-
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
DEJAVNIKI RASTI HITRO RASTOČIH
MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
V SLOVENIJI
Marec 2016 Mojca Mastnak
-
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
DEJAVNIKI RASTI HITRO RASTOČIH
MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
V SLOVENIJI
Factors of Growth of Fast Growing Small and Medium-sized
Enterprises in Slovenia
Kandidatka: Mojca Mastnak
Študijski program: Ekonomija in poslovne vede
Študijska smer: Računovodstvo in revizija
Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Duh
Somentorica: izr. prof. dr. Bojana Korošec
Študijsko leto: 2015/16
Maribor, marec 2016
-
POVZETEK
Mala in srednje velika podjetja (MSP) so temeljni del slovenskega gospodarstva, saj
predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij ter ustvarjajo skoraj 70 % delovnih mest in
skoraj 68 % vrednosti prihodkov vseh podjetij (po podatkih iz leta 2013). Zaradi svoje
sposobnosti prilagajanja na spreminjajoče se poslovno okolje so ključnega pomena za
rast slovenskega gospodarstva in zagotavljajo trdno podlago za rast novih ter krepitev
že obstoječih panog. V skupini več kot 182.089 MSP je opazna množica hitro rastočih,
dinamičnih podjetij. Odkar se je pričela svetovna kriza v letu 2008, so skoraj vsa nova
delovna mesta in gospodarsko rast ustvarila MSP. Medtem ko velika podjetja in ostalo
gospodarstvo okreva, pa hitro rastoča podjetja (v nadaljevanju HRP) dosegajo izjemne
stopnje rasti, visoko donosnost in hitro rast števila zaposlenih.
V empirični raziskavi smo po vzoru podobnih raziskav tujih avtorjev proučevali vpliv
specifičnih dejavnikov (značilnosti premoženjsko-finančnega položaja, poslovne
učinkovitosti, denarne uspešnosti poslovanja, velikosti in starosti) na rast prihodkov od
prodaje in števila zaposlenih v hitro rastočih MSP v Sloveniji. Študija obsega panelne
podatke iz obdobja 2009–2013 za vzorec 200 podjetij, pridobljen iz izbora Slovenska
gazela 2014. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili, da na rast prihodkov od
prodaje pozitivno vpliva večja delovna produktivnost, negativno pa vplivajo velikost,
starost in enostavni denarni tok. Na rast števila zaposlenih pa prav tako pozitivno
vplivata večja delovna produktivnost in večji enostavni denarni tok, negativno pa
velikost, starost in statična likvidnost.
Rast MSP je pomemben pokazatelj uspešnega gospodarstva, vendar še vedno prezrt s
strani oblikovalcev politike. Več je treba storiti za dvig ozaveščenosti o pomembnosti
teh podjetij in ustvariti poslovno okolje, ki bo ugodno za njihov razvoj in rast.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja (MSP), rast podjetja, panelni podatki,
regresijska analiza, dejavniki hitre rasti podjetij.
-
SUMMARY
Small and medium sized enterprises (SMEs) are a fundamental part of the slovenian
economy, comprising over 99 % of total establishments and contributing to almost 70 %
of employment as well as over 68 % of income (data of 2013). With their capacity to
adapt in an ever-changing business environment, SMEs are vital for the growth of the
Slovenian economy. They have potential to contribute substantially to the economy and
can provide a strong foundation for the growth of new industries as well as
strengthening existing ones. Within this group of more than 182.089 SMEs there is a
notable subset of fast-growing, dynamic businesses. Since global crisis started in 2008,
they have almost exclusively generated new, net job creation and growth of BDP. While
large companies and other economy is recovering, they are growing rapidly, showing
high profitability and increased number of employees.
In the empirical study we examined the impact of firm specific variables on the growth
in sales revenue and employees of fast growing SMEs in Slovenia. The study utilizes
panel data of a sample of 200 firms observed from 2009 to 2013 in Slovenia using
regression analysis. The determinants of growth were selected as identified by previous
studies, and were size (measured by operating revenue and numbers of employee), age,
indebtedness, internal financing, factor productivity. Our findings of panel regressions
show that labor productivity has positive, and size, age and net cash flow have negative
influence on growth of operating revenue, which mean, that larger and older companies
grow slower. Positive influence on growth of employees have again labor productivity
and this time also net cash flow. On the contrary, negative influence have size, age and
current liquidity.
Growth of SMEs is an important indicator of a thriving economy, but still it is often
overlooked by policy makers. More needs to be done to raise awareness of the
importance of these businesses and to create a business environment that will be
beneficial for SMEs development.
Key words: small and medium enterprises (SME’s), firm growth, panel data analysis,
regression analysis, growth factors.
-
i
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................................ 1 1.2 Namen in cilji naloge .......................................................................................................................... 3 1.3 Načrt poteka raziskave ...................................................................................................................... 3
1.3.1 Hipoteze ...................................................................................................................................... 4 1.3.2 Potek raziskave ........................................................................................................................... 6 1.3.3 Metode raziskave ........................................................................................................................ 8
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave .................................................................................................. 9
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ............................................................................... 10 2.1 Uvod ................................................................................................................................................... 10 2.2 Opredelitev in pomen MSP.............................................................................................................. 10
2.2.1 Opredelitev MSP ....................................................................................................................... 10 2.2.2 Pomen MSP .............................................................................................................................. 16
2.3 Opredelitev rasti MSP ...................................................................................................................... 19 2.3.1 Uspešnost in učinkovitost ......................................................................................................... 19 2.3.2 Razvoj podjetja ......................................................................................................................... 20 2.3.3 Rast podjetja ............................................................................................................................. 21
2.4 Rast MSP v Sloveniji in EU ............................................................................................................. 24 2.4.1 Rast MSP v Sloveniji ................................................................................................................ 24 2.4.2 Rast MSP v EU ......................................................................................................................... 28 2.4.3 Podpora MSP s strani države in EU .......................................................................................... 30
2.5 Gazele kot hitro rastoča podjetja .................................................................................................... 33 2.5.1 Dinamična podjetja ................................................................................................................... 33 2.5.2 Izbor Slovenska gazela ............................................................................................................. 35 2.5.3 Izbor evropske gazele Europe's 500 .......................................................................................... 37
2.6 Dejavniki rasti MSP ......................................................................................................................... 38 2.6.1 Notranji dejavniki ..................................................................................................................... 41 2.6.2 Zunanji dejavniki ...................................................................................................................... 48 2.6.3 Dejavniki, ki ovirajo rast podjetja ............................................................................................. 52 2.6.4 Rast MSP v prihodnosti ............................................................................................................ 54
2.7 Sinteza spoznanj ............................................................................................................................... 55
3 EMPIRIČNA ANALIZA ...................................................................................... 57 3.1 Predstavitev vzorca .......................................................................................................................... 57 3.2 Opredelitev in pomen izbranih spremenljivk ................................................................................ 60
3.2.1 Odvisni spremenljivki ............................................................................................................... 61 3.2.2 Neodvisne spremenljivke .......................................................................................................... 64 3.2.3 Gibanje spremenljivk modela ................................................................................................... 74
3.3 Korelacijska analiza ......................................................................................................................... 75 3.3.1 Korelacijska analiza med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami ........................................ 75 3.3.2 Korelacijska analiza med posameznimi neodvisnimi spremenljivkami .................................... 76
3.4 Multipla regresijska analiza ............................................................................................................ 78 3.4.1 Regresijski model ..................................................................................................................... 78 3.4.2 Izračun alternativnih regresijskih modelov ............................................................................... 80
3.5 Ovrednotenje hipotez ....................................................................................................................... 88 3.6 Primerjava rezultatov raziskave z drugimi raziskavami .............................................................. 89 3.7 Sinteza spoznanj ............................................................................................................................... 91
4 SKLEP .................................................................................................................... 93
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 96
-
ii
KAZALO SLIK
SLIKA 1: DIAGRAM POTEKA RAZISKAVE ......................................................................................... 7 SLIKA 2: GOSTOTA MSP PO SVETU NA 1.000 PREBIVALCEV ...................................................... 18 SLIKA 3: CIKEL RASTI NOVEGA PODJETJA ..................................................................................... 22 SLIKA 4: PRIMERJAVA GIBANJA POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH
V CELOTNEM GOSPODARSTVU IN V HRP V OBDOBJU 2006–2013 ............................ 28 SLIKA 5: GIBANJE ŠTEVILA MSP, ŠTEVILA ZAPOSLENIH V MSP IN DODANE
VREDNOSTI MSP V OBDOBJU 2008–2013 V EU ............................................................... 29 SLIKA 6: DODANA VREDNOST IN ZAPOSLENOST V MSP V DRŽAVAH ČLANICAH EU
V OBDOBJU 2008–2013. ....................................................................................................... 30 SLIKA 7: MULTIDIMEZIONALNI MODEL RASTI PODJETJA ......................................................... 39 SLIKA 8: DEJAVNIKI RASTI DINAMIČNIH PODJETIJ ..................................................................... 40 SLIKA 9: POVPREČNE OCENE OKVIRNIH POGOJEV ZA PODJETNIŠTVO – SLOVENIJA,
GEM IN EU .............................................................................................................................. 54 SLIKA 10: GIBANJE POVPREČNIH PRIHODKOV OD PRODAJE, SREDSTEV IN
ZAPOSLENIH V PODJETJIH IZ VZORCA V OBDOBJU 2009-2013 ............................... 60 SLIKA 11: HISTOGRAM PORAZDELITVE GROWTHREV................................................................... 62 SLIKA 12: HISTOGRAM PORAZDELITVE GROWTHEMP .................................................................. 63 SLIKA 15: POVPREČNE STOPNJE RASTI SPREMENLJIVK 2009–2013 .......................................... 75
KAZALO TABEL
TABELA 1: RAZVRŠČANJE PODJETIJ PO VELIKOSTI PO ZGD-1 .................................................. 10 TABELA 2: RAZVRŠČANJE PODJETIJ PO VELIKOSTI PO KLASIFIKACIJI EVROPSKE
KOMISIJE ............................................................................................................................ 11 TABELA 3: PREDNOSTI IN SLABOSTI MSP V PRIMERJAVI Z VELIKIMI PODJETJI .................. 11 TABELA 4: ZNAČILNOSTI MSP V PRIMERJAVI Z VELIKIMI PODJETJI ...................................... 14 TABELA 5: MSP V SLOVENIJI PO DEJAVNOSTIH V LETU 2013 .................................................... 17 TABELA 6: ŠTEVILO PODJETIJ, ZAPOSLENOST IN DODANA VREDNOST MSP V EU
LETA 2013 ........................................................................................................................... 18 TABELA 7: ZNAČILNOSTI RASTI IN RAZVOJA PODJETJA ............................................................ 20 TABELA 8: HITRO RASTOČA PODJETJA V OBDOBJU 2007–2013 ................................................. 26 TABELA 9: HITRO RASTOČA PODJETJA NA DAN 31. 12. 2013 PO VELIKOSTI .......................... 26 TABELA 10: PODATKI O POSLOVANJU HITRO RASTOČIH PODJETIJ V LETU 2013
(V TISOČ EUR) ................................................................................................................. 26 TABELA 11: RAZLIKA MED DINAMIČNIMI IN STATIČNIMI PODJETJI....................................... 35 TABELA 12: KLJUČNI GEMOVI OKVIRNI POGOJI ZA PODJETNIŠTVO ...................................... 50 TABELA 13: DEJAVNIKI SPODBUJANJA IN ZAVIRANJA RASTI .................................................. 52 TABELA 14: PREDSTAVITEV VZORCA PO VELIKOSTI, STAROSTI IN SEKTORJU NA
DAN 31. 12. 2013 ............................................................................................................... 58 TABELA 15: POVPREČNE VREDNOSTI BILANČNIH PODATKOV ZA VSA PODJETJA IZ
VZORCA NA DAN 31. 12. 2013 IN NJIHOVE STOPNJE RASTI V OBDOBJU
2009–2013 .......................................................................................................................... 59 TABELA 16: SEZNAM ODVISNIH IN NEODVISNIH SPREMENLJIVK ........................................... 60 TABELA 17: OPISNA STATISTIKA GROWTHREV ............................................................................... 62 TABELA 18: OPISNA STATISTIKA GROWTHEMP .............................................................................. 63 TABELA 19: TEST NORMALNE PORAZDELITVE GROWTHREV IN GROWTHEMP ......................... 64 TABELA 20: PRIMERJAVA UPORABE SPREMENLJIVK MODELA V NAŠI RAZISKAVI Z
NEKATERIMI TUJIMI RAZISKAVAMI ......................................................................... 64 TABELA 21: OPISNA STATISTIKA SIZE ............................................................................................. 66 TABELA 22: TEST NORMALNE PORAZDELITVE LOG SIZE .......................................................... 66 TABELA 23: OPISNA STATISTIKA CUR_RATIO ............................................................................... 67 TABELA 24: TEST NORMALNE PORAZDELITVE CUR_RATIO ..................................................... 67
-
iii
TABELA 25: OPISNA STATISTIKA LEVER ........................................................................................ 68 TABELA 26: TEST NORMALNE PORAZDELITVE LEVER ............................................................... 68 TABELA 27: OPISNA STATISTIKA CAP_PROD ................................................................................. 69 TABELA 28: TEST NORMALNE PORAZDELITVE CAP_PROD ....................................................... 69 TABELA 29: OPISNA STATISTIKA LAB_PROD ................................................................................. 70 TABELA 30: TEST NORMALNE PORAZDELITVE LOG LAB_PROD .............................................. 70 TABELA 31: OPISNA STATISTIKA ENOSTAVNI DENARNI TOK IN CF_RATIOA) ....................... 71 TABELA 32: TEST NORMALNE PORAZDELITVE CF_RATIOA) ...................................................... 72 TABELA 33: OPISNA STATISTIKA »ČISTI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA« IN
CF_RATIOB) ....................................................................................................................... 73 TABELA 34: TEST NORMALNE PORAZDELITVE (CF_RATIOB)).................................................... 73 TABELA 35: OPISNA STATISTIKA AGE ............................................................................................. 74 TABELA 36: TEST NORMALNE PORAZDELITVE SIZE ................................................................... 74 TABELA 37: POVPREČNE VREDNOSTI NEODVISNIH SPREMENLJIVK IN NJIHOVE
STOPNJE RASTI ............................................................................................................... 74 TABELA 38: KORELACIJSKA MATRIKA POVEZANOSTI SPREMENLJIVK MODELA S
POSAMEZNO ODVISNO SPREMENLJIVKO ................................................................ 76 TABELA 39: KORELACIJSKA MATRIKA MEDSEBOJNE POVEZANOSTI SPREMENLJIVK
MODELA ........................................................................................................................... 77 TABELA 40: ALTERNATIVNI REGRESIJSKI MODELI GROWTHREV .............................................. 81 TABELA 41: ALTERNATIVNI REGRESIJSKI MODELI GROWTHEMP.............................................. 85 TABELA 42: PRIMERJAVA REZULTATOV RAZISKAVE Z DRUGIMI RAZISKAVAMI .............. 90
SEZNAM OKRAJŠAV
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
BDP bruto domači proizvod
BDV bruto dodana vrednost
BISNODE Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije, d. o. o.
ESS Evropski socialni sklad
EU Evropska unija
Europe's 500 500 najhitreje rastočih evropskih podjetij (angl. The European top growth companies ali
Europe's Most Dynamic Entrepreneurs)
HRP hitro rastoča podjetja
MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
MSP mala in srednje velika podjetja
OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic
Co-operation and Development)
SBA Small Business Act
SIST Slovenski inštitut za standardizacijo
SPSS programska oprema za prediktivno analitiko (angl. Statistical Package for the Social
Sciences)
SURS Statistični urad Republike Slovenije
ZGD Zakon o gospodarskih družbah
-
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) so tako v Sloveniji kot drugje po
svetu izredno pomembna, saj predstavljajo večino gospodarstva in ustvarijo velik delež
bruto domačega proizvoda. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v
nadaljevanju SURS) so MSP v letu 2013 predstavljala 99,8 % vseh podjetij, zaposlovala
66,9 % vseh zaposlenih in skupaj ustvarila skoraj 68 % vrednosti prihodkov slovenskih
podjetij. Ti makroekonomski podatki nam povedo, da so ta podjetja gonilna sila
slovenskega gospodarstva. Rebernik in Tominčeva (2014, str. 7–8) ugotavljata, da se je
v obdobju 2010–2012 skupno število podjetij povečalo za 4 %, k čemur so v največji
meri prispevala mikro podjetja, v vseh drugih velikostnih razredih pa se je število
podjetij zmanjšalo. V vseh velikostnih razredih se je zmanjšalo tudi število zaposlenih,
najbolj v srednje velikih podjetjih. Zmanjšali sta se tudi povprečna dodana vrednost na
podjetje in povprečna dodana vrednost na zaposlenega, ki je v Evropski uniji (v
nadaljevanju EU) v letu 2012 znašala 44.800 EUR, v Sloveniji pa le 29.100 EUR.
Svetovna gospodarsko-finančna kriza, ki se je začela v letu 2008, je nedvomno močno
prizadela slovensko gospodarstvo, zato je zelo pomembno, da se uredijo
makroekonomski okviri ter se podjetja sama primerno prestrukturirajo. Rebernik in
Tominčeva (prav tam, str. 8) menita, da je ključni proizvodni vir pri tem strokovno
znanje ter znanje o iskanju, odkrivanju in izkoriščanju poslovnih priložnosti ter o
uresničevanju ustvarjalnih idej in inovacij.
Kljub negativnim posledicam krize in težjim pogojem poslovanja pa še vedno obstajajo
podjetja, ki hitro rastejo in dosegajo nadpovprečne uspehe. To so predvsem MSP, ki so
bolj fleksibilna in se lahko hitreje odzovejo in prilagodijo novim okoliščinam na trgu.
Proučevanje rasti pa je zelo heterogeno, saj obstajajo precejšnje razlike v merjenju
podjetniške rasti v daljšem času, razlike v procesih, zaradi katerih podjetja rastejo
(organska rast, združitev itd.), razlike v značilnostih podjetij samih in v okolju, v
katerem poslujejo (Širec, 2011, str. 21). V literaturi se zato za rast podjetja pojavljajo
številna merila. Raziskovalci (Mateev in Anastasov, 2012; Zhoua et al., 2009; Almus,
2002; Grundström et al., 2003) so v svojih raziskavah uporabili različne definicije rasti,
kot npr.: rast prodaje, rast števila zaposlenih, rast sredstev, rast dobička in rast tržnega
deleža.
Običajno vsako podjetje želi rasti in se razvijati, kar mu bo omogočilo doseči prednost
pred konkurenco ter maksimirati dobiček. Na rast in razvoj podjetja pa vplivajo številni
dejavniki, poleg notranjih (organizacijskih, individualnih) tudi zunanji, na katera
podjetja nimajo vpliva, temveč se jim lahko le prilagajajo. Duhova (2002, str. 47–66)
navaja notranje in zunanje dejavnike rasti in razvoja MSP. Notranji dejavniki so širina
poslovnega procesa podjetja, razpoložljivost temeljne sestavine, kakovost upravljalno-
vodstvene strukture podjetja, osebni cilji lastnika/managerja, mreže oz. odnosi lastnika/
managerja v okolju, lastnosti lastnika/managerja in metode managementa oz. pristop k
planiranju in kontroli v podjetju. Kot zunanji dejavniki pa so najpogosteje omenjeni
splošni pogoji gospodarjenja v narodnem gospodarstvu, značilnosti in rasti panoge, v
kateri podjetje deluje, obstoječe tržne priložnosti, struktura gospodarstva v pogledu
delitve moči in trgov med malimi in srednje velikimi ter velikimi podjetji ter zunanja
-
2
ekonomija. Duhova pri tem poudarja, da imajo med dejavniki osrednjo vlogo kakovost
upravljalno-vodstvene strukture ter lastnosti, cilji in mreže lastnika/managerja.
Veliko raziskovalcev (Zhou in Wit, 2009; Širec, 2011; Pšeničny, 2009; Mateev in
Anastasov, 2010 in 2012; Molinari et al., 2009; Nunes et al., 2013; Voulgaris et al.,
2003) je v svojih raziskavah proučevalo dejavnike hitre rasti podjetij. V prvi sklop bi
lahko uvrstili raziskave, ki so se pretežno ukvarjale s kvalitativnimi dejavniki ter
temeljijo na anketnih vprašalnikih in obravnavajo osebnostne lastnosti, izobrazbeno
strukturo, osebne cilje in motive vodstva podjetij, okoljske vplive, finančno okolje itd.
Raziskovalca Zhou in Wit (2009, str. 3) menita, da lahko dejavnike za rast podjetij
razdelimo v tri skupine, in sicer individualne, organizacijske in okoljske, od katerih
imajo največji vpliv na rast organizacijski dejavniki. Avtorja ugotavljata (prav tam, str.
17), da bodo podjetja, katerih podjetniki imajo visoko motivacijo in veliko tehničnega
znanja, rasla hitreje, ključnega pomena pa je tudi dostopnost finančnih virov oz.
možnosti zadolževanja. Gray (2000) ter Maki in Pukkinen (2000, povzeto po Širec,
2011, str. 24) pravijo, da k rasti podjetja najbolj prispeva človeški dejavnik –
osebnostne lastnosti lastnika oz. podjetnika. Rast malega podjetja je rezultat jasne,
pozitivne motivacije, namena in dejanj podjetnika. Dejavniki, ki spodbujajo rast, zato v
največji meri predstavljajo podjetnika, ki ga vodijo lastna potreba, želje in zaupanje k
dosežkom (prav tam, str. 24). V Sloveniji je vpliv subjektivnih dejavnikov na hitro rast
podjetij raziskoval Pšeničny (2009, 280–281), ki je ugotovil, da na rast slovenskih gazel
v primerjavi z gazelami iz EU podobno vplivajo dejavniki podjetniška vizija in strateški
management podjetja, nagnjenost k raziskavam in razvoju, uvajanju inovacij,
internacionalizacija in globalizacija ter lojalnost zaposlenih. Manjši vpliv na rast
slovenskih v primerjavi z evropskimi gazelami pa imajo dejavniki odnos do tveganja,
pomembnost logistike, organizacije in nagrajevanja zaposlenih, finančno okolje in
finančno planiranje.
V drugi sklop pa bi lahko uvrstili raziskave, ki so dajale prednost obravnavi
kvantitativnih dejavnikov in proučujejo računovodsko-finančne podatke ter vpliv
poslovanja, velikosti in starosti na rast podjetij. Po ugotovitvah Mateev in Anastasov
(2012, str. 131–132) se MSP v tranzicijskih ekonomijah – državah (Bolgarija, Hrvaška,
Češka, Romunija in Srbija) opirajo na interne vire financiranja, zato bistveno hitreje
rastejo podjetja z velikim čistim denarnim tokom iz poslovanja. Avtorja nadalje
ugotavljata, da ima kratkoročna likvidnost negativen vpliv na rast prihodkov od prodaje,
nasprotno pa imata poslovna učinkovitost uporabe opredmetenih osnovnih sredstev in
delovna produktivnost velik pozitiven vpliv na rast, tako sredstev kot prihodkov od
prodaje. Prav tako na rast vpliva tudi starost podjetja, in sicer mlajša podjetja rastejo
hitreje kot starejša. Molinari et al. (2009, str. 18–19) ugotavljajo, da hitreje rastejo
italijanska proizvodna podjetja, ki imajo velik čisti denarni tok iz poslovanja, hkrati pa
se opirajo na zunanje vire financiranja. Avtorji zato menijo, da sta pomembna dejavnika
rasti teh podjetij dober bančni sistem in razvit finančni trg. Nunes et al. (2013, str. 269–
270) ugotavljajo, da imata velik vpliv na rast portugalskih podjetij delovna
produktivnost ter čisti denarni tok iz poslovanja, ki prav tako povečujeta možnosti
preživetja mlajših in manjših podjetij v primerjavi z večjimi in starejšimi. Elston (2002,
str. 12–13) ugotavlja, da imata velik vpliv na rast nemških podjetij likvidnost in denarni
tok. Voulgaris et al. (2003, str. 817) pa ugotavljajo, da imajo na rast grških podjetij
največji vpliv zunanje financiranje, delovna produktivnost ter donosnost sredstev in
kapitala. V lastni raziskavi bomo za rast podjetja upoštevali letno stopnjo rasti čistih
prihodkov od prodaje in števila zaposlenih ter se posvetili raziskavi kvantitativnih
-
3
dejavnikov, ki vplivajo na rast hitro rastočih slovenskih MSP. V Sloveniji podobne
raziskave še ni bilo.
1.2 Namen in cilji naloge
Osnovni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali in kako izbrani dejavniki vplivajo na
rast hitro rastočih MSP v Sloveniji, ter primerjati rezultate dobljene analize z
ugotovitvami drugih avtorjev podobnih raziskav iz posameznih držav v Evropi. Namen
je tudi predstaviti raziskovalne ugotovitve, ki so lahko v pomoč pri odločanju lastnikom
in managerjem MSP ter podpornim inštitucijam v Sloveniji.
Cilji v teoretičnem delu so:
predstaviti značilnosti in pomen MSP v Sloveniji in po svetu;
predstaviti rast MSP v Sloveniji in EU v preteklih letih;
predstaviti gazele kot HRP ter izbor slovenskih in evropskih gazel;
pregledati relevantno literaturo s področja hitre rasti MSP;
proučiti merila rasti ter predstaviti dejavnike, ki vplivajo na hitro rast MSP;
pregledati raziskovalne modele in ključne spremenljivke, uporabljene v preteklih raziskavah, na katerih bo temeljila primerjava;
predstaviti rezultate podobnih raziskav o dejavnikih rasti MSP v Evropi.
Cilji empirične raziskave so:
ugotoviti, ali in kako izbrani dejavniki vplivajo na rast hitro rastočih MSP v Sloveniji,
ugotoviti, ali izbrani dejavniki vplivajo na rast hitro rastočih MSP v Sloveniji podobno kot v drugih evropskih državah.
1.3 Načrt poteka raziskave
V lastni raziskavi ugotavljamo, ali in kako izbrani dejavniki vplivajo na rast hitro
rastočih slovenskih MSP. Dejavnike smo izbrali na podlagi ugotovitev tujih avtorjev
(Mateev in Anastasov, 2010 in 2012; Molinari et al., 2009; Voulgaris et al., 2003 in
Nunes et al., 2013) o pomembnem vplivu določenega dejavnika na hitro rast MSP v
posameznih evropskih državah. Ti so izraženi kot spremembe računovodsko-finančnih
kazalnikov in predstavljajo statično likvidnost, zadolženost, poslovno učinkovitost
uporabe opredmetenih osnovnih sredstev, delovno produktivnost, denarno izidnost
čistih prihodkov od prodaje, čisti denarni tok iz poslovanja ter velikost in starost
podjetja. Kvantitativne podatke, potrebne za izračun kazalnikov, bomo pridobili in
izračunali iz javno objavljenih letnih poročil (bilance stanja in izkaza uspeha), na
podlagi katerih smo proučevali vpliv sprememb kazalnikov na hitro rast podjetij.
Statistični vzorec bomo pridobili iz izbora Slovenska gazela, ki ga vsako leto pripravi
medijska hiša Dnevnik in predstavlja lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v
Sloveniji. Verodostojnost izbora temelji na skrbno oblikovani in natančni metodologiji,
ki upošteva: indeks petletne rasti prihodkov od prodaje, dodano vrednost na
zaposlenega, rast števila zaposlenih, indeks DaBeg in stopnjo verjetnosti propada
podjetja (Dnevnik, 2015). Ker bomo za hitro rast podjetja upoštevali dve odvisni
spremenljivki (rast čistih prihodkov od prodaje in rast števila zaposlenih), bomo
analizirali vpliv sprememb kazalnikov (neodvisnih spremenljivk) na vsako odvisno
-
4
spremenljivko posebej. Ta merila so relativno nesporna, podatki so javno dostopni,
rezultati pa omogočajo primerjavo z drugimi državami.
1.3.1 Hipoteze
H1: Večja velikost podjetja pozitivno vpliva na rast MSP.
H1.1: Večja velikost podjetja pozitivno vpliva na rast čistih prihodkov od prodaje
MSP.
H1.2: Večja velikost podjetja pozitivno vpliva na rast števila zaposlenih v MSP.
Utemeljitev: velikost podjetij bomo merili z obsegom čistih prihodkov od prodaje ter s
številom zaposlenih. Proučevali bomo, kako prihodki od prodaje in število zaposlenih
vplivajo na letno stopnjo rasti prihodkov od prodaje oz. na letno stopnjo rasti števila
zaposlenih. Številni avtorji v svojih raziskavah (Mateev in Anastasov, 2012; Molinari et
al., 2009; Zhou in de Wit, 2009) ugotavljajo, da lažje in posledično hitreje rastejo MSP,
ki so večja po obsegu prihodkov od prodaje in številu zaposlenih, in menijo, da večja
podjetja lažje pridobijo tuje vire financiranja, ki omogočajo hitro rast.
H2: Manjša statična likvidnost pozitivno vpliva na rast MSP.
H2.1: Manjša statična likvidnost pozitivno vpliva na rast čistih prihodkov od prodaje
MSP.
H2.2: Manjša statična likvidnost pozitivno vpliva na rast števila zaposlenih v MSP.
Utemeljitev: statično likvidnost bomo merili s kazalnikom »kratkoročni koeficient«, ki
meri razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi in izraža
pokritost kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri. Statična likvidnost podjetja se
povečuje, če se povečuje vrednost tega koeficienta. Kadar je vrednost kazalnika večja
od 1, potem gospodarska družba kratkoročna sredstva financira tudi z dolgoročnimi
viri1. Mateev in Anastasov (2012, 130) ugotavljata, da imajo hitro rastoča MSP (glede
na rast prihodkov od prodaje, celotnih sredstev in števila zaposlenih) v vzhodni Evropi
svoja denarna sredstva vezana v financiranje rasti, kar posledično pomeni, da vzdržujejo
nizko likvidnost.
H3: Večja zadolženost pozitivno vpliva na rast MSP.
H3.1: Večja zadolženost pozitivno vpliva na rast čistih prihodkov od prodaje MSP.
H3.2: Večja zadolženost pozitivno vpliva na rast števila zaposlenih v MSP.
Utemeljitev: obseg zadolževanja bomo merili s kazalnikom, ki meri razmerje med
dolgovi in vsemi obveznostmi do virov sredstev. Kazalnik kaže način financiranja
podjetja in delež tujih virov financiranja. Nižja kot je vrednost kazalnika, večjo
finančno moč (večji delež lastniških virov) ima podjetje in bolj neizkoriščen je finančni
vzvod podjetja. Velik delež kapitala (lastniških virov) v financiranju zmanjšuje tveganje
pri poslovanju, vendar je kapital večinoma dražji vir financiranja, hkrati pa so tuji viri
financiranja običajno težje dosegljivi za MSP. Molinari et al. (2009, str. 18) ugotavljajo,
da bolj zadolžena italijanska MSP rastejo hitreje.
1 Opisi posameznih kazalnikov so povzeti po AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve) in BISNODE (Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije,
d. o. o., je vodilni ponudnik poslovnih informacij v slovenskem gospodarskem prostoru).
-
5
H4: Večja poslovna učinkovitost uporabe opredmetenih osnovnih sredstev
pozitivno vpliva na rast MSP.
H4.1: Večja poslovna učinkovitost uporabe opredmetenih osnovnih sredstev pozitivno
vpliva na rast čistih prihodkov od prodaje MSP.
H4.2: Večja poslovna učinkovitost uporabe opredmetenih osnovnih sredstev pozitivno
vpliva na rast števila zaposlenih v MSP.
Utemeljitev: poslovno učinkovitost uporabe opredmetenih osnovnih sredstev bomo
merili s kazalnikom poslovne učinkovitosti, ki meri razmerje med čistimi prihodki od
prodaje in opredmetenimi sredstvi. Kazalnik poslovne učinkovitosti kaže učinkovitost
poslovodstva pri upravljanju (izkoriščanju) opredmetenih osnovnih sredstev. T a so
poleg zaposlenih najpomembnejša prvina, saj podjetje z njimi ustvarja poslovne učinke
in pridobiva prihodke. Podjetje posluje učinkovitejše, če je vrednost kazalnika čim večja
(pozitivna). Mateev in Anastasov (2012, str. 130) ugotavljata, da ima večanje poslovne
učinkovitosti uporabe opredmetenih osnovnih sredstev velik pozitiven vpliv na rast
MSP.
H5: Večja delovna produktivnost pozitivno vpliva na rast MSP.
H5.1: Večja delovna produktivnost pozitivno vpliva na rast čistih prihodkov od
prodaje MSP.
H5.2: Večja delovna produktivnost pozitivno vpliva na rast števila zaposlenih MSP.
Utemeljitev: delovno produktivnost bomo merili s kazalnikom delovne produktivnosti,
ki meri razmerje med čistimi prihodki od prodaje in številom zaposlenih. Večja kot je
vrednost kazalnika, učinkovitejše podjetje posluje. Mateev in Anastasov (2012, str. 130)
ugotavljata, da ima večanje delovne produktivnosti velik pozitiven vpliv na rast podjetij.
Nunes et al. (2013, str. 270) ugotavljajo, da večanje delovne produktivnosti zelo
pozitivno vpliva na rast tako starejših kot mlajših MSP, hkrati pa pozitivno vpliva na
sposobnost preživetja starejših MSP.
H6: Večja denarna izidnost sredstev pozitivno vpliva na rast MSP.
H6.1: Večja denarna izidnost sredstev pozitivno vpliva na rast čistih prihodkov od
prodaje MSP.
H6.2: Večja denarna izidnost sredstev pozitivno vpliva na rast števila zaposlenih v
MSP.
Utemeljitev: obseg denarne izidnosti (kot kazalnik relativne velikosti denarnega izida iz
poslovne dejavnosti podjetja) bomo merili tako, da bomo ocenili denarni izid na dva
načina. Najprej po zgledu tujih raziskav Mateev in Anastasov (2012) ter Nunes et al.
(2013) tako, da bomo merili razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega
obdobja, povečanim za amortizacijo in prevrednotovalne poslovne odhodke pri
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (kot grobim približkom
denarnega izida iz poslovanja) in celotnimi sredstvi. Vsota v števcu (»enostavni denarni
tok«) nam pokaže grobo oceno prostega denarnega toka, ki ga je podjetje akumuliralo v
poslovnem letu in ga lahko usmeri v različne investicije ali druga plačila. V razmerju do
celotnih sredstev pa dobimo normaliziran kazalnik, ki ga lahko primerjamo s podjetji
različnih velikosti. Mateev in Anastasov (2012, str. 130) v svoji raziskavi ugotavljata,
da ima denarni tok zelo pomembno vlogo pri financiranju rasti, še posebej mlajših MSP,
ker ta težje pridobijo tuje vire financiranja. Podobno ugotavljajo tudi Nunes et al. (2013,
-
6
str. 270) in dodajajo, da je denarni tok skupaj z dolgovi zelo pomemben dejavnik
sposobnosti preživetja mlajših MSP.
Ker je rast podjetij povezana praviloma tudi z rastjo čistih obratnih sredstev, zaradi
česar je razpoložljivi čisti denarni tok iz poslovanja (za druge dejavnosti) nižji od
enostavnega denarnega toka, bomo denarno izidnost sredstev merili tudi tako (H6.1,
H6.2), da bomo števec opredelili kot denarni izid iz poslovanja (torej z upoštevanjem
sprememb tekočega poslovnega investiranja in poslovnega financiranja). Števec nam v
tem primeru pove čisti denarni tok iz poslovanja oz. presežek likvidnih finančnih
sredstev, ki so posledica poslovne dejavnosti, v razmerju do celotnih sredstev pa
dobimo normaliziran kazalnik, ki ga lahko primerjamo med podjetji različnih velikosti.
Menimo, da se pri HRP čista obratna sredstva hitro povečujejo in je posledično
razpoložljivi poslovni čisti denarni tok v njih pomembno manjši. Če pa kljub temu še
raste, to toliko bolje kaže na sposobnost samofinanciranja dolgoročne naložbene
dejavnosti podjetja, potrebne za njegovo nadaljnjo rast. Merjenje denarne izidnosti na
podlagi enostavnega čistega denarnega toka bomo izvedli predvsem zaradi
primerljivosti rezultatov z navedenimi raziskavami, merjenje z denarnim izidom iz
poslovanja pa bomo dodatno (kot alternativo) vključili v raziskavo, da bi ugotovili, ali
in kako se drugačno merjenje spremenljivke odraža na proučevane povezave, oz. da bi
prispevali k metodološki izpopolnitvi tovrstnih proučevanj.
H7: Starost negativno vpliva na rast MSP.
H7.1: Starost negativno vpliva na rast čistih prihodkov od prodaje MSP.
H7.2: Starost negativno vpliva na rast števila zaposlenih v MSP.
Utemeljitev: starost podjetij bomo merili z leti poslovanja. Kakor ugotavljajo številni
avtorji v svojih raziskavah (Mateev in Anastasov, 2012; Molinari et al., 2009; Zhou in
de Wit, 2009), pričakujemo, da starost tudi na hitro rast slovenskih MSP vpliva
negativno oz. da mlajša podjetja rastejo hitreje kot starejša.
1.3.2 Potek raziskave
Izdelava magistrskega dela bo potekala po naslednjem zaporedju korakov:
iskanje ustreznih člankov, raziskav, literature in virov,
pisanje teoretičnega dela: opredeliti ključne pojme o rasti podjetij, predstaviti rast MSP v Sloveniji in EU, izbora slovenske in evropske gazele ter
metodologijo in kriterije izbire ter povzeti spoznanja o merilih rasti in
dejavnikih, ki vplivajo na rast MSP,
zbiranje podatkov: na podlagi doseženih prihodkov od prodaje z izbora Slovenska gazela 2013 izbrati 200 najhitreje rastočih MSP ter za njih pridobiti
potrebne podatke iz računovodskih izkazov za izračune vrednosti odvisne in
neodvisnih spremenljivk, določenih v povezavi z raziskovalnimi hipotezami,
obdelava podatkov: iz pridobljenih podatkov izračunati letne stopnje rasti prihodkov od prodaje in števila zaposlenih ter računovodsko-finančne
kazalnike v obdobju 2009–2013, ki bodo podlaga za analizo,
obdelava podatkov in preverjanje hipotez: pridobljene in izračunane podatke statistično obdelati v programih Microsoft Excel in SPSS. Na podlagi
dobljenih rezultatov analize preveriti zastavljene hipoteze,
primerjava dobljenih rezultatov z drugimi raziskavami: rezultate primerjati z izvlečki podobnih raziskav drugih avtorjev v Evropi,
-
7
podajanje ugotovitev: na podlagi pridobljenih rezultatov analize opisati zaključke.
Slika 1: Diagram poteka raziskave
-
8
1.3.3 Metode raziskave
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del
zajema makroekonomsko raziskavo značilnosti in pomena MSP v Sloveniji in v Evropi
ter mikroekonomsko raziskavo meril in dejavnikov rasti MSP. V teoretičnem delu
uporabimo naslednje metode:
metodo deskripcije – predstavimo značilnosti in pomen MSP v Sloveniji in Evropi, opredelimo osnovne pojme ter predstavimo merila in dejavnike rasti
MSP,
metodo kompilacije – povzamemo spoznanja različnih avtorjev,
metodo sinteze – predstavimo rezultate podobnih raziskav drugih avtorjev v Evropi.
Empirični del je mikroekonomska kvantitativna raziskava o vplivu izbranih dejavnikov
na hitro rast MSP v Sloveniji. Raziskava je dinamične narave, saj proučimo vpliv na
rast MSP v obdobju 2009–2013. Podatke pridobimo na spletnih straneh AJPES in
Bisnode. V empiričnem delu za preverjanje hipotez uporabimo naslednje metode:
Pearsonova korelacijska matrika – Pearsonov koeficient korelacije meri korelacijsko povezanost med dvema spremenljivkama in nam pove, ali
povezanost obstaja in kako močna je (pozitivna ali negativna). Vrednosti
koeficienta se lahko gibljejo na intervalu med –1 in +1, pri čemer se jakost
korelacije povečuje z oddaljevanjem od vrednosti 0. V raziskavi bomo merili
korelacijo izbranih dejavnikov (neodvisnih spremenljivk) z vsako odvisno
spremenljivko (z rastjo čistih prihodkov od prodaje in z rastjo števila
zaposlenih) posebej (Kožuh, 2008, str. 101–104).
multipla regresijska analiza – ocenjuje odnos med različnimi dejavniki, ki jih merijo posamezne neodvisne spremenljivke, in odvisno spremenljivko.
Kadar v medsebojni odvisnosti nastopa več pojavov, gre za večkratno ali
multiplo regresijo, ki jo lahko izrazimo kot model v obliki linearne funkcije
(Jesenko in Jesenko, 2007, str. 288).
Oblikovali bomo regresijski model (ki bo vključeval vse pojasnjevalne in
odvisno spremenljivko) in ugotavljali pojasnjevalno moč posameznih
neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko.
Glede na dva predvidena načina merjenja pojasnjevalne spremenljivke v H6
bomo izvedli analizo v dveh različicah.
Zanesljivost izračunane regresijske funkcije bomo ugotavljali z F-testom,
zanesljivost izračunanih regresijskih koeficientov pa s t-testom. Posamezno
hipotezo bomo sprejeli, če bo t-test za regresijski koeficient pri posamezni
neodvisni spremenljivki pokazal, da je ta koeficient statistično značilno
različen od 0 in je njegov predznak takšen, kot je pričakovan v posamezni
hipotezi glede na smer povezanosti opazovane neodvisne spremenljivke z
rastjo podjetja (prav tam, str. 288).
-
9
Komparativna metoda – rezultate dobljene analize bomo primerjali z rezultati podobnih raziskav drugih avtorjev v Evropi in tako prišli do
spoznanja, ali so slovenska hitro rastoča MSP odvisna od podobnih dejavnikov
rasti kot evropska oz. ali za naše področje veljajo drugačni dejavniki
poslovanja.
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavke raziskave:
predpostavljamo, da je metodološki pristop, ki so ga uporabili avtorji podobnih raziskav v Evropi (Mateev in Anastasov, 2010 in 2012; Molinari et
al., 2009; Voulgaris et al., 2003; Nunes et al., 2013), možno uporabiti tudi v
Sloveniji ter tako zanesljivo primerjati rezultate naše raziskave z drugimi,
analizirani podatki bodo pridobljeni in izračunani iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh AJPES in Bisnode. Predpostavljamo, da bomo v raziskavi
zajeli dovolj podatkov, na podlagi katerih je mogoče upravičeno analizirati
vpliv posameznih dejavnikov na rast,
predpostavljamo, da je proučevani vzorec hitro rastočih MSP zadosten, da lahko rezultate posplošimo na vsa hitro rastoča MSP v Sloveniji.
Omejitve raziskave:
v raziskavi se bomo omejili na proučevanje vpliva različnih dejavnikov, in sicer: 1.) izbranih demografskih značilnosti (starost) in 2.) izbranih značilnosti
premoženjsko-finančnega položaja, poslovne učinkovitosti in denarne
uspešnosti poslovanja MSP, merjenih s pomočjo računovodsko-finančnih
kazalnikov. Kazalnike bomo izračunali na podlagi podatkov iz bilance stanja
in izkaza poslovnega izida ter drugih javno dostopnih podatkov, ki jih bomo za
izbrani vzorec pridobili na spletnih straneh AJPES in Bisnode. Dejavniki oz.
kazalniki so izbrani na podlagi ugotovitev drugih raziskovalcev (Mateev in
Anastasov, 2010 in 2012; Molinari et al., 2009; Voulgaris et al., 2003; Nunes
et al., 2013) o pomembnem vplivu posameznega dejavnika na rast MSP,
vzorec MSP bomo pridobili iz projekta Slovenska gazela, ki poteka v Sloveniji od leta 1991 pod okriljem medijske hiše Dnevnik. Ta letno podeljuje priznanja
500 najhitreje rastočim podjetjem v Sloveniji. Iz izbora bodo izločena
podjetja, ki presegajo merila za MSP ter podjetja, ki poslujejo manj kot pet let,
v raziskavi bomo kot rast podjetja upoštevali letno stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje ter števila zaposlenih v obdobju 2009–2013. Z vsaj enim
od teh kriterijev so rast MSP obravnavali tudi drugi avtorji,
pri primerjavi rezultatov z drugimi državami smo se omejili na evropske države in od teh na tiste, za katere so dostopne podobne raziskave. Menimo,
da poslovanje proučevanih podjetij zaradi drugačnih makroekonomskih
razmer ni primerljivo s poslovanjem podobnih podjetij drugod po svetu.
-
10
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Uvod
V tem poglavju bomo opredelili MSP in proučili njihov pomen za gospodarstvo,
zaposlovanje in državo. Sledila bo predstavitev rasti MSP v Sloveniji in EU v preteklih
letih in proučitev gazel kot hitro rastočih podjetij.
Hitra rast MSP je raziskovalno področje, ki je v zadnjih letih pritegnilo številne
raziskovalce. Proučevanje rasti pa je zelo heterogeno, saj obstajajo precejšnje razlike v
merjenju podjetniške rasti v daljšem času, razlike v procesih, zaradi katerih podjetja
rastejo, razlike v značilnostih podjetij samih in v okolju, v katerem poslujejo (Širec,
2011, str. 21). V literaturi se zato za rast podjetja pojavljajo številna merila in različne
definicije rasti, ki jih bomo proučili.
Podobno velja tudi za dejavnike rasti, saj kljub velikem obsegu raziskav še vedno ni
enotne teorije, zakaj podjetja rastejo. Na podlagi izsledkov empiričnih raziskav bomo
opredelili dejavnike rasti MSP, ki so se izkazali kot pomembni vplivni dejavniki. Poleg
pozitivnih vplivnih dejavnikov bomo proučili tudi ovire za rast.
Razpravi o rasti in pogojih za rast MSP v prihodnosti je namenjeno predzadnje
podpoglavje.
2.2 Opredelitev in pomen MSP
2.2.1 Opredelitev MSP
Obstaja več opredelitev MSP in kriterijev za razvrščanje. Ker smo v nalogi proučevali
slovenska MSP, najprej predstavljamo kriterije za razvrstitev, kakor jih opredeljuje
Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Po 55. členu ZGD-1 v
Sloveniji družbe po velikosti razvrščamo na mikro, majhne, srednje in velike z uporabo
treh meril: povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od
prodaje v poslovnem letu in vrednosti aktive na koncu poslovnega leta, ki se običajno
ujema s koledarskim. Čeprav so merila izvirno določena za družbe, veljajo tudi za
pridobitno dejavnost samostojnih podjetnikov. Za razvrstitev v posamezen velikostni
razred mora družba dve zaporedni poslovni leti izpolnjevati dve izmed treh meril2.
Tabela 1: Razvrščanje podjetij po velikosti po ZGD-1
Merilo Mikro družba Majhna družba Srednja družba Velika družba
Povprečno št.
zaposlenih < 10
≥ 10
< 50
≥ 50
< 250 ≥ 250
Čisti prihodki
od prodaje < 2,0 mio. EUR
≥ 2.0 mio. EUR
< 8,8 mio. EUR
≥ 8.8 mio. EUR
< 35,0 mio. EUR ≥ 35,0 mio. EUR
Aktiva < 2,0 mio. EUR ≥ 2,0 mio. EUR
< 4,4 mio. EUR
≥ 4,4 mio. EUR
< 17,0 mio. EUR ≥ 17.5 mio. EUR
Vir: (ZGD-1, 2006).
2 PO ZGD-1I iz leta 2015 so bile te meje (glede prihodkov in sredstev) nekoliko spremenjene.
Spremembe veljajo od 1. 1. 2016 in v nalogi niso upoštevane.
-
11
Po klasifikaciji EU oz. Evropske komisije so MSP podjetja z manj kot 250 zaposlenimi,
ki so neodvisna od večjih podjetij. Poleg tega ustvarjajo do 50 mio. EUR v obliki
letnega prometa oz. do 43 mio. EUR v letni bilanci stanja. MSP so razvrščena v tri
razrede glede na število zaposlenih in letni promet ali bilančno vsoto (Muller et al.,
2014, str. 10).
Tabela 2: Razvrščanje podjetij po velikosti po klasifikaciji Evropske komisije
Kategorija podjetja Št.
zaposlenih Letni promet ali Bilančna vsota
Mikro < 10 ≤ 2 mio. EUR ≤ 2 mio. EUR
Malo < 50 ≤ 10 mio. EUR ≤ 10 mio. EUR
Srednje veliko < 250 ≤ 50 mio. EUR ≤ 43 mio. EUR
Vir: (Muller et al., 2014, str. 10).
MSP imajo veliko prednosti pred velikimi podjetji. Načeloma velja, da so bolj
fleksibilna in se lažje prilagajajo številnim spremembam na trgu. Imajo pa tudi določene
slabosti. V tabeli 3 so prikazane prednosti in slabosti MSP v primerjavi z velikimi
podjetji.
Tabela 3: Prednosti in slabosti MSP v primerjavi z velikimi podjetji3
Področje MSP Velika podjetja
Trženje
Sposobnost hitrega
spreminjanja na hitro
spreminjajoče zahteve trga
(tržni nastopi v tujini znajo biti
zelo dragi).
Vsestranske distribucijske in
servisne zmogljivosti. Visoka
stopnja tržne moči z obstoječimi
izdelki.
Upravljanje
Odsotnost birokracije.
Dinamični, podjetni managerji
se hitro odzivajo na nove
priložnosti in so pripravljeni
prevzemati tveganje.
Profesionalni managerji so
sposobni nadzirati kompleksne
organizacije in uvajati strategije
(lahko trpijo za veliko
birokracijo. Pogosto nadzirajo
računovodje, ki odklanjajo
tveganje. Managerji lahko
postanejo »administratorji«, ki
jim manjka dinamike za nove
priložnosti).
Notranje
komuniciranje
Učinkovite in neformalne
komunikacijske mreže.
Omogočajo hitre odzive na
reševanje notranjih
problemov; zagotavljajo
sposobnost za hitro
prilagajanje spremembam v
okolju.
(Notranje komunikacije so
pogosto okorne, kar lahko vodi
v počasno odzivanje na zunanje
izzive in priložnosti.)
3 Besedilo v oklepaju predstavlja področja potencialnih slabosti.
-
12
Področje MSP Velika podjetja
Kvalificirana
tehnična
delovna sila
(Pogosto primanjkuje
primernih tehničnih
strokovnjakov. Pogosto niso
sposobni v zadostni meri
podpreti formalne R&R
napore.)
Sposobnost, da pritegnejo
visoko izobražene tehnične
specialiste. Lahko podpirajo
ustanavljanje velikih R&R
laboratorijev.
Zunanje
komunikacije
(Pogosto primanjkuje časa ali
virov za identifikacijo in rabo
zunanjih virov znanstvenih in
tehnoloških ekspertiz.)
Sposobni »priključiti« se na
zunanje vire znanstvenih in
tehnoloških ekspertiz. Lahko si
privoščijo informacijski in
knjižničarski servis. Lahko se
pogodbeno navežejo na
specialistične R&R centre.
Lahko kupijo pomembne
informacije in tehnologijo.
Finance
(Lahko se spopadajo z
velikimi težavami pri
privabljanju kapitala, zlasti
tveganega. Inovacije
predstavljajo nesorazmerno
veliko finančno tveganje.
Nesposobni razprostreti
tveganje po portfelju
projektov.)
Sposobni izposojati si na trgu
kapitala. Sposobni razprostreti
tveganje po portfelju projektov.
Bolj sposobni financirati
diverzifikacijo v nove
tehnologije in nove trge.
Ekonomika
obsega in
sistemski
pristop
(Na nekaterih področjih tvori
ekonomija obsega pomembno
vstopno oviro za majhna
podjetja. Nesposobnost
ponuditi integralne proizvodne
linije ali sisteme.)
Sposobnost doseganja
ekonomije obsega v R&R,
proizvodnji in trženju.
Sposobnost ponujati paleto
komplementarnih izdelkov.
Sposobnost potegovati se za
velike ključne projekte.
Rast
(Lahko se spopadajo z
velikimi težavami pri
pridobivanju zunanjega
kapitala, potrebnega za hitro
rast. Podjetni managerji so
včasih nesposobni obvladovati
naraščajočo kompleksnost
organizacije.)
Sposobni financirati ekspanzijo
proizvodne baze. Sposobni
financirati rast skozi
diverzifikacijo in prevzeme.
Patenti
(Lahko se spopadajo s
problemi obvladovanja
patentnega sistema. Ne morejo
si privoščiti časa ali stroškov,
ki jih zajema patentni proces.)
Sposobni zaposliti patentne
strokovnjake. Lahko si
privoščijo pravdanje za zaščito
pred kršenjem patentnih pravic.
-
13
Področje MSP Velika podjetja
Uradni predpisi
(Pogosto ne morejo
obvladovati kompleksnosti
predpisov. »Stroški predpisov«
na enoto so za majhna podjetja
pogosto visoki.)
Sposobni financirati pravne
servise, da bi obvladovali
kompleksne zahteve uradnih
predpisov. Lahko razpršijo
»stroške predpisov«. Lahko
financirajo R&R, potrebne za
izkoriščanje predpisov.
Vir: (Beesley in Rothwell, 1987, povzeto po Rebernik, 1997, str. 26–27).
Najpomembnejše razlike majhnih podjetij v primerjavi z velikimi navaja Carson s
soavtorji (1995, povzeto po Harc, 2013, str. 11):
področje delovanja: mala podjetja poslujejo na lokalnih trgih, izjemoma na nacionalnih ali mednarodnih trgih. Tržne priložnosti iščejo v vrzelih oz. na
omejenem delu določenega trga, kjer niso prisotna velika podjetja;
omejen vpliv na okolje: relativno majhen obseg poslovanja malim podjetjem omejuje njihovo moč in vpliv na dogajanje na trgu. Prav tako so pri
poslovanju z dobavitelji v slabšem položaju kot velika podjetja, saj imajo
omejitve, kot so minimalno naročilo, avans plačila in podobno. Cene jim
določa trg;
lastništvo: običajno so mala podjetja v lasti ene ali največ nekaj oseb. Lastnik/lastniki v mikro in malih podjetij v veliko primerih sami vodijo
in upravljajo podjetje;
neodvisnost: mala podjetja so neodvisna, lastnik/manager samostojno upravlja in sprejema odločitve;
poseben način vodenja – majhno podjetje vodi lastnik oz. manager, ki na ta način združuje lastniško in managersko funkcijo. Njihovi pogledi in
značilnosti vplivajo na vse vidike dejavnosti podjetja. Velikokrat so
osebni cilji lastnika skladni s cilji podjetja. Namesto načrtovanja dolgoročnih
aktivnosti se lastnik raje ukvarja s kratkoročnimi, operativnimi zadevami in
problemi;
organizacija malega podjetja: struktura v malih in mikro podjetjih je enostavna,
linijska in prilagodljiva, na ta način ima lastnik nad njimi popoln pregled;
tveganje v poslovanju: za mala podjetja je značilno veliko tveganje v poslovanju zaradi omejenosti obsega poslovanja ter predvsem odvisnosti od
manjšega števila kupcev;
pomanjkanje finančnih virov – mala podjetja so običajno v lasti omenjenega števila lastnikov in nimajo dostopa do trga kapitala.
Značilnosti MSP v primerjavi z velikimi podjetji obravnava tudi Duhova (2002, str. 23–
26), ki primerja MSP in velika podjetja na področju vodenja podjetja, organizacije,
nabave, proizvodnje, prodaje, odstranjevanja odpadnih snovi, raziskav in razvoja,
financiranja, kadrov in logistike. Primerjava je prikazana v tabeli 4.
-
14
Tabela 4: Značilnosti MSP v primerjavi z velikim podjetjem
MSP Velika podjetja
Vodenje podjetja
Lastnik/podjetnik Manager
Pomanjkljivo znanje o vodenju podjetja Temeljito znanje o vodenju podjetja
Tehniško usmerjena izobrazba Dobro tehniško znanje v strokovnih
oddelkih in štabih
Informacijski sistem ne zadošča za izrabo
obstoječih prednosti fleksibilnosti Zgrajen formaliziran informacijski sistem
Patriarhalno vodenje Vodenje po načelih managementa
Redke skupinske odločitve Pogoste skupinske odločitve
Velik pomen improvizacije in intuicije Majhen pomen improvizacije in intuicije
Planiranja skoraj ni Obsežno planiranje
Preobremenjenost zaradi kopičenja funkcij,
zato delitev po sodelavcih Visoka stopnja delitve po objektih
Neposredna udeležba pri dogajanju v
podjetju Daleč od dogajanja v podjetju
Majhne možnosti korekture pri napačnih
odločitvah
Dobre možnosti korekture pri napačnih
odločitvah
Vodstvenega potenciala ni možno
zamenjati Vodstveni potencial je možno zamenjati
Organiziranost
Na podjetnika naravnan linijski sistem, nad
katerim ima pregled on sam ali s pomočjo
majhnega števila vodilnih sodelavcev
Kompleksna organizacijska struktura, ki je
neodvisna od oseb in je objektivno
usmerjena
Kopičenje funkcij Delitev dela
Redko oblikovanje oddelkov Razvito oblikovanje oddelkov
Kratke neposredne poti informacij Predpisane poti informacij
Močna osebna povezanost Neznatna osebna povezanost
Navodila in kontrola z osebnimi stiki Formalizirani brezosebni odnosi glede navodil in kontrole
Omejeno delegiranje Delegiranje na mnogih področjih
Neznatni koordinacijski problemi Veliki koordinacijski problemi
Neznatna stopnja formalizacije Velika stopnja formalizacije
Visoka fleksibilnost Neznatna fleksibilnost
Nabava
Šibka pozicija na nabavnem trgu Močna pozicija na nabavnem trgu _na pozicija na nabavnem trgu
Pogosto nabava materiala po naročilu
Pretežno nabava materiala neodvisno od
naročil, zagotovljena z dolgoročnimi
pogodbami z dobavitelji
Proizvodnja
Delovno intenzivna Kapitalno intenzivna
Neznatna delitev dela Visoka delitev dela
Pretežno univerzalni stroji Pretežno specialni stroji
-
15
MSP Velika podjetja
Majhna degresija stroškov pri rastočem
obsegu učinkov
Močna degresija stroškov pri rastočem obsegu učinkov
Pogosto dolgoročno vezana z določeno
temeljno inovacijo
Ni dolgoročno povezana s temeljno inovacijo
Prodaja
Zadovoljevanje individualiziranega
povpraševanja majhnega obsega v
prostorsko in/ali stvarno ozkem tržnem
segmentu
Zadovoljevanje povpraševanja velikega
obsega v prostorsko in/ali stvarno širokem
tržnem segmentu
Zelo različen konkurenčni položaj Dober konkurenčni položaj
Odstranjevanje odpadnih snovi
Pogosto skrajni načini ravnanja (izogibanje
predpisom o odlaganju odpadnih snovi ali
pa izraba inovacijskih potencialov za
odstranjevanje odpadnih snovi)
Pogosto reakcijska politika omejevanja
tveganja
Ni javnega interesa za politiko glede
odstranjevanja odpadnih snovi v podjetju
Razvita politika glede odstranjevanja
odpadnih snovi, ker obstaja velik interes
javnosti
Raziskave in razvoj
Brez stalnega institucionaliziranega
raziskovalno-razvojnega oddelka
Stalen institucionaliziran raziskovalno-
razvojni oddelek
Kratkoročno intuitivno usmerjeno
raziskovanje in razvoj
Dolgoročno sistematično zastavljeno
raziskovanje in razvoj
Skoraj izključno v uporabo usmerjen
razvoj izdelkov in postopkov, temeljnih
raziskav skoraj ni
Razvoj izdelkov in postopkov v tesni
povezavi s temeljnimi raziskavami
Relativno kratko časovno obdobje od
iznajdbe do gospodarske uporabe
Relativno dolgo časovno obdobje od
iznajdbe do gospodarske uporabe
Financiranje
V družinski lasti Praviloma široko razpršena lastnina
Ni dostopa na anonimni trg kapitala, torej
zato le omejene možnosti financiranja
Neoviran dostop na anonimni trg kapitala, zato veliko različnih možnosti financiranja
Nikakršna neposredna, neznatna splošna
državna podpora v krizi
Verjetno neposredna državna podpora v krizi
Kadri
Majhno število zaposlenih Veliko število zaposlenih
Pogosto nepomemben delež nekvalificirane
in priučene delovne sile
Pogosto velik delež nekvalificirane in priučene delovne sile
Zaposlen komaj kak sodelavec z visokošolsko izobrazbo
Zaposlenih veliko sodelavcev z visokošolsko izobrazbo
Pretežno široko strokovno znanje Močno izražena tendenca po specializaciji
Velik del sodelavcev, zadovoljnih z delom Malo sodelavcev, zadovoljnih z delom
-
16
MSP Velika podjetja
Logistika
Ni sistematičnega logističnega koncepta Pogosto prisoten logističen koncept
Ni posebnega oddelka za logistiko V večini primerov posebni oddelek za
logistiko
Poudarek na izvedbi operativnih logističnih dejavnosti
Operativni in strateški logistični
management
Vir: (Pfohl in Kellerwessel, 1997; Pfohl in Kellerwessel, 1993; povzeto po Duh, 2002, str. 23–26).
2.2.2 Pomen MSP
MSP so danes povsod po svetu izredno pomembna in predstavljajo večino
gospodarstva. So dinamična in konkurenčna, predvsem pa vir številnih delovnih mest in
glavni ustvarjalec gospodarske rasti. MSP poslujejo v vseh gospodarskih sektorjih,
največ pa v storitvenem sektorju. V zelo majhnem slovenskem gospodarstvu je njihov
pomen še toliko večji. Kljub temu da se pri svojem delovanju soočajo s številnimi
težavami oz. ovirami, ki so povezane predvsem s težko pridobitvijo finančnih virov v
začetnih letih in obsežno birokratizacijo, te uspešno premagujejo in dosegajo visoko rast
in dodano vrednost. Rast podjetja je velika motivacija lastnikov – podjetnikov. To pa
predstavlja velik potencial za nastajanje velikih podjetij v prihodnosti, ki bodo lahko
konkurenčna tudi v globalnem svetu.
Antončič et al. (2002, str. 38) menijo, da je podjetništvo trenutno najbolj uspešen način
povezovanja znanosti s trgom, odpiranja novih podjetij in uvedbe novih izdelkov oz.
storitev. Podjetništvo ima velik vpliv na lokalno gospodarstvo, saj poleg novih delovnih
mest postavlja tudi ekonomske temelje za nadaljnji razvoj.
Vpliv in pomen HRP za gospodarstvo se kažeta na številnih področjih (Tajnikar, 2000,
str. 14–19), saj:
uvajajo nove tehnologije, inovacije;
izkoriščajo nove tehnične možnosti in razvijajo inovativnost;
spodbujajo nastajanje novih, učinkovitejših organizacijskih oblik;
ustvarjajo nova delovna mesta;
povečujejo proizvodnjo na ravni posameznega podjetja, posledično pa tudi na ravni narodnega gospodarstva;
povečujejo mednarodno konkurenčnost posameznega gospodarstva;
uveljavljajo sposobnejši management;
ustvarjajo nove motivacije.
V slovenskem gospodarstvu imajo MSP zelo pomembno vlogo. V letu 2013 je bilo v
Sloveniji evidentiranih 182.089 podjetij. Skoraj vsa podjetja (99,8 % oz. 181.759)
predstavljajo MSP oz. podjetja z manj kot 250 zaposlenimi. Med njimi je največ takih,
ki spadajo v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (15,7 %) in v dejavnost
trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (14,8 %), sledila so podjetja v
-
17
dejavnostih gradbeništvo (11,2 %) in druge dejavnosti (10,9 %)4. V tabeli 5 sta
prikazana število in delež MSP po dejavnostih v letu 2013.
Tabela 5: MSP v Sloveniji po dejavnostih v letu 2013
Dejavnost Število %
Skupaj – dejavnosti po SKD 2008 (področja) 181.759 100,0
A Kmetijstvo, in lov, gozdarstvo, ribištvo 2.763 1,5
B Rudarstvo 109 0,1
C Predelovalne dejavnosti 18.611 10,2
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.528 0,8
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje
okolja
457 0,3
F Gradbeništvo 20.281 11,2
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 26.848 14,8
H Promet in skladiščenje 8.881 4,9
I Gostinstvo 10.830 6,0
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7.462 4,1
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.197 1,2
L Poslovanje z nepremičninami 2.515 1,4
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (maks.) 28.623 15,7
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 6.328 3,5
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne
socialne varnosti
2.166 1,2
P Izobraževanje 5.243 2,9
Q Zdravstveno in socialno varstvo 4.779 2,6
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 12.256 6,7
S Druge dejavnosti 19.882 10,9
Vir podatkov: (SURS, 2013).
Tudi v EU 23 milijonov MSP oz. preko 98 % vseh podjetij predstavlja gonilno silo
celotnega evropskega gospodarstva. Ta nudijo dve tretjini vseh delovnih mest v
zasebnem sektorju, v zadnjih petih letih pa so ustvarila približno 80 % novih delovnih
mest (Evropska komisija, 2011, str. 5 in 11). Največ MSP predstavljajo mikro podjetja z
manj kot deset zaposlenimi (v letu 2013 kar 92,4 % vseh MSP). Skupaj so MSP v letu
2013 zaposlovala 88,8 mio. ljudi, kar predstavlja 66,9 % vseh zaposlenih, in ustvarila
58,1 % celotne dodane vrednosti v EU. Vloga MSP je ključnega pomena tudi za
evropsko gospodarsko okrevanje. Zagotavljanje pravih pogojev, v katerih se bodo MSP
razvijala, je bistvenega pomena za zagotavljanje trajnega okrevanja in doseganje
blaginje za vse državljane EU (Muller et al., 2014, str. 15). Število podjetij, število
zaposlenih in dodana vrednost MSP v EU v letu 2013 so prikazani v tabeli 6.
4 Vir: (SURS, 2013).
-
18
Tabela 6: Število podjetij, zaposlenost in dodana vrednost MSP v EU leta 2013
Mikro Mala Srednja MPS Velika Skupaj
Število podjetij
Število 19.969.338 1.378.374 223.648 21.571.360 43.517 21.614.908
% 92,4 % 6,4 % 1,0 % 99,8 % 0,2 % 100 %
Zaposlenost
Število 38.629.012 27.353.660 22.860.792 88.843.464 44.053.576 132.897.040
% 29,1 % 20,6 % 17,2 % 66,9 % 33,1 % 100 %
Dodana vrednost
Vrednost v
mio EUR 1.362.336 1.147.885 1.156.558 3.666.779 2.643.795 6.310.557
% 21,6 % 18,2 % 18,3 % 58,1 % 41,9 % 100 %
Vir: (Muller et al., 2014, str. 15).
Tudi drugod po svetu MSP predstavljajo hrbtenico gospodarstva in zaposlujejo velik
delež vseh zaposlenih. Na sliki 2 je prikazana gostota MSP na 1.000 prebivalcev po
svetu v letu 2010.
Slika 2: Gostota MSP po svetu na 1000 prebivalcev5
Vir: (Kushnir et al., 2010, str. 3).
Po ugotovitvah raziskave Kushnir et al. (2010, str. 3–4), ki so raziskovali število MSP
in zaposlenost v MSP v 132 državah po svetu, znaša povprečna gostota MSP na 1.000
prebivalcev 31. Države z največjim deležem so: Brunej (122), Indonezija (100),
Paragvaj (95), Češka (85) in Ekvador (84). Za celoten vzorec ugotavljajo, da imajo
države z večjim BDP/prebivalca v povprečju tudi večjo gostoto MSP.
5 Prevodi: Latin America and the Caribbean – Latinska Amerika in Karibsko otočje; High-income
OECD members – članice OECD z visokim BDP; Sub-Saharan Africa – Saharska in južna Afrika;
Middle East and North Africa – srednjevzhodna in severna Afrika; Europe and Central Asia – Evropa
in osrednja Azija; South Asia – južna Azija; High-income: non-OECD economies: države z visokim
BDP, ki niso članice OECD; East Asia and the Pacific (vzhodna Azija in pacifiško območje).
-
19
V svetovnem merilu se je število MSP na 1.000 ljudi od leta 2000 do 2009 povečalo za
6 %. Evropa in srednja Azija sta doživeli največji razcvet s 15 % rastjo. Tak hiter tempo
je verjetno povzročilo nadaljevanje postsovjetske privatizacije in pristop
vzhodnoevropskih gospodarstev v EU. MSP pa imajo poleg velikega pomena na
gospodarsko rast tudi veliko vlogo pri zaposlovanju, saj je v njih zaposlenih prek 30 %
vseh zaposlenih. Vzhodna Azija in Pacifik imajo najvišjo razmerje zaposlitve v MSP v
okviru celotne zaposlenosti, kar je predvsem posledica Kitajske, kjer je v MSP
zaposlenih kar 80 % celotne delovne populacije (prav tam, str. 4).
Pomen MSP se povečuje z razvojem države. Ayyagari et al. (2005, str. 8–19)
ugotavljajo, da imajo države na višji stopnji razvoja večji delež MSP v gospodarstvu in
manjši delež sive ekonomije in obratno. Medtem ko je manj kot 5,5 % uradno
zaposlenih v MSP v Azerbajdžanu, Belorusiji in na Tajskem, je nasprotno več kot 80 %
zaposlenih v Čilu, Grčiji in na Tajskem. Podobno je z deležem sive ekonomije, ki
variira od 9 % v Švici do 71 % na Tajskem. Države z večjim BDP na prebivalca imajo
večji delež MSP in delež zaposlenih v MSP. Na rast deleža MSP pozitivno vplivajo tudi
zmanjševanje vstopnih stroškov za podjetje, zaščita izumov oz. licenčna zaščita ter
učinkovitejša kreditna podpora.
2.3 Opredelitev rasti MSP
Ko govorimo o rasti podjetja, ne moremo mimo pojmov uspešnost, učinkovitost in
razvoj. Običajno so vsi med seboj povezani oz. soodvisni, ni pa nujno. Zaradi tega
bomo najprej nekaj besed namenili uspešnosti in učinkovitosti poslovanja ter razvoju
podjetja.
2.3.1 Uspešnost in učinkovitost
Uspešnost podjetja je odvisna od tega, kdo jo presoja. Za podjetnika pomeni uspeh, če
so uresničeni zadani cilji, za lastnike čim višji dobiček, za banko likvidnost in
kredibilnost, za državo čim več pobranih davkov in število zaposlenih, za zaposlene
zagotovljeno delovno mesto v prihodnje itd. Kljub temu obstajajo številne definicije
uspešnosti podjetja. Koletnik (2006, str. 214) meni, da je uspešnost odvisna od tega, ali
podjetje dela prave stvari, torej tiste, po katerih je povpraševanje na tržišču, kupci pa so
zanje pripravljeni priznati prodajno ceno, s katero podjetje doseže želeno oz. načrtovano
uspešnost. Belak (2002, str. 34–36) meni, da je podjetje uspešno, če posluje dobro oz.
boljše kot druga podjetja, zato velja naslednje:
uspešnost podjetja je pogoj za njegov obstoj;
uspešnost je pogojena s kakovostjo podjetja, ki jo prizna okolje;
kakovost je povezana z razvojem, ki je zato za vsako podjetje nujen, saj brez razvoja ni obstoja in življenja;
pri razvijanju podjetja je pomembna njegova rast kot možno sredstvo za uresničevanje razvoja;
obstoj podjetja, njegova uspešnost, razvoj in rast služijo večanju blaginje vseh njegovih udeležencev, kar pa je dolgoročni razvojni smoter podjetja,
podjetnika in vseh udeležencev.
Učinkovitost je običajno pogoj za uspešnost, vendar je sama po sebi še ne zagotavlja.
Možno je namreč zelo učinkovito uresničevati napačne stvari. Gotovo pa učinkovito
uresničevanje postavljenih ciljev vodi do visoke uspešnosti poslovanja (Tekavčič, 2002,
-
20
povzeto po Crnogaj, 2008, str. 47). Koletnik (2006, str. 215–216) meni, da lahko
učinkovitost presojamo z vidika:
tehnične učinkovitosti – doseganje načrtovanega vrednostnega in količinskega obsega poslovnih učinkov; splošna tehnična učinkovitost, doseganje
načrtovane splošne tehnične učinkovitosti in
ekonomske učinkovitosti (oz. gospodarnosti) – doseganje načrtovanega obsega stroškov v podjetju; splošna ekonomska učinkovitost podjetja, doseganje
načrtovane splošne ekonomske učinkovitosti podjetja.
2.3.2 Razvoj podjetja
Razvoj podjetja je pogosto enačen z rastjo podjetja, vendar razvoj podjetja pomeni
kontinuiran, ciljno usmerjen proces spreminjanja podjetje na boljše. Razvojno
spreminjanje zadeva različne dele in procese v podjetju, njegovo organizacijo in tudi
okolje. Sprememba obsega podjetja (rast) je le eden izmed možnih dejavnikov
njegovega razvoja. Pri tem je optimalna velikost podjetja pomemben dejavnik
njegovega obstoja. To pa je velikost, pri kateri je podjetje najuspešnejše (Belak, 2002,
str. 38–39).
Pomembnejše vidike za razvoj podjetja po Bleicherju (1996) povzema Duhova (2002,
str. 29–29):
z razvojem podjetja razumemo spreminjanje potencialov podjetja za ustvarjanje koristi za udeležence podjetja;
pomembno je ločevanje med nameravanim in realiziranim razvojem. Razlike rešujejo prilagajanja zastavljenih ciljev ter ukrepi oblikovanja in usmerjanja.
Odmiki zato povzročajo v managementu značilno dinamiko podjetniško-
političnega, strateškega in operativnega ravnanja v notranjosti podjetja;
politika podjetja opredeljuje želeno pot razvoja v prihodnosti, strategije jo konkretizirajo, venomer pa ostanejo (nastanejo) še lastne evolucijske,
nedoločljive sile, ki glede na dane okoliščine vplivajo na razvoj podjetja;
razvoj podjetja je na prvi pogled merljiv z opazovanjem in s spremljanjem kvantitativnih veličin prodaje, bilančne vsote, števila zaposlenih itd. Razvoj
podjetja izraža spreminjanje dolgoročnega ustvarjanja koristi za udeležence in
relativno pozicioniranje nasproti drugim podjetjem z izgradnjo strateških
uspešnostnih potencialov. Nasprotno se lahko tudi zmanjšanje kvantitativnih
količin šteje za pozitivni razvoj podjetja, kadar se s tem razvijejo novi strateški
uspešnostni potenciali oz. se izboljša relativni položaj podjetja v primerjavi s
konkurenti.
V tabeli 7 so prikazane značilnosti in razlike med rastjo in razvojem podjetja.
Tabela 7: Značilnosti rasti in razvoja podjetja
Rast Razvoj
Kvantitativne spremembe Kakovostne spremembe
Povečanje učinkovitosti Povečanje uspešnosti
Introvertiranost – proizvodna usmerjenost Ekonomija kakovosti in različnosti (angl.
economies of scope)
Veliki sistemi Organizacije »človeških razsežnosti«
Poslušnost in rutina Ustvarjalni nemir in inovacije Vir: (Kajzer, 1998, povzeto po Duh, 2002, str. 49).
-
21
2.3.3 Rast podjetja
Podjetje lahko raste na različne načine, ki niso nujno med seboj povezani. Glavni motiv
je gotovo maksimizacija dobička. Podjetje z rastjo išče optimalno velikost, to je tista,
pri kateri doseže maksimalni dobiček. Tajnikar (1997, str. 49–51) meni, da se rast
podjetja lahko uveljavlja kot:
večja količina proizvodov in storitev;
večanje dohodka, ki je posledica dodatno zaposlene delovne sile, nakupa novih strojev, prostorov;
večji izkoristek proizvodnih zmogljivosti oz. povečanje produktivnosti dela;
povečanje dobička, ki je posledica spremembe politike cen;
večanje baze kupcev;
včasih je rast podjetja tudi v tem, da se spremenita proizvodna sestava in sestava blaga, ki ga podjetje ponuja na trgu.
Vahčič (1995, povzeto po Senjur, 2002, str. 221) meni, da manjša, HRP (gazele), ki so
eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja, rastejo na naslednjih
podlagah:
na podlagi izkoriščanja neizkoriščenih razvojnih dejavnikov: nezaposlena delovna sila, neizkoriščen kapital;
na podlagi izkoriščanja inovacij, kjer gre za lastne inovacije, vendar ne na podlagi lastnih izdatkov za raziskave in razvoj;
izkoriščajo in poiščejo tržne niše potencialnega ali neizkoriščenega povpraševanja;
polnijo vrzel v nepopolni velikostni strukturi podjetij.
Značilnosti rastočih podjetij so naslednje (Doren, 2012b):
je podjetnik/lastnik/manager izkušena oseba,
organizacijsko razvejana struktura,
je način vodenja in izvajanja dela timski oz. skupinski, fleksibilne oblike dela, stabilna struktura zaposlenih (malo fluktuacij), urejena birokratizacija,
dajejo velik poudarek kakovostnemu odnosu z zaposlenimi,
je finančni nadzor znotraj podjetja organiziran po profitnih centrih,
imajo izbrano ustrezno obliko financiranja rasti,
sprotno mesečno spremljajo podatke poslovanja, ustrezno načrtujejo, analizirajo in izvajajo kontrolo (denarni tok, prodaja itd.),
imajo dober odnos s kupci in tesno sodelujejo z njimi,
so inovativni na vseh ravneh in v vseh ozirih,
jim je cilj dobiček, ne prodaja (maksimizirajo dobiček, povečujejo prodajo),
je rastoči trg njihov temelj za rast.
Glede na stopnjo rasti Pšeničny et al. (2000, str. 155) razvrščajo podjetja v naslednji pet
skupin:
hitro rastoča podjetja – podjetja, ki dosegajo zelo hitro rast, njihova rast v 5-letnem obdobju je realno večja od 50 %,
rastoča podjetja – podjetja, ki dosegajo zmerno rast, rastejo realno hitreje od letne stopnje rasti BDP,
povprečna podjetja – podjetja, ki rastejo skozi daljše obdobje z enako stopnjo rasti kot gospodarstvo,
-
22
usihajoča podjetja – podjetja, ki zaostajajo za povprečjem v gospodarstvu in panogi ter imajo negativno stopnjo rasti,
odmirajoča podjetja – podjetja, ki odmirajo in skozi daljše časovno obdobje zmanjšujejo obseg svojega poslovanja.
Vzroki za rast podjetij so lahko številni in zelo različni. Kot najpogostejši pa so
največkrat omenjeni naslednji (Doren, 2012b):
pritiski trga, da nas konkurenca ne prehiti,
tekmovalnost podjetja, da želi biti prvo na trgu npr. zaradi želje po prestižu,
družbeni pritiski – npr. vodilni manager mora uspeti, da bo sprejet v določen krog ljudi, ki mu bodo pomagali do novih poslov,
doseči optimalno velikost podjetja – tj. maksimizirati dobiček,
razpršitev tveganja zaradi nekaterih oblik rasti,
spontanost odziva podjetja na trg – npr. zahteva kupcev po nadgradnji nekega izdelka/storitve, ker se je pokazala nova dodana vrednost na proizvodu, na kar
podjetje, ki to prodaja, sploh ni pomislilo, da bi se lahko v tak namen
uporabilo,
včasih pa celo tudi spontani in nepredvideni dogodki (nepredviden velik odziv na nov izdelek/storitev, ki se je pojavila na trgu – značilno za inovacije, kjer ni
bila predvidena takšna eksplozija interesa s strani kupcev).
Po navadi je hitra rast znak uspeha, vendar obstaja nevarnost, da hitra rast spremeni
status novega posla iz donosnega v propadlega, če podjetnik ni pozoren na nekatere
občutljive točke. Problemi hitre rasti so: lahko prikrije slabo vodstvo, nezadostno
načrtovanje ali zapravljena sredstva; slabi učinkovito vodenje; povzroči, da se podjetje
oddalji od svojih ciljev; vodi h komunikacijskim oviram; premalo pozornosti je
namenjene usposabljanju in razvoju ljudi; lahko pripelje k stresnim situacijam in
pregorevanju; ni prenosa odgovornosti, nadzor opravljajo le ustanovitelji in tako
ustvarjajo zastoje pri sprejemanju vodstvenih odločitev; ni kakovostnega nadzora. Zato
je treba postaviti mejo rasti podjetja, saj dobro prihodnje finančno stanje zahteva
nadzorovano stopnjo rasti. Meje rasti kateregakoli podjetja so odvisne od
razpoložljivosti trga, kapitala in vodstvenega talenta. Prehitra rast lahko te meje
raztegne in pripelje do resnih finančnih problemov pa tudi do bankrota (Antončič et al.,
2002, str. 364–365). Na sliki 3 je prikazan cikel rasti novega podjetja.
Slika 3: Cikel rasti novega podjetja
Vir: (Antončič et al., 2002, str. 372).
-
23
Podjetje ima več možnosti za rast: generično ali z diverzifikacijo, s franšizami, z nakupi
in s prodajami licenc, z joint-venture posli, s strateškimi partnerstvi, s spojitvami,
pripojitvami in prevzemi. Za katero strategijo rasti se bo odločilo, je odvisno predvsem
od tega, kaj želi z navedenim doseči, v vseh primerih pa morajo biti zagotovljeni
določeni pogoji. Da podjetje lahko raste generično, mora obstajati dovolj velik in rastoči
trg ter biti zagotovljena ustrezna dobičkonosnost. Podjetje mora imeti zagotovljenih
dovolj finančnih virov, s katerimi bo financiralo svojo načrtovano rast. Nujno je, da
podjetje poskrbi za ustrezen denarni tok, da ne pride do nelikvidnosti ali celo
insolventnosti in zatona podjetja. Za diverzifikacijo pa se podjetja po navadi odločijo,
ko generično ne morejo več rasti (npr. zaradi zasičenega trga). Pogoj je tudi ustrezno
organizirano poslovanja v generični rasti, saj v nasprotnem primeru lahko obstaja velika
verjetnost, da v diverzifikacijski rasti ne bo uspelo, kar pa bo hkrati vplivalo tudi na
težave v generičnem delu rasti. Namen diverzifikacije je podpreti temeljni, že obstoječi
program v podjetju in mu omogočiti nadaljnjo generično rast (Doren, 2012a).
Podjetje se lahko odloči rasti z licenco ali s franšizo. Razlika med njima je v tem, da gre
pri licenci za nakup tehnologije, pri čemer se podjetje izogne dragim raziskavam in
stroškom razvoja, pri franšizi pa za nakup celotnega poslovnega koncepta ('know how',
kako organizirati celotno podjetja, proizvajati, kako obravnavati kupce, dobavitelje,
kako prodajati itd.). Podjetje lahko raste z joint-venture poslom, tj. da dve podjetji za
določen čas ustanovita skupaj tretje podjetje v namen, da izpeljeta določen
projekt/posel, pri čemer si delita sredstva, prihodke in stroške. Podjetje se lahko tudi
odloči za rast s strateškimi partnerstvi, pri katerih sta najpogostejša mreženje in
podizvajalske pogodbe, katerih temeljni namen je zmanjševanje velikosti podjetij, kar v
zadnjem času postaja trend v poslovnem svetu, saj s takšnim načinom rasti dosežemo
bistveno učinkovitejše poslovanje. Spojitev, pripojitev oz. prevzem je naslednji način
rasti. Dinamično podjetje (lastniki in management), ki je uspešno v rasti, načrtuje rast
izključno na dolgi rok. Smiselno je, da podjetje raste do meje, dokler raste tudi dobiček
(prav tam).
Zaradi vsega navedenega lahko zaključimo, da je merjenje rasti podjetja zelo
kompleksno. Portal E-podjetnik navaja, da je rast podjetja pojav, ki nastane v razmerju
med količino proizvedenega blaga in storitev, cenami, zaposleno delovno silo in
proizvajalnimi sredstvi. Čeprav se v praksi opredeljuje, da podjetje raste že, če se mu
povečuje dobiček, predmetno v resnici ne zadostuje za takšno klasifikacijo. Dejansko
rast pomeni sklop več dejavnikov, ki skupaj tvorijo rast podjetja (Doren, 2012c):
povečanje prodaje (celotne prodaje, zaradi zvišanja cen, inovacij itd.);
količinsko povečanje obsega proizvodnje (zmogljivost, produktivnost);
povečanje števila zaposlenih delavcev;
sredstva se zvišujejo oz. ostajajo vrednostno približno na isti ravni (ne smejo imeti korenitega padca);
plasiranje novih izdelkov, storitev na trg, osvajanje novih trgov, prodajnih kanalov, nakupi podjetij itd. in
povečanje dobička.
Najpogosteje uporabljena merila rasti v raziskavah o rasti podjetij pa so relativna
sprememba celotnih sredstev, prihodkov od prodaje ter števila zaposlenih v dve- do
petletnem obdobju. Ti podatki so javno dostopni in primerljivi. Ardishvili et al. (1998,
povzeto po Širec, 2011, str. 22) menijo, da je v primeru uporabe enega samega merila
smiselno uporabiti prihodke od prodaje, saj je ta podatek javno dostopen in relativno
-
24
neobčutljiv za kapitalsko intenzivnost in stopnjo integracije. Poleg prednosti pa ima to
merilo tudi svoje slabosti, saj nanj