�����������
NAGRADNE IGRE
VELIKO ZABAVE
www.avtomony.si
Alpska 43, 4248 Lesce, T: 04 53 53 805
Vljudno vabljeni na VELIKO ZABAVE, TESTNE VOŽNJE z odličnimi vozili SUZUKI in lepe NAGRADE
DANES, V PETEK, 3. OKTOBRA, OD 10. DO 19. UREK pooblaščenemu trgovcu za vozila Suzuki
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 18, 3. oktobra 2014, številka 13
Marjana Ahačič
Novi, 780 metrov dolgi vodo-vodni sistem povezovalnega vodovoda med Zgornjo Do-bravo in Mišačami poteka po cesti. Prebivalcem prinaša predvsem boljšo oskrbo z vodo in manj nenačrtovanih motenj, boljši pretok in sta-bilnejši tlak ter s tem večjo količino vode, je v svojem nagovoru na priložnostni slovesnosti poudaril direktor Komunale Radovljica Matija
Žiberna. Z obnovo vseh zasebnih priključkov na območju izgradnje vodovoda so se zmanjšale vodne izgu-be, s štirimi novimi hidranti pa povečala tudi požarna var-nost. Prebivalci so bili veseli tudi menjave starih salonit-nih cevi, po katerih je v Miša-če tekla pitna voda vse od začetka šestdesetih let, ko je vas dobila prvi vodovod; pred tem so krajani po vodo hodili k vodnjakom in studencem.Ker je bil vodovodni sistem
star in dotrajan, so v zadnjih letih krajani Mišač pogosto občutili motnje pri oskrbi z vodo. Stara vodovodna nape-ljava je imela premajhne hidravlične zmogljivosti, vodohran pa zelo majhne akumulacije. Posebne pre-glavice je pri oskrbi z vodo povzročala zmrzal javnega vodovoda in zasebnih vodo-vodnih priključkov.Občina Radovljica je zato že v letu 2012 aktivno pristopi-la k reševanju oskrbe z vodo
na območju Mišač ter zgra-dila nov povezovalni vodo-vod med Zgornjo Dobravo in Mišačami ter jaška z reducirnim ventilom. Z za-ključenima prvo in drugo fazo izgradnje vodovoda v Mišačah so postavljeni pogoji za dobro oskrbo s pi-tno in požarno vodo v kraju. Vrednost investicije, ki jo je financirala Občina Radovlji-ca, je več kot 100 tisoč evrov. Vodovod Mišače je projekti-rala Komunala Radovljica, d. o. o., ki je bila tudi glavni izvajalec del. Krajane Mišač in goste je ob simbolični predaji vodovoda njegovemu namenu nago-voril Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, ki je izpo-stavil prizadevanja občine za zagotovitev kakovostne pi-tne vode za vse občane. Ob tej priložnosti je tudi oblju-bil, da bodo vzdrževalna dela na cesti skozi Mišače zaključena še letos.
Nov vodovod v MišačahV Mišačah so v teh dneh zaključili gradnjo 780-metrskega dela vodovodnega omrežja. Investicija, vredna več kot 100 tisoč evrov, bo omogočila oskrbo z zadostno količino kakovostne pitne vode.
Slovesno ob simboličnem odprtju novega vodovoda na Mišačah. Gasilec Matej Frelih pred hidrantom, ob njem pa predsednik sveta KS Srednja Dobrava Rajko Mikolič, župan Ciril Globočnik in direktor Komunale Radovljica Matija Žiberna. / Foto: Gorazd Kavčič
�2. stran
Vse leto so učenci iz radovljiških šol ter otroci iz vrtcev skrbno obdelovali vrt za Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta, na katerem so po načelih biodinamike pridelovali zdravo in okusno hrano.
stran 2
Prvi pridelki z biodinamičnega vrta
Miss Slovenije 2014 je postala 20-letna Julija Bizjak iz Lesc, ki bo Slovenijo decembra zastopala na izboru Miss World 2014. Družina, prijatelji in someščani so Juliji pripravili topel sprejem v avli leške osnovne šole.
stran 30
Miss Slovenije je postala Julija Bizjak
Marjana Ahačič
Prejšnji petek so na občini Radovljica pripravili že četr-ti letošnji sprejem za novo-rojenčke. Župan Ciril Glo-bočnik je v treh skupinah pozdravil in z darilom obči-ne obdaroval skupaj 45 otrok s starši. Na vseh letoš-njih sprejemih jih je bilo skupaj že 153. V skladu z občinskim odlokom o pomoči za novorojene otro-
ke v občini Radovljica je pomoč ob rojstvu otroka – knjiga in bon v vrednosti 130 evrov za prvega, 150 za drugega in 200 evrov za vsakega naslednjega otroka – namenjena družini novo-rojenega otroka, ki je skupaj s staršem državljan Sloveni-je in ima stalno prebivališče v občini Radovljica; vloga za pomoč pa mora biti oddana najkasneje v šestih mesecih od rojstva otroka.
Novorojenčki pri županu
Čestitke staršem in novorojenčkom. Občina Radovljica družinam namenja tudi pomoč ob rojstvu otroka – knjigo in vrednostni bon. / Foto: Gorazd Kavčič
OBČINSKE NOVICE
Zadnja seja v tem mandatu
Občinski svet je na svoji zad-nji, 31. seji v tem mandatu zaključil postopke sprejema-nja več prostorskih aktov.
stran 3
KRAJEVNE NOVICE
Sto dvajset let šole v Mošnjah
Dne 16. oktobra 1896 so v Mošnjah odprli novo šolo, v kateri poteka pouk še danes.
stran 4
REPORTAŽA
Festival medu
V Čebelarskem centru v Les-cah je v soboto, 20. septem-bra, potekal tretji festival medu in dan medu v kulina-riki.
stran 27
2 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Občinske novice
Naslednji teden se na Ljudski univerzi Radovljica začenjajo tečaji, v katere se je še mogoče vključiti:
ANGLEŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v torek, 7. 10., ob 18. uri
NEMŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 18. uri
NEMŠČINA 2 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 18. uri
NEMŠČINA 3 . prvo predavanje bo potekalo v ponedeljek, 6. 10., ob 17.30
NEMŠČINA 6 . prvo predavanje bo v torek, 7. 10., ob 18. uri
ŠPANŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 18.30
ITALIJANŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 18.30
ITALIJANŠČINA 2 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 17.30
KNJIGOVODSTVO . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 17. uri Zbiramo tudi še prijave za RUŠČINO 1. Vsi tečaji so 60-URNI, potekali bodo enkrat na teden po dve šolski uri v prostorih Ljudske univerze Radovljica na Kranjski cesti 4 (bivša stavba IBM centra). Cena za posa-mezni tečaj je 380 EUR, možno je plačilo na 4 obroke.
Informacije: 04 537 24 00, 040 550 370.Informativne prijave sprejemamo na: [email protected]
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Marjana Ahačič
V torek so na ogled vrta povabili tudi občane Radov-ljice ter s pokušino okusne hrane, ki so jo pripravili dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, številnim navdušenim obis-kovalcem dokazali, da je hrana lahko oboje – zdrava in zelo okusna hkrati.Otroci so pod vodstvom mentorice, idejne vodje pro-jekta Maje Kolar vse leto pri-dno po biodinamični meto-di obdelovali vsak svojo gre-dico in z navdušenjem opa-zovali dogajanje na vrtu. »Letos poletje ni bilo rado-darno s toploto, so pa zelo dobro uspevale buče,« je z nasmehom povedala Maja Kolar, doktorica agronomi-je, ki svoje bogato znanje s področja biodinamike in vrt-narstva nasploh z veseljem deli z mladimi. »Večino zelenjave, ki jo tu pridela-mo, pojedo otroci in ob tem izjemno uživajo. Pogosto nimajo niti časa, da bi jo oprali, kar populijo jo iz zemlje, obrišejo in pojedo. Nekaj je damo tudi prosto-voljcem, ki pomagajo, ostalo pa smo razdelili radovljiški gostinski šoli, ki nam je danes skuhala jedi za poku-šino: bučno juho in sladico
iz buč ter številne druge jedi, pri katerih je poudarek na sveži zelenjavi, da se med pripravo ne izgubljajo vitamini in minerali,« je povedala Kolarjeva. Upa, da bodo v prihodnje vrt lahko še nadgradili, nanj postavili čebelnjak in morda celo kokošnjak. »Vrt je nam-reč celosten organizem, ki mu ta trenutek manjkajo le še živali. Upam, da bodo tudi druge občine prepozna-le potrebo po takšnih vrto-vih in nas bo vedno več. Želimo, da bi šla v prihod-nosti zelenjava s takšnih vrtov v šolske kuhinje in v kuhinje vrtcev. Waldorfska šola in vrtec to že počneta, a
so bili letos žal pri izbiri zelo omejeni, ker smo sejali samo tisto seme, ki nam je bilo podarjeno. Veseli smo, ker nam ves čas z biodina-mičnimi pripravki in seme-ni ob strani stoji združenje Ajda Gorenjska, pa Eko inštitut, ki nam je ponudil, da nam podari semena za prihodnje leto. K projektu bodo s semeni pristopile tudi Demeter kmetje iz občine Radovljica, nekaj semen pa smo letos na vrtu že pridelali tudi sami.«K projektu Narava nas uči je Občina Radovljica pristopila s ciljem, da bi otroke, mla-dostnike, vrtičkarje in druge občane spodbudili k pridelo-
vanju zdrave hrane in hkrati ohranjanju naravnega pro-jekta, v okviru katerega je bil vzpostavljen javni učni vrt v Radovljici. Na njem imajo svojo gredico otroci iz wal-dorfskega vrtca Čebelica, učenci osnovnih šol A. T. Linharta, Antona Janše in Waldorfske šole Radovljica, dijaki biotehniškega centra Naklo in varovanci CUDV Radovljica. Ob tem se je 170 odraslih slušateljev s trajno-stno samooskrbo po metodi biodinamike seznanilo na predavanjih v zimskih mesecih in ob praktičnem usposabljanju na vrtu spo-mladi in poleti, s pomočjo Ljudske univerze Radovljica pa je bilo tudi na tem podro-čju vzpostavljeno medgene-racijsko sodelovanje. Z namenom zagotoviti pride-lavo visokokakovostne hra-ne in prispevati k večji samooskrbi so bile v izobra-ževalne cikluse vključene tudi kmetije.Nosilec projekta Leader Narava nas uči je Občina Radovljica, partnerja sta Občini Jesenice in Kranja Gora. Vrednost projekta je 57 tisoč evrov, od katerih 23 tisoč prispeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ostalo pa sodelu-joče občine.
Prvi pridelki z biodinamičnega vrtaVse leto so učenci iz radovljiških šol ter otroci iz vrtcev skrbno obdelovali vrt za Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta, na katerem so po načelih biodinamike pridelovali zdravo in okusno hrano. V torek so Radovljičane povabili na ogled in pokušino pridelka.
Vse leto so otroci iz vrtcev in šol ob pomoči Maje Kolar in prostovoljcev pridno delali na vrtu. / Foto: Gorazd Kavčič
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO:
Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:
Gorazd Fajfar (predsednik), Avguštin Mencinger, Darko Marolt, Andrej Potočnik in Blaž Trček
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglas no tr že nje 04/201-42-32).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red-no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 2000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo šte vil ko, ki bo iz šla 7. novembra 2014, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 29. oktobra 2014.
ww
w.r
adov
ljica
.si
OBČINA RADOVLJICA
RAZPIS “Priznanje in nagrada Občine Radovljica
odličnim študentom”
Ob občinskem prazniku, 11. decembru 2014, bo Občina Radovljica nagradila izjemno uspešne študente visokih šol in fakultet, ki so v študijskem letu 2013/2014 zaključili študij in opravili diplomo z odliko. To pomeni, da so dosegli skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v celoti zaključenega letnika, vključno z diplomsko nalogo, najmanj 9,51.
Pogoji:1. na razpis se z vlogo lahko javijo študenti, ki imajo stalno prebivališče v občini
Radovljica, 2. vlogi je potrebno priložiti: - potrdilo o opravljenih izpitih z izračunano skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v
celoti zaključenega letnika, potrjeno od visokošolske organizacije oz. fakultete, s potrdilom o opravljeni diplomski nalogi, na katerem bo razvidna dosežena ocena diplomskega dela,
- dokazilo o nameravanem nadaljnjem strokovnem izobraževanju v letu 2015.
Nagrada:Študenti, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo prejeli knjižno darilo in denarno nagrado v višini razpoložljivih sredstev v proračunu, vendar ne več kot 400 EUR neto na posameznega študenta. Sredstva so namenjena za sofinanciranje nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji ali tujini, po lastni izbiri diplomanta v letu 2015.
Predložitev vlog:Kandidati morajo predložiti pisne vloge (z navedeno dosegljivo telefonsko številko ali naslovom elektronske pošte) z zgoraj navedeno dokumentacijo do ponedeljka, 24. 11. 2014, zaradi svečane podelitve ob občinskem prazniku, in sicer v zaprti ovojnici na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom »Priznanje in nagrada Občine Radovljica odličnim študentom«.Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št.: 04 537 23 38.
Številka : 094-4/2014Datum: 3. 10. 2014 Ciril Globočnik, l.r. ŽUPAN
LUR
, K
RAN
JSK
A C
ES
TA 4
, R
ADO
VLJI
CA
Predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja Dobrava Rajko Mikolič pa je poudaril, da je po letih težav z zmrzal-jo, pritiskom in čistostjo vode novi vodovod pomem-bna pridobitev za kakovost življenja ljudi na Mišačah. Kot so povedali na javnem
podjetju Komunala Radovlji-ca, so zadovoljni z letošnjimi investicijami v komunalno infrastrukturo; nekaj jih je že zaključenih, druge so v teku. Tako so na vodnem viru Bab-ji mlin v Podnartu uvedli pri-pravo pitne vode z UV-teh-nologijo, zgrajena je bila komunalna infrastruktura za novo naselje v Dvorski vasi,
septembra je začela poskus-no obratovati čistilna narava Kropa. Zaključuje se izgrad-nja primarne kanalizacije v Kropi in Begunjah, v teku so izgradnja sekundarne kana-lizacije in vodovoda v Kropi in Begunjah ter na Žalah v Radovljici.Na ponedeljkovi slovesnosti na Mišačah so novi vodovod
simbolično predali svojemu namenu tako, da so iz enega od štirih novih hidrantov v vrče natočili svežo pitno vodo in nazdravili z njo. V imenu domačih gasilcev je pri tem pomagal Matej Fre-lih, z vodo pa je gostom ob pomoči osemletnega pevca Erazma postregla Marija Fister.
Nov vodovod v Mišačah�1. stran
Da se zdravo in dobro ne izključujeta, so imenitno dokazali dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica.
Ker so letos zaradi obilice dežja poleti najbolj uspevale buče, je bila priprava okusne bučne juhe logična izbira.
F
oto
: G
or
az
d K
av
čič
F
oto
: G
or
az
d K
av
čič
Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Občinske novice, mnenja
3
Predvolilna kampanja pote-ka pričakovano: župan odpi-ra, reže trakove in se sestaja s predstavniki krajevnih sku-pnosti, ki jim najbrž piha na dušo Ostali pošiljajo zlo-ženke in lepijo plakate. »Za občino brez politike« sem prebral na plakatu Liste za šport in rekreacijo. Podžu-pan še vedno pravi, da se ne gre politike, temveč svetniš-tvo. Stranke ne vedo, kaj bi, liste pa se distancirajo od politike . vsaj tako trdijo.Kar naenkrat večina noče imeti nič več s politiko. Žal mi je, da je tako, ampak brez političnega delovanja se pač ne pride v občinski svet. Sodelovanje na volitvah je politično delovanje in nič drugega, nehajmo se sprene-vedati! Nekdanji leški žup-nik g. Babič mi je v pogovoru nekoč omenil, da se z javnim delovanjem in izpostavljan-jem človek poda na politično polje, pa če mu je to všeč ali ne. Strinjam se z njim. Torej vsi, ki kandidirate in bi radi storili toliko dobrega – vsaj obljubljate tako – se torej ne greste politike? Dajte no, koga imate za norca??Sam se po štirih mandatih poslavljam. Imel sem ponud-be za kandidaturo, a sem sklenil, da je bilo dovolj. Biv-ši rektor ljubljanske univerze dr. Pejovnik je nedavno dejal, da ko se človek bliža sedemdesetim letom, je dovolj star, da prepusti mesto mlaj-šim. Tem letom se sicer bli-žam še precej od daleč, a
Saj ni res …, pa je!
moje število mandatov mi je dalo misliti. Tudi vse man-date sem »oddelal« v eni stranki, čeprav so me pred dvema letoma izključili, ker sem bil pač preveč kritičen tudi znotraj stranke. Ne želim biti eden »večnih« in »nepogrešljivih«, ki jih v radovljiškem občinskem sve-tu že zdaj ne manjka in glede na vložene kandidature jih ne bo manjkalo tudi v bodoče Vsem, ki ste brali moje pisa-nje, se zahvaljujem: ne le tistim, ki ste mi dali prav, tudi tistim, ki ste me kritizi-rali. Vem, da moje besede niso ostajale brez odmeva, kot tudi ne moje delovanje v občinskem svetu, čeprav so nekateri še tako trdili, da me sploh ne berejo in ne posluša-jo. Sam sebi lahko vedno pogledam v oči, ker vem, da sem bil načelen, tudi za ceno priljubljenosti. Ko sem nali-val čistega vina in govoril brez dlake na jeziku, je veči-na kolegov svetnikov gledala v mizo čeprav so vedeli, da govorim resnico. Moram pa reči, da so bili nekateri od njih pošteni in mi to prizna-li. Vsaj na štiri oči.Kot občan bi si želel, da novoizvoljene pri odločanju vodi javno dobro, ne morebit-ni osebni interesi. Upam, da se bo našel kdo, ki ne bo zgolj avtomatično pritiskal tipke ZA, ampak bo javnost upal obveščati tudi o zakuli-snih spletkah. Času čas in veliko preudarnih odločitev!
Marjan Vidic, neodvisni svetnik
Območno združenje Rdečega križa Radovljica je sredi mese-ca pripravilo slovesnost ob podelitvi priznanj za večkrat darovano kri. Jubilejna priznanja je prejelo 47 krvodajalcev iz radovljiške občine, od tega sedemnajst več kot petdeset-krat, trije več kot šestdesetkrat, šest več kot sedemdeset-krat, Matevž Peinkiher iz Begunj pa celo več kot osemdeset-krat. Predsednica OZRK Radovljica Anica Svetina se je krvo-dajalcem zahvalila v imenu Rdečega križa in imenu tistih, ki so jim z darovanjem krvi pomagali. Povedala je, da Rdeči križ mlade ozavešča tako, da organizira obiske šolskih raz-redov na krvodajalskih akcijah. Krvodajalcem se je za njiho-vo plemenito dejanje zahvalil tudi župan Ciril Globočnik in izrazil upanje, da bodo svoje ravnanje lahko prenesli na mlajše generacije.
Priznanja za krvodajalce
Marjana Ahačič
Občinski svet je tako na svoji zadnji seji v tem mandatu sprejel štiri občinske podrob-ne prostorske načrte, ki se nanašajo predvsem na obmo-čje gramoznice Graben, kjer je trenutno peskokop podjet-ja Gorenjc.Novi podrobni prostorski načrt tja umešča objekte za zbiranje in predelavo lesa, izrabo alternativnih virov energije in centralno kotlov-nico s kogeneracijo. Na tem območju je predvidena izgra-dnja proizvodnega komplek-sa, namenjenega lesno-pre-delovalni dejavnosti, kotlovni-ce s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije, ki kot glavni energent upora-blja predvsem odpadno lubje in ostali lesni odpadni materi-
al iz procesa predelave lesa, ter objekta za pripravo lesne biomase. Na delu območja, kjer izkoriščanje mineralnih surovin še ni zaključeno, je umeščanje objektov pogojeno s predvidenim nadaljnjim potekom izkoriščanja, pojas-njujejo pripravljavci načrta.Na dnevnem redu zadnje seje je bil sicer tudi predlog odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, a so svetniki na pobudo Draga Rozmana izglasovali umik te točke z dnevnega reda. Svoj predlog je Rozman med dru-gim utemeljil s potrebo po predhodno izdelani novelirani oceni toplotnih potreb, akcij-skem načrtu za spodbujanje priključevanja odjemalcev in alternativno zasnovo za pri-mernejšo lokacijo kotlovnice.
Širša cesta do gramozniceSo pa svetniki potrdili občin-ski podrobni prostorski načrt za cesto, ki vodi do Gramoznice ter naprej do centralne čistilne naprave in zbirnega centra za odpadke oziroma do Fuksove brvi. Načrt predvideva razširitev ceste, ki bo omogočala var-no srečevanje osebnega in tovornega prometa, katerega povečanje je predvideno prav zaradi načrtovanih novih ureditev na območju gramoznice. Načrt na razšir-jeni cesti ne predvideva loče-nih površin za kolesarski in peš promet; pripravljavci so prepričani, da se bo varnost teh udeležencev v prometu izboljšala že zaradi širitve ceste in ureditve utrjenih bankin. Predvidena je le rekonstrukcija pešpoti do
Fuksove brvi. Na podvozu pod železnico, ki je preozek, da bi omogočal srečevanje vozil, pa bodo namestili pro-metno signalizacijo, ki bo označevala prednost.
Načrt za rekonstrukcijo ceste Lesce–BegunjeSvetniki so podprli tudi načrt rekonstrukcije ceste Lesce–Begunje, s katerim se načrtuje celovita rekonstru-kcija obstoječe ceste od Lesc do Begunj v dolžni 2,5 kilo-metra ter nov koridor ceste južno od Hlebc v dolžini 570 metrov.
Širitev poslovne cone v PredtrguObčinski svet je potrdil tudi prostorski načrt, ki predvi-deva širitev poslovne cone
na vzhodnem robu Radovlji-ce južno od Tiskarne knjigo-veznice Radovljica in pomo-žnih objektov Komunale Radovljica. Območje ureja-nja meri 14.390 kvadratnih metrov, načrtovana pa je umestitev petih objektov, ki so lahko namenjeni za upra-vne in pisarniške stavbe, trgovske in druge storitvene dejavnosti ali industrijske stavbe in skladišča.
Sprejeli druge spremembe Prostorskega redaPri pripravi Odloka o drugih spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda občine Radovljica so bile upošteva-ne dane pripombe in stro-kovne podlage, pojasnjujejo pripravljavci na občinski upravi. Sprejeti odlok je bil pripravljen na podlagi anali-
ze uporabe prostorskega reda in sprememb v prosto-ru v zadnjih dveh letih ter pobud uporabnikov in smi-selno popravlja nekatera določila, nejasnosti ter neu-sklajenosti.Občinski svet je na seji obra-vnaval še sklep o delni povr-nitvi stroškov volilne kam-panje za lokalne volitve 2014 in polletno poročilo o izvrševanju proračuna; – v prvi polovici letošnjega leta so bili prihodki in odhodki realizirani v višini 35 odstot-kov vseh načrtovanih in sle-dijo rokom za izvedbo večjih investicij, sofinanciranih z nepovratnimi sredstvi.
Poročilo nadzornega odboraSvet je obravnaval tudi poročilo nadzornega odbo-
ra občine o opravljenih nad-zorih zaključnega računa občine za leto 2013, investi-cije športni park Radovljica in razpolaganja z občin-skim premoženjem. Odbor se je, kot pojasnjujejo v poročilu, pri opravljenem nadzoru osredotočil na izvajanje priporočil, ki jih je občini dal že ob nadzoru zaključnega računa za leto 2012 in podrobneje pregle-dal uskladitev knjigovod-skih evidenc, izbrali pa so vzorec posameznih postavk in na konkretnih postavkah pregledali urejenost spisa, popisa spisa in realizacijo posameznih izbranih pla-čil.»V splošnem ugotavljamo, da je občinska uprava pris-topila k urejanju dokumen-tacije in evidentiranju posa-
meznih dokumentov v posameznem spisu. Ta se sicer izvaja na omejenem številu spisov in postopno. Občinska uprava je pristo-pila k realizaciji zastavlje-nih ukrepov v okviru spre-jetega akcijskega načrta, ki si ga je postavila v februarju 2014. Posamezni ukrepi predstavljajo tekočo nalogo, nekaj ukrepov je v izvajan-ju, pri nekaterih pa njihovo izvajanje še ni bilo pričeto,« povzemajo v poročilu. »Na izbranem vzorcu posamez-nih postavk nismo ugotovili nepravilnosti, kljub temu pa županu oziroma direk-torju občinske uprave pri-poročamo posvečanje večje pozornosti pri pripravi gra-div tako z vsebinskega vidi-ka, kakor tudi z vidika načr-tovanja realizacije.«
Zadnja seja občinskega sveta v tem mandatuObčinski svet je na svoji zadnji, 31. seji v tem mandatu zaključil postopke sprejemanja več prostorskih aktov, predvsem tistih, ki se nanašajo na območje gramoznice Graben, kjer je med drugim v načrtu postavitev kotlovnice za daljinsko ogrevanje občine.
Konec septembra se je 26-članski občinski svet sestal na zadnji, 31. seji v tem mandatu. /foto: Gorazd Kavčič
�������������� ����������� ��� ������
�������������
�
������ ������� ����������� ���������� ������ ������������������ ��
������������
Mi vam mnoge okvare lahko ����������� ������jimi stroški.
� ���� �� ������������������� ������� ���� �������������������������������������� ����� �� �� ��
Mnenje svetnika
4 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Občinske novice, volitve
����������� ������� �������� ������� ��������������������������������������Uvod:Ker sledimo volji državljank in državljanov ter zahtevi po več neposredne demokracije in večjem nadzoru nad politiko, ki jo želimo vrniti ljudem, želimo prispevati s konkretnimi predlogi in aktivno dejavnostjo, da se to uresniči.Naš cilj je preseganje klasične ideološke delitve, ker se obračamo na vse člane družbe na pod-lagi spoznanja, da se mora današnje globalno tekmovanje zamenjati z globalno solidarnostjo, saj bomo samo na tak način lahko izkoreninili revščino in poglobljeno odvisnost. Pri tem pa moramo obvarovati okolje in omogočiti, da vsak posameznik lahko postane koristen člen družbe in ustvariti pogoje, da potrošniško zasvojenost in s kapitalizmom pogojeno odtuje-nost nadomesti človeka vrednejši smisel življenja. Solidarnost povezuje ljudi, ki se zavzemajo za socialno pravičnost in za večjo demokracijo.
Naši konkretni in po našem prepričanju realni izvedljivi cilji pa so:Reševanje mladinskih problematik in dela nezaposlenih z ustanovitvijo šolskega centra za ohra-njanje starih obrti na nivoju poklicnega šolstva. Ureditev samooskrbnega nastanitvenega centra za ostarele ljudi, ki so sposobni samostojnega življenja v skupnosti z možnostjo, da dosežejo velik del samooskrbe, in uvedbo aktivnosti na vseh področjih, ki jih poznajo. Vzporedno aktiviranje mladih nezaposlenih za sodelovanje in medgeneracijski prenos znanja in izkušenj ob prostovoljski dejavnosti oskrbe ostarelim ali bol-nim na domu.Zagotovitev ugodnih pogojev za delo v industrijsko-obrtnih conah s podporo uvajanja zadružni-škega principa na vseh področjih, kjer je to mogoče, in spodbujanje s finančno podporo inova-torjem in mladim v procesu samozaposlitve, in blagovne samozadostnosti. Večji del sedaj neob-delane zemlje urediti in za simbolično vrednost oddati v najem vrtičkarjem z organiziranim izobra-ževanjem in vodenjem.Spodbujati razvoj povezovalnega turizma z zagotovitvijo osnovnih pogojev od urejene sprehajal-ne poti v dolini Drage, gozdne učne poti v Radovljici in Lipnici, urediti varne kolesarske poti in površine za pešce pa vse do urejenega avtokampa na Črnivcu za gostilno Adrian. Prav tako tudi ureditev prireditvenega prostora za trgovskim centrom Spar.V okviru krajevnih skupnosti pa obstoječe stanje v Krpinu nadgraditi z adrenalinskim parkom, dolino Drage urediti z dodatnimi potmi v sprehajalni park in urediti smučišče Kamna Gorica z umetnim zasneževanjem in dodatnimi gostinskimi kapacitetami. Organizirati drsališča tudi v več-jih vaseh. Naravni in turistični potencial Jelovice v prvem koraku ponuditi in povečati z realizacijo označb poti in smeri. Vse KS opremiti s širokopasovnim kabelskim omrežjem. Izjemno pomembno se nam zdi, da se ohranijo vsi naši vodni viri in celovito reši sistem preskrbe z vodo predvsem iz sistema Radovne.Ker so parkirne površine vedno bolj obremenjene, je nujno rešiti v bližnji prihodnosti ta problem z umestitvijo dodatnih parkirišč predvsem v Kropi, na Gradnikovi, Železniški v Lescah, Mošnjah in posodobitev na Brezjah.Pred nami je večji zalogaj, vezan na evropsko direktivo, ki se navezuje na sistem kanalizacije in čistilnih naprav. Izdelati bo potrebno načrt sistema kanalizacije s čistilnimi napravami predvsem v smislu postopne realizacije.
��� ������� �������� !"�
Za pravično družbo.
+
»Ponosni smo na to, kar se je v zadnjih letih spremenilo v občini. Sodelovanje vedno obrodi sadove.«
Simon Resman, predsednik NSi Radovljica
www.nsi.si/radovljica
7
Naročnik: Nova Slovenija
Peter Kolman
V času mošenjskih dni so pred osnovno šolo na pobudo staršev zasadili lipo. Kot je povedala vodja podružnične šole Jožica Hajdarovič, so na Sloven-skem že od nekdaj ob pose-bnih priložnostih posadili lipo, obeležitev 120-letnice šolske stavbe, v kateri pote-ka pouk še danes, pa je gotovo takšna priložnost.Začetki poučevanja v Moš-njah sicer segajo že v leto 1788. V zapisih učitelja Pavlina lahko preberemo, da je mošenjski organist in
cerkovnik že pred 226 leti začel poučevati mladino mošenjske fare v pisanju, branju, številjenju ter petju in tako položil temeljni kamen šolske izobrazbe v Mošnjah. Število šoloobve-znih otrok je naraščalo in v šolskem letu 1884/1885 je doseglo 182 otrok, kar je krajevni šolski odbor prep-ričalo, da se v kraju zgradi nova šolska stavba. Grad-njo so začeli leta 1893, pouk v novi stavbi pa 16. oktobra 1896. Leta 1962 so dozidali kuhinjo in shram-bo, leta 1979 pa pričeli obnavljati pritličje. Dozida-
Sto dvajset let osnovne šole v MošnjahDne 16. oktobra 1896 so v Mošnjah odprli novo šolo, v kateri poteka pouk še danes. Kljub obnovitvenim delom in dozidavam postaja šola premajhna za naraščajoče število učencev.
Jožica Hajdarovič, vodja podružnične šole Mošnje
Ob 120-letnici delovanja šole so na šolskem dvorišču posadili lipo.
li so garderobo in sanitari-je, v prvem nadstropju pa uredili šolsko knjižnico. Z uvedbo devetletke je bila šola spet premajhna. Zato so 2003 preuredili še pod-strešje, kjer je šola dobila dve novi učilnici, igralnico in sanitarije. Preurejeni pa sta bili tudi šolska kuhinja in jedilnica. Danes mošenjsko osnovno šolo, ki je podružnica mati-čne šole A. T. Linharta Radovljica, obiskuje 78 učencev, ki prihajajo iz Mošenj, Globokega, Noš, Spodnjega in Zgornjega Otoka, z Brezij, Črnivca, Peračice in Dobrega Polja. Po besedah Hajdarovičeve imajo pet razredov in dva oddelka podaljšanega biva-nja. Učence pa spodbujajo k vključevanju v različne interesne dejavnosti, zgle-dno pa sodelujejo z društvi in organizacijami v kraju. Število učencev vsako leto narašča, v šoli pa se že sedaj soočajo s prostorsko stisko. Zato si v šoli in kra-ju želijo trajnejših rešitev za ukaželjne mošenjske otroke.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM, MIKLOŠIČEVA ULICA 38, LJUBLJANA
NO
VA S
LOVE
NIJ
A,
CAN
KAR
JEVA
CE
STA
11,
LJU
BLJ
ANA
SO
LID
ARN
OS
T, E
INS
PIE
LER
JEVA
ULI
CA
6,
LJU
BLJ
ANA
SO
CIA
LNI D
EM
OK
RAT
I, LE
VSTI
KO
VA 1
5,
LJU
BLJ
ANA
Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Krajevne novice
5
Peter Kolman
Tradicionalne Mošenjske dneve, tokrat že 7. po vrsti, so Mošnjani vzeli povsem za svoje. Kot je povedala pred-sednica turističnega društva Damjana Pangerc, so se z letošnjim programom pove-zali z dnevi evropske kultur-ne dediščine, saj želijo znanje in izročilo nekdanjih rodov prenesti predvsem na mlade,
kar je tudi namen prireditve. Zato so se letos priključili projektu Dediščina gre v šole. »Odnos do kulturne dedišči-ne v Mošnjah je enkraten. Prizadevamo si, da bi tudi Vil-la Rustica dobila veljavo, kot si jo takšen spomenik zaslu-ži,« pa je krajane pohvalil Miloš Ekar, vodja kranjske enote Zavoda za varstvo kul-turne dediščine, in izpostavil dobro sodelovanje Zavoda s
krajem. Prvi dan so se učenci osnovne šole srečali z vaškim čebelarjem, spoznavali pomen čebele in ustvarjali v različnih delavnicah. Svoja spoznanja so prikazali v večernem kulturnem progra-mu za krajane, s predavan-jem o kranjski sivki pa je obi-skovalce seznanil čebelar Erik Luznar. Drugi dan pa je bil tradicio-nalno namenjen prikazu in
pokušini domačih jedi. Tretjo septembrsko soboto tako v Mošnjah doma ne kuhajo, ampak se predvsem družijo. Seveda pa so v Mošnjah vese-li tudi vseh obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Kra-jani iz različnih delov vasi pripravijo domače jedi, v kulturnem programu pa je tokrat nastopila folklorna skupina društva Sožitje iz Kranja.
Mošenjski dneviPrireditev domačega turističnega društva vsako leto privabi več obiskovalcev. Domačini se veselijo predvsem druženja ob domači kulinariki.
Krajani iz različnih delov vasi so pripravili domače jedi, nastopila je folklorna skupina društva Sožitje.
Učenci podružnične šole Mošnje so svoja spoznanja prikazali v večernem kulturnem programu za krajane.
V Lescah so se pravkar končala obnovitvena dela nekaterih ulic. Predsednik KS Lesce Jože Mlinarič je povedal: »V Mos-kvi smo popravili betonski oporni zid, asfaltirali del Tovarni-ške, Finžgarjeve in Savske ulice. Dela so se zavlekla zaradi zasedenosti asfalterjev in izredno slabega vremena. Investici-ja je vredna 30 tisoč evrov. Od trgovine Spar pa do konca naselja smo preplastili Letališko ulico, istočasno so bile nare-jene ponikovalnice in bankine na celotnem odseku. Ta inve-sticija nas je stala 35 tisoč evrov. Na Begunjski cesti je bila porezkana dotrajana asfaltna ploskev in preplastena z novo. Ob tem so bili za odvodnjavanje izvedeni vsi padci in potre-bni odtoki. Istočasno je bila urejena tudi okolica in parkirišče pod zvonikom. Vrednost investicije je 30 tisoč evrov.« Pred-sednik KS je postregel še s podatkom, da bosta v oktobru za vrednost 12 tisoč evrov v naselju Hraše asfaltirana dva naj-slabša odseka. V tem mesecu bodo zamenjali tudi nosilec za transparente v centru Lesc. Ta je zaradi dotrajanosti nevaren za okolico in neprimeren za izobešanje. Pri cesti Hraše–Hleb-ce pa poteka prepis zemljišč in bo prvi del investicije izveden naslednje leto. Občina namenja letno za investicije v KS Les-ce 25.000 evrov. Ker so navedene investicije krepko presegle to številko, so jo lahko izpeljali iz sredstev, ki so jih imeli na zalogi kot posledico dobrega gospodarjenja v preteklih letih.
Obnavljali ulice in ceste
V krajevni skupnosti Lesce so v zadnjem času obnovili kar nekaj krajevnih cest.
Zanimanje za njihove produk-te je izjemno, predvsem zato, ker so posebni, visoko kvalitet-ni, ekološki in v tem smislu usmerjeni v prihodnost. VESTI-NA je namreč blagovna znam-ka ekoloških in elektronskih sveč, ki so narejene iz okolju neškodljivih materialov in so popolnoma razstavljive, kar omogoča lažjo razgradnjo po njihovi uporabi. Narejene so iz ekoloških materialov, ne iz PVC materiala, ki je okolju neprija-zen in ga zato v mnogih evrop-
skih državah ne uporabljajo več.»V podjetju EMMA redno obis-kujemo pokopališča po Slove-nji, srečujemo se s svojimi kup-ci in jih sprašujemo, kakšne izdelke si v prihodnosti želijo. Letos tako ugotavljamo izje-men porast zanimanja za elek-tronske in solarne sveče, kar pomeni, da se kupci čedalje bolj zavedajo pomembnosti ekoloških in ekonomičnih reši-tev tudi na področju sveč,« je povedala direktorica podjetja
Tatjana Potokar. Podoben trend je zaznati tudi v cerkvah. »Ste vedeli, da je dim, ki ga ustvarjajo prižgane sveče ob oltarjih, izjemno strupen za človeka, obenem pa lahko močno poškoduje freske v cer-kvah?« pojasni problem, ki ga tradicionalne sveče lahko predstavljajo v sakralnih objek-tih Potokarjeva. V EMMI, v pri-hodnost usmerjenem podjet-ju, je ekipa zagnanih strokov-njakov našla odgovor tudi na ta problem. V zameno za klasi-čne ponujajo elektronske sveč-nike enostavnega, a dovršene-ga videza, posebej oblikovane za cerkve. Takšnega imajo tudi v baziliki na Brezjah. »Posebej smo se razveselili pobude mla-dih plesalk iz Radeč, ki so kupi-le enega od takšnih svečnikov za tamkajšnjo cerkev. Ne le da so poskrbele za to, da v njej ni bilo več nevarnega dima; denar, ki se zbira ob tem, ko ljudje prižigajo elektronske svečke na njem, namenjajo lokalni Karitas,« je zadovoljna Potokarjeva. Ponosna je tudi na svoje sodelavce v podjetju, ki so vsak dan pripravljeni na nove izzive in pravi, da so nji-hova vrata vedno odprta za nove ljudi, ki bi bili pripravljeni postati del njihove uspešne, v prihodnost zazrte zgodbe.
EMMA, podjetje s pogledom v prihodnost
Tatjana Potokar ob elektronskih svečnikih, oblikovanih posebej za cerkve. Dva takšna imajo tudi v baziliki na Brezjah, pa tudi drugod po svetu, saj svečnike in sveče podjetje EMMA uspešno ponuja na trgih v Italiji, Španiji, na Portugalskem in Slovaškem, pa tudi v Braziliji, Nigeriji in celo v Avstraliji. / Foto: Gorazd Kavčič
Medtem ko v javnosti iz dneva v dan premlevamo zgodbe o propadlih podjetjih in težavah v gospodarstvu, vse preredko pomislimo na tiste, ki kljub težkim razmeram delajo dobro in nadaljujejo pisanje svojih zgodb o uspehu. Eno takšnih je tudi leško podjetje EMMA, ki s svojimi tremi uspešnimi blagovnimi znamkami VESTINA, PAPILU IN RELIGI nadaljuje svoj prodor na svetovne trge.
6 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Kultura
Alenka Bole Vrabec
Peterica glasbenikov, ki jim glasba ni le poklic in služba, ampak marsikaj več, se je zbralo ter priklicalo v življe-nje Link.Art, ansambel z navidez nenavadno, a prese-netljivo in učinkovito zased-bo: Simona Vodopivec Fran-ko, vokal, harmonika, zvon-čki in mala tolkala, Irena Skumavec, čembalo, vokal in ljudska flavta, Gašper Pri-možič, harmonika, Zoran Kaličanin, kitara, ukulele in spremljevalni vokal, ter Uroš Atanasovski, kontra-bas in spremljevalni vokal.Njihov spored je l po in nav-dahnjeno križarjenje skozi različna obdobja domače in tuje glasbe, namenjeno vsem generacijam. Pot začenjajo na Irskem, obudijo spomin na Veroni-
ko Deseniško in Friderika Celjskega, se posvetijo Lin-hartu, zlezejo na Roblek in z zemljo odplešejo v vesolje, se iz slovenske popevke vrnejo k virtuoznosti har-monike, k belini ovčic belo-kranjskega pastirčka in beli-ni japonskih češnjevih cve-tov, dokler nam bo besednih vragolijah Raymondea naza-dnje ne pričarajo lepote Sene v Parizu. Skratka topel glasbeno-besedni potep, ki mu sveža sapa jesenskega večera ne more do živega.Kostumografija je delo Petje Zorec, režija Alenke Bole Vrabec. Dve predstavi v Lin-hartovi dvorani bosta 15. in 16. oktobra ob 20. uri. Glas-beno križarjenje predstavlja simbolno darilo in razvedri-lo Linhartovemu mestu pod pokroviteljstvom Občine Radovljica.
Link.Art se predstavljaNov, svež in zanimiv ansambel v Radovljici. Veliko glasbe in nekaj znano-neznanih besed. Projekcija duhovitih scenskih kolažev Irene Skumavec na osnovi izbrane glasbe, besedil in razigranih glasbenikov.
V sredo so v avli radovljiške graščine odprli razstavo fotografij Tomaža Sedeja, ki jo je avtor naslovil Znani neznanci ali Deset. Sedej razstavlja deset črno-belih portretov, na katerih so posamezniki fotografirani v različnih, a njim domačih okoljih. Gre za avtorjevo tre-tjo samostojno razstavo, s katero, kot pravijo v Foto-grafskem klubu Radovljica, katerega član je Tomaž Sedej, potrjuje svojo privr-ženost portretom in doka-zuje, da so njegovi pogledi na posameznika vedno bolj domiselni. Razstava bo na ogled do konca oktobra.
Znani neznanci Tomaža Sedeja
Roman K. / Foto: Tomaž Sedej
V prostorih Gorenjske banke v Radovljici so ta in prihodnji mesec pod skupnim naslovom Dogodki in detajli Radovljice na Linhartovi podobi na ogled fotografije in slike Ljuba Kozi-ca iz Vrbenj.
Ljubo Kozic v Gorenjski banki
Leto je minilo, odkar sodelujeta Fotografsko društvo Radov-ljica in Foto klub Feldkirchen »Blende 22«. V tem obdobju je bilo kar nekaj srečanj, v juniju pa so se člani Foto kluba »Blende 22« predstavili s svojimi fotografijami v radovljiški Pasaži. Od srede septembra pa naši člani gostujejo z razsta-vo v Feldkirchnu, na ogled bo do 15. oktobra. Na sliki sreča-nje v Feldkirchnu.
Radovljiški fotografi v Feldkirchnu
Igor Kavčič
Najprej je bela. Bel list, ki te vabi, da ga napolniš z idejo. Nato krog, trikotnik, kvad-rat, ki ustvarja nove zgodbe in oblike kapljice, srca, zvezde. To so besede mlade oblikovalke Petre Rodman, Radovljičanke v Ljubljani, ki na svoji prvi razstavi povze-ma zadnjih pet let ustvarjal-ne poti z deli s področja gra-fičnega oblikovanja, spletne-ga oblikovanja in ilustracije. Kot je uvodoma povedala kustosinja razstave Barbara Boltar, se z razstavo v Gale-riji Šivčeva hiša pridružuje-jo nekaterim aktualnim dogodkom, povezanim z oblikovanjem ta trenutek v Sloveniji. Od srede septem-bra pri nas poteka petdeseti Bienale oblikovanja, mesec oktober je tudi mesec obli-kovanja. Tu je še jubilej tri-desetletnice študija obliko-vanja na Akademiji za likov-no umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na smeri oblikovanja in vizualne komunikacije leta 2010 pri profesorjih Levu Kreftu in Zdravku Papiču diplomirala tudi Petra Rodman. Lani je začela delovati v okviru svo-jega lastnega studia za obli-kovanje vidnih sporočil.Imenitno je bilo že vabilo na razstavo, v majhnem zavitku je bila poleg vseh podatkov o odprtju razstave tudi barvi-ca. »Želela sem nekoliko neobičajno vabilo, ki bo pre-jemnika presenetilo. Svinč-nik pa je priložen, da ste obi-skovalci vljudno vabljeni, da se narišete. Temu je name-njen velik papir v prvem pro-storu,« razloži Rodmanova. Razstavo je naslovila Geo-metrija ljubezen na prvi pogled. Torej je bila prav geometrija neke vrste pomo-čnica pri izbiri del za razsta-vo? »Dobro je, ker ima gale-rija med seboj tri ločene pro-store, da sem dela lahko tematsko razdelila, priznam pa, da sem sprva pomislila, da nimam dovolj gradiva. Navsezadnje pa sem se morala odločati, kaj bom izločila z razstave,« pove Pet-ra, ki se je odločila, da izpo-stavi prav geometrijo, saj ima občutek, da ta pri več delih izrazito izstopa, če ne direktno, pa nekoliko bolj zakrito. Geometrija je nekak-šna rdeča nit razstave. Tako je v prvem prostoru izpostavila nekaj celotnih podob, ki v njenem oblikova-nju zavzemajo kar velik del. Drugi prostor je namenila predvsem predstavitvi večs-transkih in enostranskih tis-kovin. Veliko deluje tudi na področju spletnega oblikova-nja, a je to predstavljeno le v manjšem delu, saj bi za to potrebovala računalnik, kajti poleg vizualne zasnove je pri
tem pomembna tudi upora-bniška izkušnja. V zadnji sobi predstavlja ustvarjanje na področju ilustracije in tudi diplomsko delo, kratek eksperimentalni film Sepul-tura. »Tu je na ogled, kar delam za dušo. Moje stvari, bi lahko rekla. To so projek-ti, pri katerih si lahko malo več dovolim, saj oblikovanje sicer le ni povsem svobodno, vpeto mora biti v celotno zgodbo podjetja oziroma naročnika, za katerega delaš,« doda uspešna mlada oblikovalka, saj so tokrat predstavljeni projekti veči-noma realizirani in delani za naročnika. Njeno diplomsko
delo Sepultura je bilo prika-zano tudi na Festivalu slo-venskega filma v Portorožu, na Animateki v Ljubljani in filmskem festivalu Naoussa International v Grčiji. »Pri oblikovanju me zelo pritegne združevanje le-tega z drugimi strokami in medi-ji. Včasih pri tem uporab-ljam film ali animacijo, spet drugič fotografijo, ilustraci-jo. Diplomsko delo je bilo nekaj takega, ko sem v gra-fično oblikovanje vpletla filmsko sliko.« Petrina star-ša sta uspešna oblikovalca, mama Mojca se ukvarja z oblikovanjem tekstila, oče Klemen je priznan industrij-
ski oblikovalec, tudi sestra se je šolala v grafičnem obli-kovanju. Je oblikovalska pre-poznavnost staršev breme ali prednost za mladega oblikovalca, smo še povpra-šali Rodmanovo? »Sama sem že od malega vedela, kaj bom počela v življenju. Tudi starša sta bila vesela, da sem se tako odločila, in me vseskozi podpirala. Sicer sem kolebala med študijem matematike in oblikovanja, a ko sem bila sprejeta na akademijo, sem vedela, da je to tisto pravo.« Matematika ali oblikovanje? Geometrija torej. Vse o njej si oglejte v Galeriji Šivčeve hiše.
Zgodbe iz geometrijeV galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava oblikovalke Petre Rodman. Na njenem razstavnem prvencu je kljub njeni mladosti moč videti marsikaj.
Petra Rodman je za akcijo Proglas revije Mladina na temo olimpijskih iger v Pekingu ustvarila zelo prepoznaven oglas. / Foto: Igor Kavčič
V oblikovalski družini: (z leve) oče Klemen Rodman, Petra Rodman in mama Mojca Rodman / Foto: Igor Kavčič
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
191,
3. o
ktob
ra 2
014
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi 5
2.
in 9
7. č
lena
Zak
ona
o pr
osto
rske
m n
ačrt
ovan
ju (U
r. l.
RS
, št
. 3
3/0
7 i
n sp
rem
embe
) in
17.
čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
188
/14
) je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a sv
oji 3
1. re
dni s
eji d
ne 2
4. 9
. 2
014
spr
ejel
OD
LOK
o d
rug
ih s
pre
mem
bah
in d
op
oln
itvah
Od
loka
o P
rost
ors
kem
red
u o
bči
ne R
ado
vljic
a
1. č
len
V O
dlok
u o
Pro
stor
skem
red
u ob
čine
Rad
ovlji
ca (
DN
UO
, št
. 15
9/2
012
in
spre
mem
be) s
e 6
. čle
n sp
rem
eni t
ako,
da
se g
lasi
:»(
1)
Dej
avno
sti v
tem
odl
oku
so o
pred
elje
ne n
a po
dlag
i pre
dpis
ov,
neka
tera
po
imen
ovan
ja p
a so
poe
nost
avlje
na a
li zd
ružu
jejo
več
kat
egor
ij iz
pre
dpis
ov.
(1.1
) Pre
gled
nica
1: P
ojas
nilo
pov
ezav
med
poi
men
ovan
jem
dej
avno
sti,
upor
a-bl
jeni
h v
tem
odl
oku
in p
redp
isom
o s
tand
ardn
i kla
sifik
aciji
dej
avno
sti.
Poi
men
ovan
je d
ejav
nost
i v
tem
odl
oku
Sta
ndar
dna
kate
goriz
acija
dej
avno
sti –
S
KD
20
08
kmet
ijstv
o(a
) km
etijs
tvo
in lo
v, g
ozda
rstv
o, ri
bišt
vo
ruda
rstv
o(b
) rud
arst
vo
pred
elov
alne
dej
avno
sti
(c) p
rede
lova
lne
deja
vnos
ti
oskr
ba z
ene
rgijo
(d) o
skrb
a z
elek
tričn
o en
ergi
jo, p
linom
in
paro
oskr
ba z
vod
o, ra
vnan
je z
od
plak
ami i
n od
padk
i ter
sa
nira
nje
okol
ja
(e) o
skrb
a z
vodo
; rav
nanj
e z
odpl
akam
i in
odpa
dki;
sani
ranj
e ok
olja
grad
beni
štvo
(f) g
radb
eniš
tvo
trgov
ina
z m
otor
nim
i voz
ili in
po
prav
ila m
otor
nih
vozi
l(g
/45
) trg
ovin
a z
mot
orni
mi v
ozili
in
popr
avila
mot
orni
h vo
zil
trgov
ina
(g/4
6, 4
7) p
osre
dniš
tvo
in tr
govi
na n
a de
belo
, raz
en z
mot
orni
mi v
ozili
; trg
ovin
a na
dr
obno
, raz
en z
mot
orni
mi v
ozili
prom
et in
skl
adiš
čenj
e(h
) pro
met
in s
klad
išče
nje
gost
inst
vo(i)
gos
tinst
vo
posl
ovne
dej
avno
sti
(j) in
form
acijs
ke in
kom
unik
acijs
ke
deja
vnos
ti
(k) f
inan
čne
in z
avar
oval
nišk
e de
javn
osti
(l) p
oslo
vanj
e z
nepr
emič
nina
mi
(m) s
troko
vne,
zna
nstv
ene
in te
hnič
ne
deja
vnos
ti
(n) d
ruge
razn
ovrs
tne
posl
ovne
dej
avno
sti
javn
a up
rava
(o) d
ejav
nost
javn
e up
rave
in o
bram
be,
deja
vnos
t obv
ezne
soc
ialn
e va
rnos
ti
izob
raže
vanj
e(p
) izo
braž
evan
je
zdra
vstv
o in
soc
ialn
o va
rstv
o(q
) zdr
avst
vo in
soc
ialn
o va
rstv
o
kultu
rne,
razv
edril
ne in
re
krea
cijs
ke d
ejav
nost
i(r
) kul
turn
e, ra
zved
rilne
in re
krea
cijs
ke
deja
vnos
ti
drug
e de
javn
osti
(s) d
ruge
dej
avno
sti
(t) d
ejav
nost
gos
podi
njst
ev z
zap
osle
nim
hi
šnim
ose
bjem
, pro
izvo
dnja
za
last
no ra
bo
(u) d
ejav
nost
eks
terit
oria
lnih
org
aniz
acij
in
tele
s
(1.2
) P
ojem
biv
anje
se
upor
ablja
za
opre
delit
ev d
ejav
nost
i na
obm
očjih
, kj
er
ljudj
e la
hko
stal
no p
rebi
vajo
, po
jem
obč
asno
biv
anje
pa
za o
pred
elite
v de
jav-
nost
i na
obm
očjih
poč
itniš
kih
hiš.
Biv
anje
za
potre
be tu
rizm
a in
dru
gih
deja
v-no
sti j
e op
rede
ljeno
s p
ojm
i iz
točk
e (1
.1) t
ega
člen
a.
(2) P
arce
la,
nam
enje
na g
radn
ji je
zem
ljišč
e, s
esta
vlje
no iz
ene
ali
več
zem
lji-
ških
par
cel a
li nj
ihov
ih d
elov
, na
kate
rem
sto
ji oz
irom
a na
kat
erem
je p
redv
iden
ob
jekt
in n
a ka
tere
m s
o ur
ejen
e po
vrši
ne, k
i slu
žijo
takš
nem
u ob
jekt
u oz
irom
a je
pre
dvid
ena
ured
itev
povr
šin,
ki b
odo
služ
ile ta
kšne
mu
obje
ktu.
(3) G
raje
no o
bmoč
je k
met
ije s
e op
rede
li ta
ko, d
a se
z ra
vnim
i črt
ami p
ovež
ejo
v vs
eh s
mer
eh n
ajbo
lj iz
post
avlje
ni d
eli s
tavb
in g
ospo
dars
kih
posl
opij
kmet
ije
(šte
jejo
se
zaht
evni
in m
anj z
ahte
vni o
bjek
ti) o
ziro
ma
njih
ovih
par
cel,
nam
e-nj
enih
gra
dnji
(gra
dben
ih p
arce
l), č
e so
dol
očen
e, in
sic
er n
e gl
ede
na to
, al
i pr
eko
take
ga o
bmoč
ja p
otek
a ja
vna
cest
a al
i ne.
(4) O
dmik
od
parc
elni
h m
eja
ali m
ed p
osam
ezni
mi s
tavb
ami s
e m
eri o
d na
jbol
j iz
post
avlje
nih
delo
v st
avbe
nad
tere
nom
, v k
olik
or n
i s p
osam
ezni
mi č
leni
tega
od
loka
dol
očen
o dr
ugač
e. D
oloč
ilo p
rejš
njeg
a st
avka
ne
velja
za
napu
šče
in
nads
trešk
e, k
i od
ravn
ine
fasa
de n
e se
gajo
za
več
kot 1
met
er.
V ta
kšni
h pr
i-m
erih
se
odm
iki m
erijo
od
ravn
ine
fasa
de. D
oloč
ila z
a od
mik
e je
treb
a up
ošte
-va
ti za
vse
obj
ekte
, raz
en z
a lin
ijske
gra
dben
e in
ženi
rske
obj
ekte
.
(5) F
akto
r izr
abe
parc
ele,
nam
enje
ne g
radn
ji se
dol
oči k
ot ra
zmer
je m
ed b
ruto
tlo
risno
pov
ršin
o ob
jekt
a in
cel
otno
pov
ršin
o pa
rcel
e, n
amen
jene
gra
dnji.
V
brut
o tlo
risno
pov
ršin
o ob
jekt
a so
vkl
juče
ne p
ovrš
ine
vseh
eta
ž, k
i so
nad
tere
-no
m in
pod
njim
, sam
o na
d te
reno
m a
li sa
mo
pod
njim
.
(6) F
akto
r zaz
idan
osti
parc
ele,
nam
enje
ne g
radn
ji se
dol
oči k
ot r
azm
erje
med
za
zida
no p
ovrš
ino
in c
elot
no p
ovrš
ino
parc
ele,
nam
enje
ne g
radn
ji. K
ot z
azi-
dana
pov
ršin
a se
upo
štev
ajo
tudi
tlor
isne
pov
ršin
e na
jveč
jih z
unan
jih d
imen
zij
vseh
pom
ožni
h ob
jekt
ov n
ad te
reno
m te
r pov
ršin
e uv
oza
v kl
et in
izvo
za iz
kle
ti.
(7) D
elež
odp
rtih
biv
alni
h po
vrši
n je
raz
mer
je m
ed o
dprt
imi b
ival
nim
i pov
ršin
a-m
i in
celo
tno
povr
šino
par
cele
, na
men
jene
gra
dnji
stav
b ;
za o
dprt
e bi
valn
e po
vrši
ne s
e št
ejej
o ze
lene
pov
ršin
e, n
a ka
terih
je
mož
no z
asad
iti a
vtoh
tono
vi
soko
debe
lno
vege
taci
jo in
tla
kova
ne p
ovrš
ine,
nam
enje
ne z
unan
jem
u bi
va-
nju,
ki n
e sl
užijo
kot
pro
met
ne p
ovrš
ine
ali k
omun
alne
funk
cion
alne
pov
ršin
e (d
osto
pi, d
ovoz
i, pa
rkirn
a m
esta
, pro
stor
i za
ekol
oške
oto
ke).
Zele
nih
povr
šin
mor
a bi
ti ve
č ko
t tla
kova
nih.
(8)
Večn
amen
ski o
bjek
ti so
obj
ekti,
v k
ater
ih s
e na
črtu
je o
ziro
ma
vseb
ujej
o ve
č de
javn
osti.
Dej
avno
sti v
več
nam
ensk
ih o
bjek
tih m
oraj
o bi
ti sk
ladn
e z
do-
pust
nim
i dej
avno
stm
i, ki
so
dolo
čene
za
posa
mez
no n
amen
sko
rabo
.
(9) P
ravi
lom
a: iz
raz
pom
eni,
da je
treb
a up
ošte
vati
dolo
čila
odl
oka
in č
e to
za-
radi
ute
mel
jeni
h ra
zlog
ov in
om
ejite
v ni
mož
no, j
e tre
ba o
dsto
p od
dol
očil
tega
VS
EB
INA
1.
OD
LOK
o d
rug
ih s
pre
mem
bah
in d
op
oln
itvah
Od
loka
o P
rost
ors
kem
red
u o
bči
ne R
ado
vljic
a2
. O
DLO
K o
Ob
čins
kem
po
dro
bne
m p
rost
ors
kem
nač
rtu
za
rek
ons
truk
cijo
ces
te L
esce
- B
egun
je3
. O
DLO
K o
Ob
čins
kem
po
dro
bne
m p
rost
ors
kem
nač
rtu
za
ob
mo
čje
pro
izvo
dni
h p
ovr
šin
RA
80
– g
ram
ozn
ica
Gra
ben
4.
OD
LOK
o O
bči
nske
m p
od
rob
nem
pro
sto
rske
m n
ačrt
u
za r
eko
nstr
ukci
jo S
avsk
e ce
ste
v R
ado
vljic
i5
. O
DLO
K o
Ob
čins
kem
po
dro
bne
m p
rost
ors
kem
nač
rtu
za
ob
mo
čje
meš
anih
po
vrši
n R
A 2
2 –
Pre
dtr
g (
1. f
aza)
6.
SK
LEP
o d
elni
po
vrni
tvi s
tro
ško
v vo
lilne
kam
pan
je
za
loka
lne
volit
ve 2
014
v O
bči
ni R
ado
vljic
a7.
S
KLE
P o
zač
etku
pri
pra
ve s
pre
mem
b in
do
po
lnite
v
Zaz
idal
neg
a na
črta
za
cent
raln
o o
bm
očj
e R
ado
vljic
e8
. O
DLO
ČB
A o
izvz
emu
zem
ljišč
iz ja
vneg
a d
ob
ra9
. O
DLO
ČB
A o
raz
gla
sitv
i zem
ljišč
a za
gra
jeno
javn
o d
ob
ro
UO
, stra
n4
0
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
2.
Min
istr
stvo
za
obra
mbo
, Upr
ava
RS
za
zašč
ito in
reše
vanj
e,
Vo
jkov
a 61
, 10
00
Lju
blja
na3
. M
inis
trst
vo z
a ob
ram
bo, D
irekt
orat
za
logi
stik
o, S
ekto
r za
gosp
odar
jenj
e
z ne
prem
ični
nam
i, Vo
jkov
a 61
, 10
00
Lju
blja
na4
. M
inis
trst
vo z
a km
etijs
tvo
in o
kolje
, Age
ncija
RS
za
okol
je,
O
ddel
ek o
bmoč
ja Z
gorn
je S
ave,
Mirk
a Va
dnov
a 5
, 40
00
Kra
nj
5.
Min
istr
stvo
za
kultu
ro, M
aist
rova
10
, 10
00
Lju
blja
na6
. Za
vod
za v
arst
vo k
ultu
rne
dedi
ščin
e S
love
nije
, OE
Kra
nj, T
omši
čeva
7,
4
00
0 K
ranj
7.
Zavo
d R
S z
a va
rstv
o na
rave
, OE
Kra
nj, P
C P
lani
na 3
, 40
00
Kra
nj8
. E
lekt
ro G
oren
jska
, d. d
., M
irka
Vadn
ova
3, 4
00
0 K
ranj
9.
Tele
kom
Slo
veni
je, d
. d.,
Cen
ter z
a vz
drže
vanj
e om
režj
a K
ranj
,
Mirk
a Va
dnov
a 13
, 40
00
Kra
nj10
. K
omun
ala
Rad
ovlji
ca d
.o.o
., L
jubl
jans
ka 2
7, 4
240
Rad
ovlji
ca11
. Te
lem
ach
d.o.
o., C
esta
ljub
ljans
ke b
rigad
e 21
, 10
00
Lju
blja
na12
. P
etro
l plin
d.o
.o.,
Dun
ajsk
a 5
0, 1
00
0 L
jubl
jana
13.
Obč
ina
Rad
ovlji
ca, G
oren
jska
19
, 424
0 R
adov
ljica
(Odd
elek
za
infra
stru
ktur
o)
Če
se v
pos
topk
u pr
ipra
ve o
snut
ka s
prem
emb
ZN u
goto
vi,
da j
e po
trebn
o pr
idob
iti s
mer
nice
in m
nenj
a no
silc
ev u
reja
nja
pros
tora
, ki
nis
o na
štet
i v p
rej-
šnje
m o
dsta
vku,
se
le-ti
prid
obijo
v p
osto
pku.
O
bčin
a po
šlje
osn
utek
spr
emem
b ZN
nos
ilcem
ure
janj
a pr
osto
ra te
r jih
poz
o-ve
, da
ji v
roku
30
dni
od
prej
ema
pozi
va d
ajo
smer
nice
.Č
e no
silc
i ure
janj
a pr
osto
ra v
roku
30
dni
ne
dajo
sm
erni
c, m
ora
prip
ravl
jave
c up
ošte
vati
vse
zaht
eve,
ki j
ih z
a na
črto
vanj
e pr
edvi
dene
pro
stor
ske
ured
itve
dolo
čajo
vel
javn
i pre
dpis
i.M
inis
trst
vo, p
risto
jno
za v
arst
vo o
kolja
, v ro
ku 3
0 d
ni tu
di p
isno
spo
roči
obč
ini,
ali j
e za
spr
emem
be Z
N p
otre
bno
izve
sti c
elov
ito p
reso
jo v
pliv
ov n
a ok
olje
. Č
e je
za
spre
mem
be Z
N p
otre
bno
izve
sti c
elov
ito p
reso
jo v
pliv
ov n
a ok
olje
, ob-
čina
za
dopo
lnje
n os
nute
k za
goto
vi o
koljs
ko p
oroč
ilo in
ga
skup
aj z
dop
olnj
e-ni
m o
snut
kom
spr
emem
b ZN
poš
lje m
inis
trst
vu, p
risto
jnem
u za
var
stvo
oko
lja.
Prip
ravi
se
pred
log
spre
mem
b ZN
, ki
se
ga p
osre
duje
nos
ilcem
ure
janj
a pr
o-st
ora,
da
v ro
ku v
30
dni
pre
dlož
ijo m
nenj
a k
pred
logu
. Če
jih n
e pr
edlo
žijo
, se
nada
ljuje
s p
ripra
vo s
prem
emb
ZN.
Če
je z
a sp
rem
embo
ZN
pot
rebn
o iz
vest
i cel
ovito
pre
sojo
vpl
ivov
na
okol
je,
se p
risto
jna
min
istr
stva
v m
nenj
u op
rede
lijo
tudi
o s
prej
emlji
vost
i vpl
ivov
spr
e-m
emb
ZN n
a ok
olje
s s
tališ
ča s
voje
pris
tojn
osti
in g
a po
šlje
jo m
inis
trst
vu,
pri-
stoj
nem
u za
var
stvo
oko
lja.
Na
podl
agi
mne
nj m
inis
trst
ev,
min
istr
stvo
pris
tojn
o za
var
stvo
oko
lja,
odlo
či
o sp
reje
mlji
vost
i vpl
ivov
izve
dbe
spre
mem
b ZN
skl
adno
z z
akon
om,
ki u
reja
va
rstv
o ok
olja
. O
bčin
a pr
edlo
ži o
bčin
skem
u sv
etu
uskl
ajen
pre
dlog
spr
emem
b ZN
v s
prej
em,
če j
e iz
mne
nj n
osilc
ev u
reja
nja
pros
tora
raz
vidn
o, d
a so
v p
redl
ogu
smer
-ni
ce u
pošt
evan
e in
če
je m
inis
trst
vo,
pris
tojn
o za
var
stvo
oko
lja,
skla
dno
z za
kono
m, k
i ure
ja v
arst
vo o
kolja
, izd
alo
potrd
ilo, d
a so
vpl
ivi i
zved
be n
a ok
olje
sp
reje
mlji
vi.
7. č
len
(ob
vezn
ost
i v z
vezi
s fi
nanc
iran
jem
sp
rem
emb
in d
op
oln
itev
ZN
)
Izde
lavo
spr
emem
b ZN
in v
seh
potre
bnih
stro
kovn
ih p
odla
g fin
anci
ra p
obud
nik
spre
mem
be in
dop
olni
tve
ZN.
8. č
len
(ob
java
skl
epa)
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti z
dnem
spr
ejem
a in
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve te
r na
sple
tnih
stra
neh
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
007
/201
4
Dat
um: 2
6. 9
. 201
4
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
8.
Na
podl
agi 2
9.
člen
a Za
kona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
UP
B,
ZLS
-UP
B2
, U
r. l.
RS
, št
. 9
4/0
7,
76/0
8,
100
/08
, 7
9/0
9,
51/1
0),
122
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (D
N U
O,
št.
188
/201
4),
21.
, 2
3.
in 2
12.
člen
a Za
kona
o g
radi
tvi
obje
ktov
(U
PB
, ZG
O-1
-UP
B1,
Ur.
l. R
S,
št.
44
/07
, 12
6/0
7,
108
/09
), 3
9.
člen
a Za
kona
o c
esta
h (Z
Ces
-1,
Ur.
l. R
S,
št.
109
/201
0)
in s
klep
a O
bčin
-sk
ega
svet
a O
bčin
e R
adov
ljica
z 3
1. r
edne
sej
e z
dne
24.9
.201
4 O
bčin
ska
upra
va O
bčin
e R
adov
ljica
po
urad
ni d
olžn
osti
izda
ja
OD
LOČ
BO
o iz
vzem
u ze
mlji
šč iz
javn
ega
do
bra
1.
Z ze
mlji
šč z
ID
ozn
akam
i 21
55
-13
90
/5-0
, 21
66
-16
98
/2-0
, 21
66
-16
98
/5-0
, 215
4-6
61/1
5-0
, 215
4-6
61/1
7-0
, 215
4-6
57
/5-0
in 2
154
-6
57
/6-0
se
izbr
iše
zazn
amba
gra
jene
ga ja
vneg
a do
bra
- obč
insk
a ce
sta.
2.
Ugo
tovi
se,
da
so z
emlji
šča
z ID
ozn
akam
i 215
4-6
73
/4-0
, 216
4-2
1/1
8-
0, 2
166
-19
06
/2-0
, 216
6-1
90
7/2
-0 in
216
6-1
90
7/4
-0, z
a ka
tera
je v
ze
mlji
ški k
njig
i vpi
sana
last
nins
ka p
ravi
ca n
a im
e JA
VNO
DO
BR
O,
javn
o do
bro
loka
lneg
a po
men
a ne
prem
ični
ne v
last
i Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
3.
Z ze
mlji
šč z
ID o
znak
ami 2
154
-67
3/4
-0, 2
164
-21
/18
-0, 2
166
-19
06
/2-
0, 2
166
-19
07
/2-0
in 2
166
-19
07
/4-0
, se
izbr
iše
last
nins
ka p
ravi
ca n
a im
e JA
VNO
DO
BR
O in
vpi
še la
stni
nska
pra
vica
na
ime
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
mat
ična
šte
vilk
a: 5
88
34
66
00
0.
Ob
razl
oži
tev:
V po
stop
ku je
bilo
ugo
tovl
jeno
, da
v iz
reku
nav
eden
a ze
mlji
šča
v na
ravi
pre
d-st
avlja
jo o
pušč
ene
javn
e po
vrši
ne, k
i so
nekd
aj s
luži
le k
ot ja
vne
poti
loka
lneg
a po
men
a (p
oljs
ke in
vaš
ke p
oti).
Jav
ne c
este
in p
oti s
o da
nes
urej
ene
po d
rugi
h tra
sah.
Obč
insk
a up
rava
za
nave
dena
zem
ljišč
a iz
daja
odl
očbo
o iz
vzem
u iz
ja
vneg
a do
bra
v sk
ladu
s 2
3. č
leno
m Z
akon
a o
grad
itvi o
bjek
tov.
S to
odl
očbo
bo
do o
mog
očen
e pr
odaj
e in
men
jave
zem
ljišč
v la
sti o
bčin
e, k
i jih
je o
dobr
il O
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
ljica
na
svoj
i 31.
redn
i sej
i dne
24
.9. 2
014
.
Odl
očba
je iz
dana
po
urad
ni d
olžn
osti
in je
taks
e pr
osta
.
PO
UK
O P
RAV
NE
M S
RE
DS
TVU
: Zo
per
to o
dloč
bo je
dov
olje
na p
ritož
ba ž
u-pa
nu O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0 R
adov
ljica
. P
ritož
bo s
e la
hko
vlož
i v 1
5 d
neh
po o
bjav
i odl
očbe
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
Obč
ine
Ra-
dovl
jica
- Ura
dne
obja
ve, p
isno
nep
osre
dno
ali p
ripor
očen
o po
poš
ti al
i ust
no
na z
apis
nik
pri
Obč
insk
i up
ravi
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Za p
ritož
bo j
e po
trebn
o pl
ačat
i upr
avno
taks
o v
znes
ku 1
8,1
2 E
UR
po
tar.
št. 2
ZU
T.
Pos
tope
k vo
dil:
Dom
inik
Sku
mav
ec, v
išji
svet
oval
ec II
Šte
vilk
a: 7
113
-014
/201
4-1
2D
atum
: 25
.9.2
014
M
atja
ž E
rjave
c l.r
.
Dire
ktor
obč
insk
e up
rave
9.
Na
podl
agi 2
9. č
lena
Zak
ona
o lo
kaln
i sam
oupr
avi (
UP
B, Z
LS-U
PB
2, U
r. l.
RS
, št
. 9
4/0
7,
76/0
8,
100
/08
, 7
9/0
9,
51/1
0),
122
. čl
ena
Sta
tuta
Obč
ine
Ra-
dovl
jica
(DN
UO
, št
. 18
8/2
014
), 2
3.
člen
a Za
kona
o g
radi
tvi o
bjek
tov
(UP
B,
ZGO
-1-U
PB
1, U
r. l.
RS
, št
. 4
4/0
7,
126
/07
, 10
8/0
9),
39
. čl
ena
Zako
na o
ce
stah
(ZC
es-1
, Ur.
l. R
S, š
t. 10
9/2
010
) in
skle
pa O
bčin
skeg
a sv
eta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca z
31.
redn
e se
je z
dne
24
.9.2
014
Obč
insk
a up
rava
Obč
ine
Rad
o-vl
jica
po u
radn
i dol
žnos
ti iz
daja
OD
LOČ
BO
o r
azg
lasi
tvi z
emlji
šča
za g
raje
no ja
vno
do
bro
Na
zem
ljišč
ih z
ID o
znak
ami 2
155
-312
/4-0
, 215
5-7
52
/4-0
, 215
5-7
52
/8-0
, 21
55
-75
2/3
se
v ze
mlji
ški k
njig
i vpi
še z
azna
mba
gra
jene
ga ja
vneg
a do
bra
- ob
čins
ka c
esta
.
Ob
razl
oži
tev:
V po
stop
ku je
bilo
ugo
tovl
jeno
, da
Zem
ljišč
a ja
vnih
ces
t in
drug
ih ja
vnih
pov
r-ši
n, k
i jih
upr
avlja
Obč
ina
Rad
ovlji
ca, p
reds
tavl
jajo
gra
jeno
Jav
no d
obro
loka
l-ne
ga p
omen
a. Iz
tega
razl
oga
se v
izre
ku n
aved
ena
zem
ljišč
a, k
i pre
dsta
vlja
jo
cest
no te
lo o
dsek
ov k
ateg
oriz
irani
h ob
čins
kih
cest
, ra
zgla
si z
a gr
ajen
o ja
vno
dobr
o -
obči
nska
ces
ta.
S s
prej
emom
pre
dlag
ane
odlo
čbe
se n
aved
eno
ze-
mlji
šče
urej
a v
skla
du z
39
. čl
enom
Zak
ona
o ce
stah
(ZC
es-1
, U
r. l.
RS
, št
. 10
9/2
010
).
Odl
očba
je iz
dana
po
urad
ni d
olžn
osti
in je
taks
e pr
osta
.
PO
UK
O P
RAV
NE
M S
RE
DS
TVU
: Zo
per
to o
dloč
bo je
dov
olje
na p
ritož
ba ž
u-pa
nu O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0 R
adov
ljica
. P
ritož
bo s
e la
hko
vlož
i v 1
5 d
neh
po o
bjav
i odl
očbe
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
Obč
ine
Ra-
dovl
jica
- Ura
dne
obja
ve, p
isno
nep
osre
dno
ali p
ripor
očen
o po
poš
ti al
i ust
no
na z
apis
nik
pri
Obč
insk
i up
ravi
Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Za p
ritož
bo j
e po
trebn
o pl
ačat
i upr
avno
taks
o v
znes
ku 1
8,1
2 E
UR
po
tar.
št. 2
ZU
T.
Pos
tope
k vo
dil:
Dom
inik
Sku
mav
ec, v
išji
svet
oval
ec II
Šte
vilk
a: 7
113
-014
/201
4-1
3D
atum
: 25
.9.2
014
M
atja
ž E
rjave
c l.r
.
Dire
ktor
obč
insk
e up
rave
UO
, stran2
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja
za poseg v prostor.
(10) K
ap je najnižji del strehe.
(11) N
a območju P
RO
se določa osem tipov oblikovanja grajene strukture.
Označeni so z veliko tiskano črko U
in zaporedno številko ter imajo naslednji
pomen:
(11.1) Vaška pozidava (U
1) predstavlja tradicionalni vzorec poselitve. Značilna
je strnjena pozidava ob cestah, ki jo tvorijo kompleksi (dom
ačije) v nizu, v gru-či ali z vzporedno postavitvijo objektov. V obm
očjih s parcelacijo v progah je postavitev objektov bolj pravilna. C
este so ozke. Postavitev stavb včasih tvori
obcestne gradbene linije. Stavbe so podolgovate. Značilna je postavitev na ali
ob parcelno mejo.
(11.2) G
ručasta pozidava (U2
) predstavlja tradicionalni vzorec pozidave. Stav-
be so postavljene v gruče, razporejene ob cestah. Stavbe nim
ajo enotne ori-entacije hkrati pa njihova orientacija ni nujno podrejena poteku ceste. P
arcel-na struktura je večinom
a nepravilna - kristalična. Stavbe so podolgovate. N
a nagnjenem
terenu je daljša stranica stavb praviloma vzporedna s plastnicam
i.
(11.3) O
bcestna pozidava (U3
) – tvorijo jo stavbe razporejene vzdolž ceste.
Njihova postavitev je pravilom
a podrejena poteku ceste, oziroma je načrto-
vana. Parcele so lahko dokaj pravilne oblike. N
a nagnjenem terenu je daljša
stranica stavb praviloma vzporedna s plastnicam
i.
(11.4) U
lična pozidava – m
reža (U4
) predstavlja obliko grajene strukture z ber-ljivo cestno m
režo ulic večkrat v kombinaciji s pom
embnejšo kom
unikacijo. O
bjekti so ob ulice postavljeni v prepoznavnem redu (npr. princip šahovnice).
(11.5) R
aščeno območje (U
5) predstavlja obliko grajene strukture, katere za-
snova predstavlja bolj naključno umeščanje objektov v prostor glede na lastni-
štvo in funkcijo. Posledično so takšna obm
očja dokaj neracionalno izrabljena z m
nožico dostopov, ki so velikokrat zasnovani na principu en objekt – ena
dostopna pot.
(11.6) P
osebno območje (U
6) predstavlja obliko grajene strukture, podrejeno
funkciji stavb pretežno splošnega družbenega pomena. Tip oblikovanja (um
e-stitve v prostor) se nanaša na posam
ezne stavbe kot so stanovanjske stavbe za posebne nam
ene, stavbe javne uprave, gasilske domove, stavbe splošnega
družbenega pomena (razen igralnice, cirkusi, diskoteke ter športne dvorane),
stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe ter gradove in po-dobne palače.
(11.7) S
vojevrstno območje (U
7) predstavlja obliko grajene strukture, ki je po-
drejena funkciji ali tehnologiji.
(11.8) R
azpršena pozidava (U8
) predstavlja pozidavo nizke gostote kot avtoh-toni poselitveni vzorec v krajini.
(12) N
a območju P
RO
se določa osem stavbnih tipov. O
značeni so z veliko tiskano črko A in zaporedno številko ter im
ajo naslednji pomen:
(12.1
) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1) je stavbni tip, ki predstavlja zna-
čilen tradicionalen tip hiše s podolžnim tlorisom
, pritličnega ali nadstropnega gabarita običajno s pritličjem
na nivoju terena ter s strmo dvokapno streho.
(12.2
) Prostostoječa hiša (A2
) je stavbni tip, ki predstavlja prostostoječo hišo podobno obstoječim
hišam v okolici.
(12.3
) Hiše v nizu (A3
) predstavljajo stavbni tip, ki je sestavljen iz najmanj dveh
enot, ki se med seboj stikajo.
(12.4
) Vila (A4) je razkošneje grajena hiša z vrtom
.
(12.5
) Počitniška hišica (A5
) je majhna stavba, nam
enjena za občasno bivanje in počitek.
(12.6
) Gospodarsko poslopje (A6
) je stavbni tip namenjen opravljanju km
etij-ske dejavnosti.
(12.7
) Blok, lam
ela in druge kompleksnejše oblike (A7
)Tip se nanaša na večstanovanjske objekte. B
lok je stavbni tip s podolžno tlorisno zasnovo ter več nadstropji. Lam
ela je stavbni tip z izrazito podolžno tlorisno zasnovo (razm
erje stranic več kot 1:2
) ter več nadstropji. Na obm
očju P
RO
se nahajajo tudi bolj kompleksne oblike večstanovanjskih hiš. N
avadno so oblikovane kot adicija geom
etrijskih teles z ravno ali dvokapno streho.
(12.8
) Svojevrstna stavba (A8
) je stavbni tip, katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe. Tip oblikovanja se nanaša na stanovanjske stavbe za posebne nam
ene, stavbe javne uprave, hale, dvorane, gasilske domove, stavbe splo-
šnega družbenega pomena (razen igralnice, cirkusi, diskoteke ter športne
dvorane), stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe ter gra-dove in podobne palače.
(13) Za sim
etrične dvokapnice se štejejo strehe z enotnim naklonom
strešin, slem
ena pa potekajo po osi osnovnega tlorisa.
(14) K
lasična frčada je frčada z ometanim
i vertikalnimi stranicam
i, simetrično
dvokapno streho s slemenom
, ki je pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 4
0 cm
.
(15) P
ultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicam
i in enokapno streho z na-klonom
največ 20
nad naklonom osnovne strehe. N
ajvišja točka pultne frčade m
ora biti nižja od slemena osnovne strehe.
(16) E
taža je del stavbe med dvem
a stropoma, pri čem
er se za etažo štejejo tudi klet, pritličje pri nepodkletenih objektih, izkoriščeno podstrešje, m
ansarda ali terasna etaža.
(17) E
tažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom
.
(18) M
ansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstro-
pjem in neposredno pod poševno, pravilom
a dvokapno streho.
(19) Višinski gabarit pom
eni višino stavbe na terenu.
(20
) Pom
ožni objekt je objekt, ki glede na konstrukcijske značilnosti ne potre-buje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni nam
e-njen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.«
2. člen
V 11., 12., 21., 2
3., 24
., 26
., 27., 32
., 34
., 36
., 37., 38
., 39
., 40
., 41., 43
., 4
4., 4
6., 5
2., 5
3., 5
5., 57., 5
8., 5
9., 6
0., 61., 6
2., 6
4., 7
0., 7
3., 74
., 75
., 7
9., 8
0., 81., 8
2., 8
3., 8
4., 8
5., 87., 9
0., 91., 9
3., 9
4., 9
5., 97., 9
8., 9
9.,
100
., 102
., 103
., 105
., 106
., 107., 108
., 109
., 110., 111., 113
., 114., 115
., 116
., 117., 119., 12
0., 12
2., 12
3., 124
., 125
., 129
., 131., 133
., 137., 140
., 141., 14
2., 14
3., 14
4., 14
5., 151., 15
3., 15
4., 15
5., 16
0., 161., 16
2., 16
4.,
176., 181., 18
3., 18
5., 18
6., 19
0., 191., 2
00
., 201., 2
02
., 20
3., 2
04
., 2
09
., 211., 214., 217., 219
., 22
0. in 2
22
. členu se besedo »potrebno« na-dom
esti z besedo »treba«.
3. člen
7. člen se črta.
4. člen
V naslovu Preglednice 2
, Preglednice 3
in Preglednice 4
v 8. členu se črta
besedo »površin«.
5. člen
V Preglednici 5
v 9. členu se pri funkcionalni enoti B
egunje – sm
učišče v zadnjem
stolpcu spremeni površina tako, da se zdaj glasi:
MA
KR
OC
ELO
TA(im
e in po
vršina – ha)F
UN
KC
ION
ALN
A
EN
OTA
(FE
)O
ZN
AK
A
FE
po
vršina (ha)
Karavanke
22
05
,72
Begunje
– sm
učiščeB
S»9
,52
«
odprti prostorK
AR219
6,2
0
6. člen
Na koncu četrtega odstavka 10
. člena se doda besedilo: »kar je določeno v P
rilogi 1: P
rostorske enote na območju občine R
adovljica.«
Preglednica 6
v istem členu se črta.7. člen
Naslov poglavja 3
.1.1. se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Vrste dopustnih objektov glede na namen in vrste dopustnih gradenj«.
8. člen
V 11. členu se:- sprem
eni naslov člena tako, da se sedaj glasi: »Vrste dopustnih objektov glede na nam
en in vrste dopustnih gradenj«,- sprem
eni prvi odstavek tako, da se sedaj glasi:» (1
) Vrste dopustnih objektov glede na namen in vrste dopustnih gradenj se
določa za prostorske enote na celotnem obm
očju PR
O, razen za obm
očja, ki se urejajo z O
PP
N in D
PN
.«,- v drugem
odstavku črta besedilo: »Na obm
očjih prostorskih enot se določi vrste dopustnih objektov glede na nam
en ter vrste dopustnih gradenj.« in za besedno zvezo »prostorskih enot« doda besedilo »iz prvega odstavka tega člena«.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran39
6.
Na podlagi 2
3. in 2
8. člena Zakona o volilni in referendum
ski kampanji (ZVR
K,
Ur. l. R
S, št. 41
/07, 10
3/07
, 105
/08
, 11/11, 12
8/11
in 98
/13) in 17. člena
Statuta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št. 18
8/14
) je Občinski svet O
bčine Ra-
dovljica na 31. redni seji dne 24.0
9.2
014 sprejel
SK
LEP
o d
elni po
vrnitvi stroško
v volilne kam
panje za lo
kalne volitve 2
014
v O
bčini R
ado
vljica
1. člen
S tem
sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov
volilne kampanje za lokalne volitve 2
014 v O
bčini Radovljica.
2. člen
Stroški volilne kam
panje za volitve v občinski svet ne smejo preseči zneskov,
ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo.
3. člen
Organizatorji volilne kam
panje oziroma kandidati za člane občinskega sveta,
katerih listam so pripadli m
andati za člane občinskega sveta, imajo pravico
do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0
,33
€
za dobljeni glas, pri čem
er skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih
sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstev občinskem
u svetu in računskemu sodišču.
4. člen
Do delne povrnitve stroškov volilne kam
panje so upravičeni tudi organizatorji volilne kam
panje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najm
anj 10
% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer v višini
0,12
€ za dobljeni glas.
Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem
krogu, upravičena do dodatne povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem
krogu.
Stroški iz 1. in 2
. odstavka tega člena ne smejo preseči zneska porabljenih
sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kam
panjo občinskemu svetu in računskem
u sodišču.
5. člen
Organizatorju volilne kam
panje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali
za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje
iz proračuna občine 30
. dan po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kam
panjo, občinskemu svetu in računskem
u sodišču.
6. člen
S pričetkom
veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stro-
škov volilne kampanje za lokalne volitve 2
010 v O
bčini Radovljica (D
N U
O, št.
132
/10).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu O
bči-ne R
adovljica – U
radne objave.
Številka: 0
09
-3/2
014D
atum: 24
.9.2
014
Ciril G
lobočnik l.r.
ŽUPAN
7.
Na podlagi 57. in 9
6. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. R
S, št.
33
/07 in sprem
embe) ter 31. člena S
tatuta Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 18
8/2
014) je župan O
bčine Radovljica sprejel
SK
LEP
o začetku p
riprave sp
remem
b in d
op
olnitev Z
azidalneg
a načrta za centralno
ob
mo
čje Rad
ovljice
1. člen
(pred
met sklep
a)
S tem
sklepom se podrobneje določi:
- oceno stanja in razloge za pripravo sprem
emb in dopolnitev zazidalnega
načrta (v nadaljevanju spremem
b ZN),
- obm
očje spremem
b ZN,
- način pridobitve strokovnih rešitev,
- roke za pripravo sprem
emb ZN
in njihovih posameznih faz,
- državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki predložijo sm
ernice za načrtovanje in m
nenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti,
- obveznosti v zvezi s financiranjem
priprave spremem
b ZN,
- objavo sklepa.
2. člen
(ocena stanja in razlo
gi za p
ripravo
)
Predm
et sklepa so spremem
be in dopolnitve Zazidalnega načrta za cen-tralno obm
očje Radovljice (D
N U
O, št. 6
6/2
00
6, 13
2/2
010, 13
3/2
010,
148
/2011, 17
0/2
013).
Obm
očje celotnega ZN je v prostorskih sestavinah družbenega plana opre-
deljeno kot stavbno zemljišče nam
enjeno centralnim dejavnostim
, rekreaciji, stanovanjski pozidavi, delno pa obsega tudi km
etijske površine. Obm
očje je razdeljeno na več karejev, znotraj katerih so podrobneje opisani pogoji in m
e-rila za posege v prostor. P
redvidene spremem
be ZN se nanašajo na kare »D
« – obm
očje objekta TVD
Partizan. P
rejeta je bila pobuda podjetja Stvar d.o.o. –
za investitorja Meti-
-Pek d.o.o. Investitor načrtuje odstranitev obstoječih objektov in novo gradnjo
objekta s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo.
Predviden objekt je hibridne zasnove. P
rogramsko predstavlja preplet večna-
menske dvorane, trgovsko storitvene dejavnosti, gostinske ponudbe ter sta-
novanj.
Pripravijo se sprem
embe ZN
skladno z veljavno zakonodajo (predvsem Zakon
o prostorskem načrtovanju –
ZPN
ačrt, Ur.l.R
S, št. 3
3/2
007
in spremem
be) in vsem
i podzakonskimi predpisi.
3. člen
(ob
mo
čje sprem
emb
in do
po
lnitev ZN
)
Sprem
embe se nanašajo na parc. št. 17
8/18
, 178
/20
, 181/1, 18
2/1,
182
/5, 17
8/15
, vse k.o. Radovljica in vplivno obm
očje. V prim
eru dopolnitev glede javne infrastrukture lahko območje sprem
emb in
dopolnitev predstavlja celotno območje ZN
. (podatki GU
RS
junij 2014
)
4. člen
(način prid
ob
itve stroko
vnih rešitev)
Strokovna rešitev, kot podlaga za izdelavo sprem
emb in dopolnitev ZN
, se pri-dobi s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih strokovnih podlag, pripravo varian-tnih rešitev in izborom
najustreznejše variante.S
trokovna rešitev mora biti presojana s funkcionalnega, varstvenega in eko-
nomskega vidika ter z vidika njene sprejem
ljivosti v lokalnem okolju.
Sprem
emba in dopolnitev akta m
ora biti izdelana v skladu z veljavno zakono-dajo in podzakonskim
i predpisi. Hkrati s sprem
embam
i in dopolnitvami ZN
se pripravi tudi prečiščeno besedilo in prečiščen grafični del ZN
. Prostorskega
načrtovalca je izbral naročnik.
5. člen
(roki za p
ripravo
sprem
emb
in do
po
lnitev ZN
in njihovih
po
sameznih faz)
Sprem
embe ZN
se izdela po naslednjem okvirnem
terminskem
planu:-
začetek – sklep o pripravi in objava v D
eželnih novicah, glasilu Občine
Radovljica –
Uradne objave ter na spletnih straneh občine
- priprava osnutka sprem
emb ZN
, 15 dni
- pridobitev sm
ernic nosilcev urejanja prostora, 30
dni-
priprava dopolnjenega osnutka spremem
b ZN, 15
dni (priprava eventuel-nih variantnih rešitev)
- javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprem
emb ZN
, sodelovanje javno-sti, javna obravnava, 3
0 dni
- preučitev pripom
b in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek ZN, pripra-
va stališč, priprava predloga OP
PN
, 15 dni
- m
nenja nosilcev urejanja prostora, 30
dni-
priprava usklajenega predloga, 5 dni
- sprejem
usklajenega predloga spremem
b ZN na občinskem
svetu-
objava odloka o spremem
bah ZN, objava prečiščenega besedila in izde-
lava končnega elaborata, 15 dni,
v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v postopek
priprave spremem
b ZN ustrezno vključi tudi celovita presoja vplivov na okolje:
- priprava okoljskega poročila, 3
0 dni
- preveritev okoljskega poročila, 3
0 dni
- sklep o potrditvi sprejem
ljivosti vplivov izvedbe OP
PN
, 30
dni.
6. člen
(državni in lo
kalni nosilci urejanja p
rosto
ra)
Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave sprem
emb ZN
sodelujejo s posredovanjem
smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora
ter mnenj k predlogu so:
1. M
inistrstvo za kmetijstvo in okolje, S
ektor za CP
VO, D
unajska 22
,
100
0 Ljubljana
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
3
9. č
len
V 12
. čle
nu s
e:- p
red
bese
dilo
m »
Na
celo
tnem
obm
očju
PR
O,
raze
n na
obm
očjih
, ki
se
ure-
jajo
z O
PP
N a
li D
PN
, so
dovo
ljene
nas
ledn
je:«
črt
a oz
naka
ods
tavk
a »(
1)«
,- o
znak
o »
- « p
red
bese
dilo
m »
vrst
e ob
jekt
ov g
lede
na
nam
en«
in b
esed
ilom
»v
rste
nez
ahte
vnih
in e
nost
avni
h ob
jekt
ov g
lede
na
nam
en:«
se
nado
mes
ti z
ozna
ko o
dsta
vka
»(1
)« in
»(2
)«,
- v d
rugi
alin
eji p
rveg
a od
stav
ka č
rta
bese
do »
javn
e«,
- v b
esed
ilu d
ruge
ga o
dsta
vka
»vrs
te n
ezah
tevn
ih in
eno
stav
nih
obje
ktov
gle
de
na n
amen
:« b
esed
ilo »
neza
htev
nih
in e
nost
avni
h« n
adom
esti
z be
sedo
»po
-m
ožni
h«.
10. č
len
V 13
. čle
nu s
e:-
v pr
vem
, dr
ugem
, tre
tjem
, če
trte
m,
pete
m,
šest
em,
sedm
em,
osm
em,
de-
vete
m,
dese
tem
, en
ajst
em,
dvan
ajst
em,
trina
jste
m,
štiri
najs
tem
, pe
tnaj
stem
, še
stna
jste
m, s
edem
najs
tem
in o
sem
najs
tem
ods
tavk
u čr
ta b
esed
ilo: »
, pol
eg
vseh
vrs
t obj
ekto
v gl
ede
na n
amen
, dov
olje
ne z
a ce
lotn
o ob
moč
je P
RO
,«,
- v tr
etji
točk
i prv
ega,
dru
gega
, tre
tjega
, čet
rteg
a, p
eteg
a, š
este
ga, s
edm
ega,
os
meg
a, d
evet
ega,
des
eteg
a, e
najs
tega
, dv
anaj
steg
a, tr
inaj
steg
a, š
tirin
ajst
e-ga
ods
tavk
a in
dru
gi to
čki p
etna
jste
ga, š
estn
ajst
ega,
sed
emna
jste
ga in
ose
m-
najs
tega
ods
tavk
a be
sedi
lo »
neza
htev
nih
in e
nost
avni
h« n
adom
esti
z be
sedo
»p
omož
nih«
.- v
prv
i toč
ki tr
etje
ga o
dsta
vka
se z
a be
sedo
»6
00
m2
« do
da b
esed
ilo »
brut
o tlo
risne
pov
ršin
e«,
- spr
emen
i dru
ga a
linej
a v
prvi
točk
i čet
rteg
a od
stav
ka ta
ko, d
a se
sed
aj g
lasi
:»-
gos
tinst
vo (r
azen
hot
eli,
mot
eli i
n ho
tels
ka n
asel
ja)«
,- d
oda
se n
ova
tretja
alin
eja,
ki s
e gl
asi:
»- k
ampi
na
robo
vih
nase
lij,
tako
da
bist
veno
ne
mot
ijo d
elov
anja
obs
toje
čih
kmet
ij in
biv
anja
v n
asel
jih;
najv
ečja
dov
olje
na p
ovrš
ina
za u
redi
tev
kam
pa je
do
30
00
m2
; do
volje
ni o
bjek
ti in
ure
ditv
e so
le:
pros
tori
za š
otor
e, u
reje
no
park
irišč
e z
do t
rem
i mes
ti za
avt
odom
e, o
bjek
t s
sani
tarij
ami,
letn
o ku
hinj
o in
spr
ejem
nico
, ig
rišča
na
pros
tem
; m
eje
kam
pa je
treb
a za
sadi
ti z
avto
hton
o ve
geta
cijo
in s
tem
zag
otov
iti č
im m
anjš
o vi
dno
izpo
stav
ljeno
st,«
- spr
emen
i prv
a al
inej
a v
drug
i toč
ki č
etrt
ega
odst
avka
tako
, da
se s
edaj
gla
si:
»- s
tano
vanj
ske
stav
be,
nest
anov
anjs
ke k
met
ijske
sta
vbe,
sta
vbe
za d
opol
nil-
ne d
ejav
nost
i km
etij,
gos
tinsk
e st
avbe
(raz
en h
otel
i, m
otel
i in
hote
lska
nas
elja
), ka
mpi
, sta
vbe
javn
e up
rave
, sta
vbe
splo
šneg
a dr
užbe
nega
pom
ena,
sta
vbe
za
opra
vlja
nje
vers
kih
obre
dov,
trgo
vske
in d
ruge
sta
vbe
za s
torit
vene
dej
avno
sti
(raz
en n
akup
oval
ni c
entri
, ve
lebl
agov
nice
, se
jem
ske
dvor
ane
ter
razs
tavi
šča)
, ob
stoj
eče
stav
be z
a pr
odaj
o in
pop
ravi
la m
otor
nih
vozi
l, ga
sils
ki d
omov
i ter
ve
čnam
ensk
e st
avbe
,«,
- v
prvi
točk
i trin
ajst
ega
odst
avka
za
bese
do »
60
0 m
2«
doda
bes
edilo
»br
uto
tloris
ne p
ovrš
ine«
.
11. č
len
V 14
. čle
nu s
e:- d
oda
nov
četr
ti od
stav
ek, k
i se
glas
i:»(
4) N
a po
vrši
nah
leta
lišč
(Pl)
so d
ovol
jene
nas
ledn
je:
(4.1
) vrs
te o
bjek
tov
gled
e na
nam
en: l
etal
išče
ter s
prem
ljajo
či o
bjek
ti in
nap
ra-
ve le
tališ
ke in
frast
rukt
ure,
leta
liške
ste
ze,
ploš
čadi
, le
tals
ki r
adio
-nav
igac
ijski
ob
jekt
i,(4
.2) v
rste
pom
ožni
h ob
jekt
ov g
lede
na
nam
en: o
graj
e, š
karp
e in
pod
porn
i zid
o-vi
, spo
min
ska
obel
ežja
, nad
krite
čak
alni
ce in
javn
e ko
lesa
rnic
e z
nads
trešk
om.«
Sed
anji
četr
ti, p
eti,
šest
i in
sed
mi
odst
avek
pos
tane
jo p
eti,
šest
i, se
dmi
in
osm
i ods
tave
k.- v
prv
em, d
ruge
m, t
retje
m, p
etem
, šes
tem
, sed
mem
in o
smem
ods
tavk
u is
te-
ga č
lena
črt
a be
sedi
lo: »
, pol
eg v
seh
vrst
obj
ekto
v gl
ede
na n
amen
, dov
olje
ne
za c
elot
no o
bmoč
je P
RO
,«,
- v d
rugi
točk
i prv
ega,
dru
gega
, tre
tjega
, pet
ega,
šes
tega
, sed
meg
a in
osm
e-ga
ods
tavk
a is
tega
čle
na b
esed
ilo »
neza
htev
nih
in e
nost
avni
h« n
adom
esti
z be
sedo
»po
mož
nih«
.
12. č
len
V pr
vem
, dr
ugem
, tre
tjem
in č
etrt
em o
dsta
vku
15.
člen
a se
črt
a be
sedi
lo:
»,
pole
g vs
eh v
rst o
bjek
tov
gled
e na
nam
en, d
ovol
jene
za
celo
tno
obm
očje
PR
O,«
.
V dr
ugi t
očki
prv
ega,
dru
gega
, tre
tjega
ods
tavk
a in
tret
ji to
čki č
etrt
ega
odst
av-
ka is
tega
čle
na s
e be
sedi
lo »
neza
htev
nih
in e
nost
avni
h« n
adom
esti
z be
sedo
»p
omož
nih«
.
V pr
vi to
čki d
ruge
ga o
dsta
vka
iste
ga č
lena
se
bese
dilo
»pe
skok
opov
, gr
amo-
znic
« na
dom
esti
z be
sedi
lom
»ko
pov
(bre
z m
ožno
sti n
adal
jnje
ga iz
koriš
čanj
a m
iner
alni
h su
rovi
n)«
in z
a be
sedi
lom
»po
toko
v in
hud
ourn
ikov
,« d
oda
bese
dilo
»s
muč
išča
sam
o na
obm
očjih
opr
edel
jeni
h s
podr
obne
jšim
i mer
ili in
pog
oji z
a O
PP
N a
li dr
ugim
i pod
robn
ejši
mi m
erili
in p
ogoj
i«.
Dru
ga t
očka
dru
gega
ods
tavk
a is
tega
čle
na s
e sp
rem
eni t
ako,
da
se s
edaj
gl
asi:
»(2
.2) v
rste
pom
ožni
h ob
jekt
ov g
lede
na
nam
en:
- na
K1
in K
2 s
o do
volje
ni n
asle
dnji
pom
ožni
km
etijs
ko –
goz
dars
ki o
bjek
ti ko
t so
: ra
stlin
jaki
viš
ine
do v
klju
čno
10 m
, po
ljske
pot
i, og
raje
za
pašo
živi
ne,
obor
e za
rej
o di
vjad
i, og
raje
in o
pore
za
trajn
e na
sade
, op
ore
za
mre
že p
roti
toči
, vod
na z
ajet
ja in
vod
ni z
bira
lnik
i obo
ji s
pros
torn
ino
razl
ivne
vo
de d
o 2
00
0 m
3,
graj
eni n
amak
alni
sis
tem
i, kr
miš
ča,
mol
zišč
a, h
levs
ki
izpu
sti,
kozo
lci d
o tlo
risne
vel
ikos
ti na
jveč
15
0 m
2 in
viš
ine
6 m
, pr
emič
ni
čebe
lnja
ki,
obje
kti z
a re
jo ž
ival
i, ki
jih
je p
o pr
eneh
anju
upo
rabe
mož
no in
tre
ba o
dstra
niti
in n
a ze
mlji
šču
vzpo
stav
iti p
rvot
no s
tanj
e, z
ačas
ni o
bjek
ti,
nam
enje
ni s
ezon
ski t
uris
tični
pon
udbi
za
čas
šest
ih m
esec
ev in
zač
asni
ob
jekt
i za
čas
traja
nja
prire
ditv
e,-
na K
2 s
o v
20
m p
asu,
ki o
bkro
ža g
raje
no o
bmoč
je k
met
ije d
ovol
jeni
nas
le-
dnji
pom
ožni
km
etijs
ko –
goz
dars
ki o
bjek
ti ko
t so:
kaš
če,
seni
ki,
kmeč
ke
lope
, si
losi
, sk
ednj
i, gn
ojiš
ča,
zbira
lnik
i gn
ojni
ce a
li gn
ojev
ke,
beto
nska
ko
rita,
čeb
elnj
aki,
- um
ešča
nje
kozo
lcev
na
K1
in K
2 je
dov
olje
no v
skl
adu
s po
sebn
imi d
oloč
ili
tega
odl
oka,
- po
mož
ni k
met
ijski
obj
ekti
so d
opus
tni l
e za
pot
rebe
km
etijs
kih
gosp
odar
-st
ev, k
i im
ajo
prav
ico
do u
pora
be n
ajm
anj 2
ha
povr
šin
za p
otre
be d
ejav
no-
sti,
dolo
čilo
ne
velja
za
post
avite
v če
beln
jako
v.«
V pr
vi to
čki t
retje
ga o
dsta
vka
iste
ga č
lena
se
bese
dilo
»pe
skok
opov
, gr
amo-
znic
« na
dom
esti
z be
sedi
lom
»ko
pov
(bre
z m
ožno
sti n
adal
jnje
ga iz
koriš
čanj
a m
iner
alni
h su
rovi
n)«
in z
a be
sedi
lom
»na
ravn
ih in
dru
gih
nesr
ečah
« do
da b
e-se
dilo
»sm
učiš
ča s
amo
na o
bmoč
jih o
pred
elje
nih
s po
drob
nejš
imi
mer
ili i
n po
goji
za O
PP
N a
li dr
ugim
i pod
robn
ejši
mi m
erili
in p
ogoj
i«.
13. č
len
V pr
vem
ods
tavk
u 16
. čle
na s
e čr
ta b
esed
ilo: »
(raz
en n
a ob
moč
jih, k
i se
ure-
jajo
z O
PP
N in
DP
N)«
.V
drug
i alin
eji i
steg
a od
stav
ka s
e čr
ta b
esed
ilo: »
in in
vest
icijs
ka«.
14. č
len
17. č
len
se s
prem
eni t
ako,
da
se s
edaj
gla
si:
»17.
čle
n(p
osel
itven
a ob
moč
ja in
sta
vbna
zem
ljišč
a zu
naj p
osel
itven
ih o
bmoč
ij,
raze
n ob
moč
ja, k
i se
urej
ajo
z O
PP
N a
li D
PN
)
Na
pose
litve
nih
obm
očjih
in n
a st
avbn
ih z
emlji
ščih
zun
aj p
osel
itven
ih o
bmoč
ij so
, pol
eg v
rst g
rade
nj, k
i so
dovo
ljene
na
celo
tnem
obm
očju
PR
O, d
ovol
jene
še
nas
ledn
je v
rste
gra
denj
:-
grad
nje
novi
h ob
jekt
ov v
klju
čno
z do
zida
vam
i in
nad
zida
vam
i v
skla
du z
do
loči
li 13
. čle
na, g
lede
na
nam
ensk
o ra
bo d
oloč
eno
za p
rost
orsk
o en
oto,
te
r dru
gi d
opus
tni p
oseg
i, do
loče
ni s
tem
odl
okom
,-
spre
mem
be n
amem
bnos
ti za
koni
to z
graj
enih
obj
ekto
v, p
od p
ogoj
em,
da
je n
ova
nam
embn
ost v
skl
adu
dolo
čili
13. č
lena
, gle
de n
a na
men
sko
rabo
do
loče
no z
a pr
osto
rsko
eno
to,
- gr
adnj
e in
pos
egi i
z pr
ve a
linej
e te
ga o
dsta
vka
so n
a ob
moč
jih,
varo
vani
h s
pred
pisi
s p
odro
čja
vars
tva
kultu
rne
dedi
ščin
e (m
ed n
jih s
e ne
šte
jejo
vp
livna
obm
očja
kul
turn
e de
dišč
ine)
dov
olje
ni le
izje
mom
a s
pred
hodn
im
sogl
asje
m s
lužb
e pr
isto
jne
za v
arst
vo k
ultu
rne
dedi
ščin
e. D
ovol
jeni
so,
ka
dar
ni m
ogoč
e za
goto
viti
prim
erne
jše
loka
cije
ali
v pr
imer
u do
zida
ve in
na
dzid
ave
ni m
ožno
naj
ti dr
uge
reši
tve,
pri
čem
er g
radn
ja a
li po
seg
ne s
me
spre
min
jati
last
nost
i, za
radi
kat
erih
je o
bmoč
je p
ridob
ilo s
tatu
s ob
moč
ja v
a-ro
vane
ga s
pre
dpis
i s p
odro
čja
vars
tva
kultu
rne
dedi
ščin
e. P
oseg
mor
a bi
ti sk
lade
n z
vars
tven
im re
žim
om, k
i vel
ja z
a ta
obj
ekt a
li ob
moč
je. N
a vp
livni
h ob
moč
jih k
ultu
rne
dedi
ščin
e ve
lja, d
a so
gra
dnje
in d
rugi
pos
egi,
dolo
čeni
s
tem
odl
okom
dov
olje
ni,
pri č
emer
je tr
eba
upoš
teva
ti va
rstv
eni r
ežim
, ki
ve
lja z
a vp
livna
obm
očja
.«
15. č
len
V pr
vem
ods
tavk
u 18
. čle
na s
e čr
ta b
esed
ilo: »
(raz
en n
a ob
moč
jih, k
i se
ure-
jajo
z O
PP
N in
DP
N)«
.
16. č
len
V 19
. čl
enu
se č
rta
bese
dilo
: »(
raze
n na
obm
očjih
, ki
se
urej
ajo
z O
PP
N in
D
PN
)«.
17. č
len
V pr
vem
ods
tavk
u 2
0. č
lena
se
črta
bes
edilo
: »(r
azen
na
obm
očjih
, ki s
e ur
e-ja
jo z
OP
PN
in D
PN
)«.
18. č
len
Prv
i ods
tave
k 21
. čle
na s
e čr
ta.
Dos
edan
ji dr
ugi,
tretji
in č
etrt
i ods
tave
k is
tega
čle
na p
osta
nejo
prv
i, dr
ugi i
n tre
tji o
dsta
vek.
19. č
len
22
. čle
n se
spr
emen
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:
»22
. čle
n(z
ahte
ve g
lede
var
ovan
ja p
red
elek
trom
agne
tnim
i sev
anji)
(1) P
ri na
črto
vanj
u, g
radn
ji al
i rek
onst
rukc
iji v
ira s
evan
ja m
ora
inve
stito
r izb
rati
tehn
ične
reš
itve
in u
pošt
evat
i do
gnan
ja i
n re
šitv
e, k
i za
gota
vlja
jo,
da m
ejne
vr
edno
sti v
elič
in e
lekt
rom
agne
tneg
a se
vanj
a, k
i so
dolo
čene
v p
redp
isih
o e
le-
UO
, stra
n3
8
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
26
. čle
n(v
arst
vo b
ival
neg
a in
del
ovn
ega
oko
lja)
(1)
V ča
su g
radn
je in
obr
atov
anja
pre
dvid
enih
obj
ekto
v in
ost
alih
ure
dite
v je
po
trebn
o za
goto
viti
ukre
pe z
a va
rstv
o pr
ed o
nesn
ažen
jem
zra
ka,
tal i
n vo
de v
sk
ladu
z v
elja
vno
zako
noda
jo.
(2) P
o za
klju
čku
del j
e in
vest
itor d
olža
n od
stra
niti
vse
zača
sne
obje
kte,
odv
eč-
ni g
radb
eni i
n iz
kopa
ni m
ater
ial p
a od
pelja
ti na
ust
rezn
o de
poni
jo.
(3) I
zvaj
alec
gra
dnje
mor
a im
eti p
ripra
vlje
n na
črt z
a ta
kojš
nje
učin
kovi
to u
kre-
panj
e v
prim
eru
razl
itij p
olut
anto
v (g
oriv
a, o
lja in
dru
gih
za v
odne
vire
ško
dljiv
ih
susp
enzi
j), d
a se
pre
preč
i one
snaž
evan
je v
odni
h vi
rov.
27. č
len
(var
stvo
nar
ave)
(1)
Na
obra
vnav
anem
obm
očju
ni
nara
vnih
vre
dnot
, za
varo
vani
h ob
moč
ij al
i ob
moč
ij po
mem
bnih
za
ohra
njan
je b
iots
ke r
azno
vrst
nost
i. G
ozd
na z
ahod
ni
stra
ni in
pos
amez
ne d
reve
sne
skup
ine
na v
zhod
ni s
trani
je
pot
rebn
o v
čim
ve
čji m
eri o
hran
iti o
ziro
ma
obst
oječ
e sk
upin
e še
dod
atno
zas
aditi
z a
vtoh
tono
ve
geta
cijo
.(2
) Na
obm
očju
naj
se
upoš
teva
zah
teve
gle
de ja
vne
osve
tlitv
e: u
pora
blja
jo n
aj
se ž
arni
ce,
ki o
ddaj
ajo
rum
eno,
ora
nžno
sve
tlobo
in n
e od
daja
jo U
V sp
ektra
. S
vetil
ke m
oraj
o bi
ti ne
prod
ušno
zap
rte
in u
smer
jene
v t
la,
brez
sev
anja
sve
-tlo
be n
ad v
odor
avni
co.
Med
22
.00
in 5
.00
se
zm
anjš
a os
vetlj
enos
t ja
vnih
po
vrši
n.
28
. čle
n(v
arst
vo k
ultu
rne
ded
išči
ne)
(1) N
a ob
moč
ju n
i eno
t kul
turn
e de
dišč
ine.
29
. čle
n(v
arst
vo p
red
hru
po
m)
(1) V
sa d
ela
v ča
su g
radn
je in
sam
o ob
rato
vanj
e ob
jekt
ov m
ora
upoš
teva
ti, d
a je
obr
avna
vano
obm
očje
skl
adno
z u
redb
o o
mej
nih
vred
nost
ih h
rupa
v o
kolju
ra
zvrš
čeno
v II
I. st
opnj
o va
rstv
a pr
ed h
rupo
m. V
tovr
stni
h ob
moč
jih r
aven
hru
-pa
ne
sme
pres
eči m
ejni
h vr
edno
sti,
ki z
naša
jo 7
0 d
b v
dnev
nem
ozi
rom
a 6
0
db v
noč
nem
čas
u.
VI.
RE
ŠIT
VE
IN U
KR
EP
I ZA
OB
RA
MB
O T
ER
VA
RS
TVO
P
RE
D N
AR
AV
NIM
I IN
DR
UG
IMI N
ES
RE
ČA
MI,
VK
LJU
ČN
O
Z V
AR
ST
VOM
PR
ED
PO
ŽA
RO
M
30
. čle
n(o
bra
mb
a te
r va
rstv
o p
red
nar
avni
mi i
n d
rug
imi n
esre
čam
i)
(1) V
stra
tešk
em a
ktu
obči
ne n
a ob
ravn
avan
em o
bmoč
ju n
i pre
dvid
enih
om
eji-
tev
gled
e re
šite
v in
ukr
epov
za
obra
mbo
. V o
bmoč
ju O
PP
N s
o pr
edvi
deni
ukr
e-pi
za
vars
tvo
pred
pož
arom
tako
, da
se
pri p
roje
ktira
nju
in iz
vedb
i upo
štev
ajo
pasi
vni i
n ak
tivni
ukr
epi (
ustre
zni o
dmik
i od
mej
e pa
rcel
in m
ed o
bjek
ti oz
irom
a po
trebn
e pr
otip
ožar
ne lo
čitv
e, d
osto
pne
in d
elov
ne p
ovrš
ine
za in
terv
enci
jska
vo
zila
in g
asilc
e te
r vo
dovo
dno
omre
žje,
ki z
agot
avlja
zad
ostn
e ko
ličin
e sa
ni-
tarn
e in
pož
arne
vod
e z
ustre
zno
hidr
antn
o m
režo
).(2
) Izp
olnj
evan
je b
istv
enih
zah
tev
varn
osti
pred
pož
arom
za
poža
rno
man
j zah
-te
vne
obje
kte
se d
okaz
uje
v el
abor
atu
- za
snov
a po
žarn
e va
rnos
ti, z
a po
žar-
no z
ahte
vne
obje
kte
pa v
ela
bora
tu -
štu
dija
pož
arne
var
nost
i. P
ožar
no m
anj
zaht
evni
in z
ahte
vni o
bjek
ti so
dol
očen
i v p
redp
isu
o za
snov
i in
štud
iji p
ožar
ne
varn
osti.
(3
) Obm
očje
ni o
grož
eno
gled
e po
plav
nost
i, vi
soke
pod
taln
ice,
ero
zivn
osti
in
plaz
ovito
sti.
(4) C
ona
potre
sne
ogro
ženo
sti j
e VI
I. st
opnj
e M
CS
, pro
jekt
ni p
ospe
šek
tal (
g)
je 0
,2 ,
tem
u je
pot
rebn
o pr
ilago
diti
tehn
ične
reši
tve
grad
nje.
(5) R
azlit
je n
evar
nih
snov
i: iz
vaja
lec
grad
nje
mor
a im
eti p
ripra
vlje
n na
črt z
a ta
-ko
jšnj
e uč
inko
vito
ukr
epan
je v
prim
eru
razl
itij p
olut
anto
v (g
oriv
a, o
lja in
dru
gih
za v
odne
vire
ško
dljiv
ih s
uspe
nzij)
, da
se p
repr
eči o
nesn
ažev
anje
vod
nih
viro
v.
VII.
ETA
PN
OS
T IZ
VE
DB
E P
RO
STO
RS
KE
UR
ED
ITV
E T
ER
DR
UG
I PO
GO
JI
IN Z
AH
TE
VE
ZA
IZVA
JAN
JE O
PP
N
31. č
len
(eta
pno
st, f
azno
st)
(1) S
očas
no z
izgr
adnj
o po
sam
ezni
h ob
jekt
ov m
ora
biti
zago
tovl
jena
izgr
adnj
a za
obr
atov
anje
obj
ekta
pot
rebn
ih p
rom
etni
h ur
edite
v in
kom
unal
ne o
prem
e.(2
) U
voz
iz c
este
A n
epos
redn
o na
par
kiriš
če p
ri ob
jekt
u A
je d
ovol
jen
kot
za
časn
a ur
edite
v, v
prim
eru
fazn
e re
aliz
acije
pro
met
ne u
redi
tve
obm
očja
.
(3) D
opus
tna
je fa
zna
izgr
adnj
a po
sam
ezne
ga o
bjek
ta z
notra
j pre
dvid
enih
ga-
barit
ov in
viš
ine,
če
zgra
jeni
del
pre
dsta
vlja
funk
cion
alno
cel
oto
ter s
o oh
ranj
e-ne
v g
rafič
nem
del
u op
rede
ljene
gra
dben
e lin
ije. F
azni
real
izac
iji p
osam
ezne
-ga
obj
ekta
se
prila
gaja
tud
i obs
eg p
otre
bneg
a fu
nkci
onal
nega
zem
ljišč
a, p
ri če
mer
mor
a bi
ti FZ
naj
več
0,7
0.
VIII
. OB
VE
ZN
OS
TI I
NV
ES
TIT
OR
JEV
32
. čle
n(o
bve
zno
sti i
nves
tito
rjev
in iz
vaja
lcev
)
(1) U
resn
ičite
v z
Odl
okom
opr
edel
jeni
h po
goje
v za
ure
janj
e ob
moč
ja n
e za
h-te
va fi
nanc
iranj
a iz
pro
raču
na O
bčin
e, ra
zen
v ob
segu
soč
asne
obn
ove
obst
o-je
če p
rimar
ne in
frast
rukt
ure.
(2) I
nves
titor
ji so
dol
žni n
a os
novi
pro
gram
a op
rem
ljanj
a st
avbn
ega
zem
ljišč
a,
ki b
o iz
dela
n na
osn
ovi O
PP
N v
sor
azm
erni
h de
leži
h ve
zani
h na
vel
ikos
t pos
a-m
ezne
ga z
emlji
šča
oz.
povr
šine
obj
ekto
v fin
anci
rati
kom
unal
no
in p
rom
etno
ur
edite
v.
(3) I
nves
titor
ji so
v s
klad
u z
velja
vnim
i pre
dpis
i dol
žni O
bčin
i pla
čati
sora
zmer
-ni
del
ež s
trošk
ov z
a že
zgr
ajen
o ko
mun
alno
opr
emo,
na
kate
ro b
o na
veza
no
obm
očje
.
IX. V
ELI
KO
ST
DO
PU
ST
NIH
OD
STO
PAN
J O
D F
UN
KC
ION
ALN
IH,
OB
LIK
OVA
LSK
IH IN
TE
HN
IČN
IH R
EŠ
ITE
V
33
. čle
n(t
ole
ranc
e)
(1) N
a ob
moč
ju n
i dov
olje
no u
reja
ti st
anov
anjs
kih
povr
šin
raze
n po
ene
ga h
i-šn
iške
ga s
tano
vanj
a al
i dve
h po
slov
nih
apar
tmaj
ev n
a en
oto.
(2) D
opus
tna
so o
dsto
panj
a tlo
risni
h di
men
zij o
bjek
tov
in s
icer
+ 1
0 %
, pri
če-
mer
obj
ekti
ne s
mej
o pr
eseg
ati g
radb
ene
mej
e, la
hko
pa s
e je
dot
ikaj
o al
i pa
so o
d nj
e od
mak
njen
i v n
otra
njos
t zem
ljišč
a. D
opus
tna
je p
ovez
ava
obje
ktov
D
in E
v e
note
n ob
jekt
. O
mej
itev
odst
opan
ja n
avzd
ol ta
ko g
lede
tlor
isni
h di
men
zij
kot v
išin
skeg
a ga
barit
a ni
. Zno
traj p
redp
isan
ih g
abar
itov
in n
jihov
ih to
lera
nc je
za
radi
funk
cion
alni
h pr
ilago
dite
v m
ožen
raz
giba
n tlo
ris. I
zgra
dnja
pou
darje
ne-
ga v
hoda
ni o
bvez
ujoč
a.
(3) P
ovrš
ine,
ki v
pos
amez
ni fa
zi g
radn
je n
e bo
do iz
rabl
jene
, je
mož
no u
redi
ti ko
t pa
rkirn
e po
vrši
ne a
li ze
leni
ce o
z. p
ovrš
ine
za lo
kaci
je z
aboj
niko
v za
od-
padk
e .
(4)
Ods
topa
nj p
ri iz
grad
nji o
bseg
a in
vrs
t ko
mun
alni
h na
prav
ni.
Dop
ustn
a je
va
riant
na lo
kaci
ja tr
ansf
orm
ator
ske
napr
ave
ter i
zgra
dnja
neo
bvez
ne k
omun
al-
ne in
frast
rukt
ure
(plin
, Tel
ekom
, KK
S) v
skl
adu
s po
treba
mi i
nves
titor
jev.
Dop
u-st
ne s
o pr
ilago
ditv
e tra
s po
sam
ezni
h ko
mun
alni
h na
prav
zno
traj o
bmoč
ja,
če
je z
agot
ovlje
na o
hran
itev
oz. i
zbol
jšan
je fu
nkci
je te
r prid
oblje
no s
ogla
sje
last
ni-
kov
zem
ljišč
in u
prav
ljalc
a ja
vne
infra
stru
ktur
e za
izve
dbo
po s
prem
enje
ni tr
asi.
X. U
SM
ER
ITV
E Z
A D
OLO
ČIT
EV
ME
RIL
IN P
OG
OJE
V P
O P
RE
NE
HA
NJU
V
ELJ
AV
NO
ST
I PO
DR
OB
NE
GA
NA
ČR
TA
34
. čle
n(m
erila
in p
og
oji
po
pre
neha
nju
velja
vno
sti)
(1) P
o pr
eneh
anju
vel
javn
osti
odlo
ka s
o do
pust
ni p
oseg
i dov
olje
ni s
spl
ošni
mi
dolo
čbam
i Pro
stor
skeg
a re
da z
a ob
moč
ja m
ešan
ih p
ovrš
in n
a ob
moč
ju p
lan-
ske
celo
te R
adov
ljica
, pri
čem
er je
pri
načr
tova
nju
in iz
vedb
i pos
egov
pot
reb-
no š
e na
dalje
upo
štev
ati o
pred
elje
no g
radb
eno
linijo
, raz
mer
je m
ed p
ozid
ani-
mi i
n pr
ostim
i pov
ršin
ami t
er n
ajve
čjo
dovo
ljeno
viš
ino
obje
ktov
.
XI.
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
35
. čle
n(v
po
gle
d)
(1) O
PP
N je
na
vpog
led
vsem
zai
nter
esira
nim
na
Obč
ini R
adov
ljica
in U
prav
ni
enot
i Rad
ovlji
ca.
36
. čle
n(n
adzo
r)
(1) N
adzo
r nad
izva
janj
em te
ga o
dlok
a op
ravl
jajo
pris
tojn
e in
špek
cijs
ke s
lužb
e.
37.
čle
n(p
riče
tek
velja
vno
sti)
(1) T
a od
lok
začn
e ve
ljati
osm
i dan
po
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu O
bčin
e R
adov
ljica
– U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
3/2
014
Dat
um: 2
4. 9
. 201
4
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
UO
, stran4
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
ktromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, niso presežene, in hkrati om
ogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi
sevanja.(2
) V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov je prepovedana
gradnja objektov v skladu s področnimi predpisi, za ostale objekte (novogra-
dnje, nadzidave, dozidave stavb, spremem
be namem
bnosti stavb) namenjene
stalnemu ali začasnem
u prebivanju ter za pomožne objekte pa je potrebno pre-
dložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
veličin elektromagnetnega sevanja, ki so določeni v predpisu iz prejšnje točke.«
20
. člen
Prvi odstavek 24
. člena se črta.D
osedanji drugi, tretji in četrti odstavek istega člena postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.
21. člen
V drugem odstavku 2
5. člena se besedilo »se določa« nadom
esti z besedilom
»je določena« in za besedilom », razen za« doda besedilo »površine za vzgojo
in izobraževanje (DI), površine za zdravstvo (D
Z), «.
22
. člen
V 27. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:»(6
) Javna razsvetljava naj bo energetsko učinkovita, uporabljajo se varčna svetila.«
23
. člen
Naslov poglavja 3
.2.1
se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Lega objektov na parceli, namenjeni gradnji«
24. člen
28
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»28
. člen(odm
iki)
Lega objektov na parceli, namenjeni gradnji:
- N
ovi objekti morajo biti odm
aknjeni od meja sosednjih parcel tako, da ni
motena sosednja posest in da je m
ožno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, nam
enjene gradnji.-
Od obstoječih objektov m
orajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da
so zagotovljeni svetlobno-tehnični in požarnovarnostni pogoji.-
Ograje (razen ograj ob javnih cestah) se lahko postavijo 0
,5 m
do meje
sosednjih parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje par-cele. O
graje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki parcel, ki jih
razmejujejo, o tem
sporazumejo (pisna soglasja).
- V prim
eru rekonstrukcije ali nadomestne gradnje na m
estu legalno zgraje-nih objektov v enakih ali m
anjših tlorisnih in vertikalnih gabaritih z isto na-m
embnostjo ali nam
embnostjo z m
anjšimi vplivi na okolje, soglasje lastnika
sosednje parcele v zvezi z odmiki ni potrebno.
- U
mestitev objektov m
ora upoštevati lego objektov v prostorski enoti. -
Manjši odm
iki od predpisanih v 29
. členu tega odloka so dovoljeni pri gra-dnji m
anj zahtevnih in pomožnih objektov, če so za njih pridobljena pisna
soglasja lastnikov sosednjih parcel.-
Gradnja novih objektov, vključno z nadzidavam
i in dozidavami, m
ora biti od cestnega telesa javnih cest oddaljena najm
anj 5,0
metrov ozirom
a v skladu s področnim
i predpisi. Odstopanje od teh določil je m
ožno le v soglasju z upravljavcem
ceste. -
Odm
ik od gozdnega roba mora biti tolikšen (višina odraslih dreves sose-
dnjega gozda), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rabe
prostora; če tega odmika ni, investitor prevzem
a odgovornost za poškodbe na svojem
objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sose-
dnjim gozdom
ali ujme ter sanacija njihovih posledic.«
25
. člen
29
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»29
. člen(lega glede na značilnosti oblikovanja grajene strukture)
Poleg določil prejšnjega člena je treba glede na značilnosti oblikovanja graje-
ne strukture upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(1) Vaška pozidava (U
1):
Zahtevni objekti morajo biti od m
eja sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4
,0
metre, pom
ožni objekti, razen ograje, pa najmanj 1,5
metra. M
anj zahtevni objekti m
orajo biti od meja sosednjih parcel odm
aknjeni za najmanj polovico
svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2
,5 m
etra..
(2) G
ručasta (U2
) in obcestna (U3
) pozidava:N
a terenu v naklonu mora biti daljša stranica stavbe pravilom
a postavljena vzporedno s plastnicam
i. Izjemom
a se lahko orientacija stavb podredi dosega-nju najboljše lege za pridobivanje sončne energije ozirom
a za gradnjo pasiv-nih in nizkoenergijskih hiš. N
ove stavbe morajo biti od m
eja sosednjih parcel oddaljeni najm
anj 4,0
metre, pom
ožni objekti, razen ograje, pa najmanj 1,5
metra. V celoti vkopane etaže m
anj zahtevnih objektov morajo biti od m
eja sosednjih parcel oddaljene najm
anj 2,0
metra..
(3) U
lična pozidava – m
reža (U4
): Č
e je za posamezno ulico značilna (prevladuje –
več kot 50
%) enotna orienta-
cija slemen, jo je treba upoštevati.
Upoštevati je treba določila druge alineje (2
) točke tega člena.N
a novih slepih ulicah je treba zagotoviti obračališča.
(4) R
aščeno območje (U
5):
Upoštevati je treba določila druge alineje (2
) točke tega člena.N
a nagnjenem terenu m
ora biti daljša stranica objekta postavljena vzporedno s plastnicam
i, v kolikor je takšna orientacija prevladujoča (več kot 50
%). Izje-
mom
a se lahko orientacija stavb podredi doseganju najboljše lege za pridobi-vanje sončne energije ozirom
a za gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Za več parcel, nam
enjenih gradnji naj se praviloma zagotavljajo skupni dostopi
do javne ceste, novi priključki na javno cesto pa naj se praviloma izvedejo
nasproti obstoječih. Nove ceste je treba graditi v krožnih povezavah ozirom
a izvesti obračališča.
(5) P
osebno območje (U
6):
Upoštevati je treba določila druge alineje (2
) točke tega člena.
(6) S
vojevrstno območje (U
7):
Nove stavbe m
orajo biti od meja sosednjih parcel oddaljeni najm
anj 6,0
me-
trov, pomožni objekti, razen ograje, pa najm
anj 1,5 m
etra. V celoti vkopane etaže stavb so lahko od m
eja sosednjih parcel oddaljene najmanj 4
,0 m
etre.
(7) R
azpršena pozidava (U8
):N
ove stavbe morajo biti od m
eja sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4
,0 m
etre, pom
ožni objekti, razen ograje, pa najmanj 1,5
metra.«
26
. člen
Naslov poglavja 3
.2.2
. se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Stopnja izkoriščenosti parcel za gradnjo«.
27. člen
30
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»30
. člen(faktor izrabe, faktor zazidanosti, delež odprtih površin)
(1) S
topnja izkoriščenosti parcel za gradnjo je določena s faktorjem zazidano-
sti, na nekaterih območjih pa še z deležem
odprtih bivalnih površin ali deležem
zelenih površin. Faktor izrabe se upošteva na območjih, ki se urejajo z O
PP
N,
v kolikor za posamezno obm
očje ni določeno drugače.
Preglednica 6
: Prikaz določenih stopenj izkoriščenosti parcel za gradnjo:
namenska
rabam
aksimalni
faktor izrabem
aksimalni faktor
zazidanosti m
inimalni delež odpr-
tih bivalnih površin
SC
0,3
54
0%
izjeme:
- vaška pozidava (U1
) in razpršena pozidava (U
8): 0
,40
,- stavbni tip (A3
) –
hiše v nizu: 0,5
,- stavbni tip (A4
) –
vila: 0,2
5- stavbni tip (A7
) –
blok, lamela in
druge kompleksnejše
oblike: 0,2
5
izjeme:
- vaška pozidava (U
1) in razpršena
pozidava(U8
): 20
%,
- stavbni tip (A3) –
hiše v nizu: 4
0%
,- stavbni tip (A4
) –
vila: 60
%- stavbni tip (A7
) –
blok, lamela in druge
kompleksnejše
oblike: 20
%
SS
veljajo enaka določila kot za nam
ensko rabo S
C
30
%, za izjem
e ve-ljajo enaka določila kot za nam
ensko rabo S
C
SK
0,4
izjeme:
- vaška pozidava (U1
): 0
,45
20
%
PI, P
P, IP, O
C1,2
0,6
PK
0,4
0,4
MO
, DC
0,9
izjeme:
- vaška pozidava (U
1): 1,2
0,4
izjeme:
- vaška pozidava (U1
): 0
,45
30
%izjem
e:- vaška pozidava (U
1): 2
0%
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran37
•
Cesta »B
«
vozišče 2
x 2.5
0 m
= 5
.00
m
bankina 2
x 0.5
0 m
= 1.0
0 m
skupaj cestišče
= 6
.00
m
(2) C
esti A in B predstavljata javno prom
etno omrežje in v celoti postaneta
javno dobro.
16. člen
(pro
metno
om
režje – mirujo
či pro
met)
(1) G
lede na dejavnost v objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število par-kirnih m
est vsaj:-
poslovni prostori s strankami
1 P
M / 3
0m
2 neto površine,-
poslovni prostori brez strank 1
PM
/ 2 zaposlena,
- trgovski lokali
1 P
M/2
zaposlena + 1
PM
/30
m2
koristne prodajne površine,-
gostinski lokali 2
PM
/4 sedeže +
1 P
M/2
zaposlena(2
) Za ostale dejavnosti in namem
bnosti se število parkirnih mest določi v skla-
du s predpisi. V skupnem
številu parkirišč objektov javnega značaja je potrebno za invalide nam
eniti vsaj 5%
mest.
(3) V obm
očju OP
PN
so v okviru funkcionalnih zemljišč posam
eznih objektov načrtovana parkirišča za njihove potrebe. V kolikor znotraj gradbene parcele ni m
ožno zagotoviti ustreznega števila PM
, se slednja lahko zagotovijo na dru-gem
zemljišču ali v kletni etaži.
(4) U
reditev parkirišč na posamezni parceli se prilagaja potrebam
objekta in lahko odstopa od grafičnega prikaza, pri čem
er morajo biti ohranjeni priključki
na interno ulico in zagotovljena možnost obračanja na lastni parceli oz znotraj
ureditvenega območja - izven ceste A
.
17. člen(vo
do
vod
)
(1) O
skrbovalni vodovod se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje,
pri čemer je potrebo obstoječi vodovod dim
enzije PC
65
obnoviti in nadome-
stiti z DU
CTIL 15
0.
(2) Varovalni pas javnega vodovoda je 2
,00
m levo in desno od osi javnega
vodovoda. V tem obm
očju ni dovoljeno locirati gradbenih objektov in opravljati gradbenih del (izkopi, nasutja).(3
) Trasa oskrbovalnega vodovoda je predvidena na delu zemljišča, kjer je
načrtovan pločnik. Na tem
delu se predvidijo tudi vodomerni jaški za indivi-
dualne priključke. Vodomerni jaški se locirajo zunaj objektov, po m
ožnosti na oskrbovalnem
vodovodu oz. na robu parcele posameznega objekta. Jaški so
min. dim
enzij 1,5 x 1
m x globina 1,5
m, hišni priključki so v zaščitnih ceveh
velikosti DN
100
oz. DN
75
.(4
) Znotraj območja se posam
ezni kraki vodovoda krožno povežejo, na tem
omrežju se zgradi hidrantna m
reža. 18. člen
(kanalizacija)
(1) K
analizacijski zbiralnik se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje na
parceli 517/1
k.o. Predtrg.
(2) M
inimalna dim
enzija DN
gravitacijskega priključka je 160
mm
. Priključki
na javno omrežje se izvedejo pod stropom
kleti, iz kletnih prostorov pa preko hišnega črpališča. (3
) Varovalni pas javne kanalizacije je 2,0
0 m
levo in desno od osi javne ka-nalizacije. V tem
območju ni dovoljeno locirati gradbenih objektov in opravljati
gradbenih del (izkopi, nasutja).(4
) Meteorne vode s strešin se po lokalnih om
režjih vodijo preko peskolovov v ponikovalnice. M
eteorne vode z utrjenih površin in parkirišč se po lokalnih om
režjih vodijo preko peskolovov in ustreznih lovilcev olj v skladu z standar-dom
SIS
T EN
85
8-2
v ponikovalnice. Meteorna in druga voda s parcel in
priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
(5) K
analizacijski sistem odpadnih in m
eteornih vod mora biti ločen. Iztok m
e-teorne kanalizacije v kanalski sistem
javne kanalizacije ni dopusten.(6
) V primeru da bodo v posam
eznem objektu nastajale tehnološke odpadne
vode je potrebno projektni dokumentaciji priložiti poročilo o vplivih na okolje z
opisom tehnološkega postopka, kjer nastaja tehnološka odpadna voda. V tem
poročilu je potrebno določiti ustreznost odvajanja te tehnološke vode v kanali-zacijo in predvideti način kontrole (odvzem
vzorcev v za to določenih revizijskih jaških) ter eventuelno potrebna ustrezna pred čiščenja tehnološke odpadne vode pred iztokom
v kanalizacijo.
19. člen
(ravnanje z od
pad
ki)
(1) P
ri objektih je potrebno načrtovati prostor za ločeno zbiranje frakcij ko-m
unalnih odpadkov (mešani kom
unalni odpadki, papir/papirnata embalaža ter
steklo/steklena embalaža).
(2) Lokacije zabojnikov za odpadke m
orajo biti lahko dostopne za vozila, ki vr-šijo odvoz odpadkov. P
rostor mora biti ustrezno velik za 4
zabojnike za ločeno zbiranje in 2
zabojnika za mešane odpadke.
(3) Č
e bi v času gradnje ali obratovanja prišlo do onesnaževanja javne ceste, m
ora investitor cesto takoj očistiti.20
. člen(elektro
energetsko
om
režje)
(1) P
redvideni odjemalci se bodo napajali z električno energijo preko nove
transformatorske postaje 2
0/0
.4 kV; ki bo locirana v sklopu objekta A na nje-
govem JZ delu. Zagotoviti je potrebno neposredni dostop do TP
iz javne ceste . (2
) V primeru, da v I. fazi ne pride do izgradnje objekta A ali v prim
eru tehničnih ovir, ki bi izhajale iz tehnoloških razlogov, je dovoljeno locirati TP
v podaljšku ceste » B
« tako, da je zagotovljen stalen dostop preko javne ceste. V tem
primeru je potrebno zagotoviti zem
ljišče v velikosti 8x10
m.
(3) S
rednje napetostni dovod do nove TP bo izveden iz obstoječe TP
53
6 K
nji-goveznica, povezava do objektov bo izvedena po gradbenih parcelah stavb. E
lektroenergetski vodi na tem obm
očju se morajo graditi v kabelski kanaliza-
ciji. (4
) Merilno priključne om
arice morajo biti nam
eščene na stalno dostopnem
mestu.
(5) E
lektro Gorenjska d.d. im
a v kratkoročnih planih namen zgraditi dva nova
kablovoda, ki bosta nadomestila obstoječi daljnovod ter bosta potekala ob
obstoječi dovozni cesti «A« za Knjigoveznico in Tiskarno R
adovljica iz RTP
110
/20
kV Radovljica v sm
eri sever proti Kam
ni Gorici.
21. člen
(telekom
unikacijsko o
mrežje)
(1) N
a območju O
PP
N je predvidena izgradnje telekom
unikacijskega omrežja
do vseh novo predvidenih objektov. (2
) Priključna točka za priključitev objektov na javno telekom
unikacijskega om
režja je v kabelskem jašku N
2, na zem
ljišču parc.št.: 52
8/4
k.o. Pred-
trg. Projekt telekom
unikacij se izdela v skladu s pogoji podanih v dokumentu
(smernice) št. 2
33
95
-KR
/44
9-B
D, z dne 2
.6.2
014.
(3) Zaščita obstoječih telekom
unikacijskih naprav pri gradbenih posegih v po-vezavi s predm
etnim O
PP
N-jem
(izdelava ostale infrastrukture) se izdela v skla-du s tehničnim
i predpisi in navodili nadzornega Telekoma S
lovenije, OE
Kranj.
(4) Za navedeno investitorji pridobijo vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastni-kov tangiranih zem
ljišč ter k projektu komunalne infrastrukture - telekom
unikaci-je (P
GD
) za predmetni O
PP
N, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja k izdelavi
komunalne infrastrukture, pridobijo soglasje Telekom
a Slovenije, O
E K
ranj.
22
. člen(K
KS
om
režje)
(1) P
riključitev objektov na obstoječe KK
S om
režje je možna na tehnično do-
ločeni točki, ki jo definira UP
C Telem
ach d.o.o.(2
) Možnost izvedbe cevne K
K je ob drugih TK
vodih, vendar z ločenimi vm
e-snim
i jaški in ločenimi dovodi do posam
eznih stavb.
23
. člen(o
grevanje)
(1) O
grevanje objektov je možno s priključitvijo na daljinski sistem
ogrevanja, v prim
eru neizvedbe DO
LB pa na zem
eljski plin, s sistemom
toplotnih črpalk oz. z drugim
i obnovljivimi viri izrabe energije, dovoljena je postavitev ali vgradnja
fotovoltaičnih sistemov.
(2) P
riključek na obstoječi plinovod se lahko izvede na obstoječ plinovod ob Tiskarni knjigoveznici dim
. PE
110 m
m.
V. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A VA
RO
VAN
JE O
KO
LJA,
OH
RA
NJA
NJE
NA
RA
VE
, VAR
ST
VO K
ULT
UR
NE
DE
DIŠ
ČIN
E IN
T
RA
JNO
ST
NO
RA
BO
NA
RA
VN
IH D
OB
RIN
24
. člen(varstvo
tal)
(1) P
osegi v(na) tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim m
anjše površine tal. Za začasne prom
etne in gradbene poti se uporabljajo površine, ki bodo tudi po izvedbi O
PP
N nam
enjene tej funkciji.(2
) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so teh-
nično brezhibni. Povzročene prekom
erne emisije prahu je potrebno preprečiti
z vlaženjem.
(3) H
umus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohra-
nja njeno rodovitnost (deponija ne sme presegati višine 1,5
0 m
in jo je potreb-no zaščititi pred erozijskim
i procesi). Hum
us se ponovno uporabi po končani gradnji za ureditev zelenih površin.2
5. člen
(varstvo vo
da)
(1) P
redmetno zem
ljišče ne tangira vodnih in priobalnih zemljišč vodotokov,
ne posega v varstvene pasove virov pitne vode niti ne posega v vodovarstvena obm
očja.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
5
MP
0,9
0,4
30
%
BT
0,6
50
,3
OB
0,9
0,4
(2)
Na
povr
šina
h z
nam
ensk
o ra
bo z
ozn
ako
SB
, DI i
n D
Z se
izra
ba in
zaz
ida-
nost
par
cele
, na
men
jene
gra
dnji
dolo
či v
skl
adu
s st
anda
rdi i
n no
rmat
ivi,
ki u
reja
jo p
osam
ezno
pod
ročj
e.(3
) N
a po
vrši
nah
z na
men
sko
rabo
z o
znak
o P
I, P
P, I
P i
n O
C j
e tre
ba n
a pa
rcel
i, na
men
jeni
gra
dnji
zago
tovi
ti 10
% z
elen
ih p
ovrš
in,
na p
ovrš
inah
z
nam
ensk
o ra
bo P
K p
a 2
0%
.(4
) N
a po
vrši
nah
z na
men
sko
rabo
SP
je n
a pa
rcel
i, na
men
jeni
gra
dnji,
naj
ve-
čja
dovo
ljena
zaz
idan
a po
vrši
na 9
0 m
. Od
nje
je n
ajve
č 6
0 m
nam
enje
nih
brut
o tlo
risni
pov
ršin
i prit
ličja
poč
itniš
ke h
išic
e, n
a pr
eost
ali z
azid
ani p
ovr-
šini
pa
je d
ovol
jeno
gra
diti
izkl
jučn
o po
mož
ne o
bjek
te. V
zaz
idan
o po
vrši
-no
iz te
točk
e se
ne
štej
ejo
utrje
na d
voriš
ča in
del
i obj
ekto
v iz
vel
javn
ega
stan
dard
a in
nap
ušči
. (5
) V
prim
eru,
ko
je o
bsto
ječa
zaz
idan
ost p
arce
le,
nam
enje
ne g
radn
ji, v
ečja
od
dov
olje
ne, s
o na
tej p
arce
li do
volje
ne re
kons
truk
cije
, ods
trani
tve,
vzd
r-že
vanj
e in
spr
emem
be n
amem
bnos
ti ob
jekt
ov v
se p
od p
ogoj
em, d
a se
ne
pove
čuje
šte
vilo
pot
rebn
ih p
arki
rnih
mes
t.
28
. čle
n
31. č
len
se s
prem
eni t
ako,
da
se s
edaj
gla
si:
»31.
čle
n(v
elik
ost i
n ob
likov
anje
obj
ekto
v gl
ede
na d
oloč
ene
stav
be ti
pe)
(1) G
lede
vel
ikos
ti in
obl
ikov
anja
obj
ekto
v gl
ede
na d
oloč
ene
tipe
je tr
eba
upo-
štev
ati n
asle
dnja
mer
ila in
pog
oje:
(1.1
) Tra
dici
onal
na p
rost
osto
ječa
hiš
a (A
1):
- Tl
oris
ni g
abar
it st
avbe
mor
a bi
ti po
dolg
ovat
v r
azm
erju
stra
nic
vsaj
1:1
,5.
Tlor
is j
e la
hko
tudi
čle
njen
v o
blik
i čr
ke »
L« i
n »T
« po
d po
goje
m,
da j
e os
novn
i kra
k pr
epoz
navn
o da
ljši o
d dr
ugeg
a.
- Vi
šins
ki g
abar
it st
avbe
je la
hko,
v g
abar
itih
(K) +
P +
M, p
ri ka
tere
m je
kot
a pr
itlič
ja n
ajve
č 1,
20
m n
ad t
eren
om,
ali v
gab
ariti
h (K
) +
P +
1 +
M,
pri
kate
rem
je k
ota
pritl
ičja
naj
več
0,3
0 m
nad
tere
nom
(raz
en v
prim
eru
zago
-ta
vlja
nja
vars
tva
pred
ško
dljiv
im d
elov
anje
m v
oda
na p
opla
vnih
obm
očjih
). Vi
šina
kap
a je
naj
več
5,5
0 m
nad
kot
o pr
itlič
ja.
- S
trehe
so
sim
etrič
ne d
voka
pnic
e s
slem
enom
v s
mer
i dal
jše
stra
nice
ozi
-ro
ma
sest
avlje
ne s
imet
rične
dvo
kapn
ice
iste
ga n
aklo
na v
prim
eru
člen
je-
nega
tlor
isa.
Lah
ko s
o za
klju
čene
s č
opi.
Štir
ikap
ne (
oziro
ma
večk
apne
) st
rehe
in č
lenj
ene
stre
šine
nis
o do
volje
ne. N
aklo
n st
reh
je d
ovol
jen
v ra
z-po
nu o
d 3
8°
do 4
5°.
Stre
šna
kriti
na j
e gr
afitn
o si
ve b
arve
(pr
i zi
msk
ih
vrto
vih
in n
adst
rešk
ih s
e do
volju
je š
e br
ezba
rvno
ste
klo
in s
tekl
u po
dobn
i br
ezba
rvni
mat
eria
li). S
krit
ino
je tr
eba
ustv
ariti
dro
bno
teks
turo
stre
šnik
a.
- O
dpira
nje
stre
šin
je d
ovol
jeno
v o
blik
i stre
šnih
oke
n in
frč
ad.
Dov
olje
ne
oblik
e frč
ad s
o kl
asič
ne,
pultn
e in
trik
otne
. Fr
čade
ne
smej
o bi
ti vi
šje
od
osno
vne
stre
he. N
a po
sam
ezni
stre
hi m
oraj
o bi
ti vs
e frč
ade
enak
ega
tipa.
S
kupn
a do
lžin
a frč
ad n
a po
sam
ezni
stre
šini
ne
sme
pres
egat
i 1/3
dol
žine
te
stre
šine
. V
prim
eru
osve
tlitv
e m
ansa
rdni
h pr
osto
rov
v dv
eh e
taža
h oz
i-ro
ma
dveh
hor
izon
taln
ih p
asov
ih je
spo
dnja
vrs
ta o
dprt
in la
hko
izve
dena
s
frčad
ami,
zgor
nja
vrst
a od
prtin
pa
le s
stre
šnim
i okn
i.-
Nap
ušči
mor
ajo
biti
tank
i z v
idni
mi k
onst
rukc
ijski
mi e
lem
enti
ali p
a om
etan
i z
zaok
roži
tvijo
med
fasa
do in
kap
om (t
radi
cion
alna
obl
ika
napu
šča)
. -
Arhi
tekt
urno
obl
ikov
anje
mor
a iz
haja
ti iz
loka
lne
tradi
cije
obl
ikov
anja
. Fa
-sa
de m
oraj
o bi
ti ob
likov
ane
z zn
ačiln
imi p
ouda
rjeni
mi v
ratn
imi i
n ok
ensk
imi
odpr
tinam
i. Vs
ebuj
ejo
lahk
o le
sene
arh
itekt
urne
ele
men
te, p
od p
ogoj
em,
da n
jihov
o ob
likov
anje
izha
ja iz
loka
lne
tradi
cije
obl
ikov
anja
(lah
ko tu
di n
a so
dobe
n na
čin)
. B
alko
ni o
ziro
ma
gank
i na
čeln
ih f
asad
ah s
tano
vanj
skih
ob
jekt
ov s
o do
pust
ni n
a za
trepu
. B
alko
ni o
ziro
ma
gank
i na
vzdo
lžni
h fa
-sa
dah
so d
opus
tni v
nad
stro
pju.
Bal
kons
ke o
graj
e m
oraj
o bi
ti pr
epro
ste,
iz
vede
ne z
lese
nim
i, ve
rtik
alno
pol
ožen
imi d
eska
mi (
razm
ik m
ed d
eska
mi
ne s
me
biti
večj
i od
2 c
m).
Sto
lpič
i, ve
čkot
ni in
okr
ogli
(kro
žni a
li el
ipsa
sti
ipd.
) izz
idki
ter o
krog
li (k
rožn
i ali
elip
sast
i ipd
.) ba
lkon
i nis
o do
volje
ni. U
po-
raba
mat
eria
lov
in iz
bor
barv
mor
a up
ošte
vati
loka
lne
znač
ilnos
ti. F
asad
e so
bel
e al
i v d
rugi
h ze
lo s
vetli
h ba
rvni
h to
nih.
Vsi
ljive
, iz
stop
ajoč
e, n
eav-
toht
one
barv
e fa
sad
in fa
sadn
e ob
loge
iz u
met
nega
kam
na in
ker
amič
nih
ploš
čic
niso
dov
olje
ne.
- V
obm
očjih
kul
turn
e de
dišč
ine
mor
ajo
biti
foto
volta
ične
cel
ice
in s
ončn
i sp
reje
mni
ki p
olož
eni n
a st
reši
no o
z. s
o de
l stre
šine
. Izv
en o
bmoč
ij ku
ltur-
ne d
ediš
čine
je p
oleg
pos
tavi
tve
foto
lvot
aičn
ih c
elic
in s
ončn
ih s
prej
emni
-ko
v na
stre
šino
, do
pust
na tu
di n
a na
čin,
da
najv
išji
del n
e pr
eseg
a vi
šine
sl
emen
a os
novn
e st
rehe
, v
tem
prim
eru
njih
ova
skup
na p
ovrš
ina
pa n
e sm
e pr
eseg
ati 1
/3 p
ovrš
ine
posa
mez
ne s
treši
ne.
(1.2
) Pro
stos
toje
ča h
iša
(A2
):-
Tlor
isni
gab
arit
stav
be m
ora
biti
podo
lgov
at v
raz
mer
ju s
trani
c vs
aj 1
:1,2
. Tl
oris
je la
hko
tudi
čle
njen
. N
a ob
moč
jih p
rete
žno
real
izira
nih
izve
dben
ih
pros
tors
kih
akto
v (k
i se
seda
j ure
jajo
s te
m p
rost
orsk
im a
ktom
) mor
a na
čr-
tova
na tl
oris
na z
asno
va s
ledi
ti ob
stoj
ečim
tlor
isni
m z
asno
vam
.
- Za
viš
insk
e ga
barit
e ve
ljajo
ena
ka d
oloč
ila k
ot z
a tra
dici
onal
no p
rost
osto
-je
čo h
išo
(A1
) iz
1. to
čke
tega
čle
na.
Pri
dolo
čanj
u vi
šine
sta
vbe
je tr
eba
pole
g pr
edpi
sane
dov
olje
ne v
išin
e up
ošte
vati
tudi
ver
tikal
ni g
abar
it na
selja
ta
ko, d
a no
va s
tavb
a ne
bo
izst
opal
a iz
silh
uete
nas
elja
. -
Stre
he s
o si
met
rične
dvo
kapn
ice
s sl
emen
om v
sm
eri
daljš
e st
rani
ce,
oziro
ma
sest
avlje
ne s
imet
rične
dvo
kapn
ice
iste
ga n
aklo
na v
prim
eru
čle-
njen
ega
tloris
a. L
ahko
so
zakl
juče
ne s
čop
i. Š
tirik
apne
(oz
irom
a ve
čka-
pne)
stre
he in
čle
njen
e st
reši
ne n
iso
dovo
ljene
. Nak
lon
stre
h je
dov
olje
n v
razp
onu
od 3
0°
do 4
5°.
Stre
šna
kriti
na je
gra
fitno
siv
e ba
rve
(pri
zim
skih
vr
tovi
h in
nad
stre
ških
se
dovo
ljuje
še
brez
barv
no s
tekl
o in
ste
klu
podo
b-ni
bre
zbar
vni m
ater
iali)
. N
adst
rešk
i so
lahk
o tu
di e
noka
pni v
min
imal
nem
na
klon
u (d
o 8
°).
Na
obm
očju
fun
kcio
naln
ih e
not
Rad
ovlji
ca in
Les
ce je
la
hko
oblik
a st
rehe
tud
i dru
gačn
a (n
e pa
tud
i upo
raba
mat
eria
lov,
raz
en
pri
ravn
ih s
treha
h).
Anal
iza
mor
a bi
ti se
stav
ni d
el p
roje
kta
za p
ridob
itev
grad
bene
ga d
ovol
jenj
a.
- O
dpira
nje
stre
šin
je d
ovol
jeno
v o
blik
i stre
šnih
oke
n in
frč
ad.
Dov
olje
ne
oblik
e frč
ad s
o kl
asič
ne,
pultn
e in
trik
otne
. Fr
čade
ne
smej
o bi
ti vi
šje
od
osno
vne
stre
he. N
a po
sam
ezni
stre
hi m
oraj
o bi
ti vs
e frč
ade
enak
ega
tipa.
S
kupn
a do
lžin
a frč
ad n
a po
sam
ezni
stre
šini
ne
sme
pres
egat
i 1/2
dol
žine
te
stre
šine
. V
prim
eru
osve
tlitv
e m
ansa
rdni
h pr
osto
rov
v dv
eh e
taža
h oz
i-ro
ma
dveh
hor
izon
taln
ih p
asov
ih je
spo
dnja
vrs
ta o
dprt
in la
hko
izve
dena
s
frčad
ami,
zgor
nja
vrst
a od
prtin
pa
le s
stre
šnim
i okn
i.-
Bal
kons
ke o
graj
e m
oraj
o bi
ti čl
enje
ne v
ertik
alno
, ka
r ni
obv
ezno
na
ob-
moč
ju fu
nkci
onal
nih
enot
Rad
ovlji
ca in
Les
ce. S
tolp
iči,
večk
otni
izzi
dki t
er
vsilj
ive,
izst
opaj
oče,
nea
vtoh
tone
bar
ve f
asad
nis
o do
volje
ni.
Fasa
de s
o be
le a
li v
drug
ih z
elo
svet
lih b
arvn
ih to
nih.
- Fo
tovo
ltaič
ne c
elic
e in
son
čne
spre
jem
nike
je d
ovol
jeno
(ra
zen
na s
tav-
bah
kultu
rne
dedi
ščin
e) u
pora
biti
tudi
kot
ele
men
te o
blik
ovan
ja f
asad
(s
enči
la, n
adst
rešk
i, ba
lkon
ske
ogra
je).
(1.3
) Hiš
e v
nizu
(A3
):-
Tlor
isni
gab
arit
stav
be je
ses
tavl
jen
iz e
naki
h al
i pod
obni
h en
ot in
ima
svo-
jevr
stno
tlo
risno
zas
novo
. D
ozid
ave
k po
sam
ezni
m e
nota
m n
iso
dovo
lje-
ne.
- Za
viš
insk
e ga
barit
e ve
ljajo
ena
ka d
oloč
ila k
ot z
a tra
dici
onal
no p
rost
osto
-je
čo h
išo
(A1
) iz
1. to
čke
tega
čle
na. N
adzi
dave
sta
vb s
o m
ožne
eno
tno
in
soča
sno
za c
elot
en n
iz d
o pr
edpi
sane
ga v
išin
skeg
a ga
barit
a.
- O
blik
o in
nak
lon
stre
he te
r krit
ino
in s
mer
i sle
men
je tr
eba
prila
godi
ti sp
lo-
šni p
odob
i nas
elja
. C
elot
ni n
iz m
ora
imet
i eno
tno
oblik
o st
rehe
. S
trehe
st
avb
so p
ravi
lom
a dv
okap
nice
, oz
irom
a se
stav
ljene
dvo
kapn
ice
iste
ga
nakl
ona
v pr
imer
u čl
enje
nega
tlor
isa.
Stre
šna
kriti
na m
ora
biti
graf
itno
sive
ba
rve
(pri
zim
skih
vrt
ovih
in n
adst
rešk
ih s
e do
volju
je š
e br
ezba
rvno
ste
klo
in s
tekl
u po
dobn
i bre
zbar
vni m
ater
iali)
in m
ora
biti
enak
a za
cel
otni
niz
. V
prim
eru
men
jave
stre
šne
kriti
ne n
a po
sam
ezni
eno
ti se
mor
a le
-ta z
ame-
njat
i s k
ritin
o gr
afitn
o si
ve b
arve
. -
Za o
dpira
nje
stre
šin,
arh
itekt
urno
obl
ikov
anje
, up
orab
o m
ater
ialo
v in
bar
-ve
fasa
d ve
ljajo
ena
ka d
oloč
ila k
ot z
a pr
osto
stoj
ečo
hišo
(A2
) iz
(1.2
) toč
ke
tega
čle
na.
(1.4
) Vila
(A4
):-
Tlor
isna
zas
nova
je la
hko
polju
bna.
- Vi
šins
ki g
abar
it je
dov
olje
n do
(K) +
P +
1 +
M.
- O
blik
ovan
je s
treši
n m
ora
sled
iti tl
oris
ni z
asno
vi; d
ovol
jene
so
dvok
apni
ce,
pira
mid
aste
, pu
ltne,
rav
ne te
r dr
uge
oblik
e st
reh.
Stre
šna
kriti
na je
gra
fi-tn
o si
ve b
arve
(pri
zim
skih
vrt
ovih
in n
adst
rešk
ih s
e do
volju
je š
e br
ezba
rv-
no s
tekl
o in
ste
klu
podo
bni b
rezb
arvn
i mat
eria
li).
- Fa
sade
so
lahk
o čl
enje
ne z
riz
aliti
. Vs
iljiv
e, i
zsto
pajo
če i
n ne
avto
hton
e ba
rve
fasa
d ni
so d
ovol
jene
. P
ri ob
likov
anju
nov
ih o
bjek
tov
naj s
e up
ora-
blja
trad
icio
naln
e m
ater
iale
na
sodo
ben
nači
n (n
pr.
omet
i v k
ombi
naci
ji z
leso
m,
lese
ni s
tavb
ni e
lem
enti;
od
ploč
evin
je d
ovol
jen
bake
r te
r kr
itine
v
graf
itno
sivi
bar
vi).
Obl
ikov
anje
doz
idav
in n
adzi
dav
je t
reba
pril
agod
iti
osno
vni s
tavb
i. P
ri te
m je
treb
a up
ošte
vati
njen
e pr
osto
rske
in li
kovn
e kv
a-lit
ete
ter
oblik
ovat
i zak
ljuče
no c
elot
o. P
ri po
segi
h na
obs
toje
čih
vila
h je
tre
ba u
pora
blja
ti av
tent
ične
mat
eria
le.
(1.5
) Poč
itniš
ka h
išic
a (A
5):
- Tl
oris
na z
asno
va m
ora
biti
podo
lžna
mak
sim
alne
bru
to t
loris
ne p
ovrš
ine
pritl
ičja
60
m2.
Sku
pna
brut
o tlo
risna
pov
ršin
a vs
eh p
omož
nih
obje
ktov
, ra
zen
utrje
nih
dvor
išč,
je la
hko
najv
eč d
o 3
0 m
2.
- Vi
šins
ki g
abar
it st
avbe
je d
ovol
jen
do (K
) + P
+ M
, pri
čem
er je
kot
a pr
itlič
ja
najv
eč 3
0 c
m n
ad t
eren
om (
raze
n v
prim
eru
zago
tavl
janj
a va
rstv
a pr
ed
škod
ljivi
m d
elov
anje
m v
oda
na p
opla
vnih
obm
očjih
), vi
šina
kol
enčn
ega
zidu
v m
ansa
rdi p
a na
jveč
1,5
0 m
. N
a te
renu
v n
aklo
nu s
e ko
ta p
ritlič
ja
mer
i od
najv
išje
ga d
ela
tere
na.
- S
trehe
poč
itniš
kih
hiš
so s
imet
rične
dvo
kapn
ice
s sl
emen
om v
sm
eri d
alj-
še s
trani
ce. N
aklo
n st
reh
je d
ovol
jen
v ra
zpon
u od
38
° do
45
°. Č
lenj
ene
stre
šine
in š
tirik
apne
(ozi
rom
a ve
čkap
ne) s
trehe
nis
o do
volje
ne.
Stre
šna
kritn
a je
gra
fitno
siv
e ba
rve,
gla
zira
ne k
ritin
e ni
so d
ovol
jene
. P
ri zi
msk
ih
vrto
vih
in n
adst
rešk
ih s
e do
volju
je š
e br
ezba
rvno
ste
klo
in s
tekl
u po
dobn
i br
ezba
rvni
mat
eria
li.
- Za
odp
iranj
e st
reši
n, a
rhite
ktur
no o
blik
ovan
je te
r upo
rabo
mat
eria
lov
velja
-jo
ena
ka d
oloč
ila k
ot z
a tra
dici
onal
no p
rost
osto
ječo
hiš
o (A
1) i
z (1
.) to
čke
tega
čle
na.
UO
, stra
n3
6
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
- vi
šina
obj
ekta
do
12,0
0 m
nad
kot
o te
rena
pri
vhod
u-
stre
ha: r
avna
ali
v m
inim
alne
m n
aklo
nu-
znač
ilni o
blik
ovni
ele
men
ti: p
ouda
rjen
vhod
Obj
ekt B
1:
- tlo
risne
dim
enzi
je: 1
6,0
m x
20
,0 m
- m
ax v
išin
ski g
abar
it: P
+ 2
N
- vi
šina
obj
ekta
do
12,0
0 m
nad
kot
o te
rena
pri
vhod
u-
stre
ha: r
avna
ali
v m
inim
alne
m n
aklo
nu-
znač
ilni o
blik
ovni
ele
men
ti: p
ouda
rjen
vhod
Obj
ekt B
2:
- tlo
risne
dim
enzi
je: 3
6,0
m x
20
,0 m
- m
ax v
išin
ski g
abar
it: P
+ 2
N
- vi
šina
obj
ekta
do
12,0
0 m
nad
kot
o te
rena
pri
vhod
u-
stre
ha: r
avna
ali
v m
inim
alne
m n
aklo
nu
-
znač
ilni o
blik
ovni
ele
men
ti: p
ouda
rjen
vhod
Obj
ekt C
:- t
loris
ne d
imen
zije
: 36
,0 m
x 2
0,0
m- m
ax v
išin
ski g
abar
it: P
+ 2
N
- vi
šina
obj
ekta
do
12,0
0 m
nad
kot
o te
rena
pri
vhod
u-
stre
ha: r
avna
ali
v m
inim
alne
m n
aklo
nu-
znač
ilni o
blik
ovni
ele
men
ti: p
ouda
rjen
vhod
O
bjek
t D
- t
loris
ne d
imen
zije
: 30
,0 m
x 2
0,0
m- m
ax v
išin
ski g
abar
it: P
+ 2
N
- vi
šina
obj
ekta
do
12,0
0 m
nad
kot
o te
rena
pri
vhod
u-
stre
ha: r
avna
ali
v m
inim
alne
m n
aklo
nu-
znač
ilni o
blik
ovni
ele
men
ti: p
ouda
rjen
vhod
Obj
ekt D
1
- tlo
risne
dim
enzi
je: 1
2,0
0 x
15
,00
z a
neks
om 8
,00
x 6
,00
v n
adst
ropj
u la
hko
20
,00
x 1
5,0
0 m
- max
viš
insk
i gab
arit:
P +
2N
-
viši
na o
bjek
ta d
o 12
,00
m n
ad k
oto
tere
na p
ri vh
odu
- st
reha
: rav
na a
li v
min
imal
nem
nak
lonu
- zn
ačiln
i obl
ikov
ni e
lem
enti:
pou
darje
n vh
od
Obj
ekt E
- tlo
risne
dim
enzi
je: 3
6,0
m x
20
,0 m
- max
viš
insk
i gab
arit:
P +
2 N
-
viši
na o
bjek
ta d
o 12
,00
m n
ad k
oto
tere
na p
ri vh
odu
- st
reha
: rav
na a
li v
min
imal
nem
nak
lonu
- zn
ačiln
i obl
ikov
ni e
lem
enti:
pou
darje
n vh
od
(3)
Vsi o
bjek
ti in
ser
visn
e te
r pa
rkirn
e po
vrši
ne s
o la
hko
podk
lete
ni z
eno
ali
več
klet
nim
i eta
žam
i, po
dkle
titev
ni o
bvez
na.
Dop
ustn
e so
izve
dbe
klan
čin
za d
ovoz
v k
letn
e pr
osto
re a
li za
dost
avo,
ven
dar n
e v
obm
očju
ces
t; za
gota
vlja
ti je
pot
rebn
o kr
ožni
pro
met
ni s
iste
m v
niv
oju
tere
na.
(4) V
vse
h ob
jekt
ih z
ravn
o st
reho
oz.
stre
ho v
min
imal
nem
nak
lonu
je
mož
na
ured
itev
doda
tne
etaž
e al
i med
etaž
e po
d po
goje
m, d
a sk
upna
viš
ina
ne p
rese
-že
viš
ine
12,0
0 m
izna
d ko
te p
ritlič
ja.
(5) D
opus
tna
je iz
grad
nja
pom
ožni
h ob
jekt
ov v
skl
adu
s fu
kcio
naln
imi p
otre
bam
i, v
kolik
or g
re z
a st
avbe
, mor
ajo
biti
oblik
ovno
usk
laje
ne z
osn
ovni
m o
bjek
tom
.(6
) Zem
ljišč
a se
nah
ajaj
o v
nas
ledn
jih o
bmoč
jih v
arov
anj i
n om
ejite
v:
- m
anjš
i vzh
odni
del
par
cel 5
61 in
56
2 k
.o.
Pre
dtrg
je v
kor
idor
ju p
redv
i-de
nega
drž
avne
ga p
rost
orsk
ega
načr
ta z
a pr
enos
ni p
linov
od M
10 V
odic
e –
Rat
eče
- vp
livno
obm
očje
B le
tališ
ča L
esce
(7)
Zem
ljišč
e ni
v o
bmoč
ju v
arst
va k
ultu
rne
dedi
ščin
e, n
i v o
bmoč
ju v
arst
va
nara
ve, n
i v v
odov
arst
vene
m o
bmoč
ju in
ni v
pop
lavn
em o
bmoč
ju.
11. č
len
(po
go
ji za
zun
anjo
ure
dite
v o
bje
kto
v in
gra
dnj
o p
om
ožni
h o
bje
kto
v)
(1) Z
unan
ja u
redi
tev
in p
omož
ni o
bjek
ti:- m
anip
ulat
ivne
pov
ršin
e m
oraj
o bi
ti as
falti
rane
ali
tlako
vane
- dop
ustn
a je
pos
tavi
tev
nače
lom
a oz
elen
jeni
h og
raj,
viši
ne d
o 2
,00
m. O
graj
e so
lahk
o lo
cira
ne n
a pa
rcel
ni m
eji,
od
cest
mor
ajo
biti
ogra
je o
z. o
zele
nite
v od
dalje
ne m
in. 0
,50
m p
ri če
mer
je n
a ob
moč
ju ja
vnih
ces
t lok
acije
, viš
ine
in
ozel
enite
v tre
ba p
rilag
ajat
i zag
otav
ljanj
u pr
oste
ga p
regl
edno
stne
ga tr
ikot
nika
;- d
opus
tno
je n
adkr
itje
park
irnih
pro
stor
ov;
- na
funk
cion
alni
h po
vrši
nah
načr
tova
nih
obje
ktov
, ki v
prv
i faz
i ne
bodo
zgr
aje-
ni, j
e do
pust
na u
redi
tev
doda
tnih
par
kiriš
č;
- dop
ustn
a je
izgr
adnj
a po
dzem
nih
reze
rvoa
rjev
za d
ežev
nico
, si
stem
ov z
a iz
-ko
rišča
nje
geot
erm
alne
in s
ončn
e en
ergi
je;
- dop
ustn
a je
gra
dnja
obj
ekto
v za
pot
rebe
javn
e in
kom
unal
ne in
frast
rukt
ure.
12. č
len
(po
go
ji in
usm
eritv
e g
led
e iz
rab
e ze
mlji
šč in
loci
ranj
a o
bje
kto
v)
(1) F
akto
r iz
rabe
gra
dben
e pa
rcel
e (b
ruto
pov
ršin
a ob
jekt
a na
d te
reno
m /
ve-
likos
t GP
)
FI
max
= 1
,2(2
) Fak
tor
zazi
dano
sti g
radb
ene
parc
ele
(zaz
idal
na p
ovrš
ina
obje
kta
/ ve
likos
t G
P
Fz m
ax =
0,7
0(3
) Gra
dben
a lin
ija s
ledi
nov
i ulic
i in
obst
oječ
emu
parc
elne
mu
stan
ju.
(4)
Par
cela
cija
sle
di c
estn
emu
omre
žju,
fun
kcio
naln
im p
otre
bam
zaz
idav
e,
obst
oječ
im n
arav
nim
in u
rban
im o
mej
itvam
ter
v na
jveč
ji m
ožni
mer
i upo
štev
a ob
stoj
eče
last
nišk
o st
anje
ter r
azvo
jne
inte
rese
in m
ožno
sti i
nves
titor
jev.
13. č
len
(okv
irno
nač
rto
vane
gra
db
ene
par
cele
)
(1) P
arce
laci
ja s
ledi
ces
tnem
u om
režj
u, fu
nkci
onal
nim
pot
reba
m z
azid
ave,
ob-
stoj
ečim
nar
avni
m in
urb
anim
om
ejitv
am te
r om
ejitv
am v
arov
alni
h pa
sov.
Obj
ekt A
, B1
G
P: 2
49
0 m
2
Obj
ekt B
2, C
G
P: 3
48
0 m
2
Obj
ekt D
G
P: 2
100
m2
Obj
ekt D
1
GP
: 9
70
m2
Obj
ekt E
G
P: 3
40
0m
2
(2)
Vel
ikos
ti gr
adbe
nih
parc
el la
hko
odst
opaj
o od
nav
eden
ih,
kot
posl
edic
a ur
editv
e m
ej.
(3) G
radb
ene
parc
ele
se la
hko
tudi
zdr
užuj
ejo.
IV. Z
AS
NO
VA P
RO
JEK
TN
IH R
EŠ
ITE
V IN
PO
GO
JEV
GLE
DE
P
RIK
LJU
ČE
VAN
JA O
BJE
KTO
V N
A G
OS
PO
DA
RS
KO
JA
VN
O
INF
RA
ST
RU
TU
RO
IN G
RA
JEN
O J
AV
NO
DO
BR
O
14.
člen
(sp
lošn
e us
mer
itve
pri
izg
rad
nji i
nfra
stru
ktur
a)
(1)
Kom
unal
na o
prem
a ob
moč
ja b
o na
veza
na n
a ob
stoj
eče
omre
žje
(dos
to-
pna
cest
a - k
i se
po p
otre
bi r
ekon
stru
ira,
vodo
vod,
feka
lna
kana
lizac
ija,
javn
a ra
zsve
tljav
a, p
linov
od,
elek
tro o
mre
žje,
tele
kom
unik
acijs
ko o
mre
žje)
v
nepo
-sr
edni
bliž
ini o
z. o
b vs
topu
v o
bmoč
je.
Na
obm
očju
OP
PN
je n
ačrt
ovan
a iz
grad
nja
prim
arne
ga k
omun
alne
ga o
mre
žja,
ka
tere
ga s
esta
vlja
infra
stru
ktur
a, k
i bo
v bo
doče
slu
žila
tudi
nad
aljn
jim fa
zam
gr
adnj
e na
obr
avna
vane
m o
bmoč
ju:
V ta
okv
ir so
di:
-
cest
a z
enos
trans
kim
plo
čnik
om n
a za
hodn
em ro
bu o
bmoč
ja
-
vodo
vod
s hi
dran
tno
mre
žo
-
feka
lna
kana
lizac
ija v
ces
ti do
prik
ljučk
a na
obs
toje
čo
-
met
eorn
a ka
naliz
acija
za
potre
be c
este
- ja
vna
razs
vetlj
ava
ob c
esti.
(2
) Izv
en o
kvira
javn
e go
spod
arsk
e in
frast
rukt
ure
je n
ačrt
ovan
a na
veza
va n
a ob
-st
oječ
e pl
inov
odno
om
režj
e, te
leko
mun
ikac
ijsko
om
režj
e te
r ele
ktro
om
režj
e.
(3) Z
a po
trebe
I. fa
ze je
nač
rtov
ana
izgr
adnj
a ko
mun
alne
opr
eme,
ki s
luži
na-
veza
vi p
osam
ezni
h ob
jekt
ov v
obm
očju
na
prim
arno
om
režj
e, ta
del
kom
unal
ne
opre
me
nače
lom
a se
stav
ljajo
:
- nap
ajal
na c
esta
- kro
žno
vodo
vodn
o om
režj
e s
hidr
antn
o m
režo
- prik
ljučn
i vod
i fek
alne
kan
aliz
acije
(4
) M
eteo
rna
kana
lizac
ija
in o
svet
litev
zun
anjih
pov
ršin
bo
izve
dena
kot
del
zu
nanj
e ur
editv
e po
sam
ezne
ga o
bmoč
ja,
prav
tak
o bo
do k
ot h
išni
prik
ljučk
i iz
vede
ni p
riklju
čki n
a te
leko
mun
ikac
ijsko
, plin
ovod
no in
ele
ktrič
no o
mre
žje.
(5
) P
red
zače
tkom
gra
dben
ih d
el j
e po
trebn
o na
roči
ti za
količ
bo o
bsto
ječi
h na
prav
. Vse
prik
ljučk
e na
obs
toje
če n
apra
ve m
ora
izve
sti
upra
vlja
lec
ali n
jego
v po
obla
ščen
ec n
a st
rošk
e in
vest
itorja
.(6
) Nač
rtov
ane
reši
tve
s po
teko
m p
rom
etne
, ene
rget
ske,
kom
unal
ne in
dru
ge
gosp
odar
ske
infra
stru
ktur
e so
razv
idne
iz k
arte
2.4
.K
omun
alno
om
režj
e m
ora
pote
kati
v po
dzem
ni iz
vedb
i v
ali o
b ce
stne
m te
lesu
, da
bo
nanj
mož
no n
epos
redn
o pr
iklju
čeva
nje
posa
mez
nih
obje
ktov
.Vs
e st
avbe
je p
otre
bno
obve
zno
prik
ljuči
ti na
ele
ktrič
no,
vodo
vodn
o om
režj
e in
feka
lno
kana
lizac
ijo.
(7) P
ri pr
ojek
tiran
ju n
ove
kom
unal
ne in
frast
rukt
ure
in p
rest
avitv
i obs
toje
čih
vodo
v je
pot
rebn
o up
ošte
vati
pred
pisa
ne o
dmik
e m
ed p
osam
ezni
mi n
apra
vam
i (ta
ko
horiz
onta
lne
kot v
ertik
alne
), po
sebn
o po
zorn
ost p
a po
svet
iti k
rižan
ju le
teh.
(8)
Vsa
mer
ilno
prik
ljučn
a m
esta
se
ured
ijo o
b m
eji g
radb
ene
parc
ele,
ki j
e do
stop
na z
javn
e po
ti.(9
) Iz
dela
vo p
roje
ktne
dok
umen
taci
je z
a re
kons
truk
cijo
in d
ogra
dite
v ob
sto-
ječe
ga p
rom
etne
ga o
mre
žja
in k
omun
alni
h na
prav
ter
izg
radn
jo p
redv
iden
e pr
omet
ne u
redi
tve
in k
omun
alni
h na
prav
je
potre
bno
pred
hodn
o us
klad
iti z
up
ravl
javc
i. 15
. čle
n(p
rom
etno
om
režj
e –
cest
e)
(1)
Ces
tno
omre
žje
sest
avlja
jo:
dovo
zna
cest
a A
(v n
adal
jeva
nju
Ljub
ljans
ke
cest
e) n
anjo
se
prav
okot
no n
avez
ujej
o ce
ste
do p
osam
ezni
h ko
mpl
ekso
v oz
. ob
jekt
ov (c
esta
B, p
riklju
ček
na G
P -
obje
kta
A).
•
Ces
ta »
A«
vozi
šče
2
x 2
.75
m =
5.5
0 m
as
faltn
a m
ulda
, peš
čene
a ba
nkin
a 1
x 0
.75
m =
0.7
5 m
en
ostra
nski
plo
čnik
1
x 1
.50
m =
1.5
0 m
berm
a 1
x 0
.50
m =
0.5
0 m
sk
upaj
ces
tišče
=
8.2
5 m
UO
, stran6
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
(1.6) G
ospodarsko poslopje (A6):
- O
snovni tlorisni gabarit hlevov, rastlinjakov in drugih gospodarskih poslo-pij in objektov za opravljanje km
etijske dejavnosti mora biti podolgovat vsaj
1:1,5
. Tloris je lahko tudi členjen pod pogojem, da je osnovni krak prepo-
znavno daljši od drugih. -
Višinski gabarit objekta je lahko do (K) +
P z m
ožnostjo izrabe podstrešja, pri čem
er je kolenčni zid maksim
alne višine 0,6
m, na obm
očju vaške pozidave (U
1) pa do (K
) + P
+ 1
+ M
, pri čemer višina kapne lege ne sm
e presegati višine 7
,0 m
etra nad terenom. P
ri določanju višine objekta je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz silhuete naselja.
- V prim
erih velikih gradbenih mas je treba stavbo členiti na m
anjše gradbe-ne m
ase.-
Strehe so sim
etrične dvokapnice s slemenom
v smeri daljše stranice. V
primeru členjenega tlorisa so strehe lahko sestavljene sim
etrične dvoka-pnice in istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Š
tirikapne (ali večka-pne) strehe in členjene strešine niso dovoljene. N
aklon streh je dovoljen v razponu od 3
0° do 4
5°, razen na površinah z objekti za km
etijsko proizvo-dnjo (P
K), kjer je naklon streh dovoljen v razponu od 2
0° do 4
5°. S
trešna kritina m
ora biti grafitno sive barve, za potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla ali steklu podobnih brezbarvnih m
aterialov. Pritlič-
na dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho.
- O
dpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in pultnih frčad. Frča-de ne sm
ejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posa-
mezni strešini ne sm
e presegati 1/3
dolžine te strešine.-
Napušči m
orajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskim
i elementi, na obm
očju vaške pozidave (A) pa so lahko oblikovani tudi tako, da so om
etani z zao-krožitvijo m
ed fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
- Arhitekturno oblikovanje m
ora izhajati iz lokalne tradicije. Fasade morajo
biti ometane v svetlih tonih (vsiljive, izstopajoče in neavtohtone barve fasad
niso dovoljene), deli stavbe so lahko leseni. Fasadne obloge iz umetnega
kamna in keram
ičnih ploščic niso dopustne.
(1.7) B
lok, lamela in druge kom
pleksnejše oblike (A7)
- Tlorisna zasnova je enostavna ali kom
pleksna (sestavljena). Dozidave niso
dovoljene.-
Maksim
alni višinski gabarit na območju funkcionalnih enot R
adovljica, Le-sce in B
egunje je (K) +
P +
4 +
M, na ostalih obm
očjih pa (K) +
P +
2 +
M.
- S
trehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. O
blikovanje streh znotraj posamezne prostorske enote m
ora biti enotno. S
trešna kritina mora biti grafitno sive barve. P
ri menjavi strešne kritine se
mora le-ta zam
enjati s kritino grafitno sive barve. Z nadzidavami se m
ora pravilom
a ohranjati oblika strehe. -
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. N
a posa-m
ezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. S
kupna dolžina frčad na posam
ezni strešini ne sme presegati 1
/2 dolžine te strešine. V prim
eru osvetlitve m
ansardnih prostorov v več etažah je spodnja vrsta odprtin lah-ko izvedena s frčadam
i, vse ostale pa le s strešnimi okni.
- S
tolpiči, večkotni izzidki ter vsiljive, izstopajoče in neavtohtone barve fa-sad niso dovoljeni.
- D
ovoljene so zasteklitve balkonov, ki naj se izvajajo enotno za celotni objekt. R
ekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati re-
konstruira celotna fasada stavbe. Pravilom
a morajo biti izvedene tako, da
se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepo-
znavnost fasade).
(1.8) S
vojevrstna stavba (A8):
- Tlorisni gabarit m
ora biti prilagojen konfiguraciji terena, velikosti in legi ze-m
ljiške parcele, namem
bnosti območja in funkciji stavbe.
- Višinski gabarit stavbe je poljuben glede na funkcijo stavbe in ne sm
e pre-segati višine najvišjega objekta v okolici (m
ed najvišje objekte v okolici se ne štejejo zvoniki, slem
ena cerkvenih ladij, dimniki, gasilski stolpiči in objekti ali
deli objektov, ki so višji od okoliških zaradi tehnologije dejavnosti). Določila
prejšnjega stavka ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih višina je določena z norm
ativi (šolske telovadnice ipd.), in oblikovanje novih prostor-skih dom
inant ali za objekte in dele objektov, ki so podrejeni tehnologiji in jih iz tega razloga ni m
ožno prilagoditi okolici. Pri um
eščanju in oblikovanju no-vih prostorskih dom
inant je treba ohranjati obstoječe dominante (kvalitetne),
kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utem
eljeno s prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotom
ontaže, skice ipd.). Projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi analizo višinskih
gabaritov v okolici, s katero bo utemeljeno upoštevanje določila glede vi-
šinskega gabarita iz te alineje. Maksim
alni višinski gabarit stavb na pokopa-liščih in stavb na površinah za oddih, rekreacijo in šport (okrepčevalnice, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno) je K
+ P. Pritličje je lahko nad
teren dvignjeno za največ 0,6 metra (razen v prim
eru zagotavljanja varstva pred škodljivim
delovanjem voda na poplavnih obm
očjih). Na obm
očjih raz-pršene pozidave (U
8), je višinski gabarit dovoljen do (K) + P
+ 1 + M, pri
čemer višina kapne lege ne sm
e presegati višine 6,9 metra nad terenom
.-
Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. O
bliko-vanje streh znotraj posam
ezne prostorske enote mora biti usklajeno.
Strešna kritina je grafitno sive barve. P
riporoča se, da se ravne strehe ozelenijo.
- O
bjekte naj se oblikuje na sodoben način. Vsiljive, izstopajoče in neavtoh-tone barve fasad niso dovoljene. V prim
erih velikih stavbnih mas je treba
stavbo členiti oziroma ustrezno načrtovati zunanjo ureditev (drevje). P
o-sebne stavbe so lahko oblikovane kot dom
inante. Oblikovanje tehnoloških
objektov ali delov objektov je podrejeno tehnološkim procesom
.
(2) N
a vseh stavbnih tipih je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejem
nikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako,
da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, pri ravnih
strehah ne smejo presegati višine venca, na stavbah kulturne dediščine pa
morajo biti položeni na strešino. P
osebni pogoji so navedeni pri posameznem
stavbnem
tipu.
(3) P
ri vzdrževanju objektu se upošteva pogoje oblikovanja, ki so določeni za posam
ezne tipe stavb, ter druge pogoje PR
O.«
29
. člen
V prvem odstavku 3
2. člena se črta besedilo »(pravilom
a 75
%)«.
Peti odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se glasi:»(5
) Pri vsaki stavbi z več kot trem
i stanovanji je treba na parceli, namenjeni
gradnji zagotoviti igralne površine na prostem tako, da se na vsako stanovanj-
sko enoto zagotovi 3 m
2 igralne površine oziroma skupno najm
anj 40
m2. Za
več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti skupno otroško igrišče na skupnem
zemljišču. Igrišča za igro otrok m
orajo biti umaknjena od prom
etnic in urejena v radiju 10
0 m
od vhoda v stanovanjsko stavbo.«
Šesti odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se glasi:»(6
) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto je priporočljivo vkopati. Č
e so na terenu jih je treba pravilom
a postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gostim
zelenjem ali leseno ogrado.«
V osmem
odstavku istega člena se besedilo »primerno utrdijo« nadom
esti z besedilom
»izvedejo kot makadam
, asfaltirajo ali tlakujejo.«
Deveti odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(9
) V času gradnje je treba zagotoviti varovanje vegetacije in njenega korenin-skega sistem
a pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije
in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.«
Deseti odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(10
) Ohranja se značilne robove naselij, ki jih določajo visokodebelni sadov-
njaki in posamezno drevje. Č
e pri gradnji na robu teh naselij ohranjanje sa-dovnjakov ni m
ožno, se jih nadomesti tako, da se oblikuje postopen prehod v
odprto krajino.«
Enajsti odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(11
) Okolico objektov večjih volum
nov na namenski rabi obm
očij za proizvo-dnjo, ki m
ejijo na nestavbna zemljišča ali na obm
očja za stanovanja (S), obm
o-čja zelenih površin (razen ZD
), območja družbenih dejavnosti (D
Z), območja
osrednjih površin (MO
) in območja m
ešanih površin (MP
)), na vizualno izposta-vljenih lokacijah je treba intenzivno zazeleniti.«
30
. člen
33
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»33
. člen(oblikovanje pom
ožnih objektov ter nekaterih enakovrstnih objektov, ki jih ni m
ožno uvrstiti med pom
ožne objekte)
(1) P
omožni objekti ne sm
ejo imeti sam
ostojnih priključkov na objekte go-spodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(2) O
bjekti za lastne potrebe:
(2.1
) Objekti za lastne potrebe so objekti, kot so: nadstrešek, rezervoar za
utekočinjen naftni plin ali kurilno olje, mala kom
unalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvori-šča, drvarnica, garaža, steklenjak, uta oz. senčnica, bazen, greznica, utrjena dovozna pot, vetrolov, zim
ski vrt.
(2.2
) Objekti za lastne potrebe m
orajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem
in materiali osnovnega objekta. P
ri nadstreških in steklenjakih je dovoljena še streha iz brezbarvnega stekla ali iz brezbarvnih, steklu podobnih m
aterialov. Pri
samostojno stoječih garažah je dovoljena še ravna streha ali streha v m
inimal-
nem naklonu. U
te, kot pomožne objekte je dovoljeno oblikovati kot paviljone.
(2.3
) Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreške, ute in lope, ki niso pomo-
žni objekti, je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:-
tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razm
erju stranic vsaj 1:1,3
, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi; za slednjega je treba upoštevati določila za osnovni objekt,
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran35
VI. Rešitve in ukrepi za obram
bo ter varstvo pred naravnimi in drugim
i nesre-čam
i vključno z varstvom pred požarom
VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izva-
janje OP
PN
VIII. Obveznosti investitorjev
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitevX. U
smeritve za določitev m
eril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrob-nega načrtaXI. K
ončne določbe
2. K
artografski del z grafičnimi prilogam
i, ki obsega:2
.1 Izrez iz kartografskega dela P
RO
s prikazom prostorske ureditve, M
1
:50
00
2.2
Situacija vplivov in povezav, M
1:2
50
02
.3 O
bstoječe parcelno stanje, M 1
:100
0
2.4
Ureditvena situacija, M
1:10
00
2.5
Situacija prom
etne ureditve in komunalnih vodov, M
1:10
00
2.6
Situacija zakoličbe in parcelacija, M
1:10
00
3. P
riloge:3
.1 S
klep o začetku priprave 3
.2 P
ovzetek za javnost 3
.3 O
brazložitev OP
PN
3
.4 S
mernice in m
nenja pristojnih nosilcev urejanja prostora 3
.5 G
eodetski posnetek obstoječega stanja s certifikatom
3.6
Strokovne podlage
3.7
Spis postopka priprave in sprejem
anja OP
PN
3. člen
(ob
mo
čje ob
činskega p
od
rob
nega p
rosto
rskega načrta)
(1) O
bčinski podrobni prostorski načrt določa pogoje za urbanistično, arhi-tekturno in krajinsko oblikovanje obm
očja južno od obstoječe poslovne cone, katero zaključuje objekt Tiskarne knjigoveznice R
adovljica.(2
) Obm
očje se ureja na podlagi Odloka o S
trategiji prostorskega razvoja občine R
adovljica z urbanistično zasnovo Radovljica - Lesce (D
N U
O, št. 15
9,
1. junij 2012
) in Odloka o P
rostorskem redu občine R
adovljica (DN
UO
, št. 15
9, 1. junij 2
012).
(3) V P
rostorskem redu občine R
adovljica, je območje označeno z oznako R
A 2
2 z nam
embnostjo M
P v skupni velikosti 4
,28
ha. 98
. člen odloka o pro-storskem
redu določa, da se območje lahko nam
enja nemotečim
proizvodnim
in obrtnim dejavnostim
, določen je faktor izrabe okrog 1, prometna navezava
na Ljubljansko ulico ter navezava na že zgrajeno javno kanalizacijsko in plino-vodno om
režje. (4
) Obm
očje podrobnega prostorskega načrta obsega severni del območja,
ki je v Prostorskem
redu občine Radovljica označeno z oznako R
A 22
in pred-stavlja 1. fazo urejanja obm
očja.(5) O
snovna izhodišča izdelave načrta so naravne danosti prostora, omejitve
varovalnih pasov in programske idejne zasnove ter potrebe in želje investitorjev.
4. člen
(ob
seg ured
itvenega o
bm
očja)
(1) O
bmočje O
PP
N za obm
očje mešanih površin R
A22
– P
redtrg (1. faza) ob-sega površine naslednjih parcelnih številk ali njihovih delov v katastrski občini P
redtrg: 557
, 55
8, 5
60
/1, 561
/1, 561
/2, 5
61/3
, 56
2/1
, 56
2/2
in 56
2/3
ter deli parcel št. 814
in 815/2
vse k.o. Predtrg v skupni izm
eri cca 14 3
90
m2
(podatki G
UR
S septem
ber 2013
).(2
) Meja obm
očja OP
PN
RA 2
2 –
Predtrg (1. faza) poteka v k.o. P
redtrg: po severni m
eji parcele št. 557
v liniji do zahodne meje parcele št. 814
,po zahodni m
eji parcele št. 814 do linije južne m
eje parcele št. 56
2/1,
po južni meji parcel št. 5
62
/1,56
2/2
, 56
2/3
do vzhodne meje parcele št.
815/2
,po vzhodni m
eji parcele št. 815/2
do severne meje parcele št. 5
57.D
etajlno je potek meje razviden iz grafičnih prilog.
II. U
ME
ST
ITE
V N
AČ
RTO
VAN
E U
RE
DIT
VE
V P
RO
STO
R
5. člen
(op
is umestitve načrto
vane ureditve v p
rosto
r)
(1) O
bmočje O
PP
N je locirano na skrajnem
vzhodnem robu m
esta Radovljica,
kjer se je na lokaciji bivše vojašnice že izoblikovala manjša poslovna cona.
(2) Novo obm
očje mešanih površin je locirano južno od obstoječega kom
ple-ksa poslovnih objektov v podaljšku obstoječe cone, ki jo zaključuje Tiskarna knjigoveznica R
adovljica oz. pomožni objekti K
omunale R
adovljica. Na zahodu
območje om
ejuje obstoječa poljska pot, ki poteka po robu soteske »Graben«. V
smeri proti jugu je načrtovana širitev obm
očja poslovne cone, vse do roba tera-se, v sm
eri proti vzhodu se območje zaključuje z robom
višje terase na kateri so načrtovane površine nam
enjene zdravstvenim program
om regijskega pom
ena.(3
) Obm
očje nove poslovne cone se preko Ljubljanske ceste navezuje na ob-stoječo regionalno cesto in priključek R
adovljica na AC Ljubljana –
Jesenice. (4
) Površine južno in vzhodno od obm
očja bodo do realizacije načrtovanih program
ov ohranjale rabo kompleksov km
etijskih zemljišč.
(5) Vsa potrebna prom
etna, energetska, komunalna in druga gospodarska
infrastruktura bo navezana na obstoječe omrežje, ki je zgrajeno do obm
očja Tiskarne knjigoveznice R
adovljica oz. severnega roba območja. N
avezava na obstoječe oz rekonstruirane kom
unalne naprave bo delno segala tudi izven obm
očja OP
PN
.
6. člen
(op
is vplivo
v in po
vezav pro
storske ured
itve s sosed
njimi o
bm
očji)
(1) Vplivno obm
očje načrtovane urbanistične ureditve sega tudi izven obmo-
čja OP
PN
in sicer v delu, ko se območje preko obstoječe ceste navezuje
na cestno omrežje R
adovljice in regionalno cesto. V vplivno območje so
tako vključena zemljišča, ki so tangirana zaradi priključevanja infrastrukture
na javno omrežje, načelom
a na območju ob obstoječi stavbi oz. funkcionalnih
zemljiščih Tiskarne knjigoveznice R
adovljica. (2) N
ovo načrtovana cesta na vzhodnem robu obm
očja, na trasi obstoječe polj-ske poti, bo povezovala obm
očje 1. faze, ki je predmet urejanja s preostalim
ob-m
očjem ureditve enote R
A 22. Soteska zahodno od obravnavanega obm
očja v sm
eri proti Langusovi ulici je zaraščena z gozdom, prav tako so posam
ezne skupine dreves tudi na vzhodnem
robu območja na brežini proti terasi vzhodno
od območja O
PP
N, kjer so predvidene površine za zdravstvo. N
a osnovi nave-denega je razvidno, da intenzivna ozelenitev ali gozd ščiti obstoječe in novo ur-bano obm
očje izven ureditvene enote RA 22, sam
o območje pa se odpira tako
proti obstoječim poslovno proizvodnim
površinam na severu kot novim
na jugu.
III. OP
IS P
RO
STO
RS
KE
UR
ED
ITV
E, K
I SE
NA
ČR
TU
JE
S P
OD
RO
BN
IM N
AČ
RTO
M
7. člen (o
pis načrto
vane pro
storske ured
itve)
(1) M
orfološka zasnova območja je pogojena s sam
o obliko morfološke eno-
te, katero definira rob terase na zahodni strani ob katerem poteka obstoječa
poljska pot, ki se rekonstruira v glavno dostopno cesto do območja, obsto-
ječa pozidava na severni strani in brežina proti višji terasi na vzhodni strani. (2
) Urbanistična zasnova predstavlja nadaljevanje obstoječega urbanega vzor-
ca, severno od območja s tem
, da je zaradi večje širine terase prišlo do še bolj poudarjene sekundarne prom
etne mreže, ki poteka pravokotno na osnovno
prometnico.
(3) G
lavna napajalna cesta - cesta A, ki je podaljšek obstoječe ceste in poteka
po zahodnem robu, se bo nadaljevala v sm
eri proti jugu, kot glavna napajalna cesta tudi za preostalo obm
očje zato je opredeljena kot del primarne prom
e-tne in kom
unalne infrastrukture. (4
) Sekundarna notranja m
reža je sestavljena iz sekundarne ceste B in no-
tranje mreže prom
etnih površin posameznih enot. C
esta B poteka krožno pri
čemer se južni krak nadaljuje proti vzhodu in zaključuje z obračališčem
.
8. člen
(funkcija ob
mo
čja)
(3) N
a območju O
PP
N so objekti v skladu z U
redbo o uporabi enotne klasifika-cije vrst objektov (U
r.l.RS
, št.: 33
/03
, 78
/05
-popr.) namenjeni za:
- 12
20
upravne in pisarniške stavbe-
123
0 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
- 12
51 industrijske stavbe in skladišča
(2) K
ot dopolnilna dejavnost je na območju dopustna gradnja stavb za izobra-
ževanje in znanstveno raziskovalno delo ter gostinstvo. (3
) Na obm
očju ni dovoljena gradnja stanovanjskih stavb.
9. člen
(funkcija in ob
likovanje javnih zelenih in d
rugih skup
nih po
vršin)
(1) V obm
očju urejanja je v okviru skupnih ureditev načrtovana:izgradnja napajalne ceste –
A v podaljšku Ljubljanske ceste na trasi obstoječe poljske poti. (2
) Na obm
očju ni predvidenih skupnih zelenic. Posam
ezni investitorji so dol-žni zagotoviti in urediti zelene površine, ki so znotraj njihovih gradbenih parcel, ob interni cesti je zaželena zasaditev živih m
ej ali drevoreda. (3
) Na vzhodnem
robu območja O
PP
N je načrtovana ozelenitev ježe, ki ločuje
tako programske sklope kot tudi višinsko različna obm
očja; zelene površine bodo del posam
eznih gradbenih parcel. Nove zasaditve z avtohtono vegetaci-
jo ne smejo segati v obm
očje podzemnih infrastrukturnih vodov.
10
. člen(leg
e in velikosti o
bjekto
v na zemljišču z njiho
vo funkcio
nalno,
tehnično in o
bliko
vno zasno
vo s p
og
oji za p
rojektiranje)
(1) Lega objektov je razvidna iz grafičnih prikazov. Lego objektov določa raster
osnovnega prometnega om
režja in geometrija parcelnih m
ej. Znotraj območja
1. faze je načrtovanih sedem objektov. O
bjekti se lahko med seboj združujejo
ali povežejo z nadkritimi prehodi ali s posam
ezno etažo. (2
) Načrtovana je gradnja naslednjih objektov :
Objekt A:
- tlorisne dimenzije: 3
6,0
m x 24
,0 m
- max višinski gabarit: P
+ 2
N
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
7
- vi
šins
ki g
abar
it st
avbe
je
lahk
o pr
itlič
en z
izko
rišče
nim
pod
stre
šjem
, pr
i ka
tere
m je
kot
a pr
itlič
ja n
ajve
č 0
,3 m
etra
nad
ter
enom
(ra
zen
v pr
imer
u za
gota
vlja
nja
vars
tva
pred
ško
dljiv
im d
elov
anje
m v
oda
na p
opla
vnih
obm
o-čj
ih),
kota
vrh
a ka
pne
lege
pa
3,3
met
ra n
ad p
ritlič
jem
,-
stre
ha m
ora
biti
izve
dena
na
enak
nač
in in
v e
naki
h ba
rvah
ter
mat
eria
lih
kot n
ad o
snov
no s
tavb
o, r
azen
pri
stek
lenj
akih
in n
adst
rešk
ih,
pri k
ater
ih
se d
opuš
ča tu
di s
treha
iz b
rezb
arvn
ega
stek
la a
li br
ezba
rvni
h, s
tekl
u po
-do
bnih
mat
eria
lov,
nad
stre
ški s
o la
hko
tudi
eno
kapn
i v m
inim
alne
m n
aklo
-nu
(do
8°)
,-
za o
dpira
nje
stre
šin,
arh
itekt
urno
obl
ikov
anje
, upo
rabo
mat
eria
lov,
pos
ta-
vite
v in
vgr
adnj
o fo
tovo
ltaič
nih
celic
in s
ončn
ih s
prej
emni
kov
velja
jo e
naka
do
loči
la k
ot z
a os
novn
i obj
ekt,
- na
pušč
i mor
ajo
biti
tank
i z v
idni
mi k
onst
rukc
ijski
mi e
lem
enti
oziro
ma
enak
i ko
t pri
osno
vnem
obj
ektu
,-
obje
kti z
a la
stne
pot
rebe
pri
večs
tano
vanj
skih
sta
vbah
mor
ajo
biti
oblik
o-va
ni e
notn
o za
cel
otno
obm
očje
pro
stor
ske
enot
e.
(2.4
) Za
reze
rvoa
rje z
a ut
ekoč
inje
ni n
aftn
i plin
ali
kuril
no o
lje n
a te
renu
in tl
ako-
vanj
e dv
oriš
č je
treb
a up
ošte
vati
dolo
čila
pre
jšnj
ega
člen
a.
(2.5
) Na
obm
očjih
var
ovan
j in
omej
itev
s po
droč
ja v
arov
anja
kul
turn
e de
dišč
i-ne
gra
dnja
baz
enov
in s
tekl
enja
kov
ni d
ovol
jena
, za
koni
to z
graj
ene
baze
ne in
st
ekle
njak
e se
lahk
o re
kons
trui
ra.
(3) P
osta
vite
v og
raj v
nas
elju
ali
delu
nas
elja
naj
upo
štev
a tip
, mat
eria
l in
viši
no
ogra
j, ki
je
znač
ilna
zanj
. P
ravi
lom
a na
j se
sad
ijo ž
ive
mej
e oz
irom
a po
sta-
vlja
jo ž
ične
ali
lese
ne o
graj
e, d
opus
tne
so t
udi k
ovin
ske
(kov
ane)
ogr
aje.
V
stan
ovan
jski
h ob
moč
jih v
išin
e og
raj n
e sm
ejo
pres
egat
i 1,6
0 m
, ka
r ne
vel
ja
za ig
riščn
e in
pro
tihru
pne
ogra
je. M
asiv
ne, r
azen
pro
tihru
pne
ogra
je in
ogr
aje
okol
i po
kopa
lišč,
nis
o do
volje
ne,
raze
n v
prim
eru
ohra
njan
ja k
ultu
rne
dedi
-šč
ine
(zid
ovi o
koli
cerk
va,
grad
ov ip
d.).
Varo
valn
e in
igriš
čne
ogra
je n
aj b
odo
pros
ojne
, nev
padl
jivih
bar
v. V
stop
na in
uvo
zna
vrat
a se
ne
smej
o od
pira
ti pr
oti
cest
i. V
križ
išči
h og
raje
ne
smej
o ov
irati
preg
ledn
ega
triko
tnik
a. N
a ob
moč
jih
kultu
rne
dedi
ščin
e na
j bo
do iz
nar
avni
h m
ater
ialo
v –
les
, vi
soke
naj
več
1,2
m
etra
in o
blik
ovan
e en
osta
vno.
V o
bmoč
jih n
asel
bins
ke d
ediš
čine
pra
vilo
ma
niso
dov
olje
ne p
rotih
rupn
e og
raje
, igr
iščn
e pa
mor
ajo
biti
žičn
ate.
Dol
očila
za
post
avite
v og
raj v
elja
jo tu
di z
a og
raje
, ki n
iso
pom
ožni
obj
ekti.
(4) Š
karp
e in
pod
porn
i zid
ovi m
oraj
o bi
ti ar
hite
ktur
no o
blik
ovan
i ozi
rom
a ob
de-
lani
z n
arav
nim
i mat
eria
li in
oze
lenj
eni.
V ob
moč
ju n
asel
bins
ke k
ultu
rne
dedi
-šč
ine
so la
hko
viso
ki n
ajve
č 1,
2 m
etra
, dop
ustn
a je
tudi
izve
dba
v ve
č ni
vojih
. D
oloč
ila z
a šk
arpe
in p
odpo
rne
zido
ve v
elja
jo tu
di z
a šk
arpe
in p
odpo
rne
zido
-ve
, ki n
iso
pom
ožni
obj
ekti.
(5) P
omož
ni k
met
ijsko
-goz
dars
ki o
bjek
ti:
(5.1
) P
omož
ni k
met
ijsko
-goz
dars
ki o
bjek
ti so
obj
ekti,
kot
so:
obj
ekt
za r
ejo
živa
li, č
ebel
njak
, pr
emič
ni č
ebel
njak
, go
zdna
učn
a po
t, gr
ajen
a go
zdna
vla
-ka
, pol
jska
pot
, rib
nik
kot v
odno
zaj
etje
, vrt
ina
ali v
odnj
ak, k
rmiš
če, m
olzi
šče,
hl
evsk
i izp
ust,
ogra
je z
a pa
šo ž
ivin
e, ra
stlin
jak,
goz
dna
cest
a, k
ašča
, koz
olec
, se
nik,
km
ečka
lopa
, si
los,
ske
denj
, gn
ojiš
če,
zbira
lišče
gno
jnic
e oz
. gn
ojev
-ke
, vod
ni z
bira
lnik
, bet
onsk
o ko
rito,
obo
ra z
a re
jo ž
ival
i, og
rada
za
urje
nje
konj
in
uče
nje
ježe
.
(5.2
) O
blik
ovan
je č
ebel
njak
ov in
koz
olce
v m
ora
upoš
teva
ti lo
kaln
o tra
dici
jo.
Pri
topl
arjih
, ki
nis
o po
mož
ni o
bjek
ti, m
ora
biti
tloris
ni g
abar
it v
razm
erju
vsa
j 1
:2, m
aksi
mal
na v
išin
a ko
te v
rha
kapn
e le
ge 5
,5 m
etra
nad
rašč
enim
tere
nom
(r
azda
lja s
e m
eri
od n
ajni
žjeg
a de
la t
eren
a),
stre
ha s
imet
rična
dvo
kapn
ica,
gr
afitn
o si
ve b
arve
, s
stre
šnim
nak
lono
m m
ed 3
8°
in 4
5°,
upo
raba
mat
eria
-lo
v in
arh
itekt
urno
obl
ikov
anje
pa
mor
a sl
editi
loka
lni t
radi
ciji.
Gra
dnja
ozi
rom
a po
stav
itev
čebe
lnja
ka je
dov
olje
na, č
e se
pre
dhod
no p
ridob
i mne
nje
pris
tojn
e če
bela
rske
slu
žbe,
iz k
ater
ega
izha
ja,
da je
zem
ljišč
e, n
a ka
tere
m n
aj b
i sta
l ta
kšen
čeb
elnj
ak, v
skl
adu
s pr
edpi
si, k
i ure
jajo
čeb
elar
stvo
, nje
gov
inve
stito
r pa
mor
a bi
ti vp
isan
v re
gist
er č
ebel
arje
v.
(5.3
) Pri
oblik
ovan
ju k
meč
kih
lop,
ske
dnje
v, s
enik
ov,
krm
išč
in m
olzi
šč (d
olo-
čila
vel
jajo
tudi
za
obje
kte,
ki n
iso
pom
ožni
obj
ekti)
je tr
eba
upoš
teva
ti lo
kaln
o tra
dici
jo in
nas
ledn
je p
ogoj
e:
- tlo
risni
gab
arit
mor
a bi
ti po
dolg
ovat
v ra
zmer
ju s
trani
c vs
aj 1
:1,5
,-
viši
nski
gab
arit
je la
hko
do K
+ P
z iz
koriš
čeni
m p
odst
rešj
em, p
ri ka
tere
m
je k
ota
pritl
ičja
naj
več
0,3
met
ra n
ad t
eren
om (
pri
tere
nu v
nak
lonu
se
mer
i od
najv
išje
ga d
ela
tere
na),
kota
vrh
a ka
pne
lege
pa
3,3
met
ra n
ad
pritl
ičje
m,
- st
rehe
mor
ajo
biti
sim
etrič
ne d
voka
pnic
e, la
hko
so z
aklju
čene
s č
opi,
na-
klon
stre
h je
dov
olje
n v
razp
onu
od 3
8°
do 4
5°,
stre
šna
kriti
na m
ora
biti
graf
itno
sive
bar
ve, s
stre
šnik
i je
treba
ust
varit
i dro
bno
teks
turo
, ses
tavl
je-
no iz
man
jših
ele
men
tov,
- na
pušč
i mor
ajo
biti
tank
i z v
idni
mi k
onst
rukc
ijski
mi e
lem
enti,
- v
graj
enem
obm
očju
km
etije
je d
ovol
jena
tudi
pos
tavi
tev
ali v
grad
nja
foto
-vo
ltaič
nih
celic
in s
ončn
ih s
prej
emni
kov
pod
pogo
ji, k
i vel
jajo
za
tradi
cio-
naln
o pr
osto
stoj
ečo
hišo
(A1
) iz
(1.)
točk
e 31
. čle
na.
(5.4
) Tlo
risni
gab
arit
stol
past
ega
silo
sa je
pril
agoj
en te
hnol
ogiji
. Ve
rtik
alni
ga-
barit
ne
sme
pres
egat
i viš
ine
najv
išje
ga o
bjek
ta v
okv
iru k
met
ije, k
ar v
elja
tudi
za
obj
ekte
, ki n
iso
pom
ožni
.
(5.5
) Za
obst
oječ
e go
zdne
učn
e po
ti je
treb
a up
ošte
vati
velja
vne
pred
pise
, za
nove
pa
je tr
eba
izde
lati
celo
stno
pod
obo.
(5.6
) V o
bmoč
jih v
arov
anj i
n om
ejite
v s
podr
očja
var
ovan
ja k
ultu
rne
dedi
ščin
e je
kot
a na
jviš
jega
del
a gn
ojiš
ča n
ajve
č 1,
3 m
etra
nad
rašč
enim
tere
nom
.
(6) P
ri ob
likov
anju
kio
skov
, odp
rtih
sez
onsk
ih g
ostin
skih
vrt
ov, o
drov
z n
adst
re-
škom
, na
pro
stem
in z
ačas
nih
obje
ktov
nam
enje
nih
zača
snem
u sk
ladi
ščen
ju
nene
varn
ih s
novi
je tr
eba
pri u
pora
bi m
ater
ialo
v in
izbo
ru b
arv
upoš
teva
ti lo
kal-
ne z
nači
lnos
ti. Z
a vs
e za
časn
e ob
jekt
e (r
azen
cirk
use
in z
ačas
ne t
ribun
e za
gl
edal
ce n
a pr
oste
m) v
elja
, da
se je
treb
a iz
ogni
ti iz
stop
ajoč
im b
arva
m.
(7) S
pom
insk
a ob
elež
ja,
skul
ptur
e in
dru
ge p
rost
orsk
e in
štal
acije
ter
vodn
jaki
oz
irom
a ok
rasn
i baz
eni i
n tu
ristič
ne o
znak
e m
oraj
o bi
ti lo
cira
ni t
ako,
da
se z
nj
imi v
sebi
nsko
in o
blik
ovno
dop
olnj
uje
javn
i pro
stor
, da
ne
mot
ijo a
mbi
enta
, da
ne
zast
irajo
zna
čiln
ih p
ogle
dov
in d
a ne
ovi
rajo
pro
met
a te
r vz
drže
vanj
a in
frast
rukt
urni
h na
prav
.
(8) O
blik
ovan
je tu
ristič
nih
ozna
k m
ora
biti
enot
no z
a po
sam
ezno
mak
roce
loto
.
(9) U
rban
a op
rem
a:
(9.1
) Urb
ana
opre
ma
so o
bjek
ti, k
ot s
o: n
adkr
ita č
akal
nica
, ja
vna
kole
sarn
ica
z na
dstre
škom
, tra
nspa
rent
, sku
lptu
ra, k
iosk
oz.
tips
ki z
aboj
nik,
mon
tažn
a sa
-ni
tarn
a en
ota,
vod
njak
ali
okra
sni b
azen
, ot
rošk
o ig
rišče
, ob
ešan
ka n
a dr
ogu
javn
e ra
zsve
tljav
e, o
bjek
t za
ogla
ševa
nje.
(9.2
) Urb
ana
opre
ma
mor
a bi
ti v
nase
lju a
li de
lu n
asel
ja o
blik
ovan
a en
otno
. Lo-
cira
na m
ora
biti
tako
, da
se n
e ov
ira fu
nkci
onal
no o
vira
nih
oseb
ter v
zdrž
evan
ja
infra
stru
ktur
nega
om
režj
a. N
ajvi
šji d
eli n
apis
ov in
rek
lam
ne
smej
o pr
eseg
ati
viši
ne h
iše.
Na
obje
ktih
in o
bmoč
jih d
ediš
čine
rek
lam
e ni
so d
ovol
jene
. N
ad-
stre
ški,
izve
ski i
n na
pisi
nad
vho
di in
izlo
žbam
i mor
ajo
biti
najm
anj
2,5
me-
tra n
ad p
ohod
no p
ovrš
ino.
Pri
oblik
ovan
ju n
adkr
ite č
akal
nice
na
avto
busn
em
post
ajal
išču
, ja
vne
kole
sarn
ice,
več
nam
ensk
ega
kios
ka j
e tre
ba z
upo
rabo
m
ater
ialo
v in
izbo
rom
bar
v up
ošte
vati
loka
lne
znač
ilnos
ti. Iz
ogni
ti se
je t
reba
iz
stop
ajoč
im b
arva
m. U
rban
a op
rem
a, ra
zen
post
avite
v av
tobu
snih
pos
taja
lišč
ob re
kons
truk
ciji
loka
lnih
ces
t, na
km
etijs
kih
zem
ljišč
ih n
i dov
olje
na.
(10
) Vad
beni
obj
ekti
nam
enje
ni š
port
u in
rekr
eaci
ji na
pro
stem
, kot
so:
igriš
če
na p
rost
em, k
oles
arsk
a st
eza,
pla
nins
ka p
ot, s
muč
išče
, spr
ehaj
alna
pot
, špo
r-tn
o st
reliš
če, t
rimsk
a st
eza
in v
zlet
išče
.
(11
) Zač
asni
obj
ekti,
nam
enje
ni s
ezon
ski t
uris
tični
pon
udbi
ali
prire
ditv
am, k
ot
so:
kios
k oz
irom
a tip
ski z
aboj
nik,
pom
ol,
odpr
t se
zons
ki g
ostin
ski v
rt,
pokr
it pr
osto
r z n
apih
ljivo
kon
stru
kcijo
ali
mon
tažn
i šot
or, o
der z
nad
stre
škom
, pok
rit
prire
ditv
eni p
rost
or,
cirk
us,
zača
sna
tribu
na z
a gl
edal
ce n
a pr
oste
m,
obje
kti
nam
enje
ni z
ačas
nem
u sk
ladi
ščen
ju n
enev
arni
h sn
ovi.«
31. č
len
V pr
vem
ods
tavk
u 3
4. č
lena
se:
- v č
etrt
i alin
eji b
esed
o »o
sonč
enje
nad
omes
ti z
bese
do »
osve
tlite
v«,
- dod
a no
vo p
eto
alin
ejo,
ki s
e gl
asi:
»- z
ahte
ve v
zve
zi z
var
čeva
njem
z e
nerg
ijo in
ohr
anja
njem
topl
ote.
«
32
. čle
n
Tret
ji od
stav
ek 3
5. č
lena
se
spre
men
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:»(
3)
Gra
dben
a pa
rcel
a na
kat
eri
stoj
i ob
jekt
ozi
rom
a je
bilo
zan
j pr
idob
lje-
no g
radb
eno
dovo
ljenj
e, j
e la
hko
pred
met
par
cela
cije
sam
o v
prim
erih
, če
sp
rem
emba
mej
e al
i pov
ršin
e pa
rcel
e ne
bo
povz
roči
la k
ršitv
e s
tem
odl
okom
pr
edpi
sani
h pr
osto
rski
h iz
vedb
enih
pog
ojev
, ki v
elja
jo z
a ob
jekt
(fak
tor i
zrab
e,
fakt
or z
azid
anos
ti, d
elež
odp
rtih
biv
alni
h po
vrši
n, o
dmik
e od
par
celn
ih m
ej in
po
dobn
o).«
33
. čle
n
V 3
6. č
lenu
:-
tretji
ods
tave
k »
(3)
V pr
imer
u sk
upne
ga p
arki
rišča
za
obje
kte
z ra
zlič
nim
i de
javn
ostm
i se
upoš
teva
naj
večj
e po
trebe
po
isto
časn
em p
arki
ranj
u.«
se p
re-
štev
ilči v
čet
rti o
dsta
vek,
- s
edan
ji če
trti
in p
eti o
dsta
vek
post
anet
a pe
ti in
šes
ti od
stav
ek,
- v d
ruge
m o
dsta
vku
se b
esed
ilo »
zado
stne
par
kirn
e po
vrši
ne, g
araž
na m
esta
al
i gar
aže
tako
za
stan
oval
ce k
akor
tudi
zap
osle
ne in
obi
skov
alce
« na
dom
esti
z be
sedi
lom
»pa
rkirn
a m
esta
pre
dpis
ana
s te
m o
dlok
om«,
- pre
gled
nica
8 s
e pr
ešte
vilč
i v p
regl
edni
co 7
,-
v pr
egle
dnic
i 7 s
e v
vrst
icah
sta
vbe
za fi
tnes
, ob
rtni
in in
dust
rijsk
i obr
ati t
er
posl
ovni
pro
stor
i s s
trank
ami s
prem
eni n
orm
ativ
naj
man
jšeg
a št
evila
par
kirn
ih
mes
t tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:
UO
, stra
n3
4
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
- od
laga
nje
vsak
ršne
ga m
ater
iala
ali
odpa
dkov
ter
izte
kanj
e ne
preč
išče
nih
met
eorn
ih v
oda
s ce
stiš
ča v
obm
očje
nar
avne
vre
dnot
e ni
dop
ustn
o. V
vo
doto
k ni
dop
ustn
o od
vaja
ti su
spen
zij,
olj,
maz
iv in
nev
arni
h sn
ovi.
(3)
Prip
oroč
ila n
a ek
ološ
ko p
omem
bnem
obm
očju
:-
ob S
avi n
aj s
e oh
ranj
a vs
a dr
eves
na in
grm
ovna
veg
etac
ija in
goz
dni r
ob;
- oh
ranj
a na
j se
strn
jen
gozd
, ki o
bdaj
a ce
sto
z ob
eh s
trani
.(4
) P
ri na
črto
vanj
u in
izve
dbi j
e po
trebn
o up
ošte
vati
smer
nice
Zav
oda
RS
za
vars
tvo
nara
ve.
(5)
V p
rimer
u os
vetlj
evan
ja c
este
naj
bo
le-to
zm
anjš
ano
na n
ajni
žjo
rave
n.
Upo
štev
a na
j se
Ure
dba
o m
ejni
h vr
edno
stih
sve
tlobn
ega
ones
naže
vanj
a ok
o-lja
.(6
) N
a pr
etež
nem
del
u ob
Sav
ski c
esti
je n
a ob
eh s
trane
h ev
iden
tiran
a go
zdna
po
vrši
na.
Vse
ured
itve
naj s
e na
črtu
je ta
ko,
da b
o po
trebe
n m
inim
alni
pos
eg
v go
zdne
pov
ršin
e. G
ozdn
o dr
evje
, ki
ga
bo p
otre
bno
odst
rani
ti, m
ora
pred
po
seko
m e
vide
ntira
ti po
obla
ščen
i del
avec
Zav
oda
za g
ozdo
ve S
love
nije
, Kra
-je
vne
enot
e R
adov
ljica
.
23
. čle
n(v
arst
vo p
red
hrup
om)
(1)
Obr
avna
vano
obm
očje
je g
lede
na
pred
vide
ne d
ejav
nost
i raz
vršč
eno
v IV
. st
opnj
o va
rstv
a pr
ed h
rupo
m.
(2)
Za z
man
jšan
je h
rupa
v č
asu
grad
nje
je tr
eba
zago
tovi
ti, d
a je
med
gra
dnjo
up
orab
ljena
nov
ejša
gra
dben
a m
ehan
izac
ija,
s ce
rtifi
kati
o zv
očni
moč
i, ki
ne
pres
egaj
o pr
edpi
sani
h vr
edno
sti.
(3)
V ča
su g
radn
je je
izva
jale
c do
lžan
zag
otov
iti m
onito
ring
hrup
a in
ukr
epat
i v
prim
eru
prek
orač
itev
vred
nost
i, do
loče
nih
za č
as g
radn
je.
X. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A O
BR
AM
BO
TE
R V
AR
ST
VO
PR
ED
NA
RA
VN
IMI I
N D
RU
GIM
I NE
SR
EČ
AM
I, V
KLJ
UČ
NO
Z
VA
RS
TVO
M P
RE
D P
OŽ
AR
OM
24. č
len
(ukr
epi z
a va
rstv
o pr
ed p
ožar
om)
(1)
Upo
štev
ati j
e po
trebn
o po
žarn
o og
rože
nost
gra
jene
ga in
nar
avne
ga o
ko-
lja.
Med
gra
dnjo
mor
a iz
vaja
lec
upoš
teva
ti pr
edpi
se v
arst
va p
red
poža
rom
in
drug
e pr
edpi
se s
pod
ročj
a na
črto
vanj
a, p
roje
ktira
nja
in g
radn
je o
bjek
tov
in
napr
av.
(2)
Pož
arna
var
nost
obs
toje
čih
obje
ktov
se
med
gra
dnjo
in p
o nj
ej n
e sm
e po
-sl
abša
ti (z
agot
ovlje
ni m
oraj
o bi
ti ne
ovira
ni in
var
ni d
ovoz
i, do
stop
i ter
del
ovne
po
vrši
ne z
a in
terv
enci
jska
voz
ila, v
iri v
ode
za g
ašen
je).
25
. čle
n(u
krep
i za
vars
tvo
pred
pop
lava
mi)
(1)
Obm
očje
OP
PN
ne
leži
na
popl
avno
ogr
ožen
em o
bmoč
ju n
iti n
a po
tenc
i-al
nih
popl
avni
h po
vrši
nah.
(2)
Pre
dvid
ene
ured
itve
se m
oraj
o iz
vest
i tak
o, d
a se
pop
lavn
a va
rnos
t obm
o-čj
a ne
bo
posl
abša
la.
XI.
DO
PU
ST
NA
OD
STO
PAN
JA O
D N
AČ
RTO
VAN
IH R
EŠ
ITE
V
26
. čle
n(d
opus
tna
odst
opan
ja)
(1)
Pri
real
izac
iji O
PP
N s
o do
pust
na o
dsto
panj
a od
tehn
ični
h re
šite
v pr
ome-
tnih
ure
dite
v (v
klju
čno
z lo
kaci
jam
i par
kiriš
č ob
tras
i Sav
ske
cest
e),
če s
e pr
i na
daljn
jem
pro
jekt
iranj
u pr
edvi
dijo
tehn
ične
reši
tve,
ki s
o pr
imer
nejš
e z
oblik
o-va
lske
ga, p
rom
etno
-tehn
ične
ga a
li ok
olje
vars
tven
ega
vidi
ka. S
prem
embe
mo-
rajo
biti
v s
klad
u s
smer
nica
mi i
n m
nenj
i pris
tojn
ih n
osilc
ev u
reja
nja
pros
tora
in
ne
smej
o bi
ti v
nasp
rotju
z ja
vnim
i int
eres
i, z
njim
i pa
mor
ajo
sogl
ašat
i tud
i ta
ngira
ni n
osilc
i ure
janj
a pr
osto
ra.
(2)
Pol
eg d
opus
tneg
a od
stop
anja
od
prom
etno
tehn
ični
h re
šite
v so
dop
ustn
e tu
di s
prem
embe
tras
kom
unal
nih,
ene
rget
skih
in d
rugi
h in
frast
rukt
urni
h vo
dov,
ob
jekt
ov,
napr
av in
prik
ljučk
ov z
arad
i ust
rezn
ejše
osk
rbe
in r
acio
naln
ejše
iz-
rabe
pro
stor
a po
d po
goje
m, d
a so
prid
oblje
na s
ogla
sja
njih
ovih
upr
avlja
vcev
. (3
) D
opus
tna
so tu
di p
rilag
ajan
ja lo
kaci
j pre
dvid
enih
in o
bsto
ječi
h ce
stni
h pr
i-kl
jučk
ov d
o so
sedn
jih o
bmoč
ij te
r ur
edite
v do
datn
ih d
osto
pov
do o
bjek
tov
in
zem
ljišč
, ki
v O
PP
N n
iso
pose
bej o
pred
elje
ni,
a bo
do u
tem
elje
no z
ahte
vani
v
nada
ljnjih
faza
h pr
ipra
ve p
roje
ktne
dok
umen
taci
je.
(4)
Dop
ušča
se
tudi
mož
nost
mod
ifika
cije
pro
fila
cest
e oz
irom
a pr
ilago
dite
v za
radi
spe
cifič
nih
situ
acij.
Dop
ustn
o je
zap
iranj
e ob
cest
nega
trap
ezne
ga ja
rka
ter
ured
itev
poti
za k
oles
arje
in p
ešce
. S
klad
no z
dop
ustn
imi o
dsto
panj
i so
dopu
stna
tudi
ods
topa
nja
od p
redv
iden
e pa
rcel
acije
.(5
) V
obm
očju
OP
PN
je m
ožno
zgr
aditi
tudi
dru
go in
frast
rukt
uro,
ki z
OP
PN
ni
pose
bej n
ačrt
ovan
a. V
tem
prim
eru
je p
otre
bno
prid
obiti
pro
jekt
ne p
ogoj
e in
so
glas
ja p
risto
jnih
nos
ilcev
ure
janj
a pr
osto
ra.
(6)
Dop
ustn
a je
tudi
rek
onst
rukc
ija o
z. g
radn
ja n
oveg
a po
dvoz
a po
d že
lezn
i-šk
o pr
ogo,
za
kar
je p
redh
odno
pot
rebn
o iz
dela
ti us
trezn
o pr
ojek
tno
doku
-m
enta
cijo
, ki m
ora
biti
uskl
ajen
a s
pogo
ji up
ravl
javc
a že
lezn
iške
pro
ge.
XII.
DR
UG
I PO
GO
JI IN
ZA
HT
EV
E Z
A IZ
VAJA
NJE
OP
PN
27. č
len
(dru
gi p
ogoj
i in
obve
znos
ti in
vest
itorje
v in
izva
jalc
ev)
(1)
Med
izva
janj
em p
oseg
ov n
a ob
moč
ju O
PP
N je
izva
jale
c do
lžan
zag
otov
iti
nem
oten
o de
lova
nje
kom
unal
ne o
skrb
e in
dos
tope
do
vseh
obs
toje
čih
infra
-st
rukt
urni
h vo
dov
in n
apra
v te
r jih
tako
j obn
oviti
, če
so o
b gr
adnj
i poš
kodo
vani
.(2
) In
vest
itor
in iz
vaja
lec
mor
a za
goto
viti
vare
n pr
omet
ozi
rom
a za
goto
viti,
da
med
gra
dnjo
pro
met
na v
arno
st n
i sla
bša
in d
a ne
prih
aja
do z
asto
jev
na o
bsto
-je
čem
ces
tnem
om
režj
u.
(3)
Po
zakl
jučk
u de
l je
inve
stito
r dol
žan
odst
rani
ti vs
e za
časn
e ob
jekt
e, o
dveč
-ni
gra
dben
i in
izko
pani
mat
eria
l odp
elja
ti na
ust
rezn
o de
poni
jo o
ziro
ma
zago
-to
viti
naro
čilo
za
prev
zem
gra
dben
ih o
dpad
kov,
plo
dno
zem
ljo p
a up
orab
iti z
a po
novn
o ur
edite
v ze
leni
h po
vrši
n.(4
) P
oleg
pog
ojev
, ki
jih
pred
pisu
je ta
odl
ok,
je tr
eba
upoš
teva
ti tu
di v
se p
o-go
je in
om
ejitv
e iz
sm
erni
c, p
odan
ih k
tem
u O
PP
N in
vso
vel
javn
o za
kono
dajo
.
XIII
. KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
28
. čle
n(v
pogl
ed v
OP
PN
)
OP
PN
je
na v
pogl
ed v
sem
zai
nter
esira
nim
na
Obč
ini
Rad
ovlji
ca i
n U
prav
ni
enot
i Rad
ovlji
ca.
29
. čle
n(n
adzo
r)
Nad
zor n
ad iz
vaja
njem
tega
odl
oka
opra
vlja
jo p
risto
jne
inšp
ekci
jske
slu
žbe.
30
. čle
n(p
ričet
ek v
elja
vnos
t)
Ta o
dlok
zač
ne v
elja
ti os
mi d
an p
o ob
javi
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
015
/201
3
Dat
um: 2
4. 9
. 201
4
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
5.
Na
podl
agi 6
1. č
lena
Zak
ona
o pr
osto
rske
m n
ačrt
ovan
ju (U
r. l.
RS
, št.
33
/07
in
spr
emem
be) i
n 17
. čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(DN
UO
, št.
188
/201
4)
je O
bčin
ski s
vet
Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a sv
oji 3
1. r
edni
sej
i dne
24
. 9
. 2
014
sp
reje
l
OD
LOK
o
Ob
čins
kem
po
dro
bne
m p
rost
ors
kem
nač
rtu
za o
bm
očj
e m
ešan
ih p
ovr
šin
RA
22
– P
red
trg
(1
. faz
a)
I . S
PLO
ŠN
E D
OLO
ČB
E
1. č
len
(po
dla
ga
za o
bči
nski
od
lok)
(1) S
tem
odl
okom
se
spre
jme
Obč
insk
i pod
robn
i pro
stor
ski n
ačrt
za
obm
očje
m
ešan
ih p
ovrš
in R
A22
– P
redt
rg (1
. faz
a)
(v n
adal
jeva
nju
OP
PN
). (2
) OP
PN
je p
ripra
vlje
n v
skla
du z
vel
javn
o za
kono
dajo
(Zak
on o
pro
stor
skem
na
črto
vanj
u –
ZP
Nač
rt,
Ur.l
.RS
, št
. 3
3/2
007
, 7
0/0
8 –
ZVO
-1B
, 10
8/0
9,
80
/10
- ZU
PU
DP
P) i
n po
dzak
onsk
imi p
redp
isi.
(3)
OP
PN
je
pod
št.
proj
ekta
19
/201
3 v
sep
tem
bru
201
4 i
zdel
al R
azvo
jni
cent
er R
adov
ljica
d.o
.o..
2. č
len
(vse
bin
a)
Obč
insk
i pod
robn
i pro
stor
ski n
ačrt
vse
buje
:
1. O
dlok
(tek
stua
lni d
el),
ki o
bseg
a:I.
Spl
ošne
dol
očbe
II. U
mes
titev
nač
rtov
ane
ured
itve
v pr
osto
rIII
. Opi
s pr
osto
rske
ure
ditv
e, k
i se
načr
tuje
s p
odro
bnim
nač
rtom
IV.
Zasn
ova
proj
ektn
ih r
ešite
v in
pog
ojev
gle
de p
riklju
čeva
nja
obje
ktov
na
go-
spod
arsk
o ja
vno
infra
stru
ktur
o in
gra
jeno
javn
o do
bro
V. R
ešitv
e in
ukr
epi z
a va
rova
nje
okol
ja,
ohra
njan
je n
arav
e, v
arst
vo k
ultu
rne
dedi
ščin
e in
traj
nost
no ra
bo n
arav
nih
dobr
in
UO
, stran8
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
Stavbe za fitnes ipd.
1 P
M / 15
m2 +
1 P
M / 4
zaposlene
Obrtni in industrijski obrati
1 P
M / 7
0 m
2 neto površine +
1 P
M / 2
zaposlena
Poslovni prostori s strankam
i1
PM
/ 30
m2 neto površine +
1
PM
/ 4 zaposlene
34
. člen
V 37. členu se:- sprem
eni naslov člena tako, da se sedaj glasi: »potek omrežij in objektov
gospodarske javne infrastrukture«,- v prvi odstavek sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(1
) Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je pravilom
a treba zgraditi v obstoječem
ali predvidenem cestnem
svetu tako, da je možno vzdrževanje
omrežja in priključkov. O
b obstoječem cestnem
telesu je praviloma treba za-
gotoviti od 1,0 m
do 2,0
m širok pas cestnega sveta z om
ejeno lastninsko pravico, razen v prim
eru ohranjanja značilne vaške pozidave.«.
35
. člen
V 43
. členu se doda nov (2) in (3
) odstavek, ki se glasita:»(2
) Predvidena je rekonstrukcija enosistem
skih daljnovodov v nadzemne dvo-
sistemske daljnovode.
(3) Vzdrževalnem
u osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti viso-
konapetostnih daljnovodov se mora zagotoviti dostop do vseh m
est predme-
tnih elektroenergetskih objektov ob kateremkoli času.«
36
. člen
V petem odstavku 4
5. člena se črta besedilo »gram
oznic in ostalih objektov za pridobivanje« in za besedo surovin doda vejico in besedilo »če je to opre-deljeno z O
PP
N«.
37. člen
Naslov poglavja 3
.3.2
.2. se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»Varovalni pasovi om
režij in objektov gospodarske javne infrastrukture«.
38
. člen
Naslov 47. člena se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»varovalni pasovi om
režij in objektov gospodarske javne infrastrukture«.V prvem
odstavku 47. člena se besedilo »enostavne objekte in nezahtevne« nadom
esti z besedilom »pom
ožne«.
Drugi odstavek istega člena se sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(2
) V preglednici št. 8 so prikazani varovalni pasovi posam
eznih omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture.
Preglednica 8
: Prikaz varovalnih pasov posam
eznih omrežij in objektov gospo-
darske javne infrastrukture:
objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture
varovalni pas
državne ceste:
- avtoceste4
0 m
- glavne ceste2
5 m
- regionalne ceste15
m
- državne kolesarske poti5
m
občinske ceste:
- lokalna cesta6
m
- javna pot4
m
- javna pot za kolesarje2
m
- zbirna mestna ali krajevna cesta
8 m
- mestna ali krajevna cesta
6 m
železniške proge10
0 m
vodovod, kanalizacija, vodi namenjeni telekom
unikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim
razdelilnim sistem
om,
in drugi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pom
ena ali so v javno korist, razen priključkov nanje
3 m
elektroenergetski vodi nazivne napetosti:
- 110 kV in 3
5 kV –
nadzemni potek
15 m
- 110 kV in 3
5 kV –
podzemni potek
3 m
- 1 do vključno 2
0 kV –
nadzemni potek
10 m
- 1 do vključno 2
0 kV –
podzemni potek
1 m
- elektroenergetska razdelilna transformatorska postaja
110 kV in 3
5 kV R
TP
15 m
- elektroenergetska prosto stoječa transformatorska
postaja (TP)
2 m
plinovodi z delovnim tlakom
:
- nad 16 bar
100
m
- manjšim
od 16 barov
5 m
V tretjem odstavku istega člena se črta besedi »objektov in« in za besedo
»omrežij« doda besedi »in objektov«.
V četrti alineji tretjega odstavka se številko »9« nadom
esti s številko »8«.
39
. člen
V drugem odstavku 4
8. člena se besedilo »nezahtevne in enostavne« nado-
mesti z besedo »pom
ožne«.
40
. člen
49
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
» 49
. člen(obveznost priključevanja na om
režja in objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1) O
bjekte je treba priključiti na predpisano komunalno oprem
o iz prejšnjega člena in na drugo kom
unalno opremo, ki jo za posam
ezne vrste objektov ozi-rom
a funkcionalne enote predpisuje ta odlok ali drugi predpisi.
(2) P
omožne objekte je treba priključiti na kom
unalno opremo, kadar je za
njihovo uporabo to potrebno.
(3) O
bveznost priključevanja na komunalno oprem
o je opredeljena po posa-m
eznih funkcionalnih enotah.
Preglednica 9
: Prikaz obveznosti priključevanja na kom
unalno opremo po po-
sameznih naseljih.
Naselje
12
34
56
7
Begunje na G
orenjskemX
XX
XX
Brda
XX
X
Brezje
XX
XX
Brezovica
XX
XX
Češnjica pri K
ropiX
XX
X
Črnivec
XX
X
Dobravica
XX
X
Dobro P
oljeX
XX
X
Dvorska vas
XX
X
Globoko
XX
X
Gorica
XX
X
Hlebce
XX
X
Hraše
XX
XX
Kam
na Gorica
XX
XX
Kropa
XX
XX
LancovoX
XX
X
LesceX
XX
X
LipnicaX
X
XX
X
LjubnoX
XX
X
Mišače
XX
X
Mlaka
XX
XX
Mošnje
XX
XX
X
Noše
XX
X
Nova vas pri Lescah
XX
XX
Otoče
XX
X
Ovsiše
XX
XX
Peračica
XX
X
Podnart
XX
XX
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran33
varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in
naprav mora potekati usklajeno.
(8) D
opustne so delne in začasne ureditve v skladu s programi upravljavcev
vodov, ki morajo biti izvedene tako, da jih bo m
ogoče vključiti v končno fazo ureditve posam
eznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
(9) P
rojektiranje in gradnja komunalno energetskih ter kom
unikacijskih naprav in objektov m
ora potekati v skladu s smernicam
i posameznih nosilcev urejanja
prostora ter veljavnimi tipizacijam
i distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnim
i predpisi in standardi.(10
) Glede na to, da je gradnja infrastrukturnih priključkov za potrebe O
PP
N
RA
-80
Gram
oznica Graben predvidena v trasi S
avske ceste, jih je smiselno
izvajati sočasno z rekonstrukcijo ceste.
13. člen
(vodovodno omrežje)
(1) N
a območju O
PP
N poteka javni vodovod. Izvedba novih vodov na obm
očju ni predvidena.(2
) Vse cestne kape in pokrovi jaškov na vodovodnem om
režju naj se dvignejo na niveleto projektirane rekonstrukcije ceste.
14. člen
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
Fekalna kanalizacija:(1
) Na obm
očju OP
PN
poteka javna kanalizacija. Izvedba novih vodov na ob-m
očju ni predvidena.(2
) Vse cestne kape in pokrovi jaškov na fekalnem om
režju naj se dvignejo na niveleto projektirane rekonstrukcije ceste.M
eteorna kanalizacija:
(3) M
eteorna kanalizacija se bo uredila sočasno z rekonstrukcijo ceste. (4
) Vzdolž ceste je predviden odprti odvodnik – obcestni jarek. M
eteorne vode se bodo iz vozišča in brežin (zaledje) zbirale v obcestnem
jarku in na de-lih, kjer se pričakuje večje dotoke iz brežin tudi v betonskih kanaletah ob cesti. (5
) Padavinske vode je treba kontrolirano neškodljivo odvajati, tako da ne bo
prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin, objektov in
cest. Padavinskih voda ni dovoljeno voditi v zbirno kanalizacijo odpadnih vod,
ki bo priključena na obstoječ javni kanal.(6
) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba
upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o odvajanju kom
unalnih odpadnih in padavinskih odpadnih vod, predpisi in pogoji pristoj-nega upravljavca ter pridobiti soglasje upravljavca.
15. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) N
a območju O
PP
N se nahajajo elektroenergetske naprave in oprem
a na-m
enjena oskrbi odjemalcev z električno energijo.
(2) P
reko obravnavanega območja iz R
TP 110
/20
kV Radovljica poteka dalj-
novodna povezava izvod Kropa, ki je v zelo slabem
stanju. Elektro G
orenjska im
a v kratkoročnih planih namen zgraditi dva nova kablovoda, ki bosta nado-
mestila obstoječi daljnovod.
(3) P
ri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju elektrovodov je treba upoštevati tehnične norm
ative in standarde ter veljavno tipizacijo upravljavca ter pridobiti njegovo soglasje.
16. člen
(telekomunikacijsko om
režje)
(1) O
PP
N se nahaja v obm
očju napajanja Telekom, vozlišče R
adovljica. Na
območju O
PP
N potekajo obstoječe telekom
unikacijske naprave. (2
) Od jaška na križišču Š
ercerjeve in Savske ceste na severnem
delu par-cele št. 4
29
/2 do jaška na južnem
robu parcele št. 84
2, obe k.o. P
retrg je predvidena nova tri cevna telekom
unikacijska kabelska kanalizacija v dolžini približno 18
00
m.
(3) O
bstoječe TK om
režje je treba pred pričetkom del označiti in ustrezno
zaščititi. Morebitne prestavitve obstoječih telekom
unikacijskih naprav je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zem
ljišč.
17. člen(plinovodno om
režje)
(1) N
a območju O
PP
N je zgrajeno plinovodno om
režje, in sicer na križišču S
avske in Ljubljanske ceste.(2
) Novo plinovodno om
režje na območju O
PP
N ni predvideno.
18. člen
(toplovodno omrežje)
(1) N
a območju O
PP
N R
A-8
0 G
ramoznica G
raben je predvidena gradnja sis-tem
a daljinskega ogrevanja za oskrbo okoliških naselij. (2
) V trasi Savske ceste je za potrebe sistem
a daljinskega ogrevanja predvide-na um
estitev trase toplovodnega omrežja.
VIII. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A C
ELO
ST
NO
OH
RA
NJA
NE
K
ULT
UR
NE
DE
DIŠ
ČIN
E
19. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) O
bmočje O
PP
N delom
a posega na območje enote kulturne dediščine
Radovljica -Arheološko obm
očje Radovljica, E
ŠD
59
9.
(2) O
b vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zem
ljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na m
e-stu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine S
lovenije.
IX. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A VA
RS
TVO
OK
OLJA
IN N
AR
AV
NIH
VIR
OV
T
ER
OH
RA
NJA
NJE
NA
RA
VE
20
. člen(varstvo zraka)
V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S
sprotnim vlaženjem
sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč
in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene m
ehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos m
ateriala z gradbišč.
21. člen(varstvo voda in varstvo tal)
(1) O
bmočje O
PP
N ne posega na obm
očje varstvenih pasov virov pitne vode ozirom
a vodovarstvena območja.
(2) O
bmočje O
PP
N posega na priobalno zem
ljišče vodotoka Sava v širini 15
m
. Upoštevati je potrebno odm
ik objektov od meje vodnega zem
ljišča vodo-toka.(3
) Na vodnem
in priobalnem zem
ljišču so prepovedane dejavnosti in vsi po-segi v prostor, ki bi lahko im
eli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna ze-m
ljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zm
anjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali norm
alen pretok vode, plavin in plavja, onem
ogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizem
ter pre-prečevale prost prehod ob vodnem
dobru.(4
) V kolikor se z ureditvami posega v priobalni pas, je potrebno predvideti
zavarovanje in stabilizacijo brežin vodotoka z biotehničnimi sonaravnim
i ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.(5
) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja vodne-
ga režima in stanja voda, da se ohranja naravne procese, om
ogoča varstvo pred škodljivim
delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov.
(6) O
dlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala
na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter
na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
(7) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih sno-vi ozirom
a v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih
nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred m
ožnostjo izliva v tla in vodotok. (8
) Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije odpadnega in
gradbenega materiala se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in povr-
šine, na katerih so tla manj kakovostna.
(9) P
ri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le m
ateriali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.(10
) Pri vseh posegih znotraj in izven obm
očja OP
PN
, ki so potrebni za iz-vedbo predvidene prostorske ureditve, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. P
o končani gradnji je treba od-straniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
22
. člen(varstvo narave)
(1) O
bmočje O
PP
N delom
a sega v območji z naslednjim
naravovarstvenim
statusom:
- naravna vrednota državnega pom
ena z ev. št. 2762
Sava –
od sotočja S
ave Bohinjke in S
ave Dolinke do Č
rnuč (Pravilnik o določitvi in varstvu
naravnih vrednot (Uradni list R
S št. 111
/04
in 70
/06
, 58
/09
, 93
/10);
- ekološko pom
embno obm
očje ID 2
54
00
0 S
ava od Radovljice do K
ranja s sotočjem
Tržiške Bistrice (U
redba o ekološko pomem
bnih območjih (U
ra-dni list R
S št. 4
8/0
4, 3
3/2
013, 9
9/2
013).
(2)
Usm
eritve na območju naravne vrednote:
- trasa S
avske ceste poteka le do obstoječega stanovanjskega objekta;-
odvečni odkopani material in odpadni gradbeni m
aterial se mora odpeljati
z območja urejanja na ustrezno odlagališče;
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
9
Pol
jče
XX
X
Pol
jšči
ca p
ri P
odna
rtu
XX
XX
Pos
avec
XX
XX
Pra
proš
e*
XX
Pre
zren
jeX
XX
Rad
ovlji
caX
XX
XX
Rav
nica
XX
X
Rov
teX
XX
Sla
tna
XX
X
Spo
dnja
Dob
rava
XX
XX
Spo
dnja
Lip
nica
XX
X
Spo
dnji
Oto
kX
XX
X
Sre
dnja
Dob
rava
XX
XX
Sre
dnja
vas
XX
XX
Stu
denč
ice
XX
X
Vošč
eX
XX
Vrbn
jeX
XX
Zadn
ja v
asX
XX
X
Zalo
šeX
XX
Zapu
žeX
XX
XX
Zgor
nja
Dob
rava
XX
XX
Zgor
nja
Lipn
ica
XX
X
Zgor
nji O
tok
XX
XX
Zgoš
aX
XX
XX
V pr
egle
dnic
i št.
9 im
ajo
ozna
ke n
asle
dnji
pom
en:
X ..
. oz
naka
za
obve
znos
t pr
iklju
čeva
nja
(če
enot
a ni
ma
ozna
ke o
bvez
nost
i pr
iklju
čeva
nja
pom
eni,
da o
bvez
nost
prik
ljuče
vanj
a na
kom
unal
no o
prem
o ni
po
trebn
a)1
... o
bvez
no p
riklju
čeva
nje
na ja
vno
vodo
vodn
o om
režj
e2
... o
bvez
no p
riklju
čeva
nje
na ja
vno
vodo
vodn
o om
režj
e po
nje
govi
izgr
adnj
i3
...
obv
ezno
prik
ljuče
vanj
e na
javn
o ka
naliz
acijs
ko o
mre
žje
(odp
adne
kom
u-na
lne
vode
)4
...
obv
ezno
prik
ljuče
vanj
e na
javn
o ka
naliz
acijs
ko o
mre
žje
(odp
adne
kom
u-na
lne
vode
) po
njeg
ovi i
zgra
dnji
5 ..
. odp
adne
kom
unal
ne v
ode
je tr
eba
vodi
ti v
mal
e ko
mun
alne
ali
drug
e či
stil-
ne n
apra
ve d
o iz
grad
nje
javn
ega
kana
lizac
ijske
ga o
mre
žja
6 ..
. obv
ezno
prik
ljuče
vanj
e na
ele
ktro
om
režj
e7
... o
bvez
no p
riklju
čeva
nje
na p
linov
odno
om
režj
e, č
e st
avba
za
ogre
vanj
e ne
up
orab
lja o
bnov
ljivi
h vi
rov
ener
gije
* ..
. ob
moč
je s
e pr
iklju
čuje
na
vodo
vodn
o om
režj
e ob
čine
Trž
ič,
načr
tuje
se
prik
ljuči
tev
na v
odov
odno
om
režj
e ob
čine
Rad
ovlji
ca
(4) N
a st
avbn
ih z
emlji
ščih
izve
n po
selit
veni
h ob
moč
ij ni
treb
a up
ošte
vati
dolo
čil
(3.)
točk
e te
ga č
lena
, ko
likor
je
stro
šek
izgr
adnj
e go
spod
arsk
e ja
vne
infra
-st
rukt
ure
neso
razm
erno
vis
ok g
lede
na
obse
g gr
aden
j.
(5)
Po
izgr
adnj
i ja
vneg
a vo
dovo
dneg
a om
režj
a se
mor
ajo
vsi
obje
kti,
ki n
a ja
vno
vodo
vodn
o om
režj
e še
nis
o pr
iklju
čeni
in je
njih
ova
prik
ljuči
tev
mož
na,
prik
ljuči
ti v
roku
šes
tih m
esec
ev.
(6)
Na
obm
očjih
, kj
er s
iste
m ja
vne
kana
lizac
ije š
e ni
zgr
ajen
, je
do
izgr
adnj
e ja
vneg
a ka
naliz
acijs
kega
om
režj
a do
volje
na z
ačas
na u
pora
ba o
bsto
ječi
h gr
e-zn
ic,
novi
h m
alih
kom
unal
nih
čist
ilnih
nap
rav
oziro
ma
izje
mom
a no
vih
nepr
e-to
čnih
gre
znic
v s
klad
u z
velja
vnim
i pre
dpis
i. P
o iz
grad
nji j
avne
ga k
anal
izac
ij-sk
ega
omre
žja
se m
oraj
o vs
i obj
ekti,
iz k
ater
ih s
e od
padn
e in
tehn
ološ
ke v
ode
vodi
jo v
gre
znic
e al
i mal
e ko
mun
alne
čis
tilne
nap
rave
in, k
i na
javn
o ka
naliz
acij-
sko
omre
žje
še n
iso
prik
ljuče
ni in
je n
jihov
a pr
iklju
čite
v m
ožna
, prik
ljuči
ti v
roku
še
stih
mes
ecev
. O
bjek
te j
e tre
ba n
a ka
naliz
acijs
ko o
mre
žje
prik
ljuči
ti m
imo
grez
nic
oziro
ma
mal
ih k
omun
alni
h či
stiln
ih n
apra
v, k
i jih
je tr
eba
izpr
azni
ti.
(7) N
e gl
ede
na d
oloč
ila (3
.) in
(6.)
odst
avka
tega
čle
na je
treb
a za
odv
ajan
je
odpa
dnih
in p
adav
insk
ih v
oda
znot
raj v
odov
arst
veni
h pa
sov
upoš
teva
ti ve
ljavn
e pr
edpi
se.
(8)
Tehn
ološ
ke v
ode
in d
ruge
odp
adne
vod
e, k
i vse
buje
jo š
kodl
jive
snov
i je
mož
no p
riklju
čiti
na j
avno
kan
aliz
acijo
, ko
likor
so
pred
hodn
o oč
išče
ne d
o m
ere,
kot
jo d
oloč
a ve
ljavn
a za
kono
daja
. V k
olik
or s
e v
tehn
ološ
kem
pos
topk
u up
orab
ljajo
str
upen
e sn
ovi,
se te
pre
pušč
a po
obla
ščen
im p
rede
lova
lcem
ozi
-ro
ma
odst
ranj
eval
cem
(evi
denč
ni li
sti).
(9) M
eteo
rne
in o
dpad
ne k
omun
alne
vod
e iz
obj
ekto
v, p
arce
l in
zuna
nje
ure-
ditv
e ne
sm
ejo
prite
kati
na ja
vne
cest
e in
ne
smej
o bi
ti sp
elja
ne v
nap
rave
za
odvo
dnja
vanj
e ce
ste
in c
estn
ega
tele
sa.
(10
) Izr
aba
vetr
ne e
nerg
ije je
mož
na p
redv
sem
za
obje
kte,
kje
r ni m
ožno
zag
o-to
viti
elek
troen
erge
tske
ga p
riklju
čka
(hrib
ovsk
e va
si, g
orsk
e po
stoj
anke
), ve
n-da
r je
treba
pre
dhod
no iz
dela
ti št
udijo
pro
stor
ske
in o
koljs
ke s
prej
emlji
vost
i za
vsak
o po
sam
ezno
nap
ravo
.«
41. č
len
V 5
2. č
lenu
se:
- dru
gi o
dsta
vek
črta
,- d
osed
anji
tretji
ods
tave
k po
stan
e dr
ugi o
dsta
vek.
42
. čle
n
V 5
3. č
lenu
se
črta
jo tr
etji,
čet
rti i
n pe
ti od
stav
ek.
43
. čle
n
V 5
4. č
lenu
se:
- v p
rvem
ods
tavk
u be
sedo
»en
osta
vne«
nad
omes
ti z
bese
do »
pom
ožne
«,- v
čet
rtem
ods
tavk
u čr
ta b
esed
ilo »
odvz
ema
ali«
.
44
. čle
n
V 5
6. č
lenu
se:
- v p
rvem
ods
tavk
u be
sedo
»en
osta
vne«
nad
omes
ti z
bese
do »
pom
ožne
«,-
v os
mi
alin
eji
šest
ega
odst
avka
in
peti
alin
eji
deve
tega
ods
tavk
a be
sedi
lo
»gra
moz
in k
amen
je«
nado
mes
ti z
bese
dilo
m »
prod
in p
esek
(gra
moz
)« in
be-
sedi
lo »
kam
nolo
me«
nad
omes
ti z
bese
dilo
m »
nele
galn
e ko
pe«.
45
. čle
n
V 57
. čle
nu s
e:- p
rvi o
dsta
vek
spre
men
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:»(
1)
Ses
tavn
i del
PR
O s
o ob
jekt
i in
obm
očja
kul
turn
e de
dišč
ine,
var
ovan
i po
pred
pisi
h s
podr
očja
var
stva
kul
turn
e de
dišč
ine.
To
so k
ultu
rni
spom
enik
i, vp
livna
obm
očja
kul
turn
ih s
pom
enik
ov,
vars
tven
a ob
moč
ja d
ediš
čine
, re
gi-
strir
ana
kultu
rna
dedi
ščin
a in
vpl
ivna
obm
očja
ded
išči
ne.
Obj
ekti
in o
bmoč
ja
so p
rikaz
ani v
Prik
azu
stan
ja p
rost
ora
ter
so r
azvi
dni i
z ve
ljavn
ih p
redp
isov
s
podr
očja
var
stva
kul
turn
e de
dišč
ine
(akt
ov o
raz
glas
itvi k
ultu
rnih
spo
men
ikov
in
akt
ov o
dol
očitv
i var
stve
nih
obm
očij
dedi
ščin
e). Z
a po
seg
v ku
lturn
i spo
me-
nik,
vpl
ivno
obm
očje
kul
turn
ega
spom
enik
a, v
arst
veno
obm
očje
ded
išči
ne a
li re
gist
riran
o ne
prem
ično
ded
išči
no je
treb
a pr
idob
iti k
ultu
rnov
arst
vene
pog
oje
in k
ultu
rnov
arst
veno
sog
lasj
e, k
i ga
izda
org
an p
risto
jen
za v
arst
vo k
ultu
rne
dedi
ščin
e. Z
a iz
vedb
o pr
edho
dnih
arh
eolo
ških
raz
iska
v v
obm
očju
kul
turn
e-ga
spo
men
ika,
reg
istri
rane
ga a
rheo
lošk
ega
najd
išča
, st
avbn
e de
dišč
ine
ali
nase
lbin
ske
dedi
ščin
e je
tre
ba p
ridob
iti s
ogla
sje
za r
azis
kavo
in o
dstra
nite
v ar
heol
oške
ost
alin
e po
pre
dpis
ih z
a va
rstv
o ku
lturn
e de
dišč
ine.
«,- v
dru
gem
ods
tavk
u be
sedi
lo »
neza
htev
nih
in e
nost
avni
h« n
adom
esti
z be
se-
do »
pom
ožni
h«,
- v tr
etje
m o
dsta
vku
bese
do »
enos
tavn
ih«
nado
mes
ti z
bese
do »
pom
ožni
h,- d
oda
nov
šest
najs
ti od
stav
ek, k
i se
seda
j gla
si:
»V o
bmoč
jih k
ultu
rne
dedi
ščin
e, k
jer s
o ko
zolc
i tra
dici
onal
no u
meš
čeni
na
ro-
bove
str
njen
ih n
asel
ij, je
pos
tavi
tev
kozo
lcev
dov
olje
na n
a st
avbn
ih z
emlji
ščih
. V
kolik
or to
ni m
ogoč
e jih
je d
ovol
jeno
um
estit
i tud
i na
kmet
ijska
zem
ljišč
a v
odda
ljeno
sti d
o 5
0 m
od
roba
sta
vbni
h ze
mlji
šč.«
,-
dose
danj
i še
stna
jsti,
sed
emna
jsti,
ose
mna
jsti,
dev
etna
jsti,
dva
jset
i, en
ain-
dvaj
seti
in d
vain
dvaj
seti
odst
avek
pos
tane
jo o
sem
najs
ti, d
evet
najs
ti, d
vajs
eti,
enai
ndva
jset
i, dv
aind
vajs
eti i
n tri
indv
ajse
ti od
stav
ek.
46
. čle
n
V 5
8.
člen
u se
v p
rvem
ods
tavk
u be
sedo
»en
osta
vne«
nad
omes
ti z
bese
do
»pom
ožne
«.
47. č
len
V 6
0. č
lenu
se:
- v
prve
m o
dsta
vku
bese
do »
enos
tavn
e« n
adom
esti
z be
sedo
»po
mož
ne«
in
pred
bes
edo
»pre
dhod
no«
vsta
vi b
esed
o »t
reba
« te
r za
bes
edo
»pre
dhod
no«
črta
bes
edo
»pot
rebn
o«,
- v
pete
m o
dsta
vku
pred
bes
edo
»om
reži
j« č
rta
bese
dilo
»ob
jekt
ov in
« in
za
bese
do »
omre
žij«
dod
a be
sedi
lo »
in o
bjek
tov«
.
48
. čle
n
V 61
. čl
enu
se č
rta
drug
i ods
tave
k. D
osed
anji
tretji
ods
tave
k po
stan
e dr
ugi
odst
avek
.
49
. čle
n
Dru
gi o
dsta
vek
62
. čle
na s
e sp
rem
eni t
ako,
da
se s
edaj
gla
si:
»(2
) Za
pos
ege
v pr
osto
r (v
elja
tud
i za
pom
ožne
obj
ekte
) je
tre
ba u
pošt
evat
i do
loči
lo (1
.) to
čke
54
. čle
na.«
UO
, stra
n3
2
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
Del
ces
te m
ed L
jubl
jans
ko c
esto
in č
istil
no n
apra
vo (d
olži
na 1
73
0 m
):Vo
zni p
as:
2 x
2,7
5 m
=
5,5
0 m
Ban
kina
: 2
x 0
,75
m
= 1
,50
mB
eton
ske
kana
lete
: 0
,66
m
= 0
,66
mJa
rek:
4
,00
m
= 4
,00
m
Sku
paj
: 11
,66
m
Del
ces
te m
ed z
birn
im c
entro
m in
obj
ekto
m T
onej
c (d
olži
na 1
05
m):
Vozn
i pas
: 1
x 3
,50
m
= 3
,50
mB
anki
na:
2 x
0,5
0 m
=
1,0
0 m
Sku
paj
: 4
,50
m
Vozn
e po
vrši
ne in
prik
ljučk
i se
pred
vidi
jo v
asf
altn
i izv
edbi
. Vo
zišč
e je
pre
dvi-
deno
v p
rečn
em n
aklo
nu v
saj 2
,5 %
in b
o na
obe
h st
rane
h om
ejen
o z
utrje
no
bank
ino.
(4)
Pov
ršin
e za
peš
ce in
kol
esar
je:
Loče
ne p
ovrš
ine
za p
ešce
in k
oles
arje
vzd
olž
trase
Sav
ske
cest
e ni
so p
red-
vide
ne.
Pre
dvid
ena
je le
reko
nstr
ukci
ja p
ešpo
ti do
Fuk
sove
brv
i, in
sic
er o
d za
klju
čka
reko
nstr
ukci
je S
avsk
e ce
ste
do o
bsto
ječe
brv
i. P
ešpo
t pot
eka
po o
bsto
ječe
m
utrje
nem
dvo
rišču
in p
oti.
Širi
na m
akad
amsk
e pe
špot
i bo
1,5
0 m
– 3
,30
m
dolž
ina
pa c
ca. 4
3 m
. (5
) M
eteo
rna
kana
lizac
ija:
Soč
asno
z r
ekon
stru
kcijo
ces
te s
e bo
cel
ostn
o ur
edila
tudi
met
eorn
a ka
nali-
zaci
ja z
a ko
ntro
liran
o od
vaja
nje
vode
iz v
oziš
ča te
r zaj
em z
aled
nih
voda
. Zar
a-di
prič
akov
ane
večj
e ko
ličin
e za
ledn
ih v
oda
je v
zdol
ž ce
ste
pred
vide
n od
prti
odvo
dnik
– o
bces
tni j
arek
. M
eteo
rne
vode
se
bodo
iz v
oziš
ča in
bre
žin
(na
vzho
dni i
n za
hodn
i stra
ni c
este
) zbi
rale
v o
bces
tnem
jark
u in
na
delih
, kj
er s
e pr
ičak
uje
večj
e do
toke
iz b
reži
n, tu
di v
bet
onsk
ih k
anal
etah
ob
cest
i. B
eton
ske
kana
lete
se
pove
že s
pre
čnim
i pov
ezav
ami v
obc
estn
i jar
ek. M
ikro
lo-
kaci
je o
men
jeni
h pr
ečni
h po
veza
v in
vto
čnih
jašk
ov s
e do
loči
jo v
nad
aljn
ji fa
zi
načr
tova
nja
(izve
dben
em p
roje
ktu)
.O
bces
tni j
arek
je p
redv
iden
ob
vzho
dnem
rob
u ce
ste
med
pro
filom
a P
22
in
P91
. Dno
jark
a je
pot
rebn
o za
ščiti
ti pr
ed e
rozi
jo v
ode.
Bre
žine
jark
a se
zat
ravi
, v
bliž
ini c
estn
ih p
repu
stov
pa
obde
la s
kam
nom
. O
b ce
lotn
i tra
si c
este
je d
opus
tna
izve
dba
poni
kova
lnic
, s
kate
rimi s
e ra
zbre
-m
enju
je o
dprt
odv
odni
k. P
otre
be in
loka
cije
pon
ikov
alni
c se
dol
očijo
z iz
ved-
beni
m p
roje
ktom
in h
idra
vlič
nim
izra
čuno
m.
Na
mes
tih, k
jer t
rasa
jark
a pr
ečka
žel
ezni
ško
prog
o in
obs
toje
če o
z. p
redv
ide-
ne c
estn
e pr
iklju
čke,
je p
otek
kan
ala
pred
vide
n v
ceve
h oz
. pr
epus
tih.
Jare
k se
zak
ljuči
pri
prof
ilu P
22
, od
kod
er p
otek
a na
prej
po
cevi
do
obst
oječ
ega
jašk
a pr
i pro
filu
P16
. V
tem
jašk
u se
zdr
uži z
izto
kom
iz č
istil
ne n
apra
ve in
po
obst
oječ
i cev
i pot
eka
do o
bsto
ječe
ga iz
pust
a v
reko
Sav
o.
Točn
e di
men
zije
tra
pezn
ega
jark
a in
cev
nih
prep
usto
v se
dol
očijo
na
osno
vi
hidr
avlič
nega
izra
čuna
, ob
upoš
teva
nju
zale
dnih
vod
a.
Bet
onsk
e ka
nale
te s
o pr
edvi
dene
ob
zaho
dnem
robu
ces
te. N
a m
estih
, kje
r je
cest
a na
gnje
na p
roti
zaho
du, s
o na
men
jene
zbi
ranj
u vo
de s
ces
tišča
in z
bira
-nj
u za
ledn
e vo
de. P
redv
iden
e so
tudi
na
vzho
dnem
robu
ces
te m
ed p
rofil
oma
P91
in P
96
, kj
er b
i bila
um
estit
ev o
dprt
ega
odvo
dnik
a te
žavn
a za
radi
pot
eka
obst
oječ
ega
meš
aneg
a ka
nala
, ki p
otek
a do
čis
tilne
nap
rave
. N
a en
akom
erni
h ra
zdal
jah
je p
redv
iden
o vo
denj
e vo
de z
bet
onsk
ih k
anal
et n
a za
hodn
i stra
ni p
reko
pre
pust
ov č
ez c
esto
v tr
apez
ni ja
rek
na v
zhod
ni s
trani
. (6
) K
rižan
je z
žel
ezni
ško
prog
o:N
a ob
moč
ju k
rižan
ja z
žel
ezni
ško
prog
o ce
sta
pote
ka s
kozi
obs
toje
č po
dvoz
. P
odvo
z je
širi
ne 5
,0 m
, ka
r ne
om
ogoč
a sr
ečev
anja
voz
il, z
ato
se p
redn
ost
ozna
či s
pro
met
no s
igna
lizac
ijo. N
epre
gled
nost
pre
d in
za
podv
ozom
se
omili
s
preg
ledn
o ba
nkin
o na
not
ranj
i stra
ni z
avoj
a in
s p
rom
etni
ma
ogle
dalo
ma.
(7)
Križ
išča
in p
riklju
čki:
Vsa
križ
išča
in p
riklju
čki o
bsto
ječi
h po
ti in
uvo
zov
se o
hran
ijo n
a ob
stoj
ečih
lo
kaci
jah.
Obs
toje
či p
riklju
ček
do o
bmoč
ja g
ram
ozni
ce s
e ur
edi
skla
dno
z O
PP
N R
A-8
0 G
ram
ozni
ca G
rabe
n. D
opus
tna
je p
rest
avite
v lo
kaci
je p
riklju
čka
ter
ured
itev
doda
tnih
prik
ljučk
ov.
Eve
ntua
lne
razl
ike
med
obs
toje
čim
in n
ovim
vo
zišč
em s
e pr
emos
tijo
z us
trezn
imi n
aklo
ni in
pril
agod
itvam
i. (8
) M
irujo
či p
rom
et:
Pov
ršin
e za
ure
janj
e pa
rkiri
šč z
a po
trebe
sos
ednj
ih o
bmoč
ij so
pre
dvid
ene:
- m
ed p
rofil
oma
P2
2 in
P41
; ve
likos
t, ob
lika
in n
atan
čna
razp
ored
itev
par-
kirn
ih p
ovrš
in s
e op
rede
li v
proj
ektn
i dok
umen
taci
ji, o
b up
ošte
vanj
u vs
eh
velja
vnih
pre
dpis
ov z
a to
vrst
ne o
bjek
te (p
redv
iden
a ka
paci
teta
par
kiriš
ča
je c
ca. 1
20
PM
);-
na m
estu
obs
toje
čega
mak
adam
skeg
a pa
rkiri
šča
ob o
bsto
ječe
m u
vozu
na
obm
očje
gra
moz
nice
; m
ed p
arki
rišče
m i
n S
avo
se o
hran
ja p
as o
b-vo
dne
vege
taci
je v
širi
ni n
ajm
anj 2
0 m
, ju
žni r
ob p
arki
rišča
se
zasa
di z
gr
mov
no i
n vi
soko
debe
lno
avto
hton
o ve
geta
cijo
(pr
edvi
dena
kap
acite
ta
park
irišč
a je
cca
. 34
PM
).Ja
vna
park
irišč
a se
lahk
o um
ešča
tudi
na
obm
očja
ob
trasi
Sav
ske
cest
e, n
a de
lu s
ever
no o
d ob
moč
ja O
PP
N G
ram
ozni
ca G
rabe
n.
8. č
len
(dop
ustn
i pos
egi)
(1)
Skl
adno
s p
rost
orsk
imi m
ožno
stm
i in
ob u
pošt
evan
ju d
oloč
b od
loka
in d
ru-
gih
pred
piso
v so
na
obm
očju
dop
ustn
i nas
ledn
ji po
segi
: sa
naci
ja in
prip
rava
stav
bneg
a ze
mlji
šča,
ods
trani
tev
ali p
rest
avite
v ob
stoj
ečih
obj
ekto
v in
nap
rav,
gr
adnj
a in
rek
onst
rukc
ija p
rom
etne
, ko
mun
alne
ene
rget
ske
in d
ruge
gos
po-
dars
ke in
frast
rukt
ure,
ure
janj
e ze
leni
h in
utrj
enih
zun
anjih
pov
ršin
ter
redn
a in
in
vest
icijs
ka v
zdrž
eval
na d
ela.
(2)
Pol
eg n
aved
eneg
a je
pod
pog
ojem
, da
so p
ridob
ljena
vsa
sog
lasj
a, p
red-
vide
na z
zak
onod
ajo
o gr
aditv
i obj
ekto
v, n
a ob
moč
ju d
opus
tna
tudi
gra
dnja
na
sled
njih
nez
ahte
vnih
in e
nost
avni
h ob
jekt
ov:
- po
mož
ni o
bjek
ti v
javn
i rab
i;-
ogra
je in
pod
porn
i zid
ovi;
- pr
iklju
čki n
a ob
jekt
e go
spod
arsk
e ja
vne
infra
stru
ktur
e in
dal
jinsk
ega
ogre
-va
nja;
- sa
mos
tojn
o pa
rkiri
šče;
- ko
lesa
rska
pot
, peš
pot i
n go
zdna
pot
;-
pom
ožni
kom
unal
ni o
bjek
t.(3
) N
a od
seku
tras
e, k
i pot
eka
ob o
bmoč
ju g
ram
ozni
ce,
so d
opus
tni p
oseg
i za
prip
ravo
tere
na z
a pr
edvi
dene
ure
ditv
e na
obm
očju
OP
PN
RA
-80
Gra
mo-
znic
a G
rabe
n.(4
) P
o iz
vedb
i del
a tra
se S
avsk
e ce
ste,
ki p
otek
a za
hodn
o od
cen
traln
e či
stil-
ne n
apra
ve in
zbi
rneg
a ce
ntra
, do
sta
nova
njsk
ega
obje
kta
Sav
ska
cest
a 3
0,
se z
emlji
šča
južn
o od
obr
avna
vane
ces
te la
hko
nam
enijo
ure
ditv
am, p
redv
ide-
nim
v o
kviru
ure
janj
a šp
ortn
o re
krea
cijs
kih
povr
šin
na s
osed
njem
obm
očju
z
ozna
ko R
A-8
1 in
nam
ensk
o ra
bo Z
S –
pov
ršin
e za
špo
rt in
rekr
eaci
jo.
V. N
AČ
RT
PA
RC
ELA
CIJ
E
9. č
len
(nač
rt p
arce
laci
je)
(1)
Na
ured
itven
em o
bmoč
ju O
PP
N je
pre
dvid
ena
izve
dba
nove
par
cela
cije
ze
mlji
šč.
Po
parc
elac
iji s
o na
obm
očju
obr
avna
vane
ga O
PP
N p
redv
iden
e na
-sl
ednj
e pa
rcel
e:-
parc
ele
cest
e (lo
čeno
po
delih
tras
e);
- pa
rcel
a pe
špot
i;-
parc
ele
park
irišč
(se
dol
očijo
v f
azi i
zdel
ave
proj
ektn
e do
kum
enta
cije
za
grad
njo
park
irišč
).(2
) P
o iz
vede
nih
pose
gih
se p
arce
le la
hko
delij
o sk
ladn
o z
izve
deni
m s
tanj
em,
na p
odla
gi la
stni
štva
ozi
rom
a up
ravl
janj
a te
r se
gle
de n
amem
bnos
ti so
sedn
jih
obm
očij
lahk
o zd
ruži
jo, r
azde
lijo
ali s
mis
elno
prip
ojijo
k s
osed
njim
par
cela
m in
na
men
skim
raba
m n
a ob
robj
u te
ga O
PP
N.
10. č
len
(javn
o do
bro)
Sav
ska
cest
a in
peš
pot
do F
ukso
ve b
rvi p
reds
tavl
jata
pov
ršin
e v
obči
nske
m
javn
em d
obru
.
VI.
ETA
PN
OS
T IZ
VE
DB
E P
RO
STO
RS
KE
UR
ED
ITV
E
11. č
len
(eta
pnos
t izv
edbe
)
OP
PN
se
lahk
o iz
vaja
v v
eč e
tapa
h, k
i so
med
seb
oj n
eodv
isne
gle
de n
a ča
-so
vno
zapo
redj
e.
VII.
PO
GO
JI G
LED
E P
RIK
LJU
ČE
VAN
JA O
BJE
KTO
V N
A G
OS
PO
DA
RS
KO
JA
VN
O IN
FR
AS
TR
UK
TU
RO
IN G
RA
JEN
O J
AV
NO
DO
BR
O
12. č
len
(spl
ošni
pog
oji)
(1)
Vse
obst
oječ
e ko
mun
alne
, en
erge
tske
in t
elek
omun
ikac
ijske
nap
rave
je
potre
bno
pred
zač
etko
m d
el,
ob n
adzo
ru u
prav
ljavc
a, z
akol
ičiti
in o
znač
iti n
a te
renu
.(2
) P
ri kr
ižan
jih je
pot
rebe
n ro
čni i
zkop
ter
zav
arov
anje
nap
rave
pri
izko
pu,
grad
nji i
n za
sipu
jark
a.(3
) P
red
zasi
pava
njem
je p
otre
bno
vse
napr
ave
pri k
rižan
jih p
regl
edat
i in
po-
prav
iti m
oreb
itne
pošk
odbe
. (4
) O
bsto
ječe
infra
stru
ktur
ne v
ode
je d
opus
tno
odst
ranj
evat
i, za
ščiti
ti, p
rest
a-vl
jati,
obn
avlja
ti, d
ogra
jeva
ti in
jim
pov
ečev
ati z
mog
ljivo
st.
Za v
se p
oseg
e na
ob
stoj
ečih
vod
ih m
ora
biti
prid
oblje
no s
ogla
sje
upra
vlja
vca.
(5)
Pra
vilo
ma
mor
ajo
vsi s
ekun
darn
i in
prim
arni
vod
i pot
ekat
i po
javn
ih (
pro-
met
nih
in in
terv
enci
jski
h) p
ovrš
inah
ozi
rom
a po
vrši
nah
v ja
vni r
abi t
ako,
da
je
omog
očen
o vz
drže
vanj
e. K
adar
pot
ek v
javn
ih p
ovrš
inah
ni m
ogoč
, m
ora
la-
stni
k pr
izad
eteg
a ze
mlji
šča
omog
očiti
izve
dbo
in v
zdrž
evan
je ja
vnih
vod
ov n
a nj
egov
em z
emlji
šču,
upr
avlja
vec
posa
mez
nega
vod
a pa
mor
a za
to o
d la
stni
ka
prid
obiti
slu
žnos
t.(6
) P
ri iz
grad
nji k
omun
alne
infra
stru
ktur
e in
obj
ekto
v je
treb
a up
ošte
vati
načr
-to
vane
reš
itve,
ki s
o do
loče
ne v
tem
OP
PN
in s
o ra
zvid
ne iz
gra
fični
h na
črto
v 4
.1 U
redi
tven
a in
pro
met
no-te
hnič
na s
ituac
ija in
4.2
Zbi
rni n
ačrt
kom
unal
nih
vodo
v in
nap
rav.
(7
) P
ri iz
grad
nji k
omun
alne
infra
stru
ktur
e je
tre
ba u
pošt
evat
i tud
i prip
oroč
lji-
ve m
inim
alne
raz
dalje
prib
ližev
anja
in
križ
anja
kom
unal
nih
vodo
v te
r nj
ihov
e
UO
, stran10
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
50
. člen
V 65
. členu se črtata prvi odstavek in prva točka drugega odstavka. Doseda-
nja prva točka prvega odstavka postane prvi odstavek. Dosedanja druga in tre-
tja točka drugega odstavka postaneta prva in druga točka drugega odstavka.
V novi prvi in drugi točki drugega odstavka se besedilo »nezahtevni in enostav-ni« nadom
esti z besedo »pomožni.51. člen
Naslov poglavja 5
. se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»5. P
odrobnejša merila in pogoji za posam
ezne enote«.
52
. člen
V 70
. členu se:- v prvi alineji prvega odstavka se besedilo »objektov in« pred besedo »om
re-žij« črta in za besedo »om
režij« vstavi besedo »in objektov«,- v tretji alineji prvega odstavka za besedo »objektov« doda besedilo »ter spre-m
emba nam
embnosti v obm
očju dopustnih dejavnosti,«,- drugi odstavek sprem
eni tako, da se sedaj glasi:»(2
) Za objekte z izdanim gradbenim
dovoljenjem na obm
očju predvidenega O
PP
N je gradbeno dovoljenje m
ožno tudi podaljšati v skladu s prostorskim
aktom, ki je veljal v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.«
53
. člen
71. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»71. člen(1
) Obm
očje prostorske enote ALC 01
:
(1.1) P
odrobnejša merila in pogoji za pripravo O
PP
N:
- letališče Lesce je opredeljeno v sistem
u javnih letališč Republike S
loveni-je kot infrastrukturni objekt lokalnega pom
ena in je civilno letališče, -
ureditve se izvajajo skladno s strategijo razvoja in z idejno zasnovo, ki jo je novem
bra 2013
pod številko P-6
98
3 izdelalo podjetje P
rojektivno podje-tje K
ranj,-
osnovne dejavnosti so letališke dejavnosti oziroma dejavnosti športnega
letališča,-
na območju letališča Lesce se uredi center za helikoptersko nujno m
edi-cinsko pom
oč,-
v sklopu letališča s spremljajočim
i objekti in napravami se lahko um
ešča poslovni objekt z letalskim
in modelarskim
muzejem
ter objekte, name-
njene mirujočem
u prometu, kot dopolnilne dejavnosti se lahko podrejeno
letališkim dejavnostim
ureja še dejavnosti gostinstva, začasnega bivanja, športa in rekreacije,
- pri oblikovanju obm
očja naj se posebno pozornost nameni oblikovanju
objektov, ki niso podrejeni tehnologiji, saj je območje vizualno izposta-
vljeno,-
območje je treba ustrezno kom
unalno opremiti vsaj z m
inimalno kom
u-nalno oprem
o, obvezno je priključevanje na zgrajeno javno kanalizacijsko om
režje,-
letališče je opredeljeno kot območje m
ožne izključne rabe za potrebe obram
be. Obm
očja možne izključne rabe so obm
očja, ki so primarno
namenjena drugim
potrebam, vendar se jih lahko v prim
eru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v m
iru za usposa-bljanje vojske uporabi za obram
bne potrebe.
(1.2) N
e glede na določilo točke (1) 7
0. člena so na obm
očju prostorske enote do sprejetja O
PP
N dovoljene naslednje vrste gradenj:
- nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje om
režij in objek-tov gospodarske javne infrastrukture, ki ne bodo ovirale kasnejšega kom
-pleksnega urejanja obm
očja,-
dozidave, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav ter novogradnje,
- odstranitve objektov,
- postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejem
nikov,-
ureditev avtokampa ozirom
a postajališča za avtodome za potrebe ALC
Le-sce,
- gradnja novih hangarjev skladno z idejno zasnovo, gradbene linije južnih fasad so določene,
- na obm
očju možne izključne rabe za potrebe obram
be posegi ne smejo
onemogočati uporabe obm
očja za potrebe obrambe v prim
eru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposa-bljanje, ozirom
a so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za
potrebe obrambe v zgoraj navedenih prim
erih takoj vzpostaviti.«
54
. členV 74
. členu se v drugi alineji besedilo »se mora gibati okoli« nadom
esti z be-sedilom
»je do«.
55
. člen
V 75
. členu se v drugi alineji besedilo »se mora gibati okoli« nadom
esti z be-sedilom
»je do«.
56
. člen
Prvo alinejo 76
. člena se črta.
57. člen
78
. člen se črta.
58
. člen
V 79
. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-
dilom »je do«.
59
. člen
V 80
. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-
dilom »je do«.
60
. člen
V 81. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-
dilom »je do«.
61. člen
V 82
. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-
dilom »je do«.
62
. člen
V 83
. členu se v tretji alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-
dilom »je do«.
63
. člen
87. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»87. člen
Obm
očje prostorske enote LE 0
8:
- obm
očje se namenja proizvodnim
in spremljajočim
dejavnostim,
- dopustni faktor izrabe obm
očja je 0,7
5,
- stavbe, nadstreške in druge tovrstne objekte se um
ešča na vidno manj
izpostavljen del prostorske enote. Oblikovanje naj bo kvalitetno, večje
stavbne mase je treba načrtovati po principu adicije, izogibati se je treba
določanju izstopajočih materialov in barv. O
bjekti naj bodo čim bolj skriti v
zelenju, ohranjajo naj se markantna drevesa,
- na površinah južno od obstoječe dostopne ceste (zem
ljišča s parcelno št. 13
64
/4, del 13
64
/15 k.o. H
raše) je dovoljena le ureditev parkirišč, ki m
orajo biti intenzivno ozelenjena,-
celotna prostorska enota mora biti obrobljena z zelenim
pasom, tako da
se vzpostavi blag prehod med grajeno strukturo in krajino,
- za prom
etno in komunalno oprem
ljanje se upošteva usmeritve za prostor-
sko enoto GB
03
.«
64
. člen
V 91. členu se v drugi alineji besedo »med« nadom
esti z besedo »od« in be-sedo »in« z besedo »do«.
65
. člen
V 94
. členu se v drugi alineji istega člena besedilo »se mora pravilom
a gibati« nadom
esti z besedilom »m
ora biti od« in besedi »in« nadomesti z besedo »do«.
66
. člen
96
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»96
. člen
(1) O
bmočje prostorske enote R
A 02
:
(1.1) Za obm
očje se določa izdelava spremem
be ZN za C
entralno območje
Radovljice, ki jo narekuje predvsem
zaokrožitev turističnih dejavnosti sever-no od O
ble gorice ter športno rekreacijskih objektov severno od stadiona in osnovne šole.
(1.2) U
smeritve za izdelavo sprem
emb ZN
:-
pred načrtovanjem sprem
emb ZN
oz. načrtovanjem posam
eznih OP
PN
v obm
očju RA 0
2, je treba pripraviti skupno strokovno podlago za celotno
območje R
A 02
, ki bo obsegala: -
morfološko analizo obm
očja, -
analizo dejavnosti v območju,
- analizo prom
etnih potreb in danosti celotnega območja (tranzitni, lokalni,
mirujoči prom
et),-
označbo območij om
ejitev z navedbo režimov varovanj,
- osnovne usm
eritve za pripravo posameznih O
PP
N, ki bodo upoštevale
analize in varstvene usmeritve,
- m
eje posameznih O
PP
N obm
očij se v skladu s strokovno podlago lahko sprem
enijo, -
ob načrtovanju posameznih O
PP
N je treba upoštevati usm
eritve skupne strokovne podlage,
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran31
41. člen(pričetek veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v D
eželnih novicah, glasilu Občine
Radovljica –
Uradne objave.
Številka: 3
50
5 –
0013
/2013
Datum
: 24. 9
. 2014
C
iril Globočnik l.r.
ŽU
PAN
4.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. R
S, št. 3
3/07
in sprem
embe) in 17. člena S
tatuta Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 188
/2014
) je O
bčinski svet Občine R
adovljica na svoji 31. redni seji dne 24. 9
. 2014
sprejel
OD
LOK
o
Ob
činskem p
od
rob
nem p
rosto
rskem načrtu za reko
nstrukcijo
Savske ceste v R
ado
vljici
I. UVO
DN
E D
OLO
ČB
E
1. člen(predm
et odloka)
S tem
odlokom se sprejm
e Občinski podrobni prostorski načrt za rekonstruk-
cijo Savske ceste (v nadaljnjem
besedilu: OP
PN
), ki vsebuje:-
območje O
PP
N,
- vplive in povezave s sosednjim
i območji,
- prom
etno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,-
načrt parcelacije,-
etapnost izvedbe prostorske ureditve,-
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
- rešitve in ukrepe za obram
bo ter varstvo pred naravnimi in drugim
i nesre-čam
i, vključno z varstvom pred požarom
,-
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,-
druge pogoje in zahteve za izvajanje OP
PN
.
2. člen
(sestavni deli OP
PN
)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del in grafični del.
(2) G
rafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:1. N
ačrt namenske rabe prostora:
1.1
Izsek iz kartografskega dela PR
O R
adovljica:
- veljavni P
RO
M
1:5
00
0
- sprem
embe in dopolnitve P
RO
M
1:5
00
02
. Vplivi in povezave s sosednjimi enotam
i urejanja:
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotam
i urejanja prostora M
1:2
50
03
. Načrt obm
očja z načrtom parcelacije:
3
.1 G
eodetski načrt s prikazom obm
očja OP
PN
M
1:5
00
3
.2 N
ačrt parcelacije z zakoličbo in javno dobro na območju
M 1
:50
04
. Načrt prostorske ureditve
4
.1 U
reditvena in prometno-tehnična situacija
M 1
:50
0
4.2
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1
:50
04
.3 K
arakteristična prečna prereza M
1:5
0
3. člen
(priloge OP
PN
)
Priloge O
PP
N so:
- izvleček iz P
rostorskega reda Občine R
adovljica (v nadaljevanju PR
O R
a-dovljica),
- prikaz stanja prostora,
- strokovne podlage,
- sm
ernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- obrazložitev in utem
eljitev OP
PN
,-
povzetek za javnost.
4. člen
(izdelovalec OP
PN
)
OP
PN
je izdelalo podjetje Protim
Ržišnik P
erc d.o.o., Šenčur, pod številko
projekta P 12
39
41 v septem
bru 2014
.
II. OB
MO
ČJE
OP
PN
5. člen
(ureditveno območje)
(1) O
bmočje O
PP
N se nahaja na vzhodnem
delu Radovljice in obsega obsto-
ječo Savsko cesto od križišča z Ljubljansko cesto na severovzhodnem
robu naselja R
adovljica do gramoznice G
raben, centralne čistilne naprave ter dalje do Fuksove brvi ob levem
bregu reke Save.
(2) R
ekonstrukcija Savske ceste je predvidena od priključka na Ljubljansko
cesto do območja centralne čistilne naprave in zbirnega centra, v dolžini cca.
173
0 m
. Na odseku pri centralni čistilni napravi in zbirnem
centru (območje
namenske rabe O
O) rekonstrukcija ni predvidena, ker je bila v tem
delu cesta rekonstruirana že v fazi urejanja tega obm
očja. Zahodno od centralne čistil-ne naprave in zbirnega centra je predvidena še rekonstrukcija dela ceste do stanovanjskega objekta S
avska cesta 30
(Tonejc), v dolžini cca. 105
m ter
rekonstrukcija pešpoti do Fuksove brvi. O
bmočje O
PP
N obsega enoto urejanja prostora z oznako R
A 103
z namensko
rabo Pc –
površina cest. (3
) V območje O
PP
N so vključena naslednja zem
ljišča in deli zemljišč s parc.
št. : 42
9/1, 4
29
/2, 4
94
/1, 49
4/2
, 49
8/1, 4
98
/2, 4
99
/1, 49
9/2
, 50
0/1,
50
0/2
, 50
2, 5
03
, 50
4/1, 5
04
/2, 5
05
/1, 50
5/2
, 50
6/1, 5
06
/2, 5
07/1,
507
/2, 5
08
/1, 50
8/2
, 50
9/1, 5
09
/2, 510
/1, 510/2
, 510/3
, 511/1, 511
/2,
512/1, 512
/2, 513
/1, 513/2
, 514/1, 514
/2, 515
/1, 515/2
, 516/1, 516
/2,
517/1, 517
/2, 518
/1, 518/2
, 518/3
, 518/4
, 519/1, 519
/2, 519
/3, 5
20
/1, 5
20
/2, 5
21/1, 5
21/2
, 52
2/1, 5
23
/1, 52
3/3
, 751, 7
52
/1, 75
2/2
, 764
/1, 76
5/1,
765
/2,
766
/1, 76
6/2
, 76
6/3
, 767
/1, 767
/1, 767
/2,
770
/1, 77
0/2
, 771/1, 771
/2, 77
2/1, 77
2/2
, 775
/4, 77
5/5
, 775
/6, 7
80
/1, 7
80
/2, 7
80
/3, 7
80
/4, 7
80
/5, 7
81/1, 7
81/2
, 781
/3, 812
/3, 813
/1, 819,
821
/3, 8
22
/1, 84
2, 8
43
/1, 84
3/2
, vse k.o. Predtrg (2157
), v skupni povr-šini cca. 5
,32
ha.(4
) Meja obm
očja OP
PN
je razvidna iz grafičnih načrtov tega OP
PN
.(5
) Širše obm
očje OP
PN
obsega tudi zemljišča izven ureditvenega obm
očja, na katera sega ureditev m
eteorne kanalizacije (zacevljenje jarka): del parc. št. 8
21/3
in 50
2, k.o. P
redtrg.
III. VP
LIVI IN
PO
VE
ZA
VE
S S
OS
ED
NJIM
I EN
OTA
MI
UR
EJA
NJA
PR
OS
TOR
A
6. člen
(vplivi in povezave načrtovane ureditve s sosednjimi obm
očji)
(1) O
dsek rekonstrukcije Savske ceste se nahaja na vzhodnem
delu naselja R
adovljica in predstavlja edino cestno povezavo do centralne čistilne naprave in zbirnega centra ter do obm
očja gramoznice. P
rvi del območja O
PP
N se
začne ob obstoječem križišču z Ljubljansko cesto, kjer se nahaja obm
očje R
TP R
adovljica 2. V nadaljevanju cesta poteka po gozdnatem
zemljišču. P
ri-bližno na sredini obm
očja trasa ceste prečka železniško progo s podvozom.
Zaključni del trase poteka ob južnem robu obm
očja gramoznice G
raben. Drugi
del območja O
PP
N poteka zahodno od uvoza za centralno čistilno napravo in
zbirni center do obstoječega stanovanjskega objekta Savska cesta 3
0. Tu se
cesta konča, do Fuksove brvi čez Savo je predvidena rekonstrukcija obstoje-
če pešpoti. (2
) Obravnavana rekonstrukcija bo izboljšala trenutne in predvidene prom
etne razm
ere. Predvidena je razširitev ceste, ki bo om
ogočala varno srečevanje osebnega in tovornega prom
eta, katerega povečanje je predvideno zaradi na-črtovanih ureditev na obm
očju gramoznice in severno od centralne čistilne
naprave in zbirnega centra. Ločene površine za kolesarski in peš promet niso
predvidene, kljub temu se varnost teh udeležencev v prom
etu izboljša zaradi širitve ceste in ureditve utrjene bankine.(3
) Tangirana križišča in priključki se ohranijo na obstoječih lokacijah in se rekonstruirajo skladno z razširitvijo cestišča S
avske ceste.(4
) Vplivi in povezave s sosednjimi obm
očji so razvidni iz grafičnega načrta 2.1
Vplivi in povezave s sosednjim
i enotami urejanja prostora.
IV. PR
OM
ET
NO
TE
HN
IČN
E, K
RA
JINS
KE
IN O
BLIK
OVA
LSK
E R
EŠ
ITV
E
PR
OS
TOR
SK
IH U
RE
DIT
EV
7. člen(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Z O
PP
N je predvidena rekonstrukcija S
avske ceste, razširitev cestnega sveta, ureditev tangiranih križišč in ureditev odvodnjavanja ceste. H
krati s predvideno rekonstrukcijo ceste je predvidena tudi izvedba potrebnih obnov obstoječe infrastrukture in ureditev nove potrebne infrastrukture. O
b trasi ce-ste je dopustna ureditev javnih parkirišč.(2
) Rešitve načrtovanih površin so prikazane v grafičnem
načrtu 4.1
Ureditve-
na in prometno tehnična situacija.
(3) K
arakteristični prečni profil rekonstruirane ceste:
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
11
- v
fazi
PG
D p
roje
kta
je tr
eba
izve
sti k
artir
anje
hab
itatn
ih ti
pov
ter v
prim
eru
ugot
ovitv
e na
haja
nja
pred
nost
nega
hab
itatn
ega
tipa
ta d
el o
bmoč
ja n
ame-
niti
zele
nim
pov
ršin
am z
nam
enom
ohr
anja
nja
habi
tatn
ega
tipa,
- na
obm
očju
je p
repo
veda
na u
pora
ba u
met
nih
gnoj
il in
pes
ticid
ov,
- pr
i prip
ravi
pod
robn
ejše
ga n
ačrt
a lo
kaci
jo in
viš
insk
i gab
arit
novi
h st
avb
umes
titi t
ako,
da
se v
idno
st c
erkv
e sv
. P
etra
z lo
kaln
e ce
ste
Lesc
e –
Ra-
dovl
jica
gled
e na
obs
toje
če s
tanj
e ne
bo
zman
jšal
a,-
viši
nski
gab
ariti
nov
ih o
bjek
tov
ne s
mej
o pr
eseg
ati
viši
nske
ga g
abar
ita
osno
vne
šole
,-
viši
nski
gab
ariti
obj
ekto
v za
turiz
em s
ever
no o
d O
ble
goric
e ne
sm
ejo
pre-
sega
ti ob
stoj
ečih
obj
ekto
v v
tem
obm
očju
,-
seve
rno
od š
ole
in š
port
nih
povr
šin
naj s
e na
črtu
je p
redv
sem
odp
rte
špor
-tn
e po
vrši
ne in
man
jše
spre
mlja
joče
obj
ekte
,-
pros
tors
ke u
redi
tve
vklju
čno
z in
frast
rukt
uro
ne s
mej
o po
sega
ti v
zava
rova
-no
obm
očje
Obl
e go
rice,
- o
zače
tku
del o
bves
titi p
risto
jni z
avod
za
vars
tvo
nara
ve,
- v
čim
več
ji m
eri o
hran
jati
obst
oječ
o dr
eves
no v
eget
acijo
, na
obm
očju
za-
varo
vane
ga o
bmoč
ja G
rajs
kega
par
ka je
seč
nja
drev
es p
repo
veda
na,
- m
aksi
mal
ni fa
ktor
izra
be o
bmoč
ja je
0,7
5,
- in
vest
itor
mor
a za
goto
viti
vse
ukre
pe v
zve
zi z
var
ovan
jem
oko
lja z
arad
i ob
rato
vanj
a av
toce
ste,
vkl
jučn
o z
zašč
ito p
red
prek
omer
nim
hru
pom
,-
zago
tovi
ti us
trezn
o od
vaja
nje
in č
išče
nje
odpa
dnih
vod
a.«
67. č
len
V 9
8.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji i
steg
a čl
ena
bese
dilo
»na
j se
gibl
je o
koli«
nad
o-m
esti
z be
sedi
lom
»je
do«
.
68
. čle
nV
99
. čle
nu s
e:- p
red
bese
dilo
m »
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e R
A 8
0«
se č
rta
ozna
ka o
dsta
vka
»(1
)«, o
znak
a to
čk »
(1.1
)« in
»(1
.2)«
se
nado
mes
tita
z oz
naka
mi o
dsta
vkov
»(1
)«
in »
(2)«
,-
v dr
ugi
alin
eji
prve
ga o
dsta
vka
bese
dilo
»na
j se
gib
lje o
koli«
nad
omes
ti z
bese
dilo
m »
je d
o«,
- čet
rto
alin
ejo
prve
ga o
dsta
vka
spre
men
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:»-
na o
bmoč
ju n
arav
ne v
redn
ote
naj s
e oh
ranj
a ob
režn
o ve
geta
cijo
. Deg
radi
ra-
ne o
z. o
golje
ne p
ovrš
ine
ob S
avi n
aj s
e za
sadi
z a
vtoh
toni
mi d
reve
snim
i vrs
ta-
mi i
n gr
mov
nica
mi,
da s
e s
tem
vzp
osta
vi v
saj 2
0 m
pas
skl
enje
ne v
eget
acije
.«,
- v p
rvi a
linej
i dru
gega
ods
tavk
a pr
ed b
esed
o »o
mre
žij«
briš
e be
sedi
lo »
obje
k-to
v in
« in
za
bese
do »
omre
žij«
vst
avi b
esed
ilo »
in o
mre
žij«
.
69
. čle
n
V 10
2.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
70
. čle
n
V 10
3.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji
bese
do »
med
« na
dom
esti
z be
sedo
»od
« in
be
sedo
»in
« z
bese
do »
do«.
71. č
len
V 10
5.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
72
. čle
n
Dod
a se
nov
10
5.a
čle
n, k
i se
glas
i:
»10
5.a
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e R
A 10
3:
- ob
moč
je s
e na
men
ja r
ekon
stru
kciji
Sav
ske
cest
e vk
ljučn
o z
razš
iritv
ijo c
e-st
nega
sve
ta, u
redi
tvijo
križ
išč
in k
omun
alne
infra
stru
ktur
e,- o
b tra
si c
este
, ki p
otek
a se
vern
o od
obm
očja
gra
moz
nice
je d
opus
tna
ured
i-te
v ja
vnih
par
kiriš
č; o
b tra
si,
ki m
eji n
a ob
moč
je R
A 8
0 (G
ram
ozni
ca G
rabe
n)
ter
južn
o od
tega
obm
očja
je d
opus
tna
tudi
ure
dite
v pa
rkirn
ih p
ovrš
in z
a po
-tre
be s
osed
njih
obm
očij
(npr
. za
obis
kova
lce
nara
vosl
ovne
učn
e po
ti, F
ukso
ve
brvi
),- d
ovoz
na c
esta
v o
bmoč
ju n
arav
ne v
redn
ote
(Sav
a) n
aj s
e ne
širi
,- o
bsto
ječe
par
kiriš
če v
obm
očju
nar
avne
vre
dnot
e (S
ava)
naj
se
ured
i kot
ze-
lena
pov
ršin
a, k
i se
jo u
stre
zno
fizič
no o
mej
i. P
arki
rišče
naj
se
prot
i vod
otok
u zm
anjš
a ta
ko, d
a se
zag
otov
i vsa
j 20
m o
breč
ni p
as a
vtoh
tone
veg
etac
ije. O
b pa
rkiri
šču
naj s
e do
datn
o za
sadi
grm
ovna
in v
isok
odeb
elna
avt
ohto
na v
ege-
taci
ja.«
73
. čle
n
V 10
6. č
lenu
se:
- črt
a dr
uga
točk
a (1
.2) p
rveg
a od
stav
ka,
- tre
tja to
čka
post
ane
drug
a to
čka,
- v p
rvi a
linej
i dru
ge to
čke
se z
a be
sedo
»om
režj
e,«
doda
bes
edilo
»do
nje
gove
iz
grad
nje
pa n
ačrt
ovat
i svo
jo č
istil
no n
apra
vo,«
.
74. č
len
V 10
8.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
75
. čle
n
V 10
9.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji s
e be
sedi
lo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
sedi
lom
»je
do«
.
76. č
len
V 11
0.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
77. č
len
V 11
1. č
lenu
se
v dr
ugi a
linej
i bes
edilo
»na
j se
gibl
je o
koli«
nad
omes
ti z
bese
-di
lom
»je
do«
.
78
. čle
n
V 11
2. č
lenu
se
doda
nov
a pr
va a
linej
a, k
i se
glas
i:»-
do
spre
jem
a O
PP
N j
e na
zem
ljišč
ih s
par
celn
o št
. 4
43
/21,
44
3/2
0 i
n 4
43
/19
vse
k.o
. Kro
pa d
ovol
jena
ure
dite
v oz
elen
jeni
h ja
vnih
par
kirn
ih p
rost
o-ro
v, E
KO
oto
ka in
ost
ale
javn
e go
spod
arsk
e in
frast
rukt
ure,
«
79
. čle
n
V 11
5.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
80
. čle
n
V 11
6.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
81. č
len
V 11
7. č
lenu
se
v dr
ugi a
linej
i bes
edilo
»na
j se
gibl
je o
koli«
nad
omes
ti z
bese
-di
lom
»je
do«
.
82
. čle
n
118
. čle
n se
črt
a.
83
. čle
n
V 11
9. č
lenu
se:
- v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
sedi
lom
»je
do«
.
84
. čle
n
V 12
0. č
lenu
se:
- v p
rvi a
linej
i za
bese
do »
rekr
eaci
jski
m«
črta
bes
edo
»in«
ter d
oda
bese
dilo
»,
biva
nju
in z
ačas
nim
nas
tani
tvam
ter«
,- v
dru
gi a
linej
i bes
edilo
»na
j se
gibl
je o
koli«
nad
omes
ti z
bese
dilo
m »
je d
o«.
85
. čle
n
V 12
1. č
len
se č
rta.
86
. čle
n
V 12
2.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
87. č
len
V 12
3.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
88
. čle
n
V 12
4.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji b
esed
ilo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
-se
dilo
m »
je d
o«.
89
. čle
n
V 12
5.
člen
u se
v d
rugi
alin
eji s
e be
sedi
lo »
naj s
e gi
blje
oko
li« n
adom
esti
z be
sedi
lom
»je
do«
.
90
. čle
n
127.
čle
n se
spr
emen
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:
»127
. čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e JE
L 2
9 –
kam
nolo
m K
amna
Gor
ica:
- ob
moč
je s
e na
men
ja d
ejav
nost
i rud
arst
va in
dop
olni
lnim
dej
avno
stim
kot
so
: sk
ladi
ščen
je,
proi
zvod
nja
neko
vins
kih
min
eral
nih
izde
lkov
, trg
ovin
a,
gozd
arst
vo, t
uris
tično
izob
raže
valn
e de
javn
osti.
Dop
olni
lne
deja
vnos
ti, ra
-ze
n go
zdar
stva
, so
dovo
ljene
sam
o v
času
obr
atov
anja
kam
nolo
ma,
- pr
ed n
adal
jnjim
izko
rišča
njem
in p
ripra
vo O
PP
N je
tre
ba iz
dela
ti št
udijo
, v
kate
ri je
tre
ba u
tem
eljit
i ra
zlog
e za
ohr
anite
v od
kopa
na
tej
loka
ciji
in
preu
čiti
varia
nte
mož
nost
i odk
opav
anja
(pod
zem
no, n
adze
mno
) ter
nač
ine
sana
cije
,-
v O
PP
N je
tre
ba d
oloč
iti p
ogoj
e za
izko
rišča
nje
in s
anac
ijo,
kom
unal
no
urej
anje
in f
azno
st iz
vaja
nja
ter
ured
itev
nara
vne
vred
note
in k
amno
lom
a za
pre
dsta
vite
v in
ogl
ed,
UO
, stra
n3
0
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
IX. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A O
BR
AM
BO
TE
R V
AR
ST
VO
PR
ED
NA
RA
VN
IMI I
N D
RU
GIM
I NE
SR
EČ
AM
I, V
KLJ
UČ
NO
Z
VA
RS
TVO
M P
RE
D P
OŽ
AR
OM
32
. čle
n(p
otre
sna
neva
rnos
t)
Obr
avna
vana
loka
cija
se
naha
ja n
a se
izm
ične
m o
bmoč
ju.
Pot
resn
a og
rože
-no
st o
bmoč
ja je
oce
njen
a na
pro
jekt
ni p
ospe
šek
0,2
g.
Pri
proj
ektir
anju
sta
vb
je tr
eba
pred
vide
ti us
trezn
e uk
repe
za
potre
sno
varn
ost i
n us
trezn
e te
hnič
ne
reši
tve
grad
nje.
33
. čle
n(u
krep
i za
vars
tvo
pred
pož
arom
)
(1)
Upo
štev
ati j
e po
trebn
o po
žarn
o og
rože
nost
gra
jene
ga in
nar
avne
ga o
kolja
. N
ajbl
ižji
obje
kt, s
tavb
a ce
ntra
lne
čist
ilne
napr
ave
Rad
ovlji
ca, j
e od
dalje
na c
ca.
40
m o
d ro
ba o
bmoč
ja O
PP
N. G
ozdn
e po
vrši
ne s
e na
haja
jo v
zdol
ž ce
lotn
ega
obod
a O
PP
N, z
notra
j obm
očja
OP
PN
se
obst
oječ
e go
zdne
pov
ršin
e na
zgo
r-nj
em p
lato
ju v
ečin
oma
odst
rani
jo.
(2)
Pri
proj
ektir
anju
obj
ekto
v je
treb
a up
ošte
vati
smer
nice
pris
tojn
e sl
užbe
za
zašč
ito in
reše
vanj
e te
r za
zašč
ito p
red
poža
rom
pre
dvid
eti v
se u
krep
e v
skla
du
z ve
ljavn
o za
kono
dajo
s p
odro
čja
vars
tva
pred
pož
arom
:-
pri p
roje
ktira
nju
obje
ktov
je tr
eba
pred
vide
ti vs
e pa
sivn
e in
akt
ivne
ukr
epe
vars
tva
pred
pož
arom
, -
obje
kti
mor
ajo
biti
zasn
ovan
i ta
ko,
da j
e om
ogoč
en v
aren
um
ik l
judi
in
prem
ožen
ja; o
b st
avba
h m
ora
biti
zado
sti p
rost
ora,
ki o
mog
oča
mor
ebitn
o ev
akua
cijo
ljud
i in
dobr
in iz
sta
vb,
- od
mik
i od
sose
dnjih
zem
ljišč
in o
bjek
tov
mor
ajo
zago
tavl
jati
ustre
zno
po-
žarn
o lo
čite
v ob
jekt
ov, p
ri če
mer
mor
ajo
biti
zago
tovl
jeni
pog
oji z
a om
eje-
vanj
e ši
rjenj
a po
žara
na
sose
dnje
obj
ekte
; zun
anje
ste
ne in
stre
ha o
bjek
-to
v m
oraj
o bi
ti pr
ojek
tiran
e in
gra
jene
tako
, da
je z
upo
štev
anje
m o
dmik
a od
sos
ednj
ih z
emlji
šč o
mej
eno
širje
nje
poža
ra n
a so
sedn
je p
arce
le;
- do
stop
inte
rven
cijs
kih
vozi
l je
mog
oč p
o S
avsk
i ces
ti; n
a pa
rcel
i obj
ekto
v m
ora
biti
zago
tovl
jen
neov
iran
in v
aren
dos
top
za g
ašen
je in
reše
vanj
e ob
st
avbi
ter d
elov
ne p
ovrš
ine
za in
terv
enci
jska
voz
ila;
- za
zag
otav
ljanj
e po
žarn
e va
rnos
ti je
na
celo
tnem
obm
očju
pot
rebn
o za
-go
tovi
ti vi
re z
a za
dost
no o
skrb
o z
vodo
za
gaše
nje
in p
okrit
ost
z m
režo
hi
dran
tov.
(3)
Izpo
lnje
vanj
e bi
stve
nih
zaht
ev v
arno
sti p
red
poža
rom
za
poža
rno
man
j zah
-te
vne
obje
kte
se d
okaz
uje
v el
abor
atu
»zas
nova
pož
arne
var
nost
i«,
za p
ožar
-no
zah
tevn
e ob
jekt
e pa
v e
labo
ratu
»št
udija
pož
arne
var
nost
i«.
Pož
arno
man
j za
htev
ni in
zah
tevn
i obj
ekti
so d
oloč
eni v
pre
dpis
u o
zasn
ovi i
n št
udiji
pož
arne
va
rnos
ti.
34
. čle
n(u
krep
i za
vars
tvo
pred
pop
lava
mi)
(1)
Obm
očje
OP
PN
ne
leži
pop
lavn
o og
rože
nem
obm
očju
niti
na
pote
ncia
lnih
po
plav
nih
povr
šina
h.(2
) P
redv
iden
e ur
editv
e se
mor
ajo
izve
sti t
ako,
da
se p
opla
vna
varn
ost o
bmo-
čja
ne b
o po
slab
šala
.
35
. čle
n(g
eolo
ška
sest
ava
tal)
(1)
Za o
bmoč
je O
PP
N je
bilo
izde
lano
geo
lošk
o-ge
omeh
ansk
o po
roči
lo, k
i ga
je iz
dela
l Geo
eng/
Co.
(št.
22
/201
3, n
ovem
ber 2
013
). (2
) O
bmoč
je O
PP
N n
e le
ži n
a ob
moč
ju v
isok
e po
dtal
nice
, er
ozije
in p
lazo
vi-
tost
i ter
ena.
X. D
OP
US
TN
A O
DS
TOPA
NJA
OD
NA
ČR
TOVA
NIH
RE
ŠIT
EV
36
. čle
n(d
opus
tna
odst
opan
ja)
(1)
Spl
ošno
: -
Dop
ustn
a so
stro
kovn
o ut
emel
jena
ods
topa
nja
od f
unkc
iona
lnih
, ob
liko-
vals
kih
in te
hnič
nih
reši
tev.
-
Ods
topa
nja
od fu
nkci
onal
nih,
obl
ikov
alsk
ih in
tehn
ični
h re
šite
v iz
pre
jšnj
e-ga
ods
tavk
a ne
sm
ejo
biti
v na
spro
tju z
jav
nim
i in
tere
si,
z nj
imi
mor
ajo
sogl
ašat
i org
ani i
n or
gani
zaci
je, v
del
ovno
pod
ročj
e ka
terih
spa
dajo
ta o
d-st
opan
ja.
- D
opus
tna
so t
udi t
ista
ods
topa
nja
od p
redv
iden
ih r
ešite
v, k
i so
posl
edi-
ca s
prem
embe
sta
nja
tere
na p
o za
klju
čku
izko
rišča
nja
in iz
vedb
i san
acije
ze
mlji
šč.
Niv
elet
e, š
tevi
lo in
obl
ike
plat
ojev
se
dolo
či g
lede
na
nivo
tal
ne
vode
, gl
ede
na n
ivo
dost
opne
ces
te te
r gl
ede
na e
kono
mik
o iz
vedb
e te
-m
elje
nja
obje
ktov
in ji
h je
dop
ustn
o pr
ilaga
jati
potre
bam
nov
o pr
edvi
deni
h pr
ogra
mov
ter s
tanj
u te
rena
po
zakl
jučk
u iz
koriš
čanj
a in
san
aciji
zem
ljišč
. (2
) O
dsto
panj
a pr
i fun
kciji
obj
ekta
:N
a ob
moč
ju s
o m
ožne
tudi
dru
ge d
ejav
nost
i v o
kviru
dop
ustn
ih d
ejav
nost
i za
obm
očja
pro
izvo
dnih
dej
avno
sti,
kot j
ih d
oloč
a P
RO
.
(3)
Ods
topa
nja
pri l
egi i
n ve
likos
ti ob
jekt
a:-
Dop
ustn
a so
ods
topa
nja
od l
ege
in v
elik
osti
obje
ktov
, do
loče
nih
v 10
. čl
enu
tega
odl
oka
in v
gra
fične
m d
elu
OP
PN
. Nat
ančn
e lo
kaci
je in
gab
ariti
po
sam
ezni
h ob
jekt
ov i
n na
prav
se
dolo
čijo
gle
de n
a pr
edvi
den
nam
en
posa
mez
nega
obj
ekta
v p
roje
ktni
dok
umen
taci
ji za
prid
obite
v gr
adbe
nega
do
volje
nja,
pri
čem
er fa
ktor
zaz
idan
osti
na o
bmoč
ju n
e sm
e pr
eseč
i 80
%.
(4)
Ods
topa
nja
pri i
zgra
dnji
infra
stru
ktur
e in
zun
anji
ured
itvi o
bjek
tov:
- G
lede
na
dopu
stna
ods
topa
nja
pri
legi
obj
ekto
v je
dop
ustn
a tu
di s
pre-
mem
ba p
otek
a in
tern
ih p
rom
etni
h po
vrši
n te
r pr
iklju
čkov
do
obm
očja
. D
opus
tna
so s
troko
vno
utem
elje
na o
dsto
panj
a od
reš
itev,
dol
očen
ih s
te
m o
dlok
om, č
e se
pri
nada
ljnje
m p
odro
bnej
šem
pre
učev
anju
geo
lošk
ih,
hidr
ološ
kih,
geo
meh
ansk
ih in
dru
gih
razm
er te
r pr
i pro
jekt
iranj
u st
avb
in
zuna
nje
ured
itve
poiš
čejo
reš
itve,
ki s
o pr
imer
nejš
e z
grad
beno
tehn
ične
-ga
, ob
likov
alsk
ega,
eko
nom
skeg
a al
i oko
ljeva
rstv
eneg
a vi
dika
, s
kate
rim
se n
e sm
ejo
posl
abša
ti pr
osto
rske
in o
koljs
ke ra
zmer
e.
- D
opus
tne
so p
rilag
oditv
e tra
s in
loka
cij p
rom
etni
h in
ost
alih
infra
stru
ktur
-ni
h ob
jekt
ov,
napr
av in
prik
ljučn
ih m
est,
če je
zag
otov
ljena
ohr
anite
v oz
i-ro
ma
izbo
ljšan
je fu
nkci
je te
r prid
oblje
no s
ogla
sje
upra
vlja
vcev
in la
stni
kov
zem
ljišč
za
spre
mem
bo.
- D
opus
tna
je tu
di g
radn
ja d
ruge
infra
stru
ktur
e, k
i z O
PP
N n
i pos
ebej
nač
r-to
vana
. V
tem
prim
eru
je p
otre
bno
prid
obiti
pro
jekt
ne p
ogoj
e in
sog
lasj
a pr
isto
jnih
nos
ilcev
ure
janj
a pr
osto
ra.
(5)
Ods
topa
nja
pri p
arce
laci
ji ob
moč
ja:
- D
opus
tno
je p
reob
likov
anje
zem
ljišk
ih p
arce
l v v
ečje
ali
man
jše
skla
dno
s po
treba
mi i
nves
titor
jev
in d
elite
v oz
. zd
ruže
vanj
e po
sam
ezni
h fu
nkci
onal
-ni
h en
ot.
(6)
Ods
topa
nja
pri m
ejah
funk
cion
alni
h en
ot:
- D
opus
tno
je p
rilag
ajan
je m
ej p
osam
ezni
h fu
nkci
onal
nih
enot
skl
adno
s
potre
bam
i inv
estit
orje
v te
r skl
adno
s p
otek
om n
adal
jnje
ga iz
koriš
čanj
a m
i-ne
raln
ih s
urov
in in
del
itev
oz. z
druž
evan
je p
osam
ezni
h fu
nkci
onal
nih
enot
. -
Poz
icija
mej
e fu
nkci
onal
ne e
note
med
Fe2
a, F
e2b
in F
e2c
se p
rilag
aja
pozi
ciji
pred
vide
nega
dos
topa
s S
avsk
e ce
ste.
XI.
DR
UG
I PO
GO
JI IN
ZA
HT
EV
E Z
A IZ
VAJA
NJE
OP
PN
37. č
len
(pog
oji i
n ob
vezn
osti
konc
esio
narja
)
(1)
Za
potre
be p
redv
iden
e sa
naci
je o
bmoč
ja m
ora
konc
esio
nar
zago
tovi
ti us
trezn
o pr
ojek
tno
doku
men
taci
jo z
a do
konč
no s
anac
ijo o
bmoč
ja g
lede
na
pred
vide
no s
tanj
e te
rena
ob
zakl
jučk
u iz
koriš
čanj
a, z
upo
štev
anje
m n
oveg
a ni
voja
ter
ena
za u
meš
čanj
e ob
jekt
ov,
ki b
o do
loče
no n
a po
dlag
i izd
elan
ega
elab
orat
a iz
ravn
ave
mas
. K
om
enje
ni p
roje
ktni
dok
umen
taci
ji je
pot
rebn
o pr
i-do
biti
sogl
asje
prip
ravl
javc
a O
PP
N.
(2)
Kon
cesi
onar
mor
a sk
ladn
o z
zako
noda
jo in
kon
cesi
jsko
pog
odbo
izpo
lniti
ob
vezn
ost,
da n
a ob
moč
ju g
ram
ozni
ce iz
vaja
spr
otno
san
acijo
zem
ljišč
, ki b
o po
opu
stitv
i izk
oriš
čanj
a m
iner
alni
h su
rovi
n om
ogoč
ala
novo
pre
dvid
eno
rabo
pr
osto
ra (
ubla
žite
v na
klon
ov k
ončn
ih b
reži
n, z
asut
je iz
koriš
čeni
h de
lov
s pr
i-m
erni
m m
ater
ialo
m in
prim
erno
obl
ikov
anje
tere
na z
a um
ešča
nje
s te
m O
PP
N
pred
vide
nih
ured
itev)
. (3
) S
anac
ija n
a ob
moč
ju, k
jer j
e iz
koriš
čanj
e m
iner
alni
h su
rovi
n že
zak
ljuče
no,
mor
a bi
ti iz
vede
na n
ajka
snej
e v
treh
letih
po
spre
jem
u O
PP
N,
sana
cija
pre
o-st
aleg
a ob
moč
ja p
a do
zak
ljučk
a iz
koriš
čanj
a.
38
. čle
n(d
rugi
pog
oji i
n ob
vezn
osti
inve
stito
rjev
in iz
vaja
lcev
)
(1)
Med
izva
janj
em p
oseg
ov n
a ob
moč
ju O
PP
N je
izva
jale
c do
lžan
zag
otov
iti
nem
oten
o de
lova
nje
kom
unal
ne o
skrb
e in
dos
tope
do
vseh
obs
toje
čih
infra
-st
rukt
urni
h vo
dov
in n
apra
v te
r jih
tako
j obn
oviti
, če
so o
b gr
adnj
i poš
kodo
vani
.(2
) I
nves
titor
in iz
vaja
lec
mor
a pr
i pos
egih
na
prom
etni
cah
zago
tovi
ti va
ren
prom
et o
ziro
ma
zago
tovi
ti, d
a m
ed g
radn
jo p
rom
etna
var
nost
ni s
labš
a in
da
ne p
rihaj
a do
zas
toje
v na
obs
toje
čem
ces
tnem
om
režj
u.
(3)
Po
zakl
jučk
u de
l je
inve
stito
r dol
žan
odst
rani
ti vs
e za
časn
e ob
jekt
e, o
dveč
-ni
gra
dben
i in
izko
pani
mat
eria
l odp
elja
ti na
ust
rezn
o de
poni
jo o
ziro
ma
zago
-to
viti
naro
čilo
za
prev
zem
gra
dben
ih o
dpad
kov,
plo
dno
zem
ljo p
a up
orab
iti z
a po
novn
o ur
edite
v ze
leni
h po
vrši
n.(4
) P
oleg
pog
ojev
, ki
jih
pred
pisu
je ta
odl
ok,
je tr
eba
upoš
teva
ti tu
di v
se p
o-go
je in
om
ejitv
e iz
sm
erni
c, p
odan
ih k
tem
u O
PP
N in
vso
vel
javn
o za
kono
dajo
.
XII.
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
39
. čle
n(v
pogl
ed v
OP
PN
)
OP
PN
je
na v
pogl
ed v
sem
zai
nter
esira
nim
na
Obč
ini
Rad
ovlji
ca i
n U
prav
ni
enot
i Rad
ovlji
ca.
40
. čle
n(n
adzo
r)
Nad
zor n
ad iz
vaja
njem
tega
odl
oka
opra
vlja
jo p
risto
jne
inšp
ekci
jske
slu
žbe.
UO
, stran12
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
- v O
PP
N je treba določiti tudi način sprem
ljanja izkoriščanja in sanacije obm
očja,-
ohraniti je treba odkrito žilo s kremenovim
keratofirjem in apnencem
v do-lom
itu na zgornjem delu kam
noloma,
- vse vodotoke in izvire na obm
očju kamnolom
a je treba ohranjati in varovati pred onesnaženjem
,-
v postopek priprave OP
PN
je treba kot nosilca urejanja prostora vključiti tudi m
inistrstvo pristojno za gozdove,-
na območju so dovoljene naslednje dejavnosti: gozdarstvo, pridobivanje
rudnin in kamnin, storitve za rudarstvo, proizvodnja nekovinskih m
ineral-nih izdelkov, posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kem
ikalij, trgovina na debelo s kovinam
i in rudami. Vse dejavnosti razen gozdarstva
naj se dovoli samo v času obratovanja kam
noloma. K
ot dopolnilno dejav-nost se dopušča turistično izobraževalno dejavnost,
- na obm
očju se dovoli naslednje vrste gradenj: objekti in tehnične naprave za pridobivanje m
ineralnih surovin in predelavo kamna, objekti prom
etne in kom
unalne infrastrukture, objekti za delo uprave in zaposlenih v ka-m
nolomu (sprem
ljajoči objekti v času delovanja kamnolom
a), odstranitev objektov in vzdrževanje objektov.«
91. členV 12
8. členu se:
- za besedilom »O
PJ 14« vstavi besedilo »- kam
nolom B
rezovica«,- v drugi alineji besedilo »sanacijski načrt« nadom
esti z besedo »OP
PN
«.
92
. členV 12
9. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadom
esti z be-sedilom
»je do«.
93
. členV 13
0. členu se na koncu člena doda nov stavek, ki se glasi:
»Dovoljeni so sam
o pritlični objekti.«94
. členV 13
3. členu se za drugo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»- novogradnje niso dovoljene,«
95
. členD
oda se nov 135
.a člen, ki se glasi:
»135
.a člen
Obm
očje prostorske enote BR
05
:N
a območju je dovoljena tudi ureditev kam
pa.«
96
. člen
Doda se nov 13
8.a člen, ki se glasi:
»138
.a člen
Obm
očje prostorske enote ČR
07: -
stavbe namenjene bivanju naj ne ležijo v obm
očju s čezmernim
hrupom
zaradi cestnega prometa ozirom
a se zanje zagotovijo ustrezni protihrupni ukrepi,
- na obm
očju prostorske enote za velikost in oblikovanje objektov veljajo pogoji stavbnih tipov A2
in A6,
- sm
er slemena je pravokotna ali vzporedna z glavno cesto,
- dopustni faktor izrabe je do 0
,8,
- za zagotovitev ustreznega odm
ika od lokalne in glavne ceste se upošteva gradbene m
eje,-
ograje so lesene ali žive meje, do višine 1,2
0 m
,-
uvozi na gradbene parcele so z lokalne ceste.«
97. člen
V 141. členu se:- pred besedilom
»Obm
očja prostorskih enot DR
01, DR
02
, DR
03
:« črta oznaka odstavka (1
), oznaka točk »(1.1)«, »(1.2
)«, (1.3)« in »(1.4
)« se nadome-
stita z oznakami odstavkov »(1
)«, »(2)«, »(3
)« in »(4)«,
- v tretji alineji drugega odstavka besedilo »nezahtevnih in enostavnih« nado-m
esti z besedo »pomožnih«.
98
. člen
V 145
. členu se v četrti alineji besedilo »nezahtevnih in enostavnih« nadomesti
z besedo »pomožnih«.
99
. člen
V 148
. členu se na koncu člena doda nov stavek, ki se glasi:»N
a parceli s številko 176/8
k.o. Nova vas je gradnja m
ogoča v delu izven ob-m
očja OP
PN
in sicer pod pogojem, da investitor sam
izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom
.«
100
. členD
oda se novo 5.2
.1.10a. poglavje »5
.2.1.10
.a Lancovo« z novima členom
a, ki se glasita:»151.a člen
Obm
očje prostorske enote LA 11:
- na zem
ljiščih s parcelnima številkam
a 246
/163
in 246
/29
3 k.o. Lancovo
se v primeru ohranjanja proizvodne dejavnosti ne dovoljuje načrtovanje
bivanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
- dopustni faktor izrabe je do 0
,75
,-
na območju prostorske enote za velikost in oblikovanje objektov veljajo
pogoji stavbnih tipov A2 in A6
,-
izdelati je treba skupne strokovne podlage, to je idejno zasnovo za ume-
stitev in oblikovanje načrtovanih objektov ter komunalno ureditev, na ka-
teri mora tem
eljiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k posame-
znemu objektu. O
blikovanje naj izhaja iz lokalne tradicije, oblikuje naj se drobna grajena struktura, urbanistično oblikovanje naj bo bolj organsko –
gručasto. Na južni strani naj grajena struktura blago prehaja v krajino
z oblikovanjem pasu avtohtone vegetacije, obm
očje naj se s peš in kole-sarskim
i potmi povezuje s sosednjim
i območji. Idejno zasnovo za celotno
zaključeno območje potrdi organ O
bčine Radovljica pristojen za urejanje
prostora.
151.b členO
bmočje prostorske enote LA 24
: N
a območju prostorske enote se uredi otroško igrišče.«
101. člen
V 156
. členu se besedo »Radovljica« nadom
esti z besedo »Brezje«.
102
. člen
Doda se nov 15
6.a člen, ki se glasi:
»156
.a člen
Obm
očje prostorske enote OT 0
8:
- obm
očje je treba ustrezno komunalno oprem
iti ter po možnosti priključiti
na javno kanalizacijsko omrežje ozirom
a urediti lastno čistilno napravo,-
ohranjati je treba obvodno vegetacijo, v reko Savo in njene brežine ni do-
voljeno posegati,-
vzhodni del območja, ki je vizualno izpostavljen naj se intenzivno zasadi,
- na obm
očju se do izdaje gradbenega dovoljenja ali najkasneje v času gra-dnje izvedejo arheološke raziskave.«
103
. člen
Doda se nov 161.a člen, ki se glasi:
»161.a člen
Obm
očje prostorske enote RA 14
:N
a območju je treba zagotoviti arheološki nadzor nad vsem
i zemeljskim
i deli.«
104
. člen
Doda se nov 16
3.a člen, ki se glasi:
»163
.a člen
Obm
očje prostorske enote RA 6
4:
Na celotnem
območju R
A 64
je dovoljena gradnja prostostoječih hiš (A2). N
a zem
ljiščih s parcelnima številkam
a 22
0/8
3 in 2
20
/84
obe k.o. Radovljica
je dovoljena tudi gradnja stanovanjskih vil na podlagi novelacije Ureditvenega
načrta za Volčji hrib.«
105
. člen
165
. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»165
. člen
Obm
očje prostorske enote RA 81
:N
a območju je predvidena dovoljena ureditev obm
očja za rekreacijo, kot je kajakaški –
rafting center. V območju naravne vrednote (S
ava) je treba ohra-njati obrežno vegetacijo. G
radnje naj se umaknejo izven 2
0 m
pasu reke Save.
Maksim
alni faktor zazidanosti je 0,15
.N
a zemljišču s parcelno številko 7
55
/6 k.o. P
redtrg je dovoljen objekt v izmeri
8 x 14
m, ki sega cca 2
0 m
od brega Save.«
106
. členD
oda se nov 168
.a člen, ki se glasi:
»168
.a člen
Obm
očje prostorske enote RA 101
: N
a območju se lahko izvede železniški tir za potrebe prostorske enote R
A 80
(G
ramoznica G
raben). U
reditve za potrebe železniškega tira naj se načrtujejo na severozahodnem
delu območja R
A 101, ki je izven ekološko pomem
bnega območja, da se
ohranja sklenjen gozd ob Savi in na pleistocenski terasi nad reko.«
107. člen
Doda se nov 16
8.b člen, ki se glasi:
»168
.b člen
Obm
očje prostorske enote RA 10
2:
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran29
(5) P
ri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju elektrovodov je treba upoštevati tehnične norm
ative in standarde ter veljavno tipizacijo upravljavca ter pridobiti njegovo soglasje. (6
) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo in
urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni
posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridor-
je, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske
infrastrukture.
22
. člen(telekom
unikacijsko omrežje)
(1) N
a območju O
PP
N potekajo obstoječe telekom
unikacijske naprave. Pred
pričetkom del jih je potrebno označiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi,
skladno z dogovorom s Telekom
om S
lovenije d.d., OE
Kranj.
(2) Zaradi gradnje objektov je predvidena izvedba novega priključnega TK
voda, in sicer od južnega roba obm
očja OP
PN
do Savske ceste z navezavo na
predvideno TK om
režje.(3
) Za priklop objektov na telekomunikacijsko om
režje je investitor dolžan iz-delati ali naročiti projekt telekom
unikacijskega omrežja v skladu s predvideno
dejavnostjo in potrebami, ki m
ora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijam
i distribucijskih podjetij, veljavnim
i tehničnimi predpisi in standardi ter potrjen s
strani Telekoma S
lovenije. (4
) Obstoječe TK
omrežje je treba pred pričetkom
del označiti in ustrezno zaščititi. M
orebitne prestavitve obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba
projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zem
ljišč. (5
) Obm
očje OP
PN
se lahko na obstoječe omrežje priključi na zem
ljišču parc. št. 4
89
/39
, k.o. Predtrg.
23
. člen(toplovodno om
režje)
Na obm
očju OP
PN
je predvidena gradnja kotlovnice s sistemom
soproizvo-dnje toplote in električne energije, ki kot energent uporablja odpadno lubje ter ostali lesni odpadni m
aterial, ki bo nastajal v procesu predelave lesa. Kotlovni-
ca bo imela m
ožnost samostojne oskrbe s hlodovino (celulozni les) za potrebe
priprave biomase.
Predvidena je tudi gradnja sistem
a daljinskega ogrevanja (toplovodno omrežje).
24. člen
(zunanja razsvetljava)
(1) N
a območju zunanje ureditve ob predvidenih objektih se skladno s potre-
bami uredi zunanja razsvetljava.
(2) S
vetlobna telesa morajo biti skladna z usm
eritvami glede energijske učin-
kovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Uporabljajo naj se žarnice, ki odda-
jajo rumeno, oranžno oz. rdečo svetlobo in ne oddajajo U
V spektra. Svetilke
naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, usmerjene
v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.(3
) Postavitev in jakost svetilk m
orata biti v skladu s predpisi o mejnih vredno-
stih svetlobnega onesnaževanja okolja.(4
) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,
mirujočih ali prem
ikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam
, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
25
. člen(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v obm
očju OP
PN
je treba upoštevati veljavni predpis, ki določa učinkovito rabo energije v stavbah.
26
. člen(ravnanje z odpadki)
(1) Za odlaganje kom
unalnih odpadkov se mora ob objektih urediti prostor
za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov, z ustreznim
i namenskim
i po-sodam
i za odpadke, ki mora biti prim
erne velikosti, asfaltiran ali tlakovan ter dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov.(2
) Za posebne ali nevarne odpadke, ki jih je potrebno v skladu z veljavnimi
predpisi zbirati ločeno, se zagotavlja ustrezno urejen prostor znotraj območja
oziroma objektov.
(3) Z odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene orga-
nizacije za odvoz.
VIII. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A VA
RS
TVO
OK
OLJA
IN N
AR
AV
NIH
VIR
OV
T
ER
OH
RA
NJA
NJE
NA
RA
VE
27. člen(varstvo zraka)
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S
sprotnim
vlaženjem sipkih m
aterialov je treba preprečevati prašenje gradbišč
in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene m
ehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos m
ateriala z gradbišč.(2
) V času obratovanja bodo emisije snovi v zraku prisotne zaradi kurilnih sis-
temov in sistem
ov za odvajanje dima v objektu kotlovnice. S
istemi m
orajo delo-vati v skladu z veljavno zakonodajo, em
isije snovi v zrak pa ne smejo presegati
mejnih količin.
28
. člen(varstvo voda in varstvo tal)
(1) O
bmočje O
PP
N ne posega na obm
očje varstvenih pasov virov pitne vode ozirom
a vodovarstvena območja.
(2) O
bmočje O
PP
N posega na priobalno zem
ljišče vodotoka Sava v širini 15
m
. Upoštevati je potrebno odm
ik objektov od meje vodnega zem
ljišča vodo-tokov.(3
) Na vodnem
in priobalnem zem
ljišču so prepovedane dejavnosti in vsi po-segi v prostor, ki bi lahko im
eli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna ze-m
ljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zm
anjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali norm
alen pretok vode, plavin in plavja, onem
ogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizm
ov ter pre-prečevale prost prehod ob vodnem
dobru.(4
) V kolikor se z ureditvami posega v priobalni pas, je potrebno predvideti
zavarovanje in stabilizacijo brežin vodotoka z biotehničnimi sonaravnim
i ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.(5
) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacij-
sko omrežje in z rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistem
a.(6
) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja vodne-
ga režima in stanja voda, da se ohranja naravne procese, om
ogoča varstvo pred škodljivim
delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov.
(7) O
dlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala
na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter
na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
(8) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih sno-vi ozirom
a v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih
nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred m
ožnostjo izliva v tla in vodotok. (9
) Pri vseh posegih znotraj in izven obm
očja OP
PN
, ki so potrebni za izvedbo predvidene prostorske ureditve, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokon-čanju del povrne v izhodiščno stanje. P
o končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
29
. člen(varstvo narave)
(1) O
bmočje O
PP
N delom
a sega v območji z naslednjim
naravovarstvenim
statusom:
- naravna vrednota državnega pom
ena z ev. št. 2762
Sava –
od sotočja S
ave Bohinjke in S
ave Dolinke do Č
rnuč (Pravilnik o določitvi in varstvu
naravnih vrednot (Uradni list R
S št. 111
/04
in 70
/06
, 58
/09
, 93
/10);
- ekološko pom
embno obm
očje ID 2
54
00
0 S
ava od Radovljice do K
ranja s sotočjem
Tržiške Bistrice (U
redba o ekološko pomem
bnih območjih
(Uradni list R
S št. 4
8/0
4, 3
3/2
013, 9
9/2
013).
(2) P
ri načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati smernice Zavoda R
S za
varstvo narave.(3
) Na obm
očju naravne vrednote novi objekti niso predvideni, s tem se ohra-
nja obstoječo obrežno vegetacijo na jugovzhodnem robu obm
očja. Na m
estih, kjer širina obrežne vegetacije ne dosega 2
0 m
, je potrebno zagotoviti dodatno zasaditev z avtohtonim
i drevesnimi vrstam
i in grmovnicam
i.
30
. člen(varovanje gozda)
(1) O
bmočje O
PP
N delno posega na gozdne površine, ki naj se jih odstrani
postopno, skladno s predvideno faznostjo ureditve.(2
) Krčitev gozda naj se izvede tako, da bodo novonastali gozdni robovi stabil-
ni in nepoškodovani. Preprečiti je potrebno poškodbe robnih dreves in korenin
ob območju posegov.
(3) Investitor m
ora lastnikom sosednjih gozdnih zem
ljišč omogočiti dostop do
njihovih zemljišč.
31. člen(varstvo pred hrupom
)
(1) O
bravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV.
stopnjo varstva pred hrupom.
(2) V prim
eru preseganja dovoljenih ravni hrupa je na objektih treba izvesti dodatne protihrupne ukrepe.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
13
Na
obm
očju
se
lahk
o iz
vede
žel
ezni
ški t
ir za
pot
rebe
pro
stor
ske
enot
e R
A 8
0
(Gra
moz
nica
Gra
ben)
.«
108
. čle
n
Dod
a se
nov
17
3.a
čle
n, k
i se
glas
i:
»17
3.a
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e VR
07:
Na
pros
tors
ki e
noti
VR 0
7, k
i seg
a na
obm
očje
nar
avne
vre
dnot
e B
egun
jšči
ca
– v
odot
ok,
se v
10
m p
asu
ob v
odot
oku
ohra
nja
obst
oječ
o ve
geta
cijo
in n
a de
grad
irani
pov
ršin
i zas
adi g
rmov
no in
vis
okod
ebel
no a
vtoh
tono
veg
etac
ijo.«
109
. čle
n
177.
čle
n se
spr
emen
i tak
o, d
a se
sed
aj g
lasi
:
»177
. čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e R
BR
02
: O
bmoč
je p
rost
orsk
e en
ote
z oz
nako
RB
R 0
2 (n
eleg
alni
kop
Lju
bno)
se
sani
ra
in s
e ga
nam
eni p
ovrš
inam
za
rekr
eaci
jo in
špo
rt n
a pr
oste
m (Z
S).
Na
obm
očju
se
lahk
o ur
edijo
tudi
pov
ršin
e za
avt
omob
ilske
in m
otor
istič
ne d
irke.
San
acija
ob
moč
ja s
e iz
vede
bre
z m
ožno
sti n
adal
jnje
ga iz
koriš
čanj
a m
iner
alni
h su
rovi
n.
Za s
anac
ijo je
tre
ba iz
dela
ti na
črt
z na
tanč
no o
pred
elje
nim
pro
gram
om,
ča-
sovn
im o
kviro
m te
r nač
inom
nje
ne iz
vedb
e. V
ohr
anje
ne d
ele
gozd
a na
j se
ne
pose
ga. P
rost
e po
vrši
ne (s
em s
e ne
šte
jejo
špo
rtna
igriš
ča) j
e tre
ba z
asad
iti z
av
toht
onim
i tra
vnim
i, gr
mov
nim
i in
drev
esni
mi v
rsta
mi.«
110
. čle
n
V 18
3.
člen
u se
za
bese
dilo
m »
adre
nalin
skeg
a pa
rka
vsta
vi b
esed
ilo »
z vs
to-
pno
točk
o in
prip
adaj
očim
i par
kirn
imi p
rost
ori«
.
111.
čle
n
Dod
a se
nov
18
3.a
čle
n, k
i se
glas
i:
»18
3.a
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e R
BR
99
:N
a ob
moč
ju H
rašk
ih s
teljn
ikov
se
ohra
nja
obst
oječ
o ve
geta
cijo
(lip
e, o
mej
ke
in ž
ivic
e) in
pog
oje
za p
tice.
«
112
. čle
n
Dod
a se
nov
18
3.b
čle
n, k
i se
glas
i:
»18
3.b
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e R
BR
10
0:
Na
obm
očju
se
ured
i igr
išče
za
min
i gol
f.«
113
. čle
nD
oda
se n
ov 1
83
.c č
len,
ki s
e gl
asi:
»18
3.c
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e K
G 0
2:
Dop
usti
se k
olen
čni z
id d
o 1,
8 m
.« 114
. čle
n
V 18
4.
člen
u se
bes
edilo
»ne
zaht
evni
h in
eno
stav
nih«
nad
omes
ti z
bese
do
»pom
ožni
h«.
115
. čle
n
Dod
a se
nov
20
3.a
čle
n, k
i se
glas
i:
»20
3.a
čle
n
Obm
očje
pro
stor
ske
enot
e LK
D 1
11:
Na
obm
očju
je d
ovol
jeno
trav
nato
nog
omet
no ig
rišče
.«
116
. čle
n
V 21
0.
člen
u se
bes
edilo
»si
stem
a zb
irk p
rost
orsk
ih p
odat
kov
(pro
stor
skeg
a in
form
acijs
kega
sis
tem
), te
r ši
rše«
nad
omes
ti z
bese
dilo
m »
kart
ogra
fske
ga
dela
Prik
aza
stan
ja p
rost
ora,
Var
stve
ni r
ežim
i,«,
za b
esed
o »n
ahaj
ajo«
se
črta
be
seda
»na
sled
nje«
, za
bes
edo
»eno
te«
se v
stav
i bes
edilo
»oz
irom
a de
li pr
o-st
orsk
ih e
not:«
in z
a be
sedi
lom
»R
BR
63
« vs
tavi
bes
edilo
»R
BR
80
«.
117.
čle
n
Dod
a se
nov
a pr
iloga
»P
rilog
a 1
: Pro
stor
ske
enot
e na
obm
očju
obč
ine
Rad
o-vl
jica.
«, k
i je
sest
avni
del
tega
odl
oka.
PR
EH
OD
NE
IN K
ON
ČN
E D
OLO
ČB
E
118
. čle
n(d
okon
čanj
e po
stop
kov
prip
rave
OP
PN
)
Vsi
post
opki
prip
rave
nov
ih O
PP
N t
er s
prem
emb
in d
opol
nite
v ob
stoj
ečih
O
PP
N,
ki s
o se
zač
eli p
red
uvel
javi
tvijo
tega
odl
oka,
se
lahk
o do
konč
ajo
po
dolo
čbah
pro
stor
skih
akt
ov, k
i so
velja
li do
uve
ljavi
tve
tega
odl
oka.
119
. čle
n(d
okon
čanj
e po
stop
kov
za iz
dajo
gra
dben
ih d
ovol
jenj
)
Vsi p
osto
pki z
a iz
dajo
gra
dben
ega
dovo
ljenj
a, k
i so
se z
ačel
i pre
d uv
elja
vitv
ijo
tega
odl
oka,
se
doko
nčaj
o po
dol
očba
h od
loko
v pr
osto
rske
ga a
kta,
ki j
e ve
ljal
do u
velja
vitv
e te
ga o
dlok
a, ra
zen
v pr
imer
u, k
o st
rank
a pi
sno
zaht
eva
post
opek
v
skla
du z
nov
im o
dlok
om in
pril
oži u
stre
zno
doku
men
taci
jo.
120
. čle
n(v
elja
vnos
t in
pren
ehan
je v
elja
vnos
ti pr
osto
rski
h iz
vedb
enih
akt
ov)
(1) Z
dne
m u
velja
vitv
e te
ga o
dlok
a os
tane
jo v
vel
javi
nas
ledn
ji pr
osto
rski
akt
i:
(1.1
) Pro
stor
ski i
zved
beni
nač
rti (
LN, Z
N, U
N):
- LN
za
drug
i žel
ezni
ški t
ir na
ods
eku
Pod
nart
- Le
sce/
Ble
d (U
VG, š
t. 19
/19
88
17
0/2
013
),- U
N s
tare
ga m
estn
ega
jedr
a R
adov
ljica
(UVG
, št.
7/9
0, 3
1/9
6),
- ZN
Pol
jska
pot
(DN
UO
, št.
7/2
001
),- Z
N M
ošnj
e (D
N U
O, š
t. 21
/20
02
, 22
/20
02
),-
ZN z
a st
anov
anjs
ko n
asel
je “
Na
plan
i” v
Lesc
ah (
DN
UO
, št
. 21
/20
02
, 27
/20
03
, 113
/20
09
),-
ZN z
a st
anov
anjs
ko o
bmoč
je “
Lang
usov
a 2
” v
Rad
ovlji
ci (
DN
UO
, št
. 2
8/2
00
3),
- LN
za
depo
nijo
in r
avna
nje
z ne
neva
rnim
i odp
adki
“D
IRO
” R
adov
ljica
(D
N
UO
, št.
47/2
00
4),
- ZN
za
Turis
tično
nak
upov
alni
cen
ter
Lesc
e -
1. fa
za (
DN
UO
, št
. 47
/20
04
, 74
/20
07, 1
28
/201
0, 1
44
/201
1),
- LN
za
reko
nstr
ukci
jo c
este
“za
Ver
igo”
v L
esca
h in
pod
aljš
ek d
o kr
ižiš
ča z
re
gion
alno
ces
to p
roti
Kro
pi (D
N U
O, š
t. 6
6/2
00
6).
- ZN
za
Cen
traln
o ob
moč
je R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
66
/20
06
, 13
2/2
010
, 13
3/2
010
, 14
8/2
011,
17
0/2
013
).
(1.2
) Obč
insk
i lok
acijs
ki n
ačrt
i (O
LN):
- OLN
za
turis
tično
obm
očje
“K
alan
” na
Pol
jšic
i (D
N U
O, š
t. 5
9/2
00
6),
- OLN
za
stan
ovan
jsko
gra
dnjo
v P
redt
rgu
(DN
UO
, št.
59
/20
06
, 12
3/2
010
),- O
LN z
a C
entra
lno
čist
ilno
napr
avo
(sev
erni
del
) (D
N U
O, š
t. 6
3/2
00
6),
- OLN
Bre
zje
(DN
UO
, št.
97/2
00
8).
(1.3
) Obč
insk
i pod
robn
i pro
stor
ski n
ačrt
i (O
PP
N):
- OP
PN
za
turis
tično
obm
očje
“M
ivka
” (D
N U
O, š
t. 11
4/2
00
9),
- O
PP
N z
a Tu
ristič
no n
akup
oval
ni c
ente
r Le
sce
- 2
. fa
za (
DN
UO
, št
. 11
6/2
00
9, 1
44
/201
1),
- OP
PN
za
star
o je
dro
Kam
ne G
oric
e (D
N U
O, š
t. 11
9/2
00
9, 1
65
/201
2),
- OP
PN
za
obm
očje
Sz
11 K
amna
Gor
ica
(DN
UO
, št.
119
/20
09
),- O
PP
N z
a st
anov
anjs
ko g
radn
jo Z
apuž
e (D
N U
O, š
t. 11
9/2
00
9),
- O
PP
N z
a pr
iklju
ček
Turis
tično
nak
upov
alne
ga c
entra
Les
ce n
a re
gion
alno
ce
sto
(DN
UO
, št.
123
/201
0, 1
44
/201
1),
- OP
PN
za
novo
pok
opal
išče
v B
egun
jah
(DN
UO
, št.
125
/201
0),
- OP
PN
za
reko
nstr
ukci
jo Ž
elez
nišk
e ul
ice
v Le
scah
(DN
UO
, št.
132
/201
0),
- O
PP
N z
a st
anov
anjs
ko g
radn
jo “
za M
erku
rjem
” v
Lesc
ah (
DN
UO
, št
. 13
2/2
010
),- O
PP
N z
a re
kons
truk
cijo
Let
ališ
ke u
lice
v Le
scah
(DN
UO
, št.
132
/201
0),
- OP
PN
za
obm
očje
TN
C 3
(Tur
istič
no n
akup
oval
ni c
ente
r Le
sce
3) (
DN
UO
, št
. 14
3/2
011
),- O
PP
N S
točj
e (D
N U
O, š
t. 15
5/2
012
),- O
PP
N z
a st
anov
anjs
ko g
radn
jo D
vors
ka v
as (D
N U
O, š
t. 15
7/2
012
),- O
PP
N L
eški
hrb
et (D
N U
O, š
t. 16
1/2
012
),- O
PP
N z
a re
kons
truk
cijo
Gra
dnik
ove
cest
e v
Rad
ovlji
ci (D
N U
O, š
t. 16
5/2
012
)- O
PP
N B
rezo
vica
1 (D
N U
O, š
t. 17
2/2
013
)- O
PP
N B
rezo
vica
2 (D
N U
O, š
t. 17
2/2
013
)- O
PP
N Z
gorn
ja D
obra
va Z
gD 0
4 (D
N U
O, š
t. 17
8/2
013
).
(2) Z
dne
m u
velja
vitv
e te
ga o
dlok
a os
taja
jo v
vel
javi
nas
ledn
ji pr
osto
rski
izve
d-be
ni a
kti z
a ob
moč
ja in
za
dele
obm
očij
skla
dno
z m
ejam
i pro
stor
skih
eno
t kot
so
dol
očen
e v
graf
ične
m d
elu
PR
O:
- ZN
za
Can
karje
vo n
asel
je v
Rad
ovlji
ci (U
VG, š
t. 14
/79
, DN
UO
, št.
21/2
00
2,
39
/20
04
),- Z
N C
ente
r Les
ce (D
N U
O, š
t. 9
8/2
00
8, 1
12/2
00
9, 1
23
/201
0, 1
28
/201
0,
157
/201
2),
- OLN
za
obm
očje
Pos
lovn
a co
na L
esce
– ju
g (D
N U
O, š
t. 6
4/2
00
6),
- OLN
Dol
ina
v Le
scah
(DN
UO
, št.
55
/20
05
),- Z
N z
a “P
oslo
vno
cono
Les
ce -
vzho
d” (D
N U
O, š
t. 5
6/2
00
5),
- OLN
za
posl
ovno
con
o na
vho
du v
Rad
ovlji
co (T
rgov
sko
sred
išče
TU
Š R
ado-
vljic
a) (D
N U
O, š
t. 6
4/2
00
6, 1
32
/201
0),
- LN
za
cent
raln
o či
stiln
o na
prav
o R
adov
ljica
(DN
UO
, št.
18/2
00
2, 2
1/2
00
2).
(3) Z
dne
m u
velja
vitv
e te
ga o
dlok
a pr
eneh
ajo
veja
ti na
sled
nji p
rost
orsk
i akt
i in
pros
tors
ki iz
vedb
eni a
kti:
- Za
zida
lni
načr
t S
z 14
Zal
oše
(UVG
, št
. 3
0/8
2)
(sta
vbna
zem
ljišč
a so
bila
vr
njen
a v
kmet
ijsko
rabo
),- L
N z
a pl
inov
od in
kab
lovo
d Le
sce
- Ble
d (z
a de
l tra
se, k
i pot
eka
po o
bmoč
ju
obči
ne R
adov
ljica
) (D
N U
O,
št.
21/2
00
2)
(že
real
izira
n pr
osto
rski
izve
dben
i ak
t).
UO
, stra
n2
8
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
14. č
len
(pog
oji z
a gr
adnj
o en
osta
vnih
in n
ezah
tevn
ih o
bjek
tov)
Na
celo
tnem
obm
očju
OP
PN
, ra
zen
na p
ovrš
inah
nam
enje
nih
dovo
zom
, do
stop
om,
inte
rven
cijs
kim
pot
em in
pro
met
ni in
frast
rukt
uri,
je d
ovol
jeno
po-
stav
ljati
ali u
redi
ti na
sled
nje
enos
tavn
e in
nez
ahte
vne
obje
kte:
maj
hne
stav
be
kot d
opol
nite
v ob
stoj
eče
pozi
dave
, ogr
aje,
pod
porn
e zi
dove
, rez
ervo
arje
, pri-
klju
čke
na o
bjek
te g
ospo
dars
ke ja
vne
infra
stru
ktur
e in
dal
jinsk
ega
ogre
vanj
a,
sam
osto
jna
park
irišč
a, p
omož
ne k
omun
alne
obj
ekte
, v
skla
du s
pre
dpis
om o
ra
zvrš
čanj
u ob
jekt
ov g
lede
na
zaht
evno
st g
radn
je.
V. N
AČ
RT
PA
RC
ELA
CIJ
E
15. č
len
(nač
rt p
arce
laci
je)
(1)
Obm
očje
OP
PN
je ra
zdel
jeno
na
več
funk
cion
alni
h en
ot (F
e1, F
e2a,
Fe2
b,
Fe2
c in
Fe3
), ki
pre
dsta
vlja
jo p
odla
go z
a pr
edvi
deno
par
cela
cijo
oz.
kom
asa-
cijo
zem
ljišč
.(2
) Zn
otra
j fun
kcio
naln
ih e
not s
e pa
rcel
acija
izva
ja g
lede
na
potre
be p
osam
e-zn
ih p
rogr
amov
ter
gled
e na
tehn
ološ
ke z
ahte
ve.
Par
cele
se
lahk
o zd
ružu
jejo
oz
. de
lijo
na m
anjš
e en
ote
tudi
izve
n ok
viro
v fu
nkci
onal
nih
enot
(np
r. če
se
zaok
rožu
je o
bmoč
ja z
eno
tnim
last
ništ
vom
oz.
um
ešča
pro
met
ne p
ovrš
ine
ter
obje
kte
za p
rem
ostit
ve v
išin
skih
raz
lik).
Pri
dolo
čanj
u ob
like
in v
elik
osti
posa
-m
ezne
par
cele
je p
otre
bno
zago
tavl
jati
zado
stno
vel
ikos
t zem
ljišč
a za
nem
ote-
no fu
nkci
onira
nje,
rabo
in v
zdrž
evan
je o
bjek
tov.
VI.
ETA
PN
OS
T IZ
VE
DB
E P
RO
STO
RS
KE
UR
ED
ITV
E
16. č
len
(eta
pnos
t izv
edbe
)
(1)
Eta
pnos
t izv
ajan
ja p
redv
iden
ih p
rost
orsk
ih u
redi
tev
je d
oloč
ena
skla
dno
z na
daljn
jim p
otek
om iz
koriš
čanj
a m
iner
alni
h su
rovi
n. N
a de
lu, k
jer j
e iz
koriš
ča-
nje
min
eral
nih
suro
vin
že z
aklju
čeno
(Fe1
, Fe2
a in
Fe2
b), s
e ob
jekt
i um
ešča
-jo
tak
oj p
o iz
vede
ni s
anac
iji,
ki m
ora
biti
izve
dena
naj
kasn
eje
v tre
h le
tih p
o sp
reje
mu
OP
PN
. Na
preo
stal
em d
elu
obm
očja
(Fe2
c in
Fe3
) pa
je u
meš
čanj
e ob
jekt
ov č
asov
no p
ogoj
eno
s pr
edvi
deni
m n
adal
jnjim
pot
ekom
izko
rišča
nja.
(2
) Tu
di v
okv
iru p
redv
iden
ih e
tap
je d
opus
tna
fazn
a gr
adnj
a po
sam
ezni
h pr
o-st
orsk
ih u
redi
tev,
če
zgra
jeni
del
pre
dsta
vlja
zak
ljuče
no f
unkc
iona
lno
celo
to.
Fazn
o se
lahk
o iz
vaja
jo:
- po
sam
ezni
obj
ekti
ali s
kupi
ne o
bjek
tov;
- zu
nanj
e po
vrši
ne o
bjek
tov;
- pr
omet
ne p
ovrš
ine.
(3)
Soč
asno
z i
zgra
dnjo
obj
ekto
v m
ora
biti
zago
tovl
jena
izg
radn
ja z
a ob
ra-
tova
nje
obje
kta
potre
bne
kom
unal
ne, e
nerg
etsk
e in
pro
met
ne in
frast
rukt
ure.
VII.
PO
GO
JI G
LED
E P
RIK
LJU
ČE
VAN
JA O
BJE
KTO
V N
A G
OS
PO
DA
RS
KO
JA
VN
O IN
FR
AS
TR
UK
TU
RO
IN G
RA
JEN
O J
AV
NO
DO
BR
O
17. č
len
(opr
emlje
nost
s k
omun
alno
infra
stru
ktur
o)
(1)
Zas
nova
pro
met
ne,
kom
unal
ne,
ener
gets
ke in
tel
ekom
unik
acijs
ke in
fra-
stru
ktur
e se
mor
a na
vezo
vati
na o
bsto
ječo
jav
no i
nfra
stru
ktur
o v
okol
ici.
V ob
moč
ju s
e pr
edvi
di lo
čen
sist
em z
a od
vaja
nje
odpa
dnih
in p
adav
insk
ih v
od,
vodo
vodn
o in
hid
rant
no o
mre
žje
ter e
lekt
roen
erge
tska
kan
aliz
acija
. Dop
ustn
a je
tud
i izv
edba
tel
ekom
unik
acijs
kega
om
režj
a te
r m
oreb
itno
potre
bne
drug
e in
frast
rukt
ure.
(2
) Za
nov
o pr
edvi
dena
infra
stru
ktur
na o
mre
žja
znot
raj o
bmoč
ja O
PP
N je
po-
trebn
o iz
dela
ti pr
ojek
tno
doku
men
taci
jo,
ki m
ora
biti
uskl
ajen
a z
upra
vlja
vci
pred
vide
nih
infra
stru
ktur
nih
omre
žij.
(3)
Prik
ljuči
tve
na i
nfra
stru
ktur
na o
mre
žja
se s
klad
no s
pog
oji
posa
mez
nih
upra
vlja
vcev
izve
de g
lede
na
potre
be p
osam
ezne
ga o
bjek
ta.
(4)
Dop
ustn
e so
zač
asne
ure
ditv
e (tu
di in
divi
dual
ne),
ki p
a m
oraj
o bi
ti us
kla-
jene
z u
prav
ljavc
i pos
amez
nih
omre
žij i
n m
oraj
o bi
ti iz
vede
ne n
a na
čin,
da
jih
bo m
ožno
vkl
juči
ti v
konč
no k
omun
alno
in e
nerg
etsk
o in
frast
rukt
uro
obm
očja
O
PP
N.
(5)
Za e
nerg
etsk
o os
krbo
obj
ekto
v je
dop
ustn
a tu
di iz
raba
alte
rnat
ivni
h vi
rov
ener
gije
(npr
. son
čna,
geo
term
alna
).(6
) O
bsto
ječe
infra
stru
ktur
ne v
ode
je d
opus
tno
odst
ranj
evat
i, za
ščiti
ti, p
rest
a-vl
jati,
obn
avlja
ti, d
ogra
jeva
ti in
jim
pov
ečev
ati z
mog
ljivo
st.
Za v
se p
oseg
e na
ob
stoj
ečih
vod
ih m
ora
biti
prid
oblje
no s
ogla
sje
upra
vlja
vca.
(7)
Ods
topa
nja
od v
OP
PN
nač
rtov
anih
reši
tev
so d
opus
tna,
če
se p
ri na
dalj-
njem
nač
rtov
anju
poi
ščej
o bo
ljše
reši
tve
in p
od p
ogoj
em, d
a se
s s
prem
embo
ne
pos
labš
ajo
pogo
ji os
talih
ure
dite
v.(8
) P
ri iz
grad
nji k
omun
alne
infra
stru
ktur
e je
treb
a up
ošte
vati
prip
oroč
ljive
mi-
nim
alne
razd
alje
prib
ližev
anja
in k
rižan
ja k
omun
alni
h vo
dov
ter n
jihov
e va
rova
l-ne
pas
ove
po v
elja
vnih
pre
dpis
ih.
Gra
dnja
infra
stru
ktur
nih
obje
ktov
in n
apra
v m
ora
pote
kati
uskl
ajen
o.
18. č
len
(ces
tne
in d
ruge
pro
met
ne p
ovrš
ine)
Ces
tno
om
režj
e:(1
) N
a ob
ravn
avan
o ob
moč
je je
na
jugo
vzho
dni s
trani
s S
avsk
e ce
ste
že u
re-
jen
cest
ni p
riklju
ček,
in s
icer
z o
bčin
ske
cest
e z
ozna
ko š
t. LC
34
90
81.
Za
potre
be p
rom
etne
ga p
riklju
čeva
nja
načr
tova
ne p
rost
orsk
e ur
editv
e je
dop
u-st
na re
kons
truk
cija
obs
toje
čega
prik
ljučk
a te
r ure
dite
v no
vih,
dod
atni
h uv
ozov
, ka
terih
poz
icije
se
lahk
o pr
ilaga
jajo
pre
dvid
enim
ure
ditv
am.
Mir
ujo
či p
rom
et:
(2)
Za p
otre
be p
redv
iden
ih o
bjek
tov
se z
ados
tno
štev
ilo p
arki
rnih
mes
t gle
de
na d
ejav
nost
v o
bjek
tu z
agot
avlja
v o
kviru
par
cel k
ompl
eksa
(pra
vilo
ma
znot
raj
posa
mez
ne fu
nkci
onal
ne e
note
). (3
) N
orm
ativ
i gle
de m
inim
alne
ga š
tevi
la p
arki
rnih
mes
t:-
obrt
ni in
indu
strij
ski o
brat
i: 1
PM
/70
m2 n
eto
povr
šine
ali
1 P
M/2
zap
osle
-na
;-
skla
dišč
a: 1
PM
/10
0 m
2 n
eto
povr
šine
ali
1 P
M/2
zap
osle
na;
- po
slov
ni p
rost
ori:
1 P
M/5
0 m
2 n
eto
povr
šine
.(4
) V
prim
eru
skup
nega
par
kiriš
ča z
a ob
jekt
e z
razl
ični
mi d
ejav
nost
mi s
e up
o-št
eva
najv
ečje
pot
rebe
po
isto
časn
em p
arki
ranj
u.Ž
elez
nišk
i pro
met
:(5
) V
sose
dnjih
eno
tah
urej
anja
pro
stor
a (R
A 10
1, R
A 10
2) j
e sk
ladn
o s
spre
-m
emba
mi
PR
O R
adov
ljica
pre
dvid
ena
umes
titev
ind
ustri
jske
ga t
ira.
Na
ob-
moč
ju O
PP
N s
o do
pust
ne p
rom
etne
in d
ruge
ure
ditv
e, p
otre
bne
za u
redi
tev
dost
opa
(oz.
za
pove
zavo
) do
indu
strij
skeg
a tir
a. U
mes
titev
indu
strij
skeg
a tir
a je
dop
ustn
a tu
di n
a ob
moč
ju o
brav
nava
nega
OP
PN
.
19. č
len
(vod
ovod
no o
mre
žje
za s
anita
rno
vodo
in v
odo
za g
ašen
je)
(1)
Južn
o od
obm
očja
OP
PN
pot
eka
obst
oječ
i vod
ovod
DN
15
0 (d
uctil
). (2
) Z
arad
i gra
dnje
obj
ekto
v je
pre
dvid
ena
izve
dba
nove
ga v
odov
oda,
ki b
o ob
moč
je o
skrb
oval
s s
anita
rno
in p
ožar
no v
odo,
in s
icer
od
južn
ega
roba
ob-
moč
ja O
PP
N d
o S
avsk
e ce
ste
z na
veza
vo n
a ob
stoj
eči v
odov
od.
(3)
Pot
rebn
o je
izde
lati
proj
ektn
o do
kum
enta
cijo
za
vodo
vod,
ki m
ora
zaje
mat
i na
črto
vanj
e os
krbo
valn
ega
vodo
voda
na
podr
očju
OP
PN
vkl
jučn
o s
prik
ljučk
i za
obj
ekte
in h
idra
ntni
m o
mre
žjem
.(4
) Vo
dom
erni
jašk
i naj
se
po m
ožno
sti l
ocira
jo n
a os
krbo
valn
em v
odov
odu.
20
. čle
n(o
dvaj
anje
odp
adni
h in
pad
avin
skih
vod
)
Feka
lna
kana
lizac
ija:
(1)
Južn
o od
obm
očja
OP
PN
pot
eka
javn
o ka
naliz
acijs
ko o
mre
žje
iz b
eton
skih
ce
vi d
imen
zije
�1.
20
0 m
m, k
i vod
i do
CČ
N R
adov
ljica
.(2
) Za
radi
gra
dnje
obj
ekto
v zn
otra
j obm
očja
OP
PN
je p
redv
iden
a iz
vedb
a no
ve
zbirn
e ka
naliz
acije
z n
avez
avo
na o
bsto
ječo
javn
o ka
naliz
acijs
ko o
mre
žje.
(3)
Kan
aliz
acijs
ki p
riklju
čki d
o pr
edvi
deni
h ob
jekt
ov s
e na
veže
jo n
a pr
edvi
deni
ka
naliz
acijs
ki z
bira
lnik
.M
eteo
rna
kana
lizac
ija:
(4)
Pad
avin
ske
vode
s s
trešn
ih p
ovrš
in s
e od
vaja
pre
ko p
esko
lovo
v v
poni
ko-
valn
ice
ali m
eteo
rno
kana
lizac
ijo. P
adav
insk
e vo
de z
utrj
enih
pov
ršin
se
odva
ja
prek
o pe
skol
ovov
in u
stre
znih
lovi
lcev
olj
v po
niko
valn
ice
ali m
eteo
rno
kana
-liz
acijo
. (5
) P
adav
insk
e vo
de je
treb
a ko
ntro
liran
o ne
škod
ljivo
odv
ajat
i, ta
ko d
a ne
bo
priš
lo d
o er
odira
nja,
zam
akan
ja a
li po
plav
ljanj
a ok
oliš
kih
povr
šin,
obj
ekto
v in
ce
st. P
adav
insk
ih v
oda
ni d
ovol
jeno
vod
iti v
zbi
rno
kana
lizac
ijo o
dpad
nih
vod,
ki
bo
prik
ljuče
na n
a ob
stoj
eč ja
vni k
anal
.(6
) V
čim
več
ji m
ožni
mer
i je
treba
zm
anjš
ati h
ipni
odt
ok p
adav
insk
ih v
oda
z ur
bani
h po
vrši
n.(7
) P
ri na
črto
vanj
u, g
radn
ji, o
brat
ovan
ju in
vzd
ržev
anju
kan
aliz
acije
je t
reba
up
ošte
vati
vsa
dolo
čila
, ki j
ih v
sebu
jejo
vel
javn
i pre
dpis
i in
prav
ilnik
i o o
dvaj
anju
ko
mun
alni
h od
padn
ih in
pad
avin
skih
odp
adni
h vo
d, p
redp
isi i
n po
goji
pris
toj-
nega
upr
avlja
vca
ter p
ridob
iti n
jego
vo s
ogla
sje.
(8)
Vsa
kana
lizac
ija m
ora
biti
proj
ektir
ana
v vo
dote
sni i
zved
bi.
21. č
len
(ele
ktro
ener
gets
ko o
mre
žje)
(1)
Na
obm
očju
OP
PN
se
naha
jajo
ele
ktro
ener
gets
ke n
apra
ve i
n op
rem
a na
men
jena
osk
rbi o
djem
alce
v z
elek
tričn
o en
ergi
jo.
Obs
toje
či u
pora
bnik
i na
obra
vnav
anem
obm
očju
se
napa
jajo
pre
ko tr
ansf
orm
ator
ske
post
aje
(TP
) 36
6
Sep
arac
ija R
adov
ljica
. (2
) O
brav
nava
no o
bmoč
je in
južn
i del
obč
ine
Rad
ovlji
ca s
e tre
nutn
o na
paja
iz
RTP
110
/20
kV
Rad
ovlji
ca p
reko
dal
jnov
odne
ga iz
voda
Kro
pa, k
i se
bo n
ado-
mes
til z
dve
ma
novi
ma
kabl
ovod
oma.
(3
) To
čen
nači
n vk
ljuče
vanj
a no
vih
pora
bnik
ov n
a ob
ravn
avan
em o
bmoč
ju b
o po
dan,
ko
bodo
zna
ne p
otre
be p
o el
ektri
čni m
oči.
Ele
ktro
ener
gets
ki v
odi n
a te
m o
bmoč
ju s
e m
oraj
o gr
aditi
v k
abel
ski k
anal
izac
iji.
(4)
V pr
imer
u pr
esta
vitv
e ob
stoj
eče
TP 3
66
Sep
arac
ija R
adov
ljica
je p
otre
b-no
zag
otov
iti n
ovo
loka
cijo
, do
kat
ere
bo o
mog
očen
sta
lni d
osto
p za
prim
ere
grad
nje,
vzd
ržev
ana
in p
oslu
ževa
nja.
Dop
ustn
a je
tudi
gra
dnja
nov
e (d
odat
ne )
trans
form
ator
ske
post
aje,
ki s
e jo
lahk
o um
esti
sam
osto
jno
oz. v
ene
m iz
med
pr
edvi
deni
h ob
jekt
ov.
UO
, stran14
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
121. člen(veljavnost in prenehanje veljavnosti drugih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati O
dlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s strategijo prostorskega razvoja občine R
ado-vljica (S
PR
O) in prostorskim
redom občine R
adovljica (PR
O) (U
radne objave, št. 161, 13
. julija 2012
).
122
. člen(vpogled)
Druge sprem
embe in dopolnitve P
RO
so na vpogled vsem zainteresiranim
na O
bčini Radovljica in U
pravni enoti Radovljica. Arhivski izvod (v digitalni in ana-
logni obliki) se hrani tudi na ministrstvu, pristojnem
za prostor.
123
. člen(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
124. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v D
eželnih novicah, glasilu Občine
Radovljica –
Uradne objave.
Številka: 3
50
5-0
00
5/2
013D
atum: 24
. 9. 2
014
Ciril G
lobočnik l.r.
ŽUPAN
PR
ILOG
A 1
: Pro
storske eno
te na ob
mo
čju ob
čine Rad
ovljica
Preglednica 1
: Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, ki se urejajo na pod-
lagi podrobnejših meril in pogojev za pripravo O
PP
N - veljavni O
PP
N
VE
LJAV
NI O
PP
N
Oznaka P
EIm
e OP
PN
NR
Po
sebne
do
ločb
e
Beg
unje
BE
07B
egunje Novo
pokopališčeZK
/
Brezje
BR
11B
rezje stanovanjska gradnja
SC
/
Brezo
vica
BZ 0
5B
rezovica 1S
C/
BZ 0
6B
rezovica 2S
C10
9. člen
Dvo
rska vas
DV 0
2D
vorska vasS
C/
Go
renjske do
brave - o
dp
rti pro
stor
GO
D 16
Diro Č
rnivecO
O210
. člen
Kam
na Go
rica
KG
01K
amna G
orica JedroM
O, D
C, S
C,
SK
, K1, K
2,
G, VC
, P
/
KG
06
Kam
na Gorica S
z-11S
C/
Kro
pa
KR
21K
ropa Stočje
SC
114. člen
Lesce
LE 01
Lesce Center
ZS, M
O, D
I, S
C8
6. člen
LE 0
6TN
C1, 2
, priključekM
O/
LE 3
2Lesce P
lanaS
C/
LE 37
Cesta “za Verigo”
Pc
LE 3
8P
oljska potS
C/
LE 4
0Lesce Jug
PP
/
LE 41
Dolina
MO
, SC
/
LE 4
5Železniška ulica
P/
LE 51
“Za Merkurjem
” v LescahS
C/
LE 5
4Lesce Leški hrbet
SC
/
LE 5
4Lesce Leški hrbet
P/
LE 5
6Lesce Vzhod
MO
89
. člen
LE 7
5R
ekonstrukcija Letališke ceste
P/
LE 81
TNC
3M
O/
Mo
šnje
MO
16M
ošnje stanovanjska gradnja
SC
210. člen
Po
ljšica
PŠ
04
Poljšica- Turistično obm
o-čje K
alanB
T218
. člen
Rad
ovljica
RA 01
Radovljica S
taro mestno
jedroM
O/
RA 0
2R
adovljica Centralno
območje
BT, D
I, MO
, S
C, S
S, ZS
, ZP, K
1, K2
, G
96
. člen
RA 2
3R
adovljica LangusovaS
C/
RA 27
Radovljica “za stanovanj-
sko gradnjo Predtrg”
SC
/
RA 3
9R
adovljica Na vhodu
MO
/
RA 4
6R
adovljica Cankarjevo
naseljeM
O, S
C, ZS
/
RA 7
8R
adovljica Čistilna
napravaO
O/
RA 7
9R
adovljica Čistilna S
everP
I/
RA 8
4R
adovljica Gradnikova
cestaP
101. člen
Šo
bec
ŠO
02
Lesce Mivka
BT
/
Zapuže
ZA 14Zapuže-za stanovanjsko gradnjo
SC
, VC/
Zg
ornja D
ob
rava
ZgD 0
4Zgornja D
obravaS
K12
3. člen
Preglednica 2
: Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, ki se urejajo na pod-
lagi podrobnejših meril in pogojev za pripravo O
PP
N - predvideni O
PP
N
PR
ED
VID
EN
I OP
PN
Oznaka P
EIm
e OP
PN
NR
Po
sebne
do
ločb
e
Alp
ski letalski center
ALC 01
Letališče LesceP
L71. člen
Beg
unje
BE
02
Begunje bolnica
DZ, VC
, ZP7
2. člen
BE
15B
egunje povezovalna cesta
P7
3. člen
BE
18B
egunje Center
MO
, VC74
. člen
BE
38
Begunje P
oddobrava sever
MO
/
BE
39
Begunje P
oddobrava JugD
I, SB
75
. člen
Brezje
BR
12B
rezje Bazilika
DC
, MO
, SS
, ZP
76. člen
BR
17B
rezje Širitev pokopališča
ZK77. člen
Beg
unje - smučišče
BS
02
Begunje P
od smučiščem
K
rpinB
T, VC12
9. člen
Črnicev
ČR
09
Črnivec V naselju
SC
210. člen
ČR
10Č
rnivec TurizemB
T7
9. člen
Dvo
rska vas
DV 0
6D
vorska vas nad Strojem
MP
80
. člen
DV 07
Dvorska vas O
pekarnaS
C81. člen
DV 0
9D
vorska vas JugS
K8
2. člen
Go
lf Bled
GB
03
Lesce Pod G
olfom-zahod
BT
83
. člen
GB
04
Lesce Pod G
olfom-vzhod
BT
84
. člen
GB
05
Lesce Pod G
olfom-jug
BT, K
1, G8
5. člen
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran27
- 242
05
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
- 23
010 O
bjekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (ki jih je po
zaključku izkoriščanja potrebno odstraniti).
9. člen
(vrste dopustnih gradenj)
Na obm
očju so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:-
priprava zemljišč za gradnjo,
- gradnja novega objekta (tudi dozidava ali nadzidava),
- rekonstrukcija,
- redna in investicijska vzdrževalna dela na objektih,
- odstranitev objekta,
- sprem
embe nam
embnosti (znotraj dopustnih dejavnosti),
- gradnja in urejanje zunanjih (zelenih in utrjenih) površin,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
- gradnja in vzdrževanje kom
unalne, energetske, prometne in druge gospo-
darske infrastrukture.
10. člen
(zazidalna zasnova)
(1) Z O
PP
N je na obravnavanem
območju predvidena gradnja proizvodnega
kompleksa, nam
enjenega lesno-predelovalni dejavnosti ter umestitev kotlovni-
ce na biomaso s sistem
om priprave lesnih sekancev.
(2) Z O
PP
N se načrtujejo tudi druge prostorske ureditve, potrebne za nem
o-teno izvedbo in rabo predvidenega proizvodnega kom
pleksa:- ureditev prom
etnih dostopov do območja ter prom
etnih površin znotraj kom-
pleksa (ceste, manipulativne površine ter površine za m
irujoči promet),
- gradnja vse potrebne komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Znotraj obm
očja kompleksa so predvidene naslednje naprave in objekti:
- skladišče surove hlodovine (A),
- lupilno-sortirna linija za hlodovino (B
),-
žaga s skladiščenjem in sortirnico prim
arnega odreza (C),
- sušilnica razžaganega lesa (D
), -
hale za skladiščenje rezanega lesa (E1, E
2, E
3, E
4, E
5,…
),-
specialne žage za pripravo polizdelkov za potrebe nadaljnje predelave lesa (npr. proizvodnjo pohištva, hiš, izolacijskih m
aterialov, konstrukcij-skega lesa, stavbnega pohištva,…
) (F1, F2, F3
, F4,…
),-
poslovni objekt – upravna stavba s pisarnam
i (G).
Poleg navedenih objektov je na obm
očju predvidena tudi umestitev kotlovni-
ce s sistemom
soproizvodnje toplote in električne energije (I), ki kot glavni energent uporablja predvsem
odpadno lubje ter ostali lesni odpadni material iz
procesa predelave lesa in objekt za pripravo lesne biomase (H
).(4
) Glede na predviden potek izkoriščanja je um
eščanje objektov predvideno v dveh etapah, najprej na obm
očju kjer je izkoriščanje že zaključeno ter kasne-je še na preostalem
območju.
Etapa 1
:-
Fe1 –
kotlovnica s sistemom
soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biom
aso (objekt I);-
Fe2a –
kompleks za prim
arni razrez lesa - žaga (objekti A, B
, C, D
, H);
- Fe2
b – hale za skladiščenje razrezanega lesa (objekta E
1, E2
), dostop do Fe3
;-
Fe2c –
obstoječa betonarna;-
Fe3 –
izkoriščanje mineralnih surovin.
Na spodnjem
platoju, z izjemo obm
očja betonarne, se predhodno izvede do-končno sanacijo obm
očja ter pripravo zemljišč za predvideno rabo.
Etapa 2
:-
Fe2c - hale za skladiščenje rezanega lesa (objekti E
3, E
4, E
5,…
);-
Fe3 –
kompleks lesno –
predelovalnih dejavnosti, nadaljnja predelava lesa (objekti F, G
);N
a delu spodnjega platoja in na zgornjem platoju se predhodno izvede do-
končno sanacijo območja ter pripravo zem
ljišč za predvideno rabo.
(5) Tlorisni gabariti objektov/naprav:
oznakaobjekt/naprava
okvirni tlorisni gabariti
Askladišče surove hlodovine
20
m x 7
5 m
Blupilno-sortirna linija za hlodovino
157 m
x 74 m
+
39
m x 2
6 m
Cžaga s skladiščenjem
in sortirnico prim
arnega odreza8
0 m
x 40
m
Dsušilnica razžaganega lesa
100
m x 10
m
E1
, E2
, E
3,…
hale za skladiščenje rezanega lesa6
0 m
x 30
m
F1
, F2
, F
3,…
proizvodne hale za pripravo polizdelkov za potrebe nadaljnje predelave lesa
80
m x 4
0 m
Gposlovni objekt –
upravna stavba s pisarnam
i3
0 m
x 30
m
Hobjekt za pripravo, sušenje in skladiščenje sekancev
27 m
x 42
m
+ 6
5 m
x 24 m
Ikotlovnica s sistem
om soproizvodnje
toplotne in električne energije na lesno biom
aso 6
0 m
x 40
m
(6) Višinski gabariti objektov/naprav:
Stavbe ne sm
ejo presegati višine 12 m
, merjeno od kote zunanje ureditve ob
objektu. Zaradi tehnoloških zahtev posameznih dejavnosti so lahko m
anjši deli stavb (dostopi na streho, tehnične in strojne naprave,…
) oz. samostojni tehno-
loški objekti (npr. dimniki, deli strojnih naprav,…
) tudi višji od 12 m
. Objekti so
lahko poglobljeni pod nivo terena oz. podkleteni (v kolikor to dopušča geolo-ška sestava tal in hidrološke lastnosti lokacije).(7
) Nivo terena oz. višinska kota spodnjega platoja, ki je nam
enjen umeščanju
objektov v etapi 1, naj se uredi na n.m.v m
ed 40
6 in 4
20
m (oz. m
inimalno 2
m
nad nivojem podtalne vode). K
ončna višinska kota terena zgornjega platoja se določi v nadaljnjih fazah priprave projektne dokum
entacije, ob upoštevanju nivojev terena po zaključku izkoriščanja oz. sanacije.(8
) V grafičnih prilogah so prikazana funkcionalna območja (Fe), ki predsta-
vljajo območja, znotraj katerih se lahko um
eščajo objekti. Grafične priloge
podajajo idejno zasnovo postavitve objektov lesno predelovalnega centra. N
atančna razporeditev, velikost in namem
bnost posameznega objekta lesno
predelovalnega centra (oz. drugih objektov v okviru dopustnih dejavnosti), se opredeli v projektni dokum
entaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju tehnoloških zahtev, vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte ter ob upoštevanju stanja terena po zaključku izkoriščanja in izvedbi sanacije zem
ljišč.
11. člen(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) O
blikovanje objektov naj bo sodobno, z uporabo kvalitetnih materialov in v
skladu s funkcijo objekta.(2
) Objekti so lahko m
asivne ali montažne izvedbe.
(3) S
treha objektov je lahko ravna oziroma z m
inimalnim
naklonom (do 2
0°),
enokapna ali simetrična dvokapnica (dopustna je tudi kom
binacija streh). Kri-
tina naj bo v temnejših barvnih tonih (siva, rjava), svetleči in bleščeči m
ateriali niso dopustni.(4
) Na strehah je dopustno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklam
e, vendar naj bodo ti um
eščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo
območja in širše okolice.
(5) O
blikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elem
entov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi. Fasade naj bodo oblikovane sodobno (npr. enostavnejše členi-tve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih m
aterialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv je dopustna le za poudarke).
12. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov je prikazana na grafičnem
načrtu 4.1
(4.1
a in 4.1
b) Uredi-
tvena in prometno tehnična situacija.
(2) Znotraj funkcionalnih obm
očij se lokacije posameznih objektov lahko prila-
gajajo predvidenim tehnološkim
procesom znotraj kom
pleksa. (3
) Odm
iki objektov od sosednjih objektov in parcelnih mej m
orajo biti v skladu s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom
.
13. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Zem
ljišča ob predvidenih objektih se namenijo ureditvi parkirišč, dovozov
in manipulativnih površin.
(2) Zasaditve v obm
očju prometnic ne sm
ejo ovirati preglednosti na cesti. G
rmovnice in drevesa m
orajo biti od roba cestišča oddaljeni najmanj 1,5
m.
(3) Izbor rastlin m
ora upoštevati rastiščne razmere in m
ora biti prilagojen lokal-nim
klimatskim
razmeram
.(4
) Utrjene površine, nam
enjene dovozom in m
anipulaciji, naj bodo asfalti-rane, tlakovane oz. betonirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim
odvodnavanjem
.(5
) Višinske razlike v terenu se lahko rešuje z izvedbo brežin oz. z gradnjo opornih zidov. P
reoblikovani teren naj se na okoliški teren naveže z mehkim
i prehodi, na robovih cone naj se vzpostavi nov gozdni rob.(6
) Parkirišča, ki so večja od 5
00
m2, je potrebno členiti v več m
anjših enot. N
a robovih in vmesnih pasovih parkirišč se zasadi drevesa, ki zagotavljajo
ustrezno osenčenje parkirnih površin.(7
) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odveč-
ni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zem
ljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
15
Go
renj
ske
do
bra
ve -
od
prt
i pro
sto
r
GO
D 1
7D
IRO
Črn
ivec
razš
irite
vO
O12
6. č
len
GO
D 1
8D
IRO
Per
ačic
aO
O12
6. č
len
Jelo
vica
- o
dp
rti p
rost
or
JEL
29
Kam
na G
oric
a - K
amno
-lo
mLN
127.
čle
n
Kam
na G
ori
ca
KG
07
Kam
na G
oric
a ob
Lip
nici
SK
, ZS
110
.čle
n
Kro
pa
KR
01
Kro
pa J
edro
DC
, MO
, SS
, VC
/
KR
02
Kro
pa C
ente
rM
O, S
C, V
C/
KR
08
Kro
pa S
tano
vanj
ska
grad
nja
SV
SS
111
čle
n
KR
09
Kro
pa N
ovi p
lam
en s
ever
, pa
rkiri
šče
Sev
erM
O11
2. č
len
KR
20
Kro
pa S
muč
išče
ZS11
3. č
len
Lanc
ovo
LA 0
4La
ncov
o Z
gora
j vzh
odS
S11
5. č
len
LA 0
7
MO
116
. čle
n
LA 0
8La
ncov
o sp
odaj
sev
e-ro
vzho
dS
C11
7. č
len
LA 1
5La
ncov
o S
poda
j v v
asi
SC
119
. čle
n
LA 2
3La
ncov
o sp
odaj
sev
ero-
zaho
dB
T12
0. č
len
Lesc
e
LE 0
8Li
pce
PP
87. č
len
LE 3
6Ve
riga
PP
88
. čle
n
LE 5
7Le
ški D
ol (o
b Al
pski
)S
C9
0. č
len
LE 7
6Le
sce
Za T
rato
MO
91. č
len
LE 7
7Le
sce
cest
ni o
tok(
med
B
egun
jsko
in L
etal
iško
)M
O9
2. č
len
LE 7
8Le
sce
Ob
zmaj
uM
O9
3. č
len
LE 8
0Le
sce
Gal
aM
O9
4. č
len
Ob
mo
čje
po
d J
elo
vico
- o
dp
rti p
rost
or
OPJ
14
Kro
pa K
amno
lom
LN12
8. č
len
Oto
če
Pod
vin
PD
03
Pod
vin
Ob
hote
luB
T9
5. č
len
Rad
ovl
jica
RA
05
Rad
ovlji
ca A
lmira
MO
, MP
97. č
len
RA
22
Rad
ovlji
ca P
roiz
vodn
a co
na P
redt
rgM
P9
8. č
len
RA
80
Rad
ovlji
ca G
rabe
nP
P9
9. č
len
RA
83
Rad
ovlji
ca K
ranj
ska
cest
aP
100
. čle
n
RA
86
Rad
ovlji
ca Z
a G
radn
ikov
oM
O10
2. č
len
RA
87R
adov
ljica
Pod
Trig
lavs
koS
C10
3. č
len
RA
88
Rad
ovlji
ca s
elite
v km
etije
Va
lant
SK
166
. čle
n
RA
90
Rad
ovlji
ca -
Osk
rbov
ano
obm
očje
(neg
oval
na
boln
ica)
SB
, ZP,
K1
104
. čle
n
RA
95
D
Z10
5. č
len
RA
103
Rek
onst
rukc
ija S
avsk
e ce
ste
Pc,
VC
105
. a č
len
Rad
ovl
jiško
- B
reza
njsk
a ra
vnin
a - o
dp
rti p
rost
or
RB
R 9
8H
lebc
e O
bvoz
nica
P/
Šo
bec
ŠO
01
Lesc
e Š
obec
BT,
G, K
2, P
, ZS
, VC
106
. čle
n
ŠO
03
Hip
odro
mB
T10
7. č
len
Zap
uže
ZA 1
3Za
puže
pro
izvo
dnja
Jug
MO
108
. čle
n
Zad
nja
vas
ZaV
03
Zadn
ja v
as V
iken
d ob
moč
jeS
P12
5. č
len
Zg
orn
ja L
ipni
ca
ZgL
04
Zgor
nja
Lipn
ica
Cen
ter
MP
124
. čle
n
Zal
ože
ZŠ 0
5Za
loše
Indu
strij
ska
cona
MP
122
. čle
n P
regl
edni
ca 3
: Pre
gled
funk
cion
alni
h in
pro
stor
skih
eno
t, ki
se
urej
ajo
na p
od-
lagi
dru
gih
podr
obne
jših
mer
il in
pog
ojev
Ozn
aka
PE
NR
Obl
ikov
anje
na
selja
Obl
ikov
anje
st
avb
Po
seb
ne
do
ločb
e
Rad
ovl
jiško
– B
rezj
ansk
a ra
vnin
a
Avt
oce
sti V
rba
- Per
ačic
a in
Per
ačic
a - P
od
tab
or
AC 0
1P
c, M
OD
PN
DP
N/
AC 0
2P
cD
PN
DP
N/
Beg
unje
BE
01
DC
U1
A8/
BE
03
SS
U2
A7/
BE
04
, BE
05
SS
U3
A1, A
813
0. č
len
BE
06
SC
U5
A1/
BE
08
SK
U1
A1, A
6/
VC/
//
BE
09
SK
U1
A1, A
6/
VC/
//
BE
10
, BE
11
SK
U1
A1, A
6/
BE
12
SK
U1
A1, A
6/
VC/
//
BE
13
SK
U1
A1, A
6/
BE
14
SC
U4
A1/
BE
16
SC
U3
A7/
BE
17
SC
U4
A2/
BE
19
MO
U3
A8/
BE
20
ZKU
6A8
/
BE
21
SS
U4
A1/
VC/
//
BE
22
SK
U2
A1, A
6/
BE
23
PP
U7
A813
1. č
len
VC/
/13
1. č
len
BE
24
SS
U5
A2/
VC/
//
BE
25
SK
U2
A1, A
6/
VC/
//
BE
26
DI
U6
A8/
BE
27
SK
U3
A1, A
6/
BE
28
SK
U3
A1/
VC/
//
BE
29
SC
U2
A1/
BE
30
SC
U2
A113
2. č
len
VC/
/13
2. č
len
BE
31
BT
U6
A813
3. č
len
BE
32
SC
U3
A213
4. č
len
BE
33
SK
U3
A1, A
6/
BE
34
SC
U3
A1/
BE
35
SC
U5
A413
5. č
len
BE
37
ZKU
6A8
/
BE
40
, BE
41,
BE
4
2, B
E 4
3, B
E 4
4S
CU
5A4
/
Bre
zje
BR
01,
BR
02
, B
R 0
3S
KU
1A1
, A6
/
BR
04
SK
U2
A1, A
6/
BR
05
SK
U3
A1, A
613
5.a
čle
n
BR
06
SC
U3
A1/
BR
07
SS
U2
A1/
BR
08
SK
U5
A1, A
6/
BR
09
SC
U5
A1/
UO
, stra
n2
6
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
- na
črt p
arce
laci
je,
- et
apno
st iz
vedb
e pr
osto
rske
ure
ditv
e,-
pogo
je g
lede
prik
ljuče
vanj
a ob
jekt
ov n
a go
spod
arsk
o ja
vno
infra
stru
ktur
o in
gra
jeno
javn
o do
bro,
- re
šitv
e in
ukr
epe
za v
arst
vo o
kolja
in n
arav
nih
viro
v te
r ohr
anja
nja
nara
ve,
- re
šitv
e in
ukr
epe
za o
bram
bo te
r va
rstv
o pr
ed n
arav
nim
i in
drug
imi n
esre
-ča
mi,
vklju
čno
z va
rstv
om p
red
poža
rom
,-
dopu
stna
ods
topa
nja
od n
ačrt
ovan
ih re
šite
v,-
drug
e po
goje
in z
ahte
ve z
a iz
vaja
nje
OP
PN
, -
konč
ne d
oloč
be.
2. č
len
(ses
tavn
i del
i OP
PN
)
(1)
Ta o
dlok
vse
buje
teks
tual
ni d
el in
gra
fični
del
.(2
) G
rafič
ni d
el o
dlok
a ob
sega
nas
ledn
je g
rafič
ne n
ačrt
e:1.
Nač
rt n
amen
ske
rabe
pro
stor
a:
1.
1 Iz
sek
iz k
arto
graf
skeg
a de
la P
RO
Rad
ovlji
ca:
-
velja
vni P
RO
M
1:5
00
0
- sp
rem
embe
in d
opol
nitv
e P
RO
M
1:5
00
02
. Vpl
ivi i
n po
veza
ve s
sos
ednj
imi e
nota
mi u
reja
nja:
2
.1 V
pliv
i in
pove
zave
s s
osed
njim
i eno
tam
i ure
janj
a pr
osto
ra
M
1:2
50
03
. Nač
rt o
bmoč
ja z
nač
rtom
par
cela
cije
:
3.1
Geo
dets
ki n
ačrt
s p
rikaz
om o
bmoč
ja O
PP
N
M
1:2
00
0
3.2
Nač
rt p
arce
laci
je z
zak
olič
bo
M
1:2
00
04
. Nač
rt p
rost
orsk
e ur
editv
e
4.1
a U
redi
tven
a in
pro
met
no te
hnič
na s
ituac
ija –
eta
pa 1
M
1
:20
00
4
.1b
Ure
ditv
ena
in p
rom
etno
tehn
ična
situ
acija
– e
tapa
2
M
1:2
00
0
4.2
Zbi
rni n
ačrt
kom
unal
nih
vodo
v in
nap
rav
M
1:2
00
0
3. č
len
(pril
oge
OP
PN
)
Pril
oge
OP
PN
so:
- iz
vleč
ek iz
PR
O R
adov
ljica
,-
prik
az s
tanj
a pr
osto
ra,
- st
roko
vne
podl
age,
- sm
erni
ce in
mne
nja
nosi
lcev
ure
janj
a pr
osto
ra,
- ob
razl
ožite
v in
ute
mel
jitev
OP
PN
,-
povz
etek
za
javn
ost,
- sp
is p
osto
pka.
4. č
len
(izde
lova
lec
OP
PN
)
OP
PN
je
izde
lalo
pod
jetje
Pro
tim R
žišn
ik P
erc
d.o.
o.,
Šen
čur,
pod
štev
ilko
proj
ekta
P 1
23
52
0 v
sep
tem
bru
201
4.
II. O
BM
OČ
JE O
PP
N
5. č
len
(ure
ditv
eno
obm
očje
)
(1)
Obm
očje
OP
PN
se
naha
ja n
a ju
govz
hodn
em d
elu
Rad
ovlji
ce.
Obm
očje
je
na
seve
ru in
vzh
odu
omej
eno
z že
lezn
iško
pro
go L
jubl
jana
– J
esen
ice,
na
zaho
du z
reko
Sav
o, n
a ju
gu p
a z
loka
lno
cest
o in
obm
očje
m c
entra
lne
čist
ilne
napr
ave
in z
birn
ega
cent
ra.
(2)
Obr
avna
vano
obm
očje
je
okvi
rnih
dim
enzi
j 4
60
m x
35
0 m
. O
bmoč
je
je v
išin
sko
razg
iban
o, p
ada
od s
ever
a pr
oti j
ugu
(viš
insk
a ra
zlik
a je
cca
. 2
5
m)
in v
ečin
oma
nepo
zida
no.
Zem
ljišč
a so
v n
arav
i obm
očje
gra
moz
nice
, na
ju
govz
hodn
em d
elu
so lo
cira
ni o
bjek
ti. R
obna
zem
ljišč
a pr
edst
avlja
jo g
ozdn
e po
vrši
ne.
(3)
Obm
očje
OP
PN
obs
ega
enot
o ur
ejan
ja p
rost
ora
z oz
nako
RA
80
, z
na-
men
sko
rabo
P –
obm
očja
pro
izvo
dnih
dej
avno
sti,
podr
obne
jša
nam
ensk
a ra
ba je
PP
– p
ovrš
ine
za p
roiz
vodn
jo.
V ob
moč
je O
PP
N s
o vk
ljuče
na n
asle
dnja
zem
ljišč
a oz
. de
li ze
mlji
šč s
par
c.
št.
75
3,
75
4,
75
5,
75
6/1
, 7
56
/3,
75
6/4
, 7
56
/5,
75
6/6
, 7
56
/7,
757
/1,
757
/2, 7
57/3
, 75
8/1
, 75
8/2
, 75
8/3
, 75
9, 7
60
, 761
/1, 7
61/2
, 76
2, 7
63
, 76
4/1
, 76
4/2
, 76
5/1
, 76
8, 7
69
/1, 7
69
/2, 8
19, k
.o. P
redt
rg (2
157
), v
sku-
pni p
ovrš
ini c
ca. 1
7,1
7 h
a.(4
) M
eja
obm
očja
OP
PN
pot
eka
na s
ever
ni s
trani
po
mej
i zem
ljišč
a s
parc
. št.
75
3,
na v
zhod
ni s
trani
po
mej
i zem
ljišč
par
c. š
t. 7
54
, 7
55
, 7
56
/3,
757
/1,
75
8/3
, 7
59
, 76
0,
761
/2,
762
in d
elom
a pr
eko
zem
ljišč
a pa
rc.
št.
819
, na
ju
žni s
trani
po
mej
i zem
ljišč
par
c. š
t. 76
4/1
, 76
9/1
in 7
68
. Na
zaho
dni s
trani
m
eja
pote
ka p
o m
eji
zem
ljišč
a pa
rc.
št.
769
/1,
761
/1,
760
, 7
59
, 7
85
/1,
757
/3, 7
56
/1, 7
55
, 75
4, 7
53
. Vsa
nav
eden
a ze
mlji
šča
so v
k. o
. Pre
dtrg
. (5
) M
eja
obm
očja
OP
PN
je ra
zvid
na iz
gra
fični
h na
črto
v te
ga O
PP
N.
(6)
Širš
e ob
moč
je O
PP
N o
bseg
a tu
di z
emlji
šča
izve
n ur
editv
eneg
a ob
moč
ja,
na k
ater
a se
gajo
gra
dnje
nov
ih in
frast
rukt
urni
h pr
iklju
čkov
za
potre
be o
brav
-na
vane
ga o
bmoč
ja.
Pre
dvid
en p
otek
infra
stru
ktur
nih
prik
ljučk
ov iz
ven
obm
očja
OP
PN
bo
nata
nč-
neje
dol
očen
v fa
zi p
ripra
ve p
roje
ktne
dok
umen
taci
je z
a ko
mun
alno
opr
emlja
-nj
e ob
moč
ja.
III. V
PLI
VI I
N P
OV
EZ
AV
E S
SO
SE
DN
JIM
I EN
OTA
MI
UR
EJA
NJA
PR
OS
TOR
A
6. č
len
(vpl
ivi i
n po
veza
ve n
ačrt
ovan
e ur
editv
e s
sose
dnjim
i obm
očji)
(1)
Nač
rtov
ana
pros
tors
ka u
redi
tev
se n
ahaj
a se
vern
o od
cen
traln
e či
stiln
e na
-pr
ave
in z
birn
ega
cent
ra R
adov
ljica
. Na
seve
rni s
trani
pot
eka
žele
zniš
ka p
roga
Je
seni
ce –
Lju
blja
na,
ki jo
s p
odvo
zom
pre
čka
dost
opna
ces
ta d
o ob
moč
ja
OP
PN
. V b
ližin
i, v
odda
ljeno
sti c
ca. 5
0 m
na
vzho
dni s
trani
teče
reka
Sav
a.
(2)
Zem
ljišč
a v
okol
ici o
brav
nava
nega
obm
očja
nis
o ko
mun
alno
opr
emlje
na,
raze
n ob
moč
ja c
entra
lne
čist
ilne
napr
ave
in z
birn
ega
cent
ra. J
užno
od
obm
o-čj
a, o
b tra
si S
avsk
e ce
ste,
pot
ekaj
o ja
vni f
ekal
ni v
od,
javn
i vod
ovod
in t
ele-
kom
unik
acijs
ko o
mre
žje.
Čez
obr
avna
vano
obm
očje
pot
ekaj
o el
ektro
vodi
in
TK v
od,
na o
bmoč
ju s
e na
haja
tran
sfor
mat
orsk
a po
staj
a (T
P) 3
66
Sep
arac
ija
Rad
ovlji
ca.
(3)
Obm
očje
OP
PN
se
bo p
rom
etno
in in
frast
rukt
urno
nav
ezov
alo
na o
bsto
-je
čo g
ospo
dars
ko ja
vno
infra
stru
ktur
o, k
i pot
eka
v S
avsk
i ces
ti. Z
arad
i nam
e-ra
vane
gra
dnje
bo
treba
obs
toje
če v
ode,
ki
preč
kajo
obr
avna
vno
obm
očje
, pr
esta
viti
in z
grad
iti n
ove
prik
ljučk
e na
obs
toje
če i
nfra
stru
ktur
no o
mre
žje.
P
osam
ezni
prik
ljučk
i na
obst
oječ
o in
frast
rukt
uro
bodo
seg
ali i
zven
obm
očja
O
PP
N.
(4)
Dos
topi
do
obm
očja
bod
o ur
ejen
i s S
avsk
e ce
ste
(LC
34
90
81).
Znot
raj
obm
očja
se
pred
vide
vajo
nov
e do
stop
ne c
este
, ki
bod
o om
ogoč
ale
dost
op
do p
redv
iden
ih u
redi
tev.
Sav
ska
cest
a se
na
seve
ru n
avez
uje
na L
jubl
jans
ko
cest
o, k
i vod
i do
avto
cest
nega
prik
ljučk
a R
adov
ljica
. Pro
met
, ki b
o po
vzro
čen
zara
di p
redv
iden
ega
prog
ram
a O
PP
N,
bo v
cel
oti
pote
kal
mim
o st
rnje
nega
na
selja
Rad
ovlji
ce.
IV. A
RH
ITE
KT
UR
NE
, KR
AJI
NS
KE
IN O
BLI
KO
VALS
KE
RE
ŠIT
VE
P
RO
STO
RS
KIH
UR
ED
ITE
V
7. č
len
(vrs
te d
opus
tnih
dej
avno
sti)
(1)
Obm
očje
je s
klad
no s
PR
O n
amen
jeno
pre
delo
valn
im d
ejav
nost
im (r
azen
pr
oizv
odnj
e ke
mik
alij,
kem
ični
h iz
delk
ov,
farm
acev
tski
h su
rovi
n in
pre
para
tov,
ne
kovi
nski
h m
iner
alni
h iz
delk
ov in
kov
in),
grad
beni
štvu
, trg
ovin
i, dr
ugim
dej
av-
nost
im, p
rom
etu
in s
klad
išče
nju
ter p
oslo
vnim
dej
avno
stim
. (2
) P
redn
ostn
o je
obm
očje
nam
enje
no g
radn
ji pr
oizv
odne
ga k
ompl
eksa
, na
-m
enje
nega
les
no-p
rede
lova
lni
deja
vnos
ti in
um
estit
vi k
otlo
vnic
e s
sist
emom
so
proi
zvod
nje
topl
ote
in e
lekt
rične
ene
rgije
za
potre
be d
aljin
skeg
a og
reva
nja
mes
ta R
adov
ljica
. (3
) N
a ob
moč
je s
e la
hko
umeš
čajo
tudi
dru
ge p
roiz
vodn
e de
javn
osti
ter
de-
javn
osti
grad
beni
štva
, pr
omet
a, tr
ansp
orta
, lo
gist
ike,
upr
ave,
trgo
vine
in s
kla-
dišč
enja
.(4
) N
a ob
moč
ju z
ozn
ako
Fe3
um
estit
ev n
ovih
dej
avno
sti n
i dop
ustn
a, d
o-kl
er m
iner
alne
sur
ovin
e ne
bod
o v
celo
ti iz
črpa
ne (p
redv
idom
a do
kot
e 4
05
m
n.m
.v.).
Na
nave
dene
m o
bmoč
ju s
o do
takr
at d
opus
tne
deja
vnos
ti in
ure
ditv
e,
pove
zane
z iz
koriš
čanj
em m
iner
alni
h su
rovi
n in
san
acija
pov
ršin
. (5
) D
o za
klju
čka
izko
rišča
nja
so n
a ob
moč
jih z
ozn
ako
Fe2
b, F
e2c
in F
e3
dopu
stne
tud
i gr
adnj
e oz
. po
stav
itve
(zač
asni
h) o
bjek
tov
za l
astn
e po
trebe
ob
stoj
eče
deja
vnos
ti (n
pr.
za p
otre
be p
roiz
vodn
je b
eton
skih
meš
anic
in g
rad-
beni
h pr
oizv
odov
, izd
elko
v in
pol
izde
lkov
, za
obde
lavo
in p
rede
lavo
gra
dben
ih
odpa
dkov
, za
zač
asno
dep
onira
nje
iner
tnih
gra
dben
ih o
dpad
kov
za n
adal
jnjo
pr
edel
avo)
ter
rek
onst
rukc
ija i
n vz
drže
vanj
e za
koni
to z
graj
enih
obs
toje
čih
obje
ktov
. Dop
ustn
a je
tudi
ure
dite
v pr
omet
ne p
ovez
ave
med
Fe2
c in
Fe3
pre
-ko
obm
očja
z o
znak
o Fe
2b.
(6)
V p
rejš
njem
ods
tavk
u na
vede
ne d
ejav
nost
i in
ured
itve
pove
zane
z iz
kori-
ščan
jem
min
eral
nih
suro
vin
je z
arad
i zag
otav
ljanj
a po
vrši
n za
um
estit
ev n
ovo
pred
vide
nih
deja
vnos
ti, iz
obm
očja
Fe2
b in
Fe2
c do
pust
no p
rese
liti n
a zg
ornj
i pl
ato
(Fe3
) tak
oj, k
o bo
to te
hnič
no iz
vedl
jivo.
(7)
Izk
oriš
čanj
e m
iner
alni
h su
rovi
n in
san
acija
po
konč
anem
izk
oriš
čanj
u m
orat
a po
teka
ti v
skla
du z
nov
im r
udar
skim
pro
jekt
om (o
z. z
nov
elac
ijo ž
e iz
-de
lane
ga r
udar
skeg
a pr
ojek
ta iz
leta
20
04
), ki
ga
pris
krbi
kon
cesi
onar
pre
d po
daljš
anje
m s
edaj
vel
javn
e ko
nces
ije in
mor
a up
ošte
vati
reši
tve
tega
OP
PN
.
8. č
len
(vrs
te d
opus
tnih
obj
ekto
v)
Na
obm
očju
OP
PN
je d
ovol
jena
gra
dnja
nas
ledn
jih o
bjek
tov:
- 12
510
Indu
strij
ske
stav
be,
- 12
52
0 R
ezer
voar
ji, s
ilosi
in s
klad
išča
,- 1
22
03
Dru
ge p
oslo
vne
stav
be,
- 12
301
Trg
ovsk
e st
avbe
(le
kot d
opol
niln
a de
javn
ost k
osn
ovni
pro
izvo
dni d
e-ja
vnos
ti),
- 124
20
Gar
ažne
sta
vbe,
- 211
20
Lok
alne
ces
te in
javn
e po
ti, n
ekat
egor
izira
ne c
este
in g
ozdn
e ce
ste,
- 21
210
Gla
vne
in r
egio
naln
e že
lezn
iške
pro
ge (
indu
strij
ski t
ir -
nave
zava
na
obst
oječ
o že
lezn
iško
pro
go),
- 23
02
0 E
lekt
rarn
e in
dru
gi e
nerg
etsk
i obj
ekti,
- 22
2 L
okal
ni c
evov
odi,
loka
lni e
lekt
roen
erge
tski
vod
i in
loka
lna
kom
unik
acij-
ska
omre
žja,
UO
, stran16
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
BR
10ZK
U6
A8/
BR
13M
PU
7A8
136
. člen
BR
14S
KU
3A1, A6
BR
15M
OU
3A1, A8
/
BR
16P
c/
/137. člen
Črnivec
ČR
01S
SU
5A2
210. člen
ČR
02
, ČR
03
SK
U3
A2, A6
210. člen
ČR
04
SC
U5
A2210
. člen
ČR
05
SK
U3
A2, A6
/
ČR
06
MO
U3
A2, A8
138
. člen
ČR
07M
OU
3A2
, A613
8 a. člen,
210. člen
ČR
09
SC
//
210. člen
Do
bro
po
lje
DP
01S
KU
2A2
, A613
9. člen
DP
02
MP
U7
A814
0. člen
Drnča
DR
01B
TU
6A8
141. člen
DR
02
ZP/
/141. člen
DR
03
ZSU
7A8
141. člen
Dvo
rska vas
DV 01
SK
U1
A1, A6/
DV 0
3S
CU
2A1
/
DV 0
4S
KU
2A1, A6
/
DV 0
5M
PU
7A1, A8
142
.člen
DV 0
8ZS
U7
A814
3. člen
Glo
bo
ko
GL 01
SK
U2
A1, A614
4. člen
GL 0
2M
PU
3A2
, A614
4. člen
Go
lf Bled
GB
01ZS
U7
A814
5. člen
Gorica
GO
01S
KU
1A1, A6
/
GO
02
SC
U2
A2/
GO
03
SC
U3
A1/
Hleb
ce
HL 01
SK
U1
A1, A614
6. člen
HL 0
2S
KU
3A1, A6
147. člen
HL 0
3S
SU
4A2
/
HL 0
4S
KU
3A1, A6
148
. člen
HL 0
5S
CU
5A1
/
Hraše
HR
01S
KU
1A1, A6
149
.člen
HR
02
SK
U3
A1, A615
0. člen
HR
03
SC
U3
A1/
HR
04
PK
U3
A6/
HR
05
SK
U5
A1, A6151. člen
HR
06
SK
U5
A1, A6/
Lesce
LE 0
2P
c, ZP/
//
LE 0
3M
OU
5A2
, A8/
LE 0
4, LE
13, LE
5
2, LE
58
SS
U3
A2/
LE 0
5, LE
16, LE
2
3, LE
50
, LE 5
9S
CU
4A2
/
LE 07
, LE 7
9M
OU
7A8
/
LE 0
9S
SU
3A2
/
LE 10
SS
U3
A2, A7
/
LE 11
SS
U3
A2, A4
/
LE 12
, LE 4
2, LE
4
3, LE
53
, LE 5
5,
LE 6
9
Pc
//
/
LE 14
, LE 6
4S
SU
3A8
/
LE 15
, LE 61
SC
U4
A2, A4
/
LE 17
, LE 21
SC
U4
A7/
LE 2
2, LE
46
, LE
47, LE
48
SS
U4
A2/
LE 24
SS
U7
A8/
LE 3
3, LE
70
Pz
//
/
LE 3
5P
Pž
U7
A8/
LE 3
9M
OU
5A8
/
LE 4
4, LE
67M
OU
3A8
/
LE 4
6, LE
48
SS
U4
A2/
LE 4
9M
PU
7A8
/
LE 6
0S
CU
4A3
/
LE 6
6S
PU
5A5
/
LE 71
K2
, G/
//
LE 7
2K
1, K2
, G
//
/
LE 7
3K
2/
//
LE 74
K1
//
152
. člen
LE 8
2K
1, G/
//
Ljubno
LJ 01D
CU
1A1, A8
/
LJ 02
DI
U1
A1/
LJ 03
, LJ 04
, LJ 05
SK
U1
A1, A6/
LJ 06
ZKU
6A8
/
LJ 07, LJ 13
SK
U3
A1, A6/
LJ 08
SK
U5
A1, A6/
LJ 09
SC
U4
A1/
LJ 10M
OU
4A8
/
LJ 11S
CU
3A1
/
LJ 12S
CU
5A1
/
LJ 14, LJ 16
PK
U3
A1, A6/
LJ 15S
KU
3A1, A6
, A8/
Mo
šnje
MO
01D
CU
1A8
153
. člen
MO
02
ZKU
6A8
153
. člen
MO
03
SK
U1
A1, A615
3. člen
MO
04
SC
U4
A715
4. člen
MO
05
SC
U4
A215
3. člen
MO
06
SC
U3
A215
3. člen
MO
07S
KU
3A2
, A615
3. člen
MO
08
SK
U5
A2, A6
155
. člen
MO
09
SC
U4
A2/
MO
10S
BU
3A2
/
MO
11S
SU
3A2
/
MO
12D
IU
6A8
/
MO
13M
OU
6A8
155
a.člen
MO
14S
CU
4A2
210. člen
MO
15S
CU
3A2
210. člen
MO
16S
CO
PP
NO
PP
N210
. člen
MO
17S
SU
3A7
155
a. člen
No
še
NŠ
01S
KU
3A1, A6
156
. člen
No
va vas
NV 01
SK
U2
A1, A6/
NV 0
2S
CU
2A2
/
NV 0
3S
CU
2A7
/
NV 0
4S
CU
5A2
/
NV 0
5S
CU
5A2
, A4/
NV 0
6, N
V 07S
KU
5A2
, A6/
NV 0
8S
CU
3A2
/
NV 0
9S
SU
5A2
/
Po
dvin
PD
01ZP
U6
A8157. člen, 210
. člen
PD
02
ZSU
7A8
210. člen
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran25
(5) Vsa m
orebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenerget-
skih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega om
režja, na stroške investitorja.
36
. člen(teleko
munikacijsko
om
režje)
(1) V obm
očju OP
PN
potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Teleko-
ma S
lovenije d.d..
(2) P
red pričetkom izvajanja gradbenih del potrebno obvezno označiti in
ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijske naprave v skladu s predpisi
in smernicam
i.
(3) V fazi izdelave P
GD
/PZI je potrebno izdelati projekt zaščite obstoječega
omrežja, ki z gradnjo ustrezne kabelske kanalizacije in jaškov zajam
e obstoje-če om
režje, ga poveže na obstoječe stanje izven ceste in s tem om
ogoči do-stopnost , vzdrževanje in nadgrajevanje brez posegov v novo cesto. O
bstoječi kabli naj se ustrezno zaščitijo ali prestavijo.
(4) P
rojekt za gradnjo naj poleg zaščite ali prestavitve predvidi tudi polaganje cevi 1
xPVC
fi 110m
m in P
EH
D 2
xfi 50
mm
na celotni trasi rekonstrukcije ceste.
37. člen
(plino
vod
no o
mrežje)
(1) O
bravnavano območje prečkata obstoječa prenosna plinovoda R
29
, RP
B
ritof-MR
P Jesenice (prem
er 20
0m
m, tlak 5
0bar, stacionaža cca 3
49
50
m,
Občina R
adovljica) in P2
941, M
RP
Zapuže-ELAN
Begunje (prem
er 150
mm
, tlak 3
.2bar, stacionaža cca 2
60
in 68
0m
, Občina R
adovljica).
(2) P
reko območja poteka vzporedno z obstoječim
prenosnim plinovodom
R
29
tudi načrtovani prenosni plinovod M10
Vodice-Rateče, za katerega pote-
ka postopek priprave Državnega prostorskega načrta.
(3) P
ri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati prenosni sistem
zemelj-
skega plina z omejitvam
i v pripadajočem varovalnem
(2x10
0m
) oz. varnostnem
pasu in skladno z zakonom pridobiti soglasje operaterja.
(4) N
a južnem delu obm
očja Elan prečka obm
očje OP
PN
tudi trasa plinovoda v upravljanju P
etrol d.d..
38
. člen(d
ruga infrastruktura)
V območju O
PP
N je m
ožno zgraditi tudi drugo infrastrukturo, ki z OP
PN
ni posebej načrtovana. V tem
primeru je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
XI. D
OP
US
TN
A O
DS
TOPA
NJA
OD
NA
ČR
TOVA
NIH
RE
ŠIT
EV
39
. člen(d
op
ustna od
stop
anja od
načrtovanih rešitev)
(1) P
ri realizaciji OP
PN
so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev pro-m
etnih ureditev, določenih s tem O
PP
N, če se pri nadaljnem
podrobnejšem
preučevanju prometnih, geoloških, geom
ehanskih ali drugih razmer poiščejo
tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prom
etno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim
se ne smejo poslabšati prostorske in
okoljske razmere. Ta odstopanja ne sm
ejo biti v nasprotju z javnimi interesi in
morajo z njim
i soglašati pristojne organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. To zajem
a tudi možnost um
estitve dodatnih pločnikov, prehodov za pešce ter izvedbo ukrepov za um
irjanje prometa.
(2) D
opustne so obnove, dograjevanje, prestavitve in spremem
be tras posa-m
eznih komunalnih vodov, objektov in naprav, priključkov zaradi ustreznejše
oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglas-
ju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovim
i programi.
(3) M
ožna so odstopanja lokacij in števila uvozov, v skladu z rešitvami pozidave
za območja izven O
PP
N. D
opustne so spremem
be lokacij uvozov v primeru
spremem
be ureditve zasebnih dvorišč.Za potrebe prevoza m
ehanizacije do kmetijskih zem
ljišč čez zeleni pas in pas za pešce in kolesarje so m
ožna odstopanja od lokacij in števila uvozov pred-videnih s tem
OP
PN
.
(4) O
bvozna cesta Hlebce se lahko priključuje na rekonstruirano cesto preko
dveh krožnih križišč z zunanjim prem
erom 24
m.
(5) K
rižišče Lesce-Begunje-Zapuže-R
odine (cesarska cesta) je možno urediti
kot krožišče z zunanjim prem
erom 2
8m
. Krak ceste proti R
odinam (cesarska
cesta) se zapre za motorni prom
et, ter nameni izključno km
etijski mehanizaciji,
pešcem in kolesarjem
.
(6) D
opustna so odstopanja od mej in površin parcel, nam
enjenih gradnji.
XII. D
RU
GI P
OG
OJI IN
ZA
HT
EV
E Z
A IZ
VAJA
NJE
OP
PN
40
. člen(o
bvezno
sti investitorja in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti m
ed gradnjo in po njej imajo investitor in
izvajalci naslednje obveznosti:–
prom
et med gradnjo m
orajo organizirati tako, da se prometna varnost za-
radi gradnje ne bo poslabšala;–
zagotoviti m
orajo nemoteno kom
unalno oskrbo preko vseh obstoječih in-frastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode m
orajo takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
–
na stroške investitorja je treba zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodo-vanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
–
investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem
gradbenih odpadkov pred začetkom
izvajanja gradbenih del;–
zem
ljišče, poškodovano v času gradnje, je treba v najkrajšem m
ožnem
času sanirati in zatraviti oziroma zasaditi z lokalno značilnim
i drevesnimi in
grmovnim
i vrstami.
41. člen
(po
segi, d
op
ustni po
izvedb
i načrtovanih ured
itev)
Po izvedbi z O
PP
N predvidenih ureditev so na celotnem
območju dopustni
naslednji posegi:–
odstranitev naprav in objektov,
–
vzdrževalna dela,–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v obm
očju O
PP
N
XIII. K
ON
ČN
E D
OLO
ČB
E
42
. člen(vp
og
led O
PP
N)
OP
PN
je na vpogled vsem zainteresiranim
na Občini R
adovljica in Upravni
enoti Radovljica.
43
. člen(inšp
ekcijski nadzo
r)
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
44
. člen(p
ričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v D
eželnih novicah, glasilu Občine
Radovljica –
Uradne objave.
Številka: 3
50
5-0
012/2
013
Datum
: 24. 9
. 2014
C
iril Globočnik l.r.
ŽU
PAN
3.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. R
S, št. 3
3/07
in sprem
embe) in 17. člena S
tatuta Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 188
/14)
je Občinski svet O
bčine Radovljica na svoji 31. redni seji dne 24
. septembra
2014
sprejel
OD
LOK
o
Ob
činskem p
od
rob
nem p
rosto
rskem načrtu za o
bm
očje p
roizvo
dnih
po
vršin RA
80
– gram
oznica G
raben
I. UVO
DN
E D
OLO
ČB
E
1. člen(predm
et odloka)
S tem
odlokom se sprejm
e občinski podrobni prostorski načrt za območje
proizvodnih površin RA 8
0 –
gramoznica G
raben (v nadaljnjem besedilu:
OP
PN
), ki vsebuje:-
območje O
PP
N,
- vplive in povezave s sosednjim
i enotami urejanja,
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
17
Po
ljče
PL
01S
KU
3A2
, A6
/
VC/
//
PL
02
, PL
09
SK
U5
A2, A
6/
PL
03
SC
U3
A7/
PL
04
SS
U3
A2/
PL
05
SK
U2
A2, A
6/
VC/
//
PL
06
OB
U6
A8/
PL
07O
B/
/15
8. č
len
PL
08
SK
U3
A2, A
615
9. č
len
Po
ljče
- far
ma
PF
01P
KU
7A6
, A8
/
Po
save
c
PS
01
MO
U3
A2, A
816
0. č
len
PS
02
MO
U3
A7/
PS
03
, PS
10
SS
U5
A2/
PS
04
DI
U6
A8/
PS
05
BT
U6
A8/
PS
06
, PS
09
SC
U4
A2/
PS
07
SS
U4
A2/
PS
08
SK
U3
A1, A
6/
PS
11
SK
U5
A2, A
6/
PS
12
OC
U7
A816
1. č
len
Rad
ovl
jica
RA
03
, RA
04
SK
U1
A1, A
6/
RA
06
SS
U5
A2/
RA
07, R
A 13
, RA
16, R
A 2
0, R
A 3
0,
RA
33
, RA
36
, RA
53
, RA
57, R
A 6
3,
RA
66
, RA
67
SC
U4
A2/
RA
08
SS
U3
A2/
RA
09
SK
U5
A2, A
6/
RA
10, R
A 11
, RA
12S
SU
4A2
/
RA
14S
CU
4A2
161.
a čl
en
RA
17S
SU
5A1
163
. čle
n
RA
18, R
A 19
ZKU
6A8
/
RA
21M
PU
7A8
/
RA
24E
EU
7A8
/
RA
25
SC
U3
A2, A
4/
RA
26
, RA
45
, RA
47, R
A 6
0, R
A 6
5S
CU
4A7
/
RA
28
SB
U6
A8/
RA
29
SC
U4
A3/
RA
31, R
A 5
0,
RA
98
SC
U3
A2/
RA
32
, RA
51, R
A 6
2S
CU
5A2
/
RA
34
SS
U3
A1/
RA
35
, RA
48
, R
A 4
9M
OU
4A8
/
RA
37M
PU
7A8
/
Pc
//
/
RA
38
MO
U6
A8/
RA
40
, RA
41P
z/
//
RA
42
MO
U3
A1, A
8/
RA
43
, RA
44
, RA
52
, RA
59
SC
U4
A2, A
4/
RA
54
MO
U3
A8/
RA
55
, RA
70
, RA
73
, RA
76P
c/
//
RA
56
MO
U3
A8/
RA
61S
CU
4A3
, A7
/
RA
64
SC
U4
A2, A
416
3.a
čle
n
ZP/
//
RA
68
SC
U5
A416
4. č
len
ZP, K
2/
/16
4. č
len
RA
69
K1,
G/
//
RA
71D
IU
6A8
/
RA
72
SK
U3
A2, A
6/
RA
75
K2
//
/
RA
77, R
A 9
6K
1/
//
RA
81ZS
U7
A816
5. č
len
RA
82
SC
U3
A1/
RA
86
ZP/
//
RA
88
SK
//
166
. čle
n
RA
91ZP
//
/
RA
92
Pc,
K2
, G
//
167.
čle
n
RA
93
Pc
//
168
. čle
n
RA
97S
CU
3A2
162
. čle
n
RA
99
MO
U3
A8/
RA
100
SS
U7
A8/
RA
101
G/
/16
8a.
čle
n
RA
102
K2
//
168
b. č
len
Sp
od
nji O
tok
SpO
01
DC
U6
A816
9. č
len,
21
0. č
len
SpO
02
SK
U1
A1, A
617
0. č
len,
21
0. č
len
SpO
03
SK
U5
A1, A
617
1. č
len,
2
09
čle
n
SpO
04
SS
U5
A121
0. č
len
SpO
05
SC
U3
A117
2. č
len,
21
0. č
len
Stu
den
čice
ST
01D
CU
1A8
/
ST
02
SK
U1
A1, A
6/
Šob
ec
Vrbn
je
VR 0
1S
KU
2A1
, A6
/
VC/
//
VR 0
2S
SU
3A2
, A4
, A6
/
VR 0
3S
CU
4A2
/
VR 0
4S
KU
5A2
, A6
/
VR 0
5M
OU
3A1
, A8
173
. čle
n
VR 0
6S
KU
3A1
, A6
/
VR 0
7ZS
U7
A817
3.a
čle
n
Zap
uže
ZA 0
1S
KU
3A2
, A6
/
VC/
//
ZA 0
2M
OU
3A8
/
VC/
//
ZA 0
3M
OU
2A8
/
ZA 0
4S
CU
5A2
/
ZA 0
5S
CU
4A2
/
ZA 0
6, Z
A 10
SK
U5
A2, A
6/
ZA 0
7S
SU
4A7
/
VC/
//
ZA 0
8S
SU
4A7
/
ZA 0
9P
PU
7A8
174
. čle
n
ZA 1
1, Z
A 12
SK
U3
A2, A
6/
ZA 1
5S
CU
3A2
/
Zg
orn
ji O
tok
ZgO
01
SK
U1
A1, A
617
5. č
len
ZgO
02
MO
U3
A1, A
817
6. č
len
ZgO
03
SC
U5
A1/
ZgO
04
SK
U5
A1, A
6/
UO
, stra
n24
št
. 191
, 3. o
ktob
ra 2
014
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
25
. čle
n(v
arst
vo z
raka
)
S tr
ansp
ortn
ih in
gra
dben
ih p
ovrš
in te
r de
poni
j gra
dben
ih o
dpad
kov
je tr
eba
prep
reči
ti pr
ašen
je z
vla
ženj
em s
ipki
h m
ater
ialo
v in
nez
ašči
teni
h po
vrši
n te
r pr
epre
čiti
razn
os m
ater
iala
z g
radb
išča
.
26
. čle
n(v
arst
vo p
red
hru
po
m)
(1)
Za z
man
jšan
je h
rupa
v č
asu
grad
nje
je tr
eba
zago
tovi
ti, d
a je
med
gra
dnjo
up
orab
ljena
gra
dben
a m
ehan
izac
ija n
ovej
šega
dat
uma
in o
prem
ljena
s c
ertif
i-ka
ti o
zvoč
ni m
oči,
ki n
e sm
ejo
pres
egat
i pre
dpis
anih
vre
dnos
ti.
(2)
Vsa
hrup
na d
ela
naj s
e iz
vaja
jo v
dne
vnem
čas
u, m
otor
ji st
roje
v pa
naj
bre
z po
trebe
ne
obra
tuje
jo v
pro
stem
teku
. Izv
ajal
ec je
dol
žan
zago
tovi
ti m
onito
ring
hrup
a m
ed g
radn
jo in
ukr
epat
i v p
rimer
u ug
otov
ljeni
h pr
ekor
ačite
v vr
edno
sti,
dolo
čeni
h za
čas
gra
dnje
.
27. č
len
(var
ova
nje
na o
bm
očj
ih k
met
ijski
h p
ovr
šin)
(1)
Pos
ege
v km
etijs
ka z
emlji
šča
(K1
) v č
asu
grad
nje
je tr
eba
po k
oncu
gra
-dn
je s
anira
ti in
zem
ljišč
a vr
niti
v pr
votn
o ra
bo.
(2)
Inve
stito
r m
ora
omog
očiti
last
niko
m k
met
ijski
h ze
mlji
šč d
osto
p na
njih
ova
zem
ljišč
a m
ed g
radn
jo in
po
njej
.
28
. čle
n(o
dst
ranj
evan
je o
dp
adko
v)
Inve
stito
rji s
o do
lžni
rav
nati
z od
padk
i, ki
nas
tane
jo v
čas
u gr
adnj
e, v
skl
adu
z ve
ljavn
imi p
redp
isi o
ravn
anju
z o
dpad
ki.
IX. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A O
BR
AM
BO
TE
R V
AR
ST
VO P
RE
D N
AR
AV
NIM
I IN
DR
UG
IMI N
ES
RE
ČA
MI,
VK
LJU
ČN
O Z
VA
RS
TVO
M P
RE
D P
OŽ
AR
OM
29
. čle
n(u
krep
i za
ob
ram
bo
)
(1)
Za
potre
be o
bram
be j
e po
trebn
o na
črto
vati
pola
ganj
e al
kate
nske
cev
i P
EH
D 2
xfi5
0m
m, k
i naj
bo
na o
beh
konc
ih o
dsek
a sp
elja
na v
jašk
e te
leko
mu-
nika
cijs
ke in
info
rmac
ijske
infra
stru
ktur
e.
(2)
V p
rimer
u iz
grad
nje
optič
nih
pove
zav
je p
otre
bno
zago
tovi
ti na
jem
dve
h pa
rov
neos
vetlj
enih
opt
ični
h vl
aken
za
potre
be o
bram
be, p
ri če
mer
ure
dite
v iz
pr
ejšn
jega
ods
tavk
a ni
pot
rebn
o iz
vest
i.
30
. čle
n(v
arst
vo p
red
pož
aro
m)
(1)
Zara
di re
kons
truk
cije
ces
te in
nov
ogra
dnje
obv
ozne
ces
te s
e po
žarn
a va
r-no
st b
ližnj
ih o
bjek
tov
in o
bmoč
ij ne
sm
e po
slab
šati.
(2)
Vsi
obj
ekti
in o
bmoč
ja m
oraj
o im
eti z
agot
ovlje
n do
voz
za in
terv
enci
jska
vo
zila
in
povr
šine
za
upor
abo
gasi
lnih
nap
rav,
pre
skrb
a s
poža
rno
vodo
ne
sme
biti
okrn
jena
. P
riklju
čki
za i
nter
venc
ijska
voz
ila n
a ob
moč
je O
PP
N s
o ob
stoj
eči.
Inte
rven
cijs
ke p
oti
bodo
nem
oten
o po
teka
le p
o re
kons
trui
rani
in
novo
zgra
jeni
ces
ti.
(3)
Javn
o hi
dran
tno
omre
žje
na o
bmoč
ju p
osel
itve
Hle
bce
in B
egun
je (E
lan)
se
ohr
anja
.
X. P
OG
OJI
GLE
DE
PR
IKLJ
UČ
EVA
NJA
OB
JEK
TOV
NA
GO
SP
OD
AR
SK
O
JAV
NO
INF
RA
ST
RU
KT
UR
O IN
GR
AJE
NO
JA
VN
O D
OB
RO
31. č
len
(sp
lošn
i po
go
ji za
ko
mun
alno
, ene
rget
sko
in
tele
kom
unik
acijs
ko u
reja
nje)
(1)
Spl
ošni
pog
oji z
a po
tek
in g
radn
jo k
omun
alne
, en
erge
tske
in te
leko
mun
i-ka
cijs
ke in
frast
rukt
ure
so:
–
Zara
di re
kons
truk
cije
ces
te je
pot
rebn
a pr
esta
vite
v, n
ovog
radn
ja, o
bnov
a,
oziro
ma
zašč
ita k
omun
alni
h, e
nerg
etsk
ih in
tele
kom
unik
acijs
kih
napr
av in
ob
jekt
ov,
–
prav
ilom
a m
oraj
o vs
i sek
unda
rni i
n pr
imar
ni v
odi p
otek
ati p
o ja
vnih
(pr
o-m
etni
h in
inte
rven
cijs
kih)
pov
ršin
ah o
ziro
ma
povr
šina
h v
javn
i rab
i tak
o, d
a je
om
ogoč
eno
vzdr
ževa
nje
infra
stru
ktur
nih
obje
ktov
in n
apra
v. P
ri te
m je
tre
ba p
oseb
no p
ozor
nost
nam
eniti
zad
ostn
im in
ust
rezn
im o
dmik
om o
d ob
stoj
ečih
vod
ov in
nap
rav;
–
kada
r pot
ek v
javn
ih p
ovrš
inah
ni m
ogoč
, mor
a la
stni
k pr
izad
eteg
a ze
mlji
-šč
a om
ogoč
iti iz
vedb
o in
vzd
ržev
anje
javn
ih v
odov
na
njeg
ovem
zem
ljišč
u,
upra
vlja
vec
posa
mez
nega
vod
a pa
mor
a za
to
od l
astn
ika
prid
obiti
slu
-žn
ost;
–
grad
nja
infra
stru
ktur
nih
napr
av in
obj
ekto
v m
ora
pote
kati
uskl
ajen
o;–
do
pust
ne s
o de
lne
in z
ačas
ne u
redi
tve
v sk
ladu
s p
rogr
ami u
prav
ljavc
ev
vodo
v, k
i mor
ajo
biti
izve
dene
tak
o, d
a jih
bo
mog
oče
vklju
čiti
v ko
nčno
fa
zo u
redi
tve
posa
mez
nega
vod
a po
izde
lani
h id
ejni
h re
šitv
ah z
a to
obm
o-čj
e;–
pr
ojek
tiran
je i
n gr
adnj
a ko
mun
alno
ene
rget
skih
ter
kom
unik
acijs
kih
na-
prav
in o
bjek
tov
mor
a po
teka
ti v
skla
du s
sm
erni
cam
i pos
amez
nih
nosi
lcev
ur
ejan
ja p
rost
ora,
ki s
e na
haja
jo v
obv
ezni
pril
ogi t
ega
OP
PN
ter v
elja
vnim
i tip
izac
ijam
i dis
tribu
cijs
kih
podj
etij,
vel
javn
imi t
ehni
čnim
i pre
dpis
i in
stan
-da
rdi.
(2)
Pot
ek k
omun
alni
h, e
nerg
etsk
ih in
tele
kom
unik
acijs
kih
vodo
v in
nap
rav
je
razv
iden
iz
graf
ične
ga n
ačrt
a št
. 5
.1-5
.4 »
Zbirn
a si
tuac
ija k
omun
alne
jav
ne
infra
stru
ktur
e«.
32
. čle
n(o
dvo
dnj
avan
je c
este
)
(1)
Pro
jekt
no je
pot
rebn
o ob
dela
ti od
vodn
java
nje
cest
e. O
dvod
njav
anje
voz
i-šč
a se
izve
de z
vzd
olžn
imi i
n pr
ečni
mi s
klon
i voz
išča
ter p
reliv
om p
reko
utrj
ene
bank
ine.
(2)
Na
obm
očjih
om
ejen
ih z
robn
ikom
se
voda
zbi
ra v
ces
tnih
pož
iraln
ikih
pod
ro
bnik
om in
odv
aja
v po
niko
valn
ice.
(3)
Na
obm
očjih
spo
men
ikov
se
odvo
dnja
vanj
e ur
edi t
ako,
da
voda
odt
eka
stra
n od
spo
men
ikov
.
(4)
Odv
ajan
je m
eteo
rne
vode
v fe
kaln
o ka
naliz
acijo
ni d
ovol
jeno
.
33
. čle
n(v
od
ovo
dno
om
režj
e)
(1)
Obm
očje
OP
PN
pre
čka
načr
tova
ni p
ovez
oval
ni v
odov
od H
raše
-Led
ev-
nica
. Za
izgr
adnj
o vo
dovo
da je
že
prid
oblje
no g
radb
eno
dovo
ljenj
e. H
krat
i z
reko
nstr
ukci
jo c
este
se
pred
vidi
izgr
adnj
a na
črto
vane
ga p
ovez
oval
nega
vod
o-vo
da, s
klad
no z
GD
.
(2)
Vse
ces
tne
kape
, po
krov
i vod
ovod
nih
in k
anal
izac
ijski
h ja
škov
na
obst
o-je
čem
vod
ovod
nem
in
kana
lizac
ijske
m o
mre
žju,
naj
se
dvig
nejo
na
nive
leto
pr
ojek
tiran
e re
kons
truk
cije
ces
te.
34
. čle
n(e
lekt
roen
erg
etsk
o o
mre
žje
- Ele
s)
(1)
Pre
ko o
brav
nava
nega
obm
očja
pot
ekaj
o tra
se o
bsto
ječi
h da
ljnov
odov
:
- DV
110
kV R
adov
ljica
-Mos
te
- DV
2x1
10kV
Okr
oglo
-Mos
te
- DV
2x1
10kV
Okr
oglo
-Jek
larn
a
(2)
Upo
štev
ati j
e po
trebn
o ši
rine
varo
valn
ega
pasu
ele
ktro
ener
gets
kih
dalj-
novo
dov
in ra
zdel
ilnih
tran
sfor
mat
orsk
ih p
osta
j (4
68
.čl.
Ene
rget
skeg
a za
kona
E
Z-1
(Ur.l
.št.
17/1
4),
ki z
naša
jo z
a na
peto
stni
niv
o 11
0kV
30
m (1
5m
levo
in
15m
des
no o
d os
i DV)
.
(3)
Vsi
eno
sist
emsk
i dal
jnov
odi s
o pr
edvi
deni
za
reko
nstr
ukci
jo v
nad
zem
ne
dvos
iste
msk
e da
ljnov
ode.
35
. čle
n(e
lekt
roen
erg
etsk
o o
mre
žje
– E
lekt
ro G
ore
njsk
a)
(1)
Pre
ko o
brav
nava
nega
obm
očja
pot
ekaj
o tra
se e
lekt
roen
erge
tski
h vo
dov
nam
enje
nih
oskr
bi o
bsto
ječi
h in
pre
dvid
enih
nov
ih o
djem
alce
v z
elek
tričn
o en
ergi
jo z
a ob
moč
je O
bčin
e R
adov
ljica
in Ž
irovn
ica.
(2)
Kje
r se
bod
o po
segi
izva
jali
v ob
moč
ju tr
as o
bsto
ječi
h el
ektro
ener
gets
kih
vodo
v, je
pot
rebn
o pr
edvi
deti
njih
ovo
pres
tavi
tev
izve
n ob
moč
ja g
radb
enih
po-
sego
v, o
z. p
redv
idet
i njih
ovo
zašč
ito v
skl
adu
z ve
ljavn
imi p
redp
isi.
(3)
Skl
adno
s s
trate
škim
i usm
eritv
ami i
n ra
zvoj
nim
i nač
rti i
ma
Ele
ktro
Gor
enj-
ska
na te
m o
bmoč
ju n
amen
gra
diti
SN
in N
N k
abel
sko
omre
žje,
ki b
o na
do-
mes
tilo
obst
oječ
e da
ljnov
odno
om
režj
e v
okol
ici.
V ča
su p
ripra
ve in
izde
lave
pr
ojek
tne
doku
men
taci
je n
aj s
e pr
ojek
t usk
ladi
z r
azvo
jnim
i nač
rti E
lekt
ro G
o-re
njsk
e.
(4)
V pr
imer
u gr
adbe
nih
del v
obm
očju
obs
toje
čih
elek
troen
erge
tski
h na
prav
je
inv
estit
or d
olža
n pr
i up
ravl
javc
u di
strib
ucijs
kega
om
režj
a na
roči
ti pr
ojek
-tn
o do
kum
enta
cijo
(pr
ojek
t za
prid
obite
v gr
adbe
nega
dov
olje
nja,
pro
jekt
za
izve
dbo,
pro
jekt
izve
deni
h de
l) pr
esta
vitv
e, o
ziro
ma
zašč
ite o
bsto
ječi
h el
ek-
troen
erge
tski
h na
prav
. Vs
e st
rošk
e iz
dela
ve te
pro
jekt
ne d
okum
enta
cije
nos
i in
vest
itor.
UO
, stran18
št. 191, 3. oktobra 2
014U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
Zg
oša
ZG 01
SK
U1
A1, A6/
VC/
//
ZG 0
2S
SU
4A2
/
ZD/
//
ZG 0
3S
CU
4A1
/
ZG 0
4S
KU
5A1
/
ZG 0
5S
SU
5A4
/
ZG 0
6S
SU
3A2
/
ZG 07
ZD/
//
ZG 0
8K
1, VC/
//
Rad
ovljiško
– Brezjanska ravnina – o
dp
rti pro
stor
RB
R 01
Pc, P
z, K
1, K2
, G
, VC
//
/
RB
R 0
2ZS
U7
A8177. člen
RB
R 0
4, R
BR
05
, R
BR
06
, RB
R 0
9,
RB
R 2
0, R
BR
21, R
BR
25
, RB
R 3
0,
RB
R 37
, RB
R 4
4,
RB
R 47
, RB
R 5
2,
RB
R 5
4, R
BR
55
, R
BR
56
, RB
R 57
, R
BR
66
, RB
R 67
, R
BR
68
, RB
R 6
9,
RB
R 7
2, R
BR
73
, R
BR
74, R
BR
76,
RB
R 7
8, R
BR
82
, R
BR
84
, RB
R 87
, R
BR
88
, RB
R 8
9,
RB
R 9
2, R
BR
93
SS
U8
A1/
RB
R 07
, RB
R 0
8,
RB
R 10
, RB
R 11,
RB
R 12
, RB
R 13
, R
BR
15, R
BR
17,
RB
R 2
2, R
BR
23
, R
BR
26
, RB
R 27
, R
BR
28
, RB
R 2
9,
RB
R 31, R
BR
32
, R
BR
33
, RB
R 3
9,
RB
R 4
6, R
BR
59
, R
BR
60
, RB
R 61,
RB
R 6
2, R
BR
70
, R
BR
71, RB
R 7
5,
RB
R 8
6, R
BR
91
SK
U8
A1, A6/
RB
R 16
, RB
R 4
0P
KU
8A1, A6
/
RB
R 19
SK
U8
A6
RB
R 24
ZSU
7A8
178
. člen
RB
R 3
4S
KU
8A1, A6
179
. člen
RB
R 3
5, R
BR
36
, R
BR
38
, RB
R 41,
RB
R 4
3, R
BR
48
, R
BR
50
, RB
R 6
3
SK
U8
A1, A6210
. člen
RB
R 4
5P
KU
8A1, A6
180
. člen, 210
. člen
RB
R 51
SS
U8
A1181. člen
RB
R 5
9M
PU
8A8
/
RB
R 6
4E
EU
7A8
182
. člen
RB
R 6
5P
KU
8A1, A6
180
. člen
RB
R 77
, RB
R 8
5O
VU
7A8
/
RB
R 7
9S
SU
8A4
/
RB
R 8
0B
TU
8A1
210. člen
RB
R 81, R
BR
83
SP
U8
A5/
RB
R 9
4P
c, G/
/18
3. člen
RB
R 97
Pc
//
/
RB
R 9
9K
1, K2
, G
//
183
.a člen
RB
R 10
0ZS
//
183
.b člen
Lipniško
– Kro
parske d
ob
rave
Brd
a
BD
01S
KU
1A1, A6
/
BD
02
SK
U3
A1, A6/
Brezo
vica
BZ 01
SK
U2
A1, A6/
BZ 0
2S
KU
3A1, A6
/
BZ 0
3S
CU
4A2
/
BZ 0
4S
CU
4A3
/
BZ 07
SS
U3
A1/
Kam
na Go
rica
KG
02
SS
U4
A218
3.c člen
KG
03
PP
U7
A8/
KG
04
MO
U3
A2, A8
184
. člen
KG
05
SK
U3
A2, A6
/
Kropa
KR
03
DI
U6
A8/
KR
04
SC
U4
A1/
KR
05
SS
U4
A1/
KR
06
PP
U7
A818
5. člen
SS
U7
A118
5. člen
KR
07S
KU
5A1, A6
/
KR
10S
SU
5A1
/
KR
11M
PU
5A8
/
KR
12S
KU
3A1, A6
186
. člen
KR
13ZS
U7
A8/
KR
14, K
R 2
3S
CU
5A1
/
KR
15M
OU
3A7
, A8/
KR
16S
CU
4A2
, A3/
KR
17S
CU
4A7
/
KR
18M
OU
5A2
, A8/
KR
19S
CU
4A2
, A3/
KR
22
ZSU
7A8
187. člen
KR
24D
CU
6A1, A8
/
KR
25
ZP, VC/
/18
8. člen
Lancovo
LA 01S
KU
1A1, A6
/
LA 02
MO
U6
A8/
LA 03
SC
U4
A2/
LA 05
, LA 20
SS
U4
A2/
LA 06
, LA 09
SK
U3
A2, A6
/
LA 10S
KU
5A2
, A6/
LA 11M
OU
2A2
, A6151.a člen
LA 12, LA 16
, LA 19S
SU
5A2
/
LA 13S
SU
3A2
/
LA 14S
KU
2A2
, A6/
LA 17M
OU
4A8
/
LA 18S
CU
5A2
/
LA 21M
PU
7A8
/
LA 22
BT
U7
A8/
LA 24ZS
//
151.b člen
Lipnica
LP 01
DI
U6
A818
9. člen
LP 0
2P
PU
7A8
/
VC/
//
LP 0
3S
SU
5A2
190
. člen
LP 0
4S
SU
5A2
191. člen
LP 0
5S
SU
5A2
/
Mišače
MI 01
SK
U1
A1, A619
2. člen
Oto
če
OT 01
DC
U1
A8/
OT 0
2S
KU
1A1, A6
/
OT 0
3M
OU
3A2
, A8/
OT 0
4, O
T 06
SS
U3
A2/
OT 0
5S
KU
3A2
, A6/
OT 07
MO
U3
A8/
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran23
za odstranitev ter prikazati mesto in vrsto novih dreves v novi ureditvi. D
revesa se locira tako, da ne om
ejujejo preglednosti na vozišču.
16. člen
(po
go
ji za grad
njo nezahtevnih in eno
stavnih ob
jektov)
(1) N
a celotnem obm
očju OP
PN
je dopustna gradnja pomožnih infrastruktur-
nih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) S
kladno s prostorskimi m
ožnostmi je dopustna gradnja naslednjih nezah-
tevnih in enostavnih objektov:–
utrjene dovozne poti,
–
ograje,–
škarpe in podporni zidovi,
–
spominsko obeležje,
–
utrjena dvorišča,–
objekt za odvodnjavanje ceste,
–
objekt javne razsvetljave,–
pom
ožni komunalni objekti,
–
ograje za pašo živine,–
urbana oprem
a.
(3) Č
e leži zemljišče, na katerem
naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt na obm
očju varovalnega pasu ali varovanem obm
očju, mora investitor
vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu.
V. NA
ČR
T PA
RC
ELA
CIJE
17. člen(načrt p
arcelacije)
(1) N
a obravnavanem obm
očju je predvidena izvedba nove parcelacije ze-m
ljišč. Po parcelaciji je za obm
očje ceste predvidena ena zemljiška parcela.
(2) O
bmočje O
PP
N obsega gradbeno parcelo ceste (izvedba klasičnih križ-
išč), ki meri 3
6.771
m2
in obsega dele zemlj. parc. št. 67
9/1, 3
30
/1, 377/6
, 37
8, 3
31/1, 3
28
, 319, 318
, 317/1, 315
, 314, 313
, 312, 311, 310
, 30
9,
30
8, 3
07, 3
06
, 30
5, 3
04
, 30
2/2
, 301, 2
99
, 29
8, 2
97, 2
95
, 29
3, 2
92
, 317
/4, 2
83
/1, 28
3/8
, 28
3/2
, 28
3/6
, 28
4, 2
87, 2
91, 29
0, 27
2/4
, 66
3/4
, 2
94
, 176/8
, 176/1, 176
/7, 17
5, 174
, 46
3/2
, 46
3/1, 4
64
/1, 673
/3, 13
3,
134
, 135
, 136
, 138
/3, 13
0, 67
9/1, 17
3, 67
2, 13
9, 674
, 126
, 125
, 124,
120
, 104
, 103
, 141, 142
, 102
, 101, 144
, 146
, 149
, 147, 15
6, 157
, 68
0/2
, 4
0/1, 41, 677
, 152
, 678
, 155
, 153
, vse k.o. Nova vas ter na delih zem
lj. parc. št. 717
, 716, 712
, 70
9, 7
08
, 70
6, 7
04
, 70
3/1, 7
02
, 62
5, 6
28
/1, 6
29
/1, 62
9/2
, 63
0/1, 6
32
/1, 63
2/4
, 185
2, 4
41/1, 6
37/1, 6
38
, 64
0,
718, 715
, 714, 713
/2, 711, 710
, 707
, 70
5, 7
03
/2, 7
01, 68
6, 6
88
, 68
5,
68
3, 1818
, 674, 67
3, 671, 67
0, 6
69
, 66
8, 6
67, 6
58
/1, 186
5, 6
57, 6
56
/1, 6
42
/2, 6
43
/1, 64
2/1, 18
67, 3
68
/2, 3
66
/1, 367
/1, 36
8/1, 3
69
/1, 370
/1, 37
0/2
, 371/1, 37
2/1, 37
3/1, 374
/1, 375
/2, 37
5/1, 3
89
/1, 38
5/1, 3
81/2
, 3
81/1, 3
56
, 376, vse k.o. B
egunje.
(3) V prim
eru izvedbe krožišč je gradbena parcela ceste enaka območju ob-
delave OP
PN
.
Parcelacija zem
ljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.2
.1-3
.2.5
»Načrt
obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem
načrtu« in 3
.3.1
-3.3
.5 »N
ačrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in za-
količbe objektov na geodetskem načrtu«.
18. člen
(po
vršine, namenjene javnem
do
bru)
Povezovalna cesta Lesce-B
egunje z obvozno cesto Hlebce predstavlja površi-
no v občinskem javnem
dobru.
VI. E
TAP
NO
ST
IZV
ED
BE
PR
OS
TOR
SK
E U
RE
DIT
VE
19. člen
(etapno
st grad
nje)
OP
PN
se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj neodvisne glede na ča-
sovno zaporedje.
VII. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A C
ELO
ST
NO
OH
RA
NJA
NJE
KU
LTU
RN
E
DE
DIŠ
ČIN
E
20
. člen(o
hranjanje kulturne ded
iščine)
(1) N
a območju urejanja ni registriranih arheoloških najdišč.
(2) N
a območju O
PP
N se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
•
E
ŠD
22
56
9 H
lebce-Kapelica
•
E
ŠD
248
81 Zapuže-spom
insko znamenje N
OB
•
E
ŠD
22
96
3 Zapuže-R
azpelo severozahodno od vasi
(3) N
a območju kapelice je potrebno urediti stike z obm
očjem spom
enika in m
ešane površine za pešce in kolesarje ter ureditev v projektni dokumentaciji
obdelati v krajinskem načrtu, ter pridobiti soglasje ZVK
DS
, OE
Kranj. N
ačrt m
ora vsebovati izris območja kapelice s predvideno zaščito, krajinski načrt
ureditve območja kapelice in cestnega priključka.
V okolici spomenika naj se uredi peščena površina. N
ivo rekonstruirane ceste ne sm
e biti višji od kote na kateri stoji kapelica. Kapelico je treba pred pričet-
kom del zaščititi z gradbenim
i panoji.
(4) S
pomenik N
OB
in razpelo je treba pred pričetkom del zaščititi z gradbe-
nimi panoji. N
ivo rekonstruirane ceste ne sme biti višji od kote na kateri stojijo
spominska obeležja.
Projektna dokum
entacija mora vsebovati izris obm
očja spomenika N
OB
in raz-pela s predvideno zaščito ter krajinski načrt ureditve obm
očja. Na projektno
dokumentacijo je potrebno pridobiti soglasje ZVK
DS
, OE
Kranj.
(5) V prim
eru ureditve krožišča na mestu križanja s cesto proti Zapužam
in cesarsko cesto, je dovoljen prem
ik razpela in spomenika N
OB
. Na projektno
dokumentacijo je potrebno pridobiti soglasje ZVK
DS
, OE
Kranj.
VIII. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A VA
RS
TVO
OK
OLJA
IN N
AR
AV
NIH
VIR
OV
T
ER
OH
RA
NJA
NJA
NA
RA
VE
21. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo
oko
lja in naravnih virov
ter ohranjanja narave)
(1) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za
čim m
anjšo obremenitev okolja.
(2) M
ed izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da ne bo prišlo do poslabšanja razm
er v obstoječem delu naselja.
22
. člen(varstvo
vod
e in po
dzem
ne vod
e)
(1) P
redvidene ureditve neposredno ne tangirajo poplavnih, vodnih ali prio-balnih zem
ljišč vodotokov ter ne posegajo na območje varstvenih pasov virov
pitne vode oziroma na vodovarstvena obm
očja.
(2) U
rediti je potrebno odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske,
drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oz. ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zam
akanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodoto-kih ali objektih javne infrastrukture.
(3) Trasa v obm
očju naselja Hlebce prečka odvodnike zaledne vode (na ob-
stoječi cesti je urejen ploščat propust). Predvideti je potrebno ohranitev ob-
stoječih in urediti potrebne nove propuste na odvodniku zalednih voda. Vse ureditve in propusti m
orajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani.
(4) M
ed gradnjo in obratovanjem je m
orebitna razlitja nevarnih snovi treba takoj sanirati.
23
. člen(varstvo
narave)
(1) V prim
eru osvetljevanja cest naj bo to zmanjšano na najnižjo raven.
(2) Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rum
eno, oranžno, ozirom
a rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra, to so natrijeve plinske žar-
nice (nizkotlačne ali visokotlačne).
(3) Upošteva se U
redbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
24
. člen(varstvo
tal)
(1) P
osegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim m
anjše površine tal.
(2) Za začasne prom
etne in gradbene površine ter deponije naj se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla m
anj kvalitetna.
(3) P
ri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in m
ateriali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodlji-vosti za okolje. S
teh površin je potrebno preprečiti odtekanje vod na kmetijsko
obdelovalne površine.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
O, s
tran
19
OT
08
PI
U7
A8, A
215
6.a
čle
n
OT
09
PP
žU
7A8
/
OT
10P
zU
5A2
/
OT
11P
z/
//
Po
dna
rt
PO
01
MO
U3
A2, A
7, A
819
3. č
len,
19
4. č
len
PO
02
PP
žU
7A8
PO
03
, PO
04
PI
U7
A8
PO
05
, PO
06
, PO
07
, PO
13
, PO
14
SS
U3
A2
PO
08
, PO
09
SS
U2
A2
PO
10
SS
U3
A219
4. č
len
PO
11
SK
U5
A2, A
6/
PO
12
MO
U6
A8/
PO
15
Pz
//
194
. čle
n
PO
16
K2
//
/
PO
17
ZD/
//
PO
18
ZSU
7A8
195
. čle
n
Pre
zren
je
PZ
01S
KU
3A1
, A6
/
Rav
nica
RV
01, R
V 0
2,
RV
03
SK
U2
A1, A
6/
Sp
od
nja
Do
bra
va
SpD
01
SK
U1
A1, A
6/
SpD
02
SK
U2
A1, A
6/
Sp
od
nja
Lip
nica
SpL
01
SK
U1
A1, A
6/
SpL
02
SK
U5
A1, A
6/
Sre
dnj
a D
ob
rava
SrD
01
SK
U1
A1, A
6/
SrD
02
DC
U6
A8/
SrD
03
SK
U2
A1, A
6/
SrD
04
MO
U6
A8/
Vošč
e
VO 0
1, V
O 0
2S
KU
2A1
, A6
/
Zal
oše
ZŠ 0
1S
KU
1A1
, A6
/
ZŠ 0
2S
KU
2A1
, A6
196
. čle
n
OV
U7
A819
6. č
len
ZŠ 0
3S
KU
3A1
, A6
/
ZŠ 0
4S
KU
2A1
, A6
/
Zg
orn
ja D
ob
rava
ZgD
01,
ZgD
02
, Zg
D 0
3S
KU
2A1
, A6
/
ZgD
05
SK
U3
A1, A
619
7. č
len
Zg
orn
ja L
ipni
ca
ZgL
01S
SU
3A2
/
ZgL
02
SK
U3
A1, A
6/
ZgL
03
SK
U2
A1, A
6/
Lip
nišk
o –
Kro
par
ske
do
bra
ve –
od
prt
i pro
sto
r
LKD
01
Pc,
Pz,
K
1, K
2,
G, V
C
//
/
LKD
02
, LK
D 0
5,
LKD
07
, LK
D 0
9,
LKD
10
, LK
D 1
6,
LKD
18
, LK
D 1
9,
LKD
20
, LK
D 2
7,
LKD
31,
LK
D 4
5,
LKD
57
, LK
D 6
7,
LKD
69
, LK
D 7
6,
LKD
77
, LK
D 7
8,
LKD
82
, LK
D 9
8
SS
U8
A1/
LKD
03
, LK
D 5
9,
LKD
60
, LK
D 8
1S
PU
8A5
/
LKD
04
, LK
D 1
01O
VU
7A8
/
LKD
06
, LK
D 1
1,
LKD
12
, LK
D 1
3,
LKD
15
, LK
D 1
7,
LKD
22
, LK
D 2
4,
LKD
25
, LK
D 2
8,
LKD
29
, LK
D 3
0,
LKD
35
, LK
D 3
6,
LKD
37
, LK
D 3
8,
LKD
39
, LK
D 4
0,
LKD
41,
LK
D 4
2,
LKD
44
, LK
D 4
6,
LKD
47
, LK
D 4
8,
LKD
50
, LK
D 5
1,
LKD
55
, LK
D 5
6,
LKD
61,
LK
D 6
2,
LKD
63
, LK
D 6
4,
LKD
65
, LK
D 6
6,
LKD
70
, LK
D 7
1,
LKD
73
, LK
D 7
4,
LKD
75
, LK
D 7
9,
LKD
83
, LK
D 8
4,
LKD
85
, LK
D 8
6,
LKD
87
, LK
D 9
0,
LKD
91,
LK
D 9
2,
LKD
93
, LK
D 9
4,
LKD
95
, LK
D 9
6,
LKD
97
, LK
D 9
9,
LKD
10
2, L
KD
10
3,
LKD
10
4, L
KD
10
6,
LKD
107
, LK
D 1
08
SK
U8
A1, A
6/
LKD
08
SS
U8
A119
8. č
len
LKD
14
, LK
D 6
8,
LKD
88
SK
U5
A1, A
6/
LKD
21
MO
U8
A1, A
619
9. č
len
LKD
23
K1,
Pc
/ /
/
LKD
26
SK
U8
A6/
LKD
32
OC
U7
A82
00
. čle
n
LKD
33
PP
U7
A8/
LKD
34
SS
U8
A1, A
6/
LKD
49
G/
/2
01. č
len
LKD
52
ZSU
7A8
20
2. č
len
LKD
53
, LK
D 5
4S
SU
8A5
/
LKD
58
SK
U8
A1/
LKD
72
DC
U6
A1, A
8/
LKD
89
SK
U8
A1, A
62
03
. čle
n
LKD
10
0S
KU
8A1
, A6
/
LKD
110
G, P
c/
/2
01. č
len
LKD
111
SK
U8
A1, A
62
03
.a č
len
Go
renj
ske
do
bra
ve
Mla
ka
MK
01
SK
U1
A1, A
6/
Per
ačic
a
PE
01
SK
U2
A1, A
6/
PE
02
SK
U3
A1, A
6/
Pra
pro
še
PR
01
SK
U2
A1, A
6/
Sla
tna
SN
01
SK
U1
A1, A
62
04
. čle
n
SN
02
SK
U3
A1, A
6/
Sre
dnj
a va
s
SrV
01
SK
U3
A1, A
6/
Zad
nja
vas
ZaV
01S
KU
2A1
, A6
20
5. č
len
ZaV
02
Pc
//
20
6. č
len
ZaV
04
DC
U6
A8/
ZaV
05
SK
U2
A1, A
6/
ZaV
06
SK
U5
A1, A
6/
UO
, stra
n2
2
št. 1
91, 3
. okt
obra
201
4U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
(4)
Ces
ta v
ods
eku
Hle
bce-
Beg
unje
se
reko
nstr
uira
, na
seve
rni s
trani
voz
išča
se
izve
deta
zel
en p
as in
pov
ršin
a za
peš
ce in
kol
esar
je. N
a ob
moč
ju E
lana
je
pred
vide
n do
date
n pl
očni
k za
peš
ce.
(5)
Pre
voz
kmet
ijske
meh
aniz
acije
se
odvi
ja p
o vo
zišč
u, z
a up
orab
nike
km
etij-
skih
zem
ljišč
na
loka
lnih
ods
ekih
pre
ko p
eš in
kol
esar
ske
povr
šine
.
(6)
Zas
nova
pre
dvid
enih
ure
dite
v je
raz
vidn
a iz
gra
fični
h na
črto
v št
. 4
.1.1
-4
.1.5
»U
redi
tven
a si
tuac
ija_p
rom
etna
ure
dite
v« in
4.2
. »K
arak
teris
tični
pre
čni
prer
ezi«
.
9. č
len
(pro
met
no te
hnič
ni e
lem
enti
cest
e)
(1)
Sku
pna
dolž
ina
cest
e je
25
50
m.
Ods
ek L
esce
-Hle
bce
je d
olg
50
0 m
, od
sek
Hle
bce-
Beg
unje
15
50
m te
r ods
ek o
bvoz
ne c
este
Hle
bce
50
0 m
.
(2)
Nor
mal
ni p
rečn
i pro
fili c
este
:
Nor
mal
ni p
rečn
i pro
fil re
kons
trui
rane
ces
te n
a od
seku
Les
ce-H
lebc
e in
Hle
b-ce
- obm
očje
Ela
n (B
egun
je):
Ban
kina
0
,50
mP
ot z
a ko
lesa
rje in
peš
ce
3,5
0 m
O
zele
njen
i pas
1,
50
mVo
zišč
e 6
,00
mB
anki
na
0,5
0 m
Sku
paj
12,0
0 m
Nor
mal
ni p
rečn
i pro
fil o
b ob
moč
ju E
lana
:
Ban
kina
0
,50
mP
ot z
a ko
lesa
rje in
peš
ce
3,5
0 m
O
zele
njen
i pas
1,
50
mVo
zišč
e 6
,00
mP
ločn
ik z
a pe
šce
2
,00
m
Sku
paj
13,5
0 m
Nor
mal
ni p
rečn
i pro
fil o
bvoz
ne c
este
Hle
bce:
Ban
kina
0
,50
mVo
zišč
e 6
,00
mB
anki
na
0,5
0 m
Sku
paj
7,0
0 m
Nor
mal
ni p
rečn
i pro
fil o
bvoz
ne c
este
Hle
bce
– z
ahod
ni d
el:
Ban
kina
0
,50
mVo
zišč
e 6
,00
mP
ločn
ik z
a pe
šce
2
,00
m
Sku
paj
8,5
0 m
10
. čle
n(k
riži
šča
in p
rikl
jučk
i)
(1)
Obv
ozna
ces
ta H
lebc
e se
na
obst
oječ
o in
reko
nstr
uira
no c
esto
ob
vsto
pih
v na
selje
nav
eže
prek
o T
križ
išč.
(2)
Obs
toje
ča p
ot iz
obv
ozne
ces
te p
roti
nase
lju H
lebc
e se
med
pro
filom
a P
14
in P
15 z
apre
za
mot
orni
pro
met
. N
a ju
žni s
trani
se
za d
ovoz
do
stan
ovan
jski
h ob
jekt
ov u
redi
asf
altir
an u
voz
z no
ve c
este
.
(3)
Obs
toje
če k
rižiš
če L
esce
-Beg
unje
-Zap
uže-
Rod
ine
(ces
arsk
a ce
sta)
se
re-
kons
trui
ra. U
redi
jo s
e pr
ehod
i za
pešc
e in
kol
esar
je. K
rak
cest
e pr
oti R
odin
am
(ces
arsk
a ce
sta)
se
zapr
e za
mot
orni
pro
met
, te
r na
men
i izk
ljučn
o km
etijs
ki
meh
aniz
aciji
, peš
cem
in k
oles
arje
m.
(4)
Križ
išče
na
južn
i stra
ni o
bmoč
ja E
lan
se r
ekon
stru
ira t
ako,
da
omog
oča
uvoz
več
jih tr
ansp
ortn
ih v
ozil
na p
roiz
vodn
o ob
moč
je.
(5)
Obs
toje
če p
riklju
čke
loka
lnih
pot
i se
z iz
jem
o uv
ozov
med
pro
filom
a 14
in
15
(pro
ti je
dru
nase
lja H
lebc
e) te
r 4
6 in
47
(pro
ti za
hodu
) ohr
ani z
a pr
evoz
km
etijs
ke m
ehan
izac
ije.
Prik
ljučk
e se
niv
elet
no i
n si
tuita
tivno
nav
eže
na r
e-ko
nstr
uira
no tr
aso
cest
e pr
eko
utrje
ne b
anki
ne,
prek
o sp
ušče
nih
robn
ikov
ali
novi
h pr
iklju
čkov
.
(6)
Mak
adam
ska
pot p
roti
Zgoš
i v k
rižiš
ču L
esce
-Beg
unje
-Zap
uže-
Rod
ine
se
v iz
teku
opu
sti.
Pot
se
devi
ira in
prik
ljuči
na
cest
o pr
oti Z
apuž
am iz
ven
obm
očja
O
PP
N.
(7)
Obs
toje
č pr
iklju
ček
iz s
mer
i Pol
jč m
ed p
rofil
oma
43
in 4
4 s
e za
pre
za m
o-to
rni p
rom
et. D
ovol
i se
prom
et p
ešce
v, k
oles
arje
v in
km
etijs
ke m
ehan
izac
ije.
(8)
Obs
toje
č pr
iklju
ček
iz s
mer
i Pol
jč m
ed p
rofil
oma
46
in 4
7 s
e op
usti.
(9)
Obs
toje
če u
voze
na
dvor
išča
sta
nova
njsk
ih h
iš z
izje
mo
uvoz
a do
obj
ekta
na
nas
lovu
Hle
bce
7 s
e oh
rani
in iz
vede
pre
ko p
oglo
blje
nih
robn
ikov
ali
utrje
ne
bank
ine.
(10
) D
ovoz
do
obje
kta
na n
aslo
vu H
lebc
e 7
je p
redv
iden
pre
ko k
rižiš
ča z
ob-
vozn
o ce
sto
po tr
asi o
bsto
ječe
ces
te -
prek
o m
ešan
e po
vrši
ne.
(11
) P
revo
z km
etijs
ke m
ehan
izac
ije n
a km
etijs
ka z
emlji
šča
je m
ožen
pre
ko
utrje
ne b
anki
ne in
pas
u za
peš
ce in
kol
esar
je.
11. č
len
(avt
ob
usna
po
staj
ališ
ča)
(1)
Na
jugo
zah
odni
stra
ni n
asel
ja H
lebc
e se
v s
mer
i pro
ti Le
scam
oz.
Beg
u-nj
am iz
vede
ta a
vtob
usni
pos
taja
lišči
.
(2)
Na
obm
očju
Ela
na s
e v
smer
i pro
ti Le
scam
oz.
Beg
unja
m iz
vede
ta n
ovi
avto
busn
i pos
taja
lišči
.
(3)
Na
post
ajal
išči
h je
mož
no p
osta
viti
nads
trešk
e za
pot
nike
.
12. č
len
(po
vrši
ne z
a p
ešce
in k
ole
sarj
e)
(1)
Na
odse
ku c
este
Les
ce-H
lebc
e in
Hle
bce-
Beg
unje
se
ured
i eno
stra
nska
po
vrši
na z
a pe
šce
in k
oles
arje
, ki
je z
zel
enim
var
nost
nim
pas
om lo
čena
od
vozi
šča.
Loč
evan
je p
ovrš
ine
za p
ešce
in k
oles
arje
zno
traj m
ešan
e po
vrši
ne je
m
ogoč
e ur
editi
s ta
lnim
i ozn
akam
i. P
ovrš
ina
je la
hko
asfa
ltira
na,
tlako
vana
ali
utrje
na p
ešče
na p
ovrš
ina.
(2)
V o
kolic
i kap
elic
e na
j se
ured
i utrj
ena
pešč
ena
povr
šina
za
pešc
e in
ko-
lesa
rje.
Pot
rebn
o je
ure
diti
stik
obm
očja
spo
men
ika
in m
ešan
e po
vrši
ne z
a pe
šce
in k
oles
arje
.
(3)
Na
obm
očju
križ
išča
s c
esto
pro
ti Za
puža
m in
ces
arsk
o ce
sto
je p
otre
bno
obm
očje
uvo
za n
a ce
sars
ko c
esto
ure
diti
kot u
trjen
o pe
ščen
o po
vrši
no.
(4)
Zno
traj s
trnj
eneg
a na
selja
Hle
bce
se k
oles
arsk
i in
peš
prom
et o
dvija
na
meš
ani p
ovrš
ini n
a vo
zišč
u.
(5)
Na
obm
očju
Ela
na je
na
vzho
dni s
trani
ces
te p
redv
iden
eno
stra
nski
plo
č-ni
k za
peš
ce.
Plo
čnik
za
pešc
e je
od
vozi
šča
loče
n z
dvig
njen
im b
eton
skim
robn
ikom
.
13. č
len
(zel
eni p
as)
Med
voz
išče
m in
pas
om z
a pe
šce
in k
oles
arje
se
izve
de z
elen
i pas
. Zel
eni p
as
je n
ivoj
sko
loče
n od
voz
išča
z d
vign
jeni
m ro
bnik
om. V
anj s
e za
sadi
niz
ko g
rmi-
čevj
e te
r dre
vesa
avt
ohto
nih
vrst
(pos
amez
na d
reve
sa a
li sk
upin
e), k
i ote
žuje
jo
pros
t pre
hod
na v
oziš
če in
pre
preč
uje
park
iranj
e.
14. č
len
(po
go
ji za
ob
liko
vanj
e v
ob
cest
nem
pro
sto
ru)
(1)
Tlak
i in
ogra
jeD
osto
pi n
a za
sebn
a dv
oriš
ča s
o la
hko
asfa
ltira
ni, t
lako
vani
ali
pešč
eni.
V ob
moč
ju O
PP
N s
o do
volje
ne p
osta
vitv
e no
vih
ogra
j v o
dmik
u m
in.
0,5
m
od m
eje
novo
pre
dvid
enih
ure
dite
v oz
. ta
ko,
da n
e om
ejuj
e pr
egle
dnos
ti na
vo
zišč
u.
(2)
Zele
ne u
redi
tve
v ob
cest
nem
pro
stor
uV
obm
očju
OP
PN
so
dovo
ljene
ure
ditv
e ze
leni
h po
vrši
n za
sebn
ih v
rtov
, nj
iv in
tra
vnik
ov v
odm
iku
min
. 0,5
m o
d m
eje
novo
pre
dvid
enih
ure
dite
v. Z
asad
itev
z dr
eves
i naj
ima
pode
žels
ki z
nača
j ber
ljiv
v ok
oliš
ki k
rajin
i (po
vzem
a na
j obs
toje
-če
vzo
rce
drev
es in
grm
ovni
c ob
kom
unik
acija
h ši
ršeg
a pr
osto
ra).
(3)
Ob
križ
išču
s c
esto
pro
ti Za
puža
m je
zno
traj m
eje
OP
PN
dov
olje
na u
me-
stite
v sp
omin
skih
obe
leži
j, ur
edite
v ob
moč
ja s
pom
enik
ov,
zasa
dite
v te
r za
tra-
vlje
nih
povr
šin
in tr
avni
kov.
15. č
len
(od
stra
nitv
e o
bst
oje
čih
ured
itev
in n
ado
mes
tne
ured
itve)
(1)
Dov
olje
na je
ods
trani
tev
drev
es, o
graj
in ž
ivih
mej
in d
rugi
h ur
edite
v za
radi
pr
edvi
dene
reko
nstr
ukci
je c
este
.
(2)
Pov
sod,
kje
r se
pose
že v
obs
toje
če o
bces
tne
ured
itve
(ogr
aje,
živ
e m
eje,
dr
eves
a, o
porn
e zi
dove
, dv
oriš
ča,
vrto
ve…
) je
pot
rebn
o te
ust
rezn
o sa
nira
ti oz
. nad
omes
titi.
(3)
Ods
tranj
ena
drev
esa
je p
otre
bno
nado
mes
titi z
nov
imi d
reve
si a
vtoh
toni
h vr
st.
V fa
zi iz
dela
ve p
roje
ktne
dok
umen
taci
je je
pot
rebn
o ev
iden
tirat
i dre
vesa
UO
, stran2
0 št. 191, 3
. oktobra 2014
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
A
Go
renjske do
brave – o
dp
rti pro
stor
GO
D 01
Pc, K
1, K
2, G
, VC
//
/
GO
D 0
2, G
OD
04
, G
OD
05
, GO
D 13
, G
OD
14
SK
U8
A1, A6/
GO
D 0
3S
KU
8A1, A6
207. člen
GO
D 0
6, G
OD
07,
GO
D 0
9S
PU
8A5
/
GO
D 0
8, G
OD
21S
SU
8A1
/
GO
D 10
SK
U8
A1, A62
08
. člen
GO
D 11
SP
U8
A52
09
. člen
GO
D 16
, GO
D 17
OO
//
210. člen
GO
D 17
OO
//
210. člen
GO
D 18
OO
//
210. člen
Jelovica
smučišče K
amna G
orica
KS
01ZS
U7
A8211. člen
KS
02
ZS, K
1, K
2, G
, VC
U7
A8212
. člen
KS
03
, KS
04
G/
/211. člen
KS
05
, KS
06
K1
//
211. člen
Jelovica – o
dp
rti pro
stor
JEL 01
Pc, K
1, K
2, G
/
/213
. člen
JEL 0
2, JE
L 05
, JE
L 06
, JEL 07
, JE
L 08
, JEL 0
9,
JEL 10
, JEL 11,
JEL 12
, JEL 13
, JE
L 14, JE
L 15,
JEL 16
, JEL 17
, JE
L 18, JE
L 19,
JEL 2
0, JE
L 21, JE
L 22
, JEL 2
3,
JEL 2
5, JE
L 26
, JE
L 27, JE
L 28
SP
U8
A5/
JEL 0
3B
TU
8A1
214. člen
JEL 0
4P
KU
8A6
/
JEL 24
BT
U8
A1/
Ob
mo
čje po
d Jelo
vico
Češnjica
ČE
01S
KU
1A1, A6
/
ČE
02
DC
U6
A8/
ČE
03
SK
U2
A1, A6/
ČE
04
SS
U2
A1/
Do
bravica
DB
01, DB
02
SK
U3
A1, A6/
Ovsiše
OV 01
SK
U2
A1, A6/
OV 0
2S
KU
3A2
/
OV 0
3S
SU
2A1
/
OV 0
4D
CU
2A8
/
OV 0
5ZK
U6
A8/
OV 0
6S
KU
3A2
, A6/
OV 07
DI
U6
A8215
. člen
OV 0
8S
CU
5A2
/
OV 0
9S
KU
2A2
, A6216
. člen
OV 10
SS
U3
A2/
OV 11
SK
U5
A2, A6
/
OV 12
, OV 13
SS
U5
A2/
OV 14
OC
U7
A8217. člen
Po
ljšica
PŠ
01, PŠ
06
SK
U1
A1, A6/
PŠ
02
, PŠ
09
SK
U3
A1, A6/
PŠ
03
BT
U6
A1218
. člen
PŠ
05
SK
U1
A1, A6219
. člen
PŠ
08
SK
U5
A1, A6/
Rovte
RT 01
SK
U2
A1, A6/
Ob
mo
čje po
d Jelo
vico – o
dp
rti pro
stor
OPJ 01
Pc, P
z, K
1, K2
, G
, VC
//
/
OPJ 0
2, O
PJ 05
, O
PJ 08
, OPJ 0
9,
OPJ 10
, OPJ 11,
OPJ 12
, OPJ 16
, O
PJ 18
SK
U8
A1, A6/
OPJ 0
3, O
PJ 04
, O
PJ 06
, OPJ 07
, O
PJ 13, O
PJ 15,
OPJ 17
, OPJ 19
, O
PJ 20
, OPJ 21,
OPJ 2
2
SS
U8
A1/
OPJ 2
3S
PU
8A5
/
Karavanke
Beg
unje - smučišče
BS
01K
2U
7A8
22
0. člen
BS
03
G/
/2
20
. člen
Karavanke – o
dp
rti pro
stor
KAR
01P
c, K1,
K2
, G,
VC
//
/
KAR
02
SS
U8
A1/
VC/
//
KAR
04
, KAR
09
, K
AR 10
SK
U8
A1, A62
21. člen
KAR
05
, KAR
06
, K
AR 07
, KAR
12B
TU
8A1
22
2. člen
KAR
08
OB
U8
A1/
KAR
11S
PU
8A5
/
KAR
13, K
AR 14
, K
AR 16
, KAR
17,
KAR
18, K
AR 19
SS
U8
A1/
KAR
15O
VU
7A8
/
KAR
20
DC
U6
A1, A82
23
. člen
KAR
21, KAR
22
, K
AR 2
3, K
AR 24
, K
AR 2
5, K
AR 2
6
SS
U8
A1/
2.
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. l. R
S, št. 3
3/07
in sprem
embe) in 17. člena S
tatuta Občine R
adovljica (DN
UO
, št. 188
/2014
) je O
bčinski svet Občine R
adovljica na svoji 31. redni seji dne 24. 9
. 2014
sprejel
OD
LOK
o O
bčinskem
po
dro
bnem
pro
storskem
načrtu za reko
nstrukcijo ceste Lesce - B
egunje
I. UVO
DN
E D
OLO
ČB
E
1. člen
(pred
met o
dlo
ka)
(1) S
tem odlokom
se sprejme O
bčinski podrobni prostorski načrt (v nadalje-vanju: O
PP
N) za rekonstrukcijo lokalne ceste Lesce-B
egunje.
(2) Ta odlok določa:
–
območje O
PP
N,
–
vplive in povezave s sosednjimi enotam
i urejanja prostora,–
prom
etno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,–
načrt parcelacije,
–
etapnost izvedbe prostorske ureditve,–
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
–
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 191, 3
. oktobra 2014
UO
, stran21
–
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnim
i in drugimi nesre-
čami, vključno z varstvom
pred požarom,
–
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
–
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,–
druge pogoje in zahteve za izvajanje O
PP
N.
2. člen
(pro
storske ured
itve, ki se urejajo z O
PP
N)
(1) S
tem odlokom
se načrtuje rekonstrukcija lokalne ceste med Lescam
i in B
egunjami ter gradnja nove obvozne ceste južno od naselja H
lebce.
(2) Ta odlok določa m
erila in pogoje za:–
rekonstrukcijo ceste na odseku Lesce-H
lebce in Hlebce-B
egunje,–
gradnjo obvozne ceste H
lebce,–
ureditev avtobusnih postajališč,
–
ureditve utrjenih, tlakovanih, zelenih in kmetijskih površin,
–
prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekom
unikacijskih in-frastrukturnih objektov, vodovodov in naprav.
3. člen
(sestavni deli O
PP
N)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) G
rafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1.
Izsek iz prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve
2.
Vplivi in povezave s sosednjimi obm
očji3
. N
ačrt območja z načrtom
parcelacije3
.1.1-3
.1.5 P
rikaz območja O
PP
N na geodetskem
načrtu3
.2.1
-3.2
.5
Načrt obodne parcelacije, parcelacije zem
ljišč in zakoličbe
objektov na katastrskem načrtu
3.3
.1-3
.3.5
N
ačrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe
objektov na geodetskem načrtu
4.
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev
prostorskih ureditev
4.1.1
-4.1.5
U
reditvena situacija_prometna ureditev
4.2
.1-4
.2.2
K
arakteristični prečni prerezi 5
. K
omunalna javna infrastruktura
5.1
-5.5
Zbirna situacija kom
unalne javne infrastrukture
4. člen
(prilo
ge O
PP
N)
Priloge O
PP
N so:
–
izvleček iz PR
O R
adovljica,–
prikaz stanja prostora,
–
strokovne podlage,–
sm
ernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
–
obrazložitev in utemeljitev O
PP
N,
–
povzetek za javnost.
5. člen
(izdelo
valec OP
PN
)
OP
PN
je izdelal City studio, d.o.o., Vurnikova 2
, Ljubljana, pod številko projek-ta C
S1171
-13 v avgustu 2
014.
II. OB
MO
ČJE
OP
PN
6. člen
(ob
mo
čje OP
PN
)
(1) O
bmočje O
PP
N obsega razširjen koridor ceste od križišča za letališče v
Lescah do Hlebc, obm
očje obvozne ceste naselja Hlebce ter razširjen koridor
ceste od Hlebc do B
egunj.
(2) Vsi predvideni posegi se izvedejo na delih zem
lj. parc. št. 679
/1, 33
0/1,
377/6
, 378
, 331
/1, 32
8, 319
, 318, 317
/1, 315, 314
, 313, 312
, 311, 310,
30
9, 3
08
, 307
, 30
6, 3
05
, 30
4, 3
02
/2, 3
01, 29
9, 2
98
, 297
, 29
5, 2
93
, 2
92
, 317/4
, 28
3/1, 2
83
/8, 2
83
/2, 2
83
/6, 2
84
, 287
, 291, 2
90
, 273
/1, 27
2/4
, 66
3/4
, 29
4, 176
/8, 176
/1, 176/7
, 175
, 174, 4
63
/2, 4
63
/1, 4
64
/1, 673
/3, 13
3, 13
4, 13
5, 13
6, 13
8/3
, 130
, 679
/1, 173
, 672
, 139
, 674
, 126
, 125
, 124, 12
0, 10
4, 10
3, 141, 14
2, 10
2, 101, 14
4, 14
6, 14
9,
147, 15
6, 157
, 68
0/2
, 40
/1, 41, 150
, 677, 15
2, 67
8, 15
4, 15
5, 15
3, vse
k.o. Nova vas ter na delih zem
lj. parc. št. 717, 716
, 712, 7
09
, 70
8, 7
06
, 7
04
, 70
3/1, 7
02
, 62
5, 6
28
/1, 62
9/1, 6
29
/2, 6
30
/1, 63
2/1, 6
32
/4,
185
2, 4
41/1, 6
37/1, 6
38
, 64
0, 718
, 715, 714
, 713/2
, 711, 710, 7
07,
70
5, 7
03
/2, 7
01, 68
6, 6
88
, 68
5, 6
83
, 1818, 674
, 673
, 671, 670
, 66
9,
66
8, 6
67, 6
58
/1, 186
5, 6
57, 6
56
/1, 64
2/2
, 64
3/1, 6
42
/1, 1867
, 36
8/2
, 3
66
/1, 367
/1, 36
8/1, 3
69
/1, 370
/1, 370
/2, 371
/1, 372
/1, 373
/1, 374/1,
375
/2, 37
5/1, 3
89
/1, 38
5/1, 3
81/2
, 381
/1, 35
6, 376
, vse k.o. Begunje
(geodetski načrt št. 02
53
/2012
, Geodetski biro E
ma H
uth d.o.o., okt. 2012
).
(3) Trasa m
eri 25
50
m. S
kupna velikost območja O
PP
N je 4
0.8
04
m2.
Meja obm
očja OP
PN
je razvidna iz grafičnih načrtov »3. N
ačrt območja z na-
črtom parcelacije«.
III. VP
LIVI IN
PO
VE
ZAV
E S
SO
SE
DN
JIMI E
NO
TAM
I UR
EJA
NJA
PR
OS
TOR
A
7. člen(vp
livi in po
vezave pro
storskih ured
itev s sosed
njimi o
bm
očji)
(1) O
bravnavana cesta predstavlja pomem
bno lokalno cestno povezavo med
Lescami in B
egunjami, na katero se navezuje lokalna cesta iz sm
eri Zapuž in javne poti iz sm
eri letališča Lesce, Žirovnice in Poljč. V celoti se nanjo navezu-
jeta tudi naselje Hlebce in proizvodno obm
očje podjetja Elan. V nadaljevanju
vodi cesta do regionalne ceste skozi Begunje do Tržiča in naprej proti m
ejne-m
u prehodu Ljubelj (Avstrija).
(2) N
ačrtovana ureditev bo izboljšala prometne razm
ere v širšem prostoru:
–
Prevzela bo tovorni in tranzitni prom
et, ki poteka skozi naselje Hlebce;
–
izboljšala se bo varnost prometnih udeležencev, zm
anjšale se bodo emisi-
je hrupa, onesnaženja z izpušnimi plini in prašnim
i delci znotraj poselitve-nega obm
očja;–
urejena bodo avtobusna postajališča za linijski prevoz potnikov;
–
rekreativna pot neposredno ob cesti bo omogočila peš in kolesarsko po-
vezavo z rekreacijskim obm
očjem B
egunj in razširila regionalno omrežje
kolesarskih poti.
(3) U
reditve v območju O
PP
N so zasnovane tako, da om
ogočajo navezavo obstoječih in predvidenih gradenj na širšem
območju:
–
Na jugo zahodni strani, v obm
očju, ki se ureja z državnim lokacijskim
na-črtom
za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (P
eračica) je že izvedena rekonstrukcija ceste z enostranskim
pločnikom za pešce širine 1,6
0 m
. V sm
eri iz Lesc proti Begunjam
se izven območja O
PP
N predvidi prehod
pešcev na mešano površino pešcev in kolesarjev ter prehod za kolesarje
z vozišča iz smeri Lesc - na pot za pešce in kolesarje.
–
Na severo vzhodni strani se cesta preko rekonstruiranega priključka pri-
ključi na cesto Poljče–
Begunje, kar se bo urejalo s podrobnim
prostor-skim
načrtom za cesto P
oljče–B
egunje.–
P
redvidena kolesarska površina predstavlja del regionalne kolesarske povezave proti Tržiču in naprej proti Avstriji ter se na obodu navezuje na obstoječ kolesarski sistem
. V območju naselja H
lebce se vodi znotraj str-njenega naselja.
(4) D
el območja O
PP
N posega v obm
očje Pobude za pripravo državnega pro-
storskega načrta (DP
N) za novo železniško progo Ljubljana-K
ranj-Jesenice-dr-žavna m
eja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. P
ostopek priprave D
PN
je v začetni študiji variant.
(5) P
redviden poseg ne bo imel obrem
enilnih vplivov na obstoječo rabo pro-stora in ne bo predstavljal dodatne obrem
enitve na že vzpostavljeno prometno
in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem
območju. P
redvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo krajine.
(6) Vplivi in povezave s sosednjim
i območji so razvidni iz grafičnega načrta št.
2. »Vplivi in povezave s sosednjim
i območji«.
IV. PR
OM
ET
NO
TE
HN
IČN
E, K
RA
JINS
KE
IN O
BLIK
OVA
LSK
E R
EŠ
ITV
E
PR
OS
TOR
SK
IH U
RE
DIT
EV
8. člen
(zasnova ceste)
(1) P
redmet O
PP
N je rekonstrukcija lokalne ceste m
ed Lescami in B
egunja-m
i z umestitvijo regionalne kolesarske povezave proti Tržiču ter gradnja nove
obvozne ceste južno od naselja Hlebce in izvedba infrastrukturnih in prostor-
skih ureditev, vezanih na izgradnjo ceste. Peš in kolesarski prom
et se spelje po m
ešani površini, tako da se upoštevajo obstoječe in predvidene povezave z ostalim
i enotami ter da so om
ogočeni varni prehodi preko cest. Ureditve
morajo zagotavljati varno uporabo invalidom
, oziroma telesno hendikepiranim
osebam
.
(2) C
esta v odseku Lesce-Hlebce se rekonstruira, na severni strani vozišča se
izvedeta zelen pas in površina za pešce in kolesarje.
(3) N
ova obvozna cesta naselja Hlebce služi pretežno m
otornemu prom
e-tu. P
redstavlja jo vozišče z utrjenima bankinam
a. Na odseku m
ed avtobusnim
postajališčem in uvozom
do stanovanjskih objektov se na južni strani predvidi pločnik za pešce.
Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Reportaža
27
Ivanka Korošec
Obiskovalci so se začeli zbi-rati že ob devetih dopoldne. Veliko zanimanja je bilo za razstavo z naslovom Satje – shramba spomina Anje Bunderla in Braneta Kozin-ca. Po nagovoru avtorjev in župana Cirila Globočnika so si obiskovalci ogledali proiz-vodne in na novo opremlje-ne apiterapevtske prostore čebelarskega centra in čebel-njaka. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz pobratene občine Svilajnac. Ves dan so bili možni vodeni ogledi centra. V dvorani se je zvrs-tilo več predavanj.Pred centrom so se na sto-jnicah predstavili čebelarji, kmečke žene, osnovna šola Lesce, kmetijska zadruga in krajevna podjetja. Marsikdo
si je izpolnil željo in se pre-izkusil v izdelovanju lecto-vih src in dražgoških kruh-kov, potekale so tudi ustvar-jalne delavnice za otroke. Z leško umetnico Tanjo Eržen so iz slanega testa ustvarjali različne izdelke. Številni obiskovalci so si lah-ko ogledali predstavitev Simone Šlegl o blagodejnih učinkih masaže z medom, dr. Borut Gosar je predstavil pomembne inovativne pos-topke za pripravo medu z različnimi dodatki, dr. Miha Gašperin pa uporabo čebel-jih pridelkov v apiterapiji. Nihče se ni branil poskusiti zanimive znane, manj zna-ne ali sploh »čudne« jedi z medom in drugimi lokalni-mi živili. Pripravili so jih dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in
kuharski mojster Uroš Šte-felin. Edin Halačević se je kot vedno izkazal z imenit-nimi koktajli.
Festival je bil odličen prikaz, da med ni le sladilo ali doma-če zdravilo za kašelj, pač pa njegova uporaba nima meja.
Festival meduV Čebelarskem centru v Lescah je v soboto, 20. septembra, potekal tretji festival medu in dan medu v kulinariki. Prireditev so pripravili Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Čebelarsko društvo Radovljica in Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske.
Urša Gluščič
Že v zgodnjih jutranjih urah so Radovljico zbudili zvoki tovornjakov, ki so si jih radovedni obiskovalci Dne-va varnosti lahko ogledal in tudi sedli vanje. Razstava tovornjakov, ki so jo poime-novali 1. Truck show Radov-ljica 2014, je bila prava »paša za oči«. Veliki, manj-ši, rdeči, črni , vsi tovor-njaki so bili postavljeni na ogled, njihovi vozniki pa so jih predstavili obiskovalcem. »Veseli smo, da smo se lah-ko predstavili na tem dogod-ku in obiskovalcem pokaza-li, da se naj nas na cesti ne bojijo,« je povedal predsed-nik društva Carji cest Flor-jan Koselj.Svoje delo so predstavili tudi radovljiški gasilci, policisti PP Radovljica, policisti vod-niki službenih psov, policis-ti posebne policijske postaje
za izravnalne ukrepe, vodni-ki reševalnih psov – lavin-cev, gorski reševalci, avtovle-ke, skavti, šola vožnje, ekipa prve pomoči Paramedic in rdečega križa, predstavili pa so tudi aplikacijo Ihelp, ki je v Radovljici občinski pro-jekt. »Povezali smo službe, ki delujejo v sistemu zaščite
in reševanja, in jih združili z dogodkom 1. Truck show, ki je povezan s cesto. Avtošola B&B je predstavila prikaz vožnje pod vplivom alkoho-la. Obiskovalci so si lahko nadeli posebna očala, ki ti dajo občutek, da si popil nekaj alkoholnih pijač. Poli-cija je med drugim predsta-
vila tudi opremo za zavaro-vanje prometnih nesreč, svoje vozilo pa smo predsta-vili tudi radovljiški gasilci. Omeniti moram tudi izred-ne prevoze, ki spremljajo večje, drugačne dimenzije vozil, in avtovleko za tovor-na vozila, ki je redek pri-mer. Obiskovalci so si ogle-dali tudi vozilo za dvigovan-je bremen. Organizirali smo dogodek, ki ni samo zabaven, temveč tudi pou-čen,« je povedal predsednik PGD Radovljica Igor Mari-jan.Obiskovalci so imeli mož-nost spoznati vse omenjene službe in vozila, predstavili pa so jim tudi, kakšna je naloga in organizacija reše-valnih psov. Polepili so tovornjak in pokazali, kako izgledajo wrapping vozila, poskrbeli pa so tudi za naj-mlajše, ki so bili najbolj radovedni.
Dan varnosti v RadovljiciV soboto so se v Radovljici predstavile enote za zaščito in reševanje ter službe, ki veliko časa preživijo v cestnem prometu. Prireditev je organiziralo društvo Carji cest v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Radovljica.
Razstava tovornjakov je privabila veliko radovednih pogledov. / Foto: Primož Pičulin
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi notranjost in opremo vozil. / Foto: Primož Pičulin
Svoje delo so predstavili tudi radovljiški gasilci.
Fo
to
: P
rim
ož
P
ič
ulin
Marjana Ahačič
iHELP je mobilna aplikacija za pametne telefone, namen-jena takojšnjemu SOS-obveš-čanju v primeru zdravstvene-ga stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč. Aplikacijo je razvilo slovensko podjetje MIDS, Občina Radovljica pa je z zakupom paketa PREMIUM SPO omogočila, da je od 1. julija brezplačno na voljo vsem občankam in občanom.Z aplikacijo lahko pomagamo sebi in drugim osebam v pri-meru nenadnega srčnega za-stoja ali drugih kritičnih zdrav-stvenih stanj. iHELP platfor-ma ponuja rešitev tudi za sta-rejše telefone, saj podpira SMS alarmiranje. Danes vsi telefoni prejemajo SMS-spo-ročila in zato tudi iHELP sis-tem pošlje SOS alarm v obliki SMS.Kako? S SOS-sporočilom aplikacija obvesti prijatelje, družino in vse iHELP upora-bnike, ki so v neposredni bli-žini (SOS radij od 100 do 500
metrov), o kraju nesreče in pomembnih zdravstvenih podatkih bolnika oziroma ponesrečenca. Sproži klic na reševalno službo, vodi skozi temeljne postopke oživljanja, Prikaže lokacijo najbližjih avtomatskih eksternih defi-brilatorjev in bolnišnic oziro-ma zdravstvenega doma in nudi splošne izobraževalne vsebine in napotke, kako se odzvati pri različnih poškod-bah, ter omogoča SMS alar-miranje nujnim kontaktom, če nujni kontakti nimajo pametnega telefona oz. nalo-žene iHELP aplikacije. Brezplačno aplikacijo iHELP si lahko naložite, storitve PRE-MIUM SPO, paketa, ki ga je zakupila občina, pa so: SMS alarmiranje nujnim kontak-tom doma in v tujini, alarmira-nje iHELP uporabnikov/ reše-valcev v SOS radiju 300 me-trov (v primeru nujne pomoči) in seminar o temeljnih postop-kih oživljanja. Več informacij o aplikaciji je na voljo na spletni strani www.ihelp.si.
Znanje rešuje življenja Da bi znali pomagati sočloveku v stiski in nuditi prvo pomoč osebi, ki jo potrebuje, Občina Radovljica in PGD Radovljica 9. oktobra ob 18. uri organizirata brezplačno predstavitev temeljnih postopkov oživljanja in mobilne aplikacije iHELP za reševanje življenj. Predstavitev bo v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah.
28 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Šport
Matjaž Klemenc
Smo v času, ko verjetno ni lahko prevzeti predsedniške funkcije nekega športnega kolektiva. Kaj je bil glavni razlog, da ste vi prevzeli fun-kcijo predsednika Smučar-skega kluba Radovljica?"Takoj, ko sem prevzel funk-cijo v Smučarskem klubu Radovljica, sem članom pos-lal pismo, v katerem sem napisal, zakaj sem to funkcijo prevzel. Prvi vzrok, zakaj sem se odločil za ta korak, je ta, da sem v smučanju že 35 let in imam ta šport rad. Drugi raz-log je bil ta, da je, ko je prejš-nji predsednik konec junija odstopil, nastala praznina. V klubu so videli v meni edino možnost, da klub živi še na-prej. Radovljiški klub mi je dobro poznan, saj sem v njem že od leta 1998. Začel sem kot trener, kasneje pa sem bil aktiven v upravnem odboru. Vseskozi sem delal na tem, da klub preživi. Čutim odgovornost za vse tekmovalce v klubu in vse tis-te, ki prostovoljno pomagajo klubu. Organiziramo športne prireditve, velik smučarski sejem, imamo najboljšo Alp-sko šolo v Sloveniji. Funkcija, ki sem jo prevzel, je težka, ampak zaradi vsega naštetega čutim odgovornost in mislim, da nam bo uspelo."
V smučanju ste že dolgo »doma«. Začeli ste kot tek-movalec, bili trener, sedaj ste v vlogi predsednika. Tri raz-lične funkcije, a vsaka za sebe zahteva dosti odrekanja."Res je. Velik del mojega živ-ljenja je povezan s smučan-jem. Začel sem pri sedmih letih pri ljubljanski Olimpiji. Da sem po končani karieri postal smučarski trener, ni bilo naključje, saj mi je smu-čanje priraslo k srcu. Imel sem voljo in poleg šole sem brez težav vključil še smuča-nje. Pri Olimpiji sem bil pomočnik trenerja in trener. Ko sem se preselil na Gorenj-sko, sem najprej treniral v Smučarskem klubu Blejska Dobrava, kasneje pa v Radov-ljici. V Radovljici sem sedaj v vlogi predsednika. Vsaka stvar, kot tudi delo v službi,
zahteva polnega človeka. Imam polno energije in vse delam stoodstotno."
Lanske olimpijske igre v Sočiju so se dotaknile tudi vašega kluba, saj je na njih nastopila Katarina Lavtar. Z dobrim nastopom v velesla-lomu je naredila dobro pro-mocijo zase in za Smučarski klub Radovljica."Katarina Lavtar je s svojimi nastopi pokazala, da smuča-nje lahko še vedno prinaša vrhunske rezultate slovenske-mu športu. Po drugi strani žalosti, da imamo dobre tek-movalce, tukaj ne mislim samo na Tino Maze, ki prina-šajo dobre rezultate iz velikih tekmovanj, a financiranje smučanja še vedno ni ureje-no tako, kot bi bilo treba. Smučanje ni izenačeno z ostalimi športi. Vseskozi se ponavlja, da je smučanje drag šport. Poglejte, vsak slovenski kraj ima telovadnico z roko-metnim in košarkarskim igri-ščem, plezalno steno, tartan-sko stezo, nogometno igrišče, po možnosti še tako z umet-no travo. Kaj bi bilo, če bi vsi ti športniki, ki uporabljajo vse te objekte – upam, da se to ne bo nikoli zgodilo, saj mi šport zelo veliko pomeni – plačevali za vstop vstopnine po komer-cialnih cenah, kot mi plačuje-mo cene smučarskih vozov-nic? Ob tem je potrebno ime-ti kombi, da se lahko pripelje-mo do naših vadišč."
Imate v klubu dobro pokrite selekcije?"Popolnjenost naših selekcij je enaka številu sedežev v kombiju. V kategoriji U-14, U-16 imamo osem tekmo-valcev, enako pri cicibanih in pri mlajših cicibanih. Poleg tekmovalnega dela, sem seveda štejem tudi čla-nico Katarino Lavtar, ima-mo še Alpsko šolo, kjer dela-mo na več šolah. Z obiskom na teh šolah smo zelo zado-volji, in to samo dokazuje, da delamo dobro. Zaradi velikih stroškov nimamo mladinske selekcije."
Kako pa je s trenerji?"V klubu imamo tri trener-je. Dva sta zaposlena, eden
pogodbeno. Tomi Zupanc je zadolžen za otroško katego-rijo, Bojan Kavčič skrbi za cicibane, Miha Trojar pa je trener mlajših cicibanov. Mlajši cicibani že tekmuje-jo, a tekem ni veliko. Kot sem že prej omenil, je Bojan Kavčič zadolžen še za Alp-sko šolo."
Koliko časa že deluje Alpska šola?"Alpska šola deluje deset let, obiskuje jo 65 otrok in nam daje neko bazo za naše sele-kcijo. Imamo vadbo in teča-je smučanja. Tisti, ki imajo večje ambicije, se nam prik-ljučijo in postanejo člani kluba."
Verjetno si želite še kakšnega tekmovalca ali tekmovalke, ki bi šel po poti Katarine Lavtar?"Vsekakor. Že v otroških kate-gorijah imamo nekaj dobrih tekmovalcev. Tu bi omenil dva člana slovenske reprezentan-ce: Boruta Božiča in Tadeja Paščinskega. Imamo še kar nekaj tekmovalcev, ki so v svo-jih kategorijah med deset v Sloveniji. Katarina Lavtar je cilj, a to bomo dosegli samo tako, če bomo zopet postavili mladinsko selekcijo. Perspek-tivni mladinci z Bleda, Blejske Dobrave in iz Radovljice so v klubu v Kranjski Gori. Pred-pogoj za postavitev mladinske selekcije je saniranje kluba, kar se tiče financ."
Zapisan smučanjuOd konca junija ima Smučarski klub Radovljica novega predsednika. Zahtevnega posla se je lotil Damjan Paščinski, ki mu delo v klubu ni tuje.
Damjan Paščinski iz Žirovnice, predsednik Smučarskega kluba Radovljica
V romunski prestolnici Bukarešta je bilo na sporedu Balkan-sko veteransko atletsko prvenstvo. Slovenske barve je uspe-šno zastopala članica Atletskega kluba Radovljica Lidija Pajk (o. p. kategorija Ž-35). Lidija je nastopila v disciplinah 800 m in 1500 m in obakrat zasedla drugo mesto. V obeh disci-plinah je morala priznati premoč grški atletinji Anastasiji Thomaido. Po balkanskem prvenstvu je Lidija nastopila še na mitingu v Novem mestu in v teku na 1000 m zasedla 2. mesto, obenem pa postavila državni rekord na prostem za kategorijo Ž-35.
Atletika
Lidija Pajk dvakrat druga
Leški nogometaši v 3. ligi center so zabeležili zmago in poraz. Doma so v Gorenjskem derbiju s 3 : 1 odpravili Britof. Na pol-času jim ni kazalo najbolje, saj so gostje vodili z 0 : 1. V nada-ljevanju so popolnoma prevzeli pobudo in z zadetki G. Goriš-ka, J. Goriška in Kondiča prišli do zanesljive zmage. Slabše so se odrezali v Kočevju, kjer so gostitelji prvi prišli v vodstvo. Na odmor sta šli ekipi z izenačenim rezultatom. Za Leščane je zadel Zajšek. Nekaj minut po odmoru so gostitelji zadeli še enkrat. Do konca tekma so se Leščani trudili, da bi izid še enkrat izenačili, a rezultat se žal ni več menjal. Na vrhu lestvice je Zarica s popolnim izkupičkom, 18 točkami. Leščani so deveti s 7 točkami. Jutri je na sporedu v Lescah veliki sosedski derbi. V goste prihaja ekipa z Bleda. Tekma se bo začela ob 16.30.
Nogomet
Zmaga in poraz
Na Svetovnem vojaškem padalskem prvenstvu, ki je poteka-lo v Indoneziji, so Slovenci ostali brez medalje. Najbližje ji je bil Senad Salkič, ki je po rednem delu delil drugo mesto s petimi kazenskimi centimetri. V dodatni seriji se mu ni izšlo po načrtih. Konkurenta iz Češke oz. Omana sta skočila z dvema oz. s petimi kazenskih centimetrov, Senad si je pri-skakal šest kazenskih centimetrov in medalja je splavala po vodi. Zmaga je pripadla Nemcu Stefanu Wiesnerju z dvema kazenskima centimetroma. Ekipa v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je delila z ekipo Alžirija štirinajsto do petnajsto mesto z 69 kazenskimi centimetri. Zmagala je ekipa Nemčije z 28 kazenskimi centimetri.
Padalstvo
Senad Salkič blizu medalje
V Mariboru je potekal atletski peteroboj pionirskih reprezen-tanc Češke, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Slo-vensko reprezentanco je zastopalo tudi pet članov Atletske-ga kluba Radovljica. Najuspešnejša je bila Nika Ponikvar z drugim mestom v teku na 300 m. Lana Vauhnik je v metu kopja osvojila šesto mesto. Mesto nižje je bila Sara Mohorič v teku na 300 m z ovirami. Lara Krnc je bila osma v skoku v daljino. Moška štafeta 4 x 100 m, v kateri je nastopil tudi Aljaž Gašperin, je bila zaradi nepravilne menjave diskvalifi-cirana. Ekipno so bili slovenski fantje in dekleta tretji.
Atletika
Peteroboj v Mariboru
Marjana Ahačič
Trinajstletna Katrin je naju-spešnejša plavalka v kadetski kategoriji z najboljšim odpla-vanim razultatom v discipli-ni 800 metrov prosto na tek-movanju Comen Cup junija v Izraelu, zasedla je 5. mesto, bila pa je tudi šesta na 200 delfin in prejela bronasto medaljo v štafeti 4x200 pro-sto z Janjo Šegel, Katjo Tro-ha in Nežo Klančar. Plavala je v kategoriji z leto starejši-mi. Katrin plavanje trenira že šest let, trenutno je člani-ca kadetske reprezentance Slovenije. Kot pravi osmošol-ka z Bleda, ki se v prostem času ukvarja z jahanjem v konjeniškem klubu Lesce, je
med njenimi cilji za prihod-nost najprej uvrstitev na evropske olimpijske igre mladih v Gruziji, kjer bo poskušala osvojiti medaljo in popraviti osebne rekorde. »Na državnem prvenstvu želim čim večkrat postati državna prvakinja. Ko bom starejša, pa si želim iti na olimpijske igre in osvojiti olimpijsko medaljo ter študi-rati v tujini, najraje v ZDA.« Najraje plavam kravl, delfin na sto in dvesto metrov ter mešano na dvesto in štiristo metrov. Spodbudo za tre-ninge in tekme mi dajejo predvsem starši, trenerka Urša Potočnik in starejša sestra Gaja, je še povedala mlada štipendistka.
Podelili bodo prvo štipendijo Sare Isaković
Prvo štipendijo Sare Isaković in Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica bo v prihodnjem letu prejemala članica kluba Katrin Kristan. Mesečni znesek štipendije je sto evrov.
Katrin Kristan z nekdanjim trenerjem Alenom Kramarjem
Zaključil se je jesenski del prvenstva v prstometu v 1. In 2. moški in 1. ženski ligi. Lestvica v 1. moški ligi po 8. kolih: 1. Kamna Gorica-Talenti 15, 2. Dvojčki 13, 3. K-Print 12, 4. Mišo tim 11, 5. Senica 10, 6. Podnart 9, 7. Restavracija Center Lesce 7, 8. Struževske korenine 7, 9. ŠDP Lesce 6, 10. Flin-ger 6, 11. Jesenice 6, 12. Veseli Gorjanci 5, 13. Begunje-Cifra 4, 14. Ribiči 50+ 1. Lestvica v 2. moški ligi po 12. kolih: 1. No name 19, 2. Senica 1, 3. Skledarji Ljubno 16, 4. Šenčur 12, 5. Marin Kranj 12, 6. Senica 2 11, 7. Primus 10, 8. Macola Kropa 8, 9. Rokce 8, 10. Tapetništvo Bokal 7. Lestvica v ženski ligi po 9. kolih: 1. K-Print 16, 2. Cifra 12, 3. Kamna Gorica-Ajda 12, 4. Podnart 12, 5. Ločanke 2, 6. Bako 0.
Prstomet
Zmagovalci bodo znani spomladi
"Katarina Lavtar je s svojimi nastopi pokazala, da smučanje lahko še vedno prinaša vrhunske rezultate slovenskemu športu. Po drugi strani žalosti, da imamo dobre tekmovalce, tukaj ne mislim samo na Tino Maze, ki prinašajo dobre rezultate iz velikih tekmovanj, a financiranje smučanja še vedno ni urejeno tako, kot bi bilo treba."
Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Šport
29
Marjana Ahačič
Člani radovljiških športnih društev so v zadnjem letu osvojili številna odličja. Padalka Maja Sajovic je sve-tovna prvakinja, naslov je avgusta osvojila na svetov-nem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Bosni in Her-cegovini. Ekipa Matej Bečan, Uroš Ule, Matjaž Pristavec in Uroš Ban se je marca letos na svetovnem prvens-tvu v paraskiju v Rusiji uvr-stila na 2. mesto, Matej Bečan je osvojil tudi brona-sto medaljo v posamični konkurenci. Štirje člani Aerokluba ALC Lesce Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek so avgusta lani na prvenstvu v Rusiji osvojili tudi ekipni naslov evropskih prvakov, Domen Vodišek pa še srebrno medaljo posamično. Pla-valka Anja Klinar je lani na sredozemskih igrah v Tur-čiji osvojila dve zlati, srebr-no in bronasto medaljo, Darko Đurić pa na svetov-nem prvenstvu mednarod-
nega paraolimpijskega komiteja v Kanadi dve zlati in srebrno medaljo. Radovljiški tekvondoistki sta bili uspešni na evropskem prvenstvu 2013 v Španiji: Neja Fister se je uvrstila na 2. mesto v borbah in 3. mes-to v formah, bronasto meda-ljo pa si je priborila tudi Pia Demšar.Balinar Dejan Tonejc iz Lesc je svetovni prvak z lanskega svetovnega balinarskega prvenstva v Argentini. Pomemben uspeh je tudi uvrstitev v slovensko repre-zentanco na zimskih olim-pijskih igrah Soči 2014, kar je uspelo članici Smučarske-ga kluba Radovljica Katarini Lavtar, deskarju na snegu iz športnega društva Sport-point Radovljica Izidorju Šušteršiču in hokejistu Boš-tjanu Goličiču iz Lesc. Boš-tjan Goličič, Luka Tošič iz Lesc ter Jaka Ankerst iz Vrbenj pa so bili tudi v slo-venski hokejski reprezentan-ci, ki je aprila na svetovnem prvenstvu skupine B v Južni Koreji osvojila prvo mesto in se uvrstila v skupino A.
Župan čestital športnikomV zadnjem letu so na svetovnih in evropskih prvenstvih člani radovljiških športnih društev Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica, Aeroklub ALC Lesce in Taekwon-do klub Radovljica osvojili odličja, zato jim je na sprejemu čestital tudi župan Ciril Globočnik.
Odlični radovljiški športniki / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Gluščič
Izbrani izvajalec Elan Inventa je v preteklem tednu končal dela za ureditev novega nogo-metnega igrišča z umetno tra-vo, ki je locirano med dve veli-ki igrišči z naravno podlago. Sredstva za ureditev novega igrišča, ki so znašala 65 tisoč evrov, sta prispevala Občina Radovljica in Fundacija za šport, delno pa je ureditev sofinanciral tudi Nogometni klub Šobec Lesce. Zaradi ved-no večjega števila mladih nogometašev je bila potreba po gradnji novega igrišča veli-ka. »Novo igrišče je velika pri-dobitev za naš klub, saj bomo zdaj lahko podaljšali sezono za štiri zimske mesece. Upa-
mo, da bomo lahko uredili tudi razsvetljavo in s tem podaljšali dan, ki je pozimi
kratek,« je povedal predsed-nik Nogometnega kluba Šobec Lesce Darko Marolt.
Trenutno v Lescah trenira okoli 200 nogometašev, ki so se novega igrišča zelo raz-veselili, saj jim je primanjko-valo prostora za treniranje. »Igrišče bomo koristili tudi v pomladnih in poletnih mesecih, kadar bosta igrišči z naravno podlago mokri. Na njem bomo izvajali tudi koordinacijske vaje, kot so teki na mestu,« je še dodal Marolt.Novo igrišče z umetno travo je velika pridobitev za leški nogometni klub, saj je zdaj kompleks nogometnih igrišč v celoti urejen. Nogo-metaši so pridobili nov pro-stor za treniranje, Lesce pa urejen nogometni kom-pleks, ki je kraju v ponos.
Nogometaši na novem igriščuV petek so najmlajši nogometaši iz Nogometnega kluba Šobec Lesce prvič preizkusili novozgrajeno igrišče z umetno travo. Ljubitelje nogometa sta nagovorila predsednik kluba Darko Marolt in radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je na simbolični tekmi izvedel začetni strel.
Prvo simbolično tekmo so na novem igrišču odigrali najmlajši nogometaši. / Foto: Primož Pičulin
Matjaž Klemenc
Športno društvo Vrbnje-Go-rica, Klub za športne in zabavne aktivnosti Stonoge, je več kot uspešno pod stre-ho spravil 5. Kostanjev tek. Lanskoletni tek je minil v deževnem, hladnem vreme-nu, letos je bilo povsem dru-gače. Sonce je skozi ves dan pozdravljalo nogometaše, tekače in vse ostale, ki so bili na prireditvi kot organiza-torji ali obiskovalci. Priredi-tev so odprli nogometaši s turnirjem, na katerem je sodelovalo pet ekip. Največ je pokazala ekipa Cifra Begunje. Za njimi so se uvr-stili Elmont Bled, Mex Vrb-nje, Kocka bar in Posavec. Rdeča nit športne prireditve je bil Kostanjev tek. Za uvod so se pomerili najmlajši v različnih kategorijah in raz-ličnih razdaljah. Pika na i je bil članski tek. Tekačice so pretekle 3800 m, tekači pa
4800 m. Poglejmo si zma-govalce po posameznih kate-gorijah: deklice in dečki, let-nik 2008 in mlajši (300 m): Nika Humerca, Ožbej Repe; letnik 2006–2007 (300 m): Mina Repe, Andraž Bizjak; letnik 2004–2005 (600 m): Ana Vajs, Jaka Borse; letnik 2002–2003 (600 m): Zoja Stan, Gal Mohorič; letnik 2000–2001 (1200 m): Maša Gomboc, Jernej Hirci; letnik 1998–1999 (1200 m): Anže Gašperin. Članice, letnik 1973 in mlajše: Nataša Šolar, letnik 1973 in starejše: Nejka Potočnik. Člani, letnik 1979 in mlajši: Domen Gašperlin, letnik 1964–1978: Mario Ponjevič, Uroš Smolej, let-nik 1949–1963: Tomaž Majer, letnik 1947 in starej-ši: Franc Hribernik. »Lepo je zmagati doma. Zadovoljna sem s svojim tekom. Ta tek in dosedanje priprave so v sklopu za mali ljubljanski maraton v Ljub-
ljani, kjer želim izboljšati lanskoletni čas 1 uro in 50 minut. Letošnja želja je čas 1 ura in 45 minut. Vreme nam je tokrat na Kostanje-vem teku res šlo na roko,« je po zmagi povedala najhitrej-ša v ženski konkurenci Nataša Šolar. V moški kon-kurenci smo imeli dva zma-govalca, Maria Ponjeviča z Jesenic in Uroša Smoleja iz Kranja, prej iz Vrbnj. »Tek-mo sem si izbral kot dober trening, predvsem z name-nom, da preizkusim samega sebe. Želja je bila, da vsak kilometer odtečem nekje v času 3 minute in 45 sekund, kar mi je uspelo. Del proge je bil sicer na soncu, a vsee-no smo imeli dobre vremen-ske pogoje za tek. Nekaj težav sem imel na delu, kjer smo tekli po travi,« je po zmagi povedal Ponjevič. V zadnjem času smo priča številnim tekaškim priredit-vam po celi Sloveniji. So teki
z minimalno startnino, do tistih, kjer je prijavnina kar dobro zasoljena. Kostanjev tek je s tega stališča nekaj posebnega, saj je brezplačen. Organizator si s tem želi pri-dobiti čim več tekačev ter tekačic, po teku pa je dobro-došlo medsebojno druženje. Prireditev so obiskali tudi radovljiški župnik Andrej Župan, prvi donator leta 2008 za igrišče v Vrbnjah, župnik iz mošenj Tadej Inglič (o. p. Vrbnje spadajo pod župnijo iz Mošenj) in radovljiški župan Ciril Glo-bočnik. Župnika sta blagos-lovila prireditveni prostor z novo vaško lipo, župan pa je odprl Kostanjev tek.Prireditev je več kot odlično uspela. Športni park ima vsako leto lepšo podobo in je nesporen dokaz, da se ob dobri organizaciji in delu ter seveda s sredstvi, brez kate-rih ne gre, da marsikaj pos-toriti in organizirati.
Sonce zamenjalo dežDobra organizacija, lepo vreme, zanimiva nogometna in tekaška prireditev. Vse to je ponudil sobotni 5. Kostanjev tek.
Župnika sta blagoslovila prireditveni prostor z novo vaško lipo, župan pa je odprl Kostanjev tek. / Foto: Primož Pičulin
Dobra organizacija in odlični vremenski pogoji so na Kostanjev tek privabili številne tekače od blizu in daleč.
Ko vas boli glava pri urejanju ���������� ���������������������������������
������������������������������������� ��������������������������������������������� �������������������������������������
������������ ������,������������������������������������������ ���!"#�������� ���
Fo
to
: P
rim
ož
P
ič
ulin
30 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Zanimivosti
Urša Gluščič
Nekaj besed je ob tem dogodku povedala novo-okronana miss Slovenije Julija, glasbeni vložek pa je pripravil Klemen Kelih. Pro-gram je povezoval Julijin brat Jan, zbrane pa je nago-voril tudi radovljiški župan Ciril Globočnik. Julija pravi, da ima zelo veliko podporo s strani družine in prijateljev, ki ji vedno stojijo ob strani. In tudi tokrat so se veselili z njo.
Kakšni so občutki zdaj, ko ste osvojili laskavi naziv? Kaj vam pomeni?»Občutki so zelo pozitivni. Ob razglasitvi so me prepla-vila čustva, adrenalin, vesel-je Zdaj, ko sem nekako dojela to zmago, jo doje-mam zelo pozitivno. Ta naziv mi predstavlja odprtje veliko novih vrat v poslov-nem svetu, veliko novih pri-ložnosti, izkušenj in poz-nanstev. Skratka veliko novih stvari, ki mi bodo v življenju še koristile.«
Koliko časa se že ukvarjate z manekenstvom? Kdo vas je spodbudil? Od kod izvira želja po manekenstvu?»Z manekenstvom sem se začela ukvarjati leta 2006, vendar postopoma. Včasih bolj, včasih manj. Snemala sem razne reklame, zastopa-le so me različne agencije, lepotnih tekmovanj pa sem se začela udeleževati lansko leto. Željo je v meni prebu-dila organizatorica izbora Miss Slovenije, ki me je »našla« in povabila na sesta-nek «
Boste po izteku naziva miss Slovenije ostali v maneken-skih vodah?»Naziv bom izkoristila pred-vsem za pridobivanje novih poznanstev in izkušenj na poslovnem področju, saj si želim zgraditi kariero. Zelo rada se ukvarjam z maneken-stvom, vendar mi to predstav-lja stranski hobi. Lepota je minljiva, tako da bi si rada pridobila neka poznanstva, ki mi bodo v pomoč, ko krono predam svoji naslednici.«
Boste v tem letu tudi pono-sno predstavljali svoj doma-či kraj Lesce in Gorenjsko? Boste z nasveti pomagali tudi kakšni mladi Gorenjki, ki si želi uspeti v maneken-skih vodah?»Na svoj domači kraj sem zelo ponosna in nanj ne mislim pozabiti. Dekleta, ki bi potrebovala kakršen koli nasvet glede manekenstva, se vedno lahko obrnejo name, in če bom le znala,
jim bom z veseljem poma-gala in svetovala.«
Štejete rosnih dvajset let. Menite, da je vaša starost prednost? Boste kos natrpa-nem urniku?»Glede na to, da je zadnjih pet let moj urnik zelo natr-pan, si znam razporediti čas
in pravočasno opraviti vse obveznosti. In prav v tem je moja prednost. Dvajset let se mogoče mnogim zdi prema-lo, vendar sem prepričana, da imam pri svojih letih jas-no izoblikovan pogled na svet. Menim, da imam dovolj zrelosti, ki mi bo v tem letu zelo pomagala.«
Miss Slovenije je postala Julija BizjakMiss Slovenije 2014 je postala 20-letna Julija Bizjak iz Lesc, ki bo Slovenijo decembra zastopala na izboru Miss World 2014. Družina, prijatelji in someščani so Juliji pripravili topel sprejem v avli leške osnovne šole.
Miss Slovenije je postala Leščanka Julija. / Foto: Gorazd Kavčič
Julija v družbi svoje družine, ki ji, kot sama pravi, vedno stoji ob strani. / Foto: Gorazd Kavčič
Letošnjo prvo septembrsko nedeljo je 16. Originalni tek okrog jezera v Veslaški center Zaka privabil veliko število tekačev in njihovih spremljevalcev. K pestremu živžavu je dodobra pripomoglo tudi lepo vreme. Dvesto petdeset teka-čev je razdeljenih v nekoliko nenavadne kategorije – poroče-ni, neporočeni, poročene, neporočene, smrkovci, smrklje in družine – pomerilo za lepe nagrade, veliko pa je k dobremu razpoloženju pripomogla tudi letošnja novost. Lepih nagrad namreč niso prejeli le najhitrejši, ampak so bili za udeležbo nagrajeni tudi srečni izžrebanci. Tek, ki nima izrazito tek-movalne vsebine, ampak želi predvsem spodbujati ljudi k rekreaciji in prijetnemu druženju, je že dolgo stalnica sep-tembrskega dogajanja ob Blejskem jezeru, kot je stalnica tudi njegova dobrodelna naravnanost. Tudi letos so namreč zbrana sredstva namenili CUDV Matevža Langusa iz Radov-ljice in Darku Đuriču.
Tekli so za dober namen
Ob izteku evropskega tedna mobilnosti se je kar 120 kole-sarjev udeležilo tradicionalnega kolesarskega izleta po obči-nah Radovljica in Žirovnica. Start in cilj izleta je bil tudi letos na Linhartovem trgu, kjer so se po končani turi kolesarji spisali v spominsko knjigo, se okrepčali s piškoti, ki so jih spekli udeleženci programa Pum, in prejeli spominske maji-ce ter nove kolesarske karte Radovljice in njene širše okoli-ce, ki jih je izdal Turizem Radovljica v sodelovanju s skupino prostovoljcev Prava smer.
Sto dvajset kolesarjev na izletu
Ivanka Korošec
Muzeji radovljiške občine in Waldorfski vrtec in šola Radovljica so pripravili zani-mivo razstavo o barvanju z rastlinami, izdelke Ladke Peneš in učencev Waldorf-ske šole. Tita Porenta iz radovljiških muzejev je pojasnila, da so v Radovljici barvarji delovali že od 17. stoletja. Muzealci so razis-kovali barvarske družine, o samih postopkih barvanja pa je malo znanega. Gradi-vo, ki so ga zbrali, je bilo objavljeno v četrtem zvezku publikacije Naše mesto in ljudje in je posvečeno radov-
ljiškim barvarjem v 18. sto-letju.Z barvanjem in polstenjem volne se ukvarja tudi Ladka Peneš iz Kranja. Svoje drago-ceno znanje na različnih dela-vnicah posreduje tudi dru-gim. Na razstavi so prikazani njeni volneni in svileni izdel-ki, vsi so pobarvani z rastlina-mi. Za barvanje uporablja šentjanževko, čebulne lupine, zelene orehe, lučnik, vrbo, jel-šo in drugo. Razstavljeni so tudi izdelki učencev Waldorfske šole Gorenjska, kjer se že učenci tretjega razreda lahko pohvalijo z znanjem pleten-ja. Vzgojiteljica Katka Žbo-
gar je poudarila, da sta Wal-dorfski vrtec in šola prepoz-navna ravno po tem, da spoštujeta šege in navade
praznika in vsakdanjika in je zato naša skupna dedišči-na vtkana v delo vrtca in šole.
Barvanje z rastlinami nekoč in danes
V septembru je bilo obnovljeno tudi otroško igrišče ob osnovni šoli v Begunjah, kamor so namestili sedem novih igral. Občina Radovljica je tako v zadnjih dveh letih v sode-lovanju s krajevnimi skupnostmi uredila pet otroških igrišč: v letu 2012 na Brezjah, lani igrišči v Kamni Gorici in Ljub-nem, letos pa na Posavcu in v Begunjah. Za njihovo ureditev je namenila skupaj 65 tisoč evrov, od tega 27 tisoč evrov iz programa Leader Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poleg tega so veliko prostovoljnega dela opravili krajani sami.
Obnovili otroško igrišče v Begunjah
Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
Prireditve
31
3. oktobra
MEDITACIJA ob 17.30: NADALJEVALNA MEDITACIJA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
FILM ob 18.00: ČAROVNIJA V MESEČINI, Linhartova dvorana Radov-ljica*
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: HIŠNI ANSAMBEL AVSE-NIK, Pri Jožovcu, Begunje*
FILM ob 20.00: DRAKULA: SKRITA ZGODBA, Linhartova dvorana Radovljica*
4. oktobra
TRŽNICA ob 10.00: PODVINSKA TRŽNICA, Vila Podvin, Mošnje
FILM ob 18.00: DRAKULA: SKRITA ZGODBA, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.30: INFERNO, Linhartova dvorana Radovljica*
5. oktobra
BOLŠJAK od 9.00 do 13.00: BOLŠJAK IN OTROŠKA DELAVNICA (ob 10.00), Linhartov trg Radovljica
OBLETNICA POSVETITVE CERKVE IN 26. OBLETNICA RAZGLASIT-VE BAZILIKE ob 10.00, Bazilika Marije Pomagaj, Brezje
POHOD ob 10.15: 8. POHOD IZ OTOČ PO OKOLICI, zbor na Želez-niški postaji Otoče
FILM ob 18.00: INFERNO, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: ČAROVNIJA V MESEČINI, Linhartova dvorana Radovljica*
6. oktobra
PREDAVANJE ob 19.30: ČUSTVENA INTELIGENCA V DRUŽINI, Knji-žnica A. T. Linharta Radovljica
7. oktobra
POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: SVILENA CESTA 2014: UZBE-KISTAN, TADŽIKISTAN, AFGANISTAN IN KIRGIZIJA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
8. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
PREDAVANJE ob 17.00: FURLANSKI STAVBENIKI V ARHITEKTURI IN STAVBARSTVU GORENJSKE, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
SREČANJE ob 17.00: SREČANJE ZA STARŠE BODOČIH PRVOŠOL-CEV z igralnimi uricami za otroke, Waldorfska šola Radovlijca
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: ANSAMBEL SAŠA AVSENI-KA, Pri Jožovcu, Begunje*
9. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: MORSKA DEKLICA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
PREDAVANJE ob 18.00: PREDSTAVITEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA IN MOBILNE APLIKACIJE iHELP ZA VEČJO VARNOST DOMA IN NA POTI, Čebelarski center Lesce
10. oktobra
GLASBENA DELAVNICA ZA OTROKE ob 17.00: Z IGRO DO DEDIŠ-ČINE, Čebelarski muzej Radovljica
LUTKOVNA PREDSTAVA ob 17.00: ZMRDICA IN ZMRDEK, Linharto-va dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: POT V RAJ, Linhartova dvorana Radovljica*
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: HIŠNI ANSAMBEL AVSE-NIK, Pri Jožovcu, Begunje*
11. oktobra
KUHARSKA DELAVNICA ZA ODRASLE ob 9.00: KUHARSKA ŠOLA UROŠA ŠTEFELINA S POSODO ZEPTER, Vila Podvin, Mošnje*
FILM ob 18.00: BETTIE GRE, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: POT V RAJ, Linhartova dvorana Radovljica*
12. oktobra
FILM ob 18.00: POT V RAJ, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: BETTIE GRE, Linhartova dvorana Radovljica*
13. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: AKTIVNE PRAVLJICE, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
14. oktobra
PREDSTAVITEV KNJIGE ob 19.30: NE POVEJ, KAKO SEM PREŽIVELA RAKA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
15. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
GLASBENA PREDSTAVA ob 20.00: LINK.ART, Linhartova dvorana Radovljica*
Oktober 201416. oktobra
POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30: TELOVADCI NAD PREPADOM, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
ZA OTROKE ob 17.00: USTVARJAMO Z MOJCO, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica
KONCERT ob 18.30: 1. JAVNI NASTOP UČENCEV GŠ AVSENIK, Muzej Avsenik, Begunje na Gorenjskem
GLASBENA PREDSTAVA ob 20.00: LINK.ART, Linhartova dvorana Radovljica*
17. oktobra
ZA MLADE ob 17.00: IMPACT, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
FILM ob 18.00: ZAPELJI ME, Linhartova dvorana Radovljica*
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: GORENJSKI KVINTET, Pri Jožovcu, Begunje*
FILM ob 20.00: HOTEL, Linhartova dvorana Radovljica*
18. oktobra
KUHARSKA DELAVNICA ZA OTROKE ob 10.00: KUHARSKA ŠOLA UROŠA ŠTEFELINA, Vila Podvin, Mošnje*
FILM ob 18.00: STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: ZAPELJI ME, Linhartova dvorana Radovljica*
19. oktobra
FILM ob 18.00: HOTEL, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGI-NIL, Linhartova dvorana Radovljica*
20. oktobra
DELAVNICA ob 19.00: ONKRAJ UTVAR, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
21. oktobra
PREDSTAVITEV ob 19.00: ŽIVLJENJEPIS HRVATOVEGA MATEVŽA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
22. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
23. oktobra
ZA OTROKE ob 17.00: PRIPRAVIMO SE NA NOČ ČAROVNIC, Knjiž-nica A. T. Linharta Radovljica
24. oktobra
KinoKrompir ob 18.00: ČEBELICA MAJA, Linhartova dvorana Radovljica*
PREDAVANJE ob 18.00: RAJE FILOZOFIJO KOT POMIRJEVALA, Knji-žnica A. T. Linharta Radovljica
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: IGOR IN ZLATI ZVOKI, Pri Jožovcu, Begunje*
FILM ob 20.00: GRAD V ITALIJI, Linhartova dvorana Radovljica*
25. oktobra
KinoKrompir ob 16.00: ČEBELICA MAJA, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 18.00: GRAD V ITALIJI, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: NI JE VEČ, Linhartova dvorana Radovljica*
KONCERT ob 20.00: KONCERT ČLANOV ŽIRIJE OB ODPRTJU 10. mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan z gostjo Manco Izmajlovo, Baročna dvorana, Radovljica
26. oktobra
KinoKrompir ob 16.00: ČEBELICA MAJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: VARUH SPOMINOV, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: NI JE VEČ, Linhartova dvorana Radovljica*
KONCERT ob 20.00: ZAKLJUČNI KONCERT NAJBOLJŠIH NA MED-NARODNEM TEKMOVANJU Chopinov zlati prstan, Baročna dvora-na, Radovljica
27. oktobra
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ob 19.30: LUNINE MENE, Linhartova dvo-rana Radovljica*
28. oktobra
KinoKrompir ob 16.00: GAŠPER IN PETRA – NAJBOLJŠA PRIJATELJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: VARUH SPOMINOV, Linhartova dvorana Radovljica*
29. oktobra
ODPRTJE RAZSTAVE ob 17.00: IRENA ROMIH, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
KinoKrompir ob 16.00: GAŠPER IN PETRA – NAJBOLJŠA PRIJATELJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: VARUH SPOMINOV, Linhartova dvorana Radovljica*
NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: HIŠNI ANSAMBEL AVSE-NIK, Pri Jožovcu, Begunje*
30. oktobra
OKUSI RADOL CE od 16.00 dalje: SEJEM LOKALNIH DOBAVITELJEV IN PREDSTAVITEV GOSTILN Z GLASBENIM GOSTOM, Linhartov trg Radovljica
KinoKrompir ob 16.00: GAŠPER IN PETRA – NAJBOLJŠA PRIJATELJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: LABIRINT, Linhartova dvorana Radovljica*
31. oktobra
KinoKrompir ob 16.00: ISKANJE PERNATEGA KRALJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: LABIRINT, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: OUIJA, Linhartova dvorana Radovljica*
1. novembra
TRŽNICA ob 10.00: PODVINSKA TRŽNICA, Vila Podvin, Mošnje
KinoKrompir ob 16.00: ISKANJE PERNATEGA KRALJA, Linhartova dvorana Radovljica*
KinoKrompir ob 18.00: LABIRINT, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: MALI BUDO, Linhartova dvorana Radovljica*
2. novembra
BOLŠJAK od 9.00 do 13.00: BOLŠJAK IN OTROŠKA DELAVNICA (ob 10.00), Linhartov trg Radovljica
KinoKrompir ob 16.00: ISKANJE PERNATEGA KRALJA, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 18.00: MALI BUDO, Linhartova dvorana Radovljica*
FILM ob 20.00: OUIJA, Linhartova dvorana Radovljica*
3. novembra
DELAVNICA ob 19.30: PRIROČNIK ZA VAŠ UM, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica
4. novembra
POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: VIETNAM, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica
5. novembra
ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
6. novembra
ZA OTROKE ob 17.00: HIJACINTA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
7. novembra
LITERARNI VEČER Z OBLIZKI ob 19.00: NA PLESU Z JANE AUSTEN, Kavarna Kino
Razstave
– HINKO SMREKAR IN MAKSIM GASPARI – ILUSTRATORJA SLO-VENSKEGA ČEBELARJA, Čebelarski muzej Radovljica, 7. oktob-ra–16. novembra
– PETRA RODMAN: GEOMETRIJA, LJUBEZEN ZA PRVI POGLED, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, do 26. oktobra
Ekipa Srednje gostinske in turistične šole Radovljica se je konec septembra že drugo leto zapored uspešno predstavi-la na tekmovanju v pripravi jedi na žaru Grilfest v Ivančicah, ki ga organizira pobratena češka občina Ivančice. Občino Radovljica so zastopali dijaki Franci Pegam, Aleš Rozman, Gašper Peternel in Rožle Bregar s profesorjema Andrejo Lavrič in Tonetom Tuškom. Po lanski zmagi jih žirija, v kate-ri je sodeloval tudi podžupan Miran Rems, tokrat ni uvrstila med zmagovalne ekipe. Zagotovo pa so številne obiskoval-ce prireditve navdušili z izvrstnim pečenim govejim hrbtom z bučnimi semeni in medom, svinjskim filejem z žajbljem in kostanjevim pirejem ter sladko pikantno zelenjavno oblogo, saj je na njihovi stojnici hrane najprej zmanjkalo. Postregli so tudi z zaseko, klobaso in vloženimi jurčki, gorenjskim želodcem in orehovo potico.
Radovljiški dijaki spet kuhali v Ivančicah
Dijaki so obiskovalce prireditve navdušili z izvrstnim pečenim govejim hrbtom z bučnimi semeni in medom, svinjskim filejem z žajbljem in kostanjevim pirejem ter sladko pikantno zelenjavno oblogo.
32 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014
deželne novice
A A
www.postelja.com
Izberite pravo Slovensko posteljo
Obišèite nas, posvetujte se z našimi strokovnjaki in postanite del naše zgodbe.
Narejeno doma, v Sloveniji, na Gorenjskem, v Begunjah … narejeno z ljubeznijo. Poslujemo od leta 1992, s tem da smo prevzeli del proizvodnje bivšega podjetja Sukno ���������� ����������������������������� �������� �� ������������� ���������������!�"��-venska postelja®.#�����!� �� � ����������� ��!��� �� ��!� ��� ��postelj nine, dodatno pa izvajamo tapetniške storitve. Izdelki so rezultat lastnega razvoja in tehnologije. Pro-����!���$���� ����������!������������ ��������-no znamko po naèinu svetovanja in naèelu »prodaja po !�������%�
KVALITETA SPANJA
Naše izdelke odlikujejo naravni materiali:� 100-odstotno naravna volna,� kokosova vlakna, ajda, pira,� �����!����
Kakovost:� &�������������������� Zagotovljen servis� Vrhunski materiali� '�� �(� �
Prava odloèitev:� Svetovanje na domu� )����� ������������� Celovita ponudba
������������� �������� �������
����������������������� ��������������� ������� ���!�"
�#�$�%#����� ���������&'(������ ��) !�*������+�����,�������-./�%��-� ��!��0�������&)�� �������*������+�����,��1��1�
Kaja Beton
Pod okriljem Turizma Radovljica se zainteresirani gostinski obrati združujejo v Okuse Radol'ce in ponujajo pristno in kakovostno kuli-nariko. Ves november bodo vabili v svoje prostore z lokalnim menijem po skup-ni ceni 15 evrov ter s kulina-ričnimi predstavitvami. Projekt Okusi Radol'ce se bo predstavil na Linharto-
vem trgu 30. oktobra popol-dan, ko se bo odvijal sejem lokalnih ponudnikov, doga-janje pa bo popestril glas-beni gost Andrej Šifrer. Ob 18. uri bo v Gostilni Lectar večerja s petimi hodi, pri kateri bodo znanje in moči združili vsi vključeni gos-tinci. Spremljala jo bo ani-macija s srečelovom, cena pa bo 19 evrov. Prijave na večerjo se zbirajo v TIC Radovljica.
Novembra bo dišalo po lokalni hraniGostinski ponudniki v občini Radovljica bodo tudi letos v novembru razvajali z lokalno hrano.
Lani so odprtje pripravili v Vili Podvin.