R1,2=-1, bomo premoženje popolnoma razpršili – torej bo popolnoma netvegano.

24. 04. 2017


NALOŽBE V NEPREMIČNINE KOT DOPOLNITEV FINANČNIM NALOŽBAM� Nepremičnine predstavljajo približno 55 odstotkov

svetovnega bogastva (Brown, Matysiak, 2000), kar jim daje veliko pomembnost glede na druge investicijske razrede. Poleg neposrednih naložb v nepremičnine je možno sredstva investirati tudi posredno. Takšne naložbe omogoča razvoj nepremičninskih investicijskih skladov.

� Naložba v nepremičnino je zelo dobra dopolnitev finančnim naložbam, saj je z njimi zelo nizko korelirana. Izpeljanih je bilo veliko raziskav, ki potrjujejo koristi ob vključitvi nepremičnin v premoženje.

80

24. 04. 2017


Investicijske prednosti in donosi:

� Lastniški ponos: Lastništvo nad nepreminino je čustvena izkušnja, saj jo lahko investitor občuti in prime. Še posebno je značilen pri nakupu družinske hiše ali stanovanja. Veliko investitorjev občuti nepreminino kot merilo pomembnosti in uspeha

� �Oseben nadzor: Nepremicnina v nasprotju z obveznicami in delnicami omogoča investitorju direkten nadzor nad sredstvom, kar pomeni, da lahko nadzira odločitve, kot so nakup, cena, finančni vzvod, oblika lastništva, delovanje, refinanciranje, razpolaganje z nepremičnino.

� Osebna uporaba in posest. Večina investitorjev uporablja nepremičnino za osebne namene. Lastnik pridobiva koristi od povečanja vrednosti nepremičnine (apreciacije) in od prihranka, ker mu ni treba plačevati najemnine.

� Gradnja premoženja. Investitor lahko zgradi premoženje s pridobivanjem nepremičnin z uporabo finančnega vzvoda, nato reinvestira prihodke od teh nepremičnin in dolgoročno zgradi premoženje z amortizacijo dolga in apreciacijo nepremicnine.

� Močan finančni vzvod. Finančni vzvod se pojavi, kadar investitor pri financiranju investicije uporabi poleg lastniškega kapitala tudi dolžniške vire financiranja. Nepremicnine so sredstvo, ki je zelo visoko rangirano za zavarovanje dolga.

� Povečanje vrednosti (apreciacija) in zašita proti inflaciji. Vrednost nepremičnine se v času lahko poveča (aprecira), tako se investitorju poveča donosnost. Povečanje vrednosti je lahko posledica dveh okoliščin. Prva je povečanje povpraševanja glede na ponudbo v neinflacijskem okolju. Druga je, da lahko inflacija povzroči povečanje cen nepremičnin. Naložba v nepremičnino je namreč dobro zavarovanje pred inflacijo.

24. 04. 2017


Investicijske slabosti in tveganja

� Slaba likvidnost. Nepremičnino je težko hitro spremeniti v denar, kar lahko imetnika nepremičnine privede do nesolventnosti in bankrota. Sprememba nepremičnine v denar je prav tako povezana z visokimi transakcijskimi stroški.

� Breme za upravljalca. Večina nepremičnin zahteva veliko osebne pozornosti in znanja. Upravljalec, ki upravlja z nepreminino, je odgovoren za doseganje denarnega toka, ki ga je načrtoval investitor. Vseskozi je treba spremljati pritoke in vrednost nepremičnine.

� Zmanjšanje vrednosti (depreciacija). Čeprav lahko inflacija poveča denarno vrednost nepremičnine, lahko ocenjevalci vrednosti nepremičnin hitro ugotovijo, da se je njena realna vrednost zmanjšala zaradi psihične, funkcionalne ali lokalne depreciacije.

� Pravna zapletenost. Pogodbe med lastniki in upniki so zelo zapletene. Kompleksnost se pojavlja tudi v hitrih in nepredvidljivih davčnih spremembah, ki lahko neugodno vplivajo na investitorja, ki se zanaša na davčne koristi za znaten del donosov.

� Pomanjkanje informacij in znanja. Za tržne udeležence na nepremicninskem trgu je pridobivanje informacij o transakcijah med kupci in prodajalci zelo zahtevno in drago opravilo. Zaradi slabe informiranosti zato tržni udeleženci pogosto išejo pomoč pri nepremičninskih izvedencih, kar povišuje transakcijske stroške.

81

24. 04. 2017


Optimizacija premoženja z vključevanjem drugih oblik naložb� Na donosnost premoženja, sestavljenega iz razlinih finančnih

naložb, vpliva korelacija med donosi različnih naložb. Med druge finančne naložbe štejemo obveznice, delnice, gotovino, zlato ipd. Pomembno je torej pogledati, kakšen je prispevek posamezne naložbe k donosnosti celotnega (mešanega) premoženja.

� Ugotovitve večine analiz, ki so bile izvedene pri korelaciji donosov nepremičnin z drugimi finančnimi naložbami, so pokazale, da so donosi nepremičnin zelo nizkokorelirani z donosi obveznic in delnic. Zato naj bi vključitev nepremičnin v premoženje, ki je že sestavljeno iz obveznic in/ali delnic, ponujala velike koristi od razpršenosti premoženja. Premoženje, ki vsebuje nepremičnine, ob enaki zahtevani donosnosti nosi manjše tveganje. To pomeni, da smo z vključitvijo nepremičnine zmanjšali del tveganja.

24. 04. 2017


82


24. 04. 2017


PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI IZBORA NALOŽB� V zadnjih letih je postalo vse bolj očitno, da

psihologija igra izredno pomembno in nenehno vlogo na finančnem trgu. Razvila se je nova raziskovalna veja, ki združuje znanje iz psihologije in ekonomije in ki se imenuje vedenjske finance.

83

24. 04. 2017


Down side risk

� Kot primer navedimo izsledke Daniela Kahnemana in Amosa Tverskya (Tversky, Kahneman, 1974, str.1124-1131), ki sta z več stotimi znanstvenimi poskusi med drugim ugotovila, da večina ljudi občuti več bolečin in trpljenja z izgubo 100 dolarjev kot ugodja z dobitkom 100 dolarjev. Poznavanje psiholoških dejavnikov je izrednega pomena pri upravljanju osebnega premoženja, saj pri izbiri naložb vlagatelj tekmuje z drugimi varevalci in vlagatelji. V primeru, da emocije upravljajo naložbene odloitve, je dale najvecja možnost, da posameznik sprejme napačno odločitev.

24. 04. 2017


� Tradicionalne finance predpostavjajo, da so odločitve posameznika racionalne in zanj koristne. Nasprotno mnenje pa zagovarja tezo, da je proces odločanja predmet številnih iluzij.

� Največ možnih napak vlagateljev je predvsem psihološkega izvora, tisti najhujši dve (napačna strateška sestava premoženja in slaba razpršitev premoženja) pa sta posledica premajhnega znanja (Kleindienst, 2001, str.394).

84

24. 04. 2017


� Pretirana samozavest oziroma prevelika zaverovanost v natancnost informacij, ki jih ima na voljo: Nagnjenost k precenjevanju lastnih sposobnosti je v človeški naravi. Vlagatelj je prepričan v svoj prav, kar zadeva res dobre naložbe. Veliko zasebnih in celo profesionalnih investitorjev precenjuje svoje zmožnosti za napovedovanje prihodnjih gibanj tečajev.

24. 04. 2017


� Boljši spomin za dobre kot slabe stvari: Vlagatelji si bolje zapomnijo dogodke, ki so potekali v skladu z njihovimi priakovanji, kot tiste, ki niso. In prepričanost o svojem prav se tako še okrepi (Groznik, 2001, str.19).

85

24. 04. 2017


� Vzorec: Posameznikova odločitev temelji na stereotipih, vzorcih, ki mogoče sploh ne obstajajo. Predvideva, da se bo določen dogodek ponavljal v prihodnosti. Največkrat se to pojavlja na finančnem trgu ob nakupu »vročih« delnic ali precenjevanje uspešnosti upraviteljev investicijskih skladov, ki so bili nadpovprečno uspešni v preteklosti.

24. 04. 2017


� Varna zasidranost: Vlagatelj še naprej trguje na določenem trgu s pričakovanjem, da bodo dobički podjetja naraščali kot v preteklosti. Vendar ga lahko hitre spremembe, ki so značilne za finančni trg, kaj hitro šokirajo.

86

24. 04. 2017


� Hazardnerska zmota: Vlagatelji pogosto verjamejo, da se neki dogodek (npr. skokovita rast ali upad cen premoženja, dobitek na lotu ali v igralnici) ne bo ponovil samo zato, ker se je zgodil pred kratkim.

24. 04. 2017


� Naložbena kratkovidnost: Vlagatelji sicer radi govorijo o dolgih rokih, odzivajo pa se izrazito kratkoročno in pogosto posledično spremeni investicijsko odlocitev, ceprav za spremembo ni racionalne podlage.

87

24. 04. 2017


� Pripravljenost vec tvegati s hitro pridobljenim premoženjem: Vlagatelji so bolj pripravljeni tvegati s premoženjem, do katerega so prišli pred nedavnim, nepričakovano in laže, kot pa s premoženjem, ki so si ga ustvarili počasi, predvidljivo in z več truda (Groznik, 2001b, str.19).

24. 04. 2017


� Čredni nagon: Naložbene odločitve vlagateljev so velikokrat posledica splošnega čustvenega razpoloženja, osebnega preprianja, posledica govoric in modnih investicijskih smernic, ali pa zato, ker so to storili »že vsi«.

88

24. 04. 2017


� Pristranskost do razpoložljivega: Kadar so posamezniki pristranski do razpoložljivih informacij, velikokrat izpustijo prave priložnosti za investiranje svojih prihrankov.

24. 04. 2017


� Čezmerno odzivanje na nove informacije: Vlagatelji ugodne informacije pogosto precenijo, slabih pa se ustrašijo bolj, kot bi se jih morali glede na naravo dogodka. Pretirano odzivanje ponavadi vodi v evforijo. Najslabše pa jo nedvomno odnesejo vlagatelji, ki za nove informacije zvedo med zadnjimi in se odločajo na njihovi osnovi, ko trg že krene v nasprotno smer (Kleindienst, 2001, str. 393).

89

24. 04. 2017


� Miselni (pro)račun: Vlagatelji so nagnjeni k ločenemu obravnavanju posameznih elementov posamezne naložbe. To lahko pripelje do neučinkovitih odločitev. Naprimer, posameznik si sposodi po visokih obrestih za nakup potroškov, medtem ko istočasno varčuje po nižji obrestni meri za študij otroka.

24. 04. 2017


� Nezadostna diverzifikacija: Investitorji veliko manj diverzificirajo svoje premoženje, kot je v skladu s tradicionalno finančno teorijo. Nezadostna diverzifikacija je posledica t.i. »pristranskosti domaemu trgu«, ki pomeni, da investitorji raje investirajo v domae vrednostne papirje. Investitorji v ZDA, Evropi ter na Japonskem držijo vec kot 90% investicij v vrednostne papirje v domačih vrednostnih papirjih (French, Poterba, 1991), kar je težko razložiti na osnovi racionalnosti (Lewis, 1999).

90

24. 04. 2017


� Prekomerno trgovanje: V skladu s tradicionalno financno teorijo bi moralo biti na kapitalskih trgih razmeroma malo trgovanja. V nasprotju s tem predvidevanjem je na svetovnih borzah velik obseg trgovanja. Raziskave so pokazale, da prekomerno trgujejo tako individualni kot tudi institucionalni investitorji (Barberis, Thaler, 2002, str. 49). Raziskava, ki je zajela velik vzorec računov pri borzno posredniškem podjetju, je pokazala, da je povprečna donosnost investitorjev ob upoštevanju transakcijskih stroškov nižja od primerljive donosnosti oziroma donosnosti katerega izmed delniških indeksov[1].

�

[1] Zelo zanimiva je tudi raziskava, ki se je osredotoila na spol investitorjev. Ugotovljeno je namreč, da moški trgujejo za 50% več kot ženske in dosegajo za 0,94 odstotne točke nižjo donosnost na leto, kar je v skladu s splošno priznano trditvijo, da so moški bolj samozavestni od žensk. Razlika je še bolj opazna pri samskih moških in ženskah, kjer samski moški trgujejo za 67% več kot samske ženske in dosegajo 1,44 odstotne točke nižjo donosnost letno (Barber, Odean, 2001, str. 262).

24. 04. 2017


� Odločitve za prodajo vrednostnih papirjev: Ena izmed najpomembnejših ugotovitev vedenjskih financ je učinek nagnjenosti investitorjev k realizaciji dobičkov in nerealizaciji izgub. Investitorji namreč neradi prodajo vrednostne papirje »poražence« in jih držijo predolgo, po drugi strani pa se nagibajo k temu, da vrednostne paprije »zmagovalce« prodajo prehitro (Shefrin, Statman, 1985, str. 777-778).

91

24. 04. 2017


24. 04. 2017


92

PREDPISI S PODROČJA

INVESTICIJSKIH SKLADOV IN

DRUŽB ZA UPRAVLJANJE

Primož DamjanovičATVP

Gradivo za preizkus znanj s področja trženja enot investicijskih skladov 184

Predavanje bo obsegalo:

� pregled temeljnih predpisov s področja poslovanja investicijskihskladov (IS) in družb za upravljanje (DZU),

� predstavitev izbranih določb Zakona o investicijskih skladih indružbah za upravljanje (ZISDU-3) in nekaterih splošnih aktovAgencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP),

� pregled obveznih vsebin prospekta z vključenimi praviliupravljanja IS,

� pregled obveznosti DZU glede obveščanja vlagateljev oposlovanju IS,

� pregled pravil trženja enot investicijskih skladov v RepublikiSloveniji.

93

Poglavje I.

TEMELJNI PREDPISI S PODROČJA POSLOVANJA DZU IN IS


I.TEMELJNI PREDPISI

Sistemski zakon, ki ureja področje upravljanja in poslovanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji je:

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)

(Uradni list RS, št. 31/15)

94


I. TEMELJNI PREDPISIIZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP

Na podlagi ZISDU-3 ATVP izdaja splošne akte, ki podrobnejeurejajo posamezna področja poslovanja DZU in investicijskihskladov.

Pravila trženja enot investicijskih skladov podrobneje ureja:� Sklep o načinu in pogojih za trženje enot investicijskih

skladov

Pravila obveščanja vlagateljev podrobneje ureja:� Sklep o objavah in neposrednem obveščanju

imetnikov enot


I. TEMELJNI PREDPISIIZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP

Obliko in vsebino dokumentov o investicijskem skladu podrobnejeurejajo:

� Sklep o pravilih upravljanja in prospektu odprtega investicijskegasklada;

� Sklep o statutu investicijske družbe;� Sklep o računovodskih izkazih in letnem ter polletnem poročilu

investicijskega sklada.

Ostali relevantni splošni akti ATVP:� Sklep o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in

vrstah investicijskih skladov;� Sklep o začasni zaustavitvi odkupa oziroma uvedbi delnega

odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada;� Sklep o vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi

vrednostnimi papirji.

95

Poglavje II.

TEMELJNE DOLOČBE ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN

DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3VSEBINA ZAKONA

ZISDU-3 ureja:� pogoje za ustanovitev DZU, � obseg storitev, ki jih lahko opravlja DZU in zahteve glede

njenega poslovanja in ravnanja,� pravila glede upravljanja investicijskih skladov (skrbniške

storitve, ločitev premoženja, prepovedani posli, obveščanje),� pojem in oblike investicijskih skladov,� podrobnejše značilnosti posamezne oblike investicijskih

skladov (način oblikovanja, dopustne naložbe, provizije in stroške, združitve, prenos upravljanja, likvidacija, ipd.),

� tipe in vrste investicijskih skladov,� pravila trženja enot investicijskih skladov,� nadzor nad poslovanjem investicijskih skladov in DZU.

96


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3POJEM INVESTICIJSKI SKLAD

� Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, kateregaedini namen je, da zbira premoženje in ga v skladu z vnaprejdoločeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb vizključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.

� Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno.

� Javno zbiranje premoženja je vsako zbiranje premoženjafizičnih oseb, pravnih oseb in drugih subjektov zasebnega injavnega prava, razen zbiranja premoženja po zakonu, ki urejaupravljavce alternativnih investicijskih skladov (Zakon oupravljavcih alternativnih investicijskih skladov - ZUAIS).

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3 SHEMA INVESTICIJSKIH SKLADOV V RS


Investicijski skladi (IS)Investicijski skladi (IS)

Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganje v prenosljive vrednostne

papirje (KNPVP)

Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganje v prenosljive vrednostne

papirje (KNPVP)

Alternativni investicijski skladi (AIS)

Alternativni investicijski skladi (AIS)

Alternativni zasebni investicijski skladi

(AZIS)ZUAIS

Alternativni zasebni investicijski skladi

(AZIS)ZUAIS

Družbe tveganega kapitala (DTK)

ZDTK

Družbe tveganega kapitala (DTK)

ZDTK

Specialni skladi (SIS)ZUAIS

Specialni skladi (SIS)ZUAIS

Neregulirani AZISNeregulirani AZIS

Alternativni investicijski skladi , ki javno zbirajo

premoženje (AJIS)ZISDU-3

Alternativni investicijski skladi , ki javno zbirajo

premoženje (AJIS)ZISDU-3

97

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ZBIRANJE PREMOŽENJA PO ZUAIS

� Zbiranje premoženja v alternativnih investicijskih skladih (AIS) =trženje enot AIS in pomeni

neposredno ali posredno ponudbo enot AIS, naslovljeno nanedoločen ali določen krog profesionalnih vlagateljev sprebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedenona pobudo upravljavca AIS.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PROFESIONALNI VLAGATELJ PO ZUAIS

� Profesionalni vlagatelj na podlagi ZUAIS je:� oseba, ki šteje za profesionalno stranko v skladu z zakonom, ki ureja trg

finančnih instrumentov (ZTFI) kot na primer banka, zavarovalnica, BPD,DZU, pokojninski sklad in drugi institucionalni vlagatelji, oziroma

� oseba, ki na podlagi ZTFI sama zahteva, da se jo obravnava kotprofesionalno stranko (pogoj so zadostne izkušnje in znanja s področjatrgovanja s finančnimi instrumenti) ter

� vsaka fizična oseba, pravna oseba in drug subjekt javnega oziromazasebnega prava, ki:

1. se s pogodbo z upravljavcem AIS obveže, da bo vložil vsaj 150.000evrov oziroma 50.000 evrov kadar gre za vplačilo v specialni sklad(SIS), v družbo tveganega kapitala (DTK) ali AIS države članice, kiizpolnjuje najmanj pogoje, ki veljajo za navedene AIS v RepublikiSloveniji, in

2. pisno izjavi, da se zaveda tveganj, ki so povezana s predvidenoobveznostjo ali naložbo.


98


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ODPRTI in ZAPRTI IS

� Investicijski sklad je lahko bodisi odprtega bodisi zaprtega tipa.

� Odprt investicijski sklad je sklad katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika neposredno ali posredno unovčiti in izplačati iz sredstev sklada pred začetkom njegove likvidacije v skladu s postopki in v obdobjih določenih s pravili upravljanja sklada.

� V primeru, da se lahko z delnicami ali enotami premoženja AIS trguje na sekundarnem trgu in jih AIS ne odkupi ponovno oziroma izplača, se to pri določanju, ali je AIS odprtega ali zaprtega tipa, ne upošteva.

� Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjujepogojev za odprt sklad.

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3KNPVP

� Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostnepapirje (KNPVP, ang. UCITS) je:� odprt IS katerega edini namen je nalaganje sredstev v

vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelihrazpršitve tveganj, in

� ki je bil ustanovljen in je upravljan v skladu z ZISDU-3 v delu, kise prenaša Direktivo 2009/65/ES oz. s predpisi držav članic,sprejetimi zaradi prenosa te direktive.

� KNPVP skladi imajo t.i. evropski potni list, ki tem skladomomogoča, da se lahko po opravljeni priglasitvi pri pristojnemuorganu države članice, neposredno ali preko podružnice tržijo tudina območju druge države članice EU. Priglasitev takšnega skladalahko opravi samo DZU, ki upravlja KNPVP sklad oziroma z njenestrani pooblaščena oseba.


99


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OBLIKE KNPVP V RS

1. Vzajemni sklad (VS) je:� odprt IS,� KNPVP,� oblikovan kot ločeno premoženje,� njegovo poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem ZISDU-3.

2. Krovni sklad (KS) je:� odprt IS,� KNPVP,� sestavljen iz dveh ali več podskladov oblikovanih kot ločeno

premoženje,� njegovo poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem ZISDU-3.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ALTERNATIVNI INVESTICIJSKI SKLAD (AIS)

� AIS je vsak investicijski sklad, ki ni KNPVP in sicer ne glede na to, ali premoženje zbira javno (AJIS) ali nejavno (AZIS).

� KNPVP ne sme spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal AIS.

100

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OBLIKE AJIS V RS

1. Alternativni vzajemni sklad je:� odprt IS,� oblikovan kot ločeno premoženje,� njegovo poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom ZISDU-3.

2. Investicijska družba s spremenljivim kapitalom je:� organizirana kot delniška družba s sedežem v RS, katere

osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki soprosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranemtrgu,

� njeno poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom ZISDU-3.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB

� Delniški sklad: � osredotočenost na posamezno državo ali regijo;� osredotočenost na gospodarski sektor;� osredotočenost na družbe z majhno kapitalizacijo;

� Obvezniški sklad:

� sklad obveznic naložbenega razreda:� sklad državnih obveznic;� splošni obvezniški sklad;� sklad podjetniških obveznic;

� sklad obveznic izven naložbenega razreda:� mešani obvezniški sklad visokih donosov;� obvezniški sklad visokih donosov;


101

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB

� Mešani sklad:� defenzivni mešani sklad; � uravnoteženi sklad;� dinamični mešani sklad;� fleksibilni mešani sklad;

� Denarni sklad;� Sklad strategij absolutne donosnosti;� Nepremičninski sklad.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PODROBNEJŠI KRITERIJI RAZVRŠČANJA IS

� Investicijski sklad se lahko, če je to združljivo s pogoji, ki veljajo za posamezno vrsto sklada, opredeli tudi kot indeksni investicijski sklad, katerega strategija je posnemati strukturo indeksa ali slediti uspešnosti indeksa ali indeksov.

� Investicijski sklad se lahko, če je to združljivo s pogoji, ki veljajo za posamezno vrsto sklada, opredeli tudi kot sklad skladov(pogoj najmanj 80 odstotkov sredstev v enotah drugih skladov).

� Podrobnejšo klasifikacijo investicijskih skladov določa Sklep o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 100/15).


102


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRAVILA GLEDE IMENA IS

� Ime IS mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad,krovni sklad, alternativni vzajemni sklad ali investicijskodružbo.

� Ime IS mora vsebovati označbo iz katere je razvidna naložbenapolitika oziroma osnovni cilj naložbene politike sklada.

� Kadar se ime IS uporablja v prevodu v tuj jezik, so lahko tudisestavine imena iz tega člena prevedene v ta jezik.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3DZU

� Je pravna oseba s sedežem v RS, ki opravlja storitveupravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenjaAgencije za trg vrednostnih papirjev.

� Opravljanje storitve upravljanja investicijskih skladov DZUomogoča, da lahko ustanavlja IS, upravlja z njihovimpremoženjem in trži njihove enote.

� DZU države članice ali tretje države je pravna oseba ssedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki opravljastoritve upravljanja IS na podlagi dovoljenja pristojneganadzornega organa države članice ali tretje države.

103


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3DZU

� Plačilo za storitve DZU predstavlja upravljavska provizija, kise plačuje iz sredstev investicijskega sklada ter vstopna inizstopna provizija, ki jo vlagatelj plača pri vstopu in izstopu izvzajemnega sklada.

� Nadzor nad poslovanjem DZU opravlja Agencija za trgvrednostnih papirjev.

� Poslovanje DZU mora enkrat letno pregledati tudi revizor (DZUnajmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijskodružbo, ki je revidirala njeno letno poročilo).

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA DZU

� Pravila varnega in skrbnega poslovanja zahtevajo trden in zanesljiv sistem upravljanja DZU, ki obsega: � organizacijski ustroj DZU z natančno določenimi pristojnostmi in

odgovornostmi zaposlenih,� smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke

podprte z informacijskim sistemom za avtomatično obdelavo podatkov,

� značilnostim in zapletenosti storitev in poslov prilagojen sistem notranjih kontrol.


104

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3

PRAVILA RAVNANJA PRI OPRAVLJANJU STORITEV UPRAVLJANJA IS

� Pravila ravnanja pri opravljanju storitev upravljanja IS zahtevajo:� poslovanje DZU skladno z zakonodajo,� ravnanje DZU v najboljšem interesu IS in imetnikov njegovih

enot,� skrbne preglede vseh naložb sklada,� obvladovanje nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in

zapletenosti storitev in poslov.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA IS

� Opravljanje storitev upravljanja KNPVP in AJIS na območju RS lahko izvaja:� DZU z dovoljenjem ATVP (za AJIS in KNPVP),� Upravljavec AIS z dovoljenjem ATVP (za AJIS),� DZU države članice z dovoljenjem za upravljanje KNPVP

skladov v državi članici (za KNPVP),� Upravljavec AIS države članice z dovoljenje za opravljanje

storitev upravljanja AIS v državi članici (za AJIS).


105

II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3PRENOS OPRAVLJANJA STORITEV OZIROMA

POSLOV NA DRUGO OSEBO

� DZU, DZU države članice ali DZU tretje države lahko pisnopooblasti drugo osebo (pooblaščenca), da ta v njenem imenu inza njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posleupravljanja IS.

� Kljub danemu pooblastilu drugi osebi DZU ostaja odgovorna zapravilno izvajanje prenesenih storitev in poslov.

� Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot IS napodlagi predhodnega pisnega soglasja DZU prenese pooblastilona tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.



II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3SKRBNIK PREMOŽENJA IS

� Premoženje IS mora biti zaupano v hrambo skrbniku.

� Skrbnik premoženja investicijskega sklada je lahko le banka ssedežem v Republiki Sloveniji oziroma podružnica banke državečlanice ali tretje države, ki je za opravljaje skrbniških storitevpridobila ustrezno dovoljenje Banke Slovenije.

� Skrbnik mora imeti sedež v isti državi kot je oblikovan sklad.� IS ima lahko samo enega skrbnika, ta pa lahko ima podskrbnike.� Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do

skrbniške provizije.

106


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3VLOGA SKRBNIKA PREMOŽENJA IS

� vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev IS;� hrani materializirane vrednostne papirje IS;� vodi poseben denarni račun IS in zagotavlja, da se v breme tega računa

opravljajo samo izplačila, ki jih je dovoljeno opraviti v breme premoženjaIS;

� zagotavlja, da se obveznosti iz poslov, ki jih je DZU sklenila za račun IS,opravijo v poslovno običajnih rokih;

� zagotavlja, da se čista vrednost sredstev IS (ČVS) izračunava skladno spredpisi;

� zagotavlja, da se upravljavska provizija, do katere je upravičena DZU,obračunava skladno s predpisi;

� zagotavlja, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delnazaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot IS poteka v skladu zdoločbami ZISDU-3 in pravili upravljanja oziroma statutom IS;

� opravlja druge storitve v skladu z zakonom.


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3RAZMERJE MED DZU IN SKRBNIKOM

� DZU in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega,vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikomenot investicijskega sklada.

� Skrbnik ne sme z DZU sklepati poslov nakupa in prodajeoziroma drugih poslov, ki jih DZU sklepa za račun oziroma vimenu in za račun investicijskega sklada in katerih predmet sonaložbe investicijskega sklada, ki ga DZU upravlja (izjeme določaZISDU-3).

� Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkratiopravljati skrbniških storitev po ZISDU-3.

107


II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-3ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DZU

IN SKRBNIKA

� Skrbnik in DZU odgovarjata imetnikom enot premoženjaoziroma delnic IS za škodo, ki jo povzročita premoženju IS zravnanjem, ki je nezakonito ali v nasprotju s pravili strokeopravljanja skrbniških storitev oziroma s pravili stroke upravljanjanaložb.

Poglavje III.

DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU

108


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUTEMELJNI DOKUMENTI

� Temeljni dokumenti investicijskega sklada so:

� prospekt z vključenimi pravili upravljanja (pri VS in AVS),

� statut (pri ID),� prospekt (pri ID),� dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) (pri

VS in AVS).


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUOPREDELITVE TEMELJNIH DOKUMENTOV

� Pravila upravljanja so dokument, ki ureja vsebino pravnih razmerijmed DZU, ki upravlja VS ali AS in imetniki investicijskih kuponovVS ali AS.

� Prospekt IS je temeljni dokument za javno ponudbo enotinvesticijskega sklada.

� Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vsebuje zgolj tistepodatke o skladu, ki so minimalno potrebni, da lahko vlagateljsprejme naložbeno odločitev.

� Statut je ustanovni dokument ID, ki mora poleg vsebin, ki jih moravsebovati statut vsake delniške družbe, vsebovati še dodatnevsebine kot na primer investicijsko politiko ID, opredelitev stroškovin upravljavske provizije, način obveščanja delničarjev o poslovanjuID in druge vsebine določene z ZISDU-3.

109


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUDOSTOPNOST

� Vlagatelju je ob pristopu k pravilom upravljanja IS vednopotrebno izročiti brezplačen izvod KIID.

� Prospekt odprtega investicijskega sklada in KIID se vlagateljemizročita kot tiskovini. Če je to običajen način izmenjavepodatkov med DZU in imetnikom enot in če ta soglaša, da želiprejeti obvestilo na ta način, pa se lahko izročita tudi na trajnemnosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko spletnih strani.

� Tudi kadar se izjave vlagateljev o pristopu k pravilom upravljanjaIS sprejemajo izven sedeža DZU ali njenega vpisnega mesta,morajo pooblaščene osebe, ki tržijo enote sklada na zahtevovlagatelja temu izročiti brezplačni izvod prospekta ter zadnjeobjavljeno letno in polletno poročilo investicijskega sklada.


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUDOVOLJENJE K OBJAVI PROSPEKTA IS

� DZU mora pred začetkom javne ponudbe investicijskihkuponov vzajemnega ali alternativnega vzajemnega skladaoziroma pred začetkom prve javne prodaje delnicinvesticijske družbe pridobiti dovoljenje ATVP za objavoprospekta IS. Dovoljenje za objavo KIID ni potrebno.

� Na začetku prospekta mora biti naveden datum prejemadovoljenja ATVP, na zadnji strani pa datum zadnjeposodobitve prospekta.

110


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUSPREMEMBE PROSPEKTA, PRAVIL UPRAVLJANJA IN KID

� DZU mora enkrat letno in sicer najpozneje v 35 delovnih dnehpo 31. decembru vsakega leta vsebino prospekta in KIID VSoziroma AVS dopolniti z najaktualnejšimi podatki o poslovanju IS inspremembami drugih vsebin, ki jih določi ATVP in niso sestavni delpravil upravljanja IS. Za objavo teh posodobitev ni potrebnopredhodno dovoljenje ATVP.

� Za spremembo pravil upravljanja je vedno potrebno dovoljenjeATVP (252. člen ZISDU-3; uveljavitev sprememb v osmih delovnihdneh oziroma enem mesecu od javne objave obvestila o prejetemdovoljenju).

� KIID je potrebno poleg rednega posodabljanja iz prve točkespremeniti tudi ob vsaki spremembi pravil upravljanja inprospekta, ki se nanašajo tudi na vsebino KIID. Način in rokeposodobitev določa Uredba 583/2010/EU.


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUVSEBINA PROSPEKTA IS

� Prospekt odprtega investicijskega sklada vsebuje informacije o:

� finančnem in pravnem položaju odprtega IS vključno z opisomobdavčitve IS in imetnikov investicijskih kuponov,

� lastnostih investicijskega kupona odprtega IS,� pravicah, ki izhajajo iz investicijskega kupona odprtega IS,� tveganjih povezanih z nalaganjem v odprte IS,� poslovanju IS,� storitvah upravljanja IS, ki jih je DZU prenesla na druge osebe,� druge podatke, ki so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni

primernost naložbe v investicijske kupone odprtega IS.

� Prospekt odprtega IS kot sestavni del besedila vsebuje pravilaupravljanja IS.

111


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUVSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

� Pravila upravljanja odprtega IS podrobneje urejajo:� naložbene cilje in naložbeno politiko IS, vključno z omejitvami

naložb in zadolževanja IS ter posebnimi naložbenimi tehnikami,� način uporabe (zadržanja oziroma razdelitve) čistega dobička

oziroma prihodkov IS,� vrste stroškov, ki neposredno in posredno bremenijo imetnike

investicijskih kuponov IS,� referenčno valuto ter obdobje obračunavanja čiste vrednosti

sredstev in vrednosti enote premoženja IS,� način obveščanja javnosti in imetnikov investicijskih kuponov o

finančnem in pravnem položaju IS, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja IS,

� pravice imetnikov investicijskih kuponov,


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU

VSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

� lastnosti morebitnih razredov investicijskih kuponov,� postopek vplačila in izplačila investicijskih kuponov ter način

izračuna njihovih nakupnih in odkupnih vrednosti, skupaj zinformacijami o morebitnem trgovanju z investicijskimikuponi na organiziranem trgu,

� trajanje IS,� postopek začasne zaustavitve vplačil in/ali izplačil

investicijskih kuponov IS,� prenos upravljanja IS na drugo DZU,� postopek in pogoje združitve IS,� zamenjavo skrbnika premoženja IS,� razloge za likvidacijo IS.

112


III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADUPOSEBNOSTI PRAVIL UPRAVLJANJA KROVNEGA SKLADA

� Pravila upravljanja krovnega sklada morajo poleg splošnihdoločb, ki jih vsebujejo pravila upravljanja VS, določati, da gre zakrovni sklad, jasno pa morajo biti ločene določbe pravilupravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega sklada (splošnedoločbe), od določb, ki veljajo samo za posamezni podsklad(dodatek F).

� Pravila upravljanja krovnega sklada morajo določati tudi pogojeprehajanja med podskladi in morebitne stroške, povezane sprehajanjem med podskladi.

Poglavje IV.

BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS

113


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA NALOŽBENA PRAVILA

Naložbena pravila vsebujejo opredelitev:� naložbenega cilja;� naložbene politike;� najvišjih dovoljenih izpostavljenosti do posameznega

izdajatelja finančnih instrumentov in drugih omejitev izpostavljenosti;

� dodatnih likvidnih sredstev;� zadolževanja;� tehnik upravljanja sredstev.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENI CILJ

Opis naložbenih ciljev odprtega IS vsebuje:� opredelitev naložbenih ciljev investicijskega sklada;� kadar druge osebe nudijo garancijo, ki ščiti vlagatelje,

opredelitev garancije in vseh morebitnih omejitev v zvezi z njo;� kadar bo sklad sledil izbranemu ali izbranim indeksom oziroma

drugemu ustreznemu vodilu, navedba indeksov in stopnjesvobode pri sledenju (pasivno, aktivno ali zmerno aktivnoupravljanje).

114


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENA POLITIKA

Naložbena politika odprtega IS je opredeljena z:� vrstami finančnih instrumentov (delnice, obveznice, instrumenti

denarnega trga itd.), v katere bo sklad nalagal;� omejitvami naložb v posamezne vrste finančnih instrumentov

upoštevaje kategorijo v katero se uvršča sklad; � gospodarskim sektorjem oziroma geografskim območjem

oziroma drugimi kriteriji, ki bodo upoštevani pri nalaganju;� organiziranimi trgi na katerih bo sklad trgoval;� slogom upravljanja premoženja oziroma načinom in metodo, s

katerima bo DZU dosegala naložbene cilje sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - IZPOSTAVLJENOST

� Poglavje o naložbenih pravilih vsebuje tudi navedbo osnovnih inposebnih omejitev izpostavljenosti sklada do posameznegain določenih izdajateljev finančnih instrumentov ter drugeomejitve izpostavljenosti sklada, ki jih določa ZISDU-3 inpredpisi, izdani na njegovi podlagi (npr. omejitev izpostavljenostiiz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, omejitevzadolževanja IS).

� Naložbena politika in omejitve izpostavljenosti ključno vplivajo nacelotno tveganje naložbe v sklad.

115

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - DODATNA LIKVIDNA SREDSTVA

IN ZADOLŽEVANJE

� Dodatna likvidna sredstva predstavljajo denarna sredstva inniso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanjutekočih in izrednih izplačil sklada, oblikujejo pa se lahko tudi včasu, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb in vprimerih, ko zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnihinstrumentov, DZU začasno prekine nalaganje sredstev skladana te trge. Prospekt določa njihovo najvišjo predvideno višino.

� Kadar bo upravljanje premoženja odprtega IS vključevalozadolževanje, prospekt vključuje navedbo največjegapredvidenega obsega in ročnosti zadolževanja (kratkoročnodo največ 10 odstotkov sredstev).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANALOŽBENA PRAVILA - POSEBNE TEHNIKE

UPRAVLJANJA SREDSTEV

� Posebne tehnike upravljanja sredstev so npr: posojanjevrednostnih papirjev, finančna zavarovanja, REPO posli, izvedenifinančni instrumenti za varovanje pred tveganji.

� Če bo DZU uporabljala posebne tehnike upravljanja sredstev,mora prospekt vsebovati njihov opis ter pojasnili o njihovemnamenu uporabe in vplivu na naložbene cilje, izpostavljenosti intveganja sklada.


116


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATVEGANJA

� Poglavje o tveganjih je eno ključnih poglavij prospekta IS.

� Pomembno je poudariti, da lahko naložba v odprt IS vprihodnosti niha in da obstaja verjetnost, da vlagatelj ne bodobil povrnjenega celotnega vplačanega zneska.

� Prospekt vsebuje kratke opise tveganj, ki jim je izpostavljenodprt IS.

� Kadar se predpostavlja, da bo čista vrednost sredstev odprtegaIS, zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnikupravljanja sredstev, zelo nihala, morata prospekt IS in kjer jepotrebno tudi vsa promocijska literatura, vključevati izrecnoizjavo o takšnih lastnostih sredstev IS in opozorilovlagateljem o tem.



� Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančneinstrumente (za namene varovanja pred tveganji ali za namenetrgovanja) prospekt vsebuje opis dodatnih tveganj in/alidejavnikov tveganja, ki se ob tem pojavljajo.

� Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančneinstrumente za namene trgovanja, opozorilo, da je naložba vinvesticijske kupone takšnega IS priporočljiva samo zaizkušene vlagatelje in vlagatelje, katerih premoženjskipoložaj dopušča prevzemanje večjih naložbenih tveganj.

117



� Kadar pri naložbi v investicijske kupone IS obstajajo tudi drugidejavniki tveganja, npr. obstoj garancij drugih oseb,spremembe predpisov, inflacija, nevarnost znižanja sredstevin donosov v primeru množičnega unovčevanja investicijskihkuponov ipd. so ti dejavniki v prospektu posebej izpostavljeni.

� Prospekt vsebuje tudi enoznačno oceno tveganosti naložbe vinvesticijske kupone IS, ki temelji na mednarodno priznanimetodologiji in omogoča primerjavo med KNPVP skladi.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJASTROŠKI

� Prospekt in pravila upravljanja odprtega IS vsebujeta tudipodatke o:

� neposrednih stroških, ki jih plača vlagatelj ob vplačiluoziroma izplačilu v/iz IS;

� posrednih stroških, ki se plačujejo iz sredstev IS.

118


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJANEPOSREDNI STROŠKI

� Med neposredne stroške spadajo vstopni in izstopni stroški dokaterih je upravičena DZU.

� V pravilih upravljanja in prospektu je naveden najvišji odstotekvstopnih in izstopnih stroškov, ki bremenijo vlagatelja ob vplačiluin ob izplačilu investicijskih kuponov.

� Vstopni in izstopni stroški so izraženi v odstotku od vrednostiinvesticijskega kupona.

� Vlagatelj ima pravico informacijo o dejanskih vstopnih inizstopnih stroških pridobiti od osebe pooblaščene za trženjeenot sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPOSREDNI STROŠKI

� Poleg provizije za upravljanje je DZU iz sredstev odprtega ISupravičena izvršiti plačila tudi za določene vrste stroškov v zvezi zupravljanjem IS, ki so določeni v pravilih upravljanja.

� Med posredne stroške spadajo med drugim (247. člen ZISDU-3):� stroški, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja

vzajemnega sklada, kot so provizije in stroški borznihposrednikov, upravljavcev organiziranih trgov, upravljavcevporavnalnih sistemov, stroškov vstopanja na organizirane trge;

� stroški plačilnega prometa;� stroški revidiranja;� stroški obveščanja imetnikov investicijskih kuponov;� stroški skrbniških storitev skrbnika;� stroški obresti in drugih stroškov zadolževanja.

119


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA

� Podatek o celotnih stroških poslovanja (CSP) vključuje vse stroškeposlovanja odprtega IS, vključno s provizijo za upravljanje inprovizijo za skrbniške storitve, razen nekaterih:� stroškov poslov s finančnimi instrumenti (transakcijskih

stroškov) in njim primerljivih stroškov;� stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih

DZU najema za račun sklada.

� Stroški vključeni v ta izračun se izplačujejo iz premoženja sklada.

� CSP se izrazijo v odstotku od povprečne čiste vrednosti sredstevsklada v preteklem poslovnem letu.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA

� Podatek o CSP se osvežuje enkrat letno ob osvežitvi prospektas podatki iz letnega poročila o poslovanju IS.

� V pravilih upravljanja mora biti navedeno mesto, kjer je dostopenkronološki pregled vseh doslej izračunanih in objavljenihpodatkov o CSP.

� Metodologija izračuna CSP je poenotena na nivoju KNPVPskladov, zato je stroške poslovanja različnih skladov med sabomogoče primerjati. Njihova višina je tako pomemben dejavnik priizboru investicijskega sklada.

120


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVREDNOST ENOTE PREMOŽENJA

� Premoženje odprtega IS je razdeljeno na enake enotepremoženja.

� Vrednost enote premoženja (VEP) je vrednost, ki pove kolikoje posamezna enota premoženja vredna.

� Zmnožek števila vseh enot premoženja in vrednosti enotepremoženja predstavlja čisto vrednost sredstev sklada (ČVS).

� VEP in ČVS se izračunata po stanju na vsak obračunski dan, kipredstavlja zadnji delovni dan obračunskega obdobja (dan,teden, mesec, več mesecev, leto).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAINVESTICIJSKI KUPON

� Investicijski kupon (IK) je imenski vrednostni papir, ki se glasina eno ali več enot premoženja odprtega IS.

� Investicijske kupone izdaja DZU.

� Z investicijskim kuponom se lahko trguje na sekundarnemtrgu.

121


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRAVICE, KI IZHAJAJO IZ INVESTICIJSKEGA KUPONA

� Imetnik investicijskega kupona ima najmanj pravico:

� od DZU zahtevati izplačilo vrednosti enot premoženja, na katere se glasi investicijski kupon;

� do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije IS;

� do izplačila sorazmernega dela čistega dobička oziroma prihodkov IS (če tako določajo pravila upravljanja);

� do prodaje IK na sekundarnem trgu (če tako določajo pravila upravljanja).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJARAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV

� DZU lahko znotraj posameznega odprtega IS oblikuje različnerazrede investicijskih kuponov, ki se med seboj razlikujejo po eniali več značilnostih opredeljenih v pravilih upravljanja.

� Značilnosti po katerih se lahko razredi investicijskih kuponov medsabo ločijo so:� višina upravljavske provizije in/ali;� pravica do sprotnega izplačila dobička in/ali;� varovanje pred določenim tveganjem in/ali;� možnost prodaje investicijskega kupona na organiziranem trgu

ipd.

122


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJARAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV

� Vsak izmed razredov investicijskih kuponov ima svojo enoznačnokodo (ISIN), oznako razreda, lahko pa zanj obstaja tudi pristopnipogoj (npr. minimalni znesek vplačila ali npr. samo vplačila prekointerneta);

� Sredstva imetnikov različnih razredov investicijskih kuponov sovedno naložena v skladu z istim naložbenim ciljem in politiko.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRISTOP K PRAVILOM UPRAVLJANJA IN

VPLAČILO IK

� Vlagatelj lahko pristopi k pravilom upravljanja odprtega IS tako,da DZU posreduje pravilno izpolnjeno pristopno izjavo, ki jolahko sklene na vseh vpisnih mestih DZU.

� Pristopna izjava je izjava, podana na posebnem obrazcu, s katerovlagatelj pristopa k pravilom upravljanja odprtega IS in mu dajepravico, ne pa dolžnost, da v sklad vplačuje denarna sredstva.

123


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

� Po pristopu k pravilom upravljanja lahko vlagatelj vplačainvesticijski kupon z nakazilom na poseben denarni računizbranega (pod)sklada, ki je odprt pri skrbniški banki.

� Pri krovnih skladih se vplačilo lahko izvede tudi na posebendenarni račun krovnega sklada, ki je namenjen sprejemanjudenarnih vplačil za dva ali več podskladov hkrati (t.i. varčevalninačrti). Denar se s tega računa na posebne denarne računepodskladov razporeja vsakodnevno, zato je stanje na temračunu ob koncu obračunskega dne praviloma enako nič.

� Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednostiinvesticijskega kupona, povečani za vstopne stroške.

� Investicijski kupon se lahko vplača v denarju ali s prenosljivimivrednostnimi papirji, ki so dovoljena naložba sklada.

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAVPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI

VREDNOSTNIMI PAPIRJI

� Pri vzajemnih skladih je plačilo s prenosljivimi vrednostnimipapirji mogoče samo v primeru sklada, katerega naložbenapolitika je posnemanje sestave finančnega indeksa. Sestavakošarice prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi vlagateljvplača v sklad, mora odražati sestavo finančnega indeksa.

� Pri alternativnih vzajemnih skladih ni posebnih omejitev, razensplošne omejitve, ki pravi, da morajo biti vrednostni papirjiprenosljivi in hkrati dovoljena naložba sklada, tako v smislunjihove vrste kot obsega izpostavljenosti sklada.

� Podrobnejše pogoje vplačil z vrednostnimi papirji ureja splošniakt ATVP.


124


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRERAČUN VPLAČILA V ENOTE PREMOŽENJA

� Za vlagateljevo vplačilo, ki bo prispelo na transakcijski računodprtega IS do (v pravilih upravljanja določene) presečne ureznotraj obračunskega dne T se pri izračunu nakupnevrednosti investicijskega kupona upošteva vrednost enotepremoženja po stanju na obračunski dan T, ki bo javnoobjavljena (praviloma na spletu) najkasneje naslednji delovni danT+1.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAELEKTRONSKI PRISTOP K PRAVILOM UPRAVLJANJA

� DZU lahko s posebno računalniško aplikacijo omogoča tudielektronski pristop k pravilom upravljanja odprtega IS.

� Elektronski pristop je mogoč le z uporabo kvalificiranegadigitalnega potrdila, ki ga vlagatelj pridobi pri pooblaščeniinstituciji.

125


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

� Imetnik investicijskega kupona lahko od DZU kadarkoli zahtevaizplačilo njegove odkupne vrednosti tako, da ji pošlje izpolnjenobrazec zahteve za izplačilo odkupne vrednostiinvesticijskega kupona.

� Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka zmnožkuštevila enot premoženja in vrednosti enote premoženjavzajemnega sklada, zmanjšanemu za izstopne stroške, dokaterih je upravičena DZU.

� Izplačilo mora biti pri vzajemnih skladih izvedeno najkasneje vpetih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, čepravila upravljanja ne določajo krajšega roka.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA

� DZU mora na podlagi zahteve za izplačilo odkupne vrednostiinvesticijskega kupona, ki jo bo prejela do presečne uredoločene znotraj obračunskega dne T, pri izračunu odkupnevrednosti investicijskega kupona upoštevati vrednost enotepremoženja po stanju na obračunski dan T, ki bo javnoobjavljena najkasneje naslednji delovni dan T+1.

� Pri zahtevi za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona,ki jo bo prejela po presečni uri obračunskega dne T, pa bo priizračunu odkupne vrednosti investicijskega kupona upoštevalavrednost enote premoženja po stanju na obračunski dan T+1,ki bo javno objavljena najkasneje na delovni dan T+2.

126

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI

VREDNOSTNIMI PAPIRJI

� Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kuponavzajemnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kuponalahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji izsredstev vzajemnega sklada v deležih, ki odražajo sestavonaložb vzajemnega sklada.

� Podrobnejše pogoje in omejitve izplačil z vrednostnimi papirjidoloča splošni akt ATVP.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA

OBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL

� DZU vsakemu imetniku investicijskega kupona odprtega investicijskega sklada najkasneje naslednji delovni dan po dnevu izvedbe obračuna njegovega vplačila v odprt investicijski sklad oziroma naslednji delovni dan po dnevu izvedbe obračuna njemu namenjenega izplačila iz odprtega investicijskega sklada pošlje obvestilo o obračunu vplačil oziroma izplačil (op. posebnost v primeru pooblaščencev).

� Če se je imetnik investicijskega kupona ob pristopu k pravilom upravljanja odprtega investicijskega sklada obvezal vplačevati v odprt investicijski sklad določeno daljše časovno obdobje, lahko DZU imetniku investicijskega kupona pošlje obvestilo o obračunu vplačil oziroma izplačil najmanj enkrat na šest mesecev.


127

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL

� Imetnik investicijskega kupona lahko na podlagi pisnega dogovora z DZU namesto na predhodno opisan način obračun vplačil oziroma izplačil prevzame tudi osebno na sedežu DZU oziroma njeni poslovalnici. DZU dokazila o tem hrani skupaj z imetnikovo pristopno izjavo.

� DZU mora vlagatelju na njegovo zahtevo podati informacijo o statusu njegovega vplačila oziroma zahteve za izplačilo oziroma zahteve za prenos, pri čemer mora opraviti pregled vlagatelja in pridobiti podatke o njem v skladu s predpisi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.



IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZAUSTAVITEV ODKUPA INVESTICIJSKIH KUPONOV

� DZU lahko v izjemnih primerih in če to zahtevajo posebneokoliščine, zaradi varstva in interesov vlagateljev v enoteodprtega IS, uvede začasno zaustavitev odkupainvesticijskih kuponov IS.

� Začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov lahkozahteva tudi ATVP, kadar oceni, da je to v interesu imetnikovinvesticijskih kuponov ali v interesu javnosti.

128

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOKOLIŠČINE, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA

INVESTICIJSKIH KUPONOV

� Začasno ali trajno je ustavljeno trgovanje z vrednostnimipapirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajopomemben del portfelja vzajemnega sklada;

� Začasno ali trajno je zaustavljen odkup enot ciljnih skladov, kipredstavljajo pomemben del portfelja vzajemnega sklada;

� Kreditne ustanove, v katerih depozite ima vzajemni skladnaložena sredstva, ki predstavljajo pomemben del portfeljavzajemnega sklada, ob zapadlosti depozitov skupaj ne morejoizpolniti svojih obveznosti do vzajemnega sklada in je mogočeutemeljeno pričakovati, da svojih obveznosti ne bodo mogleizpolniti v naslednjih 5 dneh;




� Skrbnik premoženja zaradi tehničnih razlogov ali izgubedovoljenja za opravljanje skrbniških storitev začasno ali trajnoni več sposoben opravljati katere izmed skrbniških storitev,ki je nujno potrebna za poslovanje vzajemnega sklada oziromavarnost naložb vlagateljev v investicijske kupone vzajemnegasklada;

� Nastopijo začasne ali trajne tehnične težave ali drugenepremostljive ovire v poravnalnih sistemih in sistemihplačilnega prometa, ki jih uporablja vzajemni sklad;

� Nastopijo druge začasne posebne okoliščine neodvisne odDZU, oziroma vzajemnega sklada, za katere DZU ugotovi, da bivplivale na nemotena izplačila investicijskih kuponov vzajemnegasklada.


129



� DZU, ki upravlja vzajemni sklad, zaradi tehničnih razlogov ali drugih nepremostljivih ovir začasno ne more zagotavljati tistih storitev upravljanja vzajemnega sklada, ki so nujno potrebne za njegovo poslovanje;

� Pooblaščenec na katerega je DZU prenesla katero izmed storitev upravljanja investicijskega sklada, ki je nujno potrebna za nemoteno poslovanje vzajemnega sklada ali za zagotavljanje varnosti naložb vlagateljev v investicijske kupone vzajemnega sklada, zaradi tehničnih razlogov oziroma drugih nepremostljivih ovir v svojem poslovanju začasno ali trajno ni več sposoben opravljati svojih storitev;

� Nastopijo druge izjemne okoliščine na strani DZU, ki upravičujejo zaustavitev odkupa.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAIZJEMNI PRIMERI, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA


� DZU lahko zaradi varstva interesov imetnikov investicijskihkuponov odprtega IS začasno zaustavi odkup investicijskihkuponov tudi v primeru, ko bi sklad, zaradi nenadne, izjemnovisoke vrednosti zahtevkov za izplačilo investicijskihkuponov prisiljen v zelo kratkem času unovčiti velik delpremoženja po cenah, ki bi bile, zaradi količine finančnihinstrumentov, ponujenih v prodajo, pomembno nižje od cen, pokaterih se posli s temi finančnimi instrumenti sklepajo v običajnihtržnih pogojih.


130

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRIMER IN POGOJI UVEDBE DELNEGA ODKUPA

� DZU lahko v izjemnem primeru iz prejšnje prosojnice in podpogojem, da to dopuščajo pravila upravljanja, namesto začasnezaustavitve odkupa investicijskih kuponov uvede začasni delniodkup investicijskih kuponov.

� Delni odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada pomeni, da se v običajnem roku po vložitvi zahteve za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona imetniku izplača odkupna vrednost samo v višini, ki ustreza proporcionalni udeležbi imetnika na likvidnem delu premoženja vzajemnega sklada. Preostale enote premoženja, na katere se glasi investicijski kupon, DZU imetniku izplača takoj, ko unovči zadosten delež manj likvidnega premoženja vzajemnega sklada in sicer po VEP na naslednji obračunski dan po unovčitvi zadostnega dela premoženja vzajemnega sklada.



IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAOBVEŠČANJE O ZAUSTAVITVI ODKUPA INVESTICIJSKIH

KUPONOV

� DZU, ki želi začasno ustaviti odkup investicijskih kuponov, morana celotnem območju, kjer se izvajajo vplačila in izplačila v/iz IS,objaviti obvestilo o tem, ki mora vsebovati:� kratek opis razlogov za začasno zaustavitev odkupa oziroma

uvedbo delnega odkupa investicijskih kuponov,� natančen čas zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega

odkupa,� predviden čas ponovnega začetka odkupa,� pojasnilo o izplačilu investicijskih kuponov, katerih imetniki so že

zahtevali izplačilo, a do zaustavitve odkupa to ni bilo izvedeno,� podatke o času in mestu, kjer lahko imetniki investicijskih

kuponov dobijo dodatne informacije o poteku začasne zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega odkupa.

131


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU

� V primeru, da pravila upravljanja tako določajo se lahko zinvesticijskim kuponom trguje tudi na sekundarnem trgu.

� V tem primeru lahko vlagatelj investicijski kupon bodisi kadarkolikupi oziroma proda po tržni ceni na sekundarnem trgu.

� Stroških, ki bremenijo vlagatelja bodisi ob vplačilu in izplačiluinvesticijskega kupona neposredno pri DZU bodisi pri nakupu inprodaji investicijskega kupona na sekundarnem trgu niso nujnoenaki.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJATRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU

� V primeru kotirajočih investicijskih kuponov mora pristopna izjavak pravilom upravljanja vsebovati tudi podatek o šifrivlagateljevega računa nematerializiranih vrednostnihpapirjev, v dobro katerega naj se prenesejo investicijski kuponi,ki so predmet pristopne izjave, in podatke o članu klirinškodepotne družbe, ki vodi ta račun.

132


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV

� Dva ali več vzajemnih skladov se lahko združi s pripojitvijo alispojitvijo.

� Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja terpravic in obveznosti na drug že obstoječ prevzemni vzajemnisklad.

� Spojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ter pravicin obveznosti dveh ali več vzajemnih skladov na drugnovoustanovljeni prevzemni vzajemni sklad.

� V postopku preoblikovanja lahko nastopa več prenosnih insamo en prevzemni vzajemni sklad.

� Stroške združevanja bremenijo DZU, ki sodelujejo prizdruževanju.



� Združitev vzajemnih skladov je dopustna le, če se po opravljenempostopku združitve ne poslabša premoženjski položaj imetnikovinvesticijskih kuponov vzajemnih skladov, udeleženih pri združitvi.

� V času izvedbe združitve pride za določen čas do zaustavitvevplačil v vzajemne sklade, udeležene pri preoblikovanju, inizplačil iz njih.

� DZU mora z javnimi objavami v medijih vlagatelje sprotiobveščati o poteku združitve.

133



� Imetniki investicijskih kuponov prenosnega oziroma prenosnihvzajemnih skladov po izvedenem postopku združitve dobijoinvesticijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada pomenjalnem razmerju, ki ga določi DZU. V primeru pripojitve zobstoječim prevzemnim vzajemnim skladom, se imetnikominvesticijskih kuponov slednjega zaradi izvedbe preoblikovanjaštevilo enot premoženja ne bo spremenilo.

� Po opravljeni združitvi prenosni vzajemni skladi prenehajo brezlikvidacijskega postopka.

� K združitvi morajo podati mnenje vsi skrbniki premoženjskladov udeleženih v združitvi, pregledati jo mora revizor,dovoljenje k združitvi izda ATVP.

IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN PRAVICA DO

IZPLAČILA

Imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada lahko v primeru, dase z združitvijo ne strinja, od DZU zahteva, da:� prenosni sklad odkupi njegove investicijske kupone, pri čemer

DZU prenosnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne smezaračunati izstopnih stroškov, ali

� DZU prenosnega sklada zamenja investicijske kupone prenosnegasklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada spodobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ista DZU.

Imetniki investicijskih kuponov pridobijo pravico do izstopa pod temipogoji z dnem prejema obvestila o združitvi, ta pravica pa preneha zdnem ustavitve izplačil.


134


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPOGODBENI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA

SKLADA

� DZU, ki upravlja vzajemni sklad, lahko prenese njegovoupravljanje na drugo DZU.

� Prevzemna in prenosna DZU morata imetnike investicijskihkuponov vzajemnega sklada, katerega upravljanje jepredmet prenosa, obvestiti o tem prenosu.

� Prevzemna in prenosna DZU morata javno objaviti obvestilo oprenosu upravljanja vzajemnega sklada.


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJAPRISILNI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA SKLADA

� V primeru, če ATVP DZU odvzame dovoljenje za opravljanjestoritev upravljanja investicijskih skladov oziroma če je nad DZUzačet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, seizvede prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada na drugoDZU.

� Če nastopi razlog za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada,mora skrbnik do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanjaopravljati tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi nimogoče odlašati.

� Ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja skrbnik za računvzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskihkuponov vzajemnega sklada.

135


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJALIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA

� Likvidacija vzajemnega sklada se opravi, če:

� prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada ni mogoč;� ČVS vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko

je DZU prejela odločbo ATVP o dovoljenju za upravljanjevzajemnega sklada, ne doseže 100.000 evrov;

� se ČVS vzajemnega sklada zniža pod 100.000 evrov in vnadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno 100.000 evrov;

� v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, napodlagi sklepa DZU o začetku likvidacije vzajemnega sklada(likvidacija po sklepu upravljavca).


IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJALIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA

� Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada:

� imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevatiizplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona;

� vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanjavzajemnega sklada.

� Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega skladapridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačilasorazmernega dela iz likvidacijske mase.

136

Poglavje V.

OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU INVESTICIJSKIH

SKLADOV


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISTRANSPARENTNOST VS, AS IN ID

� Vzajemni skladi spadajo med najbolj transparentne finančneprodukte.

� DZU mora:

� vlagatelju pred pristopom k pravilom upravljanjavzajemnega sklada obvezno izročiti brezplačen izvoddokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje,

� na vlagateljevo zahtevo le temu izročiti tudi brezplačniizvod prospekta IS ter letnega in polletnega poročila oposlovanju IS,

� vlagatelje sprotno obveščati o poslovanju IS,� vlagatelje sprotno obveščati o vseh pomembnih dejstvih

in dogodkih povezanih z investicijskim skladom in DZU.

137


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISREDNE IN IZREDNE OBJAVE DZU

� Objave v zvezi z investicijskim skladom delimo na redne inizredne.

� Redne periodične javne objave so:� objave VEP in spremembe VEP pri VS in AS,� objave tržne cene (pri ETF in ID),� mesečna poročila o poslovanju IS,� polletna poročila o poslovanju IS,� letna poročila o poslovanju IS.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISOBJAVA PODATKA O VREDNOSTI ENOTE PREMOŽENJA

� DZU mora podatek o VEP (po stanju na obračunski dan) inspremembah VEP javno objaviti:� v elektronskih medijih najkasneje naslednji delovni dan po

obračunskem dnevu (odvisno od dolžine obračunskegaobdobja – razlika med VS in AS),

� v dnevnem časopisu, ki se prodaja na celotnem območjuSlovenije, pa najkasneje v njegovi naslednji redni izdaji podnevu objave v elektronskih medijih.

� DZU pri vseh objavah VEP vzajemnega sklada, ki imetnikomenot izplačuje del svojih prihodkov oziroma dobička, navedeopombo, da je navedena VEP zmanjšana za že izplačan delprihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada. Hkrati z objavonavede tudi mesto, kjer je vlagateljem na voljo podatek okumulativni donosnosti vzajemnega sklada.

138


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISMESEČNO POROČILO O POSLOVANJU

� DZU za vsak vzajemni in alternativni vzajemni sklad, ki gaupravlja, do petnajstega dne v mesecu, na svoji spletni straniobjavi mesečno poročilo o poslovanju.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISMESEČNO POROČILO O POSLOVANJU

� Nabor in prikaz obveznih vsebin mesečnega poročila o poslovanjuvzajemnega sklada in alternativnega vzajemnega sklada ureja splošniakt ATVP, lahko pa DZU v poročilu navede tudi dodatne podatke.

� Mesečno poročilo o poslovanju vsebuje najmanj:� grafikon s prikazom gibanja VEP,� sintetični kazalnik tveganj in donosa,� kumulativne donosnosti naložbe v investicijske kupone oziroma

simulacijo bodoče donosnosti,� deset največjih naložb,� sestavo naložb,� čisto vrednost sredstev.

139


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISLETNO IN POLLETNO POROČILO IS

� DZU sestavlja letno poročilo o poslovanju investicijskega skladaza obdobje, ki je enako koledarskemu letu, za prvih šestmesecev posameznega leta pa mora sestavljati tudi polletnoporočilo.

� Letno poročilo o poslovanju investicijskega sklada morapregledati revizor.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISLETNO IN POLLETNO POROČILO

� Letno poročilo o poslovanju vsebuje računovodske izkaze (bilancostanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanjaVEP) in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom (med drugim:razkritje tveganj, ki jim je bil izpostavljen investicijski sklad pri svojemposlovanju, in opis njihovega obvladovanja, pojasnila o uporabljenihtehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada, pojasnila vzvezi z zadolževanjem investicijskega sklada, pojasnila in razkritjaposameznih vrst stroškov investicijskega sklada, tabelo s podatki ocelotnih stroških poslovanja, izkaz premoženja (strukturo naložb).

� Polletno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnegaizida, strukture naložb in prilog k izkazom s pojasnili.

140


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISDOSTOPNOST REVIDIRANEGA LETNEGA IN POLLETNEGA

POROČILA

� Na vseh vpisnih mestih, kjer se izvaja trženje enot investicijskegasklada, mora biti vlagateljem zagotovljen vpogled v izvodprospekta in v izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnegaporočila investicijskega sklada.

� Vpogled v izvod dokumentov iz prejšnjega odstavka mora bitivlagateljem zagotovljen tudi v primeru trženja enot investicijskegasklada izven vpisnih mest.

� Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izročitev brezplačnega izvodaprospekta in izvoda zadnjega revidiranega letnega ter polletnegaporočila investicijskega sklada.

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISNAČIN IZROČITVE

� Zadnje revidirano letno poročilo in polletno poročilo se vlagateljuizročita na način, kot ga določa prospekt IS oziroma v primeru, daprospekt ne določa načina izročitve, na način kot velja za izročitevprospekta.

� Ne glede na prejšnji odstavek DZU vlagatelju na njegovo izrecnozahtevo izroči brezplačen izvod zadnjega revidiranega letnegaporočila oziroma polletnega poročila v obliki tiskovine.


141

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISNAČIN IZROČITVE DOKUMENTOV IN POROČIL

� Prospekt vzajemnega sklada in dokument s ključnimi podatki zavlagatelje se vlagateljem izročita kot tiskovini. Če je to običajennačin izmenjave podatkov med DZU in imetnikom enot in če tasoglaša, da želi prejeti obvestilo na ta način, pa se lahko izročitatudi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali prekospletnih strani.

� Pošiljanje obvestila na elektronski poštni naslov imetnikaenot se šteje za običajen način izmenjave podatkov medDZU in imetnikom enot, če je imetnik DZU za namenmedsebojnega poslovanja posredoval svoj elektronski poštninaslov.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISIZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE

IMETNIKOV ENOT

Izredne objave DZU vključujejo:� objavo informacije o pravnem oziroma poslovnem dogodku

povezanim z DZU oziroma odprtim investicijskim skladom,ki bi lahkopomembno vplival na poslovanje investicijskega sklada,

� objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikovinvesticijskih kuponov o spremembi pravil upravljanja,

� neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov oobračunu vplačil in izplačil v oziroma iz IS.


142

V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISIZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE

IMETNIKOV ENOT

Izredne objave DZU vključujejo tudi:� objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikov

investicijskih kuponov o prenosu upravljanja sklada,� neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov o

združitvah skladov,� objavo informacije o vključitvi podskladov krovnega sklada v

drugi krovni sklad,� objavo informacije o oblikovanju krovnega sklada iz

obstoječih vzajemnih skladov,� objavo informacije in neposredno obveščanje imetnikov

investicijskih kuponov o začetku likvidacije sklada.


V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU ISARHIV OBJAV

� Mesto in čas objav povezanih z investicijskim skladom in DZU sta določena v prospektu investicijskega sklada.

� DZU na svoji spletni strani vodi javno dostopen arhiv vseh objav.


143

Poglavje VI.

TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TRŽENJE ENOT ODPRTIH INVESTICIJSKIH SKLADOV

� Trženje enot odprtih investicijskih skladov obsega vse storitvein posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enotinvesticijskega sklada od DZU do vlagatelja.

� Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem,obveščanjem in prodajo enot odprtih investicijskih skladov.

144


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS SPLOŠNO PRAVILO TRŽENJA ENOT IS V RS

� Za osebe, ki tržijo in oglašujejo investicijske sklade na območjuRepublike Slovenije velja, da morajo ravnati vestno, pošteno inz ustrezno profesionalno skrbnostjo ter v vsem paziti nainterese vlagateljev na način, kot ga predpisuje ZISDU-3 insplošni akti ATVP, ki določajo pravila poslovanja DZU terzakoni in na njihovi podlagi sprejeti predpisi, ki se nanašajo navarstvo potrošnikov ter preprečevanje pranja denarja infinanciranja terorizma.

� Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskegasklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le,če se v Republiki Sloveniji vrši tudi trženje in prodaja enot tegainvesticijskega sklada.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN

TRETJIH DRŽAV V RS

� Če DZU s sedežem v državi članici prične v Republiki Slovenijineposredno ali posredno preko podružnice tržiti in prodajatienote premoženja oziroma delnice posameznega odprtegainvesticijskega sklada, mora vlagateljem omogočiti dostop dovseh tistih dokumentov in informacij, ki jih mora sicerobjaviti v državi svojega sedeža.

� Dokumentacija in informacije o KNPVP skladu države članicemorajo biti imetnikom enot investicijskega sklada, ki so enotepridobili v Republiki Sloveniji, na razpolago oziroma jim morajobiti posredovane tudi po prenehanju trženja takega sklada vRepubliki Sloveniji toliko časa, dokler ima takšen sklad imetnikeenot investicijskih skladov, ki so te enote pridobili v RepublikiSloveniji.

145


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN

TRETJIH DRŽAV V RS

� DZU države članice vso dokumentacijo in informacije vlagateljemzagotovi na način, ki ga za posredovanje posameznedokumentacije oziroma informacije predpisuje ZISDU-3 zavzajemne sklade (izjema za pogostost objavo VEP).

� Dokumentacija in informacije o KNPVP skladu države članice morabiti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim morabiti posredovana najkasneje z dnem, ko je na razpolago oziromaje bila posredovana vlagateljem v državi članici oziroma tretjidržavi, kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PRAVILA TRŽENJA V RS

� Zakonodaja, ki velja za DZU oziroma DZU države članice, veljatudi za njihove pooblaščence, ki v imenu in za račun DZUopravljajo trženje enot investicijskih skladov.

146

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC

� Izplačila enot ter drugih terjatev iz naslova enotinvesticijskega sklada, oblikovanega oziroma ustanovljenega vdrugi državi članici, ki se na podlagi ZISDU-3 tržijo na območjuRepublike Slovenije, lahko potekajo samo preko ene ali večbank s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenjeBanke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, oziromapodružnic bank iz držav članic Evropske unije, ustanovljenih naobmočju Republike Slovenije v skladu s predpisi o bančništvu.



VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS OGLAŠEVANJE

� Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržnasporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijevnaslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje vinvesticijske sklade, katerih namen je prispevati kpridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.

147

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS LASTNOSTI PRODAJNE DOKUMENTACIJE

� Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje KNPVPsklada mora biti skladna z Uredbo Evropske Komisije št. 583/10in vsebino prospekta KNPVP sklada.

� Vsebina ostalih gradiv namenjenih informiranju vlagateljevvključno z oglasi ne sme biti v nasprotju s prospektom,dokumentom s ključnimi podatki za vlagatelje KNPVP sklada ternjegovimi revidiranimi letnimi in polletnimi poročili.

� Prospekt investicijskega sklada oblikovanega v drugi državičlanici, katerega enote se tržijo v Republiki Sloveniji moravsebovati dodatek z osnovnimi informacijami za slovenskevlagatelje.



VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PRAVILA GLEDE OGLAŠEVANJA IS

� Vsak oglas (tržno sporočilo), ki je z uporabo tiskanih in elektronskihmedijev naslovljen na vlagatelje in potencialne vlagatelje vinvesticijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanjunovih vplačil v investicijske sklade mora biti jasno prepoznaven kottak, kar pomeni, da mora vsebovati firmo in sedež DZU oziromanavedbo osebe, ki gradivo uporablja za trženje oziroma je naročilaobjavo oglasa, če to ni DZU.

� Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme bitizavajajoča.

� Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku stavlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki zavlagatelje.

148

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS PODROBNEJŠE LASTNOSTI OGLASOV

� Oglas, ki vsebuje podatek o pretekli donosnosti naložbe v enoteinvesticijskega sklada mora biti jasen, nedvoumen in ne smebiti zavajujoč, kar pomeni, da mora:� izračun pretekle donosnosti temelji na podatkih o VEP

oziroma knjigovodski oziroma tržni ceni delnice investicijskega sklada,

� upoštevaje uporabljeni medij sporočanja ter ciljno publiko, vsebuje jasno izraženo oziroma na vidnem mestu čitljivo zapisano opozorilo, da pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti,

� vsebuje »sintetični kazalnik tveganj in donosa« investicijskega sklada,




� vsebuje podatke o najvišjih vstopnih in izstopnih stroških oziroma stroških, ki bremenijo kupca ob vpisu enot investicijskega sklada ter opozorilo, da navedeni stroški zmanjšujejo prikazano donosnost,

� podatek o pretekli donosnosti investicijskega sklada odraža rezultat v letnem ali večletnem časovnem obdobju, ki se začne s prvim dnem koledarskega meseca in konča z zadnjim dnem koledarskega meseca,

� je sestavljen tako, da ne bodo še posebej poudarjene besedne zveze: donos, donosnost, rast, dvig ali njihove izpeljanke, ali pa, da se grafično ali kako drugače nesorazmerno poudarja podatek o pretekli donosnosti glede na druge podatke.

149


� Če oglas vsebuje tudi obrazec pristopne izjave kinvesticijskemu skladu, mu mora biti priložen tudi dokument sključnimi podatki za vlagatelje (KIID) investicijskega sklada.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS JEZIK DOKUMENTOV

� KIID mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago vslovenskem jeziku.

� Preostala dokumentacija oziroma informacije o KNPVP skladudržave članice oziroma investicijskemu skladu tretje državemorajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolagooziroma jim morajo biti posredovani v slovenskem aliangleškem jeziku.

� Če prospekt investicijskega sklada vlagateljem ni na voljo vslovenskem jeziku, mora oglas vsebovati navedbo jezika, vkaterem so dokumenti investicijskega sklada vlagateljem navoljo.


150


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS VPISNA MESTA

� Vpisno mesto je vsako mesto, kjer lahko vlagatelj pristopi kpravilom upravljanja ali k drugemu ustreznemu dokumentuinvesticijskega sklada oziroma poda zahtevo za izplačiloodkupne vrednosti enot investicijskega sklada.

� DZU je dolžna zagotoviti, da vpisno mesto, izpolnjujekadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki zagotavljajo,da trženje enot poteka v skladu z zakoni in na njihovi podlagisprejetimi predpisi, ki se nanašajo na trženje enot investicijskihskladov, varstvo potrošnikov ter preprečevanje pranja denarja infinanciranja terorizma.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS KADROVSKI POGOJI

� Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje kadrovske pogoje, čeimajo fizične osebe, ki v okviru vpisnega mesta opravljajotrženje in prodajo enot investicijskih skladov dovoljenjeATVP za trženje enot investicijskih skladov.

151


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

� Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje tehnične in organizacijskepogoje, če:� se nahaja v uradnih poslovnih prostorih, ki so ločeni od

zasebnih prostorov, pri čemer se kot uradni poslovni prostoršteje poslovni prostor, ki je registriran kot sedež, podružnicaoziroma poslovna enota osebe, ki izvaja trženje investicijskihskladov, in ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:� je kot vpisno mesto naveden ter objavljen na spletni strani

DZU,� je kot vpisno mesto naveden v prilogi k prospektu

investicijskega sklada,� je kot vpisno mesto naveden v obvestilu, ki ga Agenciji

predloži DZU države članice.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE ISTEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

� je na vpisnem mestu potencialnemu vlagatelju zagotovljenaustrezna raven zasebnosti,

� so vse fizične kopije pristopnih izjav in zahtev za izplačilo ter drugipisno dokumentirani podatki o vlagatelju hranjeni v sefu ali omari,odporni na fizično silo in silo okolja, pri čemer se ta nahaja znotrajuradnega poslovnega prostora oziroma so hranjeni pricertificiranih in za to dejavnost pooblaščenih osebah, ki soustrezno opremljene ter poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo inISO standardi s področja ravnanja z dokumentarnim ter arhivskimgradivom in so v pogodbenem odnosu z družbo za upravljanje,

� imajo dostop do dokumentov iz prejšnje točke izključno za topooblaščene osebe,

152

VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

� so v primeru, da oseba trženje enot izvaja prek svetovnega spleta,in v primeru, da oseba podatke o vlagateljih shranjuje in obdelujeračunalniško, upoštevani pogoji glede delovanja elektronskegainformacijskega sistema DZU,

� vpisno mesto posluje v skladu z delovnim časom, o katerem jevlagatelj ustrezno obveščen,

� je zagotovljeno naravi dejavnosti prilagojeno tehnično oziromafizično varovanje vpisnega mesta, opreme in podatkov ovlagateljih.



VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE ISTEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI

� Vsaka fizična oseba, ki izvaja trženje enot investicijskih skladovv Republiki Sloveniji, mora delovati v okviru določenegavpisnega mesta, pri čemer pa lahko vlagatelju omogoči pristop kpravilom upravljanja investicijskega sklada tudi zunaj uradnegaposlovnega prostora vpisnega mesta.

� Tudi v primeru pristopa k pravilom upravljanja investicijskegasklada zunaj uradnega poslovnega prostora vpisnega mestamora biti zagotovljeno, da so izpolnjeni enaki pogoji, kot če setrženje izvaja na vpisnem mestu.

153


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE

� Oseba, ki trženje izvaja, mora potencialnemu vlagatelju najprejpredložiti:

� izkaz o svoji identiteti in identiteti podjetja, ki ga zastopa,� v primeru, ko trženje izvaja izven vpisnega mesta, tudi

podatek o naslovu vpisnega mesta v okviru kateregadeluje,

� na zahtevo vlagatelja tudi dovoljenje ATVP za trženje inprodajo enot investicijskih skladov,

� na zahtevo vlagatelja tudi ustrezno pooblastilo DZU.



� Po uvodni osebni predstavitvi sledi predstavitev naložbe, ki mora bitijasna, točna in nedvoumna in mora obvezno vsebovati opistveganj, povezanih z nalaganjem v investicijske sklade. Oseba,ki trženje izvaja, mora vselej paziti na interese vlagatelja.

� Po predstavitvi mora oseba, ki trženje izvaja, vlagatelju, zainvesticijski sklad, ki je predmet vlagateljevega zanimanja,izročiti najmanj brezplačen izvod KIID ter pristopno izjavo.

� Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki trženje izvaja, nazahtevo vlagatelja, le temu izročiti tudi brezplačen izvodprospekta IS ter zadnjega objavljenega letnega in polletnegaporočila IS.

154



� Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki izvaja trženje,od vlagatelja, kadar je ta fizična oseba (tudi če je zakonitizastopnik fizične osebe), pridobiti podatke, na osnovi katerihlahko oceni njegov finančni profil, razen, če vlagatelj pisnoodkloni posredovanje teh podatkov.

� Vlagatelj podatke iz prejšnjega odstavka posreduje na obrazcu,ki mora vsebovati najmanj informacije o vlagateljevem namenuin ročnosti varčevanja, njegovih finančnih zmožnostih,odnosu do tveganja, poznavanju finančnih naložb terizkušnjah pri nalaganju v vrednostne papirje oziromainvesticijske sklade.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS

POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE

� Če oseba, ki izvaja trženje, na podlagi informacij o vlagateljuoceni, da investicijski sklad, v katerega želi vlagatelj vplačati,zanj ni primeren, ga mora na to izrecno opozoriti.

� Če vlagatelj informacij, ki so potrebne za oceno profila tveganjane želi dati, ga mora oseba, ki izvaja trženje, opozoriti, dazaradi takšne okoliščine ne more oceniti, ali je investicijski sklad,v katerega želi vlagatelj vplačati, zanj primeren ali ne.

� V zgornjih primerih mora oseba, ki izvaja trženje, vlagatelju vpodpis predložiti izjavo o tveganjih.

� V primeru, da vlagatelj izjave o tveganjih ne želi podpisati,oseba, ki trženja izvaja, to izrecno zapiše na pristopno izjavo.

155



IZJAVA O TVEGANJIH

Podpisani izjavljam, da se zavedam:� VSEH TVEGANJ, ki so povezana z naložbo v investicijski sklad;� da s tem, ko odklanjam posredovanje podatkov, potrebnih za določitev mojega

finančnega profila, oziroma s tem, ko nameravam vložiti sredstva v investicijski skladkljub temu, da me je pooblaščena oseba vpisnega mesta opozorila, da glede na mojfinančni profil naložba zame ni primerna, odločitev o njej sprejemam povsem POLASTNI VOLJI;

� da z odločitvijo za nakup enot investicijskega sklada, ki bi imel naložbe, usmerjene vozko opredeljeno geografsko območje oziroma specifično gospodarsko panogo,sprejemam VISOKO NALOŽBENO TVEGANJE, ki lahko v primeru neugodnihrazmer na finančnih trgih vodi v IZGUBO PRECEJŠNJEGA DELA MOJIHVLOŽENIH SREDSTEV;

� da v primeru, če mi kdo drug financira nakup enot investicijskega sklada s posojilomali kreditom, sprejemam DODATNO TVEGANJE, ki lahko celo v primeru pozitivnegadonosa investicijskega sklada pomeni IZGUBO DELA VLOŽENIH SREDSTEV, vprimeru neugodnih razmer na finančnih trgih pa vodi v IZGUBO, KI PRESEGAZNESEK VLOŽENIH SREDSTEV.

Podpis vlagatelja:



PREGLED VLAGATELJA

� Pred podpisom pristopne izjave k pravilom upravljanjainvesticijskega sklada in ob vsaki spremembi podatkov napristopni izjavi mora DZU opraviti pregled vlagatelja in pridobitipodatke o njem v skladu s predpisi s področja preprečevanjapranja denarja in financiranja terorizma.

� Pregled vlagatelja mora biti opravljen tudi ob vložitvi zahtevkaza izplačilo investicijskih kuponov.

156



ODSTOP OD NALOŽBE

� Če pravila upravljanja investicijskega sklada določajo, da lahkovlagatelj v določenem času odstopi od pristopa k pravilomupravljanja oziroma k drugemu ustreznemu dokumentuinvesticijskega sklada ali prekliče pristopno izjavo, moravlagatelja na to pravico ustrezno opozoriti že ob prejemunjegove pristopne izjave.

� Kadar je pristopno izjavo investicijskega sklada mogočeposredovati v elektronski obliki, mora biti opozorilo izprejšnjega odstavka jasno navedeno na istem mestu kotobrazec s pristopno izjavo.


VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS VAROVANJE PODATKOV O VLAGATELJIH

� DZU in osebe, ki po njenem pooblastilu opravljajo trženje inprodajo enot oziroma delnic investicijskih skladov so dolžneskrbno varovati vse podatke o vlagateljih in druge podatke,za katere so izvedele v zvezi z opravljanjem storitve trženjain prodaje enot oziroma delnic investicijskih skladov.

� Osebe, ki po pooblastilu DZU izvajajo trženje in prodajo enotoziroma delnic investicijskih skladov so dolžne te podatkevarovati ves čas trajanja pogodbenega razmerja in tudi poprenehanju le tega oziroma po zamenjavi delodajalca.

157


Hvala za pozornost!

24. 04. 2017


158

Izbrane vsebine s področja TRGA

FINANČNIH INSTRUMENTOV

mag. Andrej Šercer

24. 04. 2017


I. VSEBINA

� struktura trga kapitala� splošno o finančnih instrumentih s katerimi se trguje na borzah � splošno o investicijskih storitvah in poslih� splošno o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti � organizirani borzni trgi � izdajatelji vrednostnih papirjev in strukture borznih trgov � dolžnost razkrivanja nadzorovanih informacij izdajateljev� borzni člani in borzno trgovanje� informacije o trgovanju, borzne tečajnice in indeksi� nedovoljena ravnanja in nadzor trga kapitala

� splošno o izvensodnem reševanju sporov � reševanje sporov med DZU in vlagatelji� arbitraža Združenja DZU-GIZ

159

24. 04. 2017


I. PRAVNA PODLAGA

� Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)

� Ur.l.RS, št. 67/07 (avgust 2007), s spremembami in dopolnitvami,…

� ureja npr. pravila, obveznosti in pogoje� za ponudbo VP javnosti in za uvrstitev na borzo� glede razkrivanja informacij o VP, ki so uvrščeni v trgovanje� za poslovanje investicijskih podjetij, upravljavcev trgov, itd.� trgovanja na organiziranih trgih, prepovedana ravnanja zlorabe trga, itd.� delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev

� prenesene vse pomembne direktive EU tega področja, npr.� Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID)� Transparentna direktiva in Prospektna direktiva� Direktiva o zlorabah trga� Kapitalska direktiva

24. 04. 2017


II. STRUKTURA TRGA KAPITALA

� primarni trg (ponudba VP javnosti)� javna ponudba VP (t.i. IPO & FPO)� nejavne ponudbe VP (izjema)

� sekundarni trg (menjava lastništva VP)� organizirani trg VP (borzni trg)� neorganizirani trg VP (izven borzni trg)

160

24. 04. 2017


II. STRUKTURA TRGA KAPITALA

IZDAJATELJVP

PRIMARNI TRG

NE

O

R

G

A

N

I

Z

I

R

A

N

K/P

O

R

G

A

N

I

Z

I

R

A

N

JAVNA PONUDBA (IPO & FPO)

KUPECK

K

ZAPRTA IZDAJA

SEKUNDARNI TRG

K

K/PK/P

BORZA

K/P

KUPEC KUPEC

KUPECKUPECKUPEC

KUPEC

KUPEC

KUPEC

KUPEC KKK

24. 04. 2017


III. FINANČNI INSTRUMENTI

� prenosljivi vrednostni papirji� delnice in njim enakovredni VP, potrdila o deponiranju le-teh � obveznice in druge vrste VP, ki vsebujejo obveznost izdajatelja � vsak drug VP, ki vsebuje

� enostransko upravičenje imetnika pridobiti ali prodati VP� pravico imetnika zahtevati plačilo glede na vrednost VP, tečajev valut, indeks

� instrumenti denarnega trga� zakladne menice, potrdila o depozitu, komercialni zapisi

� enote kolektivnih naložbenih podjemov� vzajemni sklad, investicijska družba

� izvedeni finančni instrumenti � opcije, terminske pogodbe

161

24. 04. 2017


III. FINANČNI INSTRUMENTI

delnica – oblika t.i. lastniškega financiranja družb � lastniški vrednostni papir - delež v kapitalu d.d.

� delnice z nominalnim zneskom � kosovne delnice

� navadne (redne) ali prednostne (ugodnostne) delnice� izdane v nematerializirani obliki (centralni register)� korporacijske pravice delničarja

� premoženjske pravice (dividenda, prednostni nakup novih izdaj, itd.) � članske pravice (glasovanje na skupščini, obveščenost, itd.) � manjšinske pravice (sklic skupščine, primerna denarna odpravnina, itd.)

� dobiček ali izguba� dividenda: del dobička družbe, ki se izplača delničarjem (sklep skupščine)� kapitalski dobiček: razlika med prodajno in nakupno ceno

� lastne delnice (pridobivanje in odsvajanje – posebna pravila)

24. 04. 2017


IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI

� investicijske storitve in posli � sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil za račun strank� poslovanje za svoj račun, gospodarjenje s FI, investicijsko svetovanje� izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI z ali brez obveznosti odkupa� upravljanje „večstranskih sistemov trgovanja MTF“ – konkurenca borzam

� pomožne investicijske storitve � hramba in vodenje FI za račun strank; dajanje posojil vlagateljem, menjalniške

storitve; investicijske raziskave in finančne analize

� opravljanje investicijskih storitev in poslov (konkurenca) � BPD ali banka - dovoljenje Agencije ali BS� investicijsko podjetje (IP) ali banka države članice (podružnica, neposredno)� podružnica IP ali banke tretje države - dovoljenje Agencije ali BS� nihče drug, razen izjeme

� zavarovalnice in pozavarovalnice� investicijski skladi in pokojninski skladi, druge izjeme

162

24. 04. 2017


IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI

� pravilo najboljše izvedbe za stranko (t.i. best execution)

� BPD mora opraviti vse razumne ukrepe za izvršitev naročila stranke pod pogoji, ki so zanjo najugodnejši, ob upoštevanju� cena in stroški� hitrost ter verjetnost sklenitve in poravnave posla� vrednost in značilnost naročila stranke

� BPD mora vzpostaviti in izvajati politiko izvrševanja naročil strank

� če je predvidena možnost izvršitve naročila izven organiziranega trga (ali MTF), mora BPD stranko na to opozoriti

� BPD mora spremljati učinkovitost politike izvrševanja naročil

24. 04. 2017


V. PONUDBA VP JAVNOSTI

� prospekt� podobno, kot prospekt pri vzajemnih skladih (po ZISDU-3)

� obveznost objave prospekta� ponudbo VP javnosti� za uvrstitev VP v trgovanje na organiziranem trgu� dovoljene so določene izjeme

� obveznost potrditve prospekta� pred javno objavo� potrdi ga Agencija

163

24. 04. 2017



� sestava prospekta� vse informacije, ki so ob upoštevanju značilnosti izdajatelja in

VP potrebne, da vlagatelji lahko opravijo oceno� premoženja in obveznosti, finančnega položaja, poslovnih izidov in

razvojnih možnosti izdajatelja� pravic, ki izhajajo iz VP

� informacije morajo biti pravilne in popolne, omogočati morajo enostavno analizo, prospekt mora biti pregleden in razumljiv

� povzetek prospekta� predstavljene ključne informacije (povprečnemu vlagatelju omogočajo

sprejemanje informiranih naložbenih odločitev)� enotna oblika, ki olajša primerljivost s podobnimi povzetki prospektov

� odgovornost zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij v prospektu (izdajatelj, člani organov vodenja in nadzora, itd.)

24. 04. 2017



� izdajatelj, ponudnik, javna družba, vlagatelj� izdajatelj - oseba, ki namerava izdati VP � ponudnik - oseba, ki ponuja VP javnosti � javna družba - izdajatelj, katerega VP so uvrščeni na borzo � vlagatelj - kupec VP ali naslovnik ponudbe za nakup VP� dobro poučeni vlagatelj - register (drugačna obravnava)

� stranka in profesionalna stranka � stranka – fizična, pravna oseba, za katero IP opravlja storitve� profesionalna stranka - ima strokovna znanja in izkušnje, da

lahko sama sprejme odločitev in oceni tveganje

164

24. 04. 2017


VI. ORGANIZIRANI vs. NEORGANIZIRANI TRG

TRG KAPITALA

+ boljše (več) informacije za vlagatelje

+ tržno oblikovanje cen

+ večja likvidnost

organizator trga (borza) poveže kupce in prodajalce

neposredna povezava med kupcem in prodajalcem

- razpršenost lastništva

- velikost kapitala družbe

- slabše (manj) informacij za vlagatelje

- netržno oblikovanje cen

- manjša likvidnost

+ nižji stroški za izdajatelja

ORGANIZIRANI TRG KAPITALA

NEORGANIZIRANI TRG KAPITALA

24. 04. 2017


VI. ORGANIZIRANI - BORZNI TRGI

� lastnosti organiziranih (borznih) trgov� določena pravila za povezovanje interesov (trgovanje) glede prodaje

ali nakupa VP številnih oseb tako, da se sklenejo posli s FI, ki so uvrščeni v trgovanje, po njihovih pravilih in sistemih teh trgov

� dovoljenje nadzornega organa � redno delujejo v skladu s svojimi pogoji in pravili � imajo upravljavca (borzo)

� borzni posli� posli z VP, ki so sklenjeni na borznem trgu

� uradna borzna kotacija� segment borznega trga, na katerem se trguje z VP, ki izpolnjujejo

dodatne pogoje (glede razpršenosti, tržne kapitalizacije, vsebine pravic in drugih lastnosti)

� urejeni, nadzirani, transparentni - varstvo investitorjev!

165

24. 04. 2017


VI. BORZNI TRGI

� omejitve naložb vzajemnih skladov

� v prenosljive VP in instrumente denarnega trga, s katerimi setrguje na borzah ali na drugih organiziranih ter priznanih in širši javnosti dostopnih trgih� borzah držav EU (seznam objavljen na spletnih straneh ATVP)� borzah evropskih držav, ki niso članice EU (borze v Švici, Beogradu,..) � svetovnih borzah (seznam objavljen na spletnih straneh WFE)

� naložbena politika vzajemnega sklada vpliva na geografsko razpršitev naložb� po regijah / državah (t.i. pravilo „ne nosi vseh jajc v eni košari“)� neposredno / posredno trgovanje na največjih svetovnih, evropskih in

manjših regionalnih borzah

VI. BORZNI TRGI

24. 04. 2017


166

VI. BORZNI TRGI – REGIJSKI / LOKALNI

Skupina CEESEG- Dunaj & Budimpešta, Ljubljana, Praga- LJSE članica do 2015

Povezava ZSE & LJSE - Zagreb & Ljubljana - ZSE edini delničar- od 2016

24. 04. 2017


24. 04. 2017


VI. BORZNI TRGI – DEJAVNOSTI BORZ

� dejavnosti borz, kot upravljavcev organiziranih trgov � sprejema izdajatelje oziroma FI na borzo� sprejema borzne člane in posrednike na borzo� organizira pogoje za pošteno in učinkovito trgovanje � zagotavlja preglednost pred, med in po trgovanju (informacije o trgovanju) � spremlja borzne člane in sklenjene posle z namenom odkrivanja zlorab trga� podpora razkrivanju in hrambi nadzorovanih informacij

� urejanje poslovanja borz v internih aktih � sprejemajo svoja pravila in navodila (primer: Pravila LJSE, www.ljse.si) � zlasti pravila o pogojih sprejema vrednostnih papirjev (listing), borznih članih

(members), borznem trgovanju (traiding), itd.

� pravila poslovanja borz so si med seboj podobna � razlike so zlasti v podrobnostih (načini trgovanja, pogoji za izdajatelje)� v nadaljevanju je primeroma prikazana ureditev ključnih področij poslovanja

Ljubljanske borze (www.ljse.si)

167

24. 04. 2017


VII. IZDAJATELJI VP IN STRUKTURA TRGA

� sprejem VP na borzni trg (splošni pogoji)� ustrezen pravni položaj izdajatelja (npr. delniška družba) � objava prospekta in drugih informacij� prenosljivost VP� izdani VP in zagotovljena poravnava

� struktura borznega trga � temelji zlasti na vrsti / tipu VP (trg delnic, trg obveznic, ipd.)

� struktura / segmentacija glede na kakovost � uradni borzni trg / kotacija, drugi borzni trgi (večina borz) � vstopna kotacija, standardna kotacija, prva kotacija (npr. LJSE)

24. 04. 2017



PRIMER – struktura trga na LJSE

(vir: www.ljse.si)

168

24. 04. 2017



PRIMER – struktura trga delnic na LJSE

� delnice – vstopna kotacija (splošni pogoji)� objava prospekta in informacij, prenosljivost, poravnava, ipd.

� delnice – standardna kotacija (dodatni pogoji) � dodatni kvantitativni kriteriji

� revidirano LP za 3 leta; kapital 2 mio EUR; razpršenost 25 % � kriteriji obveščanja

� izjava o medletnem poročanju; izjava o skladnosti s Kodeksom CG, izjava o izpolnjevanju prakse dobrega obveščanja v skladu s Priporočili;

� delnice – prva kotacija (dodatni pogoji) � dodatni kvantitativni kriteriji

� standardna kotacija + kapital 10 mio EUR � kriteriji obveščanja

� standardna kotacija + izjava o obveščanju po MSRP, izjava o objavah povzetkov javnih objav v angleškem jeziku

24. 04. 2017


VIII. NADZOROVANE INFORMACIJE

� vrste nadzorovanih informacij (NI)� stalne (periodične) objave

� letno poročilo, polletno poročilo � občasne (ad hoc) objave

� informacije o pomembnih deležih (o spremembi pomembnih deležev, lastnih delnic, skupnega števila delnic)

� druge informacije (o spremembah pravic iz VP, o novih izdajah VP)

� notranje informacije - PROBLEM V PRAKSI !!

� dolžnost razkrivanja NI� zakonska in borzna prisila (prekršek - ATVP, vpliv na segmentacijo) � ustrezno razkrivanje lahko vpliva na večjo likvidnost in ceno

169

24. 04. 2017



način razkrivanja in dostopnost do NI

� mesto javne objave� izdajatelj izbere (statut) in objavi mesto objav, pred trgovanjem� spletne strani družbe, drugi portali (npr. http://seonet.ljse.si), dnevnik, itd.� načelo – hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi

� način javne objave� takoj, ko je mogoče, ali v skladu z roki� informacije morajo biti jasne, popolne, ne zavajajoče, itd.� v primeru dileme, je odgovornost za presojo na strani izdajatelja� možna je odložitev javne objave zaradi zaščite upravičenega interesa

� hramba NI� sistemi za centralno shranjevanje (npr. Info Hramba, http://www.oam.si) � dolžnost posredovanja NI v sistem za centralno shranjevanje

24. 04. 2017



PRIMER – dostopnost NI na portalu SEOnet LJSE

170

24. 04. 2017


IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE

BORZA

BORZNI ČLANBORZNI ČLAN

KUPECPRODAJALEC

KDD T+2

prodajno naročilo

nakazilo denarja nakazilo denarja

nakupno naročilo

preknjižba v delniški knjigi

denarna poravnavaavtomatična povezava

vnos naročila v trgovalni sistem vnos naročila v trgovalni sistem

nakazilo denarja

ATVP - nadzor

24. 04. 2017



sprejem na borzo

� sprejem borznih članov� borzni člani z vsemi pravicami (dovoljenje): BPD, banke, investicijska

podjetja, posebne finančne institucije;� borzni člani z omejeno pravico sklepanja poslov (brez dovoljenja): RS,

BS, zavarovalnice, ipd. (izjeme po 34. členu ZTFI);

� izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev ter pogojev v zvezi s poravnavo borznih poslov

� borzni posrednik / trgovalec� fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu člana v borzni

trgovalni sistem vnaša naročila za trgovanje � ima dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika in je

usposobljen za delo na trgovalnem sistemu

171

24. 04. 2017



trgovalni mehanizmi

� elektronski sistemi trgovanja (včasih „borzni parket“) � neprekinjeno trgovanje za likvidne VP, avkcijsko trgovanje za manj

likvidne VP

� borzna naročila (različni tipi naročil) � npr. tržno naročilo (ni omejitev cene), omejeno naročilo (določen tečaj)

� dodatni trgovalni mehanizmi (za urejeno oblikovanje tečajev) � avtomatični varovalni mehanizmi (npr. meja 3 % cene), prekinitvene

avkcije, ustavitve trgovanja, ipd.

� urnik trgovanja� letni koledar trgovanja borz, urniki dnevnega trgovanja

24. 04. 2017


X. INFORMACIJE O TRGOVANJU

� podatki med trgovanjem� dostopni zlasti borznim članov, omejeno tudi ostalim investitorjem� za borzne člane (ponudba in povpraševanje; sklenjeni posli; stanja

vrednostnih papirjev) � za ostale investitorje (določene informacije o ponudbi in

povpraševanju po delnicah ter sklenjenih poslih) � podatki o zaključnih tečajih

� podatki po trgovanju� borzne tečajnice� borzni indeksi � poročila o dogajanjih na borzah, statistike in analize

� vloga t.i. vendorjev� razpršitev podatkov o trgovanju investicijski javnosti � borzni podatki imajo vrednost (ceno)

172

24. 04. 2017



PRIMER – tečajnica LJSE (kako brati tečajnico - glej opombe)


24. 04. 2017


PRIMER – dostopnost podatkov preko vendorja

173

24. 04. 2017


XI. NADZOR NA TRGU KAPITALA

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)

� nadzor nad ravnanji na borznem trgu� izda predpise o prepovedi in preprečevanju zlorab trga � prizna tržne običaje, ki ne pomenijo kršitev� pristojna za nadzor ter sodelovanje z drugimi nadzornimi organi

� nadzorni ukrepi � ukrep, potreben za odpravo kršitve ter začasna ustavitev trgovanja z VP� prepoved razpolaganja osebi z njenimi VP ali premoženjem� začasna prepoved posamezni osebi opravljanja dejavnosti ali poklica

� prekrškovni organ� odloča o prekrških in izreka globe po ZTFI, ZISDU-3, ZPre-1, ZNVP-1

� dostopnost podatkov o nadzoru udeležencem trga � letna poročila o delu ATVP (www.a-tvp.si)� opozorila ATVP in drugih nadzornikov (www.a-tvp.si)

24. 04. 2017



prepovedana ravnanja zlorabe trga

� trgovanje na podlagi notranjih informacij

� je natančna� ni bila objavljena� se neposredno ali posredno nanaša na izdajatelja FI ali FI� če bi postala javna, bi verjetno pomembno vplivala na ceno FI

� standard razumnega vlagatelja

� dodatno za borzne člane, posrednike, itd.� informacija stranke v zvezi z neizvršenim naročilom (ki je natančno, itd.)

� prepoved trgovanja, posredovanja

� obveznosti izdajatelja za preprečevanje zlorab� npr. razkrivanje, vodenje seznama insiderjev, obveščanje ATVP, itd.

174

24. 04. 2017



prepovedana ravnanja zlorabe trga � tržna manipulacija

� sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje� lahko daje napačno, zavajajočo predstavo o ponudbi, povpraševanju, ceni FI � s katerim osebe ki delujejo povezano, zagotovijo ceno na nenormalni ravni� razen, če dokaže, da je poslovni razlog zakonit, posel v skladu s tržnimi običaji

� sklenitev posla ali izdaja naročila z uporabo fiktivnih sredstev ali katere koli druge oblike prevare ali zavajanja

� razširjanje informacije, ki lahko daje napačen, zavajajoč znak glede FI, če oseba ve ali bi morala vedeti, da je informacija napačna ali zavajajoča

� domneve manipulativnih ravnanj in kazalniki tržne manipulacije � domneva - npr. prevladujoč položaj nad ponudbo ali pov. povezanih oseb � kazalnik - npr. ali je izpolnitev posla povzročila spremembo končnega imetnika

24. 04. 2017


med ponudniki storitev in investitorji � pravna podlaga

� ZISDU-3 (71. člen), podobno tudi ZTFI (294. in 295. člen)� Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS) (Uradni

list RS, št. 81/15)� reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki � med DZU in vlagatelji v IS (oz. neprofesionalnimi strankami) � način - vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo (interni akt) � pojasnilna obveznost - objava akta in seznanjanje vlagateljev

� prednosti� hitrost postopka (dolgotrajni sodni postopki) � zaupnost postopka (javnost sodnih postopkov)� specializiranost arbitrov (redni sodnik)� cenovna ugodnost (večstopenjsko sodstvo)� poslovna naravnanost in usmerjenost v prihodnost

XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

175

24. 04. 2017



Oblike postopkov:

� svetovalni� posredovalni� predlagalni� razsojevalni � kombinirani


Oblike postopkov:

� Med svetovalne postopke se uvršča predhodna nevtralna ocena, v kateri tretja oseba v zaupnem postopku ugotavlja dejanske in pravne vidike spora in oceni možnosti ene ali več strank za uspeh v morebitnem arbitražnem, sodnem ali drugem razsojevalnem postopku reševanja spora ali za iskanje možnosti za sporazumno rešitev spora.

� V posredovalnem postopku tretja oseba poskuša zbližati nasprotni stranki. Med tovrstne postopke spada mediacija, ki je trenutno v Republiki Sloveniji najbolj razširjen institut izvensodnega reševanja sporov . Mediacija je kakršenkoli postopek obravnavanja sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe, pač pa strankam aktivno pomaga pri pogajanjih, pomaga jim opredeliti in pojasniti vsa sporna dejstva in pravna vprašanja, na koncu pa jim pomaga doseči in oblikovati sporazum, ki pravno največkrat predstavlja poravnavo. Ključna značilnost mediacije je, da je postopek fleksibilen, stranke v postopku pa popolnoma nadzirajo odločitev o poravnavi in pogoje rešitve.

24. 04. 2017


176


Oblike postopkov:

� Predlagalni postopek se od posredovalnega postopka razlikuje le v aktivnejši vlogi oziroma povečani stopnji udeležbe tretje osebe v postopku, ki ni izključno posrednik med sprtima strankama, ampak tudi predlagatelj načina rešitve.

� V razsojevalnih postopkih tretja oseba dejansko odloča o sporu. Med tovrstne postopke spada institut arbitraže. Arbitraža je zaupen postopek reševanja sporov izven sodišča, v kateri stranke sporazumno in prostovoljno poverijo odločitev v sporu določeni osebi ali osebam - arbitrom oz. arbitražnem senatu, pri čemer se vnaprej zavežejo, da bodo spoštovale doseženo odločitev. Arbitražna odločba ima moč pravnomočne sodbe.

� Kombinirani postopki so kombinacija dveh ali več postopkov, na primer mediacije in arbitraže, pri čemer se postopek mediacije v primeru neuspešnega izida, nadaljuje z arbitražo.

24. 04. 2017


24. 04. 2017



Praksa

� reševanje pritožb vlagateljev (71. člen ZISDU-3)� komisija, odbor, ipd. za pritožbe znotraj DZU

� od DZU izbrana shema zunajsodnega reševanja sporov � večina je izbrala Združenje družb za upravljanje investicijskih

skladov – GIZ� Seznam izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov je

objavljen na:http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_varstvo_potrosnikov_in_konkurence/seznam_izvajalcev_irps/

če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo

177

24. 04. 2017



Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ : http://www.zdu-giz.si/arbitraza/

� stalna, neodvisna in specializirana arbitraža

� pristojna za reševanje sporov med DZU in:� vlagatelji v investicijske sklade� neprofesionalnimi strankami, v zvezi s storitvami gospodarjenja s finančnimi

instrumenti

� Organi Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ: � svet Arbitraže� arbitri � sekretar

24. 04. 2017



Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ je urejena:

� Akt o ustanovitvi Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)� Pravila Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)� Kodeks Arbitraže ZDU (http://www.zdu-giz.si/arbitraza/)� Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS) (Uradni list RS, št.

81/15)

178


Začetek postopka pred arbitražo Združenja DZU - GIZ

� Vložitev popolne pobude, ki mora vsebovati :� osebne podatke pobudnika;� podatke o ponudniku;� dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami ponudnika;� predloge dokazov, na katere opira pobudo;� izjavo, da o zadevi ne teče upravni ali sodni postopek ali postopek pri drugem izvajalcu izvensodnega reševanja

potrošniških sporov ter izjavo, da o zadevi ni bilo odločeno v drugem upravnem ali sodnem postopku ali postopku pri drugem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov;

� končni odgovor ponudnika v internem pritožbenem postopku za obravnavo pritožb oziroma dokazilo, da je od vložitve pritožbe preteklo več kot 30 dni;

� določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev;� vrednost spora, če se zahtevek ne glasi na denarno terjatev;� izjavo o izbiri arbitra (ime in priimek arbitra);� izrecno soglasje, da je odločba Arbitraže pravno zavezujoča;� izjavo na kakšen način želi komunicirati z arbitražo oz. nasprotno stranko;� dokazilo o plačilu pristojbine v višini 20 EUR.

24. 04. 2017


24. 04. 2017



� Potek in zaključek postopka � pobuda, odgovor na pobudo� nejavna obravnava in izdaja izvršljive odločbe � prostovoljna izvršitev odločbe ali poravnave (sodni izvršilni postopek)� zoper odločbo ni pritožbe, le izpodbojna tožba po določbah Zakona o

pravdnem postopku

� Kako je v praksi ?� večina pritožb vlagateljev se uspešno reši v postopku reševanja pritožb

znotraj DZU � doslej malo interesa/potrebe za reševanje sporov pred arbitražo, itd. � sistemsko ni urejeno centralno zbiranje podatkov o reševanju pritožb

vlagateljev oziroma številu in vrsti izvensodnih sporov

179

24. 04. 2017


XIII. DISKUSIJA, VPRAŠANJA, POJASNILA

24. 04. 2017


180

Odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.

24. 04. 2017


I. VSEBINA PREDAVANJ

� Pranje denarja in financiranje terorizma (pravne podlage, definicije, metode in tehnike);

� Predstavitev poglavitnih zakonskih in podzakonskih določb/ukrepov na področju odkrivanje in preprečevanje pranja denarja (pregled stranke, ugotavljanje dejanskega lastnika, pridobivanje in sporočanje podatkov, hramba in varstvo evidenc ipd.);

� Predstavitev indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

� Vloga ATVP in UPPD v sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

181

24. 04. 2017


II. PRANJE DENARJA IN FINANCIRANJE TERORIZMA – mednarodna ureditev PD

� Konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi(Dunaj, 1988)

� Konvencija Sveta Evrope št. 141 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (Strassbourg, 1990)

� Direktiva Evropske Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (Bruselj, 1991, 2001, 2005)

� 40 PRIPOROČIL "FATF" (1990, 1996, 2003, 2004, 2012) + 9 specialnih priporočil v zvezi s financiranjem terorizma

� Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2015/849 z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma

� Okvirni sklep Evropskega Sveta z dne 26. 6. 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in odvzemu predmetov in premoženjske koristi iz kaznivih dejanj

24. 04. 2017


Mednarodna ureditev FT

� Konvencija OZN o zatiranju financiranja terorizma; že ratificirana (Ur. l. RS, MP, št. 21/2004)

� Resolucija VS OZN 1373 (2001)

� Konvencija SE o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ter financiranju terorizma

� 9 Specialnih priporočil FATF na področju preprečevanja financiranja terorizma (2001 – 2005, 2012)

182

24. 04. 2017


Slovenska ureditev� Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)

(Ur.l. RS, št. 60/2007, 19/2010, 77/2011in 19/2014)

� Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Ur.l. RS, št. 10/2008)

� Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe ali notarja Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Ur.l. RS, št. 90/2011)

� Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Ur.l. RS, št. 10/2008)

� Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih(Ur.l. RS, št. 10/2008)

� Pravilnik o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko nastopa v vlogi tretje osebe (Ur.l. RS, št. 10/2008)

� Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke (Ur.l. RS, št. 10/2008)

� Pravilnik o določitvi seznama enakovrednih tretjih držav (Ur.l. RS, št. 10/2008 in 102/2011)

� Pravilnik o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma (Ur.l. RS, št. 10/2008)

24. 04. 2017


Smernice ATVP

� opredeljujejo splošna načela boja proti PD in FT,� opredeljujejo izdelavo politike obvladovanja tveganj

ter pripravo analize in ocene tveganja,� določajo kriterije za določitev kategorij tveganosti,� določajo kategorije tveganosti,� določajo usmeritve pri izvajanju pregleda stranke,� določajo usmeritve pri izvajanju ukrepov v

podružnicah in hčerinskih družbah,� opredeljujejo ukrepe spremljanja poslovnih

aktivnosti stranke,� podajajo usmeritve na področju izobraževanja in

usposabljanj delavcev, notranje kontrole in varstva podatkov.

183

24. 04. 2017


Kaj je pranje denarja?

� pretvorba nezakonito pridobljenega denarja ali drugega premoženja v drugo obliko (npr. gotovino v negotovinske oblike premoženja in obratno)

� prikrivanje dejanskega izvora lastništva nelegalno pridobljenega dohodka in

� ustvarjanje navidezno legalnega vira lastništva nad premoženjem�

24. 04. 2017


Glavne značilnosti pranja denarja

� PD je organizirana kriminalna dejavnost, v katero so ponavadi vpletene organizirane kriminalne združbe, redko posamezniki,

� proces PD vključuje velike vsote denarja,� denar ali premoženje, ki je premet pranja, izvira iz predhodno

storjenega kaznivega dejanja (najpogosteje npr. trgovina z mamili in orožjem, tihotapljenje, davčne zatajitve, poslovne goljufije, podkupovanje ipd.)

� PD se opravi preko legalnega plačilnega sistema, ki ga predstavljajo finančne in kreditne institucije, z uporabo finančnih instrumentov

� PD vključuje mednarodne tokove zlasti v regije kjer je finančni nadzor nezadosten ali pa ga sploh ni

� opran denar deluje kot legitimno pridobljen denar ali premoženje in se najpogosteje investira nazaj v nelegalne, lahko pa tudi v legalne dejavnosti

� PD ogroža gospodarsko, finančno in socialno stabilnost države

184

24. 04. 2017


Faze pranja denarja

� 1. faza: PLASMA - PLASMA SREDSTEV V FINANČNI SISTEM DRŽAVE, PRENOS ČEZ MEJO V GOTOVINI, ELEKTRONSKA NAKAZILA V TUJINO, ZAMENJAVA V DRUGO VALUTO (banke, menjalnice, igralnice, pošte idr.)

� 2. faza: PRIKRIVANJE - PRIKRIVANJE IZVORA DENARJA (finančne operacije v tujini preko različnih finančnih instituciji (uporaba “offshore” podjetij, fiktivna nakazila in pogodbe, drobljenje zneskov, navidezno zadolževanje, uporaba sefov, nakup plačilnih instrumentov z gotovino, tihotapljenje gotovine, dvojno računovodstvo, preprodaja nepremičnin itd…)

� 3. faza.: INTEGRACIJA - VKLJUČITEV SREDSTEV V GOSPODARSTVO, INVESTIRANJE SREDSTEV V IZVAJANJE KRIMINALNE DEJAVNOSTI (nakupi orožja, mamil, podkupovanje, ipd.) ALI ZA NAKUPE DOBRIN (nepremičnine, zlato, dragi kamni, umetniška dela, ipd.)

24. 04. 2017


Kaj je financiranje terorizma?

�Financiranje terorizma je:

- zagotavljanje ali zbiranje oziroma- poskus zagotavljanja ali zbiranja

denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist ali teroristična organizacija.

185

24. 04. 2017


Viri financira terorizma?

� državna pomoč (zloraba podeljenih finančnih sredstev države v nezakonite namene)

� bogati posamezniki (t.i. tax of wealth)� kriminalne dejavnosti (trgovina z mamili,

ugrabitve, izsiljevanja, pranje denarja, tihotapljenje, trgovanje z orožjem ipd.)

� legalni viri (donacije, sredstva dobrodelnih organizacij (t.i. charity founds)

24. 04. 2017


Kako se financira terorizem?

� Uporaba neformalnih plačilnih sistemov, ki temeljijo na zaupanju strank - alternative remitance system): npr. fei ch'ien (flying money), hawala, hundi, chop, chuyen tien, yok song geum, pera padala

� Uporaba formalnih plačilnih sistemov zlasti v državah, kjer je regulatorni sistem neučinkovit, nezadosten oziroma pomanjkljiv ter dovoljuje uporabo finančnih instrumentov, ki omogočajo prikrivanje ali skrivanje prave identitete strank

� Tihotapljenje gotovine s kurirji� Uporaba mreže in dejavnosti dobrodelnih organizacij za financiranje

terorističnih aktivnosti ali transfer sredstev namenjenih za izvajanje takšne aktivnosti

� Nakazila manjših vrednosti� Tihotapljenje ali preprodaja diamantov in drugih dragih kamnov oz.

kovin, umetniških del in drugega blaga� Zloraba sredstev namenjenih za humanitarne namene� Uporaba bank “školjk” (t.i. shell banks)� Uporaba davčnih oaz in off-shore držav

186

24. 04. 2017


Kaj vključuje financiranje terorizma?

� Finančna podpora terorističnim celicam pri dnevnih operacijah, ki vključujejo nakupe hrane, najem stanovanj in avtomobilov ter pokritje ostalih stroškov

� Nakup orožja, streliva,eksplozivnih teles in drugega s tem povezanega materiala

� Nakup zdravil in medicinskih pripomočkov� Financiranje usposabljanja posameznikov v terorističnih kampih� Financiranje propagandne dejavnosti� Rekrutiranje novih teroristov� Nakup telekomunikacijske in računalniške opreme� Podkupovanje visokih državnih uradnikov in zagotavljanje

politične podpore ter ustreznih zatočišč

24. 04. 2017


ZAVEZANCI ZA IZVAJANJE ZPPDFT� banke in njihove podružnice ter hranilnice;� družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom

denarja;� pošta;� družbe za upravljanje investicijskih skladov in njihove podružnice, druge

osebe, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;

� ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov ter pokojninske družbe;� borznoposredniške družbe in njihove podružnice, druge osebe, ki lahko izvajajo

posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;� zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini

življenjskih zavarovanj in njihove podružnice� družbe za izdajo elektronskega denarja in njihove podružnice� menjalnice;� revizijske družbe in samostojni revizorji;� koncesionarji, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih

salonih;� prireditelji, ki trajno prirejajo športne stave;� prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih

telekomunikacijskih sredstvih;� zastavljalnice;

187

24. 04. 2017


III. UKREPI ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE PD IN FT

� ocena tveganosti stranke oz. poslovnega razmerja

� pregled stranke, poglobljen pregled stranke, poenostavljen pregled stranke, pregled stranke preko tretje osebe (CDD ali Customer Due Dilligence)

� sporočanje podatkov UPPD;

� imenovanje pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;

� skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog;

� pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

� varstvo in hramba podatkov ter upravljanje predpisanih evidenc;

� izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja PD in FT v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah

24. 04. 2017


Ukrepi za vzpostavitev učinkovitega sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT

� Ugotavljanje tveganja (predhodno in naknadno)

� Skrben pregled stranke (Due Dilligence)

� Poglobljen pregled stranke (Enhanced Due Diligence)

� Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke (Account Activity Monitoring)

� Sporočanje sumljivih transakcij (Suspicious Activity Reporting)

� Učinkovita notranja kontrola procesov pregleda stranke

188

24. 04. 2017


Ugotavljanje tveganja pred sklenitvijo poslovnega razmerja

�

� ugotavljanje istovetnosti stranke z zbiranjem zahtevanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakcije in drugih podatkov, ki jih finančna organizacija potrebuje za pripravo ocene tveganosti;

� presoja pridobljenih podatkov z vidika kriterijev tveganosti za pranje denarja ali financiranje terorizma (ugotavljanje tveganj na podlagi kriterijev, opredeljenih v smernicah ATVP);

� določitev ocene tveganosti, ki mora temeljiti na predhodno izdelani analizi tveganja, z razvrstitvijo stranke, poslovnega razmerja ali transakcije v eno od kategorij tveganosti;

� izvedba pregleda stranke (običajni, poglobljen ali poenostavljen pregled);

� sklenitev poslovnega razmerja oziroma izvršitev transakcije.

24. 04. 2017


Ključna tveganja

� tveganja, povezana s poslovnim profilom stranke

� tveganja, povezana z geografskim položajem stranke

� tveganja, povezana z dejavnostjo stranke ali finančnim instrumentom, ki ga stranka ponuja

� tveganja, povezana s preteklimi izkušnjami DZU s stranko

189

24. 04. 2017


Nivoji tveganja

� Izredno visoko tveganje � Visoko tveganje � Srednje (povprečno) tveganje� Neznatno tveganje

24. 04. 2017


STRANKA

Ocena tveganja

Ugotovljeno

visoko

tveganje

Poslovanje s

stranko se

zavrne ter

obvesti UPPD

Ugotovljeno

izredno visoko

tveganje

Ugotovljeno

srednje

tveganje

Ugotovljeno

nizko

tveganje

Izvede se

poglobljen

pregled

stranke

Izvede se

pregled

stranke

Izvede se

poenostavljen

pregled

stranke

190

24. 04. 2017


Vsebina pregleda stranke

� ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke

� ugotavljanje dejanskega lastnika stranke

� pridobitev podatkov (namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov)

� redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji

24. 04. 2017


Kdaj se opravi pregled stranke ?

� pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;

� pri vsaki transakciji, ki presega vrednost 15.000 EUR ali več, ne glede na to ali poteka transakcija posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;

� v primeru dvoma v verodostojnost in ustreznost predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;

� vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

191

24. 04. 2017


Opustitev pregleda stranke

� Izjema, ki velja samo v nekaterih primerih:� a) pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja pod določenimi

zneski� b) pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja� c) pri izdaji elektronskega denarja nad določenimi zneski� d) v primerih drugih produktov ali transakcij, za katere tako določi � minister za finance v podzakonskem aktu

� Izjema glede opustitev pregleda ni dopustna nikoli, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,

� če potekajo transakcije na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja pri organizaciji, skrben pregled stranke po ZPPDFT ni potreben, razen, če ni podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma!!!

� skrben pregled stranke se opravi samo v primeru t.i. OBČASNIH TRANSAKCIJ

24. 04. 2017


Kako finančna organizacija ugotovi in preveri istovetnosti stranke?

� osebno “face-to-face pri organizaciji

� na daljavo s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila, pod pogoji, ki jih določa pravilnik

� na daljavo s pomočjo tretje osebe

192

24. 04. 2017


Druge posebnosti

� Obvezna pisna izjava zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v primeru dvoma v resničnost podatkov ali verodostojnost listin

� Obveznost predhodnega preverjanja narave registra

� Obveznost ugotavljanja in preverjanja istovetnosti tuje pravne osebe in njene podružnice, če je stranka pravna oseba, ki opravlja dejavnost v RS preko svoje podružnice

24. 04. 2017


Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke osebno pri finančni organizaciji

�Če je stranka fizična oseba:

� z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni � navzočnosti (t.i. face-to-face).

�Če je stranka pravna oseba:

� istovetnost zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca z� vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika ali � njegovega pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti (t.i. face-to-face).

� istovetnost pravne osebe z vpogledom v originalno ali overjeno � dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti � starejša od treh mesecev ali z neposrednim vpogledom v sodni ali drug � javni register (pri tem mora na izpisu iz registra napraviti zaznamek, ki vsebuje:� datum in čas vpogleda ter osebno ime osebe, ki je vpogled opravila)

193

24. 04. 2017


Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb civilnega prava

� Druga oseba civilnega prava je:� Organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala

sredstva ali drugo premoženje za določen namen

� Ukrepi ugotavljanja in preverjanja istovetnosti v tem primeru so:� Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti osebe, pooblaščene za

zastopanje osebe civilnega prava� Pridobitev overjenega pisnega pooblastila za zastopanje (razen

za stranko kot je skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, prostovoljna skupnost zaposlenih, ki upravlja blagajno vzajemne pomoči in deluje v okviru sindikata – samo pisno pooblastilo)

� Pridobitev podatkov o osebah, ki so člani osebe civilnega prava

24. 04. 2017


Ugotavljanje istovetnosti s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila

� DZU zahtevane podatke o vlagatelju pridobi iz pristopne izjave, ki jo stranka DZU posreduje v elektronski obliki na daljavo z uporabo varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom, ki ga je izdal registrirani overitelj s sedežem v RS.

� DZU mora takoj po sprejemu elektronske pristopne izjave preden dokončno potrdi verodostojnost podatkov oziroma istovetnost vlagatelja in mu dovoli, da opravi prvo vplačilo nakupne vrednosti investicijskih kuponov, posebej preveriti naslednje sestavine kvalificiranega digitalnega potrdila: vsebino, veljavnost in ustreznost izdajatelja.

�

194

24. 04. 2017


� če iz vsebine KDP ni mogoče pridobiti vseh podatkov oziroma, če obstaja dvom v resničnost podatkov, DZU od vlagatelja dodatno zahteva, da mu v papirnati ali digitalni obliki posreduje tudi kopijo svojega uradnega osebnega dokumenta.

� če tudi iz kopije uradnega osebnega dokumenta, zahtevani podatek ni razviden DZU vlagatelja pozove, da se osebno zglasi pri DZU in predloži zahtevani podatek oziroma podpiše posebno pisno izjavo, s katero jamči za resničnost predloženega podatka in verodostojnost predloženih listin, s katerimi utemeljuje svojo identiteto

� DZU lahko hkrati od registriranega overitelja, ki je stranki izdal KDP, zahteva, da mu pisno predloži podatke o tem, na kakšen način in na podlagi katerih identifikacijskih dokumentov je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila.

24. 04. 2017


Pomembno!

� Vlagatelj, ki pristopa k pravilom upravljanja z uporabo KDP svoje prvo vplačilo obvezno opravi v breme računa, ki ga posebej za to odpre ali ima že odprtega pri eni od kreditnih institucij v RS!

195

24. 04. 2017


Pregled stranke preko tretje osebe

� Kot tretja oseba lahko nastopa samo:

� banka, hranilnica, DZU, BPD ali zavarovalnica� banka, DZU, BPD ali zavarovalnica iz države članice EU� podružnica banke, DZU, BPD ali zavarovalnice iz države članice

EU, ki posluje v RS� podružnica slovenske banke, DZU, BPD ali zavarovalnice v državičlanici EU;

24. 04. 2017


� podružnica ali hčerinska org. banke, DZU, BPD ali zavarovalnice iz države članice v tretji državi,

� banka, BPD, DZU, pokojninska družba ali zavarovalnica, ki ima sedež: a) v enakovredni tretji državi, ali b) v tretji državi, v kateri je

– zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih določb o� izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so � določene v ZPPDFT (ta pogoj DZU preveri pri UPPD), IN� – nadzorovana glede izvajanja zahtev iz prejšnje alineje v � skladu z zahtevami iz 36. in 37. člena direktive�

� podružnica ali hčerinska banka banke države članice, podružnica ali hčerinska družba DZU države članice, podružnica ali hčerinska družba BPD države članice ali podružnica ali hčerinska zavarovalnica zavarovalnice države članice, ki ima sedež oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti v enakovredni tretji državi.

� notar iz države članice ali enakovredne tretje države

196

24. 04. 2017


� BELA LISTA - tretjih enakovrednih tretjihdržav, ki upoštevajo standarde na področjuodkrivanja in preprečevanja PD in FT, jedoločena s podzakonskim aktom:

� Avstralija, Brazilija, Kanada, Hong Kong, Japonska, Mehika, Rusija, Singapur, Švica, JAR, ZDA, Južna Koreja, Indija.

24. 04. 2017


Kako poteka pregled stranke preko tretje osebe?

� DZU najprej ugotovi ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvršitevpregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v ZPPDFT

� tretja oseba namesto ZDU opravi pregled stranke in pridobipodatke o stranki v skladu zakonodajo države, v kateri senahaja

� tretja oseba DZU predloži pridobljene podatke o stranki, ki jihZDU potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja ter kopijelistin in druge dokumentacije, ki je bila podlaga za izvedbopregleda

� če obstaja utemeljen dvom v verodostojnost opravljanegapregleda stranke ali resničnost pridobljenih podatkov, ZDU odtretje osebe zahteva pisno izjavo o verodostojnosti inresničnosti pridobljenih podatkov

197

24. 04. 2017


Na kaj moramo biti pozorni pri pregledu stranke, ki ga zaupamo tretji osebi?

� dokumentacijo o opravljenem pregledu stranke DZU posreduje tretja oseba neposrednoin ne stranka sama

� kot tretja oseba v nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka (t.i. shell bank)ali druga podobna kreditna institucija.

� ZDU pregleda ne sme zaupati tretji osebi, kadar je stranka tuja , off-shore družba,oziroma fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oz. prikritimilastniki ali upravljavci.

� DZU bo v primeru pregleda preko tretje osebe končno odgovornost za izpolnitev zahtevZPPDFT še vedno nosila sama (objektivna odgovornost).

� tretja oseba je, dokler traja poslovni odnos z DZU, še nadalje odgovorna zaizpolnjevanje obveznosti iz ZPPDFT, vključno z obveznostjo prijave sumljivih transakcijin hrambe listin in dokazil

� zunanji izvajalci in zastopniki organizacij, ki opravljajo posamezne posle na podlagiposebne pogodbe, ne sodijo med tretje osebe

24. 04. 2017


Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke

� Kdo je dejanski lastnik stranke?

� a) vsaka fizična oseba, ki je udeležena (posredno ali neposredno) pri upravljanju pravne osebe na podlagi lastniškega deleža, ki znaša več kot 25% ;

� b) vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju.

�

198

24. 04. 2017


Kako pridobimo podatke o dejanskem lastniku?

� iz overjene ali originalne dokumentacije iz sodnega ali drugega javnega registra ali z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register

� manjkajoče podatke se lahko pridobi tudi z vpogledom v originalne ali overjene listine in poslovno dokumentacijo

� izjemoma iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca

24. 04. 2017


Pomembno!

� dejanski lastnik je vedno fizična oseba� dejanski lastnik je lahko tudi oseba, ki nima lastniškega deleža v pravni

osebi, vendar pa pravno osebo nadzira ali kako drugače obvladuje na način, da bistveno vpliva na odločitve poslovodnih organov

� pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke obstaja možnost, da se v vlogi lastnika stranke lahko pojavi tudi pravna oseba, ki jo obvladuje fizična oseba

� ZDU mora v vseh primerih ugotoviti lastniško in kontrolno strukturo stranke.� v primeru, ko ni mogoče ugotoviti dejanskega lastništva, ZDU v skladu z

ZPPDFT ne sme skleniti poslovnega razmerja oziroma izvršiti transakcije.� izmikanje pri posredovanju zakonsko zahtevanih podatkov o dejanskem

lastniku je potrebno nujno presojati z vidika sumljivosti� ugotavljanje dejanskega lastnika pomeni ugotavljanje lastniške strukture

pravne osebe po celotni verigi lastništva, do končnega lastnika� organizacija je dolžna podatke o dejanskem lastniku preveriti v taki meri, da

pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke in je prepričana o tem kdo so dejanski lastniki

� ugotavljanje dejanskega lastništva ni potrebno, ko gre za stranko, ki predstavlja neznatno tveganje

199

24. 04. 2017


Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke

• Preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja

• Spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja

• Preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki

24. 04. 2017


Spremljanje obsega:

� spremljanje vrednosti vplačil ali izplačil nad določenim zneskom in njihova analiza z vidika sumljivosti,

� analiza posameznega nakupa ali prodaje finančnega instrumenta oziroma druge transakcije z vidika sumljivosti za PD ali FT, če znesek prodaje ali nakupa preseže določeno vrednost,

� analizo podatkov o nakupu in/ali prodaji finančnih instrumentov oziroma drugih transakcij za določeno obdobje,

� pripravo nove ocene tveganosti stranke oziroma ažuriranje predhodne ocene tveganosti stranke,

� preverjanje liste oseb, držav in drugih subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.

200

24. 04. 2017


Poglobljen pregled stranke

� Kdaj?

� Pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi

� Pri sklepanju poslovnega razmerja ali izvajanju transakcij (15.000 EUR) s stranko, ki je politično izpostavljena oseba

� Pri pregledu stranke, ki ni osebno navzoča pri organizaciji

V vseh primerih, ko oceni (na podlagi analize tveganja), da obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma!!!

24. 04. 2017


Kaj vključuje poglobljen pregled stranke?

� izvedejo se ukrepi pregleda stranke (7. člen ZPPDFT): ugotavljanje istovetnosti in pridobivanje podatkov o stranki ter dejanskem lastniku stranke

� dodatno se pridobijo podatki o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oz. transakcije (te podatke se bo pridobilo iz listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)

� za sklenitev poslovnega razmerja je potrebna je pisna odobritev nadrejene osebe

� dodatno se izvede najmanj eden izmed naštetih ukrepov:� 1. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo v javnih in drugih dostopnih � evidencah podatkov,� 2. pridobi se dodatna referenca s strani kreditne ali finančne institucije, pri kateri ima� vlagatelj že sklenjeno določeno poslovno razmerje (npr. odprt račun), � 3. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo pri pristojnih državnih organih ali drugih � pristojnih nadzornih inštitucijah v državi, v kateri ima stranka svoje prebivališče ali sedež,� 4. vzpostavi se neposreden stik s stranko po telefonu, obisk pooblaščene osebe na domu oziroma � sedežu stranke.

� Finančna organizacija nenehno spremljanja transakcij in poslovne aktivnosti vlagatelja.

201

24. 04. 2017


Tuje politično izpostavljene osebe

� je fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovalana vidnem javnem položaju v drugi državi članici ali tretjidržavi, vključno z:

� njenimi ožjimi družinskimi člani� ožjimi sodelavci takšne osebe.

24. 04. 2017


Osebe na vidnem javnem položaju

� voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestnikioziroma pomočniki,

� izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles,� člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na

visoki ravni,� člani računskih sodišč in svetov centralnih bank,� veleposlaniki, odpravniki poslov in visoki častniki oboroženih sil,� člani upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti

države

202

24. 04. 2017


Ožji družinski člani

� Zakonec ali izvenzakonski partner� Starši

� Otroci in njihovi zakonci ali izvenzakonski partnerji.

24. 04. 2017


�Oseba, za katero je znano, da je ožji sodelavec PEPsa, je vsaka fizična oseba:

� ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega� razmerja,� da ima katere koli druge tesne poslovne stike z osebo, ki� deluje ali je delovala na vidnem javnem položaju.

�Zahteva, da organizacije prepoznajo ožje sodelavce PEPsov, senanaša na situacije:

� ko je odnos s sodelavcem javno znan, ali� če ima organizacija razloge za domnevo, da takšno razmerje� obstaja.

�

203

24. 04. 2017


Poenostavljen pregled stranke

� Dopusten je samo, če je stranka:� organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6., 7. in 8.tč. prvega odstavka 4.

člena ZPPDFT� državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, javna

agencija, javni sklad, javni zavod ali zbornica� družba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na

organiziranem trgu v eni ali v več državah članicah EU ali v tretji državi(v kateri veljajo zahteve po razkritju podatkov v skladu z zakonodajo EU)

� oseba v zvezi s katero obstaja neznatno tveganje za pranja denarja ali financiranje terorizma

� razen, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma!

24. 04. 2017


Sporočanje podatkov

� kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (vse transakcije ne glede na vrsto ali višino zneska)

� pri vsaki transakciji, ki se izvaja v gotovini in presega vrednost 30. 000 EUR

� pri vsaki transakciji, ki presega vrednost 30.000 EUR, in ki je na zahtevo stranke opravljena na račune:� pravnih in fizičnih oseb v države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za

preprečevanje PD in FT ter pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT in so uvrščene na seznam, ki ga objavi UPPD,

� pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje PD in FT in državah pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT in so uvrščene na seznam, ki ga objavi UPPD.

204

24. 04. 2017


� gotovinske transakcije ter transakcije na račune v tujini:

� sporočijo se takoj, najkasneje v 3 delovnih dneh po opravljeni transakciji � sporočajo se na predpisanem obrazcu s priporočeno poštno pošiljko, kurirju

ali po zavarovani elektronski poti � izdelana morajo biti jasna navodila, kako poteka sporočanje transakcij

znotraj organizacije

� sumljive transakcije:

� ST mora biti sporočena Uradu po telefonu ali faksu pred izvršitvijo transakcije – pri tem se mora sporočiti tudi rok, v katerem bo predvidoma transakcija izvršena

� Če ni mogoče prej se ST sporoči takoj po izvršitvi, pisno na obrazcu s priporočeno poštno pošiljko, kurirju

� Obvezno se sporoča tudi nameravane transakcije, tudi če ta ni bila ali ne bo izvršena

24. 04. 2017


Odredba UPPD o začasni ustavitvi transakcije

� podani UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM na pranje denarja ali financiranje terorizma

� PISNA oblika odredbe (se vroči organizaciji)

� v nujnih primerih lahko USTNA (vendar naknadno tudi v pisni obliki)

� začasna ustavitev lahko traja največ 72 UR� Urad lahko daje v zvezi z začasno ustavitvijo OBVEZNA

NAVODILA organizaciji, kako ravnati

� Odredba se lahko izda tudi na pobudo tujega organa (finančne obveščevalne enote)

205

24. 04. 2017


Zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja stranke

� pisna zahteva

� tekoče se spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum PD ali FT, ali druge osebe, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih takšne osebe,

� obveznost sprotnega sporočanja podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri organizaciji opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi.

� v zahtevi UPPD obvezno določi rok, v katerem mu morajo organizacije poslati zahtevane podatke.

� Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor šest mesecev.

24. 04. 2017


Zahteva UPPD DZU-ju, da posreduje podatke, informacije in dokumentacijo

Urad lahko zahteva od DZU podatke, informacije in dokumentacijo v dveh primerih:

1. kadar so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma

2. kadar gre za izvajanje nadzora nad organizacijo v zvezi z opravljanjem nalog, določenih v ZPPD

ROK ZA ODGOVOR!!!Najkasneje 15 dni po prejemu zahteve!!!!

206

24. 04. 2017


Prepoved razkritja

� Zaposleni, stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti:

� da so bili v zvezi z njo ali transakcijo ugotovljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in da so bili oziroma bodo ti podatki zato sporočeni Uradu RS za preprečevanje pranja denarja;

� da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja začasno ustavil transakcijo stranke oziroma v zvezi s tem družbi dal navodila;

� da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja od družbe zahteval tekoče spremljanje poslovanja določene stranke;

� da je zoper stranko ali tretjo osebo uvedena ali bi bila lahko uvedena preiskava zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.

� O umiku tajnosti odloča direktor UPPD!

� Prepoved razkritja ne velja v primeru, ko predložitev podatkov zahteva sodišče v � kazenskem postopku, ali nadzorni organ torej UPPD ali ATVP.

24. 04. 2017


Naloge pooblaščenca

� skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji;

� skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu

� sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb notranjih aktov v organizaciji, ki se nanašajo na PPD in FT

� sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s PPD in FT;

� spremlja in koordinira dejavnosti organizacije na področju PPD in FT;

� sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem PD in FT v organizaciji;

� upravi ali drugemu poslovodnemu organu organizacije daje pobude in predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT v organizaciji,

� sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v organizaciji na področju PPD in FT terorizma.

207

24. 04. 2017


Vodenje evidenc

� ZAVEZANCI so dolžni voditi evidence o transakcijah in sklenjenih

� poslovnih razmerjih (podatki pridobljeni na podlagi opravljenega

� pregleda stranke):

� evidenco podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz prvega odstavka 83. člena ZPPDFT;

� evidenco podatkov o osebah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih je družba sporočila Uradu;

� evidenco podatkov o osebah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD in FT, ki so bile sporočene pooblaščencu, pa jih ta ni posredoval Uradu, ker ni ugotovil sumov pranja denarja ali financiranja terorizma;

� evidenco o dostopu nadzornih organov do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena zakona

24. 04. 2017


Hramba podatkov

� DZU morajo hraniti podatke in dokumentacijo pridobljeno na podlagi določb ZPPDFT najmanj 10 LET po opravljeni transakciji, ali prenehanju poslovnega razmerja

� DZU hrani podatke o pooblaščencu, notranji kontroli, izobraževanju delavcev 4 leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli

208

24. 04. 2017


III. SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE SUMLJIVIH TRANSAKCIJ PDNamenjen je delavcem, da lahko pri izvajanju nalog iz ZPPDFT lažje prepoznavajotipične znake transakcij, v zvezi s katerimi lahko obstajajo razlogi za sum PD

� SEZNAM UPOŠTEVA NASLEDNJA DEJSTVA:

� zapletenost in obseg izvajanja transakcij, � neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno

razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, oziroma niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in

� druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke

24. 04. 2017


� transakcija je ekonomsko ali pravno nelogična;� nenavadna narava transakcije ali nenavadne okoliščine, ki

transakcijo spremljajo;� transakcija ima značilnosti gospodarskih ali drugih kaznivih

dejanj;� ponudba nesorazmerno visoke ali nizke cene ali provizije ali

drugih nenavadnih pogojev za izvedbo transakcije;� drobljenje zneskov, pri katerih se zahteva identifikacija stranke,

na manjše dele;� nenadno povečanje obsega ali vrednosti poslovanja stranke

brez utemeljenega razloga in v nesorazmerju z običajnim poslovanjem stranke

Sum v zvezi s transakcijo

209

24. 04. 2017


� uporaba ponarejenih identifikacijskih dokumentov;� oseba se ne želi identificirati z vsemi zahtevanimi podatki ali da

napačne podatke;� oseba odpove transakcijo, ko zve za dolžnost identifikacije;� oseba se nenavadno vede (očitna napetost ipd.);� oseba se v organizaciji pojavi v spremstvu sumljivih ljudi;� oseba je že bila kaznovana ali ovadena za kazniva dejanja

(znano iz medijev; obvestil policije, UPPD, ATVPja...)� oseba je iz države, ki je znana po proizvodnji ali razpečevanju

mamil, ali opravlja transakcijo s tako državo;� oseba je iz države, ki je znana kot davčni raj, ali opravlja

transakcijo s tako državo�

� V seznamu indikatorjev, ki ga mora imeti vsaka organizacija, � so navedene države, znane po proizvodnji ali razpečevanju � mamil, oziroma znane kot davčni raj

Sum v zvezi s stranko

24. 04. 2017


IV. SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE SUMLJIVIH TRANSAKCIJ FT

� Poslovno razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki je vključena v aktivnosti organizacije, ki podpira cilje in zahteve teroristične organizacije.

� Razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki bi glede na obstoječe okoliščine lahko bila povezana s teroristično organizacijo.

� Stranka želi vstopiti v poslovno razmerje, ki ni skladno z njenimi cilji.

� Ni logične povezave med izvršenimi posli in dejavnostjo stranke.

� Izjave in podatki pri postopku identifikacije so nekonsistentni (napačno navajanje prebivališča državljanstva, priimka, datuma rojstva, naziva podjetja, sedeža podjetja, dejavnosti)

210

24. 04. 2017


� Veliko število pooblaščencev za sklepanje poslov v imenu pravne osebe ali neprofitne organizacije.

� Stranka prihaja (ima stalno ali začasno bivališče) iz države ali regije, ki podpira terorizem ali financiranje terorizma.

� Stranka se nahaja na seznamu VS OZN ali na seznamu EU, zoper katero velja omejevalni ukrep prepovedi posedovanja in razpolaganja s finančnimi sredstvi .

� Uporaba finančnega instrumenta, za katerega se plača visoka provizija.

� Pri transakciji stranka uporablja finančne instrumente z neformalnimi zapisi, inicialkami, znaki.

24. 04. 2017


� Finančne aktivnosti neprofitnih organizacij se ne skladajo s cilji in nameni, za katere je bila ustanovljena neprofitna organizacija.

� Neprofitna organizacija nakazuje sredstva v države ali regije, ki so znane po tem, da podpirajo terorizem ali financiranje terorizma.

� Neprofitna organizacija večino svojih transakcij opravi v gotovini.

� Finančna sredstva neprofitne organizacije se nahajajo na računih fizičnih oseb

211

24. 04. 2017


V. VLOGA ATVP

� Sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev

� Izdaja priporočila in smernice v zvezi z izvajanjem posameznih določb tega zakona pri zavezancih

� Opravlja nadzor nad izvajanjem ZPPDFT

� Obvešča Urad o dejstvih, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma,

24. 04. 2017


Ukrepi ATVP v primeru ugotovitve kršitev ZPPDFT

� odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sama določi;

� izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;

� predlaga pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;

� Odredi druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

212

24. 04. 2017


VI. VLOGA UPPD

� je organ v sestavi Ministrstva za finance

� sprejema, zbira in analizira finančne podatke o strankah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma

� posreduje svoje ugotovitve v obliki obvestil in informacij pristojnim drž. organom (policiji, državnemu tožilstvu, SOVA, FURS itd.)

� sodeluje in izmenjuje finančne podatke s tujimi uradi po svetu

� Financial Intelligence Unit (združuje preko 131 uradov)(administrativni, policijski, mešani tip urada)

� nima policijskih pooblastil

24. 04. 2017


VII. SANKCIJE ZARADI KRŠITEV ZPPDFT� Najtežje vrste prekrškov :

� pravne osebe: 12.000 -120.000 EUR� samostojni podjetniki: 4.000 – 40.000 EUR� odgovorna oseba: 800 – 4.000 EUR

� Težje vrste prekrškov :� pravne osebe: 6.000 – 60.000 EUR � samostojni podjetniki: 2.000 – 20.000 EUR� odgovorna oseba: 400 – 2.000 EUR

� Lažje vrste prekrškov :� pravne osebe: 3.000 – 30.000 EUR� samostojni podjetniki: 1.000 – 10.000 EUR� odgovorne osebe: 200 – 1.000 EUR

213

24. 04. 2017


� HVALA ZA POZORNOST!

24. 04. 2017


214

OBDAVČITEV DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN KAPITALA

mag. Gregor Sluga

24. 04. 2017


UVOD

� KONKURENČNI FINANČNI PRODUKTI� (KROVNI) VZAJEMNI SKLAD� BANČNA VLOGA� DELNICA/OBVEZNICA� IZVEDEN FINANČNI INSTRUMENT� ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

� ZAHTEVAN DONOS »PO DAVKIH«

215

24. 04. 2017


DAVČNA ZAKONODAJA

� ZAKON O DOHODNINI (ZDoh-2)� ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH

OSEB (ZDDPO-2)� ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD

ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV (ZDDOIFI)

� ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2)

24. 04. 2017


DOHODNINA

� ZAVEZANEC� VIR DOHODKA� PREDMET OBDAVČITVE

� DOHODEK IZ KAPITALA� DAVČNA STOPNJA� PLAČILO DAVKA� DVOJNO OBDAVČENJE

216

24. 04. 2017


ZAVEZANEC

� FIZIČNA OSEBA� REZIDENT

� NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA

� NEREZIDENT� DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI

� DEFINICIJA REZIDENTA� BIVANJE, ZAPOSLITEV

24. 04. 2017


VIR DOHODKA(DOHODEK IZ KAPITALA)

� VIR V SLOVENIJI� IZPLAČUJE REZIDENT ALI POSLOVNA ENOTA

NEREZIDENTA� IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST,

GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO SLOVENSKIH PREDPISIH

� INVESTICIJSKI SKLAD JE OBLIKOVAN OZ. USTANOVLJEN V SLOVENIJI

217

24. 04. 2017


OBDAVČLJIV DOHODEK

� DOHODKI IN DOBIČKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU� VSAKO IZPLAČILO OZIROMA PREJEM, NE GLEDE NA

OBLIKO� VRSTE DOHODKOV

� IZ ZAPOSLITVE� IZ DEJAVNOSTI� IZ KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA� IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA IN IZ PREMOŽENJSKIH

PRAVIC� IZ KAPITALA� DRUGO

� IZJEME IN OPROSTITVE

24. 04. 2017


DOHODEK IZ KAPITALA

� OBRESTI� DIVIDENDE� DOBIČEK IZ KAPITALA

218

OBRESTI - DEFINICIJA

81. člen(obresti)

(1) Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti.

(2) Kot obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

(3) Za dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

(4) Za dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji.

24. 04. 2017


24. 04. 2017


OBRESTI - IZJEME

� OD PREVEČ PLAČANIH DAVKOV IN PRISPEVKOV� NA STANJE NA TRR (V VIŠINI VPOGLEDNIH OBRESTI)� NA IZPLAČILO ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA OB SMRTI

ZAVAROVANCA� OD DOHODKA IZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

� SKLENJENO ZA VEČ KOT 10 LET� SKLENITELJ IN UPRAVIČENEC STA ISTA OSEBA� NI PODANA ZAHTEVA ZA IZPLAČILO PREJ KOT V 10 LETIH

� IZ NSVS, RAZEN PRI ODSTOPU OD POGODBE� 50 % OBRESTI IZ SOS2E, ČE JIH JE ZAVEZANEC PREJEL

KOT ODŠKODNINO� OBRESTI OD VPLAČIL V REZERVNI SKLAD

219

24. 04. 2017


OBRESTI – OSNOVA

� DOSEŽENE OBRESTI� DAVČNA OSNOVA REZIDENTA OD OBRESTI IZ DEPOZITOV PRI

BANKAH IN HRANILNICAH IZ SLOVENIJE IN EU SE ZMANJŠA ZA 1.000 EUR

� ZA DOLGOROČNE BANČNE VLOGE SE ZAVEZANEC LAHKO ODLOČI, DA SE OSNOVA OBRAČUNA NA LETNI RAVNI

� PRI ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU RAZLIKA MED PREJETIM IZPLAČILOM IN VPLAČILOM: pri obročnih izplačilih se vsota vplačil porazdeli na enako število izplačil (na podlagi pričakovane življenjske dobe)

� PRI OBVEZNICAH IZPLAČANE OBRESTI� PRI DISKONTIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH PO METODI

ENAKOMERNEGA DONOSA� ČE NI VNAPREJ DOLOČENO, PO PRIZNANI OBRESTNI MERI ZA

POVEZANE OSEBE

24. 04. 2017


DIVIDENDE - DEFINICIJA90. člen

(dividende)

(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškegadeleža.

(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (vnadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugiin drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetjenosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo oblikoorganiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik).

(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža izpremoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek oddohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki nepredstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnicali zamenljivih obveznic.

(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:

1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;

2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo vdobičku plačnika;

3. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkovinvesticijskega sklada, ki niso zajeti z 81. členom tega zakona.

220

24. 04. 2017


DIVIDENDE - OSNOVA

� DOSEŽENA DIVIDENDA� V PRIMERU PRIKRITEGA IZPLAČILA

DOBIČKA NA PODLAGI PRIMERLJIVE TRŽNE CENE

24. 04. 2017


DOBIČEK IZ KAPITALA –DEFINICIJA 1� DOSEŽEN Z ODSVOJITVIJO KAPITALA� KAPITAL

� NEPREMIČNINA� VREDNOSTNI PAPIR IN DELEŽ

� INVESTICIJSKI KUPON

221

24. 04. 2017


DOBIČEK IZ KAPITALA –DEFINICIJA 2

94. člen(odsvojitev kapitala)

Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitevkapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanjekapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskegakupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primerulikvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža vprimeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblikeorganiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanjalastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblikeorganiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačilalastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s temzakonom drugače določeno.

24. 04. 2017


DOBIČEK IZ KAPITALA – IZJEME� NEOBDAVČLJIVA ODSVOJITEV

� DEDOVANJE� POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU� RAZLASTITEV� POSOJA IN ZASTAVA� ZAMENJAVA Z ISTOVRSTNIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI� RAZDELITEV OZIROMA ZDRUŽITEV DELNIC PRI NESPREMENJENEM KAPITALU� ZAMENJAVA PREDNOSTNIH Z NAVADNIMI DELNICAMI� ZMANJŠANJE KAPITALA ZARADI IZGUBE� PRISILNA IZTERJAVA

� OPROSTITEV� ODSVOJITEV KAPITALA PO 20 LETIH IMETNIŠTVA� PRVA PRODAJA IZ LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA (TUDI ZA DEDIČE)� ODSVOJITEV STALNEGA BIVALIŠČA (PO TREH LETIH)� ODSVOJITEV INVESTICIJSKIH KUPONOV VZAJEMNIH SKLADOV, NASTALIH IZ PID/ID, ČE SO BILE

DELNICE PRIDOBLJENE V LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU� ODSVOJITEV DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV� ODSVOJITEV DELEŽA V DRUŽBI TVEGANEGA KAPITALA

� ODLOG� PODARITEV ZAKONCU ALI OTROKU� ZAMENJAVA KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVE IN DELITVE PO ZDDPO-1� ZAMENJAVA INVESTICIJSKEGA KUPONA PODSKADA ZA INVESTICIJSKI KUPON DRUGEGA

PODSKLADA V OKVIRU ISTEGA KROVNEGA SKLADA

222

24. 04. 2017


DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 1

� RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB ODSVOJITVI IN PRIDOBITVI

� IZGUBA SE PORAČUNA Z DRUGIMI DOBIČKI IZ KAPITALA ZNOTRAJ LETA� ČE V 30 DNEH NI BIL PRIDOBLJEN ISTOVRSTNI

KAPITAL� ČE POVEZANA OSEBA NI PRIDOBILA ISTOVRSTNEGA

KAPITALA� ČE JE IZGUBA NASTALA ZARADI IZDAJE DELNIC PRI

POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE, SE LAHKO PRENAŠA V NASLEDNJA LETA

24. 04. 2017


DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 2

� NABAVNA VREDNOST + NORMIRANI STROŠKI� 1 % NORMIRANIH STROŠKOV� PRI POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE: NABAVNA

VREDNOST NOVIH DELNIC JE 0� NABAVNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA DAN

PRIDOBITVE� PRI ODLOGU: OSNOVNA NABAVNA VREDNOST

� PRODAJNA VREDNOST – NORMIRANI STROŠKI� 1 % NORMIRANIH STROŠKOV� PRODAJNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA

DAN ODSVOJITVE� ČAS PRIDOBITVE/ODSVOJITVE

� DATUM SKLENITVE POGODBE, PRAVNOMOČNOSTI (SODNE)/DOKONČNOSTI (UPRAVNE) ODLOČBE

� FIFO METODA� LOČENA ZALOGA ZA GOSPODARJENJE PRI BPD

223

24. 04. 2017


ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI PRI KROVNIH VZAJEMNIH SKLADIH

� UPRAVIČENI SO IMETNIKI IK KROVNIH VZAJEMNIH SKLADOV, KI SO UVRŠČENI NA SEZNAM, OBJAVLJEN NA SPLETNI STRANI DURS� ODLOG VELJA ZA VSE IMETNIKE IK, NE

GLEDE NA TO, ALI SO BILI IK PRIDOBLJENI PRED PREOBLIKOVANJEM VS V KROVNI VS

� DZU JE ZAVEZANA VODITI EVIDENCE VSTOPOV/PREHODOV/IZSTOPOV

24. 04. 2017


DAVČNA STOPNJA

132. člen (stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)

(1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega zakona, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih:1. petih letih imetništva kapitala: 15 %,2. desetih letih imetništva kapitala: 10 %,3. 15 letih imetništva kapitala: 5 %.

224

24. 04. 2017


DVOJNO OBDAVČENJE

� REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK USTREZNEGA DELA DOHODNINE, KI JO JE V TUJINI PLAČAL OD DOHODKOV, KI IMAJO VIR V TUJINI

� ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA IZMED ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI, ALI BI MORAL BITI PLAČAN V SLOVENIJI� ODBITEK OD DOHODKOV, KI SE ŠTEJEJO ZA OBRESTI IN

SO DOSEŽENI V EU, SE PRIZNA V CELOTI� UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O IZOGIBANJU

DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

24. 04. 2017


PLAČILO DAVKA(OBRESTI, DIVIDENDE, KAPITALSKI DOBIČKI)

� DAVČNI OBRAČUN Z DAVČNIM ODTEGLJAJEM� OBRESTI, RAZEN BANČNIH IN OD OBVEZNIC,

TER DIVIDENDE, KADAR JIH IZPLAČA PLAČNIK DAVKA

� ODMERA NA PODLAGI NAPOVEDI� BANČNE OBRESTI, OBRESTI OD OBVEZNIC,

KAPITALSKI DOBIČKI� OBRESTI IN DIVIDENDE, KADAR NI PLAČNIKA

DAVKA

225

24. 04. 2017


PREHODNE DOLOČBE� OBRESTI, OBRAČUNANE DO 1. 1. 2005 IN DOHODEK IZ

ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA, SKLENJENEGA PRED 1. 1. 2005, SE NE OBDAVČIJO (RAZEN OBRESTI, KI SO BILE OBDAVČENE ŽE PO ZDOH)

� VREDNOSTNI PAPIR IN INVESTICIJSKI KUPON VZAJEMNEGA SKLADA, PRIDOBLJEN PRED 1. 1. 2003, SE OBRAČUNAVA PO VREDNOSTI NA 1. 1. 2006� ČE JE DEJANSKA NABAVNA VREDNOST VREDNOSTNEGA

PAPIRJA VIŠJA, SE UPOŠTEVA DEJANSKA VREDNOST� ČE JE BILA PRIDOBITEV DELNICE PRI POVEČANJU

OSNOVNEGA KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE V 2005 ALI 2006 OBDAVČENA KOT DIVIDENDA, SE ZA NABAVNO VREDNOST ŠTEJE NOMINALNA VREDNOST

� 25 % DAVČNA STOPNJA SE UPORABLJA ZA DOHODEK, PREJET PO 1. 1. 2013

24. 04. 2017


DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB� ZAVEZANEC� VIR DOHODKA� OBDAVČLJIV DOHODEK� DAVČNA STOPNJA� DAVČNI ODTEGLJAJ� DVOJNO OBDAVČENJE

226

24. 04. 2017


ZAVEZANEC

� PRAVNA OSEBA � ZDRUŽENJE OSEB PO TUJEM PRAVU BREZ PRAVNE

OSEBNOSTI, KI NI ZAVEZANEC PO ZDOH-2� RS IN LOKALNE SKUPNOSTI NISO ZAVEZANCI

� REZIDENT� NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA

� NEREZIDENT� DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI

� DEFINICIJA REZIDENTA/NEREZIDENTA� SEDEŽ, KRAJ DEJANSKEGA DELOVANJA POSLOVODSTVA� POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA

24. 04. 2017


VIR DOHODKA(FINANČNI DOHODKI)

� VIR V SLOVENIJI� DIVIDENDE IN KAPITALSKI DOBIČKI:

IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST, GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO SLOVENSKIH PREDPISIH

� OBRESTI BREMENIJO REZIDENTA ALI POSLOVNO ENOTO NEREZIDENTA V RS

227

24. 04. 2017


OBDAVČLJIV DOHODEK 1

� DOHODKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU� NA ZAHTEVO DRUGAČE, 3 LETA NESPREMENJENO

� PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PO RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

� NAČELO ODPRAVE DVOJNE OBDAVČITVE IN MANJ KOT ENKRATNE OBDAVČITVE

� SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POPRAVKI SE VKLJUČUJEJO V DAVČNO OSNOVO

24. 04. 2017


OBDAVČLJIV DOHODEK 2

� ODSTOPANJA OD RAČUNOVODSKIH STANDARDOV� TRANSFERNE CENE (OBRESTI)� OBLIKOVANJE REZERVACIJ� ODHODKI ZARADI PREVREDNOTENJA� PREJETE DIVIDENDE SO IZVZETE IZ PRIHODKOV� 50 % KAPITALSKEGA DOBIČKA JE IZVZETEGA, ČE JE

ZAVEZANEC IMETNIK MIN 8 % MIN 6 MESECEV � NEPRIZNANI ODHODKI (POSLOVNO NEPOTREBNI)� POKRIVANJE IZGUBE, ČE SE BISTVENO NE SPREMENI

LASTNIŠTVO IN DEJAVNOST� PRENOS DEJAVNOSTI, ZAMENJAVA KAPITALSKIH

DELEŽEV, ZDRUŽITVE, DELITVE� DAVČNE OLAJŠAVE

228

24. 04. 2017


DAVČNA STOPNJA

� 17 % OD OSNOVE:� BS, POKOJNINSKI SKLADI IN POKOJNINSKI

NAČRTI TER DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA NE PLAČAJO DAVKA

� INVESTICIJSKE DRUŽBE PLAČAJO DAVEK PO STOPNJI 0 %, ČE DO 30. 11. RAZDELIJO NAJMANJ 90 % POSLOVNEGA DOBIČKA PRETEKLEGA LETA

24. 04. 2017


DAVČNI ODTEGLJAJ

� PO STOPNJI 15 %� OD DIVIDEND IN PODOBNIH DOHODKOV� OD OBRESTI, RAZEN RS, SID, OBVEZNIC IN MEDBANČNIH

KREDITOV� SE NE ODTEGNE

� RS, BS IN LOKALNI SKUPNOSTI� REZIDENTU, KI PREDLOŽI DAVČNO ŠTEVILKO� POSLOVNI ENOTI NEREZIDENTA, KI PREDLOŽI DAVČNO

ŠTEVILKO� OD DIVIDEND MED MATIČNIMI IN ODVISNIMI DRUŽBAMI

ZNOTRAJ EU� OD OBRESTI MED POVEZANIMI DRUŽBAMI ZNOTRAJ EU

� DAVČNA OSNOVA JE BRUTO PREJEMEK, ZA PLAČAN ODTEGLJAJ SE ZMANJŠA DAVČNA OBVEZNOST

229

24. 04. 2017


DVOJNO OBDAVČENJE

� REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK USTREZNEGA DELA DAVKA, KI GA JE V TUJINI PLAČAL OD DOHODKOV, KI IMAJO VIR V TUJINI

� ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA IZMED ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI, ALI BI MORAL BITI PLAČAN V SLOVENIJI

� UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

24. 04. 2017


DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 1

� ZAVEZANEC – FIZIČNA OSEBA, REZIDENT RS� PREDMET OBDAVČITVE – DOBIČKI OD ODSVOJITVE IFI,

REALIZIRANI (PRODAJA/ODSVOJITEV) V KOLEDARSKEM LETU, NE GLEDE NA VIR (RS IN TUJINA)

� DEFINICIJA IFI – OPCIJE, TERMINSKE POGODBE, SWAPI, CERTIFIKATI,… (4. DO 11. TČ. 7. ČLENA ZTFI), RAZEN ČE SO PORAVNANI Z BLAGOM

� ODSVOJITEV IFI – VSAKA TRANSAKCIJA ALI DOGODEK, ZARADI KATERE JE DOSEŽEN DOBIČEK ALI IZGUBA, RAZEN V OKVIRU OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ALI ODSVOJITEV OPCIJE, PRIDOBLJENE NA PODLAGI ZAPOSLITVE

230

24. 04. 2017


DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 2

� DAVČNA OSNOVA – RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB ODSVOJITVI IN PRIDOBITVI, 2X PO 1 % NORMIRANIH STROŠKOV, IZGUBA SE PRIZNA ZNOTRAJ KOLEDARSKEGA LETA

� DAVČNA STOPNJA – 1. LETO 40 %, 2. DO 5. LETO 25 %, 6. DO 10. LETO 15 %, 11. DO 15. LETO 10 %, 16. DO 20. LETO 5 %, PO 20 LETIH SE DAVEK NE PLAČA� ZALOGE PO FIFO METODI

� TUJI DAVEK, NAPOVED, ODMERA ENAKO KOT PRI KAPITALSKIH DOBIČKIH PO ZDOH-2

� PREHODNA DOLOČBA – DOBIČEK OD IFI, PRIDOBLJENIH PRED 15. 7. 2008, SE NE OBDAVČI; 25 % STOPNJA VELJA OD 1. 1. 2013

24. 04. 2017


DAVČNI POSTOPEK

� OBVEZNOSTI BPD, DZU, BANKE (SKRBNICE IS) IN PLAČNIKA DAVKA

� OBVEZNOSTI INVESTITORJA (V ZVEZI Z DOHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB)� ZAVEZANEC ZA DOHODNINO� ZAVEZANEC ZA DAVEK OD DOHODKOV

PRAVNIH OSEB

231

24. 04. 2017


BPD, DZU, BANKA IN PLAČNIK DAVKA� PREDLOŽI ZAVEZANCU PODATKE, POTREBNE

ZA VLOŽITEV NAPOVEDI� DO 31. JANUARJA OZ. DO 10 DNE V MESECU ZA KVARTAL� PODATKOV O DOHODKIH, OD KATERIH JE BIL PLAČAN

DAVČNI ODTEGLJAJ, SE NE POŠILJA� DZU OPRAVI PRIGLASITEV PREHODOV MED PODSKLADI

KROVNEGA SKLADA ZA VSE ZAVEZANCE IN OBVESTI ZAVEZANCA OB VSAKEM UNOVČENJU

� PREDLOŽI DURS KONTROLNE PODATKE DO 31. JANUARJA

� HRANI EVIDENCE IN DOKUMENTACIJO DO IZTEKA ABSOLUTNEGA ZASTARALNEGA ROKA ZA IZTERJAVO (10 LET)

24. 04. 2017


ZAVEZANEC ZA DOHODNINO

� VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA DO 28. 2.

� VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD BANČNIH OBRESTI DO 28. 2. (RAZEN, ČE NE DOSEGA OPROŠČENEGA ZNESKA)

� VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI IN DIVIDEND (ČE NI BILO DAVČNEGA ODTEGLJAJA) DO 15. ZA PRETEKLO TRIMESEČJE

� VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DAVKA OD DOBIČKA IZ IFI DO 28. 2.

232

24. 04. 2017


ZAVEZANEC ZA DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB� PREDLOŽI DAVČNI OBRAČUN V TREH

MESECIH PO IZTEKU POSLOVNEGA (KOLEDARSKEGA) LETA

24. 04. 2017


233

Sklop 7: (1. DEL)

POSLOVNA ETIKA IN

ODNOS DO VLAGATELJEV

Urh Bahovec

24. 04. 2017


Poslovna etika in odnos do vlagateljev� Zakaj etika pri poslovanju z vrednostnimi

papirji?� Redkokatera dejavnost temelji bolj na zaupanju med

strankami, kot ravno področje poslovanja z vrednostnimi papirji. Ne glede na to, da je v vseh razvitih okoljih borzno poslovanje urejeno s številnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ostaja dejstvo, da noben predpis ne more preprečiti konfliktov interesov, če udeleženci trga ne delujejo v skladu z etičnimi načeli na katerih ti zakonski akti bazirajo.

234

24. 04. 2017


� Kot bomo videli, je odgovor na vprašanje, zakaj sploh potrebujemo etiko pri poslovanju z vrednostnimi papirji, enostaven. Etično poslovanje namreč hkrati pomeni dobro oz. uspešno poslovanje. Le s spoštovanjem visokih standardov etičnega poslovanja lahko uspeva industrija, ki v tako veliki meri sloni na zaupanju, kot je to prav poslovanje z vrednostnimi papirji. Temeljna značilnosti finančnih produktov je namreč, da output finančne industrije ni nek otipljiv proizvod ali neka enostavno določljiva storitev, katerih koristi bi stranka (investitor) neposredno in takoj občutila. Storitve, ki jih nudi finančna industrija so neotipljive, koristi, ki jih ima kupec tovrstnih storitev pa so le stežka merljive, oziroma so odložene v prihodnost.

24. 04. 2017


� Pri nakupu blaga je kupec v odnosu na prodajalca v bistveno manj podrejenem položaju. Blago lahko pred nakupom pogleda, otipa, preveri njegove tehnične značilnosti, naredi preizkusnu vožnjo in podobno.

� Pri nakupu storitev teh možnosti kupec nima. Predvsem se mora zanesti na pretekle izkušnje drugih kupcev. Še toliko bolj se stvar zaplete pri nakupu finančnih storitev. Če vzamemo za primer storitve pleskanja ali pa frizerske storitve bo kupcu takoj po nakupu storitve jasno ali je za svoj denar dobil tisto za kar je plačal (npr. lepo popleskano dnevno sobo, urejeno pričesko). V primeru nezadovoljstva bo tako lahko takoj zahteval odpravo napak ali pa znižanje kupnine. Če bo nezadovoljstvo kupca kljub temu veliko pa se bo v prihodnje takšnemu ponudniku storitve izogibal. Pri nakup finančnih storitev pa se učinki tovrstne storitve pokažejo praviloma šele z velikim časovnim odmikom (npr. ob upokojitvi, ko ugotovimo da je renta bistveno nižja od obljubljene).

235

24. 04. 2017


� Značilnost prodaje (finančnih) storitev glede na prodajo blaga

� Opredelitev storitev� Storitev pomeni dejanje, ki ga ena stran lahko

ponudi drugi, je po svoji naravi neotipljiva in ne pomeni posedovanja česarkoli. Proizvodnja storitve je lahko ali pa tudi ne vezana na fizični izdelek. Izdelek lahko potrošniki vidijo, se ga dotaknejo, ga preizkušajo. Storitve pa so nematerialni izdelki, kjer je poudarjena vloga človeškega dejavnika in jih ne moremo skladiščiti. Storitve opravljajo ljudje in zadovoljujejo osebne potrebe ali potrebe podjetij. Pri storitvi kupec ne kupuje izdelka, temveč korist, ki jih izdelek prinaša (Kotler, 1986).

24. 04. 2017


� Neotipljivost: storitev ne moremo skladišiti, saj so neoprijemljive in kratkotrajne. Za razliko od izdelkov jih ne moremo videti, okusiti, obutiti, slišati ali vonjati. Da kupec spozna koristnost in uporabnost storitve, je pomembna pravilna in čim bolj podrobna predstavitev storitve.

� Nedeljivost: storitve so neločljive od svoje proizvodnje, saj se izdelajo in prodajo na istem kraju in ob istem casu. Pri proizvodnji storitve so fizično prisotni tako prodajalci kot potrošniki.

236

24. 04. 2017


� Želje in zahteve potrošnikov mora ponudnik storitev dobro poznati, saj je kupec pomemben vir informacij, ki so potrebne za izvedbo storitve. Storitev je skoraj nemogoče standardizirati, saj je njena proizvodnja odvisna od medsebojnega vpliva kupca in prodajalca.

� Prav zaradi neposrednega stika med njima strankina zaznava kakovosti ni odvisna samo od končnega rezultata, ampak tudi od samega poteka storitve. Pomembno je, da stranke poznamo, razumemo njihove potrebe in pričakovanja.

24. 04. 2017


Osnove etike

� Ljudje pri svojem delovanju posvečajo premalo pozornosti vprašanjem, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je družbeno sprejemljivo. Ne premislijo dovolj, kako njihove odločitve vplivajo na ostale ljudi, kako jih prizadenejo in kako bodo ljudje zaradi teh posledic delovali v prihodnosti. Zato je zelo pomembno spoštovanje etičnih pravil, saj samo ravnanje po zakonih ni dovolj.

237

24. 04. 2017


OPREDELITEV ETIKE

� V življenju so pomembne tiste norme, kriteriji obnašanja, ki so v določeni družbi zaželeni, celo obvezni. Ljudje, ki družbeno sprejete norme ignorirajo, v družbi nimajo prihodnosti, saj jih družba izloči. Za ljudi je pomembno poznavanje teh norm, ki skupaj oblikujejo etiko[1] oz. moralo[2]. Ljudje teh pojmov praviloma ne ločujemo, vendar je etika veda o morali, medtem ko je morala tisto, kar vidimo v praksi.

�

[1] Etika je veda filozofije, ki se ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in kritičnim ocenjevanjem morale, to je z raziskovanjem izvora človeške moralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smotrov, namenov, ciljev, skratka smisla moralnega značaja, obnašanja, delovanja ter samozavedanja tako posameznikov kot tudi širših družbenih skupnosti. Je nauk o sprejemljivem načinu skupnega življenja ljudi v njihovem nravnem bivališču. Jelovac (1997).

� [2] Morala izraža prostovoljno vdanost cloveka običajem, ki jih deduje tradicija skupnosti, v kateri prebiva in po katere načelih se privaja samoobvladovanju v javnem in zasebnem življenju. Jelovac (1997).

24. 04. 2017


� V življenju se srečujemo z vrsto etičnih vprašanj in dilem, predvsem na področju, kjer določeno ravnanje zakonsko ni izrecno prepovedano, vendar je moralno vprašljivo. To so nekakšna siva področja, kjer se mora posameznik odločiti po svoji vesti, saj bo s to odločitvijo moral živeti. Vest je v bistvu čut oz. občutek, ki nam pove, kaj je pravilno in kaj ne v našem delovanju in namenu.

238

24. 04. 2017


� Zlasti v tranzicijskih državah prevladuje miselnost, da uspešen posel in poštenje oz. etično ravnanje ne gresta skupaj. Vodilne osebe poudarjajo, da je boj za obstanek na trgu težak, konkurenca je neizprosna, torej morajo biti tudi sami takšni, saj drugače ne bodo uspeli. Kljub temu se je začela poudarjati etičnost kot ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja, zato so v nadaljevanju tri vprašanja, s katerimi lahko vsak posameznik naredi etični preizkus, ki mu pomaga iz stiske pri odločanju v moralno kočljivi situaciji, saj ni načina, da bi nekaj, kar je moralno narobe, mogli narediti prav (Blanchard, Peale, 1995):

� Ali je odločitev, oziroma dejanje zakonito in skladno s pravili?� Ali je dejanje oziroma odločitev uravnotežena?� Kakšno mnenje bom imel o sebi?� Ta tri vprašanja nam pomagajo, da se v dvomljivih trenutkih

odločimo pravilno, vendar je to odločitev potrebno tudi izpeljati. To v praksi ni preprosto, saj smo lahko deležni različnih kritik in pritiskov s strani ljudi, ki nas obdajajo.

24. 04. 2017


� Jelovac (1997, str. 38). “Poslovanje je lahko samo dobro ali pa sploh ni poslovanje, saj gospodarski sistem lahko obstaja samo, če je dober.”

239

24. 04. 2017


� Bistvo moralne odgovornosti se kaže v tem, da poslovnež ali drug posameznik prevzame nase vse posledice, ki jih njegove odloitve povlečejo za seboj. V organizacijah se posamezniki zelo pogosto skrivajo in izmikajo odgovornosti, poskušajo jo prevaliti na sodelavce. Odgovornost je pogum, da svoje ravnanje izpostavimo najstrožji moralni presoji lastnega jaz-a in okolja.

24. 04. 2017


Opredelitev teorije agenta

� V neoklasicni teoriji so menedžerji agenti, ki delujejo v korist lastnikov podjetja, principalov. Lastniki podjetja jih pooblastijo, da s sredstvi podjetja ravnajo smotrno in jih v zameno za njihovo lojalnost ustrezno nagradijo (Prašnikar, 1996, str. 279). Teorija poudarja, da je težava v tem, da je vedenje menedžerjev usmerjeno v ščitenje lastnih interesov in ne interesov lastnikov kapitala, katerih premoženje menedžerji upravljajo. Pri svojem delu sprejemajo odločitve, ki izboljšujejo njihov položaj in s katerimi maksimirajo višino nagrade, ki jo lahko dobijo. Teorija agenta poudarja, da bi morali nagrajevanje oblikovati na način, da bi menedžerji pri odločanju izbrali odločitev, ki prinaša največ koristi delničarjem.

240

24. 04. 2017


Zakaj so lastniki vložili svoj denar v podjetje?

Da bi svojo naložbo oplemenitili.

Kaj je cilj poslovanja podjetja?

Cilj poslovanja podjetja je maksimiranje tržne vrednosti delnice oz. premoženja, ki so ga lastniki vložili v podjetje.

Velja za delniške družbe, kjer sta funkciji lastništva in upravljanja s podjetjem

praviloma ločeni.

24. 04. 2017


Ker interesi niso usklajeni, trpijo lastniki stroške� NEPOSREDNI:� Nepotrebni in visoki izdatki managementa

(luksuz)� Nadzor nad managementom

� POSREDNI:� Zamujene poslovne priložnosti

241

24. 04. 2017


Splošna sodila etičnega odločanja

� Prva omejitev za etično odločanje so zakoni, vendar pa managerjem zakoni ne zadoščajo, jim le pomagajo (Tavčar, 2000, str. 46). Manager je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Lastniki želijo večji dobiček, delavci pa želijo večje varstvo pri delu, kar prinaša stroške podjetju. Kako naj se manager odloči, saj mora upoštevati tako lastnike kot delavce. Pomemben je dobiček, ki predstavlja cilj podjetja, vendar pa lahko dobiček tudi negativno vpliva na etičnost, saj lastniki pritiskajo na managerje za dosego večjega dobička. Zaradi zasledovanja le tega, so managerji lahko tudi omejeni pri etičnem odločanju. Manager zato potrebuje sodila za etično odločanje. Etično odločanje v managementu je izbiranje med alternativnimi odločitvami in temelji na sodilih (kriterijih, standardih, normah, merilih). Izberejo pa odločitev, ki je glede na sodila dovolj uspešna. Ta etična sodila, ki nastajajo iz vrednot, ki prevladujejo med udeleženci združbe, v zunanjem in notranjem okolju podjetja, so jedro etike.

24. 04. 2017


� Zaradi navzkrižnih interesov udeležencev združbe, je odločanje managerjev težko. Pridejo do etičnih dilem (etina dilema vključuje konflikt med potrebami dela in celote-posameznik naproti združbi ali pa združba naproti družbi kot celoti) in rešitev pri njihovem odločanju se kaže v pravilih zdrave pameti.

242

24. 04. 2017


Družbena odgovornost podjetja

� Podjetje ni povsem neodvisno, ampak vedno deluje v določenem družbenem okviru, saj nanj vpliva družbena okolica, sredi katere deluje. Pojem družbene odgovornosti je težko razumeti, ker imajo različni ljudje različna prepričanja o tem, katera dejanja so tista, ki izboljšujejo družbeno blaginjo. Poleg tega pa pojem družbene odgovornosti pokriva različne teme, ki so nejasne glede tega, kaj je prav in kaj narobe. Razlog za težko razumevanje družbene odgovornosti je tudi v tem, da se pojavlja vprašanje komu je podjetje odgovorno -zaposlenim, kupcem, lastnikom, dobaviteljem, investitorjem, vladi ali skupnosti, od katerih ima vsaka skupina različne prednosti in razline potrebe (Daft, 1994, str. 161; Barnett, Wilsted, 1988, str. 60). Družbeno odgovorna podjetja pretehtajo vse učinke svojih dejanj za te skupine.

24. 04. 2017


Umestitev etike

� Etiko se lahko bolje razume, če se jo primerja z vedenjem, ki je vodeno z zakonom in z lastno odločitvijo. Vedenje posameznika se lahko prikaže s tremi kategorijami, ki jih prikazuje naslednja slika

243

24. 04. 2017


� Področje zakonskih predpisov se nanaša na vrednote in standarde, ki so zapisani v zakoniku in so uveljavljeni s strani sodišč. Zakonodajalci pravijo, da se morajo ljudje obnašati v skladu s predpisi, posameznik pa ima obveznost do zakona.

� Podroje individualne (proste) odločitve se nanaša na vedenje, pri katerem zakon nima nobene besede, zato posameznik in združba uživata popolno svobodo.

� Področje etike je med področjem zakonskih predpisov in področjem lastne odločitve. Nima zakonskih predpisov, temveč ima standarde vedenja, ki temeljijo na skupnih predpisih in vrednotah o moralnem vedenju, ki vodijo posameznika ali podjetje. Posameznik in podjetje imata obveznost do norm in standardov, ki se jih zavedata. Etično sprejemljiva odločitev je tako zakonsko kot moralno sprejeta s strani večje skupnosti.

24. 04. 2017


Razmerje med zakonitim in etičnim

� Ali je vsaka zakonita odločitev tudi etična? Ali je vsaka nezakonita odločitev tudi neetična. Razmerje med (ne)zakonitim in (ne)etičnim je prikazan v obliki naslednje matrike. V vsakdanjem življenju se bomo tako lahko srečali z vrsto odločitev, ki jih lahko opredelimo kot neetične vendar zakonite na eni strani, po drugi strani pa bomo imeli opravka s primeri zakonitih vendar neetičnih odločitev

244

24. 04. 2017


RAVNANJE neetično etično

nezakonito x x

zakonito xoptimalna

odločitev

24. 04. 2017


� Veliko posameznikov in podjetij zaide v težave, ker se ne zavedajo področja etike. Mislijo, da na njihovo odločitev lahko vpliva le zakon ali pa individualna odločitev. To zavaja ljudi, da mislijo, da če ni nezakonito, je verjetno etično. Na splošno sicer velja, da kar je nezakonito, je tudi neetično. Obratno pa vedno ne drži. Bolje je sprejeti še področje etike in sprejeti moralne vrednote, ki lahko vodijo vedenje znotraj in zunaj družbe. Ko so načela etike in družbene odgovornosti priznana s strani večje skupnosti, podjetja lahko uporabljajo kodekse etike in svojo kulturo za vodenje vedenja.

245

24. 04. 2017


O ETIKI PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI� Nažalost se ravno v finančni industriji

vsakodnevno znajdemo v okoliščinah, ko bi lahko bili neetični.

� Morebitna nepoštenost, tako kot pri kakršnemkoli drugem trgovanju, pomeni izgubo zaupanja nasprotne stranke, v tem primeru vlagateljev, ki bodo svoje prihranke raje naložili kje drugje.

24. 04. 2017


Razlogi za neetično obnašanje v finančni industriji� Avera navaja tri glavne razloge oz. grožnje

neetičnem obnašanju udeležencev delujočih v finančni industriji :

� 1.) Dnevno se pretakajo velike denarne vsote,

� 2.) V dejavnosti vlada velika kokurenca,� 3.) Narava oseb, ki delajo v tem poslu je taka,

da so naravnani k uspehu.

246

Fraud triangle – Trikotnik zlorabeDonald R. Cressey� Motiv (npr. potreba po denarju, plačilo

operacije)� Racionalizacija – (“to itak vsi počnejo”, “sem

del tima”, “zgolj ubogam ukaze”, “če hočeš uspeti moraš”, “samo tokrat”)

� Priložnost – (slabe notranje kontrole)

24. 04. 2017


� V nobeni drugi panogi se ne pretakajo tako veliki denarni zneski kot ravno v financah. Dejstvo, ki logično izhaja iz opredelitve in narave financ lahko postane problematično, če ga osvetlimo kako ljudje vidijo te velike zneske. Večina od ljudi se sčasoma navadi na številne miljone in miljarde in pri vsakodnevnem delu so to za njih zgolj številke s šestimi, devetimi ali več ničlami na koncu. Tako ni čudno, če si lepega dne nekdo pri sebi reče »Vsak dan miljoni sem, miljoni tja – Kaj če bi šel kakšen z menoj?«

247

24. 04. 2017


� Druga grožnja etiki v tem poslu je velika konkurenca, ki vlada med udeleženci. Vsakdo bi rad bil največji, najuspešnejši, imel največ prometa, največje sklade, največje število strank,...

24. 04. 2017


� S konkurenco povezana pa je tudi tretja grožnja za etiko in sicer narava ljudi, ki delajo v finančnih storitvah. Za njih je značilno, da so zelo naravnani k uspehu.. Bili so dobri študentje, celo življenje so bili uspešni, porazov niso poznali (morda ne priznali), saj so za zmago pripravljeni nase prevzeti še dodaten napor, delati nadure, za službo so pripravljeni iti na najbolj nemogoče konce sveta, se neprestano izobraževati. Vendar če jim vsi ti legitimni osebni napori ne zadoščajo za dosego zmage, se nekateri od njih odločijo, da prestopijo črto med legitimnim in neligitimnim.

248

CFA – profesionalni standardi

• Lojalnost stranki in skrb zanjo (njene interese)• Poštena obravnava (objektivnost)• Primernost inštrumentov• Prezentacija (pretekle) donosnosti• Zaupnost• Neodvisnost, natančnost• Razkritje• Ločitev med dejstvi in mnenji• Razkritje konflikta interesov• Vrstni red transkacij• Provizije

24. 04. 2017


Nekateri tipični primeri neetičnega obnašanja� Konflikt interesov (Conflict of Interest) je najbolj vseobsegajoča

pojavna oblika etičnih vprašanj poslovanja. V konfliktu interesov se udeleženec trga znajde zmerom, ko nastopa v večih vlogah pri nekem dejanju. Broker tako npr. zastopa interese dveh strank, od katerih si želi ena nekaj čim ceneje kupiti, druga pa čim dražje prodati, ali pa si npr. obedvi želita isto stvar čim ceneje kupiti in si pri tem medsebojno nehote dvigujeta ceno ipd. Komu od teh strank bo dal broker prednost? Morda je ena izmed strank brokerjev prijatelj ali znanec? Morda je od rezultatov, ki jih ustvari broker odvisno njegovo napredovanje ali pa stimulacija ob plači in zato svetuje strankam v nasprotju z interesi stranke?

249

24. 04. 2017


� Zaupnost je bistven element v financah in pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Razkritje pomembne informacije nepooblaščenim osebam lahko povzroči veliko škodo tistim, ki so nam zaupno informacijo sporočili. Žal pa v vsakdanjem poslovnem življenju ni tako enostavno obdržati informacije v tajnosti če želimo določen posel izpeljati in pri tem se postavlja vprašanje komu in kaj komu povedati?

24. 04. 2017


� Razkritje (Disclosure) podatkov lahko definiramo kot nasprotje zaupnosti podatkov. Oboje, torej tako zaupnost kot razkritje pa ima za namen skrbeti za poštenost na trgu vrednostnih papirjev. Ko govorimo o razkritju mislimo na dolžnost izdajateljev ter udeležencev trga da podajo o sebi točno, vestno in popolno informacijo ter da pri tem ne izpustijo nobenega pomembnega dejstva.

250

24. 04. 2017


� Poslovanje na podlagi notranjih informacij (Inside Information) je v Sloveniji zakonsko prepovedano, o takem poslovanju pa govorimo, ko ima nekdo dostop do informacij, pomembnih za gibanje tečaja določenega vrednostnega papirja in izkorišča takšne informacije za posle na borzi ali za posredovanje le teh drugim (glej Špec, str. 37).

24. 04. 2017


� Zbiranje informacij potrebnih za odločanje je v tesni povezavi s standardom potrebne skrbnosti po katerem se morajo ravnati udeleženci trga. Potrebna skrbnost tako npr. nalaga udeležencem, da morajo dobiti izčrpne točne in popolne podatke o izdajatelju, preden se odločijo priporočiti vrednostne papirje tega izdajatelja svojim komitentom. Kako daleč naj gre pri tem zbiranju informacij udeleženec, da bo njegovo ravnanje etično. Namestitev prisluškovalnih naprav v poslopju opazovanega podjetja je očitno napačno. Kaj pa če najamemo detektivsko službo, ki naj pridobi informacije o podjetju? Ali se lahko infiltriramo med zaposlene opazovanega podjetja?

251

24. 04. 2017


� Komuniciranje z javnostjo je lahko vprašljivo takrat, ko namenoma pustimo, da iz podjetja »kapljajo« napačne informacije. Ne glede, da imamo v takih primerih prednost pred konkurenco (saj imamo samo mi pravo informacijo), pa je tako pridobljena zmaga zgolj kratkoročnega značaja, dolgoročno pa od takih potez izgublja cel trg.

24. 04. 2017


� Odnosi s strankami so občutljivi zlasti takrat ko imamo opravka z neukimi strankami in strankami v stiski. Ali se spodobi stranki, ki je neuka ali pa kateri se mudi do svojega denarja, zaračunati nenavadno visoko provizijo za opravljen posel ali pa ji priporočiti naložbo, ki se ne sklada z njenimi izkušnjami.

252

24. 04. 2017


� Trgovanje za lasten račun je v tesnem stiku kar zadeva konfliktnost interesov pri odnosih s strankami. Ali bomo zlorabili odločitve, ki jih bomo izvajali za račun strank na posredovanju in gospodarjenju (upravljanju sredstev), tako da jih bomo obrnili sebi v prid. Ali bomo pred izvršitvijo strankinega naročila hitro poskrbeli še za svoj račun (front-running).

24. 04. 2017


� Pridobivanje novih poslov nas zlahka pripelje do neetičnega ravnanja. Ali bomo v marketinškem gradivu obljubljali nekaj kar je nedosegljvo ali pa bomo morda zamolčali pomembne informacije (disclosure)? Ali se bomo pri pridobivanju strank posluževali agresivnih postopkov, ki vdirajo v osebno sfero strank (akviziterstvo, klicanje po telefonu na dom,...) ali pa morda lažno govorili o svoji konkurenci.

253

24. 04. 2017


� Provizije – kdaj je dovolj res dovolj? Ali morda obstajajo tihi kartelni dogovori o najnižjih provizijah. Ali pa za provizije res veljajo zgolj pravila ponudbe in povpraševanja.

� Vrtenje papirjev (Churning) – splošno uveljavljeno načelo nagrajevanje brokerjevega dela je provizija od opravljenega posla. Zato v primeru, ko nimamo posla tudi provizije nimamo in hitro zaidemo v skušnjavo, da stranki priporočimo posel zgolj z namenom pridobiti provizijo.

254

24. 04. 2017


Kontrolna vprašanja za etično odločanje� Etike v vsakdanjem finančnem svetu ne

morejo nadomestiti zakoni in drugi predpisi, saj za pravne norme velja, da so abstraktne hkrati pa je celoten pravni red koncipiran tako, da praviloma zapisuje le tisto, kar je prepovedano. Vendar to še ne pomeni, da bi bilo določeno dejanje v konkretnem primeru lepo, pravilno in dobro - skratka etično .

24. 04. 2017


kodeks poklicne etike finančnikov

� V kodeksu poklicne etike finančnikov tako lahko najdemo kontrolna vprašanja za preverjanje etičnosti svoje odločitve:� Ali je predlagana odločitev v skladu z zakonom in pravnimi

normami?� Kako bi se odzvali na to odločitev, če bi jo sprejel kdo drug?� Ali bi tako odločitev sprejeli tudi, če bi prizadeli osebe, ki so nam

najbližje?� Ali bi to odločitev sprejeli, če bi vedeli, da bo naslednjega dne

znana javnosti oz. da bi jo morali javno zagovarjati?� Ali bi etičnost odločitve potrdila tudi katerakoli nevpletena skupina

strokovnjakov?

255

24. 04. 2017


� Na koncu pa naj ponovno poudarim pozitivno stran etike. Etika v finančnem poslu je naša najboljša naložba in ne obveznost. Etika krepi osebni ugled posameznika in ugled hiše v kateri je zaposlen, hkrati pa pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja našega podjetja.

� Naj etično poslovanje postane tudi vaša konkurenčna prednost!

24. 04. 2017


256

Sklop 7: (2. DEL)

POSLOVNA ETIKA IN

ODNOS DO VLAGATELJEV

mag. Andrej Šercer

24. 04. 2017


med ponudniki storitev in investitorji � pravna podlaga

� ZISDU-2 (72. člen), podobno tudi ZTFI (294. in 295. člen)� reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki � med DZU in vlagatelji v IS (oz. neprofesionalnimi strankami) � način - vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo (interni akt) � pojasnilna obveznost - objava akta in seznanjanje vlagateljev

� prednosti� hitrost postopka (dolgotrajni sodni postopki) � zaupnost postopka (javnost sodnih postopkov)� specializiranost arbitrov (redni sodnik)� cenovna ugodnost (večstopenjsko sodstvo)� poslovna naravnanost in usmerjenost v prihodnost


257

24. 04. 2017



oblike� Arbitraža (razsodišče)

� nedržavno razsodišče, ki mu stranki sporazumno zaupata odločitev v sporu, arbitražna odločba je izenačena s pravnomočno odločbo rednega sodišča

� Mediacija (posredovanje)� obravnavanje sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati

zavezujoče odločbe

� Konciliacija (pomirjanje)� podobno kot mediacija, morda ima mediator aktivnejšo vlogo, saj konciliator le

pospešuje pogajanja med strankama

� Ombudsman � samostojni organ na posameznem ali enotnem finančnem področju, nadzorni

organ ima vpliv le na delovanje, ne na odločanje

� Odbor za potrošniške pritožbe� javni ali zasebni organ, odločitev načeloma ni zavezujoča, ter je le priporočilo

za rešitev nastalega spora

24. 04. 2017



praksa� reševanje pritožb vlagateljev (71. člen ZISDU-2)

� komisija, odbor, ipd. za pritožbe znotraj DZU

� od DZU izbrana shema zunajsodnega reševanja sporov � večina pri Arbitraži Združenja DZU - GIZ (novost maj 2012)� druge izbrane sheme alternativnega reševanja sporov

� do leta 2012 stalna arbitraža Ljubljanske borze � Poravnalni svet pri ZBS (zlasti banke)� Stalna arbitraža pri GZS

če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo

258

24. 04. 2017



npr. podrobneje o (novi) arbitraži,….

� Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ� stalna, neodvisna in specializirana arbitraža

� pristojna za reševanje sporov med DZU in:� vlagatelji v investicijske sklade� neprofesionalnimi strankami, v zvezi s storitvami gospodarjenja s FI

� organizacija � v okviru Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov� lista arbitrov (senat treh arbitrov, predsednik senata, sekretar arbitraže)

� možnost posredovanja (mediacije) v sporu, pogoj je strinjanje strank

24. 04. 2017



postopek pred arbitražo Združenja DZU - GIZ

� postopkovna pravila� Pravila arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si) � Tarifa arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si)� tudi določbe Zakona o arbitraži

� pogoji� arbitražni dogovor (klavzula) - npr. vnos arbitražne klavzule v splošne

poslovne pogoje DZU� začetek - vložitev tožbe ali predloga za posredovanje� založitev stroškov, izbira arbitrov ali posrednika

259

24. 04. 2017



� postopek� tožba, odgovor na tožbo (15 dni), imenovanje arbitrov� nejavna obravnava in izdaja izvršljive odločbe (30 dni)� pri posredovanju stranki skleneta poravnavo � prostovoljna izvršitev odločbe ali poravnave (sodni izvršilni postopek)� zoper odločbo ni pritožbe, le izpodbojna tožba po določbah Zakona o

pravdnem postopku

� kako je v praksi ?� večina pritožb vlagateljev se uspešno reši v postopku reševanja

pritožb znotraj DZU � doslej malo interesa/potrebe za reševanje sporov pred arbitražo, itd. � sistemsko ni urejeno centralno zbiranje podatkov o reševanju pritožb

vlagateljev oziroma številu in vrsti izvensodnih sporov

24. 04. 2017


XIII. DISKUSIJA, VPRAŠANJA, POJASNILA

domov | zdu-giz - gradivo celota maj2017 · v primeru, da depozitne institucije ne bi obstajale, bi...

Documents