-
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
Prof. dr. Janek MusekI. letnik pedagogike
-
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
Predavanje 2:OCENJEVANJE IN
RAZISKOVANJE OSEBNOSTI
-
Pregled vsebine
Uvod in historiat Osnove ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Osebnostni vpraalniki in lestvice Lestvice motivov, interesov, vrednot Projekcijske tehnike Druge oblike osebnostne diagnostike Pravila, naela in posebnosti osebnostne
diagnostike
-
Zakaj ocenjevanje osebnosti? Medosebne razlike
Niti dva loveka nista enaka (niti ED!) Razlikujemo se v posameznih lastnostih Razlikujemo se kot osebnosti v celoti
Spoznavna in praktina potreba po poznavanju osebnostnih lastnosti in osebnosti Tenja po spoznavanju osebnostnih
lastnosti je eden temeljnih, evolucijsko pogojenih motivov
Poznavanje osebnosti je nujno za medsebojne odnose in soitje
Osebnost bistveno vpliva na obnaanje, doseke in uspenost
Ima dolgo zgodovino, a kratko znanstveno preteklost V em se razlikuje znanstveno
ocenjevanje osebnosti od obiajnega? Sistematino, na zakonitih principih
utemeljeno reduciranje napake ocenjevanja
-
Manjanje napake ocenjevanja sluajna napaka sistematina napaka obe sta v obiajnem ocenjevanju veliki, v
znanstveno utemeljenem ocenjevanju in merjenju ju skuamo zmanjati
S tem pridobimo VELJAVNOST ocen
X = T + er + es
-
Sluajna in sistematina napaka
Primeri: merjenje telesne viine v evljih; merjenje inteligentnosti pri poznavanju testa, utrujenosti; merjenje nezaelene osebnostne lastnosti pri vplivu socialne zaelenosti, vpliv navodil na reevanje testov (gre za enak vpliv zaelenosti, poznavanja, utrujenosti).
Primeri: nepozornosti v merjenju; individualna napana razumevanja vpraanj; sluajna odstopanja, tudi e so velika, se pojavljajo v obeh smereh, tako da to ne vpliva na aritmetino sredinoTODA: majhno tevilo sluajnih odstopanj lahko vpliva tudi na povpreje!
-
Konkretni primeri Kako pogosto vas boli glava (ocene od 1 /zelo redko/ do 5 /zelo pogosto/) Srednja pogostost se razlino pojmuje, za nekatere je to enkrat na teden (a), za veino je
to priblino enkrat na mesec (b), za tretje dvakrat v letu (c) itd., te razlike se distribuirajo po sluaju in to ne vpliva na povpreje (pa pa na variabilnost). Recimo, da 10 ljudi dejansko boli glava enkrat na mesec. 3 sodijo k a in bodo dali dal oceno dokaj redko, 4 sodijo k b, in bodo dal oceno srednje, 3 sodijo k c, in bodo dali oceno dokaj pogosto. Srednja ocena bo ustrezala veinski oceni, eprav dejanskih odstopanj od te ocene veliko. Povpreje bo v obeh primerih 3. Variabilnost pa bo bistveno veja kot pri vzorcu drugih 10 ljudi, ki vsi ocenjujejo kot veina (b). V prvem primeru bo standardni odklon 0,82 in v drugem primeru 0.
Priblino enako tevilo ljudi ocenjuje prestrogo kot jih ocenjuje premilo, odstopanja bodo v tem primeru sluajno razporejena.
Pri navodilu, da je treba ocenjevati strogo, pa bodo odstopanja sistematina.
Zelo redko
3Dokaj redko104Srednje
3Dokaj pogostoZelo pogosto
-
Koliko vas pripada temu tipu osebnosti elite si, da bi vas drugi ljudje imeli radi in vas obudovali, pa
vendar ste tudi kritini do sebe. eprav imate nekatere osebnostne ibkosti, ste jih v splonem zmoni premagovati in obvladovati. Imate doloene sposobnosti, ki so znatne, pa jih e niste dovolj izkoristili. Medtem ko ste navzven disciplinirani in samokontrolirani, ste v notranjosti lahko tudi zaskrbljeni in negotovi. Vasih resno dvomite, ali je bila vaa odloitev ali vae dejanje pravilno. Radi imate doloeno mero sprememb in raznolikosti, ovire in omejitve pa vas spravljajo v nezadovoljstvo. Kar ponosni ste na to, da znate neodvisno razmiljati in da ne sprejemate stali in mnenj drugih brez zadovoljivih dokazov. Ugotovili ste e, da ni modro, e se preve razkrivate drugim. So trenutki, ko ste ekstravertni, zgovorni in druabni in spet tudi trenutki, ko ste introvertni in zadrani. Nekatere vae ambicije in priakovanja so malce nerealistina.
-
Vasih veljavnost ni dovolj Forerjev (Barnumov) uinek Uporaba ohlapnih, za vse veljavnih opisov
doivljanja in obnaanja Kako naredimo vtis, da smo sijajen poznavalec in
diagnostik osebnosti Je podlaga arlatanskega osebnostnega
ocenjevanja (astrologija in druge mantike) Forer (1948) je besedilo pobral iz horoskopa Psihologi se moramo varovati barnumovskega pristopa
Ocenjevanje mora biti tudi distinktivno, diskriminativno, zajeti mora razlike med nami
-
Historiat osebnostne diagnostike Zgodovinski primeri testiranja
Sv. pismo, Gedeon Kitajska
Antina osebnostna diagnostika Fiziognomika Mantina psihodiagnostika
astrologija druge mantike
Frenologija Predhodniki znanstvenega ocenjevanja
osebnosti
-
Zgodovinski primeri Zgodovinski primeri
testiranja Sv. pismo, Gedeon Kitajska:
mandarinski izpiti glasba, pesnenje zgodovina,
filozofski teksti lokostrelstvo pisanje raunanje umetnost
pogovora in nastopanja
pravo, strategija, gospodarstvo, geografija, finance, zgodovina
Jerobaal, to je Gedeon, se je zgodaj odpravil z vsemljudstvom, ki je bilo z njim. Utaborili so se pri studencuHaradu. Tabor Madiancev pa mu je bil na severni strani prigriu Moreju v ravnini. Gospod je rekel Gedeonu: "Preve jeljudstva, ki je s teboj, da bi mu dal Madiance v roke. Sicer bi se Izrael ponaal zoper mene, e: Z lastno mojo sem se reil!' Zato zdaj klii glasno, da bo ljudstvo slialo:,Kdor se boji in trepeta, naj se vrne in odide od gorovja Galaad!' In vrnilo se jih je izmed ljudstva dvaindvajset tiso, ostalo jih jedeset tiso. Gospod pa je rekel Gedeonu: e je preveljudstva. Popelji jih k vodi, da ti jih tam preberem! O katerem tipotem poreem: ,Ta pojde s teboj', ta naj gre s teboj. O katerem koli pa ti poreem:,Ta ne pojde s teboj', naj ne gre. In peljal je ljudstvo k vodi. Gospod pa je rekel Gedeonu: Vsakega, ki bo srebal vodo s svojim jezikom, kakor pes loka, postavi posebej! In vsakega, ki bo pokleknil, da bi pil, postaviposebej! In bilo je tevilo tistih, ki so z roko nosili vodo v ustain jo tako srebali, tri sto mo. Vse drugo ljudstvo pa jepokleknilo, da je pilo vodo. Nato je Gospod rekel Gedeonu: ,S tristo momi, ki so vodo srebali, vas bom reil in ti dalMadiance v roke; vse drugo ljudstvo pa naj gre vsak na svojdom. Ko so vzeli ive ljudstva in njih trombe v svoje roke, jeodpustil vse izraelske moe, vsakega k njegovemu otoru. Le tristo mo je obdral. Tabor Madiancev pa je bil pod njim v ravnini.
-
Antina osebnostna diagnostika Hipokrat
4 telesni sokovi, 4 lastnosti 4 temperamenti, spoznamo jih po obnaanju Prva klasifikacija duevnih bolezni Manija, melanholija, frenitis (vnetje moganov)
Galen Opis temperamentov (pozneji opisi, ki so prevladali, se nekoliko razlikujejo)
Platon Zanimanje za medosebne razlike Razumno in nerazumno obnaanje Notranji konflikt in potlaevanje
Aristotel Ve pobud, med drugim zagovornik fiziognomike (levje dolge noge znak hrabrosti)
Teofrast Opisi znaajev Negativni znaajski skei
Znanstvena vrednost Sklepanje iz podobnega obnaanja na podobne vzroke Nezmonost preverjati hipoteze
-
Fiziognomika povezanost telesnega z duevnim
(primer: ustva, posebna stanja, npr. pijanost)
sklepanje iz videza na osebnostne lastnosti
ivalska fiziognomika Aristotelove dedukcije Sklepanje po analogiji in brez
preverjanja (pogosto napano) pogosto v zvezi z astrologijo in
naukom o temperamentih VENDAR: tevilne povezave med
telesnim in duevnim so dognane in sama predpostavka ima veljavo Psihofiziologija emocij Psihologija izraza Konstitucijska psihologija Psihosomatika
Lev ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti Torej je lev hraber
Ta lovek ima dolge noge Dolge noge so znak hrabrosti (kot lahko
sklepamo po analogiji z levi) Torej je ta lovek hraber
-
ivalska fiziognomika
-
Fiziognomika in temperament
-
Fiziognomika in astrologija
-
Pozneja fiziognomika Barthelemy Cocles Johannes Baptista Porta
(1535-1615) Caspar Johann Lavater (1741-
1801)
Barthelemy Cocles: Physiognomonia (1533)
-
Della Porta
-
Astrologija makrokozmos se zrcali v mikrokozmosu kakor na nebu, tako na zemlji usodo in osebnost posameznika doloa
konstelacija nebesnih sil ob rojstvu mapiranje gibanja nebesnih teles zodiakalni
pas horoskop znamenja (zodiakalni pasovi), planeti,
hie kombinatorina interpretacija
-
Zodiakalna tipologija osebnosti
1. avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematien, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv
2. ustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje moan, pada v ekstreme, zamerljiv, maevalen, zavidajo, ljubosumen
3. druaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodloen, pogajalski, ceni vrednost, pravinost in ravnovesje, rad uiva in flirta
4. druaben, prijazen, optimistien, liberalen, reformist, ut za politiko, neodvisen, aljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv
5. impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimistien, raziskovalen, odprt
6. komunikativen, zgovoren, radoveden; rad pie, bere, se ui, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen
7. kritien, analitien, rad zbira, delaven, ut za detajle, praktien, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etien, skromen, portvovalen
8. obutljiv, ustven, mil, neizrazit, empatien, souten, zvest, prilagodljiv, sprejemajo, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, ibke volje, konfuzen
9. optimistien, prisren, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, ut za duhovno, pravien, moralistien, zaitniki, superioren
10. ponosen, samozavesten, domiljav, aroganten, egocentrien, kreativen, rad v srediu pozornosti, igriv, teatralien, energien, povren
11. praktien, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, obuduje mo, rad pomaga, ima ut za varnost
12. zaitniki, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje obutljiv, radodaren, topel, druinsko in lastninsko usmerjen
-
Zodiakalna tipologija osebnosti - KLJU
1. avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematien, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv KOZOROG
2. ustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje moan, pada v ekstreme, zamerljiv, maevalen, zavidajo, ljubosumen KORPION
3. druaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodloen, pogajalski, ceni vrednost, pravinost in ravnovesje, rad uiva in flirta TEHTNICA
4. druaben, prijazen, optimistien, liberalen, reformist, ut za politiko, neodvisen, aljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv VODNAR
5. impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimistien, raziskovalen, odprt OVEN
6. komunikativen, zgovoren, radoveden; rad pie, bere, se ui, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen DVOJKA
7. kritien, analitien, rad zbira, delaven, ut za detajle, praktien, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etien, skromen, portvovalen DEVICA
8. obutljiv, ustven, mil, neizrazit, empatien, souten, zvest, prilagodljiv, sprejemajo, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, ibke volje, konfuzen RIBI
9. optimistien, prisren, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, ut za duhovno, pravien, moralistien, zaitniki, superioren STRELEC
10. ponosen, samozavesten, domiljav, aroganten, egocentrien, kreativen, rad v srediu pozornosti, igriv, teatralien, energien, povren LEV
11. praktien, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, obuduje mo, rad pomaga, ima ut za varnost BIK
12. zaitniki, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje obutljiv, radodaren, topel, druinsko in lastninsko usmerjen RAK
-
RIBI
VODNAR
KOZOROG
STRELEC
KORPION
TEHTNICA
DEVICA
LEV
RAK
DVOJKA
BIK
OVEN
Zodiakalna tipologija osebnosti
-
Druge mantike hiromantija (hiromantika,
palmistika) e vrsta drugih
! "" !# $ %
-
Frenologija Gall (1758-1828), Spurzheim korak naprej
vzrona hipoteza, ne veutemeljevanje na analogijah ali avtoritativnih predpostavkah
duevne moi moganska sredia
kritike frenologije pomanjkljivo preverjanje napani zakljuki in
napana posploevanja
Franz Joseph Gall
-
Kranioskopija
-
Frenoloki zemljevidi
-
Predhodniki znanstvene psihodiagnostike psihologija izraza grafologija pedagogika: ocenjevanje znanja medicinska / klinina diagnostika konstitucionalna psihologija
-
Psihologija izraza in grafologija psihologija izraza spontano izraanje osebnosti v dri (statini
izraz) in gibih (dinamini izraz) grafologija
Ludwig Klages (1872-1956)
-
Grafoloke ole 2. polovica 19. stoletja in
dalje Francoska (Michon,
Crpieux-Jamin) vicarska (Max Pulver)
Prostorska simbolika Nemka (Preyer, Busse,
Ludwig Klages) Italijanska (Moretti) Angleka (Singer, Hilliger)
Prostorska simbolike Uporaba v grafologiji in
projekcijskih tehnikah (npr. Test Drevo /Risanje drevesa/)
-
Grafologija nadaljevanje
Intelektualne kapacitete irina rk globina inteligentnosti Razmak med rkami odprtost inteligentnosti Razmak med besedami smisel za kritiko in argumente
-
Grafologija nadaljevanje
Velikost pisave: koncentracija in ekspanzija jaza Centripetalno - miselna koncentracija Centrifugalno ekspanzija jaza
Velika pisava: ekspanzija jaza na raun realnosti
Majhna pisava: mentalna koncentracija, pozornost na realnost
Srednja pisava (ravnovesje)
-
Grafologija Morettijev sistem
Okrogla pisava (girlande) prilagodljivost, druabnost Oglata pisava (arkade) napetost, agresivnost
-
Ocenjevanje znanja Jan Amos Komensky
(1592-1670) olske ocene prototip
ocenjevalne lestvice
-
Predhodniki znanstvene psihodiagnostike
klinina diagnostika medicina sistemi psihopatoloke
diagnostike, od Emila Kraepelina (1865-1926) do DSM
-
Metode ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Vpraalniki osebnosti Lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Druge metode
-
Preskusi sposobnosti - pionirji Francis Galton (1822-1911)
zanimanje za sposobnosti in znaaj (predlogi za merjenje enega in drugega)
statistine metode, antropometrija, londonska ola
uvedel ocenjevalne lestvice fizioloki koncept inteligentnosti
(hitrost moganskih procesov) neposredno in testno merjenje
Reakcijski asi, asociacijski asi Testne naloge
razoaranje nad neposrednimi indikatorji inteligentnosti Nizke korelacije med reakcijskimi asi in ocenami inteligentnosti
-
Alfred Binet (1857-1911) Alfred Binet
praktini cilj teoretski in operacionalno
psihometrini koncept inteligentnosti (inteligentnost je to, kar meri moj test)
-
Binetov test, binetariji Princip merjenja
inteligentnosti Reevanje umskih
problemov Teavnost nalog Pravilnost in nepravilnost
reitev ustrezna logika merjenja
graduacija nalog po teavnosti
pojem umske starosti binetariji, standardizacije
in norme
Dopolnite spodnja niza s pravilnim tevilom:6 10 18 34 ___1 1 2 3 5 8 13 21 ___
V oklepaj vpiite besedo, ki kona prvo in zane drugobesedo:RAZ (____) AVINE
proti je kakor proti ?
-
Pozneji razvoj William Stern (1822-1911)
pojem IQ Binetariji
Nemija, ZDA, drugi Terman (1877-1956)
Stanford-Binet tudija nadarjenih otrok
Novi testi inteligentnosti Yerkes (1876-1956)
skupinski testi Verbalni (Army alpha) Neverbalni (Army beta)
Wecshler (1896-1981) klinini test (WB, WISC,
WAIS) Individualno testiranje Verbalni in neverbani del Vsak ve podtestov
IQ = MSKS x 100
-
Matrini testi Merjenje g faktorja Progresivne matrice Domino testi (D-48)
-
Primarne sposobnosti Primarni faktorji inteligentnosti (Thurstone) Baterije sposobnosti
Npr. DAT serija Presojanje besednih odnosov Raunanje Presojanje abstraktnih odnosov Zaznavna urnost in tonost Presojanje mehanskih odnosov Presojanje prostorskih odnosov Presojanje ploskovnih odnosov rkovanje Uporaba jezika
-
Oznaite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirjuPRIHODNOSTa. starost b. preteklost c. bodonost . upanje
Napiite kar najve besed, ki zaenjajo na rko k
Kateremu od desnih teles pripada pla na levi strani?
Napiite vsote naslednjih vrstic:
17 + 84 + 29 =64 + 17 + 6 =13 + 26 + 18 =
Vpiite v prazne prostore tri rke, ki nadaljujejo niz:
a b x c c x d e x f g x _ _ _
-
Merjenje multiplih inteligentnosti Gardnerjeva koncepcija inteligentnosti Emocionalna inteligentnost
MEIS (Mayer & Salovey, 1997) Identifikacija, uporaba, razumevanje in upravljanje
emocij Duhovna inteligentnost
Lestvica duhovnosti
-
Tipi, vrste in oblike preskusov sposobnosti vrsta sposobnosti
inteligentnost ustvarjalnost emocionalna (socialna, praktina, moralna) inteligentnost specifini talenti in sposobnosti senzorne, motorine in psihomotorine sposobnosti
preskusi moi in hitrostni preskusi individualni in skupinski preskusi raunalniko vodeni preskusi veljavnost in zanesljivost testov standardizacija, norme, profili
-
Vpraalniki, lestvice in inventarji osebnosti
ocenjevanje osebnostnih lastnosti: potez in dimenzij
Robert SessionsWoodworth (1869-1962) Personal Data Sheet
(med 1. svetovno vojno)Vekrat se mi zdi, da stvari niso takne, kot so videti.___TAKO JE ___NI TAKO
Pogosto me muijo none more. ___TAKO JE ___NI TAKO
Veliko bolj sem utrujen kakor drugi.___TAKO JE ___NI TAKO
Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi.___TAKO JE ___NI TAKO
Vekrat se mi brez vzroka tresejo roke.___TAKO JE ___NI TAKO
-
Princip uporabe vpraalnikov
Identifikacija in opis obutij in vedenja (NE REEVANJE PROBLEMOV!)
samoocenjevanje akumulacija postavk
koliko? da se zagotovijo merske karakteristike (npr. veljavnost in
zanesljivost) Dovolj vpraanj, da zajamemo vse pomembne aspekte merjenega
pojava in da zagotovimo dovolj veliko zanesljivost odgovorov vrednotenje postavk
vsota tokovnih vrednosti je mera dimenzije ne gre za teavnost in pravilnost odgovorov!
standardizacija, norme, profili
-
Samoocenjevanje in njegovi problemi
tonost samoocenjevanja v mnogih pogledih samega sebe pa najbolje poznamo toda tudi slepa pega pristranosti v odgovorih
socialna zaelenost druge naravnanosti Steretopije
razline interpretacije vpraanj in odgovorov Barnumov uinek
lastnosti, ki so prisotne pri vseh kontrolne lestvice
-
Kdaj smo in kdaj nismo dobri samoocenjevalci? SMO: Ko gre za lastnosti, ki jih pogosto
opaamo, jih dobro prepoznavamo in lahko njihovo pojavnost pri nas primerjamo s pojavljanjem pri drugih
NISMO: Ko gre za lastnosti, ki so
prestinega pomena (zaelene si bolj, nezaelene pa manj prisojamo) Socialna zaelenost (tenja po
odobravanju) Pozitivna (samo)iluzija Sebisluna pristranost
Ko se pojavljajo napake ocenjevanja (npr. halo uinek, uinek simpatije)
Ko se pojavljajo naravnanosti in stereotipije (slogi) odgovarjanja Akviescenca in negativizem
Ko gre za razline interpretacije vpraanj in odgovorov (?)
Ko gre za pojave, ki jih ni mogoe zajeti s samoocenjevalnimi tehnikami (npr. zelo kompleksnih doivljanj) (?)
Ko gre za pojave, ki jih je teko opazovati in ocenjevati
-
Kontrolne lestvice Kontrola socialne zaelenosti
Ali ste se e kdaj v ivljenju zlagali? DA NE Ste si e kdaj prisvojili nekaj, za kar ste vedeli, da
pripada drugemu? DA NE Se pri jedi vedno obnaate tako, kot zahteva
bonton? DA NE Druge kontrolne lestvice
Kontrolne lestvice MMPI
-
Tipi, vrste in oblike vpraalnikov vsebina dimenzije
Osebnostne poteze e zlasti pomembno je
merjenje temeljnih dimenzij osebnosti E, N, P; pet faktorjev (E, A, C,
N, O) monodimenzionalni,
multidimenzionalni tip odgovora
da, ne da, ne, nekaj vmes ocenjevalna lestvica
raunalniko vodeni vpraalniki veljavnost in zanesljivost
vpraalnikov osebnosti
Zgodnji vpraalniki Woodworth PDS, Mooney, Bell, Bernreuter,
Cornell Index MMPI (Hathaway & McKinley) CPI (Gough), GZTS (Guilford & Zimmerman),
EPPS (Edwards) 16PF (Cattell) Eysenckovi vpraalniki
MMQ, EPI, EPQ (PEN) (Eysenck) Merjenje velikih pet faktorjev osebnosti
NEO, NEO-PI, NEO-PI-R (Costa & McCrae) IPIP vpraalniki (Goldberg), NEO-FFI, Saucier 40
BFMM (Saucier) BFQ, BFO (Caprara, Barbaranelli & Borgogni) TIPI (Gosling &), BFI (John & Srivastava; John,
Donahue & Kentle) Vpraalniki jaza, samopodobe,
samospotovanja, shem jaza, spolnih shem SDQ (Marsh & ONeill), Tennessee SCS (Fitts),
Offer SIQ Rosenberg SES, Coopersmith SEI BSRI (Bem)
-
Pomembne lestvice in inventarji Merjenje stali, preprianj in vrednot
lestvice stali lestvice vrednot
Allport, Vernon, Lindzey: Study of Values Rokeach Value Survey Schwartz Value Survey Musek MLV, Poganik
Merjenje motivov in interesov inventarji interesov
Osebnostne poteze Seznami Ocenjevalne lestvice bipolarne lestvice semantini diferencial
Veljavnost in zanesljivost lestvic in inventarjev
-
Projekcijske tehnike teorija projekcije
projekcija psihinih vsebin
nestrukturirano gradivo Carl Gustav Jung (1975-
1961) Hermann Rorschach (1884-
1929) vrste projekcijskih tehnik uporabnost projekcijskih
tehnik
-
Vrste projekcijskih tehnikdruge
projekcijske in izrazne tehnike
asociativne(Rorschach)
tehnike kreacije (TAT)
tehnike risanja in pisanja
tehnike dopolnjevanja
igralne tehnike
tehnikekonstrukcije
tehnike izbiranja in razvranja
PROJEKCIJSKE TEHNIKE
-
Primeri...
-
Kako dale gre lahko projekcija?
projiciranje lastne konstitucije?
-
Uporabnost projekcijskih tehnik vpraljivost projekcijske hipoteze nezadostne merske karakteristike
zelo problematine veljavnost, zanesljivost, objektivnost in obutljivost kaj sploh merijo? ne merijo zanesljivo tolmaenje je subjektivno podatki so neprecizni, v glavnem kvalitativni
(nominalni nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih meril uporabne so kot tehnike irokega spektra
vir kvalitativnih informacij dopolnjevanje z mersko ustreznejimi tehnikami
-
Naela in problemi ocenjevanja osebnosti kombinacija makroskopskih in mikroskopskih tehnik interaktivnost, konvergentnost, divergentnost in
integracija informacij problemi samoocenjevanja vpraalnika premisa in eksterna validacija
Vsebinska veljavnost Kriterijska veljavnost
O veljavnosti ne odloa vsebina, temve korelacija s kriterijem
Konvergentna in diskriminativna veljavnost Npr. test nevroticizma visoko pozitivno korelira z drugimi merami
nevroticizma in visoko negativno z merami psihinega zdravja
-
Integracija in interaktivnost informacij linearno in nelinearno
souinkovanje potez nelinearni uinek
surgentnost - popularnost anksioznost uni uspeh
surgentnost
popularnost
anksioznost
uni uspeh
inteligentnost
uni uspeh
-
Uni uspeh: souinek anksioznosti in vestnosti
anksioznost:
-
Poteze kot lupe in zastiralci ekstravertnost
katalizacijski, amplifikacijski uinek samoopozarjanje
obutljivost na situacije
agresiv nost
-
Profilna interpretacija vsak je agresiven na drugaen nain...
0123456789
AB
C
ABC
A 5 8 9 5B 5 2 9 5C 2 5 9 2
int eks agr sta
-
Povzetek Uvod in historiat Osnove ocenjevanja osebnosti Testi sposobnosti Osebnostni vpraalniki in lestvice Lestvice motivov, interesov, vrednot Projekcijske tehnike Druge oblike osebnostne diagnostike Pravila, naela in posebnosti osebnostne
diagnostike
-
Literatura Bucik, T. (1997). Osnove psiholokega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.
175-226. Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 40-55. Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 51-94. Musek, J. (2005). Predmet, metode in podroja psihologije. Ljubljana, Filozofska
fakulteta. Musek, J. (1999). Psiholoki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.7-
15, 179-183. Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.151-178. Musek, J. (2005). Psiholoke dimenzije osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
(podatki o merjenju temeljnih dimenzij osebnosti, 17-52). Anastasi, A. (1961 in pozneje). Psychological testing. New York: Macmillan. 187-334; 491-
637. Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen:
Hogrefe & Huber. ali: Aiken, L. R. (1997). Psychological testing and assessment (9th ed.). Boston: Allyn & Bacon.
-
Literatura pregledi, revije Borkenau, P., & Liebler, A. (1993). Convergence of stranger ratings of personality and intelligence with self-
ratings, partner ratings, and measured intelligence. Journal of Personality and Social Psychology, 65, 546-553.
Butcher, J. N. and Rouse, S. V. (1996). Personality: Individual Differences and Clinical Assessment Annu. Rev. Psychol. 1996, Vol. 47: 87-111.
Cronbach, L. J., & Meehl, P. E. (1955). Construct validity in psychological tests. Psychological Bulletin, 52, 281-302. (klasika)
Fiske, D. & Pearson, P.H., 1970: Theory and Techniques of Personality measurement. Annual Review, 49-86.
Jannarone, R. J., Roberts, J. S. (1984). Reflecting interactions among personality items: Meehls paradox revisited. Journal of Personality and Social Psychology, 47, 621-628.
Jones, L. V. & Appelbaum, M. Psychometric methods. Annu. Rev. Psychol. 40, 1989. Lubinski, D. (2000). Scientific and Social Significance of Assessing Individual Differences: "Sinking Shafts
at a Few Critical Points". Annu. Rev. Psychol. 2000, Vol. 51: 405-444. Matarazzo, J.D. (1992). Psychological Testing and Assessment in the 21st Century. American Psychologist,
47, 1007-1018. Ozer, D. J. and Reise, S. P. (1994) Personality Assessment. Annu. Rev. Psychol. 1994 45: 357-388. Reise, S. P. & Waller, N. G. (1993). Traitedness and the assessment of response pattern scalability. Journal
of Personality and Social Psychology, 65, 143-151. Rushton, J. P., Brainerd, C. J., & Pressley, M. (1983). Behavioral development and construct validity: The
principle of aggregation. Psychological Bulletin, 94, l8-38. Wiggins, J. S. & Pincus, A. L. Personality: Structure and Assessment. Annu. Rev. Psychol. 43, 1992.
Journal of Personality Assessment (Lawrence Erlbaum Associates)
-
Spletni viri http://ipip.ori.org/ipip/ http://nw3.nai.net/~dakenny/interp.htm (medosebno zaznavanje) http://personality-project.org/revelle/syllabi/d05.html http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/readings-measurement.html http://psychology.about.com/science/psychology/cs/test/index.htm http://trochim.human.cornell.edu/ http://www.2h.com/Tests/personality.phtml http://www.lib.uchicago.edu/e/su/tests/ http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/ (osebnostni in inteligentnostni testi)