UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
POMEN GOVORILNIH UR V VRTCU
Alja Drole
Koper 2015
Mentorica: doc. dr. Sonja Rutar
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Sonji Rutar, ki mi je bila vedno na voljo za
strokovno pomoč in nasvete pri izvedbi diplomske naloge ter za spodbudne besede,
vedno polne optimizma.
Rada bi se zahvalila tudi svojima staršema za vso izkazano oporo, za vse
spodbudne, pohvalne besede in finančno pomoč. Brez njiju mi nikakor ne bi uspelo.
Zahvaljujem se mlajši sestri Lari, ki me je ves čas študija hrabrila in znala izbrati prave
besede, ki so me dodatno motivirale. Zahvalila pa bi se rada tudi svojemu fantu Nejcu,
saj mi je ves čas študija stal ob strani in je vedno razumel mojo odsotnost.
Posebna zahvala gre teti Jožici. Vpeljala me je v svet predšolskih otrok, z mano se
je veselila ob mojih študijskih uspehih, mi svetovala, me spodbujala in motivirala ves
čas študija in je vedno verjela vame.
Zahvala je namenjena tudi vodstvu, vzgojiteljicam in staršem otrok vrtca Borovnica
za pomoč in posredovane podatke, namenjene izdelavi diplomske naloge. Pri tem gre
največja zahvala pedagoški vodji vrtca, gospe Sonji Pristavec, ter vzgojiteljici Klari
Bajec.
Hvala vsem, ki ste mi na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomske
naloge.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Alja Drole študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa
prve stopnje Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Pomen govorilnih ur v vrtcu
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne __________________
IZVLEČEK
V diplomski nalogi z naslovom Pomen govorilnih ur v vrtcu smo želeli ugotoviti,
kako pomen govorilnih ur razumejo starši in kako vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev.
Izvedeti smo želeli, kakšni so cilji govorilnih ur, način njihove izvedbe in vsebina,
kakšne koristi prinašajo za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so
starši zadovoljni z njimi.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili pravne podlage z izhodišči za
sodelovanje s starši, nato pa sodelovanje s starši v preteklosti in zdaj. Opredelili smo
partnerstvo vzgojiteljev in staršev, opazovali, kako se razvijajo medosebni odnosi med
vzgojitelji in starši, ter opisali ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za
sodelovanje. Predstavili smo mogoče oblike sodelovanja s starši ter poglobljeno
proučevali pomen govorilnih ur v vrtcu.
V empiričnem delu smo problem iz diplomske naloge proučevali s študijo primera.
K sodelovanju smo pritegnili OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enoto vrtec. Podatke
smo zbirali z vprašalnikom za starše otrok vrtca Borovnica, vprašalnikom za
vzgojiteljice vrtca Borovnica in z intervjujem ravnatelja in pomočnice ravnatelja.
Ugotovili smo, da se mnenja staršev in vzgojiteljic o tem, zakaj se starši udeležujejo
govorilnih ur, razlikujejo, ter oblikovali priporočila, kako razumevanje pomena govorilnih
ur čim bolj uskladiti. Ugotovili smo tudi, da so starši v povprečju bolj zadovoljni z
govorilnimi urami, kot to mislijo vzgojiteljice. Večina staršev in vzgojiteljic meni, da je
glavni namen govorilnih ur sodelovanje oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij
o otroku, te pa omogočajo izboljšave pri otrokovem razvoju in napredku.
Ključne besede: sodelovanje s starši, formalne oblike sodelovanja, govorilne
(pogovorne) ure, pomen govorilnih ur, zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami.
ABSTRACT
In the thesis named "The meaning of PTA meeting in kindergarten", we tried to find
out how do the parents and teachers perceive the meaning and purpose of PTA
meeting. We wanted to find out what are the purposes of PTA meeting, the way they
are performed, their content, the benefits they bring to the educational work in
kindergarten and at home, and also to see if parents are satisfied with them.
In the theory part we first presented the legal standings of cooperation with the
parents, then the cooperation with parents in the past and present. We specified the
partnership between parents and teachers, observed how interpersonal relationships
developed between parents and teacher, then we described the pros and cons that
affect on the motivation of cooperation between the two. We presented the possible
forms of cooperating with the parents and thoroughly studied the meaning of PTA
meeting in kindergarten.
We studied the problem from the thesis in the empirical part, with a study of a
case. For the case in point, we acquired the help from OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica,
the kindergarten unit. We gathered information with a questionnaire for the parents of
children whose attend the kindergarten in Borovnica, a questionnaire for the teachers
of kindergarten Borovnica then we also did an interview with the headmaster and his
assistant. We found out that the opinions of the teachers on the questions why do
parents attend the PTA meeting diverse one from another. Then we designed
recommendations how to align those opinions to be as equal as possible. We also
found out that the parents are more satisfied with PTA meeting than most of the
teachers think. The majority of parents and teachers believe that the purpose of the
PTA meeting is to cooperate in a two-way process in exchanging information about the
child and these information then helps the child's development and progress.
Keywords: Cooperating with parents, formal forms of cooperation, PTA (parent-
teacher association) meeting, the meaning of PTA meeting, parents’ satisfaction with
PTA meeting.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 3
2.1 Sodelovanje s starši, opredeljeno v uradnih dokumentih ..................................... 3
2.2 Sodelovanje s starši v preteklosti ........................................................................ 4
2.3 Sodelovanje vrtca s starši ................................................................................... 5
2.4 Partnerstvo vzgojiteljev in staršev ....................................................................... 6
2.5 Razvoj medsebojnih odnosov med vzgojitelji in starši ......................................... 7
2.6 Ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za sodelovanje ................................ 8
2.7 Oblike sodelovanja s starši ................................................................................. 9
2.7.1 Formalne oblike sodelovanja .......................................................................10
2.7.2 Neformalne oblike sodelovanja ....................................................................10
2.8 Pomen govorilnih ur v vrtcu ................................................................................11
3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................15
3.1 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enota VRTEC ................................................15
3.2 Problem, namen in cilji .......................................................................................17
3.3 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................17
3.4 Metodologija ......................................................................................................18
3.4.1 Vključeni v raziskavo ...................................................................................18
3.4.2 Postopek zbiranja podatkov.........................................................................20
3.4.3 Postopek obdelave podatkov .......................................................................22
3.5 Rezultati in razprava ..........................................................................................22
3.5.1 Pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu .................................................22
3.5.2 Cilji oziroma namen govorilnih ur .................................................................29
3.5.3 Vsebina govorilnih ur ...................................................................................32
3.5.4 Koristi govorilnih ur za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma .............37
3.5.5 Zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami .....................................................39
3.5.6 Način izvedbe govorilnih ur ter priprava nanje .............................................42
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................47
5 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................50
6 PRILOGE .................................................................................................................52
KAZALO PONAZORIL
Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljev po spolu……... 18
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po spolu…………..18
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljic po izobrazbo in
sedanjem delovnem mestu…………………………………………………………………..19
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po stopnji
izobrazbe……………………………………………………………………………………… 19
Tabela 5: Struktura anketiranih staršev po starosti v letih………………………………. 20
Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kako se moj/njihov otrok
razvija.«……………………………………………………………………………………….. 22
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je odnos mojega/njihovega
otroka do ostalih otrok.«…………………………………………………………………… 23
Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je odnos mojega/njihovega
otroka do odraslih.«………………………………………………………………………….. 23
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je napredek
mojega/njihovega otroka na posameznih razvojnih področjih (socialnem, gibalnem,
čustvenem, spoznavnem).«………………………………………………………………….24
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kakšen je napredek
mojega/njihovega otroka na posameznih področjih dejavnosti (jezik, gibanje,
matematika, družba, naravoslovje, umetnost).«…………………………………………..25
Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti o stiskah svojega/njihovega
otroka.«……………………………………………………………………………………….25
Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo nasvet in pomoč pri vzgoji
svojega/njihovega otroka.«………………………………………………………………….. 26
Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo se zaupati o stiskah.«…………………...…27
Tabela 14: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti način učenja in vsakodnevnega
domačega življenja svojega/njihovega otroka.«…………………………………………..27
Tabela 15: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti svoja stališča o
vzgoji.«…………………………………………………………………………………………28
Tabela 16: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov staršev……………………….. 30
Tabela 17: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov vzgojiteljic……………………. 31
Tabela 18: Primeri odgovorov staršev glede na kategorijo informacij, ki jih dobijo na
pogovornih urah……………………………………………………………………………….32
Tabela 19: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje »Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno/Ali predstavite otroka staršev
celostno? «…………………………………………………………………………………….35
Tabela 20: Utemeljitve staršev in vzgojiteljev o tem, kako pogosto je otrok na
pogovornih urah celostno predstavljen…………………………………………………….. 35
Tabela 21: Primeri vplivov udeležbe staršev na pogovornih urah na njihovo vzgojo
otrok doma……………………………………………………………………………………. 37
Tabela 22: Odgovori vzgojiteljic o vplivu udeležbe staršev na pogovornih ur na vzgojno-
izobraževalno delo z otrokom………………………………………………………………. 38
Tabela 23: Število (f), strukturni odstotki (f %) in povprečna vrednost odgovorov staršev
in vzgojiteljic o zadovoljstvu staršev z vsebino pogovornih ur…………………………... 40
Tabela 24: Utemeljitve zadovoljstva z vsebino pogovornih ur…………………………... 40
Tabela 25: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Ali se vzgojitelji pripravijo/ali se pripravite na pogovorne ure?«………….. 42
Tabela 26: Načini priprave na govorilne ure………………………………………………. 42
Tabela 27: Število (f), strukturni odstotki (f %) in povprečna vrednost odgovorov staršev
in vzgojiteljic na vprašanje: »Ali v pogovoru z vzgojiteljico začutite pedagoški
optimizem/Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem?«…………………… 44
Tabela 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vzgojiteljico in staršem) na
pogovornih urah?«…………………………………………………………………………… 45
Tabela 29: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Koliko časa v povprečju traja pogovorna ura?«……………………………. 46
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
»Najbolj naravna zveza, ki jo mora šola (vrtec) skleniti, je zveza s starši.«
(Disterweg, v Intihar in Kepec, 2002, str. 11)
Družina in vrtec sta sistema, ki se ukvarjata z oblikovanjem otrokove celovite
osebnosti v procesu primarne socializacije. Oba sistema sta v medsebojni interakciji in
komunikaciji, potekata pa različno intenzivno in na različnih ravneh. Glede na to, da se
vzgojne in izobraževalne naloge družine in vrtca močno prepletajo in povezujejo, je
širši in temeljit pogled v oblike in možnosti sodelovanja med družino in vrtcem smiseln,
pomembnost tega pa se izkazuje z uresničevanjem osnovnega pedagoškega načela,
po katerem »je moč vzgojno-izobraževalnega učinka povezana s sposobnostjo
usklajevanja vzgojnih dejavnikov« (Kroflič, 1997, str. 75).
Sodelovanje med pedagoškimi delavci v vrtcih ter starši je izjemno pomembno
področje, saj močno vpliva na vsakdan otrok, staršev in tudi pedagogov (Jensen in
Jensen, 2011, str. 7). Neka učiteljica se je izrazila takole: »Z otroki preživimo skupaj
ure in ure in veliko večino svojega časa porabimo za to, da pripravimo in izvedemo
dan. Potem pa o tem, kako bodo starši spoštovali in vrednotili naše delo, odloča tista
ura roditeljskega sestanka enkrat na leto ali dvajset minut pogovora v okviru
pogovornih (govorilnih) ur.« (prav tam).
Kakšni bodo učinki sodelovanja, je seveda odvisno od stopnje in kakovosti
medsebojnega sodelovanja. Vsekakor velja, da je delo v vrtcu bolj kakovostno (tako v
vzgojnem kot izvedbenem smislu), če je med vzgojiteljem in starši vzpostavljen
poglobljen stik. Bolj kot sta oba partnerja odprta za sodelovanje, boljši uspeh je
mogoče pričakovati.
Pri vključevanju staršev v vrtec je zelo pomembna uspešna komunikacija ter dober
medsebojni odnos vzgojiteljev s starši. Za uspešno komunikacijo s starši morajo
vzgojitelji spoštovati starše in otroke, starši pa vzgojiteljico in njeno delo. Poleg tega
mora vzgojiteljica vzdrževati pridobljeno zaupanje staršev in izražati kritične opombe
na vljuden način (Novak, 2005).
Vzgojitelji se velikokrat pritožujejo, da so starši nezainteresirani, da jih zanima le,
ali je otrok jedel, spal in podobno. Le redki starši vprašajo po uresničitvi posamezne
vzgojno-izobraževalne naloge, ki se zdi vzgojiteljicam pomembnejša. Eden izmed
vzrokov, ki povzroča negativno stališče vzgojiteljev, je lahko tudi premajhna
senzibilnost vzgojitelja. Tudi starševska odgovornost, skrb za svojega otroka, strah
zanj in še kaj so lahko vzroki za negativna stališča. V tem je verjetno tudi vzrok za
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
pogosta vprašanja staršev, povezana zgolj z zadovoljevanjem otrokovih bioloških
potreb. Brez dvoma lahko rečemo, da večina staršev premalo ve o življenju in delu v
vrtcu in prizadevanjih vzgojiteljev za razvijanje otrokovih sposobnosti (Lepičnik
Vodopivec, 1996, str. 39).
Zato nas je zanimalo, kako pomen sodelovanja vrtca s starši v eni izmed formalnih
oblik sodelovanja, to je pri pogovornih (govorilnih) urah razumejo starši in kako
vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev. Hkrati pa smo želeli ugotoviti, kakšni so cilji
govorilnih ur, načini njihove izvedbe in vsebina, katere koristi prinašajo za vzgojno-
izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so starši zadovoljni z govorilnimi urami.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo na podlagi dostopnih virov, teoretičnih
in empiričnih spoznanj predstavili izhodišča sodelovanja vrtca s starši oziroma
družinami, nato pa bomo proučevali pomen govorilnih ur.
2.1 Sodelovanje s starši, opredeljeno v uradnih dokumentih
Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so zapisane
temeljne naloge vrtcev. Te so (1) pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, (2)
izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter (3) ustvarjanje možnosti za otrokov
celostni razvoj (Predšolska vzgoja).
Cilj razvoja vrtcev v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995)
je zagotoviti mrežo kakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom in jim
bodo zagotavljali ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo ter razvoj
njihovih telesnih in duševnih sposobnosti, poleg tega pa bodo omogočali izboljšanje
kakovosti življenja družin (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,
1995, str. 37).
V Zakonu o vrtcih (1996) lahko preberemo, da delovna obveznost vzgojitelja
obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši
ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu (Zakon o vrtcih, 1996).
Na podlagi teh virov vidimo, da je sodelovanje vrtca s starši neizogibno, saj je
nujno potrebno za izpolnjevanje temeljnih nalog vrtca ter tudi za upoštevanje in
izpolnjevanje zakonskih podlag.
Pričakovanja o sodelovanju vrtca s starši najdemo tudi v Kurikulumu za vrtce
(1999), to je v nacionalnem dokumentu, iz katerega je razvidno, da je treba po eni
strani spoštovati tradicijo slovenskih vrtcev, po drugi pa z novejšimi teoretskimi pogledi
na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in načini dela
dopolnjevati, spreminjati in izpopolnjevati delo v vrtcih (Kurikulum za vrtce, 1999, str.
7), in v Kodeksu etičnega ravnanja v vrtcih (1996), v katerem je zajet skupek vrednot in
načel, na katerih temelji delo s predšolskimi otroki in pomeni osnovo za etično presojo
ravnanja (Domicelj, Ferjančič in Pavlovič, 1996).
Eden izmed ciljev Kurikuluma za vrtce (1999) je izboljšanje informiranja in
sodelovanja s starši (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 10). Poleg tega cilja najdemo tudi
načela, ki od vrtca pričakujejo sodelovanje z družinami. Prvo načelo je načelo
vertikalne povezanosti, ki spodbuja k temu, da bi bila med družino in vrtcem
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
vzpostavljena vertikalna povezanost oziroma kontinuiteta (Kurikulum za vrtce, 1999).
Še bolj nazorno je načelo sodelovanja s starši, ob katerem je navedeno, da imajo ti
pravico do sprotne in stalne izmenjave informacij ter poglobljenega razgovora o otroku,
bodisi z vzgojiteljem in pomočnikom vzgojitelja ali s svetovalno službo (prav tam).
Vsebina Kodeksa etičnega ravnanja v vrtcih (1996) je podobna. Strokovne delavce
vrtca zavezuje k sodelovanju s starši oziroma družinami. Zato morajo s starši razvijati
in utrjevati odprt dialog, jim dajati možnost soodločanja o pomembnih vprašanjih v
zvezi z njihovim otrokom, upoštevati vzgojno-izobraževalna prepričanja in nazore
staršev, jih seznanjati s cilji in vrednotami, za katere si vrtec prizadeva, jim stalno
posredovati opažanja o razvoju in dosežkih njihovega otroka ter jim pomagati, da
spoznajo in razumejo svojega otroka v vsej njegovi enkratnosti … (Domicelj, Ferjančič
in Pavlovič, 1996).
2.2 Sodelovanje s starši v preteklosti
Proces sodelovanja s starši pri nas lahko okvirno razdelimo na tri obdobja
(Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47). Za časovno obdobje do leta 1970 lahko rečemo,
da so bili vzgojitelji oziroma vrtec tisti, ki so vedeli, kaj in kako se ravna z otroki, starši
pa so bili samo nekdo, ki jih je treba poučiti. Vrtec je v tem obdobju organiziral
raznovrstna izobraževanja za starše in skrbel, da se jih je čim več staršev udeležilo
(prav tam). Staršev v življenje in delo v vrtcu še niso vključevali (Lepičnik Vodopivec,
2012, str. 10).
Po letu 1970 je postajalo sodelovanje s starši oziroma družinami obveznost, ki so
jo vzgojitelji morali izvajati. Starši so morali sodelovati na roditeljskih sestankih in
govorilnih urah (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 48). Čeprav je sodelovanje
napredovalo, je vzgojitelj še vedno ostajal tisti, ki ve, kako je treba otroke vzgajati in
izobraževati (prav tam).
Po letu 1980 – predvsem pa po letu 1985 – so se začele dogajati korenite
spremembe (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 10). Posamezni vrtci so začeli izražati
nezadovoljstvo s sodelovanjem s starši, zato so se odločili, da se bodo z njimi začeli
intenzivneje povezovati ter jih vključevati v življenje in delo vrtca (Lepičnik Vodopivec,
1996, str. 48).
Zdaj se je sodelovanje vrtca z družinami še spremenilo – starši imajo pravico, da
se vključujejo v delo vrtca, vrtec išče še intenzivnejše stike s starši, pojavljajo se vedno
nove možnosti in oblike sodelovanja (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 11).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
2.3 Sodelovanje vrtca s starši
Vzgojitelji, starši in otroci v prvi vrsti sodelujejo zato, da bi kakovostno izboljšali,
kar otrok v ponudbi institucije (vrtca), lahko dobi (Jensen in Jensen, 2011), zato je
sodelovanje vrtca s starši najpomembnejši dejavnik otrokovega razvoja (Lepičnik
Vodopivec, 2012, str. 10).
Otroštvo je faza človekovega razvoja, ki je unikatna. V njem ima pomembno vlogo
učenje, zelo pomembne so tudi pridobljene izkušnje. Otrok se v interakciji z okoljem
uči, preizkuša, spoznava in s tem dopolnjuje svoje misli in izkušnje, jih vedno znova
dopolnjuje, širi, poglablja in ureja v povsem nov sistem. Zato je za optimalen otrokov
razvoj potreben usklajen sistem (so)delovanja med družino in vrtcem (prav tam) in prav
ta usklajenost omogoča, da se doseže tisto, kar je za otroka najboljše (Jensen in
Jensen, 2011). Zaradi vsega tega se sodelovanju vrtca s starši pripisuje velik pomen,
hkrati pa, kot smo videli v prejšnjem poglavju, ga natančneje opredeljujejo tudi
zakonski predpisi.
O nujnosti povezovanja med družino in vrtcem je govor v številnih raziskavah, ki so
bile v zadnjih desetletjih opravljene v svetu in pri nas (Lepičnik Vodopivec, 1996, str.
46). Dognanja iz omenjenih raziskav bi lahko strnili v ugotovitev, da je vzgojno-
izobraževalni vpliv družine na otroka tako velik, da ga je zelo težko ali pa skoraj
nemogoče zamenjati z delovanjem vrtcev (Kamenov, 1990, v Lepičnik Vodopivec,
1996, str. 46).
Bronfenbrenner (Marjanović, 1987, v Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 46) navaja
raziskave o vplivu institucionalnih vzgojnih programov na razvoj predšolskih otrok, ki so
pokazale, da starši ne smejo biti preprosto odrinjeni iz procesa vzgoje, niti spremenjeni
v pasivne objekte pedagoškega procesa, niti jih institucije ne smejo postavljati v stalno
odvisen položaj, saj se je pokazalo, da vse to nanje negativno vpliva. Tako bi lahko
starši postali slabši vzgojitelji svojih otrok. Programi, v katerih so bili starši dejavni
udeleženci pri ustvarjanju vzgojnega procesa, pa so prinesli mnogo boljše rezultate; ti
se izražajo v razvoju vseh udeležencev (staršev, vzgojiteljev in najpomembneje otrok)
(prav tam, str. 46).
Medsebojni odnosi oziroma sodelovanje med vzgojitelji in starši so zlasti
pomembni zato, ker je v predšolskem obdobju otrok veliko bolj kot kadarkoli pozneje
povezan in soodvisen od svojih staršev. Prav to daje vzgojiteljem največ možnosti, da
posredno vplivajo na stališča staršev (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 10), jih
usposabljajo za uspešnejše delovanje za otrokov razvoj in vplivajo na boljše delovanje
njih samih (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
2.4 Partnerstvo vzgojiteljev in staršev
Partnerstvo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirano kot:
»pártnerstvo -a s (á) – sodelovanje (zlasti v gospodarstvu)«, partner pa kot: »pártner
-ja m (á) – 1. kdor s kom sodeluje (zlasti v gospodarstvu), 4. ekspr. sodelavec, tovariš«
(SSKJ).
Partnerstvo vzgojiteljev in staršev (lahko bi celo rekli vrtca in otrokove družine) pa
ni le klasično sodelovanje, ampak nekaj več.
Sodelovanje vrtca s starši, natančneje sodelovanje med vzgojitelji in starši, je
zapleten in večdimenzionalen proces, ki temelji predvsem na obojestranski
pripravljenosti za sodelovanje (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47) in vodi v oblikovanje
partnerskega odnosa, ta pa temelji na zaupanju, spoštovanju in medsebojni pomoči
(Uštar, 2003). Partnerski odnos med vzgojitelji in starši se vzpostavi, ko je sodelovanje
enakopravno in vzajemno, starši in vzgojitelji so soodgovorni za otrokov razvoj in
napredek (prav tam).
Pomembnost partnerstva se ne skriva samo v pravici staršev, da odločajo o
izobraževanju svojih otrok, ampak predvsem v želji, da bi s skladnostjo institucionalne
(v našem primeru vrtčevske) in družinske vzgoje sestavljali kontinuiteto vzgojnih
vplivov in s tem možnost za čim učinkovitejšo razvojno pot otrok (Ličen, 1999).
Partnerstvo ponuja večje možnosti za individualni način dela z otrokom (prav tam), saj
prinaša v odnos sodelovanja močne strani družine ter strokovnost institucije (Vonta,
2008), ki prav zaradi partnerskega odnosa pozna specifičnost družine (Ličen, 1999).
Izhodišči za učinkovito partnerstvo sta dve: (1) družina je za otroka temeljna
skupnost in (2) družina ima svoje potrebe (Ličen, 1999). Ločevanje otroka od družine ni
mogoče, saj vsak otrok raste in se socializira v kulturi svoje družine. Zato od doma v
vrtec prinaša svoje ideje, čustva, močne in šibke strani (Vonta, 2008, str. 45). Otrok je v
družini živel še pred vključitvijo v šolo (vrtec) in po šoli (vrtcu) se vrača nazaj v družino;
ta tako ostaja stalnica ob prehajanju med jaslimi, vrtcem, šolo … Na ta način družina
ostaja kontinuiteta v diskontinuiteti različnih institucij (Ličen, 1999, str. 27).
Če bi prepoznavali družino kot nekaj ločenega od vrtca in šole, bi bilo to
nenaravno (Vonta, 2008). Kljub vsemu je družina otrokov prvi skrbnik, socializator in
učitelj (Berger, 2000, v Vonta, 2008, str. 45).
Bergerjeva (2000, v Vonta, 2008) pravi, da se otrok, njegov skrbnik in okolje
prepletajo v procesu nege in vzgoje, zato so izkušnje vsakega otroka enkratne. Dobre
in slabe izkušnje, ki si jih otrok pridobi v prvih letih življenja, vplivajo na povezave in
oživčenje njegovih možganov, kar pomeni, da otrokov možganski razvoj ni določen in
fiksiran ob rojstvu, na kar so v svojih teorijah opozarjali Hunt, Piaget in Vigotski, ampak
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
je razvoj možganov dinamična medsebojna dejavnost med dednostjo (naravo) in
okoljem (vzgojo). Na možgane vplivajo nega, hrana in stimulacija, ki jih dobijo, geni pa,
čeprav igrajo pomembno vlogo v otrokovem razvoju, so le del enačbe (Shore, 1997,
str. 15, v Vonta, 2008). Otroci, ki nimajo možnosti oblikovanja navezanosti (navezanost
po Bowlbyju (1988, v Vonta, 2008) je lastna notranja motiviranost, različna od hranjenja
in spolnosti, vendar nič manj pomembna, ki se izkazuje na način, da oseba kaže, da
želi pridobiti in obdržati bližino z osebo, na katero je navezana, npr. mama, oče) na
»pomembne druge« v prvih dveh letih življenja, zelo težko ali pa sploh ne premagajo
pomanjkanja čustvene navezanosti (Berger, 2000, v Vonta, 2008, str. 45–46).
Ugotovitve iz raziskav kažejo, da možnosti za otrokov uspeh naraščajo, če šola
(vrtec) in družina delata skupaj (Epstein, 1996; Dombo, O'Donnell, Galinsky, Gilkeson
Mechler, Farber, 1996, v Vonta, 2008, str. 45), saj to zagotavlja razvojno kontinuiteto,
kar pomeni nepretrgan razvoj oziroma razvoj, povezan v celoto (Vonta, 2008).
Sodelovanje s starši je odvisno tudi od razumevanja vloge vrtca in družine v
procesu socializacije otroka in tudi od različnih pričakovanj (Kalin, 2009).
2.5 Razvoj medsebojnih odnosov med vzgojitelji in starši
Medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši se lahko razvijejo šele takrat, ko je med
njimi vzpostavljeno zaupanje, pravi Lamovec (1991). To pomeni, da so vzgojitelji in
starši pripravljeni razkriti vidike svojega doživljanja, ki so pomembni za nastanek
medsebojnega odnosa.
Medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši se bodo začeli razvijati med
oblikovanjem partnerstva (Lepičnik Vodopivec, 1996). Na kakšni stopnji bo medsebojni
odnos med vzgojitelji in starši ostal, ali na stopnji površinskega stika, ali se bo razvil v
vzajemni stik, je odvisno od izpolnjevanja mnogih pogojev (prav tam, str. 94).
Eden izmed pogojev je po mnenju Kalinove (2009) pričakovanje. Pričakovanja
vrtca, vzgojiteljev ter staršev verjetno nikoli ne bodo enaka, vendar so lahko bolj ali
manj usklajena. Zato z vsemi starši ni mogoče vzpostaviti partnerskega odnosa
(nekateri si tega preprosto ne želijo, nekateri pa bi tak odnos težko vzpostavili zaradi
osebnostnih značilnosti, narave njihovega dela, obveznosti, slabih izkušenj, osebne
naravnanosti …).
Na vsaj dva pogoja, ki vplivata na pogostost, vsebino in uspešnost medsebojnega
sodelovanja, po mnenju Vonte (2008) lahko vplivamo – to sta raznolikost ponudbe
(možnosti za sodelovanje) ter ozračje oziroma kultura vrtca v odnosu do družin (Vonta,
2008, str. 47).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
Užmahova (2010, str. 23) pravi, da starši od medsebojnih odnosov z vzgojitelji v
vrtcu pričakujejo, da (1) bodo čutili, da je njihov otrok v vrtcu sprejet in ga imajo radi, (2)
da vzgojitelj njihovega otroka posluša in si zanj vzame čas, (3) da vzgojitelj starše
razume v njihovih bojaznih, stiskah in željah v zvezi z njihovimi otroki, (4) da jim prizna,
da so dobri starši in (5) da za težave otroka ne dolži staršev.
Vzgojitelji od medsebojnih odnosov s starši pričakujejo, (1) da jih starši (in tudi
otroci) sprejmejo, (2) da jih starši cenijo in jim to tudi pokažejo, (3) da je druženje in
partnerstvo s starši potrebno zaradi kvalitete življenja otrok v vrtcu in doma in (4) da se
na podlagi povratnih informacij, ki jih dobijo od staršev in otrok, krepi njihova
profesionalna samozavest (prav tam, str. 23).
Avtorica pravi še, da so medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši v tesni
povezanosti s komunikacijo. Medsebojnih odnosov se ne da razviti brez komunikacije,
komunikacije pa ne brez medsebojnih odnosov (prav tam, str. 23). Lepičnik
Vodopivčeva (1996) dodaja še trditev, po kateri ni mogoče, da v položaju, ko se
vzgojitelji in starši med seboj vidijo – gledajo, med seboj ne bi komunicirali. Čeprav se
osebi med seboj ne bi pogovarjali in ne bi komunicirali verbalno, bi med njima stekla
neverbalna komunikacija (Lepičnik Vodopivec, 1996).
2.6 Ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za sodelovanje
Učitelji (vzgojitelji) se pogosto sprašujejo, kako pridobiti starše za plodnejše
sodelovanje, kako jih motivirati za intenzivnejše vključevanje v življenje in delo šole
(vrtca). Starši bodo zagotovo zadovoljni, ko bodo spoznali, v čem je smisel sodelovanja
in bodo dobili občutek ali osebno izkustvo, da so prispevali pomemben in učinkovit
delež k ciljem, ki vodijo k zdravemu in uspešnemu napredku otroka (Intihar in Kepec,
2002, str. 26). Ker pa se stališča, želje, interesi, pričakovanja in potrebe (po sprejetosti,
varnosti, spoštovanju, uspehu) staršev zelo razlikujejo, je včasih starše kljub vsemu
težko motivirati za uspešno sodelovanje (prav tam).
Po mnenju Kalinove (2009) lahko motivacijo staršev za sodelovanje zmanjšuje
dejstvo, da jih zanima samo njihov otrok in so zato zainteresirani samo za individualne
stike, ker pri drugih oblikah ne vidijo neposredne koristi za svojega otroka. Lahko imajo
starši negativne izkušnje, občutek, da je njihovo znanje prešibko v primerjavi z
vzgojiteljem, lahko pa vzgojiteljem ne zaupajo.
Med dejavnike, ki zavirajo dobre odnose s starši, Kalinova (2009) uvrsti: (1)
zavračanje medosebnega komuniciranja in nesposobnost poslušanja, (2) prenašanje
odgovornosti drug na drugega, (3) toga in nespremenljiva mnenja o otroku in njegovih
starših oziroma vzgojiteljih, (4) nenehno kritiziranje otroka, vzgojiteljev in staršev, (5)
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
stalno ponujanje rešitev in odklanjanje skupnega iskanja rešitev ter (6) prepričanost o
svojem videnju problema.
Tako so glavne ovire pri sodelovanju s starši naslednje: (1) odtujenost
medsebojnih odnosov, (2) zaradi čedalje boljše profesionalizacije poklica vzgojitelja
starši s srednjo izobrazbo niso več kompetentni za presojanje problemov edukacije, (3)
pomanjkanje rednih stikov med starši in vzgojitelji zaradi prezaposlenosti ali
nezaposlenosti staršev, (4) ločenost družinskega življenja od sistema vzgoje in
izobraževanja in (5) kulturni dualizem namesto kulturne kontinuitete (Lepičnik
Vodopivec, 2012, str. 13).
Dejavnike, ki spodbujajo dobre odnose med vzgojitelji in starši, pa Kalinova (2009)
strne v: (1) dojemanje vrtca kot dela življenja, (2) občutljivost za stiske staršev in otrok,
(3) sposobnost poslušanja staršev in (4) sposobnost preproste razlage problema in
trezno presojanja kriznih situacij.
Avtorica ocenjuje, da ima dobro sodelovanje s starši veliko prednosti. Starši z
večjo povezanostjo in s pogovori z otroki postajajo bolj občutljivi za otrokove socialne,
čustvene in intelektualne potrebe, bolj zaupajo sebi in svoji starševski vlogi ter
spretnostim odločanja. Hkrati pa ima dobro sodelovanje s starši pozitivne učinke tudi
na vzgojitelje. Ti bolj spoštujejo profesionalno delo drugih strokovnih delavcev, izboljša
se komunikacija ter odnosi s starši in z vodstvom vrtca, izboljša se razumevanje kulture
posamezne družine ter oblikuje globlje spoštovanje do sposobnosti in časa staršev
(prav tam).
2.7 Oblike sodelovanja s starši
Kakovostno sodelovanje s starši spada med pomembne kazalnike učiteljevega
(vzgojiteljevega) dela. Gre za kakovost znanja, spretnosti in vrednot, ki jih je učitelj
(vzgojitelj) usvojil na svoji profesionalni poti in od katerih so odvisne tudi oblike
sodelovanja, ki jih bo učitelj (vzgojitelj) izbral za sodelovanje s starši (Intihar in Kepec,
2002, str. 101).
Seveda se tako pri nas kot drugod po svetu spodbujajo različni načini sodelovanja
s starši. Prek različnih vsebin in dejavnosti se uresničujejo skozi formalne in
neformalne oblike (prav tam, str. 101).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
2.7.1 Formalne oblike sodelovanja
Formalne oblike sodelovanja so organizirane in zahtevajo poseben prostor ter
odmerjen čas in so načrtovane (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).
Med formalne oblike sodelovanja vrtca s starši spadajo predvsem tiste, ki so
predpisane in jih opredeljuje zakonodaja (Intihar in Kepec, 2002; Lepičnik Vodopivec,
2012). To so sodelovanje staršev v svetu vrtca in svetu staršev, roditeljski sestanki,
govorilne ure in pisna sporočila (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).
2.7.2 Neformalne oblike sodelovanja
Neformalne oblike sodelovanja zajemajo spontane, nenačrtovane pogovore med
vzgojiteljem in starši, njihova narava pa v številnih primerih pozitivno vpliva na
medsebojno sodelovanje in posledično tudi na usklajenost delovanja na otrokov razvoj
(Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).
Neformalne oblike sodelovanja vrtca s starši so vse tiste, ki so se zaradi čedalje
večje odprtosti vrtca do staršev razvile v zadnjih letih in se še naprej razvijajo (Intihar in
Kepec, 2002, str. 122). Staršem dajejo priložnost, da dejavno in neposredno doživijo
različne dejavnosti in ozračje v vrtcu, se med seboj spoznajo, povežejo, so drug
drugemu v oporo in si medsebojno pomagajo. Tako se med vzgojitelji, starši in otroki
gradi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja (Intihar, 1998, v Intihar in Kepec,
2002, str. 122).
Med neformalne oblike sodelovanja vrtca s starši spadajo uvajanje otrok v vrtec,
dan odprtih vrat, šola za starše, skupni projekti in delavnice, izleti in pikniki (Lepičnik
Vodopivec, 2012) ter vsakodnevno izmenjavanje informacij med vzgojiteljem in starši
pri prihodu otroka v vrtec in ob odhodu domov.
Pomembna je strokovna avtonomija vzgojitelja. Pogoj za avtonomnost je njegova
strokovna usposobljenost. Omogoča mu uravnoteženo izvajanje nacionalnega
kurikuluma, svobodo pri izbiri vsebin in dejavnosti za doseganje ciljev. Avtonomnost pa
hkrati pomeni tudi strokovno odgovornost in etičnost pri delu ob upoštevanju otrok in
staršev (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, 2011). Zato znajo vzgojitelji
vzpostaviti distanco, kar pomeni, da so do staršev strokovni in ne vstopajo v njihov
osebni prostor ter tudi ne dovolijo staršem, da vstopajo v njihovega. Tako zagotovijo,
da se strokovna nit sodelovanja ohranja in ne ruši (Užmah, 2010).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
2.8 Pomen govorilnih ur v vrtcu
Govorilne ure ali individualni razgovori vzgojitelja s starši so najpogostejše oblike
sodelovanja med vzgojitelji in starši in so del vzgojiteljeve obveznosti (Lepičnik
Vodopivec, 2012, str. 31). Starši se zanje še posebej zavzemajo, ker je središče
informativnega in svetovalnega razgovora njihov otrok, zato so, razumljivo, med vsemi
oblikami sodelovanja s starši tudi dobro obiskane (Intihar in Kepec, 2002, str. 113).
Ličnova (1999) zagovarja izraz pogovorne ure, namesto govorilne ure, saj naj bi na
govorilnih urah vzgojitelj in starši govorili drug mimo drugega, na pogovornih urah pa
se starši in vzgojitelji pogovarjajo. Na pogovornih urah se tako vzpostavlja dialog, za
katerega so potrebne razvite sposobnosti za osredotočanje na sogovornika,
sposobnost empatije, refleksije in introspekcije, ki je temelj za vzpostavitev partnerstva
med vzgojitelji in starši, saj prav dialog zahteva reverzibilno interakcijo v pogovoru.
Prav tako Jensen in Jensen (2011) govorita o pogovornih urah in ne o govorilnih
urah. Opredelita jih kot profesionalne, strukturirane pogovore, v katerih je vzgojitelj
vodja in hkrati zarisuje njihov okvir. Že pred začetkom pogovornih ur je treba določiti
čas, ki je na voljo, namen in strukturo pogovora. Pripraviti je torej treba didaktično
pripravo in odgovoriti na vprašanja, kot so: O čem bomo govorili?, Zakaj? in Kako?
(Jensen in Jensen, 2011, str. 93). Z odgovorom na vprašanje Zakaj? se opredeli
namen pogovora, to pomeni, da se s tem označijo splošni cilji pogovornih ur po eni
strani, po drugi pa specifični cilji za posameznega otroka in njegove starše (prav tam,
str. 94).
Na govorilnih urah vzgojitelj seznani starše in se z njimi pogovarja o napredku
otroka ter njegovih lastnostih in posebnostih (Intihar in Kepec, 2002, str. 114). Poleg
splošnih informacij starši pričakujejo tudi izmenjavo informacij in mnenj ter strokovni
nasvet, kako ravnati ob vzgojnih težavah in ob različnih posebnostih, npr. nadarjenosti,
interesih, primanjkljajih na posameznih področjih (prav tam). Ker ima le malo staršev
priložnost opazovanja svojega otroka v skupini vrstnikov in pri različnih dejavnostih, ki
jih otroci preizkušajo v vrtcu, je za starše zelo pomembno tudi, da od vzgojiteljev dobijo
informacije, ki so si jih vzgojitelji pridobili pri opazovanju otroka v konkretnih situacijah,
predvsem glede na tri teme, to so splošno počutje, razvoj in učenje (Jensen in Jensen,
2011, str. 94).
Zelo pomembno je, da se govorilne ure ne sprevržejo zgolj na informativno raven,
saj pri takih govorilnih urah, pogovor o otroku kot celoviti osebnosti zamre. Otroka je
treba staršem vedno predstaviti celovito in ne samo kot intelektualnega bitja. Tudi
vzgojitelji pričakujejo in si želijo, da bi jim starši dali pomembne informacije o otroku in
predstavili njegova interesna področja, kakšno posebnost, njegov način razmišljanja in
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
vedenja zunaj vrtca, tako da bi spoznali otroka z drugega zornega kota, kot ga sami
poznajo (Intihar, 2002, v Rajgl, 2010, str. 92).
Tudi Valentinčič (1981) pravi, da individualni pogovor s starši osvetljuje otroka z
drugega zornega kota – takega, kot ga vidijo in doživljajo starši. V medsebojnem
pogovoru se tako laže vsestransko razčlenijo okoliščine, ki vplivajo na otroka in
njegovo vedenje ter postavi prava diagnoza stanja, ki omogoča izbiro najprimernejših
ukrepov za spreminjanje določenega ravnanja, še pravi Valentinčič (1981, str. 20). Ker
so po njegovem mnenju starši sodelavci v analizi vzgojnih pojavov in iskanju rešitev,
gre za skupno raziskovanje vzrokov nezadovoljivega stanja, brez vnaprejšnjega
obtoževanja kogarkoli. Vzgojitelji s samokritičnostjo spodbujajo starše, da kritično
razmislijo tudi o sebi in svojem ravnanju in tako skupaj najdejo odgovore na odprta
vprašanja. Skupaj oblikujejo tudi sklepe za prihodnja ravnanja, ki starše mnogo bolj
obvezujejo kot kakršnakoli navodila in priporočila, saj so to tudi njihovi sklepi in
odločitve, do katerih so se dokopali z vzgojiteljevo pomočjo (Valentinčič, 1981, str. 21).
Prodanovićeva (1981) navaja, katere priložnosti govorilne ure dajejo vzgojiteljem.
Vzgojitelj osebno spozna starše, njihova stališča in mnenja o otroku in njegovem
razvoju, spozna otrokovo družinsko okolje, se seznani z razmerami, v katerih se otrok
razvija, vse to pa prispeva k boljšemu razumevanju otroka in njegovega vedenja v
vrtcu. Seznani se s tem, kako v družini spodbujajo otrokovo osamosvajanje,
ustvarjalnost in ostale dejavnosti, ki pripomorejo k otrokovemu pravilnemu razvoju.
Starši pa po navedbah Prodanovićeve (1981) izvedo, kakšen je celovit razvoj otroka,
kakšno naj bo njihovo ravnanje v posebnih okoliščinah, da bi ravnali v skladu z merili,
ki ustrezajo družbi, v kateri živijo, kakšni so posebni dosežki njihovega otroka in
njegovo delovanje, preverijo pa lahko tudi resničnost izjav otroka, ki se nanašajo na
bivanje v vrtcu in na zahteve vzgojitelja.
Na začetku pogovora morata oba udeleženca (vzgojitelj in starši) vedeti, kakšni so
cilji pogovora, ali so podobni, različni, ali si celo nasprotujejo. Treba se je pogovoriti o
tem, kakšne potrebe ima otrok in kako posamezni udeleženec te potrebe vidi.
Identificirati je treba individualne posebnosti otroka. Udeleženci pa morajo razmisliti,
kakšno vlogo imajo oni pri doseganju ciljev in kakšna naj bo pomoč otroku za
doseganje njegovih ciljev (Ličen, 1999).
Pomembno je, da se na govorilnih urah čas v govorjenju in poslušanju obeh
sogovornikov enakomerno porabi, kar pomeni, da se je treba izogibati monologov in
vzpostavljati dialog. Za korekten potek govorilne ure je zelo pomembno, da ima
vzgojitelj zbrane vse podatke o otroku (npr. vodenje dnevnika, anekdotske zapise,
portfolio, risbe in izdelke otroka), se pravi, da je na govorilno uro pripravljen. Le tako bo
v izjavah in komentarjih prepričljiv in bo laže usmeril razgovor na bistveno. Starši z
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
zanimanjem prisluhnejo, kakšno vlogo ima njihov otrok v skupini vrstnikov, kako se
vključuje v skupino, kako je sprejet ipd. Vzgojitelj si v pripravi na govorilne ure lahko
sestavi tudi vprašanja o otroku, ki jih bo postavil staršem, da bodo skupaj pojasnili
določene pojave. Prav je, da vzgojitelj tudi starše spodbudi, naj se pripravijo na
pogovor z njim, da razmišljajo, kaj bodo oni o otroku povedali, kaj bodo vzgojitelja
vprašali, o čem bi se še posebej podrobno želeli pogovoriti in dogovoriti (prav tam).
Vzgojitelj se na pogovor vsebinsko pripravi, zato je njegovo vedenje lahko
samozavestno, vendar ne arogantno. V pogovoru izhaja iz otrokovih potreb, potreb
skupine in iz potreb staršev. Starši vzgojiteljem v partnerskem odnosu ne pomenijo
motnje, ampak so mu v oporo in mu dajejo možnost za kakovostnejše delo. Svojim
otrok želijo dobro, prav tako želijo otrokom dobro tudi vzgojitelji, zato se s starši ne
bodo prepirali, ampak bodo iskali soglasja. Kot pravi Šproharjeva (1993), vzgojitelji in
starši delajo za isti cilji, isto vrednoto in isto željo. Pomembno je, da se nestrinjanje ne
sprevrže v prepir, ker od tega nihče nima koristi, še najmanj pa otroci, ampak da se
najde skupna rešitev, ki prinaša koristi v prvi vrsti otroku (Ličen, 1999).
Jensen in Jensen (2011) pravita, naj opisovanje otroka temelji na vzgojiteljevih
opažanjih in naj bo čim bolj konkretno. Ko vzgojitelji posamezno situacijo opišejo, jo
skupaj s starši analizirajo, interpretirajo in na koncu podajo svojo profesionalno oceno.
Njuno stališče je, da je treba otroka vedno opisovati v kontekstu in v konkretnem
odnosu do drugih, ker otrok ni le tak ali tak, temveč v takih in takih situacijah pokaže to
in to. Avtorici tudi predlagata, kako bi bilo smotrno strukturirati govorilne ure. Predvsem
je pomembno to, da se vzgojitelj pri strukturiranju osredini predvsem na to, kako
izpeljati pogovor, da bo čim bolj v oporo namenu in cilju pogovora. Predlagata, naj se
pogovorne ure razdelijo na pet faz:
1. uvod – vzgojitelji staršem predstavijo časovni okvir pogovora, namen in tudi
primere tem, ki bi se jih radi v pogovoru dotaknili,
2. medsebojna izmenjava informacij – vzgojitelj opiše otroka v različnih situacijah
in kontekstih, starši jih skupaj z vzgojitelji analizirajo in interpretirajo ter lahko
dodajo svoje opise od doma,
3. pogovor o žgočih vprašanjih,
4. pogled naprej – vzgojitelji in starši skupaj oblikujejo prihodnja ravnanja za
konkretne situacije,
5. evalvacija pogovora – vzgojitelji in starši se pogovarjajo o tem, ali je bil pogovor
spodbuden, kaj bi lahko potekalo drugače ipd. (Jensen in Jensen, 2011, str.
96).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
Priprave na pogovor torej vzgojitelju omogočajo, da bo govorilna (pogovorna) ura
korektno potekala, da bo v izjavah in komentarjih prepričljiv in da bo tisti, ki vodi
pogovor (Ličen, 1999).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
3 EMPIRIČNI DEL
Empirični del diplomske naloge temelji na študiji primera, ki je potekala po načelih
kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja. V proučevanje problema
diplomske naloge smo vključili OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enoto vrtec.
3.1 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enota VRTEC
Po opredelitvi Sagadina (2004) s študijo primera raziščemo in predstavimo
posamezen primer, to je lahko oseba (njena dejavnost, posebne potrebe, življenjska
situacija, življenjska zgodovina itn.), skupina oseb (šolski oddelek, vzgojiteljski zbor …),
institucija (vrtec, vzgojni zavod …) ali del institucije, dogodek, prireditev itn. Avtor
nadalje piše, da moramo v ta namen o primeru zbrati potrebne podatke, jih urediti in
analizirati (Sagadin, 2004).
V nadaljevanju prikazujemo vrtec, ki v diplomski nalogi predstavlja primer.
V Šolski kroniki I. so prvi zapisi o skrbi za predšolske otroke v Borovnici iz leta
1954, ko je 14. aprila na pobudo Društva prijateljev mladine občinski ljudski odbor
ustanovil prvi vrtec v Borovnici. Prostore je dobil v Drašlerjevi hiši na stari postaji. V
njem je bilo 23 otrok v starosti 3–7 let. Čez dve leti, leta 1956 se je odprl še en oddelek,
saj se je število otrok povzpelo na 50 (Francelj, Grdina, Makovec, Milosavljevič, Mušič,
Osredkar, Ocepek in Zorman, 2004).
Že iz tega časa najdemo zapise o tem, da je vrtec skrbel za stik s starši, in sicer ob
praznikih, novem letu, 8. marcu, zaključku šolskega leta … Odziv staršev je bil
polnoštevilen, kažejo zapisi (Šolska kronika I.).
»Začetek vrtca je bil zelo uspešen, njegovo delo pa nepričakovano, plodno in
koristno,« zapiše gospa Ivanka Vodeb (ena izmed prvih vzgojiteljic) v Šolski kroniki I.
Leta 1965 se je vrtec preselil v nekdanje prostore občine v središče Borovnice.
Zaradi slabih razmer se je začelo število otrok zmanjševati. Kljub manjšanju števila
varovancev je uprava vrtca oktobra leta 1967, ena izmed prvih v Sloveniji, organizirala
program male šole, ki ga je obiskovalo kar 20 otrok (prav tam).
Od leta 1970 do 1977 je bil vrtec Borovnica pod okriljem OŠ Borovnica. Sprva je
bilo število otrok zelo majhno (okoli 10 otrok), nato pa so starši začutili, da vrtec ne
pomeni samo varstva otrok, ampak otrokom ponuja veliko intelektualne, estetske in
telesne vzgoje, in število otrok je začelo naraščati. Ves čas se je izvajal tudi program
male šole.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
V šolskem letu 1977/78 se je vrtec Borovnica priključil k VVZ Vrhnika, v istem letu
pa je bil odprt še tretji oddelek vrtca (prav tam).
Tri leta pozneje, v šolskem letu 1980/81 je svoja vrata odprla enota Breg, ki je
imela dva oddelka (Šolska kronika), saj je potreba po varstvu otrok v vrtcu naraščala
(Francelj idr., 2004).
Leta 1985/86 je bil vpeljan tudi skrajšan program male šole (Šolska kronika I.).
Leta 1988 so se prebivalci Borovnice na referendumu odločili za gradnjo novega
vrtca, gradnja je bila dokončana leta 1991. V novem vrtcu je delovalo pet oddelkov
(dva jaslična, dva predšolska ter en oddelek male šole), v njih pa je bilo okoli 110 otrok
(prav tam).
V šolskem letu 1996/97 je občinski svet Občine Borovnica sprejel odlok o
ustanovitvi javnega Vzgojno-varstvenega zavoda Borovnica in tako je postal vrtec
Borovnica samostojen vzgojno-varstveni zavod z dvema enotama (enota Miš-Maš v
Borovnici in enota Rega-Kvak na Bregu). Samostojen je bil od 1. 1. 1997 do 31. 12.
2004. V vrtcu je bilo 8 oddelkov in 166 otrok. Zaradi čedalje več odklonjenih prošenj za
vpis v vrtec je bilo treba vrtec razširiti še za dva oddelka, svoja vrata sta odprla
novembra 1997 (Šolska kronika II.).
Šolsko leto 1999/2000 je bilo namenjeno uvajanju Kurikuluma za vrtce (prav tam).
Leta 2002 se je začelo število otrok zmanjševati, tako da je bilo treba en oddelek
na Bregu zapreti, nato se je zaradi uvedbe devetletnega osnovnošolskega programa
število še zmanjšalo. Enoto na Bregu je bilo treba leta 2003 celo zapreti. In vse to je
vodilo do tega, da se je vrtec Borovnica s 1. 1. 2005 priključil k OŠ dr. Ivana Korošca
Borovnica (Francelj idr., 2004) in še zdaj je tako.
V naslednjih letih se je število otrok ponovno povečevalo, zato je bilo poleg 9
oddelkov v matični ustanovi vrtca (enota Mavrica) do zdaj odprtih še 5 oddelkov (enota
Sonček, enota Zarja in enota Žarek). Letos je v 14 oddelkih vrtca vpisanih 242 otrok
(Šolska kronika IV).
Strokovni delavci v proučevanem vrtcu velik pomen pripisujejo sodelovanju s
starši. Oblik sodelovanja je veliko (tako formalnih kot neformalnih), med njimi tudi
govorilne ure. Na spletni strani vrtca preberemo: »Govorilne ure bodo potekale vsaj
enkrat mesečno po dogovoru s starši in strokovnimi delavkami v oddelku, njihov pomen
pa je redna komunikacija, poglobljen pogovor o otroku, saj je poznavanje in
razumevanje otrokovega razvoja pogoj za obojestransko reševanje problemov za
dobrobit otrok.« (Oblike sodelovanja).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
3.2 Problem, namen in cilji
Ker je intenzivnost izvajanja govorilnih ur v proučevanem vrtcu visoka (vsaj enkrat
mesečno), želimo ugotoviti, ali starši in vzgojiteljice enako dojemajo pomen govorilnih
ur in kje prihaja do razhajanj. S tem vedenjem bi lahko vrtec govorilne ure izvajal
kakovostnejše in izboljšal vidike, za katere bi se v študiji pokazalo, da je to potrebno.
Glavni namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako pomen govorilnih ur v
vrtcu razumejo starši in kako vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic1. Ugotoviti želimo,
kakšni so cilji govorilnih ur, načini njihove izvedbe in vsebina, katere koristi prinašajo za
vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so z njimi zadovoljni starši.
3.3 Raziskovalna vprašanja
Na podlagi proučevanih virov, teoretičnih in empiričnih spoznanj o raziskovalnem
problemu smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
· Zakaj se starši udeležujejo govorilnih ur v vrtcu?
· Zakaj se po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic starši udeležujejo
govorilnih ur v vrtcu?
· Kakšni so cilji oziroma namen govorilnih ur v vrtcu?
· Kakšna je vsebina govorilnih ur v vrtcu?
· Katere koristi prinašajo govorilne ure za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in
doma?
· Koliko so starši zadovoljni z govorilnimi urami v vrtcu?
· Na kakšen način se govorilne ure v vrtcu izvajajo – ali se vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljic pripravijo nanje, in če da, kako?
1 Ker so v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, v enoti vrtec zaposlene samo vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljic, bomo skozi celotni empirični del uporabljali žensko obliko samostalnika. Z izrazom vzgojiteljica zajamemo tako vzgojiteljice kot tudi pomočnice vzgojiteljic.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3.4 Metodologija
3.4.1 Vključeni v raziskavo
V raziskavo smo pritegnili vse vzgojiteljice, ki so v šolskem letu 2014/2015
zaposlene v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnice, v enoti vrtec, in vodijo svojo skupino, ter
vse starše, ki imajo v omenjeni vrtec v šolskem letu 2014/2015 vpisanega vsaj enega
otroka. Da bi zagotovili zanesljivost in veljavnost spoznanj, smo za sodelovanje v
raziskavi prosili še ravnatelja ter pomočnico ravnatelja za enoto vrtec in z njima opravili
polstrukturirani intervju.
Za starše je bilo razdeljenih 194 anketnih vprašalnikov. Vrnjen je bil 101, to je
52,3 %. Za vzgojiteljice je bilo razdeljenih 28 vprašalnikov. Vrnjenih je bilo 25, to je
89,3 %.
3.4.1.1 Struktura anketiranih po spolu
Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljev po spolu
f f %
Veljavni Ženske
Moški
Skupaj
25
0
25
100,0
0,0
100,0
V raziskavi, ki je bila opravljena z vzgojiteljicami, je sodelovalo 100,0 % žensk, kar
je v skladu z dejansko strukturo zaposlenih vzgojiteljev v proučevanem vrtcu.
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po spolu
f f %
Veljavni Ženske 81 80,2
Moški 20 19,8
Skupaj 101 100,0
V raziskavi, ki je bila opravljena s starši, je sodelovalo 80,2 % žensk in 19,8 %
moških.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
3.4.1.2 Struktura anketiranih po izobrazbi
Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljic po izobrazbi in
sedanjem delovnem mestu
Stopnja izobrazbe Sedanje delovno mesto Skupaj
vzgojitelj
predšolskih
otrok
pomočnik
vzgojitelja
predšolskih otrok
Štiriletna srednja šola f 1 9 10
f % 10,0 90,0 100,0
Petletna srednja šola f 0 2 2
f % 0,0 100,0 100,0
Višja f 2 1 3
f % 66,7 33,3 100,0
Visoka f 10 0 10
f % 100,0 0,0 100,0
Skupaj f 13 12 25
f % 52,0 48,0 100,0
V raziskavi je sodelovalo 13 (52,0 %) vzgojiteljic predšolskih otrok (od tega ima
ena štiriletno srednjo šolo, dve imata višješolsko izobrazbo, 10 pa visokošolsko) in 12
(48,0 %) pomočnic vzgojiteljic predšolskih otrok (od tega 9 s štiriletno srednješolsko
izobrazbo, dve s petletno srednješolsko izobrazbo ter ena z višješolsko izobrazbo).
Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po stopnji izobrazbe
Stopnja izobrazbe f f %
Veljavni Osnovnošolska 1 1,0
Poklicna 4 4,0
Srednješolska 32 31,7
Višja ali visoka 32 31,7
Univerzitetna 22 21,8
Specializacija, magisterij ali
doktorat
10 9,9
Skupaj 101 100,0
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Največ anketiranih staršev (31,7 %) ima srednješolsko izobrazbo, enak je tudi
delež (31,7 %) staršev z višjo ali visoko izobrazbo. Sledijo starši z univerzitetno
izobrazbo (21,8 %). 10 % staršev ima končano specializacijo, magisterij ali doktorat.
Najmanj staršev (1 %) ima dokončano osnovno šolo.
3.4.1.3 Struktura anketiranih staršev po starosti v letih
Tabela 5: Struktura anketiranih staršev po starosti v letih
f f %
Veljavni do 22 let 1 1,0
23–29 let 17 16,8
30–36 let 50 49,5
37–43 let 32 31,7
44–50 let 1 1,0
Skupaj 101 100,0
Največ anketiranih staršev (49,5 %) je starih od 30 do 36 let, nekoliko manj
(31,7 %) pa od 37 do 43 let. 16,8 % staršev je starih od 23 do 29 let, najmanj – po 1,0
% – je staršev, starih do 22 let in od 44 do 50 let.
3.4.2 Postopek zbiranja podatkov
ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV
Z uporabo prebranih virov in literature smo oblikovali anketni vprašalnik za
vzgojiteljice (Priloga 1), anketni vprašalnik za starše (Priloga 2) in vprašanja za
raziskovalni intervju (Priloga 3). Nato smo izvedli anketiranje. Vzgojiteljicam smo
anketne vprašalnike razdelili osebno, staršem pa smo vprašalnike razdelili preko
njihovih vzgojiteljic. Anketiranje je potekalo v vseh (14) oddelkih OŠ dr. Ivana Korošca,
enote vrtec, februarja 2015. Čez 14 dni smo osebno prišli po vrnjene anketne
vprašalnike.
Intervju smo izvedli z ravnateljem in pomočnico ravnatelja za enoto vrtec aprila
2015.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV ZA ZBIRANJE
PODATKOV
a) Vsebinsko-formalne značilnosti
· Anketni vprašalnik za vzgojiteljice
V začetnem delu vprašalnika so vprašanja o objektivnih dejstvih, nato
pa sledijo vprašanja, ki izhajajo iz raziskovalnih vprašanj. Vprašanja so
odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.
· Anketni vprašalnik za starše
V začetem delu vprašalnika so vprašanja o objektivnih dejstvih, nato pa
sledijo vprašanja, ki izhajajo iz raziskovalnih vprašanj. Vprašanja so
odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.
· Vprašanja za polstrukturirani intervju
Vprašanja za polstrukturirani intervju so odprtega tipa in so oblikovana
tako, da zagotovijo odgovore na raziskovalna vprašanja.
b) Merske značilnosti
· Anketni vprašalnik za vzgojiteljice in starše
o Veljavnost anketnih vprašalnikov smo zagotovili tako, da smo ga
oblikovali na podlagi prebrane literature in raziskovalnih vprašanj
ter s pregledom z mentorico. Vprašalnik je sestavljen tako, da
meri vzgojiteljičino/starševsko mnenje o pomenu govorilnih ur.
o Zanesljivost anketnih vprašalnikov smo zagotovili z natančnimi
navodili in specifičnimi vprašanji.
o Objektivnost anketnih vprašalnikov (kjer je ta potrebna) smo
zagotovili z zaprtimi tipi vprašanj, pri katerih ni mogoče s
subjektivnim presojanjem spreminjati informacij. Prosti odgovori
so obdelani kvalitativno in na rezultate ne vplivajo.
· Vprašanja za polstrukturirani intervju
o Veljavnost vprašanj za polstrukturirani intervju smo zagotovili
tako, da smo jih oblikovali na podlagi prebrane literature in
raziskovalnih vprašanj ter s pregledom z mentorico. Vprašanja
so postavljena tako, da merijo ravnateljevo mnenje in mnenje
pomočnice ravnatelja o pomenu govorilnih ur.
o Zanesljivost vprašanj za polstrukturirani intervju smo zagotovili z
enopomenskimi in specifičnimi vprašanji.
o Objektivnosti pri vprašanjih za polstrukturirani intervju ni bilo
treba zagotoviti, saj so bili odgovori obdelani kvalitativno.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
3.4.3 Postopek obdelave podatkov
Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo obdelali s statističnim
programom SPSS (IBM SPSS Statistics 20) in programom Microsoft Word. Podatki so
prikazani tabelarično. Izračunane so absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence, ponekod
tudi povprečna vrednost (mean).
3.5 Rezultati in razprava
Rezultate raziskave bomo prikazali po raziskovalnih vprašanjih, vzporedno glede
na vse vire, s katerimi smo pridobivali podatke: pri starših, vzgojiteljicah, pomočnici
ravnatelja in ravnatelju.
3.5.1 Pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu
Z vprašanjema – Zakaj se starši udeležujejo govorilih ur v vrtcu? in Zakaj se po
mnenju vzgojiteljic starši udeležujejo govorilnih ur v vrtcu? – smo želeli ugotoviti,
kakšen je pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu. Starši in vzgojiteljice so svoja
mnenja o posameznih razlogih izražali na lestvici od zelo nepomembnega do zelo
pomembnega . Rezultati so predstavljeni v tabelah (glej tabele od 6 do 15).
Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kako se moj/njihov otrok
razvija.«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 0 0,0 1 4,0
Niti pomemben niti
nepomemben
4 4,0 2 8,0
Pomemben 8 7,9 11 44,0
Zelo pomemben 89 88,1 11 44,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Največ staršem (88,1 %) se zdi razlog za udeležbo na govorilnih urah – »Želim si
izvedeti, kako se moj otrok razvija« – zelo pomemben. Enakega mnenja je tudi 44 %
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
vzgojiteljic. 7,9 % staršev je ta razlog opredelilo kot pomemben, takega mnenja pa je
kar 44 % vzgojiteljic. 4,0 % staršev in 8,0 % vzgojiteljic je menilo, da navedeni razlog ni
niti pomemben niti nepomemben, za zelo nepomembnega pa ga je ocenilo 4,0 %
vzgojiteljic in nobeden izmed staršev.
Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je odnos mojega/njihovega
otroka do ostalih otrok.«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Niti pomemben niti
nepomemben
4 4,0 5 20,0
Pomemben 21 20,8 9 36,0
Zelo pomemben 76 75,2 11 44,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Največ staršev (75,2 %) in največ vzgojiteljic (44,0 %) meni, da je razlog »Želim si
izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do ostalih otrok« zelo pomemben za udeležbo
na govorilnih urah. Sledi mnenje, da je razlog pomemben, in sicer tako meni 20,8 %
staršev in 36,0 % vzgojiteljic. Najmanj staršev (4,0 %) in tudi najmanj vzgojiteljic
(20,0 %) pa je ta razlog opredelilo kot niti pomemben niti nepomemben.
Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je odnos mojega/njihovega
otroka do odraslih.«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 0 0,0 3 12,0
Nepomemben 3 3,0 7 28,0
Niti pomemben niti
nepomemben
15 14,9 12 48,0
Pomemben 29 28,7 2 8,0
Zelo pomemben 54 53,5 1 4,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Največ staršev (53,5 %) je razlog »Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka
do odraslih« ocenilo kot zelo pomemben, enakega mnenja pa je bilo samo 4,0 %
vzgojiteljic. Največ vzgojiteljic (48,0 %) namreč ocenjuje, da ta razlog za starše ni niti
pomemben niti nepomemben, tako pa misli le 14,9 % staršev. 28,7 % staršev razlog
opredeljuje kot pomemben, temu pa se pridružuje samo 8,0 % vzgojiteljic. Kot
nepomemben se razlog zdi 3 % staršev in kar 28,0 % vzgojiteljic. Noben izmed staršev
ne opredeli razloga kot zelo nepomembnega, tako pa misli kar 12 % vzgojiteljic.
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je napredek
mojega/njihovega otroka na posameznih razvojnih področjih (socialnem, gibalnem,
čustvenem, spoznavnem).«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Nepomemben 0 0,0 3 12,0
Niti pomemben niti
nepomemben
0 0,0 4 16,0
Pomemben 18 17,8 10 40,0
Zelo pomemben 83 82,2 8 32,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Starši so razlog »Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na
posameznih razvojnih področjih« opredelili samo z dvema postavkama: 82,2 % staršev
je razlog ocenilo kot zelo pomemben, 17,8 % pa kot pomemben. Vzgojiteljice pa
menijo, da je razlog zelo pomemben (32,0 % vzgojiteljic), pomemben (40,0 %
vzgojiteljic), niti pomemben niti nepomemben (16,0 % vzgojiteljic) in celo nepomemben
(12,0 % vzgojiteljic).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kakšen je napredek
mojega/njihovega otroka na posameznih področjih dejavnosti (jezik, gibanje,
matematika, družba, naravoslovje, umetnost).«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Nepomemben 2 2,0 3 12,0
Niti pomemben niti
nepomemben
6 5,9 7 28,0
Pomemben 30 29,7 10 40,0
Zelo pomemben 63 62,4 5 20,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Največ staršev (62,4 %) je razlog »Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega
otroka na posameznih področjih dejavnosti« ocenilo kot zelo pomembnega. Sledi
29,7 % staršev, ki ocenjujejo razlog kot pomemben, nato 5,9 % staršev, ki menijo, da
razlog ni niti pomemben niti nepomemben, in 2,0 % staršev, ki menita, da je razlog
nepomemben. Največ vzgojiteljic (40,0 %) pa meni, da je ta razlog za starše
pomemben. 28,0 % jih meni, da razlog za starše ni niti pomemben niti nepomemben,
20,0 % da je razlog zelo pomemben, in 12,0 %, da je nepomemben.
Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti o stiskah svojega/njihovega
otroka.«
mnenja staršev mnenja vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 1 1,0 0 0,0
Nepomemben 0 0,0 1 4,0
Niti pomemben niti
nepomemben
7 6,9 2 8,0
Pomemben 21 20,8 13 52,0
Zelo pomemben 72 71,3 9 36,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Največ staršev (71,3 %) je razlog »Želim izvedeti o stiskah svojega otroka« ocenilo
kot zelo pomemben, prav tako ga je ocenilo tudi 36 % vzgojiteljic. Po mnenju večine
vzgojiteljic (52,0 %) je ta razlog za starše pomemben. Kot pomembnega ga je ocenilo
20,8 % staršev. Manjšina staršev (6,9 %) je razlog ocenila kot niti pomemben niti
nepomemben, tako ga je ocenilo tudi 8,0 % vzgojiteljic. 4,0 % vzgojiteljic meni, da je ta
razlog nepomemben, 1,0 % staršev pa celo meni, da je to zelo nepomemben razlog.
Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo nasvet in pomoč pri vzgoji
svojega/njihovega otroka.«
mnenje staršev mnenje vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 4 4,0 2 8,0
Nepomemben 8 7,9 2 8,0
Niti pomemben niti
nepomemben
19 18,8 11 44,0
Pomemben 30 29,7 6 24,0
Zelo pomemben 40 39,6 4 16,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Razlog »Želim nasvet in pomoč pri vzgoji svojega otroka« je največ staršev
(39,6 %) ocenilo kot zelo pomembnega. Nekoliko manj staršev (29,7 %) pa meni, da je
to pomemben razlog. Še manj staršev (18,8 %) ocenjuje razlog kot niti pomemben niti
nepomemben, 7,9 % kot nepomembnega in 4,0 % kot zelo nepomembnega. Na drugi
strani pa največ vzgojiteljic (44,0 %) ocenjuje razlog kot niti pomemben niti
nepomemben, kot pomemben razlog ga ocenjuje 24 % vzgojiteljic, kot zelo
pomembnega 16 % vzgojiteljic. 8 % vzgojiteljic ga opredeli kot nepomembnega in prav
tako 8 % vzgojiteljic kot zelo nepomembnega.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo se zaupati o stiskah.«
mnenje staršev mnenje vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 17 16,8 4 16,0
Nepomemben 18 17,8 10 40,0
Niti pomemben niti
nepomemben
32 31,7 4 16,0
Pomemben 22 21,8 2 8,0
Zelo pomemben 12 11,9 5 20,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Razlog »Vzgojitelju se želim zaupati o stiskah« je največ staršev (31,7 %) ocenilo
kot niti pomemben niti nepomemben. Sledi 21,8 % staršev, ki menijo, da je to
pomemben razlog, nato 17,8 % staršev, ki pravijo, da je nepomemben, 16,8 % staršev,
ki razlog ocenjujejo kot zelo nepomemben, in 11,9 % staršev, ki se jim zdi zelo
pomemben. Tudi vzgojiteljice so različnega mnenja – največ (40,0 %) jih pravi, da je to
nepomemben razlog za udeležbo staršev na govorilnih urah, 20,0 % jih pravi, da je to
zelo pomemben razlog. 16,0 % jih ocenjuje, da razlog ni niti pomemben niti
nepomemben, 16,0 % jih meni, da je zelo nepomemben, za 8,0 % vzgojiteljic pa je
razlog pomemben.
Tabela 14: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti način učenja in vsakodnevnega
domačega življenja svojega/njihovega otroka.«
mnenje staršev mnenje vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 7 6,9 2 8,0
Nepomemben 17 16,8 5 20,0
Niti pomemben niti
nepomemben
40 39,6 11 44,0
Pomemben 24 23,8 4 16,0
Zelo pomemben 13 12,9 3 12,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Tako največ staršev (39,6 %) kot tudi največ vzgojiteljic (44,0 %) opredeljuje razlog
»Želim predstaviti način učenja in vsakodnevnega domačega življenja
svojega/njihovega otroka« kot niti pomemben niti nepomemben. 23,8 % staršev ga
opredeljuje kot pomembnega, 16,8 % kot nepomembnega, 12,9 % kot zelo
pomembnega in 6,9 % staršev kot zelo nepomembnega. 20,0 % vzgojiteljic ga
opredeljuje kot nepomembnega, 16,0 % kot pomembnega, 12,0 % kot zelo
pomembnega, 8,0 % pa jih meni, da je ta razlog za starše zelo nepomemben.
Tabela 15: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu
za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti svoja stališča o vzgoji.«
mnenje staršev mnenje vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Zelo nepomemben 12 11,9 8 32,0
Nepomemben 25 24,8 6 24,0
Niti pomemben niti
nepomemben
33 32,7 4 16,0
Pomemben 19 18,8 6 24,0
Zelo pomemben 12 11,9 1 4,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Največ staršev (32,7 %) ocenjuje razlog »Želim predstaviti svoja stališča o vzgoji«
kot niti pomemben niti nepomemben, malo manj staršev (24,8 %) ga opredeli kot
nepomembnega, 18,8 % ga oceni kot pomembnega, enak odstotek staršev (11,9 %)
pa ga opredeli kot zelo pomembnega oziroma zelo nepomembnega. Tudi pri
vzgojiteljicah ni enotnega mnenja, največ vzgojiteljic (32,0 %) meni, da je razlog za
starše zelo nepomemben, nekoliko več (po 24,0 %) jih meni, da je razlog nepomemben
ali pomemben, 16,0 % jih meni, da razlog ni niti pomemben niti nepomemben, in 4,0 %
jih razlog ocenjuje kot zelo pomemben.
Nekateri starši so kot pomembne razloge za udeležbo na govorilnih urah navedli
še: (1) da lahko vidijo razliko vrtec-dom (2,0 %), (2) da izvedo, kakšen je odnos
njihovega otroka do prehranjevanja v vrtcu (4,0 %), (3) da izvedo, ali njihov otrok v
vrtcu joka (1,0 %), (4) da izvedo okviri učni oziroma vzgojni načrt (1,0 %), (5) da s tem
otroku izkažejo pozornost in mu dajo vedeti, da je pomemben (1,0 %), (6) da so
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
obveščeni o zdravstvenem stanju otrok v vrtcu (1,0 %), (7) da izvedo, kakšen je odnos
njihovega otroka do spanja v vrtcu (1,0 %).
Vzgojiteljice pa so med pomembne razloge, zaradi katerih se starši udeležujejo
govorilnih ur, dodale še: (1) poizvedbe o otrokovih osnovnih potrebah, kot so
prehranjevanje, spanje, toaletni trening (20,0 %), (2) dileme glede določenega dogodka
v vrtcu (4,0 %), (3) ocenjevanje dela vzgojiteljev in sodelovanje pri izboljšavah v
delovanju vrtca (8,0 %), (4) poizvedbe o zdravstvenem stanju v skupini/vrtcu (4,0 %).
Tako pomočnica ravnatelja kot ravnatelj sta skladna v mnenju, zakaj se starši
udeležujejo govorilnih ur. Oba menita, da se starši govorilnih ur udeležujejo, ker jih
zanima vse o otroku – kako se obnaša, ali v vrtcu funkcionira na enak način kot doma,
kje je viden njegov napredek. Med razloge sta oba uvrstila tudi nasvete in napotke, ki
jih starši dobijo od vzgojiteljev.
Iz predstavljenih rezultatov vidimo, da je spekter razlogov za udeležbo na
govorilnih urah precej širok, vendar pa niti med starši niti med vzgojiteljicami ni
enotnega mnenja, kateri je najpomembnejši in kateri manj. Kaže, da so razlogi, zaradi
katerih se starši odločajo za udeležbo na govorilnih urah, pravzaprav odvisni od
posebnosti vsakega otroka posebej. Tudi ravnatelj in pomočnica ravnatelja nista
izpostavila samo enega razloga, ampak sta na nek način navedla vse, ki so bili kot
mogoči našteti v anketnih vprašalnikih za starše in vzgojiteljice.
Navedene ugotovitve bi lahko s pridom uporabili pri načrtovanju govorilnih ur v
prihodnje. Njihovo izvedbo bi lahko izboljšali tako, da bi na začetku vsakega šolskega
leta staršem razdelili vprašalnik s tabelo, podobno tisti iz našega Vprašalnika za starše
(glej Prilogo 2, vprašanje 5). Tako bi vzgojiteljici za vsakega izmed staršev zvedeli,
čemu pripisuje večji ali manjši pomen in se na govorilne ure primerno pripravili. S tem
vedenjem bi ves strokovni tim laže oblikoval didaktično pripravo govorilnih ur, o kateri
govorita Jensen in Jensen (2011), in se pripravljal za odgovore na ključna vprašanja O
čem bomo govorili?, Zakaj? in Kako?. Poleg splošnih ciljev govorilnih ur bi se tako
lahko določili še specifični cilji in namen pogovorov za posameznega otroka in njegove
starše.
3.5.2 Cilji oziroma namen govorilnih ur
Vzgojiteljice in starše smo spraševali po namenu govorilnih ur. Želeli smo ugotoviti,
ali so cilji staršev usklajeni s cilji vzgojiteljic.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Vprašanje »Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?« je
odprtega tipa, odgovore smo razvrstili v tri kategorije, in sicer: namen govorilnih ur (1)
kot sodelovanje oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij o otroku ter možnostih
za izboljšavo otrokovega razvoja in napredka, (2) kot enosmerni proces, v katerem
informacije o otroku in možnostih za izboljšave otrokovega razvoja in napredka daje
vzgojiteljica, in (3) kot enosmerni proces, v katerem informacije o otroku sporočajo
starši. Ker so bili odgovori kompleksni, so lahko odgovori istih staršev vpeti v več
kategorij.
Največ odgovorov staršev govori v prid prvemu namenu govorilnih ur –
sodelovanju kot. dvosmernemu procesu izmenjave informacij o otroku in možnostih za
izboljšanje otrokovega razvoja in napredka. Sledijo odgovori, v katerih je glavni namen
govorilnih ur razumljen kot enosmerni proces; informacije o otroku in možnostih za
izboljšave otrokovega razvoja in napredka daje le vzgojiteljica. Najmanj je bilo
odgovorov, ki namen govorilnih ur opredeljujejo kot enosmerni proces, v katerem so za
informacije o otroku pristojni le starši. V tabeli (glej Tabelo 16) je zbranih nekaj
odgovorov.
Tabela 16: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov staršev
Kategoriziran namen Naključni izbor odgovorov staršev
sodelovanje oziroma
dvosmerni proces
izmenjave informacij o
otroku ter možnostih za
izboljšave otrokovega
razvoja in napredka
Obojestransko spremljanje otrokovega razvoja, vsi delamo
za isti cilj.
Izvedeti čim več o svojem otroku, poiskati pluse in minuse
ter skupaj razumeti in spoštovati posameznega otroka na
poti k odraščanju.
Primerjava mnenj in izkušenj, dogovor o skupnem delu v
smer, ki je dobra in perspektivna za otroka.
Spoznavanje, vzpostavljanje in utrjevanje odnosov starši-
vzgojitelj-otrok, gradnja zaupanja.
Pogovor o napredku, da vidimo, kje so otrokove šibke točke,
da jih poskusimo popraviti tudi doma.
Strokovna pomoč pri vzgoji.
enosmerni proces:
informacije o otroku in
možnostih za
izboljšave otrokovega
razvoja in napredka
Izvedeti, kakšen je otrok, ko nas ni, da izvemo, kako se ima
otrok v vrtcu.
Spremljanje razvoja otroka z vidika »pedagoških oči«.
Da izvemo stisko otrok in kako jo zmanjšati.
Izvedeti, kako otrok doživlja vrtec – kako se počuti, kaj se v
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
dajejo le vzgojiteljice vrtcu dogaja, kako deluje v skupnosti.
Izvedeti, kako usmerjajo otroka, spremljati otrokov razvoj
glede na področja in predviden program.
enosmerni proces:
informacije o otroku
sporočajo le starši
Da povemo vzgojiteljem, kakšen je otrok doma.
Vse vzgojiteljice namen govorilnih ur razumejo kot sodelovanje oziroma dvosmerni
proces izmenjave informacij o otroku in možnostih za izboljšave otrokovega razvoja in
napredka, nekatere pa so navedle še druge namene. Primeri so zbrani v tabeli 17.
Tabela 17: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov vzgojiteljic
Kategoriziran namen Naključni izbor odgovorov vzgojiteljic
sodelovanje oziroma
dvosmerni proces
izmenjave informacij o
otroku ter možnostih za
izboljšave otrokovega
razvoja in napredka
Celostno predstaviti otrokov razvoj in dobiti povratne
informacije.
Spremljanje otrokovega razvoja, da otrok deluje, kar se da
dobro, tako v vrtcu kot doma.
Obojestranska komunikacija o opažanju otroka.
Medsebojno sodelovanje starši-vzgojitelj.
Skupna pot pri vzgajanju otrok v zadovoljne in samostojne
otroke.
Seznanjanje staršev, da otrok potrebuje pomoč, nato pa
vzporedno delo s starši.
Reševanje konfliktov.
enosmerni proces:
informacije o otroku in
možnostih za
izboljšave otrokovega
razvoja in napredka
dajejo le vzgojiteljice
Smernice za nadaljnji maksimalni razvoj.
Da starši izvedo, kako se otrok v skupini počuti.
Da starši izvedo o otrokovem razvoju.
Da starši izvedo, kako otroci reagirajo v določenih situacijah.
Seznanjanje staršev o napredku otroka.
enosmerni proces:
informacije o otroku
dajejo le starši
Boljše spoznavanje otrok in staršev.
Enako vprašanje smo postavili tudi pomočnici ravnatelja in ravnatelju. Pomočnica
je namen govorilnih ur opredelila kot priložnost, da se vzgojitelj in starši dogovorijo,
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
kako s skupnimi močmi usmeriti otroka v pravo smer, vedno s ciljem, da sodelovanje
med starši in vrtcem na otroka vpliva opazno pozitivno. Ravnatelj pa je kot namen
govorilnih ur v vrtcu opredelil sodelovanje strokovnih delavcev – vzgojiteljic – s starši
ter prenos informacij, ki so pomembne za kontinuirano delo z otrokom.
Ob upoštevanju prikazanih rezultatov je mogoče sklepati, da se na govorilnih urah
med vzgojiteljicami in starši vzpostavlja dialog kot pomembna sestavina sodelovalnega
in partnerskega odnosa. Starši in vzgojiteljice se torej pogovarjajo, zato bi bilo prav, da
bi v prihodnje namesto izraza govorilne ure uporabljali izraz pogovorne ure, tako kot
predlaga Ličnova (1999). Po njenem mnenju namreč na govorilnih urah vzgojiteljica in
starši govorijo drug mimo drugega, na pogovornih urah pa starši in vzgojiteljica
vzpostavljajo dialog in se pogovarjajo.
3.5.3 Vsebina govorilnih ur
Starše smo vprašali, katere informacije o otroku na pogovornih urah dobijo in za
katere bi radi še izvedeli. Vprašanji sta bili odprtega tipa, zato smo odgovore razvrstili
v kategorije: (1) izvem vse, kar me zanima/dobim vse informacije, ki jih potrebujem, (2)
izvem tiste informacije, za katere vprašam, (3) izvem informacije o otrokovem razvoju
in napredku, (4) izvem informacije o odnosu otroka do odraslih in do drugih otrok, (5)
izvem rutinske stvari in (6) izvem o otrokovih težavah.
Večina staršev (80,2 %) na pogovornih urah izve vse, kar si želi izvedeti oziroma
jih zanima, preostali (19,2 %) pa so zapisali, da si na pogovornih urah želijo izvedeti še:
ali je otrok vodljiv, kako se drugi otroci vedejo do njihovega otroka, konkretne primere
vedenja njihovega otroka v skupini, opažanja o morebitnih vedenjskih odklonih, tudi
kakšno kritiko, bolj sistematičen prikaz otroka po področjih dejavnosti (kaj mu bolj leži,
kje je šibek), pa tudi informacije o vzgojiteljevem delu in možnostih za sooblikovanje
čim spodbudnejšega okolja.
Tabela 18: Primeri odgovorov staršev po kategorijah informacij, ki jih dobijo na
pogovornih urah
Kategorija informacij Naključni izbor odgovorov staršev
Izvem vse, kar me
zanima/dobim vse
informacije, ki jih
potrebujem.
Izvem vse.
Dobim vse informacije, ki jih potrebujem. Po navadi vse
povesta že sami.
Izvem vse, kar se mi zdi pomembno.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Izvem tiste informacije, za
katere vprašam.
Izvem tisto, kar vprašam in me zanima.
Če ne izvem, kar me zanima, pa vprašam.
Izvem informacije o
otrokovem razvoju in
napredku.
Kako napreduje.
Kakšno je čustveno stanje otroka, ali ima razvit socialni
čut.
Informacije o različnih področjih razvoja.
Kako se loti nalog.
Ali sledi navodilom.
Izvem informacije o odnosu
otroka do odraslih in do
drugih otrok.
Kako se otrok vede in odziva na ljudi v okolju, kjer ni
prisotne njegove ožje družine.
Kako se otrok vključuje v skupino, med vrstnike.
O igrivosti, kako se igra, s kom se igra, kaj najraje
počne, česa ne.
Kako reagira v določenih situacijah.
Kako se razume z vrstniki, odnos do prijateljev, s kom
se druži.
Izvem rutinske stvari. O dnevni rutini.
O otrokovem odnosu do hrane, do prehranjevanja.
O otrokovem odnosu do spanja.
O nivoju samostojnosti pri rutinskih stvareh.
Izvem o otrokovih težavah. Če povzroča nemir.
O morebitnih težavah s sovrstniki.
Kako se počuti v vrtcu.
Vzgojiteljice smo spraševali, kaj povedo staršem o otroku in katere informacije si
one pridobijo od staršev o otrocih in starših oziroma družini. Vzgojiteljice so navedle,
da starše seznanijo z razvojem in napredkom otroka na različnih področjih, odnosom
otroka do drugih otrok in odraslih, rutinskimi stvarmi, otrokovimi težavami, če jih ima.
Tem informacijam dodajo, kar se jim v danem času zdi najbolj pomembno, vedno pa
resnico o otroku.
Odgovori vzgojiteljic in staršev se medsebojno prekrivajo, starši so navedli zelo
podobne, tudi enake odgovore kot vzgojiteljice.
Vzgojiteljice od staršev izvedo za otrokove posebnosti (npr. zdravstvene,
vedenjske ipd.), zelo malo informacij pa dobijo o domačem življenju otroka (spanju,
prehrani, kako deluje v družini, kakšne ima težave in kako se z njimi spopada, kaj rad
počne ipd.), otrokovih stiskah, starših oziroma družini. Pomanjkljive so tudi informacije
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
o tem, kakšni so znotrajdružinski odnosi (odnosi med sorojenci, med otrokom in
staršem ipd.), prehranjevalne navade, igralne navade, način vzgoje, socialni položaj.
Večkrat niso zadostni niti formalni podatki (kot so telefonske številke, zaposlitev) niti
informacije, ki bi bile potrebne za razrešitev konkretnih težav.
Spekter priložnosti (postavk), ki jih govorilne ure prinašajo vzgojiteljem, kot jih
navaja Prodanovićeva (1981), v obravnavanem primeru ni v celoti izpolnjen. Dobljeni
rezultati kažejo, da je v celoti izpolnjena le postavka o tem, da vzgojiteljica na
pogovornih urah lahko osebno spozna starše. Za izpolnitev druge postavke – ta naj bi
vzgojiteljici omogočila, da spozna stališča in mnenja staršev o otroku in njegovem
razvoju – mora vzgojiteljica zelo dobro »brati med vrsticami«, saj večina staršev ni
toliko odprta, da bi o tem govorila brez dodatnih vprašanj. Redko kdaj je izpolnjena tudi
postavka o spoznavanju otrokovega družinskega okolja in razmer, v katerih se otrok
razvija. Čeprav bi te informacije lahko precej pripomogle k boljšemu razumevanju
otroka in njegovega vedenja v vrtcu, se navadno razkrivajo šele med pogovorom,
največkrat na neposredno vprašanje vzgojiteljice. Tudi seznanitev s tem, kako v družini
spodbujajo otrokovo osamosvajanje, ustvarjalnost in druge dejavnosti, ki prispevajo k
otrokovemu pravilnemu razvoju, spada med postavke, o katerih starši sami od sebe
zelo malo povedo. Vzgojiteljica jih mora razkriti med pogovorom ali z direktnimi
vprašanji.
Starši raziskovanega vrtca pa, če sklepamo iz dobljenih rezultatov, izvedo vse, kar
predvidi Prodanovićeva (1981). Izvedo, kakšen je celovit razvoj otroka, dobijo napotke
za ravnanje v posebnih okoliščinah, izvedo, kakšni so dosežki otroka in kakšno je
njegovo delovanje.
Starše smo vprašali, ali jim vzgojiteljica na pogovornih urah otroka predstavi
celostno, se pravi razvojno, vzgojno, otrokov način razmišljanja, vedenja, vključevanja
v skupnost. Prav tako smo vprašali vzgojiteljice, ali otroka staršem predstavijo
celostno. Dobili smo naslednje rezultate (glej tabelo 19).
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Tabela 19: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje "Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno/Ali staršem otroka predstavite
celostno?"
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Redko (2) 3 3,0 1 4,0
Občasno (3) 6 5,9 0 0,0
Pogosto (4) 36 35,6 6 24,0
Vedno (5) 56 55,4 18 72,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Povprečna vrednost 4,44 4,64
Tako največ staršev (55,4 %) kot tudi največ vzgojiteljic (72,0 %) meni, da
vzgojiteljice otroka vedno predstavijo celostno. Da vzgojiteljica otroka pogosto
predstavi celostno, meni 35,6 % staršev in 24,0 % vzgojiteljic. Mnenje 5,9 % staršev je,
da vzgojiteljice otroka predstavijo celostno občasno, tako ne meni nobena vzgojiteljica.
Da vzgojiteljica otroka redko predstavi celostno, meni 3,0 % staršev in 4,0 %
vzgojiteljic.
Povprečni vrednosti odgovorov staršev (4,44) in vzgojiteljic (4,64) sta si zelo
podobni in sta med odgovoroma pogosto in vedno. To pomeni, da vzgojiteljice otroka
po svojem in starševskem mnenju predstavijo celostno pogosto oziroma vedno.
V tabeli 20 so zbrane posamezne utemeljitve odgovorov staršev in vzgojiteljic o
tem, kako pogosto je otrok celostno predstavljen na pogovornih urah.
Tabela 20: Utemeljitve staršev in vzgojiteljev o tem, kako pogosto je otrok na
pogovornih urah celostno predstavljen
Vrsta odgovora Naključni izbor vpisov staršev Naključni izbor vpisov
vzgojiteljic
Redko Ker vzgojitelj otroka sploh ne
pozna.
Včasih ne pridem do besede,
saj si pridejo starši »olajšat«
dušo, rabijo nekoga, da jih
posluša.
Občasno Predelamo predvsem obnašanje
in vključevanje v skupnost, manj
Nobena izmed vzgojiteljic ni
navedla tega odgovora.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
pa razvojno in vzgojno
komponento.
Ker so nekako vsi otroci
»enaki«.
Imam občutek, kot da se ji ne da
ukvarjati z mano.
Pogosto Včasih se preveč osredotočamo
na določeno stvar in za druge
ostane premalo časa.
Če obstaja določena težava, je
več časa namenjenega njej in
ne vsem področjem enako.
Nekatere stvari so bolj
izpostavljene, ker je trenutno o
njih največ za povedati.
Informacije posredujem po
obrazcu, nato to skupaj
prediskutiramo.
Ker je čas govorilnih ur omejen,
se kakšno področje pozabi.
Na ta način se začne govorilna
ura, nato sledijo moja vprašanja.
Vedno Predstavi prav vsa področja,
tudi tista, ki mojemu otroku
delajo težave.
Starši si želijo izvedeti, kako se
njihov otrok razvija na vseh
področjih.
Dobra priprava in odgovornost
do dela.
Starše predvsem zanima, kako
se otrok odzove na različne
situacije in kako jih rešuje, da
bi to povedal, pa moraš otroka
celostno predstaviti.
Vzgojiteljici se zelo dobro
pripravita, vidi se, da
obravnavata vsakega otroka
individualno, izveš stvari, za
katere ne veš oz. jih mogoče ne
opaziš.
Ker je otrok v vrtcu po osem ur
in več in v interakciji z drugimi,
se njegove značilnosti in
prednosti ter pomanjkljivosti
hitreje opazijo kot doma.
Konkretni primeri, skupne
iztočnice.
Po mnenju pomočnice ravnatelja bi morala vzgojiteljica staršem otroka predstaviti
celostno – vsa področja razvoja in vsa področja dejavnosti. Iz prikazanih rezultatov
vidimo, da večina vzgojiteljev to tudi počne. Tudi ravnatelj je odgovoril podobno, dodal
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
je še, da mora biti otrok predstavljen objektivno s konkretnimi in korektnimi
informacijami. Tudi ta odgovor se ujema z odgovori tako staršev o tem, kaj izvedo in
kako, kot tudi z odgovori vzgojiteljic.
Intiharjeva (2002, v Rajgl, 2010) pravi, da je treba otroka staršem predstaviti
celovito in ne samo kot intelektualno bitje in v obravnavanem vrtcu je v večini primerov
tako. Dobljeni rezultati namreč kažejo, da pogovorne ure v njem ne potekajo samo na
informativni ravni, o otroku se govori kot o celoviti osebnosti. Dokaz za to so odstotni
deleži o celostni obravnavi otrok in vsebinske utemeljitve staršev in vzgojiteljic.
3.5.4 Koristi govorilnih ur za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma
Starše smo vprašali: »Kakšen je po vašem mnenju vpliv obiskov na govorilnih urah
na vašo vzgojo otrok doma?« Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore
razvrstili v šest kategorij – (1) udeležba na pogovornih urah na vzgojo otrok doma nima
vpliva, (2) udeležba na pogovornih urah na vzgojo doma ima
dober/velik/pomemben/pozitiven vpliv, (3) udeležba na pogovornih urah vpliva na
izboljšanje vzgoje in dela, na prilagoditev vzgoje in dela, (4) udeležba na pogovornih
urah vpliva na odpravljanje težav, ki so bile izpostavljene na pogovornih urah, (5)
udeležba na pogovornih urah vpliva na to, da otroka doma pohvalim in (6) vpliv
udeležbe na pogovornih urah na vzgojo otrok doma je kratkotrajen in medel.
V nadaljevanju (glej tabelo 21) predstavljamo naključno izbrane odgovore po
kategorijah.
Tabela 21: Primeri vplivov udeležbe staršev na pogovornih urah na njihovo vzgojo
otrok doma
Vpliv udeležbe na
pogovornih urah na
vzgojo otrok doma
Naključni izbor odgovorov staršev
Vpliva ni. /
Dober/velik/pomemben/pozi
tiven
Vzgojiteljice s strokovnim znanjem podajo opažanja in
smernice za naprej.
Lažje sledimo otrokovi bolezni, tudi ko nas ni zraven.
Sodelujemo z vrtcem in sproti izvem, kakšni so problemi
in jih rešujemo skupaj – oni v vrtcu, mi doma.
Dobim potrditev svojih opažanj pri otroku, ki jih opazi
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
tudi vzgojitelj in na njih bolj redno delam.
Vzgoja doma in v vrtcu se morata izenačevati.
Izboljšanje/prilagoditev
vzgoje in dela z otrokom
Glede na informacije, ki sem jih dobila, po potrebi
prilagodim domačo vzgojo.
Dobim potrditev o domači vzgoji in smernice, kako
naprej.
Na področjih, za katere izvem, da je otrok šibek, dajemo
doma večji poudarek.
Na podlagi povedanega se otroka usmerja in vzgaja tudi
doma, upoštevamo nasvete in pripombe, ki so korektne.
Doma spodbujamo spretnosti, ki se jih uči v vrtcu.
Odpravljanje aktualnih
težav/zadev, ki so bile
izpostavljene na govorilnih
urah
Z možem se pogovoriva in sva bolj dosledna pri
določenih zadevah, ki so bile predmet govorilnih ur.
Z otrokom se pogovorim o problemu, da se stvar
izboljša.
Pohvala otroka Otroka pohvalim.
Otrok dobi občutek, da ti je mar.
S tem izkažeš pozornost otroku, saj pohvala vsakemu
prija.
Kratkotrajen in medel Informacije na govorilnih urah so ohlapne, splošne,
grobe in revne.
Vprašanje za vzgojiteljice se je glasilo: »Kakšen vpliv na vzgojno-izobraževalno
delo z otrokom v vrtcu ima pogosta/redka udeležba staršev na pogovornih urah?«
Odgovori vzgojiteljic so predstavljeni v tabeli 22.
Tabela 22: Odgovori vzgojiteljic o vplivu udeležbe staršev na pogovornih ur na vzgojno-
izobraževalno delo z otrokom
Odgovori vzgojiteljic
Vpliv pogoste udeležbe
staršev
Nima vpliva (Tako je odgovorilo 9 vzgojiteljev.)
Sprotno in hitrejše reševanje konfliktov.
O otroku več veš in z njim laže delaš. Lažje in boljše
sodelovanje z otrokom.
Otrok se zaveda, da s starši sodelujemo in
usklajujemo in to vpliva na to, da se otrok bolje počuti,
bolj kontrolira svoje vedenje, bolj sodeluje pri
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
dejavnostih, laže dela in se razvija.
Možne so spremembe na bolje. Hitrejši in večji
napredek otroka.
Vpliv redke udeležbe
staršev
Nima vpliva (Tako je odgovorilo 10 vzgojiteljic.).
Nerazrešene zadeve se kopičijo in prihaja do
pogostejših neljubih zapletov.
Težave se odpravljajo počasneje ali se sploh ne.
Neinformiranost o otroku, o otroku manj veš in z njim
teže delaš.
Pomanjkanje informacij in neusklajeno delo z otrokom.
Otrok slabše sodeluje pri dejavnostih, rutini, otrok je
nezainteresiran – težja motivacija otroka.
Pomočnica ravnatelja je med koristmi, ki jih prinašajo pogovorne ure za vzgojno-
izobraževalno delo v vrtcu, navedla pridobivanje informacij s podrobnostmi iz
domačega okolja, ki lahko vplivajo na vedenje in ravnanje otroka. Vzgojiteljici
pomagajo pri razumevanju otrokovih reakcij in ustreznem odzivanju nanje. Ravnatelj pa
je kot koristne navedel informacije o otroku, na podlagi katerih vzgojiteljica ve, na
katera vzgojna področja mora bolj posegati, kje dajati dodaten poudarek.
Iz dobljenih rezultatov je mogoče povzeti, da pogovorne ure pozitivno vplivajo na
vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v vrtcu. Zaradi sodelovanja in usklajenega
ravnanja je otrok bolj motiviran, bolj sodeluje in se s tem uči, manj je tudi konfliktov.
Pogovorne ure so koristne tudi za vzgojo otrok doma. Veliko staršev se trudi uskladiti
domačo vzgojo s sodobnimi načeli vrtčevske vzgoje, mnogi starši upoštevajo nasvete,
ki jih dobijo v vrtcu, tako vzgojne kot tudi za področja razvoja.
3.5.5 Zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami
Zanimalo nas je, koliko so starši zadovoljni s pogovornimi urami v vrtcu in kako
zadovoljstvo staršev ocenjujejo vzgojiteljice. Odgovori staršev in vzgojiteljic so
predstavljeni v tabeli 23.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Tabela 23: Število (f), strukturni odstotki (f %) in povprečna vrednost odgovorov staršev
in vzgojiteljic o zadovoljstvu staršev z vsebino pogovornih ur
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f%
Veljavni Nezadovoljen (1) 1 1,0 0 0,0
Niti zadovoljen niti nezadovoljen
(3)
3 3,0 3 12,0
Zadovoljen (4) 45 44,6 21 84,0
Zelo zadovoljen (5) 52 51,5 1 4,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Povprečna vrednost 4,47 3,92
Z vsebino govorilnih ur je zelo zadovoljnih 51,5 % staršev. 44,6 % staršev je z
vsebino pogovornih ur zadovoljnih, le 3,0 % staršev z vsebino niso niti zadovoljni niti
nezadovoljni in samo 1,0 % je z vsebino govorilnih ur nezadovoljen. Po mnenju večine
vzgojiteljic (84,0 %) so starši z vsebino zadovoljni, 12,0 % jih meni, da niso niti
zadovoljni niti nezadovoljni, 4,0 % pa pravijo, da so starši z vsebino govorilnih ur zelo
zadovoljni. Povprečna vrednost je glede na rezultate pri starših nekoliko višja (4,47) kot
pri vzgojiteljicah (3,92). V tabeli 24 je zbranih nekaj utemeljitev posameznih odgovorov.
Tabela 24: Utemeljitve zadovoljstva z vsebino pogovornih ur
Mera
zadovoljstva
Naključni izbor utemeljitev
staršev
Naključni izbor utemeljitev
vzgojiteljic
Nezadovoljen Tisti izmed staršev, ki z vsebino
govorilnih ur ni zadovoljen,
odgovora ni utemeljil.
/
Niti
zadovoljen
niti
nezadovoljen
Govorilne ure so prekratke, težko
„obdelamo“ teme, ki zahtevajo
nekoliko več napora in
razumevanja obeh strani.
Mislim, da starši pridejo, ker
morajo priti; ne dobim vtisa o
tem, ali so zadovoljni.
Vzgojiteljice ne srečam
vsakodnevno, da bi sproti kaj
povedala, kar bi mi bilo ljubše od
govorilnih ur, ker gre prej domov.
Zanima jih naše delo.
Starši iščejo krivce problemov, ki
jih imajo njihovi otroci v vrtcu,
starih starših in ne v sebi in v
njihovem odnosu do otroka.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Zadovoljen Izvem, kar vprašam, večino pa že
tako ali tako povedo vzgojiteljice
same.
Trudiva se, da starši izvejo čim
bolj konkretne informacije o
otroku.
Dobim vse potrebne informacije,
vendar so zaradi časovne stiske
govorilne ure malenkost preskope.
Tak je najin vtis.
Dobim tudi nasvete za domače
delo z otrokom.
Mislim, da se na pogovorno uro
dobro pripravim in staršem
predstavim, kar jih zanima.
Vedno izvemo, kako napredujemo,
kaj bi še lahko naredili.
Otroka predstaviva celostno in
odgovoriva na njihova
vprašanja, dileme, skupaj
najdemo rešitve v primeru
konfliktov.
Izvem veliko, tudi poslušajo moje
mnenje.
Starši povedo.
Zelo
zadovoljen
Vedno dobim odgovore na vsa
vprašanja, ki jih imam.
Starši dobijo odgovore na svoja
vprašanja.
/ Izvem dovolj.
Vzgojiteljici sta odkriti in povesta
tako dobre kot slabe lastnosti
otroka.
So zelo temeljite.
Po mnenju pomočnice ravnatelja je večina staršev z vsebino pogovornih ur
zadovoljna. Prepričana je, da bi hitro izvedela, če ne bi bilo tako. Tudi ravnatelj meni,
da je večina staršev z vsebino pogovornih ur zadovoljna, svoj odgovor pa utemeljuje z
informacijami, ki jih dobi preko sveta staršev vrtca.
Rezultati kažejo, da so starši s pogovornimi urami v povprečju bolj zadovoljni, kot
to mislijo vzgojiteljice. Da bi bile vzgojiteljice seznanjene z zadovoljstvom staršev,
predlagam, da se v zaključnem obdobju šolskega leta (junija) staršem razdelijo
vprašalniki s podobnim vprašanjem in seveda tudi z možnostjo utemeljitve. Tako bi se
mnenje vzgojiteljic izenačilo z mnenjem staršev, vzgojiteljice pa bi dobile tudi priložnost
za izboljšave pogovornih ur za naslednje leto.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
3.5.6 Način izvedbe govorilnih ur ter priprava nanje
Zanimalo nas je, ali se vzgojiteljice na pogovorne ure pripravijo in kako ter kaj o
tem menijo starši.
Tabela 25: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Ali se vzgojitelji pripravijo/ali se pripravite na pogovorne ure?«
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Da 92 91,1 25 100,0
Ne 9 8,9 0 0,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Vse vzgojiteljice so odgovorile, da se na pogovorne ure pripravijo, tako misli tudi
91,1 % staršev, le 8,9 % staršev pa misli, da se vzgojiteljice nanje ne pripravijo.
Vzgojiteljice so napisale tudi, kako se pripravijo, starši pa, kakšne so v zvezi s tem
njihove izkušnje. Zapisi o tem, kako se vzgojiteljice pripravijo na pogovorne ure, so
zbrani v tabeli 26.
Tabela 26: Načini priprave na pogovorne ure
Zapisi vzgojiteljic o pripravi na
pogovorne ure
Zapisi staršev o pripravi vzgojiteljic na
pogovorne ure
Načrtno opazovanje otroka na vseh
področjih, pred govorilnimi urami sledi
pogovor strokovnega tima o otroku in o
opažanjih ter zapis za vsakega otroka
posebej.
Oporne točke, po katerih vodi govorilno
uro, ona začne pogovor.
Zapisi v zvezek, da naslednjič laže
ugotovim, kako je otrok napredoval.
Za otroka pripravi povzetek bistvenih
informacij, jih zapiše.
Zapisi o tem, kaj otrok dosega in česa še
ne (na podlagi smernic o razvoju).
O otroku ima zapisano, kako se obnaša,
dela, ustvarja v vrtcu.
Oporne ključne točke po posameznih
razvojnih področjih.
Oporne točke za vsako področje, razloži
in pove, kaj se dogaja, kako se razvija.
Zapisi o sporni stvari, da se to na
govorilnih urah izpostavi.
Vzgojiteljica večino stvari o mojem otroku
pove sama, brez mojih vprašanj, tako
vem, da se pripravi.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Zapisi o obnašanju v konkretnih
situacijah.
Premisli, o čem se bomo pogovarjali (ni
zmedenosti, pogovor poteka tekoče).
Pogovor s pomočnico oz. vzgojiteljico. Konkretne informacije – primeri o
dogajanju/obnašanju.
Pri pripravi poudarek na to, kako staršem
povedati določene stvari.
Pripravi dokumentacijo, risbe.
Zapis otrokovih anekdot, doživetij.
Pomočnica ravnatelja meni, da vzgojiteljice za pripravo na pogovorne ure
pregledajo svoje zapiske o otroku, da vidijo, kako je otrok napredoval od enih
pogovornih ur do drugih. Tako si oblikujejo svojstven koncept, ki jim omogoča, da
otroka in njegov napredek predstavijo staršem. Poudari, da je treba v predstavitev
nujno vnesti »pedagoško resnico«, se pravi tako pohvalo, kot grajo. Vedno je treba
poiskati pozitivne stvari, seveda pa pravočasno opozoriti tudi na negativne, saj se
problemi le tako lahko sproti rešujejo. Tudi ravnatelj meni, da se vzgojiteljice na
pogovorne ure pripravijo dobro in kakovostno. Pripravam pripisujejo velik pomen, tudi
ob zavedanju, da delajo v majhnem kraju in se velikokrat zgodi, da so starši otrok
vrstniki vzgojiteljic ali se poznajo na kakršen koli drug način. Zato stik na pogovornih
urah ne more in ne sme biti površen, ampak mora biti res dobro načrtovan in skrbno
pripravljen.
Starše smo vprašali tudi, ali v pogovoru z vzgojiteljicami začutijo pedagoški
optimizem oziroma vzgojiteljičino pripravljenost, da v vsakem otroku prepozna in
poudarja njegove dobre strani in možnosti, ki jih lahko pri njem razvija in krepi. Enako
vprašanje smo postavili tudi vzgojiteljicam. Odgovori so predstavljeni v tabeli 27.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Tabela 27: Število (f), strukturni odstotki (f %) in povprečna vrednost odgovorov staršev
in vzgojiteljic na vprašanje: »Ali v pogovoru z vzgojiteljico začutite pedagoški
optimizem/Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem?«
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Redko (2) 4 4,0 0 0,0
Občasno (3) 11 10,9 0 0,0
Pogosto (4) 42 41,6 3 12,0
Vedno (5) 44 43,6 22 88,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Povprečna vrednost 4,25 4,88
Največ staršev (43,6 %) in največ vzgojiteljic (88,0 %) je mnenja, da v pogovoru z
vzgojiteljico/staršem vedno čutijo/izražajo pedagoški optimizem. Samo 2,0 % staršev
manj, se pravi 41,6 % staršev pa je mnenja, da v pogovoru z vzgojiteljico pedagoški
optimizem čutijo pogosto. 12,0 % vzgojiteljic pravi, da v pogovoru s starši pogosto
izražajo pedagoški optimizem. 10,9 % staršev je mnenja, da v pogovoru z vzgojiteljico
čutijo pedagoški optimizem občasno in 4,0 % redko. Povprečna vrednost odgovorov
staršev (4,25) kaže, da starši pogosto oziroma vedno začutijo pedagoški optimizem v
pogovoru z vzgojiteljicami, vendar se odgovori bolj nagibajo k pogosto kot vedno.
Povprečna vrednost odgovorov vzgojiteljic (4,88) pa kaže, da vzgojitelji v pogovoru s
straši izražajo pedagoški optimizem pogosto oziroma vedno, odgovori pa se bolj
nagibajo k vedno.
Zanimalo nas je tudi, kako je razporejen govor med sogovornikoma na pogovornih
urah, se pravi med vzgojiteljico in staršem.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
Tabela 28: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vzgojiteljico in staršem) na
pogovornih urah?«
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni Večinoma ali vedno govori
samo vzgojitelj.
6 5,9 0 0,0
Čas govorjenja in poslušanja je
približno enak.
93 92,1 23 92,0
Po navadi večji del časa
govorijo starši.
2 2,0 0 0,0
Odvisno od staršev. 0 0,0 2 8,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Skoraj vse vzgojiteljice (92,0 %) in skoraj vsi starši (92,1 %) so mnenja, da je čas
govorjenja in poslušanja na pogovornih urah približno enak. To pomeni, da je govor
med sogovornikoma enakomerno porazdeljen, lahko bi rekli, da se med
sogovornikoma vzpostavlja dialog. 5,9 % staršev je mnenja, da večinoma ali ves čas
govorilnih ur govori samo vzgojiteljica, 2,0 % staršev pa menita, da večji del časa
govorilnih ur govorijo samo oni. 8,0 % vzgojiteljic se je odločilo za odgovor drugo.
Zapisale so, da je razporeditev govora med sogovornikoma odvisna od posameznih
staršev.
Za uspešnost pogovornih ur je zelo pomembno, da se sogovornika znata
poslušati, in sicer z zanimanjem in zbranostjo ter s tisto spodbudno neverbalno
govorico, ki sprošča, zbuja zaupanje in omogoča sogovorniku, da je odkrit (Valentinčič,
1981). Na podlagi tega se med sogovornikoma vzpostavi dialog, za katerega so
potrebne razvite sposobnosti za osredotočanje na sogovornika, sposobnost empatije,
refleksije in introspekcije, pravi Ličnova (1999). Ob upoštevanju predstavljenih
rezultatov (glej tabelo 28) lahko ponovno potrdimo, da se v vrtcu Borovnica na
pogovornih urah vzpostavlja dialog ter s tem partnerski odnos med vzgojitelji in starši.
Da bi ugotovili, koliko časa v povprečju traja pogovorna ura, smo to vprašanje
postavili tako staršem kot vzgojiteljem. Odgovori so predstavljeni v tabeli 29.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
Tabela 29: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na
vprašanje: »Koliko časa v povprečju traja pogovorna ura?«
odgovori staršev odgovori vzgojiteljic
f f % f f %
Veljavni manj kot 5 minut 4 4,0 0 0,0
med 5 in 15 minut 64 63,4 10 40,0
več kot 15 minut 33 32,7 15 60,0
Skupaj 101 100,0 25 100,0
Pri tem vprašanju prihaja do razlik med odgovori staršev in vzgojiteljic. Največ
staršev (63,4 %) pravi, da pogovorne ure v povprečju trajajo od 5 do 15 minut, tako
pravi tudi 40,0 % vzgojiteljic. Največ vzgojiteljic (60,0 %) pravi, da pogovorne ure v
povprečju trajajo več kot 15 minut, tako pa pravi tudi 32,7 % staršev. Nobena od
vzgojiteljic ne pravi, da bi pogovorne ure trajale manj kot 5 minut, tako pa trdi 4,0 %
staršev.
Vzgojiteljice že vnaprej načrtujejo trajanje pogovorne ure, in to je 15 minut ali več,
odvisno od vzgojiteljice do vzgojiteljice. Tudi načrt pogovora pripravijo v tem časovnem
okviru. Včasih pa se zgodi, da se o kakšni stvari pogovarjajo manj časa, kot so
predvidele, mogoče tudi starši nimajo veliko vprašanj, ki bi jih želeli razčistiti, zato se
pogovorne ure lahko končajo nekoliko hitreje. Mogoče je tudi ravno nasprotno in se
pogovorne ure raztegnejo čez predviden čas.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V diplomski nalogi smo uvodoma predstavili izhodišča za sodelovanje vrtca s
starši, kot so opredeljena v zdaj veljavnih uradnih dokumentih (Zakon o vrtcih (1996),
Bela knjiga o izobraževanju v RS 1995 in Bela knjiga o izobraževanju v RS 2011,
Kurikulum za vrtce (1999) in Kodeks etičnega delovanja v vrtcih (1996)).
Predstavili smo, kakšno je bilo pri nas sodelovanje s starši v preteklosti in kakšno
je zdaj, opisali oblike sodelovanja ter se poglobili v eno izmed formalnih oblik
sodelovanja, in sicer govorilne ure. Ta oblika je bila tudi predmet raziskovanja v
empiričnem delu diplomske naloge.
V empiričnem delu smo predstavili potek in rezultate empirične raziskave, ki temelji
na podatkih, zbranih z dvema anketnima vprašalnikoma za starše ter za vzgojiteljice
vrtca Borovnica in polstrukturiranima intervjujema s pomočnico ravnatelja za enoto
vrtec in ravnateljem.
Spekter razlogov, zaradi katerih se starši udeležujejo pogovornih ur, je zelo širok,
prav tako pomembnost teh razlogov. Za starše so nekateri razlogi pomembnejši od
drugih, pravzaprav je od posameznega otroka odvisno, katerega starši ocenijo za
najpomembnejšega in zaradi katerega se udeležujejo pogovornih ur. Zato na vprašanje
o razlogih ni enotnega odgovora niti med starši, pa tudi med mnenji staršev in
vzgojiteljic je veliko razlik. Zato kot možnost za izboljšanje pogovornih ur predlagamo
vpeljavo vprašalnika na začetku šolskega leta. Za odgovore na vprašanje, s kakšnim
razlogom se starši udeležujejo pogovornih ur, bi si vrtec lahko pomagal s podobno
preglednico, kot smo jo uporabili mi v anketnem vprašalniku za starše (glej Priloga 2,
vprašanje 5).
Namen pogovornih ur starši in vzgojiteljice razumejo predvsem kot sodelovanje
oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij o otroku ter možnostih za izboljšave.
Veseli nas, da se tako starši kot vzgojiteljice zavedajo bistvenega namena pogovornih
ur, to je vzpostavljanja dialoga, pogovora kot glavne sestavina sodelovalnega in
partnerskega odnosa.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so starši v glavnem zadovoljni z vsebino
pogovornih ur. Večina meni, da so o otroku zvedeli vse, kar jih je zanimalo. Z drugimi
besedami, dobili so informacije, ki jih kot relevantne navaja Prodanovićeva (1981),
najprej tiste o celovitem otrokovem razvoju in njegovih dosežkih, nato pa tudi podatke o
delovanju otroka v konkretnih situacijah in napotke za delovanje v posebnih
okoliščinah. Vzgojiteljice pa bi si po drugi strani želele več védenja o starših in družini,
funkcioniranju otroka v družini ter drugih znotrajdružinskih odnosih, a si te informacije
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
pogosto pridobijo samo posredno in si jih morajo same razlagati. Rezultati raziskave
kažejo, da je med starši in vzgojitelji večja skladnost pri odgovorih na vprašanja o
ustreznosti predstavitve otroka. Oboji menijo (povprečna vrednost odgovorov staršev
4,44 in povprečna vrednost odgovorov vzgojiteljic 4,64), da je otrok na pogovornih urah
pogosto oziroma vedno celostno predstavljen. Za obravnavani vrtec je to vsekakor
razveseljiv podatek, posebno če upoštevamo iz literature znana dognanja in priporočila
(npr. Intihar, 2000, v Rajgl, 2010) o tem, naj pogovorne ure ne potekajo samo na
informativni ravni, ampak naj bo otrok vedno predstavljen in obravnavan kot celovita
osebnost.
Udeležbo na pogovornih urah so starši in vzgojitelji ocenili kot koristno. Po mnenju
staršev vpliva na izboljšanje ali prilagoditev vzgoje in dela z otrokom doma, ob
ustreznih dogovorih se zmanjšajo tudi različne otrokove težave. Vzgojiteljice prav tako
navajajo pozitivne plati pogovornih ur. Če se jih starši redno udeležujejo, je tudi za
vzgojiteljice delo z otrokom lažje, napredek pa hitrejši in bolj viden.
Zelo pomembno je, da se vzgojiteljice na pogovorne ure pripravijo, saj so samo
tako lahko samozavestne (Šprohar, 1993), v izjavah in komentarjih prepričljive in so
one tiste, ki vodijo pogovor (Ličen, 1999). V proučevanem vrtcu se vse vzgojiteljice
pripravijo na pogovorno uro. To je opazila velika večina staršev (več kot 90 %), prav vsi
pa o tem niso prepričani. 8,9 % staršev pravi, da se po njihovem mnenju vzgojiteljice
ne pripravijo. Da bi se ta delež zmanjšal, predlagamo, naj imajo vzgojiteljice pripravo
na pogovorno uro vedno na vidnem mestu pred sabo in starši. Pri pogovornih urah je
zelo pomembno tudi to, da med sogovorniki poteka dialog, ki je po mnenju Ličnove
(1999) glavna sestavina za vzpostavitev partnerskega odnosa. V raziskavi se je
pokazalo, da je tako večina staršev kot vzgojiteljic (92,0 %) mnenja, da je čas
poslušanja in govorjenja sogovornikov približno enak, kar pomeni, da je v
proučevanem vrtcu tak odnos že vzpostavljen.
Z diplomsko nalogo smo osvetlili pomen pogovornih ur v vrtcu ter prikazali
razhajanja pri razumevanju njihove vloge, kot jih razkrivajo mnenja staršev in
vzgojiteljic. Da bi bile pogovorne ure še boljše, kot so zdaj, smo postavili tudi nekaj
praktičnih priporočil za njihovo nadaljnje izvajanje. Predlagamo, naj se staršem že na
začetku šolskega leta razdeli vprašalnik s podobno tabelo kot je bila v Vprašalniku za
starše (glej Prilogo 2, vprašanje 5). Iz odgovorov na postavljena vprašanja bi vzgojitelji
za vsakega posameznega starša zvedeli, čemu na pogovornih urah dajati večji
poudarek, omogočili bi jim določiti specifične cilje za posameznega otroka in njegove
starše. Prav tako priporočamo, naj se z ustreznim vprašalnikom izmeri zadovoljstvo
staršev z vsebino pogovornih ur tudi ob koncu šolskega leta. Starši naj imajo možnost,
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
da svoje mnenje utemeljijo. Tako bi se vzgojitelji seznanili z zadovoljstvom staršev in
dobili priložnost za izboljšave v naslednjem letu. Oblikovana priporočila so pomembna
in po našem mnenju uporabna tako za proučevani vrtec kot tudi za druge javne vrtce.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
5 LITERATURA IN VIRI
Bahovec, E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Domicelj, M., Ferjančič, J. in Pavlovič, Z. (1996). Kodeks etičnega ravnanja v vrtcih.
Pridobljeno 20. 2. 2015, s http://www.vrtec-
menges.com/uploads/moddoc_468_c932da8322cd23753a211c.pdf.
Francelj, M., Grdina, R., Makovec, M., Milosavljevič, M., Mušič, M., Osredkar, S.,
Ocepek, M. in Zorman, J. (ur.) (2004). Moj, tvoj, naš vrtec. Borovnica: Vrtec
Borovnica.
Intihar, D. in Kepec M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Jensen, E. in Jensen, H. (2011). Dialog s starši. Ljubljana: Inštitut za sodobno družino
Manami.
Kalin, J. (2009). Pedagoški vidiki sodelovanja učiteljev in staršev – izzivi za učitelje,
šolo, starše in družbeno skupnost. V Cankar, F., Deutsch, T. (ur.) Šola kot stičišče
partnerjev – sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in
izobraževanju otrok. 1. izd. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 83–97.
Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Krek, J. in Mertljak, M. (ur.) (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: VIJA.
Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medsebojnih odnosih. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za produktivnost dela.
Ličen, N. (1999). Pogovorne ure – nadloga ali priložnost za oblikovanje partnerstva
med učitelji in starši. Vzgoja in izobraževanje, 30 (1), 27–30.
Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.
Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.
Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2015). Predšolska vzgoja. Pridobljeno
20. 2. 2015, s
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_o
snovno_solstvo/predsolska_vzgoja/.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2015). Zakon o vrtcih. Pridobljeno 20.
2. 2015, s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
Novak, R. (2005). Kvalitetno sodelovanje med starši in vrtcem. Ljubljana: Skupnost
vrtcev Slovenije.
Oblike sodelovanja. (2014). Pridobljeno 13. 2. 2015, s
http://194.249.14.208/joomla4/index.php/za-starse/oblike-sodelovanja.
Prodanović, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: Dopisna delavska univerza
UNIVERZUM.
Rajgl, S. (2010). Partnerstvo med učitelji in starši ter učinkovita komunikacija na
govorilnih urah. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta.
Sagadin, J. (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobna
pedagogika, 55 (4), 88–101.
SSKJ. Pridobljeno 20. 2. 2015, s
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=partner&hs=1.
Šolska kronika I.. (1988–1997). Neobjavljen rokopis. Borovnica: VVE Borovnica.
Šolska kronika II.. (1997–2003). Neobjavljen rokopis. Borovnica: VVZ Borovnica.
Šolska kronika IV.. (2012 –). Neobjavljen avdio in video zapis. Borovnica: OŠ dr. Ivana
Korošca Borovnica, enota vrtec.
Šolska kronika. (1988–2003). Neobjavljen rokopis. Breg pri Borovnici: VVE Breg.
Šprohar, M. (1993). Oh, že spet te govorilne ure. Otrok in družina, 5, 13.
Uštar, T. (2003). Sodelovanje s starši. Didakta, 13 (72/73), 83–86.
Užmah, N. (2010). Sodelovanje strokovnih delavcev vrtca s starši. Educa, 19 (5), 21–
24.
Vonta, T. (2008). Razvoj pedagoških idej in organizirane predšolske vzgoje. Koper:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši. Ljubljana: Dopisna delavska univerza
UNIVERZUM.
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
52
6 PRILOGE
PRILOGA 1 - ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJE
Sem Alja Drole, študentka 3. letnika predšolske vzgoje Univerze na Primorskem,
Pedagoške fakultete.
V svoji diplomski nalogi proučujem pomen govorilnih ur v vrtcu, zato vas vljudno prosim
za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika.
Z vidika veljavnosti raziskave je pomembno, da odgovorite na vsa vprašanja.
Sodelovanje v anketi je anonimno. Rezultati anketnega vprašalnika bodo uporabljeni
izključno v raziskovalne namene.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za iskrene odgovore in vaše sodelovanje.
Alja Drole
1. Spol:
a) ženski b) moški
2. Trenutno delovno mesto:
a) vzgojitelj predšolskih otrok
b) pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok
3. Stopnja izobrazbe:
a) štiri letna srednja šola
b) pet letna srednja šola
c) višja d) visoka
e) drugo:____________________________________________________
4. Starostno obdobje otrok, v katerem delate, v tem šolskem letu?
a) 1. starostno obdobje (prosim dopišite starost otrok _______________) b) 2. starostno obdobje (prosim dopišite starost otrok _______________)
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
53
5. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, zakaj se po vašem mnenju starši udeležujejo govorilnih ur (1 – nepomemben razlog, 5 – zelo pomemben razlog)
Razlog 1 2 3 4 5
Želijo izvedeti, kako se njihov otrok razvija.
Želijo izvedeti, kakšen je odnos njihovega otroka do ostalih otrok.
Želijo izvedeti, kakšen je odnos njihovega otroka do odraslih.
Želijo izvedeti, kakšen je napredek njihovega otroka na posameznih
razvojnih področjih (socialni, gibalni, čustveni, spoznavni).
Želijo izvedeti, kakšen je napredek njihovega otroka na posameznih
področjih dejavnosti (jezik, gibanje, matematika, družba,
naravoslovje, umetnost).
Željo izvedeti o stiskah njihovega otroka.
Željo nasvet in pomoč pri vzgoji njihovega otroka.
Želijo se nama zaupati o stiskah.
Želijo nama predstaviti način učenja in vsakodnevnega domačega
življenja njihovega otroka.
Želijo nama predstaviti njihova stališča o vzgoji.
Drugo (prosim, napišite razlog):
Drugo (prosim, napišite razlog):
Drugo (prosim, napišite razlog):
6. Ali se na govorilne ure pripravite?
a) da
b) ne
Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z odgovorom da, vas prosimo, da napišete,
kako se pripravite na govorilne ure.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
7. Kaj staršem poveste o otroku?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
54
8. Katere informacije pridobite od staršev o njihovih otrocih?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
9. Katere informacije pridobite o starših in o družini?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
10. V kolikšni meri so po vašem mnenju starši zadovoljni z vsebino govorilnih ur?
a) zelo zadovoljni
b) zadovoljni
c) niti zadovoljni niti nezadovoljni
d) nezadovoljni
e) popolnoma nezadovoljni
Prosimo, da utemeljite vaš odgovor.
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
11. Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem (to pomeni, da v vsakem otroku prepoznate in poudarjate njegove dobre strani in možnosti, ki jih lahko pri njemu razvijate in krepite)?
a) vedno
b) pogosto
c) občasno
d) redko
e) nikoli
12. Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vami in starši) na govorilnih urah?
a) večinoma ali vedno govorim sam
b) čas govorjenja in poslušanja obeh je približno enak
c) ponavadi večji del časa govori starš
d) drugo:____________________________________________________
13. Ali predstavite otroka staršem celostno (razvojno, vzgojno, način razmišljanja, obnašanja, vključevanje v skupnost…)
a) vedno
b) pogosto
c) občasno
d) redko
e) nikoli
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
55
Prosimo, da utemeljite vaš odgovor.
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
14. Koliko časa v povprečju traja govorilna ura?
a) manj kot 5 minut
b) med 5 in 15 minut
c) več kot 15 minut
15. Kakšen vpliv na vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v vrtcu ima: a) pogosta udeležba staršev na govorilnih urah:
_________________________________________________________
_________________________________________________________
_______________________________________________________
b) redka udeležba staršev na govorilnih urah: _________________________________________________________
_________________________________________________________
_______________________________________________________
16. Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
56
PRILOGA 2 - ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STARŠE
Sem Alja Drole, študentka 3. letnika predšolske vzgoje Univerze na Primorskem,
Pedagoške fakultete.
V svoji diplomski nalogi proučujem pomen govorilnih ur v vrtcu, zato vas vljudno prosim
za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika.
Z vidika veljavnosti raziskave je pomembno, da odgovorite na vsa vprašanja.
Sodelovanje v anketi je anonimno. Rezultati anketnega vprašalnika bodo uporabljeni
izključno v raziskovalne namene.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za iskrene odgovore in vaše sodelovanje.
Alja Drole
1. Spol:
a) ženski b) moški
2. Starost (v letih): _______________
3. Izobrazba:
a) osnovnošolska
b) poklicna
c) srednješolska
d) višja ali visoka
e) univerzitetna
f) specializacija, magisterij ali doktorat
g) drugo: _____________________________
4. Število otrok v družini in starost otrok: a) število otrok: ___________________________
b) starost v letih:
__________________________________________________
Prosimo, če lahko napišite starost otroka, za katerega boste odgovarjali v tem
anketnem vprašalniku:
_____________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
57
5. Na lestvici od 1–5 ocenite, zakaj se udeležujete govorilnih ur. (1 – nepomemben razlog, 5 – zelo pomemben razlog)
Razlog 1 2 3 4 5
Želim izvedeti, kako se moj otrok razvija.
Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do drugih otrok.
Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do odraslih.
Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na posameznih
razvojnih področjih (socialni, gibalni, čustveni, spoznavni).
Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na posameznih
področjih dejavnosti (jezik, gibanje, matematika, družba,
naravoslovje, umetnost).
Želim izvedeti o stiskah mojega otroka.
Želim nasvet in pomoč pri vzgoji mojega otroka.
Vzgojitelju se želim zaupati o stiskah.
Vzgojitelju želim predstaviti način učenja in vsakodnevnega
domačega življenja mojega otroka.
Vzgojitelju želim predstaviti svoja stališča o vzgoji.
Drugo (prosim, napišite razlog):
Drugo (prosim, napišite razlog):
Drugo (prosim, napišite razlog):
6. Ali imate vtis, da se vzgojitelj na govorilno uro pripravi?
a) da
b) ne
Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z odgovorom da, vas prosimo, da napišete,
na kakšen način se po vaših izkušnjah vzgojitelj pripravi na govorilno uro?
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
7. Katere informacije o vašem otroku dobite na govorilnih urah?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
58
8. Kaj bi radi še izvedeli na govorilnih urah?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
9. Ste z vsebino govorilnih ur zadovoljni?
a) zelo zadovoljen
b) zadovoljen
c) niti zadovoljen niti nezadovoljen
d) nezadovoljen
e) popolnoma nezadovoljen
Prosimo, da utemeljite vaš odgovor.
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
10. Ali v pogovoru z vzgojitelji začutite pedagoški optimizem (to pomeni, da vzgojitelj v vsakem otroku prepozna in poudarja njegove dobre strani in
možnosti, ki jih lahko pri njemu razvija in krepi)?
a) vedno
b) pogosto
c) občasno
d) redko
e) nikoli
11. Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vami in vzgojiteljem) na
govorilnih urah?
a) vzgojitelj večinoma ali vedno govori samo on
b) čas govorjenja in poslušanja je približno enak
c) ponavadi večji del časa govorim jaz (starš) d) drugo:____________________________________________________
_________________________________________________________
12. Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno (razvojno, vzgojno, način razmišljanja, obnašanja, vključevanje v skupnost…)
a) vedno
b) pogosto
c) občasno
d) redko
e) nikoli
Prosimo, da utemeljite vaš odgovor.
__________________________________________________________________
________________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
59
13. Koliko časa v povprečju traja govorilna ura?
a) manj kot 5 minut
b) med 5 in 15 minut
c) več kot 15 minut
14. Kakšen je po vašem mnenju vpliv obiskov na govorilnih urah na vašo vzgojo otrok doma?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
15. Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_____________________________________________________________
Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
60
PRILOGA 3 - INTERVJU (ravnatelj, pomočnica ravnatelja)
1. Kakšen je pomen govorilnih ur v vrtcu? Zakaj se starši govorilnih ur sploh
udeležujejo?
2. Kaj je po vašem mnenju glavni namen oz. cilj govorilnih ur v vrtcu?
3. Katere koristi prinašajo govorilne ure za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu?
4. Kako se po vašem mnenju vzgojitelji pripravijo na govorilne ure?
5. Kakšna naj bi bila po vašem mnenju vsebina govorilnih ur? Ali so starši
zadovoljni z vsebinami, ki jih dobijo?