UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Jerneja Skrivarnik
ANALIZA NAPRAV IN UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC
Diplomsko delo
Maribor, december 2011
I
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
ANALIZA NAPRAV IN UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA NA OBMOČJU
MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC
Študent: Jerneja SKRIVARNIK
Študijski program: visokošolski, Promet
Smer: Cestni promet
Mentor: red. prof. dr. TOLLAZZI Tomaţ, univ. dipl. inţ. grad.
Somentor: doc. dr. RENČELJ Marko, univ. dipl. inţ. grad.
Maribor, december 2011
II
III
ANALIZA NAPRAV IN UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA NA
OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC
Ključne besede: umirjanje prometa, ukrepi za umirjanje prometa, naprave za
umirjanje prometa
UDK : 625.746.53:656.1.053.2(043.2)
Povzetek
Umirjanje prometa je eden izmed osnovnih načinov, s katerimi v urbanih okoljih
izboljšujemo prometno-varnostne razmere in zagotavljamo uspešnejše sobivanje različnih
uporabnikov v cestnem prometu. Osnovni cilj naprav in ukrepov za umirjanje prometa je
namreč zmanjšati hitrosti motornih vozil, s čimer posledično dosežemo izboljšanje
prometne varnosti in izboljšanje pogojev bivanja.
V diplomskem delu je prikazana analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na
območju Mestne občine Slovenj Gradec. Preverjala se je ustreznost izvedenih naprav in
ukrepov in ugotavljala njihova skladnost z veljavno tehnično regulativo. Med občani
Mestne občine Slovenj Gradec je bila izvedena tudi anketa, s katero so bila pridobljena
mnenja anketirancev o ustreznosti izvedenih naprav in ukrepov ter njihovi učinkovitosti.
IV
ANALYSIS OF MEASURES FOR TRAFFIC CALMING IN THE
SLOVENJ GRADEC
Key words: traffic calming, traffic calming measures, traffic calming devices
UDK: 625.746.53:656.1.053.2(043.2)
Abstract
Traffic calming is one of the basic means of improving traffic safety situation in urban
environments and thus improve and ensure the successful coexistence of different road
users. The primary goal of traffic calming devices and measures is to reduce the speed of
motor vehicles which results in the improvement of road safety overall living conditions.
This thesis has analysed the systems and measures for traffic calming in the Slovenj
Gradec City Municipality. The adequacy of devices and measures was verifyed, and their
compliance with applicable technical regulations was measured. The survey among the
citizens of the Slovenj Gradec City Municipality was conducted, in which the opinions of
respondents on adequacy of implemented devices and measures as well as their
effectiveness were obtained.
V
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Tomaţu Tollazziju in
somentorju dr. Marku Renčlju za pomoč in vodenje
pri pripravi diplomskega dela. Prav tako se
zahvaljujem g. Aljoši Krivec, vodji Referata za
promet v Mestni občini Slovenj Gradec za pomoč
pri izdelavi diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij ter me pri tem tudi spodbujali in podpirali.
VI
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 PREDMET RAZISKAVE ................................................................................................. 1
1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ......................................................................................... 2
1.3 METODE RAZISKAVE .................................................................................................. 2
1.4 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE ............................................................................... 2
2 NAPRAVE IN UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA ......................................... 4
2.1 IZHODIŠČA IN CILJI UMIRJANJA PROMETA ................................................................... 5
2.2 KRITERIJI PRI UVAJANJU UKREPOV ............................................................................. 7
2.3 POTEK NAČRTOVANJA UMIRJANJA PROMETA .............................................................. 9
3 TUJE IN DOMAČE IZKUŠNJE Z UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA .... 10
3.1 PRIMERI UKREPOV UMIRJANJA PROMETA V TUJINI .................................................... 10
3.1.1 Primeri ukrepov umirjanja prometa na Nizozemskem .................................... 10
3.1.2 Primeri ukrepov umirjanja prometa v Nemčiji ............................................... 12
3.1.3 Primeri ukrepov umirjanja prometa v ZDA .................................................... 14
3.2 PRIMERI UKREPOV UMIRJANJA PROMETA V SLOVENIJI .............................................. 16
3.2.1 Predlog sistema uvajanja ukrepov v Sloveniji ................................................. 18
3.2.2 Postopek za uvajanje ukrepov za umirjanje prometa v Sloveniji .................... 19
4 MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC ............................................................. 21
4.1 PREBIVALSTVO V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC ............................................... 22
4.1.1 Stopnja motorizacije v Mestni občini Slovenj Gradec..................................... 22
4.1.2 Dnevne migracije in emigracije ...................................................................... 23
5 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA NA OBMOČJIH ZA UMIRJANJE
PROMETA V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC ............................................... 25
5.1 SISTEMSKI UKREPI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ....................... 25
5.2 REGULATIVNI UKREPI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ................. 31
5.3 OPOZORILNE NAPRAVE NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ............... 31
5.3.1 Optične opozorilne naprave – optične zavore ................................................. 31
VII
5.3.2 Zvočne opozorilne naprave – zvočne zavore ................................................... 35
5.4 GRBINE IN PLOŠČADI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ................... 37
5.4.1 Grbina sinusoidne oblike ................................................................................. 37
5.4.2 Ploščad trapezne oblike ................................................................................... 39
5.5 ZOŢITVE VOZIŠČA IN RAZMEJITEV SMERNIH VOZIŠČ NA OBMOČJU MESTNE OBČINE
SLOVENJ GRADEC ............................................................................................................. 57
5.5.1 Sredinski otoki ................................................................................................. 57
5.6 ZAMIKI OSI VOZIŠČA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ................... 59
5.7 KROŢIŠČA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ................................... 66
5.7.1 Mini krožno križišče ........................................................................................ 74
6 OCENJEVANJE UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA .............................. 76
7 SKLEP ........................................................................................................................ 80
8 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 82
9 PRILOGE ................................................................................................................... 84
9.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................ 84
9.2 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................... 88
9.3 NASLOV ŠTUDENTA .................................................................................................. 89
9.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS............................................................................................... 89
VIII
UPORABLJENE KRATICE
MOSG - Mestna občina Slovenj Gradec
TSC - Tehnična specifikacija za javne ceste
ZCest-1 - Zakon o cestah
ZVCP - Zakon o varnosti v cestnem prometu
V85 - Dejanska hitrost
Vţ - Ţelena hitrost
EOV - Enota osebnih vozil
JUS - Jugoslovanski standard
EU - Evropska unija
EEA - Evropska agencija za okolje
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 1
1 UVOD
Začetki uvajanja naprav in ukrepov za umirjanje prometa segajo v šestdeseta leta, ko so
prve fizične ovire uvedli na Nizozemskem. Pri nas so se naprave in ukrepi za umirjanje
prometa pojavili v začetku devetdesetih let. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa nam
omogočajo prisiliti voznike, da zmanjšajo hitrost in vozijo previdneje oziroma v nekaterih
primerih promet preusmerimo na druge prometne površine. Pomembno je, da naprave in
ukrepe za umirjanje prometa umestimo na kritične predele, kjer opozarjajo in prisilijo
voznika, da zmanjšajo hitrost. V te kritične predele mesta spadajo predvsem predeli, kjer je
veliko pešcev, predeli kjer so pešci na in ob cesti stalno prisotni, stanovanjski predeli, šole,
vrtci oziroma pred drugimi javnimi ustanovami. S temi ukrepi doseţemo večjo prometno
varnost in s tem manj prometnih nesreč, prav tako se na območjih za umirjanje prometa
izboljša tudi bivalno okolje.
1.1 Predmet raziskave
Predmet raziskave so naprave in ukrepi za umirjanje prometa na območju Mestne občine
Slovenj Gradec (MOSG), opis obstoječega stanja ter analiza in primerjava s Tehnično
specifikacijo za javne ceste TSC 03.800 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki
jo je izdalo Ministrstvo za promet (Ur. l. RS, št. 55/09) in Tehnično specifikacijo za javne
ceste TSC 02.203 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih
nesemaforiziranih kriţiščih, ki jo je izdalo Ministrstvo za promet (Ur. l. RS, št. 53/09), na
podlagi 7. člena Zakona o javnih cestah. Ker je umestitev naprav in ukrepov za umirjanje
prometa pomembno umestiti na kritične predele mesta, bomo analizirali tudi ali so ti ukrepi
umeščeni v ustrezno okolje. Zanima nas stopnja motorizacije na območju MOSG,
migracije in emigracije oziroma gostota prometa na območju občine.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 2
1.2 Namen in cilj raziskave
Namen diplomskega dela je prikazati obstoječe stanje naprav in ukrepov za umirjanje
prometa na območju MOSG, jih primerjati z ţe določenimi standardi in na podlagi tega
ugotoviti ali ustrezajo specifikacijam. Cilj diplomskega dela je analizirati anketo med
občani MOSG in ugotoviti njihovo mnenje o obstoječih ukrepih in napravah za umirjanje.
V diplomskem delu so v teoretičnem delu prikazani kriteriji za uvedbo naprav in ukrepov
za umirjanje prometa, tuje in domače izkušnje z ukrepi za umirjanje prometa, v praktičnem
delu sledi opis obstoječega stanja v MOSG in primerjava z ţe določenimi standardi ter
anketa med prebivalci MOSG, kjer nas zanima mnenje prebivalcev o ţe obstoječih
napravah in ukrepih za umirjanje prometa.
1.3 Metode raziskave
Uporabljene metode v diplomskem delu so naslednje:
- metoda sinteze;
- metoda analize;
- metoda deskripcije;
- induktivna metoda;
- deduktivna metoda;
- metoda merjenja;
- fotografiranje;
- grafični in tabelarični prikazi.
1.4 Struktura diplomske naloge
Rezultati raziskave v diplomskem delu so predstavljeni v sedmih med seboj povezanih
delih.
V prvem poglavju, Uvodu, je predstavljen predmet raziskovanja, problem raziskovanja,
namen in cilj raziskave, metode raziskave in struktura diplomskega dela.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 3
V drugem poglavju z naslovom Kriteriji za uvedbo naprav in ukrepov za umirjanje
prometa so predstavljena izhodišča in cilji umirjanja prometa, kriteriji pri uvajanju ukrepov
in potek načrtovanja umirjanja prometa.
Tuje in domače izkušnje z ukrepi za umirjanje prometa, je naslov tretjega poglavja.
Predstavljeni so primeri naprav in ukrepov za umirjanje prometa iz tujine in sicer iz
Nizozemske, Nemčije in ZDA in primeri naprav in ukrepov za umirjanje prometa, ki smo
jih uvedli v Sloveniji.
V četrtem poglavju z naslovom Mestna občina Slovenj Gradec, je predstavljena struktura
prebivalstva v MOSG, stopnja motorizacije, migracije in emigracije na območju občine.
V petem poglavju je predstavljena Analiza obstoječega stanja na območjih za umirjanje
prometa v Mestni občini Slovenj Gradec. Obstoječe naprave in ukrepi za umirjanje
prometa na območju MOSG so prikazane in analizirane na temelju Tehnične specifikacije
za javne ceste TCS 03.800 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa. V tem delu je
torej prikazano ali obstoječe stanje naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju
MOSG, ustreza predpisom.
Ocenjevanje ukrepov za umirjanje prometa je naslov šestega poglavja. V tem delu je
analizirana anketa med občani MOSG. V anketi nas zanima mnenje občanov o nekaterih
obstoječih napravah in ukrepih za umiranje prometa na območju MOSG. Zanima nas
predvsem kaj menijo o teh ukrepih, ali so po njihovem mnenju na primerni lokaciji, ali je
ukrep primeren in učinkovit ter primerno izveden in označen.
V sedmem poglavju z naslovom Sklep, so podane ugotovitve raziskave, sinteza raziskave
in sklepne misli.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 4
2 NAPRAVE IN UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA
Največkrat uporabljena definicija umirjanja prometa je naslednja:
Umirjanje prometa je kombinacija fizičnih ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic
motornega prometa, ukrepov, ki spreminjajo obnašanje voznikov in ukrepov, ki
izboljšujejo pogoje za nemotoriziran promet. (Lipar 2007)
Uporaba primernega ukrepa je pomembna pri doseganju ţelenega učinka in je odvisna od
vrste in lege prometnice, ki jo obravnavamo. Tako ločimo dve skupini ukrepov in sicer:
- ukrepe, ki jih izvedemo pred območji, kjer je hitrost omejena in ţelimo voznike
obvestiti, da je potrebno zmanjšati hitrost ţe od začetka omejitve, na velikost kot je
dovoljena na področju omejitve;
- ukrepe, s katerimi voznika obvestimo, da se nahaja znotraj območja umirjenega
prometa in ga prisilimo, da ne vozi hitreje kot je dovoljeno.
Učinkovitost določenega ukrepa je odvisna od tega, kaj ţelimo s predvidenim ukrepom
doseči. Tako je določen ukrep lahko zelo učinkovit ob vstopu v naselje, medtem ko je
učinkovit ukrep za umirjanje prometa v območju prehodov za pešce v naseljih izvedba
grbine in ploščadi. Vsako mesto ali odsek, kjer je potrebna umiritev prometa, je treba
temeljito preučiti ter izbrati najustreznejšo kombinacijo. Pred izvedbo je treba pripraviti
ustrezno tehnično dokumentacijo. Zavedati pa se moramo, da je na delu ceste, kjer je
veliko teţkega tovornega prometa, vpliv grbine na okolico še bolj občuten.
Umirjanje prometa se najpogosteje izvede na tistih cestah, kjer so hitrosti motornih vozil
nevarne za peš in kolesarski promet. Največkrat se ukrepi za umirjanje prometa uporabijo
ob rekonstrukciji oziroma modernizaciji cest in pri urejanju cest skozi naselja.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 5
Najpogostejši vzroki za izvedbo ukrepov za umirjanje promet so naslednji:
- predeli, kjer je veliko pešcev – bliţina šole, nakupovalna središča, kraji javnih
prireditev, reakcijski centri, itd.
- predeli, kjer so pešci na in ob cesti stalno prisotni – prehodi za pešce,
- ulice sosesk, ker cesta sluţi tako motornim vozilom kot javni prostor,
- odseki, kjer je okolje ceste pomembno zaradi drugih vzrokov- turistične
znamenitosti, objekti zgodovinskega pomena, itd.
Obnašanje udeleţencev v prometu in spoštovanje prometnih predpisov je na zelo nizkem
nivoju. To pomeni, da samo opozarjanje s prometno signalizacijo ni zadosti velik razlog,
da bi se vozniki drţali predpisanih hitrosti. Z Zakonom o varnosti v cestnem prometu
(ZVCP) je v Sloveniji določena omejitev hitrosti v naseljih na 50 km/h, vendar je v
določenih primerih vseeno potrebno predvideti take ukrepe, ki fizično ne dopuščajo večjih
hitrosti.
Naprave in ukrepi za umirjanje prometa tako predstavljajo niz gradbeno-tehničnih in
regulativnih ukrepov, ki imajo cilj, da se predvsem v naseljenih območjih uredijo in
zagotovijo človeku prijazne prometne razmere.
2.1 Izhodišča in cilji umirjanja prometa
Pri načrtovanju naprav in ukrepov za umirjanje je potrebno preučiti ali problem res
potrebuje reševanje z umirjanjem prometa. Za uvedbo naprav in ukrepov se odločimo, ko
ţelimo zmanjšati hitrost, zmanjšati gostoto prometa, povečati prostor za pešce in kolesarje,
več prostora in zelenih površin, zmanjšati onesnaţenje okolja, izboljšati bivalne pogoje,
povečati uporabo javnih prevoznih sredstev ter spremeniti navade voznikov.
Ukrepe izvedemo tako, da tranzitni pomet preusmerimo iz stanovanjskih ulic na zbirne
ceste, intervencijskim vozilom omogočimo dostop, omogočimo vzdrţevanje ceste, ne
oviramo javnega prometa in tako, da so ukrepi v skladu z veljavno zakonodajo.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 6
Preučiti je potrebno v kolikšnem obsegu bomo ukrepe z umirjanje prometa izvajali. Samo s
prometno signalizacijo, z opozorilnimi ukrepi, s fizičnimi ukrepi ali z urbanistično-
arhitektonskimi in gradbenimi ukrepi.
Potrebno pa je odgovoriti tudi na vprašanje, kje je izvedba ukrepov moţna:
lokalno umirjanje (na prehodih za pešce, v kriţiščih),
na določenih cestnih odsekih ali ulicah (v bliţini vrtcev, šol,
cerkva, trgovskih centrov, itd.),
na tranzitnih cestah skozi naselja,
na širšem cestnem omreţju (npr. v stanovanjskih soseskah).
(Čertnac & Blaţ 1997)
Slika 2.1: Osnovni cilji umirjanja prometa
Osnovna cilja uvajanja ukrepov za umirjanje prometa sta izboljšanje ravni prometne
varnosti (še posebej najšibkejših udeleţencev v prometu) in izboljšanje bivalnih pogojev
okoliških prebivalcev. Pritoţbe zaradi prevelikih hitrosti voznikov na nekem odseku
ponavadi sproţijo okoliški prebivalci in drugi stalni uporabniki. Umirjanje prometa je
poseg, ki po izvedbi bistveno spremeni reţim uporabe ceste. Zavedati se moramo, da se
zmanjšati
hitrosti
zmanjšati
gostoto
prometa
izboljšati
kvaliteto
bivalnega
okolja
vplivati na
strukturo
prometa
izboljšati
prometno
varnost
povečati
število prostih
površin
Osnovni cilji
umirjanja prometa
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 7
kmalu po izvedbi ukrepov pojavijo številna negodovanja in pritoţbe ravno s strani rednih
uporabnikov, zato morajo biti ukrepi strokovno in skrbno načrtovani. (Lipar 2007)
2.2 Kriteriji pri uvajanju ukrepov
Umirjanje prometa je v slovenski zakonski regulativi obravnavano v 21. členu Zakona o
cestah (ZCest-1), 65. členu Pravilnika o projektiranju cest, Pravilniku o prometni
signalizaciji in opremi na javnih cestah in v Tehnični specifikaciji za javne ceste - Naprave
in ukrepi za umirjanje prometa.
Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03:800 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa
določa tehnične pogoje za prometno tehnično oblikovanje naprav in ukrepov za umirjanje
prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, kjer je dovoljen javni promet, razen
montaţnih fizičnih ovir za umirjanje prometa, ki jih predpisuje pravilnik o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. (Tehnična specifikacija za javne ceste
TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa 2009)
Za določitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa je poglavitnega pomena funkcija
ceste. Prometno funkcijo cest znotraj naselij delimo na povezovalno funkcijo (daljinski
promet skozi naselja) in dostopno funkcijo (dostop do območij bivanja). Z večanjem
pomena bivalne funkcije ceste v naselju pada njena prometna funkcija in obratno. Slednje
zagotavljamo z ustreznim urbanističnim načrtovanjem ali z napravami in ukrepi za
umirjanje prometa.
Prav tako je pomembnega pomena hitrost voţnje (V85,, Vţ), kjer je potrebno upoštevati
ZVCP in merila za kategorizacijo javnih cest, kjer sta opredeljeni najvišja in najniţja
dovoljena hitrost voţnje:
- cesta zunaj naselja 90 (100, 130) km/h,
- cesta v naselju od 50 do 70 km/h,
- območje omejene hitrosti od 30 do 50 km/h,
- območje umirjenega prometa do 5 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 8
Pri uvajanju naprav in ukrepov za umirjanje prometa je potrebno upoštevati tudi prometne
pogoje. Prometne pogoje za uporabo naprav in ukrepov za umirjanje prometa opredeljuje
konična urna obremenitev (EOV/h) in struktura vozil. Za območje umirjenega prometa je
največja dopustna konična urna obremenitev do 100 EOV/h, za območje omejene hitrosti
100 - 400 EOV/h in za ostale ceste v naselju 400 - 600 EOV/h.
Dodatni kriteriji za izbor naprav in ukrepov za umirjanje prometa pa so vezani na
dimenzije cestišča in ureditev ob njem, lego ceste v prostoru ter specifične zahteve, ki jih
mora cestno omreţje, cesta ali del ceste izpolnjevati oziroma posledice, ki jih naprave in
ukrepi za umirjanje prometa povzročajo. Med njih štejemo :
- širina vozišča z robnimi pasovi in ureditev ob cestišču,
- lega ceste v prostoru,
- struktura vozil (avtobusni in tovorni promet),
- škodljive emisije,
- hrupna obremenitev,
- zamude pri voţnji interventnih vozil,
- vzdrţevanje cest (zimska sluţba),
- urbanistične pogoje.
Slika 2.2: Primer zvočne/optične zavore v Murski Soboti
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 9
2.3 Potek načrtovanja umirjanja prometa
Za načrtovanje ukrepov in naprav za umirjanje prometa se najpogosteje odločimo zaradi
izboljšanja prometne varnosti in bivalnih razmer. Proces uvajanja ukrepov za umirjanje
prometa je sestavljen iz naslednjih štirih korakov:
1. pregled stanja – ali problem res potrebuje reševanje z umirjanjem prometa, pregled
lokacije in določitev kritičnih detajlov, posvetovanje s prizadeto javnostjo,
2. ocena in določitev prednostnih nalog – določitev tehničnih značilnosti ceste,
pregled podatkov o hitrostih vozil, nesrečah, prometnih obremenitvah,
3. prostorske moţnosti – ali je predviden ukrep sploh moţno izvesti,
4. izvedba – projektna dokumentacija, fizična izvedba.
Na področju umirjanja prometa je bil prvi predpisani standard JUS standard o grbinah, ki
se ga je uporabljalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Drugih elementov umirjanja
prometa v tem standardu ni bilo opisanih. (Lipar 2007)
Leta 2000 so bili v tehnični specifikaciji TSC 03.800 opisani različni načini in ukrepi za
umirjanje prometa, ki so v glavnem posnetek podobnih rešitev iz drugih evropskih drţav.
Tehnična specifikacija ni določala posameznih detajlov ukrepov, zato je v naravi prihajalo
do različnih bolj ali manj uspešnih rešitev. Projektanti so določene elemente ukrepov
reševali glede na lastne izkušnje. Danes imamo tehnični specifikaciji dve in sicer za odseke
TSC 03:800 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in za kriţišča TSC 02.203 :
2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih kriţiščih.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 10
3 TUJE IN DOMAČE IZKUŠNJE Z UKREPI ZA UMIRJANJE
PROMETA
3.1 Primeri ukrepov umirjanja prometa v tujini
Potreba po načrtovanju in urejanju prometa po meri človeka ima svoje začetke v nekaterih
skandinavskih drţavah (Švedska, Danska) in na Nizozemskem ţe v sedemdesetih letih.
Tam so se pojavile prve fizične ovire (grbine, zoţitve vozišča, zamiki, itd.), ki so prisilile
voznike k zmanjševanju hitrosti. Kasneje se je na podlagi izkušenj nabor ukrepov
izpopolnil in uveljavila se je filozofija umirjanja prometa, ki obsega tako zakonodajo kot
fizične ukrepe ter prometno opremo in signalizacijo. Nas zanima predvsem kakšne naprave
in ukrepe za umirjanje prometa uvajajo na Nizozemskem, v Nemčiji ter v ZDA.
Ugotovitve so podane v nadaljevanju.
3.1.1 Primeri ukrepov umirjanja prometa na Nizozemskem
Nizozemska je bila prva drţava, ki se je začela ukvarjati s problematiko umirjanje prometa.
Začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se jezni prebivalci nizozemskega
mesta Delft odločili, da preprečijo tranzitni promet teţkih tovornih vozil skozi mesto in
doseţejo zmanjšanje hitrosti vozil tako, da spremenijo ceste v »woonerven« oziroma v
»ţivahna dvorišča«. Te ceste omogočajo prednost pešcem in kolesarjem pred motornim
prometom. Hitrost v teh območjih je omejena na hitrost pešcev tako, da meje med cesto in
pločnikom ni, največkrat je urejeno s tlakovanjem in tako pripomore tudi k boljšemu
izgledu mesta, omogoča pa tudi integracijo več funkcij v eni ulici, tako da si pešci,
kolesarji in otroci delijo cesto s počasno premikajočimi se vozili.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 11
Slika 3.1: Primer umirjanja prometa na
Nizozemskem - Woonerf
Slika 3.2: Primer ukrepa umirjanja
prometa na Nizozemskem –
Cona 30 km/h
Ukrepi za umirjanje prometa so na Nizozemskem razdeljeni v dve glavni skupini:
v skupino posameznih (točkovnih) ukrepov in
skupino sistemskih ukrepov.
Posamični ukrepi so razvrščeni glede na stopnjo in mesto ukrepa. Različne kombinacije
posamičnih ukrepov tvorijo sistemske ukrepe. Skupina posamičnih ukrepov predstavlja
nabor elementov, ki se sicer lahko uporabljajo kot samostojni. Priporočilo je, da se v
prostoru obdeluje funkcijsko zaokroţeno območje, tako, da je smiselno uvajati sistemske
ukrepe, to je sintezo več ustreznih posamičnih ukrepov.
Tabela 3.1: Delitev ukrepov za umirjanje prometa na Nizozemskem v skupine ukrepov
POSAMIČNI UKREPI
Stopnja ukrepa: Mesto ukrepa:
- signalizacija - odprti odsek ceste
- opozorilni ukrepi - kriţišče
- sprememba gabarita
SISTEMSKI UKREPI
Stopnja ukrepa:
- enakomerni ukrepi Mesto ukrepa:
- stopnjevani ukrepi - ukrepi na odseku
Vir: Raziskava učinkovitosti vpliva uvajanja ukrepov za umirjanje prometa na cestah 2004
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 12
Ukrepe za umirjanje prometa na cestah v naselju na primer v kriţiščih izbiramo glede na
problematiko dejanske situacije. V primeru, da je na primer obravnavano mesto locirano v
kriţišču, v prvem koraku ugotavljamo prisotnost pešcev. Če so med udeleţenci pešci, se v
naslednjem koraku ugotavlja mikrolokacija nevarnih dogodkov. V primeru, da se ugotovi,
da je to prehod za pešce, je predviden ukrep ploščad.
Pri obravnavi (primarne) funkcije ceste je potrebno upoštevati tudi lokacijo obravnavanega
mesta, zato je potrebno ločiti med izvedbo ukrepov za umirjanje prometa izven naselja in v
naselju, ne glede na potek ceste pa ločimo med izvedbo ukrepov v kriţišču oziroma
neposredno pred kriţiščem ter na odprtem odseku ceste. Izbira ukrepa za umirjanje
prometa na odprtem odseku ceste v naselju je odvisna od prisotnosti pešcev in kolesarjev.
V primeru, da so kolesarji na lastnih prometnih površinah (izven vozišča), se ne odločamo
za uvajanje ukrepa za umirjanje prometa, če pa so kolesarji na vozišču odločamo o uporabi
regulativnih, opozorilnih ali sistemskih ukrepov.
Če imamo ob motornem prometu še kolesarje in pešce, moramo ugotavljati morebitno
potrebo po uvajanju elementov umirjanja. Kolesarji so lahko na vozišču skupaj z motornim
prometom, lahko so na vozišču na svoji prometni površini (kolesarski pas), lahko so na
svoji kolesarki površini, prostorsko ločeni od vozišča (kolesarska steza). Pešci so lahko
skupaj z motornim prometom na vozišču, lahko hodijo po bankini, lahko hodijo po
pločniku, višinsko in prostorsko (z ločilnim pasom) ločen od vozišča, samo na eni strani ali
pa na obeh straneh ceste. (Raziskava učinkovitosti vpliva uvajanja ukrepov za umirjanje
prometa na cestah 2004)
3.1.2 Primeri ukrepov umirjanja prometa v Nemčiji
V Nemčiji so ukrepe za umirjanje prometa uvedli v drţavi Nordrhein-Westfalen, ko so v
28 vaseh, skozi katere je šla medmestna avtocesta, prometno umirili z zoţitvami, otoki,
teksturiranimi površinami in preoblikovanimi cestnimi prostori. Zabeleţili so pomembno
zniţanje hitrosti na avtocestah pri voţnji skozi mestna središča v skoraj vseh primerih. V
Nemčiji cone za umirjanje prometa v stanovanjskih soseskah imenujejo
»Verkehrsberuhigter Bereich«. Te cone omogočajo prednost pešcem in kolesarjem pred
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 13
vozili, prav tako pa omogočajo igro otrokom na cesti, saj je omejitev hitrosti za motorna
vozila omejena na 7 km/h.
Dejansko so v Nemčiji začeli z umirjanjem prometa v poznih sedemdesetih letih in so hitro
ugotovili, da umirjanje posameznih ulic vodi v odvračanje prometa. Ţe mirne ulice so
postale še mirnejše, ko se je promet preselil na ţe prepolne ulice. Zato so se odločili za
preverjanje izvedljivosti prometnega umirjanja območij, kjer so načela umirjanja razširili
na glavne ceste.
Slika 3.3: Umirjanje prometa v stanovanjskih soseskah v Nemčiji1
V osemdesetih so izvedli dolgoročno demonstracijo teh ukrepov v šestih nemških mestih.
Na širših območjih so uveljavili hitrostno omejitev 30 km/h; lokalne ulice so opremili z
hitrostnimi platoji, šikanami in xxxxx točkami; enosmerne ulice so spremenili v
dvosmerne. Kroţne ceste in arterije so v posameznih primerih zoţili. Alternativnim
oblikam prevoza so dali višjo prioriteto. Preizkus je pokazal naslednje:
• gostota prometa se ni spremenila,
• hitrosti so se zniţale,
• pogostost nesreč se ni spremenila, zmanjšala pa se je njihova teţa,
• onesnaţevanje zraka se je zmanjšalo,
• hrup se je zmanjšal,
1Vir: http://www.autobild.de/bilder/die-wichtigsten-tempo-fragen-887780.html#bild5
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 14
• uporaba goriva se je – odvisno od lokacije – zvišala ali zniţala.
V celoti gledano so bili rezultati pozitivni in so opogumili mnoga mesta, da so sprejela
programe umirjanja prometa na širših območjih.
3.1.3 Primeri ukrepov umirjanja prometa v ZDA
V ZDA segajo začetki uvajanja naprav in ukrepov za umirjanje prometa ţe v pozno leto
1960 oziroma začetek leta 1970, ko so jih uvedli v krajih Berkeley, California, Seattle,
Washington in Eugene, Oregon. Prva nacionalna študija za umirjanje prometa je bila
končana okoli leta 1980.
V ZDA poznajo več ukrepov za umirjanje prometa, delijo jih v dve skupini in sicer ukrepi
za nadzor gostote prometa in ukrepi z namenom upočasnjevanja prometa. Čeprav večina
ukrepov umirjanja vpliva tako na volumen prometa kot na hitrost, jih navadno razvrstimo
glede na njihov prevladujoči učinek. Popolne in polovične zapore ulic, različni
odvračevalci, sredinske ovire in prisilno obračalni otoki so ukrepi za nadzor gostote
prometa. Njihov osnovni namen je odvračanje ali odstranjevanje tranzitnega prometa.
Hitrostne grbine, hitrostne table, dvignjena kriţišča, prometni otoki, šikane, dušilci,
stranski premiki, kroţišča in preusmerjena kriţišča so ukrepi za nadzor hitrosti, z osnovnim
namenom upočasnjevanja prometa. V tabeli bo predstavljeno nekaj naprav in ukrepov za
umirjanje prometa v ZDA, njihove prednosti in slabosti ter kje jih lahko uporabljamo.
Tabela 3.2: Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v ZDA
Umirjanje
prometa
Opis naprave Prednosti Slabosti Na voljo za
uporabo
Zvočne
ovire
V vrsti postavljeni
prečni trakovi na
cestišču.
• Enostaven
za izvajanje
• Nizka cena
• Ustvari hrup
Na katerikoli
cesti.
Zoženje
cestišča
Zoţitve s sredinskim
otokom, kriţiščne
zoţitve, itd.
• Nekoliko
učinkovit za
upočasnitev
prometa
• Relativno
poceni
• Teţave pri
pluţenje snega
Na katerikoli
cesti.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 15
Montažne
grbine
Kratko dvignjeno
območje, običajno 3-4
cm visoko ter 8 do 12
cm široko.
• Zelo
učinkovit za
upočasnitev
prometa
• Poceni
• Nevarna v
še zmernih
hitrostih
• Povzročajo
teţave pri
vzdrţevanju
cest (pluţenje
snega, čiščenje
ulic, itd)
Te naprave ni
mogoče
uporabljati na
javnih cestah.
Običajno se
uporabljajo v
območjih
parkirišč in
zasebnih
dovozov za
ohranjanje zelo
nizkih
hitrostih.
Hitrostne
grbine
Zaobljena dvignjena
območja na pločniku,
običajno 12-14 metrov
v dolţino, velikokrat
so nameščene v seriji.
• Učinkovito
za
zmanjšanje
hitrosti
• Relativno
poceni
• Povzročajo
teţave pri
vzdrţevanju
cest (pluţenje
snega, čiščenje
ulic, itd)
Samo na
lokalnih cestah.
Hitrostni
platoji
Dolge grbine s
ploščatim delom v
sredini in rampami na
koncih, včasih
zgrajene z opeko ali
drugih materialov,
teksture na ravnem
delu.
• Učinkovito
za
zmanjšanje
hitrosti
• Relativno
poceni
• Povzročajo
teţave pri
vzdrţevanju
cest (pluţenje
snega, čiščenje
ulic, itd)
Na lokalnih in
drţavnih
cestah.
Dvignjena
križišča
Dvignjena območja, ki
zajemajo celotno
kriţišče, z rampo na
vseh koncih in pogosto
z opeko ali drugim
materialom,
teksturirane po ravnem
delu in rampah.
• Učinkovito
za
zmanjšanje
hitrosti
• Zelo drago
• Povzročajo
teţave pri
vzdrţevanju
cest (pluţenje
snega, čiščenje
ulic, itd.)
Samo na
lokalnih cestah.
Zapora
ulice
V celoti ali delno
zaprtje ceste; običajno
se opravi šele potem,
ko se ugotovi, da so
drugi ukrepi
neustrezni.
• Učinkovito
za
zmanjšanje
konfliktnih
točk
• Relativno
poceni
• Meseca
Maja je
potrebna
preusmeritev
prometa,
zaradi čiščenja
ulic (listov,
smeti, itd.)
Samo na
lokalnih cestah.
Vir: Traffic Calming Devices Summary 2005-2011
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 16
Slika 3.4: Prikaz zapore ulice v kraju
Berkeley, California
Slika 3.5: Primer zoţitve cestišča v kraju
Portland, Oregon
Slika 3.6: Primer hitrostnega platoja v
kraju Bellevue, Washington
Slika 3.7: Primer enopasovne šikane v
kraju Bellevue, Washington
3.2 Primeri ukrepov umirjanja prometa v Sloveniji
V Sloveniji poznamo več vrst naprav in ukrepov za umirjanje prometa, dimenzioniranje in
področje njihove uporabe je določeno v tehnični specifikaciji in uradnem listu. Ti ukrepi
so: sistemski, regulativni, opozorilne naprave, grbine in ploščadi, zoţitve vozišča in
razmejitve smernih vozišč ter zamik osi vozišča. Odstopanj je največ v petih odstotkih
primerov, pa še ta se pojavljajo na lokalnih cestah, kajti lokalne oblasti so na tem področju
lahko tudi zelo "inovativne" in iz tujine kopirajo stvari, ki niso vedno najprimernejše za
naše razmere.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 17
V razvojnem raziskovalnem projektu z naslovom Raziskava učinkovitosti vpliva uvajanja
ukrepov za umirjanje prometa na cestah, ki sta jo izdelali DDC svetovanje, inţeniring,
Druţba za svetovanje in inţeniring d.o.o in Univerza v Mariboru, Fakulteta za
gradbeništvo ter je bila izdana septembra 2004, so podane naslednje ugotovitve v zvezi z
umirjanjem prometa v Sloveniji:
1. Ukrepi za umirjanje prometa se najbolj pogosto nahajajo v strnjenem naselju vzdolţ
komunikacije z obojestransko pozidavo (75%) ter ob stiku komunikacij oziroma kriţišču.
2. Lega ovir je preteţno v naselju, nekoliko bolj pogosto v središču (52%) kot na obrobju
(40%), v veliko manjši meri pa je izven naselja (8%).
3. Odmiki ovir od najbliţje pozidave so v 40% primerov od 5 m do 10 m, manj od 5 m ter
več od 5 m pa v obeh slučajih 26% (zaradi podvajanja pojava določenih različnih
karakteristik na istem mestu, seštevek ni 100%).
4. Večinoma so ovire postavljene v stanovanjskih območjih, kjer prevladuje individualna
gradnja (50%) ter ob več-stanovanjskih objektih oziroma blokih (23%). Ovire so v veliki
meri povsod tam, kjer je v bliţini prisotna trgovska dejavnost (27%), v enakomernem
razmerju pa ob vzgojno-varstvenih, zdravstvenih ter kulturnih ustanovah (3%). Ob
rekreacijskih površinah ni bilo evidentiranega nobenega primera.
Slika 3.8: Tlakovan pas v območju
sredinske, ločilne črte v Cerklje ob Krki
Slika 3.9: Ploščad s prehodom za pešce v
Kočevju
Namen tako zastavljene analize številnih primerov širom po Sloveniji je bil izluščiti neko
»pravilo pojavljanja« ukrepov v določenem okolju, ki je pogojeno tako s prostorskimi in
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 18
naselbinskimi karakteristikami kot tudi z določenimi dejavnostmi, ki se pojavljajo v
neposredni bliţini.
Iz analize vzorčnih primerov je moţno dokaj zanesljivo zaključiti, da se ukrepi praviloma
pojavljajo zlasti v strnjenih naseljih z blokovno ali individualno obojestransko pozidavo
oziroma kombinacijo obeh in kjer so v bliţini šole tudi trgovske in poslovne dejavnosti.
3.2.1 Predlog sistema uvajanja ukrepov v Sloveniji
Metodologija temelji na štirih glavnih izbornih kriterijih in sicer, kategorizacija ceste,
lokacija ukrepa, povprečni dnevni promet (PDP) in trajanje prometa.
Pri kategorizaciji je potrebno ločiti dva različna pomena – na eni strani grobo
kategorizacijo ceste (občinska, drţavna), na drugi strani pa funkcijo, ki jo cesta opravlja.
Ne gre le za odpravo konfliktnega mesta, ampak tudi za izboljšanje kvalitete ţivljenjskih
pogojev (zmanjšanje hrupa, emisije izpušnih plinov, manjše hitrosti, itd.). Glede na danski
pravilnik gre za zelo enostavno kategorizacijo ceste in se deli na dve grobi skupini: na
regionalne in lokalne.
Lokacija ukrepa pogojuje vrsto ukrepa, saj se ukrepi v kriţišču in na odseku medsebojno
razlikujejo, prav tako pa se medsebojno razlikujejo tudi ukrepi na odprtem odseku izven
naselja. Tu se najlaţje omejimo na izbiro hitrosti, ki nam daje primerne smernice pri izbiri
ukrepa.
Primerno je ločiti tri različne hitrosti:
- >60 km/h: na obvoznih in tranzitnih cestah ter cestah izven naselja,
- 50 km/h: na večini cest v mestih,
- <40 km/h: na cestah okoli občutljivih območij (šole vrtci, rezidenčna območja,
kriţišča, itd.).
Povprečni letni dnevni promet je tudi eden izmed pomembnih faktorjev pri odločanju.
Nekateri ukrepi za umirjanje prometa močno zmanjšajo prepustnost prometa. Nevarne
situacije ali prometne nesreče, ki nastopajo na določenem mestu, so lahko posledica
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 19
občasnega ali periodičnega stanja na določenem mestu (začasna preusmeritev prometa,
delovanje SSN, javni dogodki, itd.). Ukrepe lahko delimo na začasne, ki stanje vsaj delno
izboljšajo, in trajne, ki popolnoma eliminirajo konfliktno mesto. (Lipar 2007)
Tabela 3.3: Uporaba posameznih ukrepov umirjanja prometa glede na kategorijo ceste in
na prometne razmere
TIP CESTE HITROST PRED
UKREPOM [km/h]
PDP
[vozil/dan]
DRŢAVNE
CESTE (G,
R1)
OBČINSKE
CESTE, R2,
R3
>60 50 <40 >2500 <2500
HITROSTNE
GRBINE
X X X
DVIGNJENE
PLOŠČADI
X (X) X X
KROŢNA
KRIŢIŠČA
X X X X (X) X X
ZOŢITVE
VOZIŠČA
X X X X (X) X X
ZAMIK OSI (X) X (X) X X (X) X
PONAVLJAJOČI
SE ZAMIK OSI
X X X
Vir: Lipar 2007
3.2.2 Postopek za uvajanje ukrepov za umirjanje prometa v Sloveniji
V Sloveniji zaenkrat še ni enotnega uradnega postopka za uvajanje ukrepov za umirjanje
prometa. Posamezna občina to ureja v skladu s svojimi odloki o ureditvi cestnega prometa.
V praksi poteka postopek na občini pribliţno takole:
zaznavanje potrebe po umiritvi prometa,
ugotovitev upravičenosti,
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 20
oddelek za komunalne zadeve z odločbo izvede sistemske, regulativne ukrepe in
uvedbo opozorilnih naprav (optična, zvočne zavore),
za uvedbo ostalih vrst ukrepov je potrebno mnenje občinskega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
izdelava izvedbenega projekta.
Slika 3.10: Delilni otok z deviacijo
voznih pasov na vhodu v Cerklje ob Krki
Slika 3.11: Umirjanje prometa, primer
velike grbine v Mariboru
Za dober rezultat celotnega projekta je potrebno pridobiti tudi mnenje prebivalcev ob
prometnici, na kateri se bodo izvajali ukrepi.
Potrebno je izvesti anketo med prebivalci, v kateri se pridobi mnenje o predlaganem
projektu:
naštejejo probleme, ki so zanje najbolj pomembni,
podajo svoje mnenje o ukrepih, ki bi izboljšali obstoječo situacijo (naštejejo potrebne
izboljšave),
podajo oceno predlaganih ukrepov in jih rangirajo.
Anketo se mora izvesti v fazi izdelave študije oziroma pred dokončnim izborom ukrepov
na posamezni lokaciji. Prebivalci morajo na splošno imeti večji vpliv na odločitve. Imeti
morajo moţnost, da sami podajo vloge za preveritev moţnosti za uvedbo ukrepov, da
podajo mnenje o projektu in da po izvedbi projekta komentirajo uspešnost ukrepov. (Lipar
2007)
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 21
4 MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC
Slovenj Gradec je ena izmed enajstih slovenskih mestnih občin ter upravno, gospodarsko,
kulturno in prometno središče Mislinjske doline oziroma tudi celotne Koroške regije, ki
šteje dvanajst občin. Mestna občina Slovenj Gradec je del koroške statistične regije.
Razteza se na 173,7 km2, kar predstavlja 16,7 odstotkov površine Koroške regije
in se po
površini med slovenskimi občinami uvršča na 30. mesto.
Slika 4.1: Prikaz Mestne občine Slovenj Gradec2
Mestna občina Slovenj Gradec obsega 22 naselij, te so: Brda, Gmajna, Golavabuka,
Gradišče, Graška gora, Legen, Mislinjska Dobrava, Pameče, Podgorje, Raduše, Sele,
Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavţ,
Tomaška vas, Troblje, Turiška vas, Vodriţ, Vrhe in Zgornji Razbor. Na posameznih
območjih so umeščene tudi naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki jih bomo v
nadaljevanju analizirali.
Za Mestno občino Slovenj Gradec so značilne velike dnevne migracije v občino in sicer iz
ostalih občin Koroške regije: Dravograda, Raven na Koroškem in Mislinje, saj se iz teh
krajev na delo v Slovenj Gradec vsakodnevno vozi okoli 3.500 zaposlenih. Slovenj Gradec
2 Vir: http://www.koropedija.si/index.php?title=ob%C4%8Dina_Slovenj_Gradec
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 22
je v zadnjem času razvil tudi šolsko mreţo v okviru Koroškega višje in visokošolskega
središča in Šolskega centra Slovenj Gradec in tako se je število migracij v občino še
povečalo. Znano pa je tudi, da se 27 odstotkov Slovenjgradčanov vozi na delo v druge
občine, predvsem v Velenje, Ravne na Koroškem in Dravograd. (Mestna občina Slovenj
Gradec, 2009)
4.1 Prebivalstvo v Mestni občini Slovenj Gradec
Število prebivalstva v Mestni občini Slovenj Gradec je ob popisu Statističnega urada RS, z
dne 1.7.2010, znašala 16.846. Tako izvemo, da je gostota prebivalstva v Mestni občini
Slovenj Gradec znašala 97,0 (št. pr./km2).
4.1.1 Stopnja motorizacije v Mestni občini Slovenj Gradec
Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doţivlja v Sloveniji
hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Stopnja motorizacije presega stanje v
številnih gospodarsko razvitejših drţavah EU. Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo
motorizacije praviloma izraţamo s številom osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev
(EEA 2006). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo razen motornih koles, namenjeno
za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeţi (vključno z voznikovim). Število osebnih
avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v drţavi oziroma
občni in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet. (Lastništvo osebnih avtomobilov
2009)
Število vozil na določeno število prebivalcev nam jasno kaţe mobilnostne navade druţbe
in ker je promet eden glavnih onesnaţevalcev okolja (zrak, tla, vode) so posledice v
velikosti tega kazalca zelo pomembne pri ugotavljanju na primer ogljičnega odtisa sektorja
ali pri ugotavljanju kakovosti zraka zaradi prometa. Hkrati je ta kazalec povezan tudi s
številnimi drugimi druţbenoekonomskimi kazalci, zato je njegov pomen večplasten.
Stopnja motorizacije nam v razvitih drţavah jasno pokaţe, v kolikšni meri je prometni
sistem druţbe naravnan trajnostno. Večji kot je deleţ javnega prometa in bolj kot je ta
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 23
razvit, manjše so potrebe po nakupu osebnega vozila in obratno. Za drţave v razvoju še
vedno velja, da motorizacija z razvojem druţbe in dvigom ţivljenjske ravni narašča, saj
ljudje dvig blagostanja pogosto pokaţejo s prehodom na mobilnost z avtomobilom. V
razvitih drţavah pa motorizacija narašča samo v tistih drţavah ali delih drţav, kjer
strukture javnega prometa ne omogočajo kakovostne mobilnosti. To je pogosto na
podeţelju, medtem ko v mestih (zlasti večjih mestih) javni promet lahko prevzame
pomemben del druţinskih potreb po mobilnosti. (Trajnostna mobilnost 2011)
Osebnih avtomobilov je po podatkih statističnega urada RS na dan 31.12.2009 v Mestni
občini Slovenj Gradec bilo 8.452, kar pomeni, da je vsak drugi prebivalec v občini imel
osebni avtomobil in tako je bilo kar 50 avtomobilov na 100 prebivalcev. Osebni avtomobil
pa je bil v povprečju star 8 let. (Statistični urad Republike Slovenije 2009)
4.1.2 Dnevne migracije in emigracije
Imigracija pomeni priseljevanje novih posameznikov (doseljencev) na neko novo bivališče,
ozemlje oziroma drţavo. Poznamo zunanjo imigracijo (selitve v drţavo) in notranjo
imigracijo (selitve znotraj drţave). Razlogi za imigracijo so predvsem politični, ekonomski
ali geografski. Stopnjo imigracije merimo s številom doseljencev na tisoč prebivalcev, to je
v promilih. Emigracija pomeni odseljevanje posameznikov iz nekega območja oziroma
drţave. Nas zanimata predvsem dnevna migracija in emigracija, ki nam povesta, koliko
vozil vsakodnevno v mesto vstopi in izstopi.
Dnevni migranti, oziroma vozači, kot so jih včasih imenovali, so populacija, ki se v mesto
(dnevno) vozijo, praviloma zaradi delovno izobraţevalnih obveznosti in ko se te zaključijo,
dnevni migranti mesto zapustijo. V mestu delajo, vendar ne ţivijo, trošijo pa priloţnostno,
vse to pa na vsakodnevni ravni. Dnevni emigranti, prav tako vozači, pa so populacija, ki se
iz mesta (dnevno) vozijo, prav tako zaradi delovno izobraţevalnih obveznosti in ko se te
zaključijo, se dnevni emigranti v mesto vrnejo. V mestu ţivijo, vendar ne delajo.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 24
Tabela 4.1: Tabela delovno aktivnega prebivalstva na območju Mestne občine
Slovenj Gradec in medobčinskih migrantov
Delovno aktivno prebivalstvo in medobčinski migranti na območju
Mestne občine Slovenj Gradec
Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občini
delovnega mesta
8.342
Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov), katerih
delovno mesto je v občini prebivališča
4.538
Medobčinski delovni migranti po občini prebivališča 2.130
Medobčinski delovni migranti po občini delovnega mesta 3.804
Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2009
Po podatkih statističnega urada RS je v letu 2009 bilo na območju Mestne občine Slovenj
Gradec 8.342 delovno aktivnega prebivalstva, od tega je bilo na območju Mestne občine
zaposlenih 4.538 prebivalcev Mestne občine Slovenj Gradec. Iz občine je dnevno odhajalo
2.130 prebivalcev Mestne občine Slovenj Gradec. Dnevnih migrantov iz drugih občin v
Mestno občino Slovenj Gradec pa je bilo 3.804. Iz tega je razvidno, da večina prebivalcev
Mestne občine Slovenj Gradec dela in se izobraţuje na območju občine, velik pa je tudi
deleţ dnevih migrantov iz drugih občin, ki vsakodnevno prihajajo v Mestno občino
Slovenj Gradec.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 25
5 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA NA OBMOČJIH ZA
UMIRJANJE PROMETA V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC
V nadaljevanju diplomskega dela bomo analizirali obstoječe stanje naprav in ukrepov za
umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Analiza in primerjava bo
potekala na podlagi Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 03.800 : 2009 Naprave in
ukrepi za umirjanje prometa, ki jo je izdalo Ministrstvo za promet (Ur. l. RS, št. 55/09) in
Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 02.203 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje
prometa v nivojskih nesemaforiziranih kriţiščih.
5.1 Sistemski ukrepi na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Sistemski ukrepi so določeni s prometno ureditvijo, ki jo za cesto ali njen del oziroma za
naselje ali njegov del določi upravljavec ceste. Prometna ureditev obsega:
- določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa,
- omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
- omejitve hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa,
- ureditev mirujočega prometa,
- določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce,
- določanje drugih obveznosti udeleţencev v cestnem prometu.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 26
Slika 5.1: Določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa
Prikazano je določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa na kriţišču
severozahodne obvoznice in Sejmiške ulice. Omenjeno kriţišče je nevarno, saj velikokrat
pride, zaradi neupoštevanja prednostnih smeri, do prometne nesreče. Prednostna smer je
proti centru mesta, vendar je ob izgradnji obvoznice, leta 2009, to kriţišče postalo nevarno.
Postavila se je prometna signalizacija z utripajočimi lučmi, za večjo preglednost, vendar
tudi ta ni najbolj učinkovita. V prihodnosti se načrtuje sprememba določanja prednostih
smeri z dvignjenim centrom kriţišča za umirjanje prometa.
Slika 5.2: Omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa in omejitev
hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa v naselju S8 v Slovenj Gradcu
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 27
Slika 5.3: Ureditev mirujočega prometa na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu
Glavni trg v Slovenj Gradcu je urejen s plačilom parkirnine, saj se ob vstopu na obeh
straneh mesta vzame parkirni listek, ob izstopu pa poravna parkirnina, ki je določena s
strani Mestne občine Slovenj Gradec. Parkirni hišici sta bili uvedeni leta 1998, saj se je ob
izgradnji obvoznice leta 1991 tranzitni promet ţelel preusmeriti iz centra mesta in le s tem
ukrepom je le to bilo tudi doseţeno.
Slika 5.4: Določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za
pešce na Trgu svobode v Slovenj Gradcu
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 28
Slika 5.5: Določanje drugih obveznosti udeleţencev v cestnem prometu na Glavnem trgu v
Slovenj Gradcu
Prikazan je znak za določanje drugih obveznosti udeleţencev v cestnem prometu na
Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Znak določa prepoved prometa za avtobuse in tovorna
vozila na območju Glavnega trga v Slovenj Gradcu.
Eden sistemskih ukrepov na območju Mestne občine Slovenj Gradec je tudi ureditev
prometa na Meškovi ulici, kjer je iz ulice, ki je bila namenjena predvsem motornemu
prometu, postala ulica prijazna pešcem ter lepega estetskega videza.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 29
Meškova ulica
Slika 5.6: Meškova ulica pred ureditvijo Slika 5.7: Meškova ulica danes
Meškova ulica je pomembna pešpot od avtobusne postaje do srednjih šol, ki so v bliţini,
do bolnišnice ter do zdravstvenega doma. Vsakodnevno Meškovo ulico tako prehodi veliko
pešcev, predvsem šolarjev. Sliki prikazujeta stanje Meškove ulice pred ureditvijo območja
za umirjanje prometa in stanje danes. Pred ureditvijo je promet potekal enosmerno, vendar
je bilo omogočeno bočno parkiranje na obeh straneh vozišča. Širina pločnika je tako bila
na obeh straneh le 1 m, vendar so na pločnikih bila velikokrat parkirana vozila. Po ureditvi
promet še vedno poteka enosmerno, vendar imamo pešpot površin veliko več, saj imamo
na obeh straneh vozišča pločnik, katerih širina je na eni strani 1.80 m in na drugi strani
2.65 m. Parkiranje je bočno, vendar le na eni strani vozišča. Urejena je tudi okolica, saj
korita z zelenjem dajejo dober estetski videz ulice. Ob koritih je horizontalna signalizacija
iz rdečih obrob, katerih dimenzije so 2 m v dolţino in 2.15 m v širino in daje vozniku
občutek nelagodnja in tako zagotovi zmanjšanje hitrosti pred koriti. Ta ukrep je bil izveden
predvsem zaradi višine korit za zelenje, saj je pogled izza korita oteţen. Zaradi dostopa
reševalnega vozila do bolnišnice in zdravstvenega doma, grbine in ploščadi na Meškovi
ulici, niso bile primeren ukrep za umirjanje prometa.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 30
Šolska ulica
Slika 5.8: Ukrep za umirjanje prometa na Šolski ulici
Ukrep za umirjanje prometa na Šolski ulici je umeščen na ravninskem odseku na blagem
klancu in je izveden iz granitnih kock dolţine 7.40 m in širine 4.10 m. Ukrep je bil izveden
predvsem zaradi občasnih velikih hitrosti vozil, saj je na tem delu prehod med mestno
pasaţo in graščino Rotenturn, kjer je sedeţ Mestne občine Slovenj Gradec. V neposredni
bliţini je bil tudi vrtec, ki je trenutno v novi izgradnji. Izveden ukrep je bistveno
pripomogel k večji prometni varnosti in k zniţanju hitrosti, saj prehod vsakodnevno
uporablja veliko ljudi, preglednost pa je zaradi ograje oteţena.
Slika 5.9: Lokacija ukrepa za umirjanje prometa na Šolski ulici
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 31
5.2 Regulativni ukrepi na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Regulativni ukrepi predstavljajo niz prometnih pravil, ki jih definira ZVCP. V naravi se
odraţajo s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Ta vrsta ukrepov nima posebnega
vpliva na umirjanje prometa, vendar pa se z njimi jasno definirajo prometna pravila za
cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del.
Slika 5.10: Načrt postavitve ustrezne prometne signalizacije v kriţišču severozahodne
obvoznice in Sejmiške ceste v Slovenj Gradcu
5.3 Opozorilne naprave na območju Mestne občine Slovenj Gradec
5.3.1 Optične opozorilne naprave – optične zavore
Optične opozorilne naprave so poleg prometne signalizacije najblaţji ukrepi za umirjanje
prometa in se jih uporablja pred območji umirjanja prometa. Optične zavore so prečno na
smer voţnje zarisane črte, ki potekajo preko cele širine smernega vozišča. Njihov namen je
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 32
opozoriti voznika, da lahko pravočasno in enakomerno zmanjša hitrost do dovoljene.
Neenakomernost razmakov med črtami daje vozniku občutek, da vozi pri nezmanjšani
hitrosti vedno hitreje. Razdalja med črtami ni enaka, temveč se spreminja v odvisnosti od
začetne in končne hitrosti, ki naj bi jo vozilo doseglo pred območjem omejene hitrosti.
Medsebojna razdalja med črtami (di) je odvisna od začetne hitrosti (vz) in končne hitrosti
(vk), pojemka (-1.5 m/s2 v naselju in -2.5 m/s2 zunaj naselja) in časovnega presledka 1
(ene) sekunde. Dolţina naprave (l), kjer vozilo zmanjšuje hitrost, je vsota vseh razdalj (di)
med črtami. Zaradi dodatnega opozorila na koncu naprave dodamo še dve črti na
medsebojni razdalji 10 m, kar skupno dolţino optične zavore (L) podaljša za 20 m.
Območje omejene hitrosti prične 20 m za koncem zvočne zavore. Smerni vozišči sta
medsebojno ločeni z neprekinjeno ločilno črto ali sredinskim otokom.
Slika 5.11: Optična zavora pred območjem umirjanja prometa
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 33
Optične zavore v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Slika 5.12: Optične opozorilne naprave v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Optične opozorilne naprave so umeščene na ravninskem odseku, v blagem nepreglednem
ovinku. Ukrep je bil izveden predvsem zaradi občasnih velikih hitrosti vozil in ker je v
neposredni bliţini osnovna šola, torej šolska pot ter cerkev je izveden ukrep bistveno
pripomogel k večji prometni varnosti otrok in k zniţanju hitrosti.
Tabela 5.1: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Širina pasov 0.37 0.4 - 0.03
Širina pasov optične opozorilne naprave so 0.03 m prekratke od predpisanega v TSC
03.800 : 2009, kar je skoraj zanemarljivo in bi lahko rekli, da optične zavore ustrezajo
standardom. Neustreznost optičnih zavor od predpisanega je, da razmik med črtami ni
neenakomeren, ampak je enak, saj je razmik med vsemi črtami enak 1.95 m.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 34
Optične zavore na Celjski cesti
Slika 5.13: Optične opozorilne naprave na Celjski cesti
Optične opozorilne naprave so umeščene na ravninskem odseku. Ukrep je bil izveden
predvsem zaradi občasnih velikih hitrosti vozil. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev
hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 40 km/h.
Tabela 5.2: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav na Celjski cesti
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Širina pasov 0.38 0.4 - 0.02
Širina pasov optične opozorilne naprave so 0.02 m prekratke od predpisanega v TSC
03.800 : 2009, kar je skoraj zanemarljivo in bi lahko rekli, da optične zavore ustrezajo
standardom. Neustreznost optičnih zavor od predpisanega je, da razmik med črtami ni
neenakomeren, ampak je enak, saj je razmik med vsemi črtami enak 2 m.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 35
5.3.2 Zvočne opozorilne naprave – zvočne zavore
Zvočne opozorilne naprave so blaţji ukrepi za umirjanje prometa in se jih uporablja pred
območji umirjanja prometa ali znotraj njih, kjer so predvidene višje hitrosti. Zvočne zavore
so prečno na smer voţnje izvedeni pari pasov iz materiala, ki ne zmanjšuje koeficienta
oprijemljivosti. Zvočne zavore z reliefnim odstopanjem od vozišča in/ali spremembo
teksture zagotavljajo zvočne in vibracijske učinke. Zvočne zavore so sestavljene iz para
pasov širine 40 cm na razdalji 2 m. Namen zvočnih zavor je z zvočnimi in vibracijskimi
učinki opozoriti voznika, da lahko pravočasno in enakomerno zmanjša hitrost do
dovoljene. Neenakomernost razmikov med črtami ter spremljajoči zvočni in vibracijski
učinki dajejo vozniku občutek, da vozi pri nezmanjšani hitrosti vedno hitreje. Razdalja
parov pasov ni enaka, temveč se spreminja v odvisnosti od začetne in končne hitrosti, ki
naj bi jo vozilo doseglo pred območjem omejene hitrosti. Za zvočne zavore veljajo enaki
parametri kot za optične zavore. Smerni vozišči sta medsebojno ločeni z neprekinjeno
ločilno črto.
Slika 5.14: Zvočna zavora pred območjem umirjanja prometa
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 36
Zvočne opozorilne naprave na Koroški ulici
Slika 5.15: Zvočne opozorilne naprave na Koroški ulici
Zvočne opozorilne naprave so umeščene na klancu lokalne ceste na Koroški ulici, kjer je v
bliţini osnovna šola, srednja šola in šolska pot. Promet na odseku poteka enosmerno in ker
je na tem odseku cesta zoţena, zaradi stanovanjskih hiš ni bilo moţno zgraditi pločnika.
Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu
pa je 30 km/h.
Slika 5.16: Lokacija zvočnih opozorilnih naprav na Koroški ulici
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 37
Tabela 5.3: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav na Koroški cesti
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Širina pasov 0.55 m 0.4 m + 0.15 m
Razdalja med pasovi 2 m 2 m Ni odstopanja
Širina pasov zvočne opozorilne naprave ustreza standardom v predpisanem TSC 03.800 :
2009, razdalja med pasovi pa je za 0.15 m preširoka. Ker je ukrep bil nameščen leta 2000
pred sprejetjem TSC, hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma, vendar pa širino,
ki je širša za 0.15 m štejemo kot pozitivno lastnost. Obravnavana zvočna opozorilna
naprava je postavljena ţe v območju omejene hitrosti 30 km/h, zato ni potrebnega
neenakomernega oziroma različnega razmika med pasovi. Prav tako je samo območje
poudarjeno z barvnim rdečim asfaltom. Ob uvedbi ukrepa, so bile pritoţbe s strani
stanovalcev, ki bivajo tik ob izvedeni oviri, zaradi hrupa, ki nastane pri voţnji preko ovire.
5.4 Grbine in ploščadi na območju Mestne občine Slovenj Gradec
5.4.1 Grbina sinusoidne oblike
Grbine so primerna rešitev za umirjanje prometa predvsem na cestah v stanovanjskih
naseljih, kjer je gostota prometa manj kot 100 EOV/konično uro. Prepovedano jih je
izvajati na glavnih in regionalnih cestah 1. reda, na cestah, kjer so redne proge javnega
potniškega prometa in na cestah z večjim podolţnim sklonom kot 8%. Hitrostne grbine
omogočajo vozilom, da jih prevozijo s hitrostjo med 20 km/h in 30 km/h brez občutnega
nelagodja, premetavanja tovora in stresa. Zaradi neugodnih učinkov na voznika v vozilu
pri prečkanju grbin pri višjih hitrosti je to ena najučinkovitejših metod za umirjanje
prometa. Vendar zaradi neestetskega videza in oblice teţav, ki jih povzročajo grbine niso
idealen ukrep umirjanja prometa in jih uporabljamo le takrat, ko ni moţno uporabljati
drugih ukrepov. Grbine morajo biti označene oziroma najavljene z vertikalno signalizacijo
in poudarjene še s horizontalno signalizacijo, biti morajo osvetljene, urejeno mora biti tudi
odvodnjavanje, prav tako pa jih ni primerno kombinirati s prehodom za pešce.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 38
Grbina sinusoidne oblike na Selah
Slika 5.17: Grbina sinusoidne oblike
in vzdolţni prerez
Slika 5.18: Grbina sinusoidne oblike na
Selah
Slika 5.19: Lokacija grbine sinusoidne oblike na Selah
Ukrep je izveden na ravninskem odseku lokalne ceste, na lokaciji Meţnik – Anţič v
neposredni bliţini osnovne šole na Selah. Ukrep je bil izveden predvsem zaradi občasnih
velikih hitrosti vozil in ker je v neposredni bliţini osnovna šola, torej šolska pot, je izveden
ukrep bistveno pripomogel k večji prometni varnosti otrok in k zniţanju hitrosti. Pred
uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 90 km/h, po izvedenem ukrepu pa je
30 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 39
Tabela 5.4: Dimenzije in odstopanje grbine sinusoidne oblike na Selah
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 5.0 m 4.80 m + 0.20 m
Širina (a) 4.0 m 4.5 m – 6.0 m - 0.5 m
Višina (H) 0.12 m 0.12 m Ni odstopanja
Pri obravnavani hitrostni oviri so odstopanja v dolţini hitrostne ovire, saj je ovira 0.2 m
predolga medtem, ko je širina grbine prekratka za 0.5 m. Višina ustreza predpisanemu v
TSC 03.800 : 2009. Širina je prekratka, saj je tudi širina ceste na tem odseku le 4.0 m,
dolţina ovire pa je predolga zaradi gostote tovornih vozil, ki grbino vsakodnevno prečkajo,
saj cesta, kjer je grbina nameščena, vodi do kamnoloma.
5.4.2 Ploščad trapezne oblike
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec imamo deset ploščadi trapezne oblike. Ploščad
trapezne oblike se uporablja v glavnem v kriţiščih z veliko koncentracijo pešcev, na
vhodih v stanovanjske predele in na ravnih odsekih, kjer je hitrost vozil med 50 in 70
km/h, prometna obremenitev pa je manjša ali enaka 600 EOV/konično uro. Pomembna
razlika med ploščadmi in grbinami je, da se ploščadi lahko uporabljajo v kombinaciji s
prehodi za pešce in kolesarje. Prednosti ploščadi so zmanjšanje hitrosti do 25 km/h,
primerne so za prečkanje pešcev, omogočajo prečkanje ceste brez ovire za invalidne osebe,
olajšajo pot za pešce in kolesarje in zmanjšanje hitrosti za kolesa z motorjem. Ploščadi
morajo biti označene oziroma najavljene z vertikalno signalizacijo in poudarjene še s
horizontalno signalizacijo, biti morajo osvetljene, urejeno pa mora biti tudi odvodnjavanje.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 40
Ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici 1
Slika 5.20: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.21: Ploščad trapezne oblike na
Iršičevi ulici 1
Slika 5.22: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 1 in Iršičevi ulici 2
Ukrep je izveden v naselju, na ravninskem odseku, v kriţišču lokalne zbirne mestne in
krajevne ceste, Iršičeve ulice in lokalne mestne in krajevne ceste, Kopališke ulice. Izveden
je bil predvsem zaradi občasnih velikih hitrosti vozil in ker je v neposredni bliţini osnovna
šola, torej šolska pot, je izveden ukrep bistveno pripomogel k večji prometni varnosti otrok
in k zniţanju hitrosti, saj je ukrep izveden v kombinaciji s prehodom za pešce. V
neposredni bliţini je tudi bolnišnica, zdravstveni dom in športna dvorana. Pred uvedbo
ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30
km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 41
Tabela 5.5: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 1
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 8.0 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 6.6 m 4.5 m – 6.0 m + 0.6 m
Višina (H) 0.12 m 0.12 m Ni odstopanja
Dolžina klančine (k) 1.0 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
- 0.1 m
Naklon 6.9° 6.3° + 0.6°
Pri obravnavani hitrostni oviri so odstopanja v širini hitrostne ovire, saj je ovira 0.6 m
preširoka medtem, ko je dolţina klančine prekratka za 0.1 m. Naklon rampe pri ploščadi
trapezne oblike na Iršičevi ulici 1 je večji za 9% od predpisanega v TSC 03.800 : 2009
oziroma znaša razlika 0.6°. Ker je ukrep bil izveden leta 1998 oziroma pred sprejetjem
TSC, hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede na podatke
odstopanje minimalno in v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi TSC bi le-ta bil
primernejši predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko ovire.
Ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici 2
Slika 5.23: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.24: Ploščad trapezne oblike na
Iršičevi ulici 2
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 42
Ukrep je izveden v naselju, na ravninskem odseku, na drugem kraku kriţišča, lokalne
zbirne mestne in krajevne ceste na Iršičevi ulici in lokalne mestne in krajevne ceste na
Kopališki ulici. Izveden je bil iz enakih razlogov kot ploščad trapezne oblike na Iršičevi
ulici 1. Prav tako pa je bila omejitev hitrosti pred uvedbo ukrepa na tem odseku 50 km/h,
po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Tabela 5.6: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 2
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 7.95 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 6.6 m 4.5 m – 6.0 m + 0.6 m
Višina (H) 0.11 m 0.12 m - 0.01 m
Dolžina klančine (k) 1.1 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
Ni odstopanja
Naklon 5.7° 6.2° - 0.6°
Širina ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 2 je za 0.6 m preširoka od predpisanega v
TSC 03.800 : 2009. Višina ploščadi je prenizka za 0.01 m in naklon klančine je manjši za
10% od predpisanega in znaša razlika 0. 6°. Ker je ukrep bil izveden leta 1998 oziroma
pred sprejetjem TSC, hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede
na podatke odstopanje minimalno in v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi TSC bi le-ta
bil primernejši predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko ovire.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 43
Ploščad trapezne oblike na Maistrovi ulici
Slika 5.25: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.26: Ploščad trapezne oblike na
Maistrovi ulici
Slika 5.27: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Maistrovi ulici
Ukrep je izveden v naselju na ravninskem odseku, lokalne mestne in krajevne ceste na
Tomšičevi ulici ter javne poti na Maistrovi ulici, kjer so se občasno pojavljale velike
hitrosti. Na tem odseku poteka šolska pot in centralna pešpot po stanovanjski soseski, v
neposredni bliţini pa je tudi vrtec, tako je izveden ukrep bistveno pripomogel k večji
varnosti otrok in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem
odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 44
Tabela 5.7: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Maistrovi ulici
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 6.0 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 6.15 m 4.5 m – 6.0 m + 0.15 m
Višina (H) 0.13 m 0.12 m + 0.01 m
Dolžina klančine (k) 1.0 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
- 0.1 m
Naklon 7.4° 6.3° + 1.1°
Širina ploščadi trapezne oblike na Maistrovi ulici je za 0.15 m preširoka od predpisanega v
TSC 03.800 : 2009. Odstopanja so se pojavila tudi pri višini ploščadi, ki je previsoka za
0.01 m, dolţini klančine, ki je prekratka za 0.1 m ter pri naklonu klančine, ki je prevelik za
17% od predpisanega in znaša razlika 1.1°. Ker je ukrep bil izveden leta 1999 oziroma
pred sprejetjem TSC, hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede
na podatke odstopanje minimalno in v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi TSC bi le-ta
bil primernejši predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko ovire. Ker je pešpot speljana
nivojsko in ravninsko na ukrep, je pred njo na pešpoti nameščena varovalna ograja, ki
preprečuje nalet pred vozilo. Ograja ni postavljena pravilno, saj bi morala biti postavljena
pod kotom 45°.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 45
Ploščad trapezne oblike na Ronkovi ulici
Slika 5.28: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.29: Ploščad trapezne oblike na
Ronkovi ulici
Slika 5.30: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Ronkovi ulici
Ukrep je bil izveden na ravninskem odseku, v naselju, v kriţišču lokalne zbirne mestne in
krajevne ceste na lokaciji Gozdna pot – Katica – Kriţišče pri Merkurju in javne poti na
Ronkovi ulici, kjer so se občasno pojavljale velike hitrosti. Poleg tega na tem odseku
poteka šolska pot in centralna pešpot po stanovanjski soseski in tako je izveden ukrep
bistveno pripomogel k večji varnosti otrok in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je
bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 46
Tabela 5.8: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Ronkovi ulici
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 9.80 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m + 0.8
Širina (a) 6.0 m 4.5 m – 6.0 m Ni odstopanja
Višina (H) 0.11 m 0.12 m - 0.01 m
Dolžina klančine (k) 1.0 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
- 0.1 m
Naklon 6.3° 6.3° Ni odstopanja
Pri obravnavani hitrostni oviri so odstopanja v dolţini hitrostne ovire, saj je ovira 0.8 m
predolga, višina rampe je prenizka za 0.01 m in tudi dolţina klančine je prekratka za 0.1 m.
Kljub dolţinskim odstopanjem je naklon pravilen. Dolţina ploščadi je podaljšana zaradi
treh uvozov na ploščad. Ker je ukrep bil izveden leta 1999 oziroma pred sprejetjem TSC,
hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede na podatke
odstopanje minimalno in v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi TSC bi le-ta bil
primernejši predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko ovire.
Ploščad trapezne oblike na Sejmiški ulici
Slika 5.31: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.32: Ploščad trapezne oblike na
Sejmiški ulici
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 47
Slika 5.33: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Sejmiški ulici
Ukrep je bil izveden na ravninskem odseku v naselju, pred kriţiščem lokalne ceste na
lokaciji obvoznica – kriţišče pri avtobusni postaji, javne poti na Šolski ulici ter lokalne
mestne in krajevne ceste na Sejmiški ulici, kjer so se prav tako občasno pojavljale velike
hitrosti. Cesta, kjer je ukrep izveden je napajalna za industrijsko cono in so jo koristila tudi
tovorna vozila. Zaradi ozkega grla je tako večkrat prišlo do oviranega prometnega toka.
Prav tako je omejitev tovornega prometa po uvedbi ukrepa omejena do 7,5t skupne mase
tovornega vozila. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po
izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Tabela 5.9: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Sejmiški ulici
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 7.15 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 5.6 m 4.5 m – 6.0 m Ni odstopanja
Višina (H) 0.1 m 0.12 m - 0.02 m
Dolžina klančine (k) 1.0 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
- 0.1 m
Naklon 5.7° 6.3° - 0.6°
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 48
Višina ploščadi trapezne oblike na Sejmiški ulici je za 0.02 m prenizka od predpisanega v
TSC 03.800 : 2009, prav tako je dolţina klančine za 0.1 m prekratka, premajhen pa je tudi
naklon, ki je manjši za 10% in znaša razlika 0.6°. Ker je ukrep bil izveden leta 1998
oziroma pred sprejetjem TSC, hitrostna ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar
pa je glede na podatke odstopanje minimalno in v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi
TSC bi le-ta bil primernejši predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko ovire.
Ploščad trapezne oblike v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Slika 5.34: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.35: Ploščad trapezne oblike v
Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Slika 5.36: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 49
Ukrep je bil izveden v naselju Šmartno pri Slovenj Gradcu, na ravninskem odseku lokalne
ceste, na lokaciji Šmartno – Lorenc, predvsem zaradi občasnih velikih hitrosti vozil, saj je
v neposredni bliţini osnovna šola in pokopališče. Izveden ukrep bistveno pripomogel k
večji prometni varnosti otrok in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev
hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Tabela 5.10: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 6.2 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 6.6 m 4.5 m – 6.0 m + 0.6 m
Višina (H) 0.12 m 0.12 m Ni odstopanja
Dolžina klančine (k) 1.16 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
+ 0.06 m
Naklon 5.9° 6.3° - 0.4°
Pri obravnavani hitrostni oviri so odstopanja v širini hitrostne ovire, saj je ovira 0.6 m
preširoka, dolţina klančine pa je predolga za 0.06 m. Naklon rampe pri ploščadi trapezne
oblike v Šmartnem je premajhen za 6% od predpisanega v TSC 03.800 : 2009 oziroma
znaša razlika 0.4°. Ukrep bil izveden leta 1999 oziroma pred sprejetjem TSC in hitrostna
ovira standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede na podatke, odstopanje od
TSC minimalno in je od ovir, ki smo jih obravnavali in ne ustrezajo standardom,
odstopanje najmanjše, udobnost voţnje preko te ovire najudobnejša.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 50
Ploščad trapezne oblike v Pamečah
Slika 5.37: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.38: Ploščad trapezne oblike v
Pamečah
Slika 5.39: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Pamečah
Ukrep je bil izveden v Pamečah, na ravninskem odseku lokalne ceste, na lokaciji Rţen –
Lakuţe, prav tako zaradi občasnih velikih hitrosti vozil, saj je v neposredni bliţini osnovna
šola, torej šolska pot in tako je izveden ukrep bistveno pripomogel k večji prometni
varnosti otrok in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem
odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 51
Tabela 5.11: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Pamečah
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 5.85 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 5.0 m 4.5 m – 6.0 m Ni odstopanja
Višina (H) 0.12 m 0.12 m Ni odstopanja
Dolžina klančine (k) 1.0 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
- 0.1 m prekratka
Naklon 6.9° 6.3° + 0.6° prevelika
Dolţina klančine ploščadi trapezne oblike v Pamečah je za 0.1 m prekratka od
predpisanega v TSC 03.800 : 2009, naklon pa je prevelik in sicer za 9% in znaša razlika
0.6°. Ker je ukrep bil izveden leta 1999 oziroma pred sprejetjem TSC, hitrostna ovira
standardom ne ustreza popolnoma. Vendar pa je glede na podatke odstopanje minimalno in
v kolikor bi ukrep bil izveden na podlagi TSC bi le-ta bil primernejši predvsem iz vidika
udobnosti voţnje preko ovire.
Ploščad trapezne oblike v Trobljah
Slika 5.40: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.41: Ploščad trapezne oblike v
Trobljah
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 52
Slika 5.42: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Trobljah
Ukrep je bil izveden leta 2011 v Trobljah, na ravninskem odseku, lokalne ceste, ki
povezuje Pameče s Slovenj Gradcem, kjer so se občasno pojavljale velike hitrosti vozil.
Uvedli so ga ob prenovi ceste in pločnika na pešce, saj se na mestu ploščadi, ki ima tudi
prehod za pešce, pločnik na eni strani cestišča konča in nadaljuje na drugi strani, tako je
izveden ukrep bistveno pripomogel k večji prometni in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo
ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30
km/h.
Tabela 5.12: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Trobljah
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 3.50 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 5.60 m 4.5 m – 6.0 m Ni odstopanja
Višina (H) 0.07 m 0.12 m - 0.05 m
Dolžina klančine (k) 1.25 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
+ 0.15 m
Naklon 3.2° 6.3° - 3.1°
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 53
Višina ploščadi trapezne oblike v Trobljah je v primerjavi s TSC 03.800 : 2009 za 0.05 m
premajhna, dolţina klančina je daljša za 0.15 m, prav tako je premajhen tudi naklon in
sicer za 49% in znaša razlika 3.1°. Ukrep je bil izveden na podlagi Pravilnika o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS. št. 46) in Pravilnika o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah (Ur. l . RS št. 110), kjer je predpisana višina klančine za montaţne fizične
ovire 0.07 m, v primeru hitrosti 30 km/h. Da je klančina niţja in daljša, je dobro predvsem
iz vidika udobnosti voţnje preko nje, še vedno pa nam zagotavlja omejitev hitrosti 30
km/h.
Ploščad trapezne oblike na Gozdni poti
Slika 5.43: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.44: Ploščad trapezne oblike na
Gozdni poti
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 54
Slika 5.45: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Gozdni poti
Ukrep je bil izveden na Gozdni poti, v blagem ovinku lokalne zbirne mestne in krajevne
ceste, na lokaciji Gozdna pot - Katica - Kriţišče pri Mercatorju, kjer so se občasno
pojavljale velike hitrosti vozil. Ker je v neposredni bliţini osnovna šola, torej šolska pot, je
izveden ukrep bistveno pripomogel k večji prometni varnosti otrok in k zniţanju hitrosti.
Ukrep je bil izveden v letu 2010, ob prenovi ceste na Gozdni poti in uvedbi pločnika za
pešce. Pred uvedbo ukrepa je bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem
ukrepu pa je 30 km/h.
Tabela 5.13: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Gozdni poti
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 3.70 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 4.80 m 4.5 m – 6.0 m Ni odstopanja
Višina (H) 0.09 m 0.12 m - 0.03 m
Dolžina klančine (k) 1.20 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
+ 0.10 m
Naklon 4.3° 6.3° - 2.0°
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 55
Pri obravnavani hitrostni oviri so odstopanja v višini hitrostne ovire, saj je ovira 0.03 m
prenizka, dolţina klančine pa je predolga za 0.10 m. Naklon rampe pri ploščadi trapezne
oblike na Gozdni poti je premajhen za 31.7% od predpisanega v TSC 03.800 : 2009
oziroma znaša razlika 2.0°. Ploščad je dimenzionirana za varno voţnjo preko nje tudi pri
hitrosti 50 km/h. Da je klančina niţja in daljša, je dobro predvsem iz vidika udobnosti
voţnje preko nje, še vedno pa nam zagotavlja omejitev hitrosti 30 km/h.
Ploščad trapezne oblike v Starem trgu
Slika 5.46: Ploščad trapezne oblike in
vzdolţni prerez
Slika 5.47: Ploščad trapezne oblike v
Starem trgu
Slika 5.48: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Starem trgu
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 56
Ukrep je bil izveden v Starem trgu, na ravninskem odseku lokalne zbirne mestne in
krajevne ceste, kjer so se občasno pojavljale velike hitrosti vozil. Ker je v neposredni
bliţini nepregledno kriţišče, je bil uteţen izvoz stanovalcem. Prav tako je v bliţini igrišče,
do katerega je potrebno cesto prečkati. Izveden ukrep je bistveno pripomogel k večji
prometni varnosti in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo omenjenega ukrepa so bile na tem
območju nameščene montaţne grbine, vendar so se v zimskem času med pluţenjem
uničile, saj bi jih bilo potrebno v zimskem času odstraniti.
Tabela 5.14: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Starem trgu
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolžina (L) 3.50 m 3.0 m ≤ L ≤ 9.0 m Ni odstopanja
Širina (a) 7.80 m 4.5 m – 6.0 m + 1.8 m
Višina (H) 0.07 m 0.12 m - 0.05 m
Dolžina klančine (k) 1.25 m k (m) =
19.2 / (47 - Vprev) =
1.1 m
+ 0.15 m
Naklon 3.2° 6.3° - 3.1°
Višina ploščadi trapezne oblike v Starem trgu je v primerjavi s TSC 03.800 : 2009 za 0.05
m premajhna, dolţina klančina je daljša za 0.15 m, prav tako je premajhen tudi naklon in
sicer za 49% in znaša razlika 3.1°. Širina ploščadi je predolga za 1.8 m in sicer zaradi
dovoza vozil do zabojnikov za smeti, ki so ob cesti. Ukrep je bil izveden na podlagi
Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS. št. 46)
in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah (Ur. l . RS št. 110), kjer je predpisana višina klančine za montaţne
fizične ovire 0.07 m, v primeru hitrosti 30 km/h. Da je klančina niţja in daljša, je dobro
predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko nje in varnosti motoristov, še vedno pa nam
zagotavlja omejitev hitrosti 30 km/h.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 57
5.5 Zožitve vozišča in razmejitev smernih vozišč na območju Mestne občine Slovenj
Gradec
Zoţenje vozišča oziroma zmanjšanje širine vozišča je eden pomembnejših dejavnikov pri
umirjanju prometa, saj so za doseganje večjih hitrosti potrebne širše ceste. Na zoţenih
voziščih ima voznik slabši občutek in postane bolj previden, zato včasih tudi podzavestno
zmanjša hitrost.
5.5.1 Sredinski otoki
Sredinski otoki sami po sebi ne vplivajo na močno zmanjšanje voznih hitrosti. Zaradi
boljšega učinka jih je potrebno kombinirati s kakšnim drugim ukrepom za umirjanje
prometa. Dobre rezultate se lahko doseţe z zamikanjem osi vozišča, z vgraditvijo dovolj
širokega sredinskega otoka pa se doseţe tudi prestavitev cestne osi. V primeru, da so otoki
širši od 2.5 m, jih je primerno zasaditi z grmičevjem oziroma z manjšimi drevesi, ki pa ne
smejo zmanjševati preglednosti. Otoki morajo biti osvetljeni, urejeno mora biti tudi
odvodnjavanje. Sredinske otoke je zelo primerno kombinirati s prehodom za pešce.
Sredinski otoki nam omogočajo, da se hitrosti zmanjšajo, zmanjšujejo prometne volumne,
preprečujejo prehitevanje, izboljšujejo varnost pešcev in kolesarjev ter lahko imajo dober
estetski učinek.
Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven (s sredinskim otokom) na Legnu
Slika 5.49: Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven (s sredinskim otokom)
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 58
Slika 5.50: Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven na Legnu
Ukrep je izveden v naselju na Legnu, na ravninskem odseku, kjer so se občasno pojavljale
velike hitrosti. V neposredni bliţini je vrtec torej šolska pot in tako je izveden ukrep
bistveno pripomogel k večji prometni varnosti in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je
bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Slika 5.51: Načrt zamika osi smernega vozišča simetrično navzven na Legnu3
3 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 59
Tabela 5.15: Dimenzije in odstopanje zamika osi smernega vozišča simetrično navzven
na Legnu
Dejansko stanje Dimenzioniranje po
TSC 03.800 : 2009
Odstopanje
Dolţina (L) 13.0 m 5.0 m ≤ L ≤ 20.0 m Ni odstopanja
Širina vozišča (a) 3.25 m 3.25 – 3.50 m Ni odstopanja
Širina otoka (b) 3.0 m b ≥ 1.50 m, Ni odstopanja
Pri obravnavani hitrostni oviri ni odstopanj od predpisanega v TSC 03.800 : 2009, saj
dolţina sredinskega otoka ustreza predpisanemu. Ker so v tem primeru kolesarji na
vozišču, tudi širina vozišča ustreza predpisanemu standardu. Prav tako ustreza
predpisanemu širina otoka, saj je otok širok 3.0 m oziroma širši od predpisanih minimalnih
1.5 m. Otok je zasajen z grmičevjem, osvetljen, urejeno pa je tudi odvodnjavanje.
5.6 Zamiki osi vozišča na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Z zamikanjem osi vozišča uvedemo na vozišče manjše horizontalne elemente, ki jih vozila
lahko prevozijo z manjšo hitrostjo. Tako fizično onemogočimo doseganje višjih hitrosti in
prisilimo voznike, da vozijo previdneje in predvsem počasneje. Uporabljamo jih izključno
na cestah v naselju, na cestah, kjer je problem prevelika hitrost in kjer grbine niso dale
zadovoljivega rezultata. Zamiki osi občutno zmanjšujejo hitrost, potrebna je dobra izvedba
in označitev, bolj primerne so za manj prometne ceste, ne uporabljajo se na cestah z
rednimi avtobusnimi linijami in v njihovi neposredni bliţini je nujno potrebna osvetlitev.
Prednosti tega ukrepa je, da zamik fizično preprečuje prevelike hitrosti, ni teţav pri
prevozu večjih vozil in ima lahko dober estetski videz. Slabosti zamika osi vozišča so, da
imamo zaradi zoţitve manj moţnosti za parkirna mesta, da se za ukrep potrebuje veliko
prostora, prav tako pa je potrebna natančna izvedba. Na območju Mestne občine Slovenj
Gradec so zamiki smernega vozišča trije, na Iršičevi ulici, kjer je zamik osi s stranskim in
sredinskim otokom, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ter na Glavnem trgu.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 60
Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici
Slika 5.52: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici
Ukrep je bil izveden v naselju, na ravninskem odseku, lokalne zbirne mestne in krajevne
ceste na Iršičevi ulici, kjer so se občasno pojavljale velike hitrosti. V neposredni bliţini je
osnovna šola, torej šolska pot, bolnišnica ter zdravstveni dom in tako je izveden ukrep
bistveno pripomogel k večji prometni varnosti in k zniţanju hitrosti. Pred uvedbo ukrepa je
bila omejitev hitrosti na tem odseku 50 km/h, po izvedenem ukrepu pa je 30 km/h.
Slika 5.53: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici4
4 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 61
Slika 5.54: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici
Dimenzije zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici ne ustrezajo
standardom, saj je zamik osi bil zgrajen pred letom 2000, torej pred uvedbo TSC. Širina
vozišča je 3.0 m, kolesarji pa nimajo kolesarske steze ob cestišču, zato je širina premajhna.
Širina sredinskega otoka je 1.0 m, stranskega otoka pa 1.7 m. Dolţina celotnega zamika osi
je 36.56 m, kar ustreza standardom za dolţino zamika osi. Slaba lastnost omenjene ovire je
v robnikih otoka, saj so robniki ob zapadlem snegu slabo vidni, kar lahko povzroči
poškodovanje vozila in poškodovanje robnikov ob pluţenju. Boljša rešitev bi bila samo v
obrobi iz granitnih kock, ki bi bile rahlo dvignjene. Prav tako je slabost tudi, da se
pozornost voznikov poveča na zamik in zmanjša na prehod za pešce, ki je lociran tik pred
oviro.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 62
Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu
Slika 5.55: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu
Ukrep je bil izveden v centru mesta, na ravninskem odseku, lokalne zbirne mestne in
krajevne ceste na Glavnem trgu. Ker je v centru mesta omejitev hitrosti omejena na 30
km/h, nam izvedena šikana zagotavlja omejitev hitrosti. Na območju Glavnega trga velja
prometni reţim, ki daje prednost pešcem.
Slika 5.56: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu5
5 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 63
Slika 5.57: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu
Širina vozišča zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu je 3.0 m.
Širina sredinskega otoka in stranskega otoka je 0.5 m. Sredinski otok je urejen iz granitnih
kock, ki so rahlo dvignjene, katere lahko vozila tudi prevozijo. Dolţina celotnega zamika
osi je 21.70 m, kar ustreza standardom za dolţino zamika osi.
Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Slika 5.58: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri Slovenj Gradcu6
6 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 64
Ukrep je izveden na ravninskem delu ob vstopu v Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer so se
občasno pojavljale velike hitrosti. Problem umiritve hitrosti v naselju Šmartno je obstajal
ţe dolgo. Z izgradnjo kolesarske poti Slovenj Gradec - Mislinja, pa se je pojavil dodaten
problem prečkanja kolesarske poti z lokalno cesto. Ob načrtovanju ukrepa za umirjanje
prometa je obstajala je tudi varianta z hitrostno oviro z grbino, vendar so se odločili za
šikano.
Pri projektiranju so bile upoštevane naslednje zahteve:
- zmanjšati uvozno hitrost v naselju Šmartno,
- urediti varno prečkanje kolesarske poti in lokalne ceste,
- zagotoviti ustrezno preglednost (predvsem pri izvozu iz Šmartna),
- omogočiti promet avtobusov in avtovlačilcev.
Slika 5.59: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu7
Projektirana šikana je dejansko kombinacija več ukrepov ( TSC 03.800:2000):
- Ločilni otok na mestu prehoda za pešce
- Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven
- Zamik osi smernega vozišča asimetrično (s sredinskim otokom)
7 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 65
Slika 5.60: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu
Bistvene značilnosti so, da je formalna omejitev hitrosti 30 km/h, vendar je s kombinacijo
pogreznjenih dvignjenih robnikov doseţeno tudi dejansko zmanjšanje hitrosti. Maksimalna
dejanska hitrost osebnega vozila po izvozu iz šikane je 40 - 45 km/h. Prevoznost za
avtobuse in avtovlačilce se je v času projektiranja preverjala s programskim orodjem
Avtoturn. Kombinacija pogreznjenih robnikov in delno dvignjenih površin omogoča
prevoznost tudi avtovlačilcu. Preglednost za kolesarje, kateri so se pribliţevali šikani iz
smeri Slovenj Gradca je bila premajhna. Z zamikom osi je doseţena ustrezna preglednost
za kolesarje, pri voţnji iz smeri Slovenj Gradca.
V prihodnosti se načrtuje še en zamik osi s stranskim in sredinskim otokom pri vhodu v
Šmartno pri Slovenj Gradcu in sicer iz Legna.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 66
Slika 5.61: Načrtovan zamik osi s stranskim in sredinskim otokom pri vhodu v Šmartno pri
Slovenj Gradcu in smeri Legen8
5.7 Krožišča na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Kroţna kriţišča prispevajo dva pomembna faktorja pri umirjanju prometa:
- zaradi zamika osi občutno zmanjšajo vozne hitrosti in povečajo pozornost
voznikov,
- v kroţnem kriţišču radij kroţišča prisili voznika k uporabi niţje hitrosti.
Velikost kroţnega kriţišča je odvisna od dejanskih in pričakovanih prometnih obremenitev
in od strukture prometa. Kroţna kriţišča predstavljajo tudi urbanistični element, ki s svojo
značilno obliko in po moţnosti s hortikulturno urejenim otokom dajejo specifičen izgled
prostora, kar tudi dodatno vpliva na obnašanje voznikov in s tem prispeva k boljši
prometni varnosti. Lahko se jih izvaja na cestah v naselju in izven naselja. Pred izvedbo je
8 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 67
nujno potrebno izvesti študijo upravičenosti, saj predstavlja kroţno kriţišče večjo finančno
investicijo. Velikokrat se namreč prometna varnost zadovoljivo reši zgolj s semaforizacijo
obstoječega kriţišča.
Pri uvedbi kroţnih kriţišč je potrebno poleg uporabe vseh bistvenih projektnih elementov,
presoditi tudi smiselnost izvedbe kroţnega kriţišča na osnovi kriterijev, ki so funkcionalni
kriterij, prostorski kriterij, kriterij propustnosti, prometno – tehnični kriterij, kriterij
prometne varnosti in ekonomski kriterij. Potrebno je predvideti, kolikšna je primarna vloga
kriţišča, ali imamo na voljo dovolj razpoloţljivega prostora, ali bo rešitev ustrezno
prepuščala promet tudi na koncu planske dobe, kakšne so okoliščine na obravnavanem
mestu, ali je to prometno varna rešitev in če je sploh ekonomična.
Kroţna kriţišča uvajamo na glavnih prometnih arterijah, na lokacijah kjer je veliko
prometnih nesreč, v primerih kriţišč z nepravilno geometrijo in v primerih kriţišč, kjer je
potrebno zmanjšati čakalne vrste. Kroţna kriţišča imajo načeloma večjo prepustnost kot
semaforizirana kriţišča, zagotavljajo tudi moţnost polkroţnega obračanja, lahko
zmanjšujejo kolone na dostopu v kriţišče in predstavljajo estetsko vrednost. Vendar jih
dolga vozila teţje prevozijo, zahtevajo več prostora za postavitev in zahtevajo več
vzdrţevanja zaradi sredinskega otoka.
Na območju Mestne občine imamo trenutno štiri kroţna kriţišča, v prihodnosti pa se
načrtujeta še tri kroţišča in sicer eno na lokaciji Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem, na
kriţišču Sele – Vrhe, drugo pri avtobusni postaji v Slovenj Gradcu in tretje na lokaciji
Slovenj Gradec – Mislinja, na kriţišču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Krožno križišče pri Mercatorju
Kroţno kriţišče pri Mercatorju je bilo prvo kroţno kriţišče na območju MOSG. Zgradili so
ga ob gradnji trgovskega centra leta 2002. Pred tem kriţišča na tem območju ni bilo. Danes
je na območju kroţišča velik pretok vozil, saj so ob njem trije trgovski centri.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 68
Slika 5.62: Kroţno kriţišče pri Mercatorju
Kroţišče pri Mercatorju je enopasovno s štirimi kraki, ob kroţišču je urejena kolesarska
steza in pločnik za pešce. Kroţišče ima zunanji premer 30 m, kar ga uvršča med srednja
velika urbana kroţišča.
Krožno križišče v Starem trgu
Kroţno kriţišče v Starem trgu je bilo zgrajeno leta 2005. Pred ureditvijo kroţnega kriţišča
je bilo to kriţišče s prednostno cesto. Kriţišče je bilo dokaj nevarno, saj je bila omejitev
hitrosti 70 km/h, izvoz stanovalcem Starega trga na glavno cesto pa močno oteţen, saj je
cesta povezava z Občino Ravne na Koroškem in je pretok vozil velik. Prav tako je kriţišče
bilo nevarno tudi za prečkanje pešcev in kolesarjev, z uvedbo kroţišča pa je urejen tudi
prehod za njih.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 69
Slika 5.63: Kroţno kriţišče v Starem trgu
Kroţišče v Starem trgu je enopasovno s štirimi kraki, ob kroţišču je na eni strani urejena
kolesarska steza in pločnik za pešce. Kroţišče ima zunanji premer 30 m, kar ga uvršča med
srednja velika urbana kroţišča.
Krožno križišče pri Hoferju
Kroţno kriţišče pri Hoferju je bilo zgrajeno leta 2008. Pred ureditvijo kroţnega kriţišča je
bilo kriţišče semaforizirano. Z izgradnjo trgovskega objekta in posledično priključitev
trgovskega objeta na glavno cesto, so se pojavila razmišljanja o novi ureditvi kriţišča. V
času semaforiziranega kriţišča je to kriţišče veljalo za nevarno in nepregledno, večkrat pa
je prišlo tudi do prometnih nesreč. Do nesreč je prihajalo predvsem v nočnem času, ko
semaforji niso delovali, na tem odseku pa so se izvajale visoke hitrosti, saj kriţišče leţi na
mestni obvoznici, kjer je omejitev 70 km/h. Z uvedbo kroţnega kriţišča se je tako
zmanjšalo število konfliktnih točk.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 70
Slika 5.64: Situacija pred ureditvijo kroţišča
Slika 5.65: Kroţno kriţišče pri Hoferju9
Kroţišče pri Hoferju je enopasovno s petimi kraki, ob kroţišču je urejena kolesarska steza
in pločnik za pešce. Kroţišče ima zunanji premer 50 m, kar ga uvršča med srednja velika
izvenurbana kroţišča. Kroţno kriţišče je večje, kot ostala, saj ima pet krakov prav tako pa
je umeščeno na mestno obvoznico, kjer je pretok vozil velik.
9 Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 71
Krožno križišče pri Nami
Kroţno kriţišče pri Nami je novejše kroţno kriţišče v Slovenj Gradcu. Pred ureditvijo
kroţnega kriţišča je bilo kriţišče semaforizirano. Ker skozi kriţišče poteka šolska pot in
glavna cesta, je kriţišče bilo velikokrat zasičeno z motornimi vozili, ki so iz smeri Stari trg
zavijali proti Šmartnem, zaradi pešcev in otrok, ki so ob zeleni luči prečkali cesto. Prehod
iz semaforiziranega v kroţno kriţišče se je uvedlo sprva z montaţnim kroţnim kriţiščem,
ki je bilo narejeno iz plastičnih pregrad, napolnjenih z vodo. Z uvedbo montaţnega
kroţišča se je ugotovilo, da je gradnja kroţnega kriţišča primerna kot dolgoročna rešitev in
tako so ga leta 2009 tudi zgradili.
Slika 5.66: Montaţno kroţno kriţišče pri Nami10
10
Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 72
Slika 5.67: Kroţno kriţišče pri Nami
Kroţišče pri Nami je enopasovno s štirimi kraki, ob kroţišču je urejena kolesarska steza in
pločnik za pešce. Kroţišče ima zunanji premer 38 m, kar ga uvršča med srednja velika
urbana kroţišča.
Načrti za prihodnost
Slika 5.68: Načrtovano kroţno kriţišče Sele – Vrhe11
11
Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet in Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 73
Na kriţišču Sele – Vrhe, ceste, ki povezuje Mestno občino Slovenj Gradec in Občino
Ravne na Koroškem je načrtovano kroţno kriţišče. Sedaj je to kriţišče s Stop znakom,
brez prehoda za pešce in kolesarske steze. Kriţišče je dokaj nevarno, saj je v ravninskem
delu ceste in kljub omejitvi 60 km/h, večkrat pride do prometne nesreče, zaradi
neupoštevanja omejitve hitrosti. Na eni strani kriţišča je naselje, na drugi pa šola in vrtec,
zato morajo pešci in šolarji kriţišče, ki nima niti prehoda za pešce, prečkati. Oteţen pa je
tudi izvoz prebivalcem Sele – Vrhe na glavno prometnico, predvsem ob prometnih
konicah.
Slika 5.69: Načrtovano kroţno kriţišče pri avtobusni postaji v Slovenj Gradcu12
Kroţno kriţišče v centru Slovenj Gradca je načrtovano zaradi nepreglednosti trenutnega
kriţišča, zastojev ob prometnih konicah v kriţišču, oteţenega izvoza avtobusov iz
avtobusne postaje ter velikega števila pešcev, ki kriţišče prečka, da pride do avtobusne
postaje. Sedaj je to kriţišče s prednostno cesto, z ločilnim otokom.
12
Vir: Arhiv MOSG, Referat za promet
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 74
Slika 5.70: Načrtovano kroţno kriţišče v Šmartnem pri Slovenj Gradcu13
Tudi na kriţišču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je načrtovano kroţno kriţišče. Sedaj je to
kriţišče s Stop znakom. Kriţišče je dokaj nevarno, saj je v ravninskem delu ceste in kljub
omejitvi 50 km/h, večkrat pride do prometne nesreče, zaradi neupoštevanja omejitve
hitrosti. Oteţen pa je tudi izvoz prebivalcem Šmartnega pri Slovenj Gradcu, predvsem ob
prometnih konicah, saj je to glavna prometnica, ki povezuje Koroško z Velenjem in
ostalimi kraji.
5.7.1 Mini kroţno kriţišče
Zaradi okroglega centralnega otoka mini kroţna kriţišča pogosto zamenjujemo za običajna
kroţna kriţišča, vendar so med kroţnim in mini kroţnim kriţiščem pomembne razlike.
Mini kroţna kriţišča so pogosto manjša od kroţišč in ne zdruţujejo več prometnih tokov.
Mini kroţna kriţišča so velikokrat v celoti povozna. Uporabljajo se v strnjenih urbanih
okoljih z namenom umirjanja prometa. Pričakovana hitrost vozil je do 25 km/h. V
13
Vir: MBI gradbeni inţeniring in storitve d.o.o.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 75
primerjavi s klasičnim nesemaforiziranim kriţiščem, ima mini kroţno kriţišče praviloma
večjo kapaciteto z neprimerno večjo varnostjo udeleţenih v prometu, hkrati pa nizke
stroške za izvedbo.14
Slika 5.71: Mini kroţno kriţišče v Podgorju pri Slovenj Gradcu
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec imamo dva mini kroţna kriţišča in sicer v
Podgorju pri Slovenj Gradcu, ki je bilo zgrajeno leta 2008 in v Tomaški vasi, ki je bilo
zgrajeno leta 2010. Narejena sta bila predvsem zaradi nepreglednosti prejšnjega kriţišča.
Slika 5.72: Mini kroţno kriţišče v Tomaški vasi
14
Povzeto po TSC 03.341, Kroţna kriţišča, Direkcija RS za ceste, Ljubljana 2002, str. 13
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 76
6 OCENJEVANJE UKREPOV ZA UMIRJANJE PROMETA
V nadaljevanju so prikazani rezultati ankete. Namen je prikazati mnenje prebivalcev
MOSG o trenutnih ukrepih za umirjanje prometa. Omejili smo se na ploščadi trapezne
oblike in sicer na Iršičevi ulici, Sejmiški ulici ter v Starem trgu. Te lokacije smo povzeli,
ker so v centru mesta in jih prebivalci dobro poznajo ter zaradi zanimanja za razlike v
ploščadi, saj sta ploščadi na Iršičevi in Sejmiški ulici bili narejeni pred sprejetjem TSC,
ploščad v Starem trgu pa po sprejetju TSC. Prav tako nas je zanimalo mnenje o šikanah na
območju MOSG, saj imamo kar tri, te so: na Iršičevi ulici, na Glavnem trgu in v Šmartnem
pri Slovenj Gradcu. Vprašalnik je bil posredovan veliko prebivalcem MOSG, vrnjenih in
izpolnjenih, pa je bilo 126 anket, katerih rezultat je predstavljen grafično.
Slika 6.1: Primerjava odgovorov na vprašanje o primernosti lokacije ukrepa
Prikazano je mnenje anketiranih, kaj menijo o primernosti lokacije posameznega ukrepa.
Razvidno je, da je ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici po mnenju anketiranih na
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 77
najprimernejši lokaciji, saj so se s tem strinjali vsi anketirani. Menimo, da je to predvsem
zaradi neposredne bliţine šole na Iršičevi ulici, saj te ploščadi vsakodnevno prečka veliko
šolarjev in ploščad jim zagotavlja varnejše prečkanje. Najmanj primerna lokacija je po
mnenju anketiranih ploščad trapezne oblike na Sejmiški ulici. Prav tako anketirani menijo,
da je na najprimernejši lokaciji šikana na Iršičevi ulici, nato šikana v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu, na najmanj primerni lokaciji pa šikana na Glavnem trgu.
Slika 6.2: Primerjava odgovorov o primernosti ukrepa za umirjanje prometa
Prikazano je mnenje anketiranih o ustreznosti določenega ukrepa. Razvidno je, da se vsi
anketirani strinjajo, da je ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici ustrezen ukrep za
umirjanje prometa, prav tako jih 98% meni, da je ploščad trapezne oblike v Starem trgu
primeren ukrep za umirjanje prometa in 88% anketiranih, da je ploščad na Sejmiški ulici
primeren ukrep za umirjanje prometa. Tudi šikane so dokaj dobro ocenjene kot primeren
ukrep za umirjanje prometa, saj 90% anketiranih meni, da je šikana v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu primerna, prav tako 88% anketiranih meni, da sta primerni šikani na
Iršičevi ulici in na Glavnem trgu. Na to vprašanje smo izvedli tudi podvprašanje in sicer v
primeru, da anketirani menijo, da ţe izveden ukrep ni primeren za umirjanje prometa,
kateri ukrep bi bil po njihovem mnenju bolj primeren. Odgovori so bili različni,
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 78
najpogostejši odgovor je bil, da ukrepa na določenem mestu sploh ne bi potrebovali.
Takšnih odgovorov je bilo največ za ploščad trapezne oblike na Sejmiški ulici, dva
odgovora sta bila tudi, da bi ukrep moral biti izveden tudi na nasprotnem kraku kriţišča. Za
ploščad v Starem trgu je bil podan predlog, da bi bil bolj ustrezen ukrep za umirjanje
prometa zamik osi vozišča, da bi ukrep moral biti na obeh straneh kriţišča ter da ukrep ni
potreben. Namesto šikane na Iršičevi ulici anketirani menijo, da bi bil bolj primeren ukrep
ploščad trapezne oblike ter da ukrep ni potreben, prav tako je bilo 15 anketiranih mnenja,
da šikana na Glavnem trgu ni potrebna. Namesto šikane v Šmartnem pa se anketiranim zdi
primernejši ukrep ploščad trapezne oblike in semafor.
Slika 6.3: Primerjava odgovorov na vprašanje o učinkovitosti zmanjšanja hitrosti
Po mnenju 93% anketiranih, je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje hitrosti ploščad
trapezne oblike na Iršičevi ulici. Menimo, da so anketirani na ta odgovor največkrat
odgovorili predvsem zato, ker je voţnja preko omenjene ploščadi neudobna in so vozniki
zaradi te neudobnosti, prisiljeni zmanjšati hitrost voţnje. Sledita ploščadi trapezne oblike
na Sejmiški ulici in v Starem trgu, kateri kot učinkovit ukrep za zmanjšanje hitrosti
ocenjuje 90% anketiranih. Šikane so za zmanjšanje hitrosti voţnje, malenkost slabše
ocenjene, 88% anketiranih meni, da je najbolj učinkovita šikana za zmanjšanje hitrosti
šikana v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, sledi ji šikana na Glavnem trgu s 86%, najmanj
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 79
učinkovita pa šikana na Iršičevi ulici z 81%. Če povzamemo splošno mnenje je razvidno,
da so vsi ukrepi po mnenju anketiranih učinkoviti za zmanjšanje hitrosti in tako posledično
učinkoviti za povečanje varnosti pešcev in kolesarjev.
Slika 6.4: Primerjava odgovorov na vprašanje o izvedbi in ustrezni označitvi ukrepa
Prikazano je ali anketirani menijo, da je posamezen ukrep dobro izveden in ustrezno
označen. Razvidno je, da največ anketiranih meni, da je najbolje izvedena in ustrezno
označena šikana na Iršičevi ulici, sledi ji šikana v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, najslabše
pa menijo, da je izvedena in označena šikana na Glavnem trgu. Odgovori so dokaj
presenetljivi, saj je šikana na Iršičevi ulici najstarejša šikana na območju MOSG in zaradi
tega ni narejena v skladu s TSC, šikana na Glavnem trgu pa najnovejša in je narejena v
skladu s TSC. Največ anketiranih meni, da je ploščad trapezne oblike v Starem trgu
najboljše izvedena in ustrezno označena, sledi ji ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici,
najslabše pa je po njihovem mnenju izvedena in označena ploščad na Sejmiški ulici.
Menimo, da je mnenje anketiranih, da je ploščad trapezne oblike v Starem trgu najboljše
izvedena in označena, ravno zaradi tega, ker je omenjena ploščad bila narejena po sprejetju
TSC in je ena novejših ploščadi na območju MOSG.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 80
7 SKLEP
Naprave in ukrepi za umirjanje prometa so danes zelo pomemben dejavnik na cestah, kjer
ţelimo zmanjšati hitrost vozil, zagotoviti večjo prometno varnost in zmanjšati število
prometnih nesreč. Ţal je obnašanje udeleţencev v prometu na zelo nizkem nivoju in v
nekaterih primerih nam le naprave in ukrepi omogočajo zagotavljanje niţje hitrosti vozil.
Zelo pomembno je, da so naprave in ukrepi umeščeni na kritične točke, v bliţini šol, vrtcev
in drugimi objekti, kjer je ogroţena varnost otrok. Kljub temu, da je ţelja po uvedbi teh
ukrepov čim večja, pa je smiselna zelo podrobna analiza umestitve naprave oziroma
ukrepa za umirjanje prometa v določen prostor. Pri načrtovanju umirjanja prometa so zelo
pomembni natančni podatki, meritve in izračuni, na podlagi katerih se opravi analiza
obstoječega stanja in nato odločitev o vrsti ukrepa. Vsak ukrep je drugačen in vsako
načrtovanje zahteva veliko časa, saj lahko le tako v določen prostor umestimo ukrep, ki bo
primeren ter nam tako zagotavljal ţeleno hitrost vozil in zagotavljal varnost.
V diplomskem delu je predstavljena stopnja motorizacije MOSG, migracije in emigracije,
pri čemer je bilo ugotovljeno, da ima vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil in
tako je kar 50 avtomobilov na 100 prebivalcev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je več
dnevnih migracij kot emigracij v občino, saj je velik deleţ dnevih migrantov iz drugih
občin, ki vsakodnevno prihajajo v Mestno občino Slovenj Gradec, večina prebivalcev
Mestne občine Slovenj Gradec pa dela in se izobraţuje na območju občine.
Prikazano je obstoječe stanje naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju MOSG,
ki smo jih primerjali z ţe določenimi standardi. Ugotovili smo, da grbine in ploščadi na
območju Mestne občine Slovenj Gradec ne ustrezajo predpisanemu v TSC 03.800 : 2009,
saj je večina ploščadi bila narejena pred sprejetjem TSC. Ploščadi, ki so bile narejene po
sprejetju TSC, pa so prenizke, predvsem iz vidika udobnosti voţnje preko nje in varnosti
motoristov, še vedno pa nam zagotavljajo omejitev hitrosti 30 km/h. Predstavljene so tudi
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 81
zoţitve vozišča in razmejitev smernih vozišč na območju MOSG, ki so narejeni s
standardi, z izjemo zamika osi na Iršičevi ulici, ki je bil narejen pred sprejetjem TSC.
Kroţna kriţišča so na območju MOSG štiri, vsa so eno-pasovna z urejenimi površinami za
pešce in kolesarje. Prav tako imamo dva mini kroţna kriţišča in sicer v Podgorju pri
Slovenj Gradcu in Tomaški vasi.
Opravljena je bila tudi analiza ankete, kjer nas je zanimalo mnenje prebivalcev MOSG o ţe
obstoječih napravah in ukrepih za umirjanje prometa. Omejili smo se na ploščadi trapezne
oblike in sicer na Iršičevi ulici, Sejmiški ulici ter v Starem trgu in na šikane na območju
MOSG, ki so na Iršičevi ulici, na Glavnem trgu in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Ugotovili smo, da sta anketiranim na najprimernejši lokaciji ploščad in šikana na Iršičevi
ulici. To je predvsem zato, ker je v neposredni bliţini osnovna šola torej šolska pot. Kot
primeren ukrep za umirjanje prometa so bile ploščadi trapezne oblike ocenjene bolje, kot
šikane. Ugotovili smo, da so po mnenju anketiranih vsi ukrepi dokaj učinkoviti za
zmanjšanje hitrosti in tako posledično učinkoviti za povečanje varnosti pešcev in
kolesarjev. Anketirani so mnenja, da so ploščadi in šikane dokaj dobro in ustrezno
označene, najbolje je bila ocenjena šikana na Iršičevi ulici in ploščad trapezne oblike v
Starem trgu, najslabše pa ploščad na Sejmiški ulici in šikana na Glavnem trgu.
Ugotovljeno je bilo, da so naprave in ukrepi za umirjanje prometa na območju MOSG
umeščeni na kritične predele mesta, saj so večinoma v okolici šol, vrtca, predelov, kjer je
veliko pešcev, pred stanovanjskimi predeli, pred javnimi ustanovami in trgovskimi centri
oziroma povsod, kjer je potrebno zagotoviti večjo prometno varnost pešcev in kolesarjev.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 82
8 VIRI, LITERATURA
Čertanc, N, Blaţ, T 1997, 'Predlog smernic za umirjanje prometa na javnih cestah – 1. del',
v zborniku Kroţna kriţišča in umirjanje prometa na cestah: zbornik strokovnega
posveta, Otočec, str. 79.
Lastništvo osebnih avtomobilov. Dostopno na:
<http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=245> [21.2.2011]
Lipar, P 2007, Umirimo promet, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana.
Mestna občina Slovenj Gradec. Dostopno na:
<http://www.slovenj-gradec.si/gospodarstvo.aspx> [17.2.2011]
Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za upravne notranje zadeve, Statistični urad
Republike Slovenije 2009. Dostopno na:
<http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp> [31.3.2011]
Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, št. 91/2005.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Uradni list RS, št.
46/2000 (spremembe in dopolnitve UL št. 110/2006, UL št. 49/2008, UL št. 64/2008,
UL št. 109/2010-ZCes-1).
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 83
Raziskava učinkovitosti vpliva uvajanja ukrepov za umirjanje prometa na cestah, 2004,
DDC svetovanje, inţeniring, Druţba za svetovanje in inţeniring d.o.o., Univerza v
Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Razvojno raziskovalni projekt, Ljubljana.
Renčelj, M, Njenić, S, 2008, 'Ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih
kriţiščih' v zborniku 9. slovenski kongres o cestah in prometu, Portoroţ, str. 546.
Statistični urad Republike Slovenije 2009. Dostopno na:
<http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp> [31.3.2011]
Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03.341: 2002 marec 2002, Krožna križišča,
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste.
Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03.800:2009 julij 2009, Naprave in ukrepi za
umirjanje prometa, Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste, Ur. l. RS 55/09.
Trajnostna mobilnost. Dostopno na:
<http://www.umanotera.org/upload/files/4._Trajnostna_mobilnost.pdf > [21.2.2011]
Traffic Calming Devices Summary 2005-2011. Dostopno na:
<http://www.montclairnjusa.org/index.php?option=com_content&view=article&id=179
5:traffic-calming-devices-summary&catid=117:engineering-bureau&Itemid=288>
[21.3.2011]
Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 56/2008.
Zakon o cestah, Uradni list RS, št. 109/2010.
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 84
9 PRILOGE
9.1 Seznam slik
Slika 2.1: Osnovni cilji umirjanja prometa ............................................................................ 6
Slika 2.2: Primer zvočne/optične zavore v Murski Soboti .................................................... 8
Slika 3.1: Primer umirjanja prometa na Nizozemskem - Woonerf ..................................... 11
Slika 3.2: Primer ukrepa umirjanja prometa na Nizozemskem – Cona 30 km/h ................ 11
Slika 3.3: Umirjanje prometa v stanovanjskih soseskah v Nemčiji .................................... 13
Slika 3.4: Prikaz zapore ulice v kraju Berkeley, California ................................................ 16
Slika 3.5: Primer zoţitve cestišča v kraju Portland, Oregon ............................................... 16
Slika 3.6: Primer hitrostnega platoja v kraju Bellevue, Washington.................................. 16
Slika 3.7: Primer enopasovne šikane v kraju Bellevue, Washington .................................. 16
Slika 3.8: Tlakovan pas v območju sredinske, ločilne črte v Cerklje ob Krki .................... 17
Slika 3.9: Ploščad s prehodom za pešce v Kočevju ............................................................. 17
Slika 3.10: Delilni otok z deviacijo voznih pasov na vhodu v Cerklje ob Krki .................. 20
Slika 3.11: Umirjanje prometa, primer velike grbine v Mariboru ....................................... 20
Slika 4.1: Prikaz Mestne občine Slovenj Gradec ................................................................ 21
Slika 5.1: Določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa ..................... 26
Slika 5.2: Omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa in omejitev
hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa v naselju S8 v Slovenj Gradcu........... 26
Slika 5.3: Ureditev mirujočega prometa na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu ..................... 27
Slika 5.4: Določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za
pešce na Trgu svobode v Slovenj Gradcu ........................................................................... 27
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 85
Slika 5.5: Določanje drugih obveznosti udeleţencev v cestnem prometu na Glavnem trgu v
Slovenj Gradcu .................................................................................................................... 28
Slika 5.6: Meškova ulica pred ureditvijo ............................................................................. 29
Slika 5.7: Meškova ulica danes ........................................................................................... 29
Slika 5.8: Ukrep za umirjanje prometa na Šolski ulici ........................................................ 30
Slika 5.9: Lokacija ukrepa za umirjanje prometa na Šolski ulici ........................................ 30
Slika 5.10: Načrt postavitve ustrezne prometne signalizacije v kriţišču severozahodne
obvoznice in Sejmiške ceste v Slovenj Gradcu ................................................................... 31
Slika 5.11: Optična zavora pred območjem umirjanja prometa .......................................... 32
Slika 5.12: Optične opozorilne naprave v Šmartnem pri Slovenj Gradcu........................... 33
Slika 5.13: Optične opozorilne naprave na Celjski cesti ..................................................... 34
Slika 5.14: Zvočna zavora pred območjem umirjanja prometa ........................................... 35
Slika 5.15: Zvočne opozorilne naprave na Koroški ulici .................................................... 36
Slika 5.16: Lokacija zvočnih opozorilnih naprav na Koroški ulici ..................................... 36
Slika 5.17: Grbina sinusoidne oblike in vzdolţni prerez ..................................................... 38
Slika 5.18: Grbina sinusoidne oblike na Selah .................................................................... 38
Slika 5.19: Lokacija grbine sinusoidne oblike na Selah ...................................................... 38
Slika 5.20: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 40
Slika 5.21: Ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici 1 ........................................................ 40
Slika 5.22: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 1 in Iršičevi ulici 2 ............ 40
Slika 5.23: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 41
Slika 5.24: Ploščad trapezne oblike na Iršičevi ulici 2 ........................................................ 41
Slika 5.25: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 43
Slika 5.26: Ploščad trapezne oblike na Maistrovi ulici ....................................................... 43
Slika 5.27: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Maistrovi ulici ....................................... 43
Slika 5.28: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 45
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 86
Slika 5.29: Ploščad trapezne oblike na Ronkovi ulici ......................................................... 45
Slika 5.30: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Ronkovi ulici ......................................... 45
Slika 5.31: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 46
Slika 5.32: Ploščad trapezne oblike na Sejmiški ulici ......................................................... 46
Slika 5.33: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Sejmiški ulici ......................................... 47
Slika 5.34: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 48
Slika 5.35: Ploščad trapezne oblike v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ................................. 48
Slika 5.36: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ................. 48
Slika 5.37: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 50
Slika 5.38: Ploščad trapezne oblike v Pamečah .................................................................. 50
Slika 5.39: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Pamečah................................................... 50
Slika 5.40: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 51
Slika 5.41: Ploščad trapezne oblike v Trobljah ................................................................... 51
Slika 5.42: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Trobljah ................................................... 52
Slika 5.43: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 53
Slika 5.44: Ploščad trapezne oblike na Gozdni poti ............................................................ 53
Slika 5.45: Lokacija ploščadi trapezne oblike na Gozdni poti ............................................ 54
Slika 5.46: Ploščad trapezne oblike in vzdolţni prerez ....................................................... 55
Slika 5.47: Ploščad trapezne oblike v Starem trgu .............................................................. 55
Slika 5.48: Lokacija ploščadi trapezne oblike v Starem trgu .............................................. 55
Slika 5.49: Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven (s sredinskim otokom) ........ 57
Slika 5.50: Zamik osi smernega vozišča simetrično navzven na Legnu ............................. 58
Slika 5.51: Načrt zamika osi smernega vozišča simetrično navzven na Legnu .................. 58
Slika 5.52: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici .......................... 60
Slika 5.53: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici ............... 60
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 87
Slika 5.54: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Iršičevi ulici .......... 61
Slika 5.55: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu ........................ 62
Slika 5.56: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu ............. 62
Slika 5.57: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom na Glavnem trgu ........ 63
Slika 5.58: Zamik osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 63
Slika 5.59: Načrt zamika osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu ................................................................................................................................. 64
Slika 5.60: Lokacija zamika osi s stranskim in sredinskim otokom v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu ................................................................................................................................. 65
Slika 5.61: Načrtovan zamik osi s stranskim in sredinskim otokom pri vhodu v Šmartno pri
Slovenj Gradcu in smeri Legen ........................................................................................... 66
Slika 5.62: Kroţno kriţišče pri Mercatorju ......................................................................... 68
Slika 5.63: Kroţno kriţišče v Starem trgu ........................................................................... 69
Slika 5.64: Situacija pred ureditvijo kroţišča ...................................................................... 70
Slika 5.65: Kroţno kriţišče pri Hoferju............................................................................... 70
Slika 5.66: Montaţno kroţno kriţišče pri Nami .................................................................. 71
Slika 5.67: Kroţno kriţišče pri Nami .................................................................................. 72
Slika 5.68: Načrtovano kroţno kriţišče Sele – Vrhe ........................................................... 72
Slika 5.69: Načrtovano kroţno kriţišče pri avtobusni postaji v Slovenj Gradcu ................ 73
Slika 5.70: Načrtovano kroţno kriţišče v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ........................... 74
Slika 5.71: Mini kroţno kriţišče v Podgorju pri Slovenj Gradcu ....................................... 75
Slika 5.72: Mini kroţno kriţišče v Tomaški vasi ................................................................ 75
Slika 6.1: Primerjava odgovorov na vprašanje o primernosti lokacije ukrepa .................... 76
Slika 6.2: Primerjava odgovorov o primernosti ukrepa za umirjanje prometa .................... 77
Slika 6.3: Primerjava odgovorov na vprašanje o učinkovitosti zmanjšanja hitrosti ............ 78
Slika 6.4: Primerjava odgovorov na vprašanje o izvedbi in ustrezni označitvi ukrepa ....... 79
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 88
9.2 Seznam preglednic
Tabela 3.1: Delitev ukrepov za umirjanje prometa na Nizozemskem v skupine ukrepov .. 11
Tabela 3.2: Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v ZDA .............................................. 14
Tabela 3.3: Uporaba posameznih ukrepov umirjanja prometa glede na kategorijo ceste in
na prometne razmere ........................................................................................................... 19
Tabela 4.1: Tabela delovno aktivnega prebivalstva na območju Mestne občine Slovenj
Gradec in medobčinskih migrantov ..................................................................................... 24
Tabela 5.1: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu ................................................................................................................................. 33
Tabela 5.2: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav na Celjski cesti ............. 34
Tabela 5.3: Dimenzije in odstopanje zvočnih opozorilnih naprav na Koroški cesti ........... 37
Tabela 5.4: Dimenzije in odstopanje grbine sinusoidne oblike na Selah ............................ 39
Tabela 5.5: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 1 .............. 41
Tabela 5.6: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Iršičevi ulici 2 .............. 42
Tabela 5.7: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Maistrovi ulici .............. 44
Tabela 5.8: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Ronkovi ulici ................ 46
Tabela 5.9: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Sejmiški ulici ............... 47
Tabela 5.10: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu ................................................................................................................................. 49
Tabela 5.11: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Pamečah ....................... 51
Tabela 5.12: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Trobljah ....................... 52
Tabela 5.13: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike na Gozdni poti ................ 54
Tabela 5.14: Dimenzije in odstopanje ploščadi trapezne oblike v Starem trgu .................. 56
Tabela 5.15: Dimenzije in odstopanje zamika osi smernega vozišča simetrično navzven na
Legnu ................................................................................................................................... 59
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 89
9.3 Naslov študenta
Jerneja Skrivarnik
Šmarska cesta 26a
2380 Slovenj Gradec
Tel.: 031 505 811
e-mail: [email protected]
9.4 Kratek življenjepis
Rojena: 24. 11. 1985
Šolanje: 1992. – 2000. Prva osnovna šola Slovenj Gradec
2000. – 2005. Srednja šola Muta
2005. – 2011. Fakulteta za gradbeništvo, Maribor
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 90
UNIVERZA V MARIBORU / UNIVERSITY OF MARIBOR FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO / FACULTY OF CIVIL ENGINEERING
Sem Jerneja Skrivarnik, študentka Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, smer
Promet in pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Analiza naprav in ukrepov za
umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec«. Vaši odgovori mi bodo v
pomoč pri izdelavi diplomske naloge, zato se vam za izpolnjevanje ankete najlepše
zahvaljujem!
1. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI PLOŠČADI TRAPEZNE OBLIKE
NA IRŠIČEVI ULICI 1 IN 2 (ploščadi pri 2. Osnovni šoli)?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
2. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI PLOŠČADI TRAPEZNE OBLIKE
NA SEJMIŠKI ULICI (uvoz za Rotenturn)?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 91
3. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI PLOŠČADI TRAPEZNE OBLIKE
V STAREM TRGU?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
4. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI ŠIKANE NA IRŠIČEVI ULICI
(pri bolnišnici)?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
5. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI ŠIKANE NA GLAVNEM TRGU
(v centru mesta)?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Analiza naprav in ukrepov za umirjanje prometa na območju Mestne občine Slovenj Gradec Stran 92
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
6. KAJ MENITE O OBSTOJEČI UREDITVI ŠIKANE V ŠMARTNEM PRI
SLOVENJ GRADCU (pri vhodu v Šmartno)?
Menite, da je ukrep izveden na primerni lokaciji? DA NE
Menite, da je izveden ukrep za umirjanje prometa primeren? DA NE
V kolikor je odgovor NE, kateri ukrep menite, da bi bil ustreznejši? ________________
Je ukrep učinkovit za zmanjšanje hitrosti? DA NE
Menite, da je ukrep dobro izveden in ustrezno označen? DA NE
Drugo: ___________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
Za sodelovanje pri anketi se vam najlepše zahvaljujem!