REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 16 50F: 01 478 16 99E: gp.mnz@gov.siwww.mnz.gov.si

GospaElena PečaričElena.pecaric@guest.arnes.si

Številka: 010-227/2013/8Datum: 26. 7. 2013

Zadeva: Pobuda za zakonodajne spremembe pri prevzemanju odgovornosti javnih funkcionarjev in drugih imenovanih predstavnikov v organih ali uradih države - pojasnilo

Zveza: Vaše elektronsko sporočilo z dne 28. 6. 2013

V zvezi z vašo pobudo za zakonodajne spremembe pri prevzemanju odgovornosti javnih funkcionarjev in drugih imenovanih predstavnikov v organih ali uradih države, ter drugimi navedbami, podajamo naslednje pojasnilo:

Glede vaših navedb, ki se nanašajo na konkretne sodne postopke zoper člane Sveta Vlade RS za invalide ter njihovo materialno in drugo odgovornost v zvezi s konkretno zadevo, v kateri še teče sodni postopek, se ni mogoče opredeljevati, ali jih komentirati. Upoštevajoč dejstvo, da se vaš predlog nanaša na spremembe zakonodaje glede odgovornosti funkcionarjev in javnih uslužbencev, pa v okviru pristojnosti in delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve ugotavljamo, da so predmetna vprašanja urejena v več zakonskih aktih, med drugim tudi v predpisih, za katere je pristojno naše ministrstvo, kot sta Zakon o funkcionarjih in Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZJU). Vsakdo pa ima na podlagi 26. člena Ustave RS pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja, pri čemer ima oškodovanec tudi pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je tako škodo povzročil. Navedena pravica izhaja iz obveznosti države, da ta zagotavlja pravno in dejansko varnost ter pomeni eno izmed konkretizacij načela pravne države.

V okviru pristojnosti in delovnega področja našega ministrstva nadalje pojasnjujemo, da je funkcionar oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami (na primer poslanec, župan), oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne (minister, državni sekretar) in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Posamezna področja oziroma izvrševanje posameznih funkcij, kot že navedeno, urejajo področni zakoni, tako na primer zakon o poslancih, zakon o vladi, zakon o Računskem sodišču, zakon o sodniški službi. Ti urejajo institute, s katerimi se ugotavlja odgovornost funkcionarjev, kot na primer:

- postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pred Ustavnim sodiščem; Ustavno sodišče lahko v postopku ugotovi utemeljenost obtožbe in v tem primeru tudi odloči, da predsedniku republike preneha funkcija. Predsednik republike je za kršitev ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju funkcije odgovoren pred Ustavnim sodiščem, Pred rednim sodiščem pa je predsednik republike odgovoren tudi ob morebitni kršitvi ustave in zakonov zunaj svoje funkcije. V kazenskem postopku se predsednika republike ne more sklicevati na imuniteto, ker mu jo ustava ne priznava;

- postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem;Ustavno sodišče obravnava obtožbo tako, kot je določeno za obtožbo predsednika republike;

- postopek interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra; Namen interpelacije je v tem, da se začne razprava o politični odgovornosti vlade kot celote ali posameznega ministra ter glasuje o njihovi odgovornosti. Pri tem se glasovanje lahko konča tudi z izrekom nezaupnice oziroma s prenehanjem funkcije;

- nezaupnica vladi;- ugotavljanje individualne kazenske odgovornosti v kazenskem postopku (upoštevaje

ustavno določeno imuniteto pri funkcionarjih, ki imuniteto imajo) ter- ugotavljanje individualne materialne odškodninske odgovornosti funkcionarja.

Na podlagi 26. člena ustave ima namreč vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

Poleg navedenih institutov za ugotavljanje odgovornosti funkcionarjev je pomembno tudi, da je na spletni strani našega ministrstva dostopen Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01), v zvezi s katerim je vlada ob obravnavi sprejela določene sklepe, ki so prav tako objavljeni v Uradnem listu, in s katerimi se je med drugim zavezala, da bo kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje. Za funkcionarje obstaja torej tudi kodeks etike, ne namen in ne vsebina kodeksov pa nista usmerjena v kaznovanje, ampak v osveščanje za ravnanje v skladu z načeli, ki jih kodeks vsebuje.

V zvezi z odgovornostjo javnih uslužbencev je potrebno upoštevati določbe ZJU, razen, če kakšnega vprašanja ta zakon ne ureja, potem se uporabijo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma Obligacijskega zakonika (OZ), ki ureja splošno odškodninsko odgovornost. Tako ZJU v 135. členu, ki ureja odškodninsko odgovornost javnega uslužbenca, določa, da je javni uslužbenec odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti, njegov delodajalec pa je odškodninsko odgovoren tretji osebi za škodo, ki jo javni uslužbenec na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči tretji osebi. Lahko pa tretja oseba kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno. Pri tem lahko za izplačano odškodnino za škodo, ki jo je javni uslužbenec na delu ali v zvezi z delom naklepno povzročil tretji osebi, uveljavlja delodajalec, ki je škodo izplačal, regresni zahtevek (torej terja povračilo od javnega uslužbenca) za poplačilo celotne izplačane odškodnine.

Upoštevajoč navedeno menimo, da v veljavni zakonodaji obstajajo pravne podlage, ki urejajo odgovornost funkcionarjev in javnih uslužbencev in omogočajo uveljavljanje odškodninske odgovornosti zoper njih ali njihovega delodajalca.

S spoštovanjem,

dr. Gregor Virant MINISTER