DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Slovenska policija zaščitniki ljudstva ali posameznikov?
Marec, 2014 Gregor Gologranc
Mentor: Izr. Prof. Ddr. Teodora Ivanuša
Somentor: Viš. pred. Dr. Srečko F. Krope
2
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdelavi in nastanku diplomskega
dela, predvsem pa bi se želel zahvaliti vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani.
Prav tako gre zahvala tudi mentorici izr. prof. ddr. Teodori Ivanuši in somentorju
višjemu predavatelju dr. Srečku Felixu Kropetu. Želel bi se tudi zahvaliti svojim
staršem in staremu očetu za skrb, podporo, spodbudo ter potrpežljivost v času
študija.
Hvala!
3
Kazalo
1 Uvod .......................................................................................... 8
2 Metodološki pristop ......................................................................... 9
2.1 Predmet in cilj ......................................................................... 9
2.2 Metode .................................................................................. 9
2.3 Hipoteze ................................................................................ 9
3 Naloge in pooblastila Slovenske policije, temeljni pojmi ............................ 10
3.1 Naloge policije ........................................................................ 10
3.2 Pooblastila policije ................................................................... 11
3.3 Temeljni pojmi ....................................................................... 13
3.3.1 Pojem združevanja in zbiranja ................................................ 13
3.3.2 Pojem množice .................................................................. 13
3.3.3 Oblike in lastnosti posameznih množic ...................................... 14
3.3.4 Dejavniki množice .............................................................. 15
3.3.5 Pojem demonstracij ............................................................ 16
3.4 Odgovornost policije ................................................................. 17
3.4.1 Posebna policijska enota, njena organiziranost in postopki .............. 18
4 Predstavitev rezultatov ................................................................... 21
5 Razprava .................................................................................... 41
6 Potrjevanje hipotez ....................................................................... 49
7 Zaključek .................................................................................... 50
8 Uporabljeni viri ............................................................................ 52
4
Kazalo grafikonov
Grafikon 1: Delo Slovenske policije na nedavnih protestnih zborovanjih ocenjujem kot
prekoračitev pooblastil ......................................................................... 22
Grafikon 2: Policija je bila na nedavnih protestnih zborovanjih pregroba v smislu
uporabe prisilnih sredstev ..................................................................... 23
Grafikon 3: Policija bi lahko vzpostavila javni red in mir brez uporabe prisilnih
sredstev ........................................................................................... 23
Grafikon 4: Policija bi za vzpostavitev javnega reda in miru morala uporabiti zgolj
palico kot prisilno sredstvo .................................................................... 24
Grafikon 5: Policija bi morala udeležence protestnih shodov samo pozvati, naj se
razidejo, ne pa tudi uporabiti prisilna sredstva ............................................ 24
Grafikon 6: Vsa zborovanja v vseh mestih so bila legalna ................................. 25
Grafikon 7: Odzivi protestnikov so bili primerni ............................................ 26
Grafikon 8: Slovenska policija je dobro poskrbela za javni red in mir ter varnost .... 26
Grafikon 9: Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za posameznike ........ 27
Grafikon 10: Pri poročanju o nedavnih demonstracijah so bili mediji premalo
objektivni ........................................................................................ 27
Grafikon 11: Mediji so policijo prikazovali kot potencialno grožnjo ljudem ........... 28
Grafikon 12: Slovenska policija je bila uspešna pri obvladovanju demonstracij v vseh
mestih po Sloveniji .............................................................................. 28
Grafikon 13: Slovenska policija bi morala pri svojem delu uporabiti večjo represijo
zoper udeležence demonstracij ............................................................... 29
Grafikon 14: Ob prvih demonstracijah bi morala Slovenska policija odreagirati tako,
da bi preprečila naslednje demonstracije ................................................... 29
Grafikon 15: Policija bi morala ob takih dogodkih, kot so demonstracije, imeti več
pooblastil ......................................................................................... 30
Grafikon 16: Policija je ščitila udeležence na nedavnih demonstracijah ............... 30
5
Grafikon 17: Udeležence nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija
kazensko preganjati ............................................................................ 31
Grafikon 18: Politika ima prevelik vpliv na Slovensko policijo ........................... 32
Grafikon 19: Zaradi dejanj policije se je zaupanje ljudi v pravno državo zmanjšalo . 32
Grafikon 20: Policisti bi morali biti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med
vrstami protestnikov ............................................................................ 33
Grafikon 21: Zakon o nalogah in pooblastilih policije daje policistom dovolj jasna
pooblastila ....................................................................................... 34
Grafikon 22: Mediji so o protestih poročali objektivno .................................... 34
Grafikon 23: V veliki meri so za zborovanja oziroma demonstracije krivi mediji ..... 35
Grafikon 24: Slovenska policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin ........... 35
Grafikon 25: Slovenska policija deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva ........... 36
Kazalo slik
Slika 1: Organigram razdelitve dejavnikov množice, ki vplivajo nanjo (Vir: Psihologija
množice) .......................................................................................... 16
Kazalo tabel
Tabela 1: Spol respondentov .................................................................. 36
Tabela 2: Starost respondentov; min. 18 let, max. 73 let ................................ 37
Tabela 3: Dosežena stopnja izobrazbe ....................................................... 38
Tabela 4: Oblika zaposlitve .................................................................... 39
Tabela 5: Kraj bivanja .......................................................................... 39
Tabela 6: Splošne izkušnje v stiku s policijo ................................................ 40
Tabela 7: Mediana in standardni odklon glede na trditev ................................. 45
6
Povzetek
Nedavne razmere so pokazale, kakšno uničevalno moč lahko imajo množice in kaj vse
lahko storijo. Pojavljala so se namigovanja o prekoračitvi pooblastil policije in o tem,
da policija izgublja zaupanje. Glede na obstoječe zakone je policija ravnala zakonito
v največji možni meri, saj je svoja pooblastila stopnjevala od najmilejšega do
najstrožjega (brez uporabe strelnega orožja). V ustavi Republike Slovenije je v 42.
členu jasno opredeljena pravica do svobodnega in mirnega zbiranja. Rezultati
izvedene raziskave kažejo, da ljudje niso zgubili zaupanja v policiste in so jih
dojemali kot varuhe zakona oziroma kot zaščito za vse ki so bili prisotni, brez
ščitenja posameznih skupin, t. i. zainteresiranih skupin.
Ljudje menijo, da ima politika prevelik vpliv na organe pregona, kar izkaže tudi
raziskava, vendar sistem to dokaj uspešno regulira in preprečuje. Rekli bi lahko, da
imajo tudi mediji vpliv na razmišljanje in odzive prebivalstva.
Poznamo več vrst množic, ki se medsebojno razlikujejo. Najbolj nevarna množica za
ljudi je agresivna množica in takšno je treba nemudoma odstraniti. Do negativnega
etiketiranja policije je prišlo tudi zaradi premalo objektivnega poročanja medijev,
kar so vprašani v raziskavi tudi potrdili.
Na dane razmere vpliva ekonomsko-socialni standard, kar je pripeljalo čez psihološko
mejo, posledica pa so bili množični izgredi.
Ključne besede: slovenska policija, policija, zakon, ustava, naloge policije,
odgovornost, zakonitost, represivna sredstva.
7
Summary
Recent occurences have proved how destructive crowds can be and what they are
capable of. There have been some allegations regarding the police having crossed its
jurisdictional authorities in performing their duties and some insinuations that people
have been losing trust in the Police force.
However, in compliance with the existing laws/legislation, the police have acted in
accordance with the laws and police powers, whereby the measures have been
implemented progressively without having used firearms.
The Constitution of the Republic of Slovenia in Article 42 stipulates the right to
peaceful assembly and public meeting.
According to the survey conducted, citizens have not lost trust in the police force.
Furthermore, the police have been comprehended as the guardians of law, i.e. as the
protectors of s.c. interest groups.
People believe that politics has oversized influence on the police, which is confirmed
by the research; nevertheless, the system has been fairly successful in dealing with it
and in preventing it.
We could claim that media influences peoples' opinions and responses.
There are a few types of crowds, which are to be distinguished. The most violent
type is an aggressive type of crowd, which requires immediate intervention.
Among the factors that contribute to negative labeling slapped on the police are
media reports being insufficiently objective, which is validated by the research.
Current circumstances are influenced by the socio-economic standard, resulting in
crossing the psychological boundaries and massive rioting.
Key words: Slovenian national police, the police, legislation, the Constitution of the
Republic of Slovenia, areas of work of the police / police tasks, key concepts,
liability, legitimacy, means of repression
8
1 Uvod
V diplomski nalogi predstavljamo rezultate raziskave o protestih množic v mestih po
Sloveniji, ki so se intenzivno dogajali v letu 2012 in se nadaljevali v prvo polovico
leta 2013. Z raziskavo smo ugotavljali mnenje javnosti o tem, ali je policija zaščitnik
ljudstva, bodisi zainteresiranih skupin ali nič od naštetega.
V začetku naloge smo se oprli na teoretični del, v drugem delu pa na empirični del
(raziskavo). V prvem delu diplomske naloge tako govorimo na splošno o nalogah
policije, nadalje o pooblastilih policije itd. Za lažje razumevanje terminologije smo
razložili tudi temeljne pojme, kot so demonstracije, protesti, zborovanja itd.
V drugem delu naloge smo se oprli na raziskavo, ki je bistvena za našo diplomsko
nalogo. Z narejeno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov respondentov
poskušali ovreči ali potrditi zastavljene hipoteze ter ugotoviti, kako so ljudje
dojemali policijo na demonstracijah.
V nalogi nas zanima fenomen nedavnih množičnih protestov in demonstracij,
domnevno označenih kot nelegalne. Osrednjo vlogo pri nadzoru in obvladovanju
omenjenih dogodkov je imela policija.
Policija je bila ob teh dogodkih tako pozitivno kot negativno etiketirana; pri čemer so
imeli glavno sporočilno vlogo mediji, ne pa avtoritete v Slovenski policiji. V javnosti
se pojavljata vsaj dve domnevi:
policija je delovala pozitivno in
v antitezi: policija je delovala negativno.
Iz tega izhaja tudi osrednje vprašanje naše diplomske naloge oziroma raziskave: ali
je policija zaščitnik ljudstva ali posameznikov/zainteresiranih skupin, ali eno ali
drugo, ali oboje.
9
2 Metodološki pristop
2.1 Predmet in cilj
V diplomski nalogi smo uporabljali različne metodološke pristope, zaradi večje
preglednosti in lažje razumljivosti podatkov. Katere metodološke pristope smo v
nalogi uporabili, bomo razložili v naslednjem podpoglavju, navedli pa bomo tudi
zastavljene hipoteze, ki smo jih s pomočjo narejene raziskave zavrnili ali potrdili.
Eden od metodoloških pristopov je tudi raziskava, ki smo jo opravili preko spleta.
Predmet našega diplomskega dela je obravnavanje t. i. fenomena »nedavnih«
množičnih protestov, demonstracij, ki so označene kot nelegalne in tudi kot
organizirane (podkupljene) s strani politike.
Cilj diplomskega dela pa je razjasniti, kako je slovensko ljudstvo dejansko dojemalo
policijo: kot zaščito zase, zaščito vseh ali zainteresiranih skupin.
2.2 Metode
Za pisanje diplomskega dela bomo uporabili deskriptivno metodo, metodo analize
vsebine pisnih virov (strokovne literature, zakonodaje itd.) in metodo analize
internetnih virov ter primarno analizo podatkov raziskave.
2.3 Hipoteze
V diplomskem delu smo si postavili več hipotez, ki smo jih skozi proučevanje potrdili
oziroma zavrnili.
Hipoteza številka 1: »Policija je servis za varnost kot splošno dobrino.«
Hipoteza številka 2: »Policija je orodje posameznika ali zainteresiranih skupin v
imenu obstoječe zakonodaje.«
Hipoteza številka 3: »Policija je torej zaščitnik posameznikov, ljudstva ali oboje,
glede na posamezne okoliščine.«
10
3 Naloge in pooblastila Slovenske policije, temeljni
pojmi
V naslednjih podpoglavjih se bomo osredotočili predvsem na bistvene naloge, ki se
zadevajo policijo, njena pooblastila in njihovo izvajanje.
Temeljne pojme bomo razložili zaradi lažje interpretacije in boljšega razumevanja
celotnega besedila naloge. Termini, ki so temelj (nedavnih) dogajanj, so že kar nekaj
časa v uporabi in veljavi, tako da se bomo samo orisno dotaknili posameznih in jih
razložili oziroma nakazali bistvo temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje
situacije. Nemalokrat lahko opazimo, da veliko ljudi meša pojme, predvsem pa si jih
razlagajo, kot želijo sami, in ne kot jih opredeljuje zakon.
Naloge in pooblastila Slovenske policije so natančneje opredeljeni v Zakonu o
nalogah in pooblastilih policije (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).
3.1 Naloge policije
Naloge policije so jasno opredeljene v ZNPPol (2013). Naloge policije so zakonske
določbe, ki jih mora policija upoštevati in uresničevati. Res je, da nekatere naloge
izhajajo iz temeljnih dolžnosti. Policija mora pri izvajanju nalog vedno upoštevati
načelo preudarnosti in zakonitosti, saj ne sme in ne more prekoračiti svojih
pooblastil. Kolenc (2002) tudi opisuje načela zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti,
humanega ravnanja in imunitete.
Naloge policije so opredeljene v 4. Členu, in sicer gre za naslednje (ZNPPol, 2013):
varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov,
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih
ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje
dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev
premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,
vzdrževanje javnega reda,
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki
so dane v uporabo za javni promet,
nadzor državne meje,
11
naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
varovanje določenih oseb, prostorov, objektov, in če z zakonom ni določeno
drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih
organov,
naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.
3.2 Pooblastila policije
Pooblastila policije so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo lažje in
bolj učinkovito delo. Vsako pooblastilo, določeno z zakonom, pomeni določen poseg v
človekove pravice, zato se morajo ta uporabljati zakonito in strokovno, kot
narekujejo zakon in podzakonski predpisi.
Pri uporabi pooblastil morajo policisti delovati skladno z ustavo, zakoni,
spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nekatera pooblastila pa lahko
človekove svoboščine omejijo, vendar le tista, ki so določena z ustavo ali zakonom.
Policistom so dana pooblastila po uradni dolžnosti, ki jih morajo pri svojem delu
uporabljati, vendar jih lahko uporabljajo tudi po odredbi policijskega vodje ali
nalogu sodišča, drugega organa, ki ga za to pooblašča zakon, ali po nalogu državnega
tožilca.
Temelj vsake demokratične družbe je spoštovanje temeljnih človekovih pravic,
svoboščin in dostojanstva. Iz navedenega izhaja delovanje represivnih organov
(Kolenc, 2002).
Pri izvajanju policijskih pooblastil policisti ne spoštujejo samo primarnih načel,
ampak upoštevajo tudi načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti, načelo humanega
ravnanja, načelo strokovnosti in načelo imunitete (Kolenc, 2002). Našteta načela
bomo opisali v nadaljevanju.
Temeljna načela za uporabo policijskih pooblastil so (Žaberl, 2006):
načelo zakonitosti: je temeljno načelo pri uporabi policijskih pooblastil. Vsak
postopek ali dejanje policista mora temeljiti na zakonu in vsa pooblastila
morajo biti izvedena na način, ki ga predpisuje zakon ali kateri od
podzakonskih aktov. Policisti v postopkih ne smejo kršiti temeljnega načela
zakonitosti, ne glede na to, ali so na službeni dolžnosti ali ne.
12
Načelo sorazmernosti: je eno izmed temeljnih načel policijskega dela. Načelo
predstavlja kriterij in limit, ki ga policisti pri izvajanju policijskih pooblastil
ne smejo prekoračiti.
Načelo humanega ravnanja: zajema norme, ki policista pooblaščajo, da lahko
v določenih primerih ukrepa, vendar ti ukrepi stopijo v veljavo šele, ko je
občan v postopku. Policist mora pri svojem delu ravnati življenjsko in
humano. Spoštovati mora človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
Načelo strokovnosti: pomeni usvojitev določenih vrst znanj, ki jih policist
pokaže pri posameznem postopku s svojim pristopom, nastopom ali izvedbo
postopka. Načelo se nanaša na način oziroma postopek izvajanja policijskih
pooblastil. Vsa pooblastila morajo biti izvedena odločno in strokovno.
Načelo imunitete: pomeni, da je določena oseba izvzeta pri določenih
policijskih postopkih. V okvir tega načela spadajo diplomatska imuniteta,
poslanska imuniteta in imuniteta vojaških oseb, slednja pa ni izvzeta iz
pravne jurisdikcije. Na načelo imunitete opozarja tudi pravilnik o policijskih
pooblastilih.
Pooblastila policije so določena v 33. Členu, in sicer (ZNPPol, 2013):
zbirati obvestila,
vabiti,
opozarjati,
ukazovati,
ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek,
iskati osebe,
izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo,
izvajati prepoznavo oseb po fotografijah,
izdelovati fotorobote,
izvajati poligrafski postopek,
postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami,
uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva,
opravljati varnostne preglede,
opravljati preglede oseb,
vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore,
13
zasegati predmete,
opravljati protiteroristične preglede,
začasno omejevati gibanje oseb,
privesti osebe,
prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju,
prepovedati udeležbo na športnih prireditvah,
prekiniti potovanje,
pridržati osebe,
uporabljati prisilna sredstva,
varnostno preverjati osebe,
izvajati akreditacijski postopek,
izvajati policijska pooblastila na vodah,
zbirati in obdelovati podatke in
izvajati druga policijska pooblastila določena v zakonih.
3.3 Temeljni pojmi
S temeljnimi pojmi označujemo osnovne termine (izraze), ki se uporabljajo in so
potrebni za razumevanje.
Pojmi, ki jih bomo navedli in razložili, se uporabljajo v praksi in so potrebni za
razumevanje razlik med posameznimi postopki ali dogodki, kot so na primer
zborovanja, demonstracije, shodi itd.
3.3.1 Pojem združevanja in zbiranja
V 42. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava, 1991) piše, da pojem združevanja in
zbiranja lahko razumemo kot pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.
Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh
pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred
širjenjem nalezljivih bolezni.
3.3.2 Pojem množice
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je množica definirana kot »velika strnjena
skupina ljudi.« (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, 2013)
14
V delu Postopki policije avtorji množico opisujejo kot neorganizirano publiko.
Neorganizirana množica pa je večja skupina ljudi, ki so iz podobnih razlogov na istem
kraju, organizirana množica pa je večja skupina ljudi z istimi cilji in podobnimi
interesi (mirna, nemirna, agresivna). Množica je sestavljena iz akterjev in kolovodij
(pogosto v prvih vrstah ali pa tudi ne), pristašev in somišljenikov kolovodij (glavni del
množice) ter radovednežev (bolj ali manj naključno navzoči in najlažje odstranljivi).
Oblike množice so odvisne od sestave, npr. študentje, delavci, verniki idr. Na
množico se z opozorili da zelo malo vplivati in reakcije udeleženih pogosto
nepredvidljive. Osebne lastnosti posameznika se v množici potiskajo v ozadje,
samokontrola posameznika popušča. Posamezniki v množici storijo dejanja, ki jih
sicer ne bi (Gorenak, Pagon, Starc in Žaberl, 2009).
Canetti (2004: 11) razume pojem množice na naslednji način: »Množica je tista, kjer
je človek odrešen strahu pred dotikom. To je edina situacija, kjer se strah sprevrže v
svoje nasprotje. Človek potrebuje gosto množico, kjer se telo pritiska ob telo.«
V tujini prve oblike množic poznajo že v 19. stoletju, zato je marsikje tudi
razumevanje pojma drugačno. Množico, ki je lahko nevarna za okolje, razumejo kot
družbeni problem, saj se v takšno množico največkrat združujejo ljudje z nizkim IQ-
jem. Tujina razlikuje med pojmoma publika in skupina. Publiko razumejo kot manjšo
skupino, ki ni nevarna okolju, do trenutka, ko je zadovoljna s svojim načinom
življenja in s sistemom, v katerem živi. Skupino (večjo množico) pa razumejo kot
organizirano ali neorganizirano skupino s podobnimi stališči na enakem kraju, ki je
lahko okolici nevarna ali ne (Drury in Stott, 2013).
3.3.3 Oblike in lastnosti posameznih množic
Ko govorimo o množici, mislimo na večjo skupino ljudi, ki je na določenem mestu z
določenim namenom, vendar pa je treba pri tem izpostaviti dejstvo, da obstaja več
oblik množic in njihovih lastnosti.
Vujasinović in Simonović (1970) v svojem delu Priručnik za postupanje pri održavanju
javnog reda i mira na masovnima skupovima predstavita in izpostavita najpogostejše
oblike množic.
Oblike in lastnosti množic:
neorganizirana množica: je navadno skupina ljudi, ki nimajo skupnega cilja,
torej brez jasno izpolnjenih skupnih interesov in edinstvenega vedenja.
15
Nestalna množica: lahko menja razpoloženje in njene reakcije so lahko
nepričakovane. Kako bo odreagirala in kaj bo izbrala, je odvisno od trenutnih
skupnih interesov, strukturne miselnosti večine članov množice.
Mirna množica: je tista, ki spoštuje uveljavljanje norme obnašanja in
dejavnosti. Taka masa ne glede na to, kako je nastala, ne predstavlja posebne
težave v pogledu ohranjanja javnega reda in miru.
Nemirna množica: je tista, ki se sooča z zakonitimi nalogami javnih organov in
njihovimi pooblaščenci (zaposlenimi osebami) glede na prepoved gibanja,
dostopa ali zadrževanja na določenih krajih ter prevzema druga dela in
akcije, s katerimi krši javni red in mir v večjem obsegu ali ogroža varnost ljudi
in premoženja. V nemirni množici so zmeraj prisotni in dejavni zlasti ljudje,
ki so kriminalci, neuravnotežene osebe in izhajajo že iz znanih incidentov.
Agresivna množica: stoji nasproti posameznikom in nemirni množici ter
pogosto kaže znake agresivnosti. To so žalitve in fizični napadi na organe
pregona, uničenje ali škoda tuji lastnini.
3.3.4 Dejavniki množice
»Dejavniki množice so vse to, kar se pojavlja tik pred njo ali hkrati z njo. Mnogi so z
njo v vzročnem odnosu, mnogi pa ne, temveč so povezani zaradi skupnega vzroka.
Vzročne odnose je posebno težko dokazati, posebno kadar ne moremo izvajati
eksperimenta. Dejavnike lahko razdelimo na tiste, ki vplivajo na množico
neposredno, preden se zbere, in med zborovanjem (npr. temperatura zraka, govori),
in na tiste, ki vplivajo nanjo mnogo prej in po navadi trajajo tudi po njej (npr.
ekonomska kriza). Vsebinski dejavniki so ideje in cilji, za katere se množica poteguje
(npr. programi strank in gibanj).« (Pečjak, 1994:59)
Dejavnike množice lahko razdelimo na naslednje skupine:
16
Slika 1: Organigram razdelitve dejavnikov množice, ki vplivajo nanjo (Vir: Psihologija
množice)
Obstaja več vrst dejavnikov, ki vplivajo na množico. Iz organigrama vidimo, da lahko
dejavnike, ki vplivajo na obnašanje množice, razdelimo na fizične in socialne.
Poudariti pa je treba, da je mejo med temi dejavniki težko vzpostaviti.
Dejavniki, ki jih lahko prištevamo pod fizične, so naslednji: število udeležencev
srečanja, gostota udeležencev srečanja, dejavniki anonimnosti, temperatura okolja,
sončne pege, gibanje, socialni dražljaji ter alkohol in druga mamila. V sklop socialnih
dejavnikov pa prištevamo velikost in število jedrnih skupin ter govore (Pečjak, 1994).
3.3.5 Pojem demonstracij
Slovar slovenskega knjižnega jezika demonstracije opisuje kot »množično izražanje
razpoloženja, navadno v znak protesta.« (ZRC SAZU, 2013)
Demonstracije so praviloma napovedane, vzroki zanje pa so različni. Za
demonstracije je treba izdelati podrobne načrte varovanja, potrebna je strpnost pri
postopkih in možni so vsi policijski ukrepi (Gorenak et al., 2009).
V delu hrvaškega avtorja Socijalna psihologija je pojem demonstracij opredeljen na
naslednji način: »Demonstracije so nekaj, kar po navadi spada med izgrede, vendar
kot takšne niso nekaj, kar skrbi vladajoče razrede in kroge, temveč so zaskrbljujoče
masovne nenapovedane demonstracije, ki gredo mimo in proti obstoječim
DEJAVNIKI MNOŽICE
ZUNANJI DEJAVNIKI
KOLEKTIVNA OSEBNOST
NOTRANJI DEJAVNIKI
SOCIALNI DEJAVNIKI
INDIVIDUALNA OSEBNOST FIZIČNI DEJAVNIKI
FORMALNI DEJAVNIKI VSEBINSKI DEJAVNIKI
17
institucijam ter predstavljajo grožnjo ustaljenem miru in ureditvi. Demonstracije so
že od nekdaj močno orodje političnega boja. Na splošno lahko rečemo, da je za
udeležence demonstracij značilno, da razumejo cilje in namene svojih dejanj.«
(Zvonarević, 1989)
3.4 Odgovornost policije
Zakon o javnih zbiranjih (2011) določa: »Za pravilen potek shoda oziroma prireditve
je odgovoren vodja. Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z
napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v
izdanem dovoljenju. Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne
predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi«.
Zakon veleva, da je potek prireditve odgovornost policije: »Če je shod oziroma
prireditev organizirana v skladu z določbami zakona, je policija dolžna zagotoviti, da
shod oziroma prireditev ne bo motena ali ovirana. Policija po uradni dolžnosti
vzdržuje javni red ob sprevodih in demonstracijah.«
V medijih so se pojavljale najrazličnejše teorije o odgovornosti glede protestov in
demonstracij. Nakazovali so, da je za nastalo situacijo v veliki meri odgovorna
policija. Dr. Peter Umek je v enem izmed svojih intervjujev dejal: »S posnetkov se
vidi, da se je kordon začel pomikati proti protestnikom, verjetno z namenom
zavarovati stavbe. Protestniki bi se na ukaze policistov morali odzvati in se umakniti.
Jasno je, zdrava pamet ti govori, da se je bolje, ko vidiš, da so zadeve napete, da se
nekaj dogaja, čim prej umakniti tudi če si se na kraju znašel povsem po naključju
ali pa si le šel mimo. Policisti so očitno dobili ukaz, da morajo napredovati, da se
morajo pomakniti naprej, in so to morali storiti,« poudarja in dodaja, da so
protestniki očitno policiste verbalno provocirali, vendar se ti na verbalne napade ne
smejo nikoli odzvati. Uporaba solzivca po njegovem mnenju niti ni sporna, pri čemer
poudarja, da s posnetkov ni povsem jasno, v katerih primerih ga je policija uporabila.
Pri tem pa Umek poudarja, da tudi protestniki očitno niso bili povsem nedolžni
(Kozorog Blatnik, 2012).
»Za nastalo škodo ob petkovih protestih so po mnenju poslancev SNS vsekakor
odgovorni organizatorji shoda, ki so jo dolžni tudi poravnati. Vendar pa bi bilo z
ustreznejšim ukrepanjem policije možno preprečiti oziroma bistveno zmanjšati
nastalo škodo, za kar pa je pristojna in tudi odgovorna ministrica za notranje zadeve
Katarina Kresal.« (SNS: Kresalova kriva za škodo ob protestih, zato naj leti, 2010)
18
Omenjali smo že zakonsko odgovornost policije, ki jo opredeljuje zakon. Amnesty
International pa še dodatno razloži odgovornost organov pregona v okviru zakona:
»Vlade in zlasti organi pregona morajo zagotoviti, da lahko vsakdo na njihovem
ozemlju uživa človekovo pravico do mirnega zbiranja ter da se ves čas spoštujeta
pravica do življenja in prepoved mučenja ter drugega slabega ravnanja. Organi
pregona morajo omogočati mirna javna zborovanja, varovati mirna javna zborovanja,
tudi pred nasilnimi posamezniki ali manjšimi skupinami, miriti napete ali nasilne
razmere, uporabiti policijska pooblastila samo za zakonite cilje, omejevati nastanek
škode, da ohranjajo, spoštujejo in varujejo življenja neudeleženih ljudi, odgovarjati
javnosti in pravosodju za svoja dejanja.« (Policija in demonstracije, 2013)
O demonstracijah, ki so se dogajale v letu 2012 in nadaljevale še v naslednjem letu,
je bilo veliko mešanih odzivov, tako s strani tujih medijev kot tudi javnosti.
Obširnejše so o demonstracijah poročali tuji mediji, kot so Jutarnji list, Večernji list,
pa tudi The voice of Russia. Določeni mediji so spremljali demonstracije v živo,
pogosto pa so navajali nekdanjega premierja Janeza Janšo, ki je trdil da se v ozadju
protestov skriva nekdanja levica, ki želi destabilizirati vlado, in obenem, da so
takšne demonstracije nekaj povsem običajnega za demokratično družbo. Spet drugi
mediji pravijo, da so ljudje demonstrirali proti družbenemu in ekonomskemu
položaju v državi (Odzivi tujih medijev na proteste, 2012).
Skupno vsem medijem je to, da v ospredje venomer potiskajo nerešeno zgodovino.
Nekateri so dejali, da se je treba povezati v nekakšno mrežo z dobro koordinacijo, se
poenotiti v tistih zadevah, ki so nam skupne, in le na teh izvajati pritisk. Protesti se
lahko nadaljujejo, vendar ne bodo rešili ničesar, pač pa bo treba iznajti drugačno
taktiko. S to taktiko pa bo treba pritiskati tako na opozicijo kot na koalicijo, da bosta
začeli stvari jemati resno in ne kot samoumevne. Ljudje menijo, da sporočilo
protestov, demonstracij ni bilo dojeto in da je politika preveč prepričana v to, da se
bodo zadeve kar umirile (Čefarin, 2012).
3.4.1 Posebna policijska enota, njena organiziranost in postopki
Čas in družba zahtevata nenehno prilagajanje policije v vseh sferah varovanja. Zaradi
množičnih kršitev javnega reda in miru, v tem primeru demonstracij oz. zborovanj,
poskušajo red vzpostaviti redni policisti policijskih postaj. Kadar to ni mogoče imamo
v ta namen t. i. posebno policijsko enoto (v nadaljevanju PPE), ki deluje na sklic in
19
je namenjena množičnim kršitvam ter hujšim kaznivim dejanjem. To enoto
sestavljajo redni policisti iz policijskih uprav iz celotne Slovenije.
Pravna podlaga za ustanovitev omenjene enote izhaja iz leta 1998, natančneje iz
takratnega Zakona o policiji. PPE lahko za občasno delovanje ustanovi generalni
direktor policije obenem pa določi njene naloge, način delovanja in njeno uporabo.
PPE je organizirana tako, da se jo skliče v najkrajšem možnem času in jo je možno
uporabiti kjer koli po Sloveniji (Golob in Gorenak, 2006).
Naloge PPE so vzdrževanje javnega reda in miru ob večjih prireditvah pri čemer gre
lahko za športne prireditve ali pa za demonstracije in tudi proteste (Rudolf, 2009).
Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je bil uporabljen t. i. vodni curek za
razpršitev nemirne množice. Prvič so ga uporabili na demonstracijah v prestolnici 30.
11. 2012, pozneje pa tudi v Mariboru. Po zakonu se lahko vodni curek ali druga
plinska z zakonom določena sredstva za pasivizacijo uporabijo za vzpostavitev
javnega reda in miru, ko je ta množično in huje kršen (ZNPPol, 2013).
V večini je policija vodni top uporabljala zgolj za usposabljanje, v omenjenem, pa je
bil pri nas prvič uporabljen tudi zoper večjo množico. Vesna Drole, tiskovna
predstavnica policije, je dejala: »Gre pač za del opreme policije, ki smo ga bili v
preteklih dneh prisiljeni uporabiti. Je v pripravljenosti za delovanje v situacijah, ko
varnostne ocene to zahtevajo. Njegova uporaba spada med taktike in metode dela
policije in poveljujoči natančno vedo, kdaj je njegova uporaba primerna in
učinkovita.« (Tako se je vodni top ponoči iz Maribora vrnil v Ljubljano …, 2012)
Kot smo omenili, je PPE enota na sklic, zato deluje malo drugače kot splošna
policija. Pri PPE da ukaz za izvršitev določene naloge policijski vodja oziroma
direktor policijske uprave ali s strani generalnega direktorja pooblaščena oseba. PPE
se večinoma srečuje z delom v množici, zato je zanjo značilna specifična obravnava
določenih represivnih sredstev za delo v množici. Najpogostejša uporaba represivnih
sredstev se pojavi ob množičnem kršenju javnega reda in miru, predvsem na javnih
shodih, demonstracijah, zborovanjih. Za umiritev takšne množice se uporabi
skupinska telesna sila, ki potiska množico v ozadje, pri tem pa se lahko pojavijo tudi
večje poškodbe, kot če se uporabljajo prisilna sredstva zoper posamezno osebo. PPE
mora delovati taktično, strokovno, zakonito, odločno in humano, zato morajo biti v
vseh fazah delovanja vsi postopki usklajeni. Ob prenehanju pogojev za uporabo
represivnih sredstev mora policija takoj prenehati s kakršno koli silo. Policist je
20
pravno zavezan, da izvrši ukaz, ki mu je dan z odredbo nadrejenega, vendar ga lahko
opusti oziroma ne izvede v primerih, kadar bi s tem storil kaznivo dejanje. Policist z
uporabo vsakega represivnega sredstva poseže globoko v človekovo pravico do
integritete, zato mora ob njihovi uporabi vsakokrat poročati pisno ali ustno v skladu s
pravilnikom (Uporaba prisilnega sredstva po ukazu policijskega vodje, 2011).
Povzamemo lahko torej, da je PPE namenjena tudi delu v skupnosti, saj je njen
namen zavarovati in obvarovati večje množice ljudi. Kot smo lahko zasledili, je
omenjena enota delovala tudi s skupnostjo. V delu The police in community je lepo
nakazano, da mora policija delovati s skupnostjo, saj bo le tako lahko dosežen učinek
mirnih demonstracij, obenem pa bodo imele asistence policije drugačen vpliv na
dojemanje ljudi. V tujini v takšna dogajanja vključujejo celotno skupnost in skupaj
iščejo rešitve (Miller in Hess, 2002).
21
4 Predstavitev rezultatov
V okviru naše raziskave smo ugotavljali, ali je policija – zaščitnik ljudstva ali
posameznikov. V raziskavi se nismo popolnoma opirali na naslov, ampak smo se
poglobili v določene zastavljene trditve, s katerimi bomo poskusili potrditi ali zavrniti
zastavljene hipoteze.
Raziskavo smo postavili na spletno mesto www.1ka.si 11. 4. 2013, njena objava pa je
potekla 31. 5. 2013. Raziskava je potekala preko spletnega medija 1ka.com.
Vprašalnik je bil sestavljen iz skupno 31 vprašanj, od tega se je prvih 25 vprašanj
nanašalo na demonstracije oziroma zborovanja, ki so potekala po celotni Sloveniji.
Drugi sklop vprašalnika pa se je nanašal na demografske podatke respondentov.
Na vprašanja so odgovarjali tako, da so izrazili svoje mnenje s pomočjo Likertove
lestvice v razponu od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenilo »sploh se ne strinjam«, 2 »v
manjši meri«, 3 »v srednji meri«, 4 »v veliki meri« in 5 »se strinjam«. Vprašanja so
temeljila na vzorcu zaprtih vprašanj, vključili pa smo tudi odprti tip in sicer pri
vprašanjih, ki so se nanašala na demografijo. Raziskava je zajela demografske
dejavnike, kot so stopnje izobrazbe, ki smo jih nanizali od končane osnovne šole in
vse do doktorata, prav tako je tudi razvidno, iz kakšnega okolja prihajajo
respondenti in v kateri zaposlitveni sferi delujejo. Raziskovanje je bilo objektivno
zastavljeno, saj z ničimer nismo omejili respondentov.
Vseh izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikov je bilo 438, od tega 277 nepopolno
izpolnjenih, veljavnih pa je bilo 161. Odločili smo se, da analiziramo samo pravilno
izpolnjene ankete. Na 161 izpolnjenih anket so odgovorili 104 moški (64,6 %) in 57
žensk (35,4 %). Med vprašanimi sta bili sta 2 osebi (1,2 %) starosti 18 let in 1 oseba
(0,6 %) najvišje starosti 73 let. Povprečna starost respondenta je znašala 38,5 leta.
Končano osnovno šolo ima 3,7 % (6) ljudi, končano srednjo šolo 52,2 % (84) ljudi, z
visoko strokovno izobrazbo jih je 21,7 % (35), z univerzitetno 18,0 % (29), z
magistrsko izobrazbo jih je 1,9 % (3) in z doktorsko izobrazbo 2,5 % (4). Zanimala nas
je tudi aktivnost respondentov v obliki zaposlenosti. Ugotovili smo, da je največji
delež samozaposlenih, in sicer 36,6 % (59), najmanjši delež pa jih je zaposlenih v
javni upravi 8,1 % (13). Druga največja skupina so študentje z 29,8 % (48), nato
nezaposleni z 10,6 % (17), in nazadnje upokojenci s 14,9 % (24). Povpraševali smo
tudi, iz kakšnega okolja prihajajo respondenti. Ugotovili smo, da jih 45,3 % (73)
22
prihaja iz mestnega okolja, 23,6 % (38) iz predmestnega okolja in z vasi 31,1 % (50).
V zadnjem delu raziskave pa smo povpraševali po izkušnjah, ki so jih respondenti
imeli s policijo. V večini primerov takih izkušenj niso imeli, in sicer v 39,8 % (63), s
policijo so se srečali kot oškodovanci ali prijavitelji v 30,4 % (50), kot storilci
kaznivega dejanja ali prekrška pa v 25,5 % (41). Nekdanjih delavcev policije je bilo
0,6 % (1), delavcev policije 3,1 % (5) in delavcev MNZ-ja 0,6 % (1).
Grafikon 1: Delo Slovenske policije na nedavnih protestnih zborovanjih ocenjujem kot
prekoračitev pooblastil
Pri prvi trditvi so respondenti odgovarjali oziroma ocenjevali svoje strinjanje od 1 –
sploh se ne strinjam - do 5 – se strinjam. 36,1 % (58) jih je trdilo, da se s trditvijo ne
strinjajo, nekaj odstotkov manj 25,5 % (41) pa jih misli, da je policija prekoračila
pooblastila v minimalni meri. Sledi 21,7 % respondentov (35), ki trdijo da je policija
prekoračila pooblastila v srednji meri, zanemarljiva pa sta odstotka odgovorov 4 in 5,
ki izkazujeta, da jih zelo malo misli, da je policija prekoračila pooblastila v veliki
meri, tj. 6,8 % (11), in ali se trditvijo popolnoma strinja - 9,9 % respondentov (16).
Respondenti so ocenili, da ni prišlo do prekoračitve pooblastil, predvsem na podlagi
zaznanih dogodkov na demonstracijah.
36,1 %
25,5 %
21,7 %
6,8 %
9,9 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
23
Grafikon 2: Policija je bila na nedavnih protestnih zborovanjih pregroba v smislu uporabe
prisilnih sredstev
Grafikon 2 prikazuje mnenja o pregrobi uporabi prisilnih sredstev na demonstracijah.
Z dano trditvijo se ne strinja 26,1 % respondentov (42), v manjši meri se strinja 29,8
% (48) respondentov. V srednji meri se jih strinja 19,3 % (31), v veliki meri 11,8 %
(19), popolnoma pa se jih s trditvijo strinja 13,0 % (21). Gre za podobno trditev, kot
je prva, in kot smo že omenili, če so med respondenti udeleženci demonstracij, so si
lahko na kraju samem ustvarili realno mnenje o tem, da se prisilna sredstva niso
uporabljala prekomerno.
Grafikon 3: Policija bi lahko vzpostavila javni red in mir brez uporabe prisilnih sredstev
Graf 3 predstavlja trditev, da bi lahko policija vzpostavila javni red in mir brez
uporabe prisilnih sredstev. 29,8 % (48) respondentov se s trditvijo sploh ne strinja, v
manjši meri se strinja 24,2 % (38) respondentov, v srednji meri 18,6 % (30), v veliki
meri 13,7 % (22), popolnoma pa se s trditvijo strinja 13,7 % (22) respondentov. Tesen
26,1 %
29,8 %
19,3 %
11,8 %
13,0 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
29,8 %
24,2 %
18,6 %
13,7 %
13,7 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
24
izid med »sploh se ne strinjam« in »v manjši meri« je najbrž posledica dejstva, da so
bili ljudje ob pogledu na ogromno množico protestnikov, v živo ali preko medijev,
mnenja, da brez uporabe prisilnih sredstev ne bi šlo.
Grafikon 4: Policija bi za vzpostavitev javnega reda in miru morala uporabiti zgolj palico kot
prisilno sredstvo
Grafikon 4 prikazuje strinjanje oziroma nestrinjanje respondentov o uporabi palice,
t. i. tomfe. S trditvijo se sploh ne strinja 41,6 % (67) anketirancev, v manjši meri se
jih strinja 29,8 % (48), 19,3 % (31) se jih strinja v srednji meri, v veliki meri se jih
strinja 5,0 % (8), popolnoma se jih strinja 4,3 % (7). Predvidevamo, da so ljudje v
večini odgovorili, da se s trditvijo ne strinjajo, v zavedanju, da samo palica za
vzpostavitev reda ne bi zadostovala.
Grafikon 5: Policija bi morala udeležence protestnih shodov samo pozvati, naj se razidejo, ne
pa tudi uporabiti prisilna sredstva
41,6 %
29,8 %
19,3 %
5,0 % 4,3 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
38,6 %
19,9 %
18,6 %
9,9 %
13,0 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
25
Grafikon 5 prikazuje strinjanje oziroma nestrinjanje respondentov s trditvijo, da bi
policija morala pozvati udeležence, da se razidejo, ne pa da je tudi uporabila prisilna
sredstva. Večina se jih s trditvijo ne strinja 38,6 % (62), v manjši meri se s trditvijo
ne strinja 19,9 % (32), v srednji meri se strinja 18,6 % (30), v veliki meri se strinja 9,9
% (16), s trditvijo pa se popolnoma strinja 13,0 % (21) vprašanih. Tako veliko
nestrinjanje s trditvijo je razumljivo, saj so se ljudje zavedali, da zgolj pozivanje k
razhodu ni mogoče.
Grafikon 6: Vsa zborovanja v vseh mestih so bila legalna
Grafikon 6 prikazuje strinjanje respondentov s trditvijo, da so bila vsa zborovanja v
vseh mestih legalna. V veliki meri se jih strinja kar 31,0 %, v srednji meri 18,6 %, v
manjši meri 16,8 %, sploh se jih ne strinja 13,7 % in 19,9 % jih je odgovorilo, da se
popolnoma strinjajo. Da so rezultati tako razpršeni, ni nič nenavadnega.
Predvidevamo, da je bila večina shodov prijavljena in le nekaj neprijavljenih. Ljudje
so imeli shode za legalne in se o dovoljenjih sploh niso spraševali. Očitno je
samoumevno, da je združevanje pravica, vendar ljudje pozabljajo, da ustava govori o
mirnih zborovanjih in izražanju občutkov, volje ipd.
.
13,7 %
16,8 %
18,6 %
31,0 %
19,9 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
26
Grafikon 7: Odzivi protestnikov so bili primerni
Na grafikonu 7 so prikazani odgovori na trditev: »Odzivi protestnikov so bili
primerni.« Večina se jih strinja s trditvijo v srednji meri, in sicer 35,4 %, sledi
strinjanje v veliki meri s 24,8 %, nato »sploh se ne strinjam« z 16,8 %, »v manjši
meri« v 12,4 % ter »popolnoma se strinjam« v 10,6 %. Zakaj se vprašani večinoma
strinjajo v srednji meri in ne obsojajo takšnega vedenja? Verjetno zato, ker so se
ljudje v določenih segmentih poenotili, in če ne drugega, pritrdili demonstracijam na
ulici.
Grafikon 8: Slovenska policija je dobro poskrbela za javni red in mir ter varnost
Grafikon 8 prikazuje strinjanje respondentov s trditvijo: »Slovenska policija je dobro
poskrbela za javni red in mir ter varnost.« Večina respondentov se s trditvijo strinja v
veliki meri 31,7 %, popolnoma se jih strinja 18,0 %, v srednji meri 27,3 %, v manjši
meri 14,3 %, odgovorov »sploh se ne strinjam« pa je bilo 8,7 %. Po protestih je bilo
kar nekaj poškodovanih oseb in tudi stavb, vendar bi jih lahko bilo še več, če policija
ne bi reagirala in varovala, tako kot je.
16,8 %
12,4 %
35,4 %
24,8 %
10,6 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
8,7 %
14,3 %
27,3 % 31,7 %
18,0 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
27
Grafikon 9: Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za posameznike
Grafikon 9 prikazuje odgovore respondentov v zvezi s strinjanjem oziroma
nestrinjanjem s trditvijo: »Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za
posameznike.« S trditvijo se jih popolnoma strinja 29,8 %, v veliki meri 34,8 %, v
srednji meri 17,4 %, v manjši meri 9,9 %, sploh pa se jih ne strinja 8,1 %.
Prevladujeta strinjanje v veliki meri in popolno strinjanje. Policija je skrbela za
splošno varnost, saj bi sicer lahko uporabila večjo represijo nad ljudmi.
Grafikon 10: Pri poročanju o nedavnih demonstracijah so bili mediji premalo objektivni
Pri grafikonu 10 so respondenti odgovarjali na trditev, da so bili mediji premalo
objektivni pri poročanju o demonstracijah. Večina respondentov se je s trditvijo
strinjala v veliki meri 30,4 %, v srednji meri 26,1 %, »popolnoma se strinjam« je
izbralo 24,9 % vprašanih, »v manjši meri« 11,8 % in »sploh se ne strinjam« 6,8 %.
Mediji so bili morda premalo objektivni, saj so določena dejstva izkrivili, kar so
ljudje sčasoma tudi opazili.
8,1 %
9,9 %
17,4 %
34,8 %
29,8 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
6,8 %
11,8 %
26,1 %
30,4 %
24,9 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
28
Grafikon 11: Mediji so policijo prikazovali kot potencialno grožnjo ljudem
Grafikon 11 prikazuje odgovore na trditev, da so mediji policijo prikazovali kot
potencialno grožnjo ljudem. Največ respondentov je odgovorilo, da se s trditvijo
strinja v veliki meri 28,0 %, v srednji meri se jih strinja 25,3 %, »sploh se ne
strinjam« je odgovorilo 19,3 % vprašanih, »popolnoma se strinjam« 18,1 % in v manjši
meri se jih strinja 9,3 %. Zakaj takšni rezultati? Predvidevamo lahko, da je bilo iz
določenih posnetkov protestov razvidno, da je policija odreagirala in odgovorila s
silo, in je bila torej policija prikazana kot grožnja ljudem.
Grafikon 12: Slovenska policija je bila uspešna pri obvladovanju demonstracij v vseh mestih
po Sloveniji
Grafikon 12 prikazuje mnenja respondentov glede trditve, da je bila policija uspešna
pri obvladovanju vseh demonstracij po slovenskih mestih. V veliki meri se strinja kar
36,0 % respondentov, v srednji meri 30,4 %, popolnoma se jih s trditvijo strinja 14,4
%, v manjši meri 9,3 % in 9,9 % se jih sploh ne strinja. Glede na nastalo škodo je bila
19,3 %
9,3 %
25,3 %
28,0 %
18,1 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
9,9 %
9,3 %
30,4 % 36,0 %
14,4 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
29
policija uspešna pri obvladovanju demonstracij in množice, ni pa se izšlo brez
poškodb, a so bile te označene za lažje.
Grafikon 13: Slovenska policija bi morala pri svojem delu uporabiti večjo represijo zoper
udeležence demonstracij
Grafikon 13 prikazuje mnenja o trditvi, da bi morala policija uporabiti večjo
represijo zoper udeležence demonstracij. Večina, kar 31,7 % anketirancev se s
trditvijo sploh ne strinja, nato sledi strinjanje v manjši meri s 25,5 %, v srednji meri s
25,4 %, strinjanje v veliki meri in odgovor »popolnoma se strinjam« pa sta izenačena
v odstotkih, in sicer pri 8,7 %. Predvidevamo, da se ljudje zavedajo, da represija in
agresija ne prineseta ničesar dobrega in da kvečjemu rodita še večje nasilje.
Grafikon 14: Ob prvih demonstracijah bi morala Slovenska policija odreagirati tako, da bi
preprečila naslednje demonstracije
Grafikon 14 prikazuje mnenja respondentov v zvezi s trditvijo, da bi morala policija
ob prvih demonstracijah odreagirati tako, da bi preprečila naslednje. Večina se jih s
31,7 %
25,5 %
25,4 %
8,7 %
8,7 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
62,1 % 11,2 %
12,4 %
6,2 % 8,1 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
30
trditvijo ne strinja, in sicer 62,1 %, v manjši meri se jih strinja 11,2 %, v srednji meri
12,4 %, v veliki meri 6,2 % in popolnoma se jih strinja 8,1 %. Ljudje se očitno
zavedajo, da bi bila s preprečitvijo demonstracij kršena ustavna pravica do zbiranja,
vendar se ob tem pojavlja dvom, ali gre res za poznavanje zakonov in pravic ali pa
zgolj za željo po kaotičnosti.
Grafikon 15: Policija bi morala ob takih dogodkih, kot so demonstracije, imeti več pooblastil
Grafikon 15 prikazuje mnenja respondentov o trditvi, da bi morala policija ob takšnih
dogodkih imeti več pooblastil. S trditvijo se večina respondentov ne strinja, v 37,2 %,
v srednji meri se s trditvijo strinja 19,9 % ljudi, v manjši meri 15,5 %, v veliki meri
13,7 %, popolnoma pa se jih s tem strinja 13,7 %. Policija ima dovolj pooblastil, ki so
dobra, in jih tudi strokovno izvaja, vendar ji ljudje ne bi dodatno povečali pooblastil.
Grafikon 16: Policija je ščitila udeležence na nedavnih demonstracijah
37,2 %
15,5 %
19,9 %
13,7 %
13,7 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
17,4 %
16,1 %
28,6 %
22,4 %
15,5 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
31
Grafikon 16 prikazuje mnenje respondentov o zastavljeni trditvi: »Policija je ščitila
udeležence na nedavnih demonstracijah.« Večina, tj. 28,6 %, jih je odgovorila, da se
s trditvijo strinja v srednji meri, sledi strinjanje v veliki meri z 22,4 %, s trditvijo se
sploh ne strinja 17,4 % ljudi, v manjši meri se strinja 16,1 % in popolnoma se jih
strinja 15,5 %. Mogoče je bilo ob samem dogajanju videti, kot da je policija v
določenem trenutku skrbela zgolj za varnost posameznikov ali elit, od tod morda
tako majhen odstotek strinjanja s trditvijo, vendar pa se, splošno gledano, izkaže, da
so se ljudje zavedali, da so organi namenjeni njihovi zaščiti.
Grafikon 17: Udeležence nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija
kazensko preganjati
Grafikon 17 prikazuje podatke o strinjanju s trditvijo, da bi udeležence, ki so kršili
zakon na demonstracijah, morala policija kazensko preganjati. Z dano trditvijo se
popolnoma strinja kar 32,9 % respondentov, nekoliko manj, 26,1 %, pa se jih strinja v
veliki meri, nato sledi strinjanje v srednji meri s 14,3 %, v manjši meri s 16,1 % in v
10,6 % odgovor »s trditvijo se sploh ne strinjam«. Ponovno lahko rečemo, da gre za
percepcijo posameznikov, vendar pa če želimo koga kazensko preganjati, morajo biti
za to tudi ustrezni pogoji. Ni nujno, da je vsak, ki se je udeležil demonstracij, tudi
izvedel kaznivo dejanje.
10,6 %
16,1 %
14,3 %
26,1 %
32,9 % Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
32
Grafikon 18: Politika ima prevelik vpliv na Slovensko policijo
Grafikon 18 v odstotkih prikazuje mnenja respondentov o trditvi, da ima politika
prevelik vpliv na Slovensko policijo. 47,2 % respondentov se popolnoma strinja s
trditvijo, nekoliko manj se jih strinja v veliki meri, in sicer 26,1 %, sledi strinjanje v
srednji meri s 16,8 %, v manjši meri s 4,3 %, s trditvijo pa se ne strinja 5,6 %
respondentov. Tako velik odstotek strinjanja s trditvijo je, bi lahko rekli, kar
zgovoren. Glede na obseg pojavljanja politike v medijih in njenega polemiziranja
okoli demonstracij je razumljivo, da so ljudje dobili občutek, da politika vpliva na
organe pregona.
Grafikon 19: Zaradi dejanj policije se je zaupanje ljudi v pravno državo zmanjšalo
Grafikon 19 prikazuje mnenje respondentov glede zastavljene trditve, da se je zaradi
dejanj policije zaupanje v pravno državo zmanjšalo. »Popolnoma se strinjam« jih je
odgovorilo 22,3 %, »v srednji meri« pa nekoliko manj, 21,1 %. Sledijo odgovori »v
veliki meri« s 19,3 %, »v manjši meri« v 23,0 % in »sploh se ne strinjam« v 14,3 %.
Glede na odstotke, izražene v grafu, bi lahko rekli, da se zaupanje v pravno državo ni
5,6 % 4,3 %
16,8 %
26,1 %
47,2 % Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
14,3 %
23,0 %
21,1 %
19,3 %
22,3 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
33
zmanjšalo zaradi policije, ampak zaradi sistema, ki ne deluje, kot bi moral. Je pa
res, da je policija dolžna izvajati svoja pooblastila ter spoštovati ukaze in jih
izpolnjevati.
Grafikon 20: Policisti bi morali biti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med vrstami
protestnikov
Grafikon 20 v odstotkih prikazuje, kako so anketiranci odgovarjali na trditev, da bi
morali biti policisti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med vrstami
protestnikov. S trditvijo se jih sploh ne strinja 29,9 %, popolnoma pa se jih strinja
27,3 %, nekaj manj odstotkov, 17,4 %, se jih strinja v srednji meri, 15,5 % v veliki
meri, ter 9,9 % v manjši meri. Policija nikakor ne bi mogla biti med vrstami
protestnikov, saj tako ne bi mogla biti zagotovljena splošna varnost, ki so je bili
udeleženci, demonstranti, deležni. V tem času je tudi policijski sindikat izrazil
mnenje, da bi policisti morali prestopiti mejo in oditi med vrste protestnikov zaradi
nestrinjanja s plačami. Ljudje so na dano trditev v večini odgovorili, da se ne
strinjajo, saj so verjetno zavedali, da se v primeru udeležbe policistov med vrstami
protestnikov posledično ne bi mogla zagotavljati tako visoka stopnja varnosti.
29,9 %
9,9 %
17,4 %
15,5 %
27,3 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
34
Grafikon 21: Zakon o nalogah in pooblastilih policije daje policistom dovolj jasna pooblastila
Iz grafikona 21 je razvidno, kako so respondenti odgovarjali na trditev, da daje zakon
policistom dovolj jasna pooblastila. S trditvijo se jih ne strinja 5,0 %, v manjši meri
13,0 %, v srednji meri 31,1 %, v veliki meri se jih strinja 30,4 % in popolnoma se jih
strinja 20,5 %. Zakon o nalogah in pooblastilih daje policistom dovolj jasna
pooblastila. Policisti morajo za uporabo pooblastil spoštovati vsa načela. Laiki si
običajno zakonodajo razlagajo popolnoma po svoje oziroma tako, kot jo želijo
razumeti.
Grafikon 22: Mediji so o protestih poročali objektivno
Respondenti so na trditev, da mediji so o protestih poročali objektivno, odgovarjali
sledeče: »sploh se ne strinjam« jih pravi 19,3 %, »v manjši meri« 23,0 %, »v srednji
meri« 34,2 %, »v veliki meri« 15,5 % in »popolnoma se strinjam« 8,0 %. Kot smo že
omenili, bi lahko bili mediji bistveno bolj objektivni. Občasno so prikazovali izseke,
ki jih lahko vsak posameznik razume, kot želi.
5,0 %
13,0 %
31,1 % 30,4 %
20,5 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
19,3 %
23,0 %
34,2 %
15,5 %
8,0 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
35
Grafikon 23: V veliki meri so za zborovanja oziroma demonstracije krivi mediji
Pri grafikonu 23 nas je zanimalo mnenje respondentov o zastavljeni trditvi, da so v
veliki meri za zborovanja in demonstracije krivi mediji. Respondenti so odgovarjali
naslednje: »sploh se ne strinjam« v 25,5 %, »v manjši meri« v 31,0 %, »v srednji
meri« v 23,6 %, »v veliki meri« v 13,7 % in »popolnoma se strinjam« v 6,2 %. Za to, da
je prišlo do demonstracij, niso krivi mediji, saj niso imeli vloge vzpodbujanja k
protestom, sploh pa bilo je prikazano dejansko dogajanje v času demonstracij.
Grafikon 24: Slovenska policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin
Grafikon 24 prikazuje mnenja respondentov in njihovo strinjanje z zastavljeno
trditvijo: »Policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin.« Respondenti so v
največji meri odgovorili, da se sploh ne strinjajo, in sicer 28,5 %. Rezultata strinjanja
v manjši in srednji meri sta izenačena pri 22,4 %, v veliki meri se jih strinja 13,0
%,popolnoma pa se jih strinja 13,7 %. Kot smo dejali, vsak doživlja občutke in videno
25,5 %
31,0 %
23,6 %
13,7 %
6,2 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
28,5 %
22,4 % 22,4 %
13,0 %
13,7 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
36
po svoje. Vendar so rezultati pokazali, da policija ni služila kot orodje zainteresiranih
skupin.
Grafikon 25: Slovenska policija deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva
Grafikon 25 nam prikazuje odgovore respondentov na zastavljeno trditev: »Policija
deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva.« 26,1 % respondentov meni v veliki meri,
da deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva, v srednji meri jih tako meni 22,4 %, v
manjši meri 16,1 %, »sploh se ne strinjam« je izbralo 15,5 % »ter popolnoma se
strinjam« 19,9 % vprašanih. Pojavlja se dvom, ali je policija delovala kot zaščitnik ali
ne, vendar prevladuje strinjanje s trditvijo, saj policija še vedno deluje kot zaščitnik
ljudstva.
Tabela 1: Spol respondentov
SPOL ŠTEVILO ANKETIRANIH ODSTOTEK (%)
Moški 104 64,6 %
Ženski 57 35,4 %
SKUPAJ 161 100 %
Tabela 1 prikazuje spol respondentov. Podatki za moški in ženski spol so navedeni
tako numerično kot tudi v odstotkih. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 64,6 % (104)
moških in 35,4 % (57) žensk.
15,5 %
16,1 %
22,4 %
26,1 %
19,9 %
Sploh se ne strinjam
V manjši meri
V srednji meri
V veliki meri
Se strinjam
37
Tabela 2: Starost respondentov; min. 18 let, max. 73 let
STAROST ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)
18 2 1,2 %
19 4 2,5 %
20 9 5,6 %
21 10 6,2 %
22 10 6,2 %
23 7 4,3 %
24 7 4,3 %
25 6 3,7 %
26 3 1,9 %
27 4 2,5 %
28 4 2,5 %
29 1 0,6 %
30 6 3,7 %
32 3 1,9 %
33 3 1,9 %
34 2 1,2 %
36 3 1,9 %
37 2 1,2 %
38 2 1,2 %
40 3 1,9 %
41 1 0,6 %
42 2 1,9 %
43 2 1,2 %
44 4 2,5 %
45 1 0,6 %
47 3 1,9 %
48 5 3,1 %
49 4 2,5 %
50 4 2,5 %
51 3 1,9 %
53 3 1,9 %
38
54 5 3,1 %
55 1 0,6 %
56 3 1,9 %
57 1 0,6 %
58 1 0,6 %
59 3 1,9 %
60 10 6,2 %
61 1 0,6 %
62 2 1,2 %
63 1 0,6 %
64 1 0,6 %
65 1 0,6 %
66 4 2,5 %
67 1 0,6 %
69 1 0,6 %
70 1 0,6 %
73 1 0,6 %
SKUPAJ 161 100 %
V tabeli 2 je prikazana starost sodelujočih, ki so odgovarjali na anketo. Minimalna
starost je bila 18 let, najvišja pa 73 let. V tabeli so zajeta vsa starostna obdobja
respondentov.
Tabela 3: Dosežena stopnja izobrazbe
STOPNJA IZOBRAZBE ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)
Osnovna šola 6 3,7 %
Srednja šola 84 52,7 %
Visoka strokovna 35 21,7 %
Univerzitetna 29 18,0 %
Magisterij 3 1,9 %
Doktorat 4 2,5 %
SKUPAJ 161 100 %
39
Tabela 3 prikazuje doseženo stopnjo izobrazbe anketirancev. Dokončano osnovno
šolo ima 3,7 % (6) respondentov. Doseženo srednješolsko izobrazbo ima 52,7 % (84)
vprašanih, visoko strokovno izobrazbo jih ima 21,7 % (35) in univerzitetno 18,0 % (29).
Magisterij ima 1,9 % (3) respondentov, doktorat pa 2,5 % (4).
Tabela 4: Oblika zaposlitve
ZAPOSLITEV ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)
Študent 48 29,8 %
Nezaposlen 17 10,6 %
Samostojni podjetnik 59 36,6 %
Javna uprava 13 8,1 %
Upokojenec 24 14,9 %
SKUPAJ 161 100 %
Tabela 4 podaja podatke o obliki zaposlitve respondentov. Na anketo je odgovarjalo
36,6 % (59) samostojnih podjetnikov, 29,8 % (48) študentov, 14,9 % (24) upokojencev,
10,6 % (17) nezaposlenih in 8,1 % (13) zaposlenih v javni upravi.
Tabela 5: Kraj bivanja
KRAJ BIVANJA ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)
Predmestno okolje 38 23,6 %
Mestno okolje 73 45,3 %
Vas 50 31,1 %
SKUPAJ 161 100 %
Tabela 5 prikazuje kraj bivanja respondentov. V mestnem okolju živi 45,3 % (73), v
vasi 31,1 % (50) in v predmestnem okolju 23,6 % (38) respondentov.
40
Tabela 6: Splošne izkušnje v stiku s policijo
IZKUŠNJE ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)
Nimam izkušenj s policijo 64 39,8 %
S policijo sem se srečal kot
oškodovanec ali prijavitelj 49 30,4 %
Policija me je obravnavala
kot storilca prekrška v
cestnem prometu itd. 41 25,5 %
Bivši delavec policije 1 0,6 %
Delavec policije 5 3,1 %
Delavec MNZ 1 0,6 %
SKUPAJ 161 100 %
Tabela številka 6 prikazuje izkušnje respondentov ob stikih s policijo. 39,8 % (64)
respondentov izkušenj s policijo ni imelo, 30,4 % (49) se jih je s policijo srečalo kot
oškodovanec ali prijavitelj, 25,5 % (41) respondentov je policija obravnavala kot
storilce prekrška v cestnem prometu, 3,1 % (5) jih je delavcev policije ter 0,6 % (1)
bivših delavcev policije in zaposlenih na MNZ.
41
5 Razprava
Vprašanim je bila zastavljena trditev: »Delo slovenske policije na nedavnih protestnih
zborovanjih ocenjujem kot prekoračitev pooblastil.« Odzivi nanjo so bili različni,
vendar v mejah pričakovanega, saj je večina vprašanih odgovorila, da se s trditvijo
ne strinja, in sicer v 36,1 %, 25,5 % vprašanih pa misli, da je policija prekoračila
pooblastila v manjši meri. V toku dogajanj je bilo veliko povedanega o delu policije,
predvsem pa je bilo veliko tudi prikazanega v medijih. Sklepamo, da so ljudje zavrnili
to trditev na podlagi boljše ozaveščenosti o delovanju in namenu policije ter videnih
dogodkov, ki so bili hudi za našo državo. Morda so se nekateri znašli na samem kraju
dogajanja, kjer so bili zaradi ukrepov, ki jih je sprejela policija, tudi ustrezno
zaščiteni.
Druga trditev, ki smo jo zastavili, se navezuje na prvo. Iz grafikona, ki prikazuje
odgovore na drugo trditev, da je bila policija na nedavnih protestnih zborovanjih
pregroba v smislu uporabe prisilnih sredstev, lahko razberemo, da se je večina
vprašanih opredelila za nestrinjanje, saj se jih v celoti s trditvijo ne strinja 26,1 %, le
v manjši meri pa se jih strinja 29,8 %. Podatki nam dajo jasno vedeti, da je policija
uporabljala prisilna sredstva v skladu z zakoni. Ljudje imajo različna mnenja o
uporabi sredstev za pasivizacijo, vendar je znano, da se je ogromno ljudi udeležilo
omenjenih demonstracij in so tako tudi videli, kaj pomeni takšna množica in kako
težko, če ne kar nemogoče, jo je umiriti samo s pozivanjem, brez kakršne koli
uporabe sredstev za pasivizacijo. Na podlagi poteka dogajanj lahko rečemo, da so
bila sredstva za pasivizacijo ustrezno uporabljena. Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali
bi lahko policija proteste umirila na miren način, brez uporabe prisilnih sredstev.
Večina vprašanih se s tem ne strinja, in sicer 29,8 %, kar predstavlja 48 vprašanih.
Glede na videno lahko rečemo, da policija brez ustrezne rabe prisilnih sredstev ne bi
mogla vzpostaviti javnega reda in miru. Policija pri svojem delu uporablja različna
sredstva za pasivizacijo, eno izmed njih je tudi palica ali t. i. tomfa. V sklopu
raziskave smo zastavili tudi trditev, da bi lahko policija za vzpostavitev javnega reda
in miru uporabila samo palico. S to trditvijo se ne strinja 41,6 % vprašanih, v manjši
meri pa se jih z njo strinja 29,8 %. Da se ljudje ne strinjajo s trditvijo, je razumljivo,
saj gre samo za sredstvo, s katerim se nasprotnika obvladuje, in to sredstvo ne
zadošča za vzpostavitev reda in miru. Takšnega nasprotnika je namreč treba tudi
odstraniti iz množice, pri čemer pa je palica kot sredstvo dober pripomoček. Znano
je, da množice reagirajo različno, zato je jasno, da policija samo s pozivanjem, naj
42
se udeleženci razidejo, ne bi dosegla ničesar oziroma bi dosegla bistveno manj, kot ji
je uspelo s sistematično uporabo prisilnih sredstev, zato je rezultat pete trditve
povsem na mestu. Pojavljala so se namigovanja, da so bila zborovanja nelegalna in
neupravičena, zato smo zastavili trditev na to temo. Razpršenost rezultatov pri tej
trditvi ni nič posebnega, saj se je predvidevalo, da je bila večina shodov prijavljenih,
nekaj od teh pa neprijavljenih, zato ne gre označevati vse shode za nelegalne.
Izpostaviti pa je treba tudi, da so ljudje na shode samodejno gledali kot na legalne in
se o potrebnih dovoljenjih sploh niso spraševali. Ljudje imajo pravico do zbiranja in
shodov, vendar pri tem pozabljajo, da ustava govori o mirnih zborovanjih in izražanju
občutkov, volje ipd.
Omenili smo že, da se množice različno odzivajo, kar pomeni, da se tudi protestniki
različno odzivajo v posameznih situacijah. Ena izmed trditev je bila zastavljena tudi
v tej smeri: »Odzivi protestnikov so bili primerni.« Večini vprašanih so se odzivi
protestnikov zdeli primerni, vendar se ob tem poraja dodatno vprašanje. Ali je bilo
na podlagi odzivov protestnikov res treba narediti toliko gmotne škode na objektih?
Mislimo, da ne, saj bi lahko protestniki svoje nestrinjanje izražali na drugačen način,
toda očitno so se ljudje v določenih segmentih poenotili in pritrdili demonstracijam
na ulicah. Policija je za javni red in mir ter varnost dobro poskrbela, čeprav so
mnenja ob tej trditvi različna. Omenili smo že, da je bila storjena ogromna gmotna
škoda na objektih, toda če policija ne bi ravnala in razmišljala preudarno, bi bilo
lahko te ali drugih posledic še več, kot jih je bilo. Morda je na tem mestu primerno
izpostaviti še dr. Petra Umka, ki je v enem izmed intervjujev dejal: »Policija se
nikakor ne sme odzivati na verbalne napade.« To kaže tudi na to, da so policisti
delovali mirno in v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami. Ena izmed hipotez se je
glasila, da je policija servis za varnost kot splošno dobrino. Iz odgovorov na deveto
trditev je razvidno, da so ljudje podobnega mnenja in da policija ni skrbela samo za
posameznike, temveč da je servis za vse. Če policija ne bi bila servis za varnost kot
javno dobrino, bi lahko na demonstracijah reagirala veliko huje in uporabila sredstva
na strožji način, kot jih je.
V določenih delih razprave smo se že dotaknili tudi medijev, zato nas je v raziskavi
zanimala tudi objektivnost poročanja o protestih. Na podlagi tega smo vprašanim
zastavili trditev, da so bili pri poročanju o nedavnih demonstracijah mediji premalo
objektivni. Večina vprašanih se je s trditvijo strinjala, saj mediji niso vedno poročali
o dejanskem stanju, ampak so nekatera dejstva izkrivili, kar so ljudje sčasoma tudi
43
opazili. Ljudje so bili nezadovoljni z oblastjo, načinom vodenja in to so izražali tudi
na demonstracijah, mediji pa so poskušali policijo prikazati kot zaščito
zainteresiranih skupin ter potencialno grožnjo ljudem. K temu, da so ljudje v
določenem trenutku policijo videli kot neposredno grožnjo, je vplivala tudi medijska
predstavitev dogodkov, saj so večinoma prikazovali izseke iz posnetkov, v katerih je
policija uporabljala silo, ko je poskušala razgnati demonstrante.
Demonstracije so se dogajale po večini slovenskih mest, zato nas je zanimalo, ali je
bila policija uspešna pri obvladovanju vseh zborovanj po Sloveniji. Žal brez
uporabljene sile pri obvladovanju ne bi bila tako uspešna, kajti kot smo že omenili,
takšne množice z zgolj pozivanjem k razhodu ni mogoče ukrotiti. Policija je bila ob
teh demonstracijah torej uspešna, vendar brez poškodb policistov in drugih ljudi ni
šlo. Poškodbe so bile sicer označene za lažje. Govorili smo že o uporabi prisilnih
sredstev, ki jih povezujemo tudi s povečano represijo. Zastavili smo trditev, da bi
policija morala uporabiti večjo represijo zoper udeležence demonstracij, ob čemer
se je izkazalo, da po mnenju večine ni tako. Znano je, da se z nasiljem ne reši
ničesar in da nasilje rodi nasilje, kar so potrdili tudi anketiranci, saj so trditev v
večini zavrnili. Ljudje se tudi zavedajo, da nasilje oziroma represija nikoli ne prinese
ničesar dobrega.
Protesti in demonstracije v takšnem obsegu, kot so bili v obravnavanem obdobju, so
povsem nekaj novega v samostojni Sloveniji. Vprašanim smo postavili trditev: »Ob
prvih demonstracijah bi morala policija reagirati tako, da bi preprečila naslednje
demonstracije.« Večina, 62,1 %, se jih s trditvijo ni strinjala, kar kaže zavedanje
ljudi, da imajo pravico do mirnega zbiranja in izražanja svojih stališč. Iz rezultatov in
zbranih mnenj sledi, da policija ne bi mogla preprečiti naslednjih demonstracij, saj
bi s tem že v osnovi kršila 42. člen ustave Republike Slovenije, kar pa je nedopustno.
Policija se je lahko ob vsakokratnih demonstracijah kaj novega naučila in se obenem
taktično bolje pripravila, kar je bilo tudi razvidno iz njihovega ravnanja. 16. trditev
se ravno tako nanaša na prvo zastavljeno hipotezo, ki smo jo potrdili. Zaradi
percepcije ljudi se je v določenih trenutkih marsikomu zdelo, da je bila policija na
voljo zgolj za varnost posameznikov ali elit, vendar se, širše gledano, izkaže, da so se
ljudje zavedali, da so možje postave namenjeni ravno njihovi zaščiti. »Udeležence
nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija kazensko preganjati.«
Večina vprašanih se s to trditvijo strinja, vendar pozabljajo, da vsako dejanje še ni
nujno kaznivo in da morajo za pregon obstajati določeni pogoji. Strinjamo pa s tem,
44
da bi morala oblast vsakršno nasilje na demonstracijah primerno obsoditi. Toda tukaj
lahko ponovno izpostavimo, da gre za percepcijo posameznikov in ni nujno, da je v
posameznem primeru udeleženec res izvajal kaznivo dejanje.
V medijih so se pojavljala namigovanja, da ima politika prevelik vpliv na policijo, kar
je bila tudi ena izmed naših trditev v anketi. Večina vprašanih, 47,2 %, se s trditvijo
strinja, 4,3 % vprašanih pa se z njo ne strinja. Tako velik odstotek strinjajočih se je
kar pričakovan, glede na obseg pojavljanja politike v medijih ter polemiziranja
politike okoli demonstracij, čeprav so le posamezniki ostro obsodili takšna dejanja.
Ravno zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih brez konkretnih obsodb so ljudje
pridobili občutek, da policijo obvladuje politika. Zaradi rigoroznih dejanj policije nas
je zanimalo, ali se je na kakršen koli način zmanjšalo zaupanje ljudi v pravno državo.
Zaupanje v pravno državo se je zmanjšalo, saj se je s trditvijo popolnoma ali v
srednji meri strinjala večina vprašanih. Glede na odstotke, izražene v grafu št. 19, bi
lahko rekli, da se zaupanje v državo ni zmanjšalo zaradi policije, ampak zaradi
sistema, ki je v določenih trenutkih zatajil. Poudariti pa je treba, da je policija
dolžna izvajati svoja pooblastila ter spoštovati dane ukaze. V enem izmed svojih
intervjujev je dr. Peter Umek povedal, da so policisti dolžni reagirati na ukaz. V
medijih so se v zelo veliki meri pojavljali policisti PPE z rdečimi nageljni, ki so jih
prejeli od udeležencev protestov. To nam je dalo misliti, ali ne bi morda morali biti
policisti med vrstami protestnikov, kar je bila tudi ena izmed zastavljenih trditev.
Meja med strinjanjem in nestrinjanjem s trditvijo je minimalna, in sicer 2,6 %.
Policija nikakor ne bi mogla biti med vrstami protestnikov, saj tako ne bi zagotavljala
splošne varnosti, ljudstvu pa bi se s tem poslalo napačen signal. V tem obdobju je
tudi policijski sindikat izražal določena stališča v tej smeri, da bi policisti morali
prestopiti magično mejo in oditi med vrste protestnikov zaradi nestrinjanja s
plačami. Večina vprašanih, 29,9 %, je kljub temu odgovorila, da se s trditvijo ne
strinja, kar je razumljivo. S tem bi se ogrozila varnost udeležencev na protestih,
obenem pa bi policisti kršili zakon.
Omenili smo, da je sistem v določenih trenutkih zatajil, zato smo se odločili, naj
vprašani izrazijo svoje mnenje tudi o trditvi, da zakon o nalogah in pooblastilih daje
policistom dovolj jasna pooblastila. Večina se jih s trditvijo strinja, kar je popolnoma
jasno, saj so policisti dolžni spoštovati vsa načela, laiki si pa običajno zakonodajo
razlagajo popolnoma po svoje. 22. trditev je bolj ali manj preverjala 10. trditev, s
katero smo povpraševali o objektivnosti medijev. Rezultati so različni, ampak še
45
vedno izkazujejo bistvo preverjanja teh dveh trditev, in to je, da so po mnenju
vprašanih mediji o dogodkih in na sploh poročali premalo objektivno. Mediji bi pri
svojem poročanju lahko bili bolj objektivni ter bi poskušali prikazati obe strani
enakovredno in obenem prepustiti odločitve ljudem. Za nastalo situacijo niso krivi
mediji, saj so odigrali vlogo poročevalcev, kar se izkaže pri 23. trditvi, in obenem
niso imeli vloge vzpodbujanja k demonstracijam, kajti večina prenosov je bila
narejenih v živo.
Policija nikakor ni služila kot orodje zainteresiranih skupin, kar so potrdili tudi
vprašani. Vsaka oseba dojema okolico in doživlja občutke po svoje, vendar glede na
profesionalno delovanje policije, ta nikakor ni služila zainteresiranim skupinam, saj
bi lahko v tem primeru reagirala veliko huje in brez spoštovanja načel.
Policija je vedno zaščitnik ljudstva in posameznikov, ko ti potrebujejo pomoč. V
zadnji zastavljeni trditvi, ki je potrdila hipotezo številka 1, se izkaže, da je policija
delovala in še vedno deluje kot zaščitnik ljudstva.
Tabela 7: Mediana in standardni odklon glede na trditev
Zap. št. Trditev Povprečna vrednost Standardna deviacija
1.
Delo Slovenske policije na
nedavnih protestnih zborovanjih
ocenjujem kot prekoračitev
pooblastil.
2,29 1,292
2.
Policija je bila na nedavnih
protestnih zborovanjih pregroba
v smislu uporabe prisilnih
sredstev.
2,56 1,341
3.
Policija bi lahko vzpostavila
javni red in mir brez uporabe
prisilnih sredstev.
2,57 1,395
4.
Policija bi za vzpostavitev
javnega reda in miru morala
uporabiti zgolj palico kot
prisilno sredstvo.
2,01 1,098
5.
Policija bi morala udeležence
protestnih shodov samo pozvati,
naj se razidejo, ne pa tudi
uporabiti prisilna sredstva.
2,39 1,415
46
6. Vsa zborovanja v vseh mestih so
bila legalna.
3,27
1,326
7. Odzivi protestnikov so bili
primerni.
3,00
1,214
8.
Slovenska policija je dobro
poskrbela za javni red in mir ter
varnost.
3,36
1,186
9.
Policija je skrbela za splošno
varnost in ne samo za
posameznike.
3,68
1,227
10.
Pri poročanju o nedavnih
demonstracijah so bili mediji
premalo objektivni.
3,55
1,183
11. Mediji so policijo prikazovali kot
potencialno grožnjo ljudem. 3,16 1,360
12.
Slovenska policija je bila
uspešna pri obvladovanju
demonstracij v vseh mestih po
Sloveniji.
3,35
1,142
13.
Slovenska policija bi morala pri
svojem delu uporabiti večjo
represijo zoper udeležence
demonstracij.
2,37
1,254
14.
Ob prvih demonstracijah bi
morala Slovenska policija
odreagirati tako, da bi
preprečila naslednje
demonstracije.
1,87
1,309
15.
Policija bi morala ob takih
dogodkih, kot so demonstracije,
imeti več pooblastil.
2,51
1,450
16. Policija je ščitila udeležence na
nedavnih demonstracijah.
3,02
1,308
17. Politika ima prevelik vpliv na
Slovensko policijo.
3,55
1,369
47
18.
Udeležence nedavnih
demonstracij, ki so kršili zakon,
bi morala policija kazensko
preganjati.
4,05 1,150
19.
Zaradi dejanj policije se je
zaupanje ljudi v pravno državo
zmanjšalo.
3,12
1,373
20.
Policisti bi morali biti na
nedavnih zborovanjih
(demonstracijah) med vrstami
protestnikov.
3,01
1,599
21.
Zakon o nalogah in pooblastilih
policije daje policistom dovolj
jasna pooblastila.
3,48
1,107
22. Mediji so o protestih poročali
objektivno.
2,70
1,182
23.
V veliki meri so za zborovanja
oziroma demonstracije krivi
mediji.
2,44
1,188
24. Slovenska policija je služila kot
orodje zainteresiranih skupin.
2,61
1,379
25. Slovenska policija deluje in je
delovala kot zaščitnik ljudstva.
3,19
1,347
V tabeli smo naredili pregled trditev, na katere so z oceno svojega strinjanja
odgovarjali respondenti. Vseh trditev je bilo 25. Respondenti so v večini odgovarjali s
sredinsko vrednostjo, ki smo jo označili z vrednostjo 3. Glede na standardni odklon je
bila razpršenost mnenj izrazita.
Pri prvi trditvi so respondenti odgovarjali pod vrednostjo 3, kar pomeni, da se z
napisano trditvijo ne strinjajo v celoti oziroma da se z njo strinjajo v manjši meri.
Enako je bilo zajeto pri drugi, tretji, četrti in peti trditvi. Pri šesti trditvi so se ljudje
strinjali v veliki meri, s trditvijo številka sedem in osem pa v srednji meri. Strinjanje
v veliki meri se je ponovilo pri deveti in deseti trditvi, medtem ko so respondenti za
enajsto trditev odgovorili, da se strinjajo z njo v srednji meri. Strinjanje s trditvijo v
veliki meri so respondenti ponovno izrazili pri trditvi dvanajst, medtem ko za trditev
trinajst pravijo, da se z njo strinjajo v srednji meri, s trditvijo štirinajst pa se sploh
48
ne strinjajo. V manjši meri se s trditvijo strinjajo pri petnajstem vprašanju, pri
šestnajsti trditvi pa se strinjajo v srednji meri. Pri trditvi sedemnajst, osemnajst in
enaindvajset se anketirani strinjajo z napisanim v veliki meri. Trditve devetnajst,
dvajset, dvaindvajset in petindvajset so bile izražene s strinjanjem v srednji meri,
medtem ko so bile trditve 23 in 24 ocenjene s strinjanjem v manjši meri.
49
6 Potrjevanje hipotez
Hipoteza številka 1 se je glasila: »Policija je servis za varnost kot splošno
dobrino.«
Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ljudje dojemajo policijo kot servis za
varnost in splošno dobrino, saj je večina respondentov na trditev »Policija je skrbela
za splošno varnost in ne samo za posameznike« odgovorila, da se s trditvijo strinja v
veliki meri (34,8 %), prav tako so pri 16. zastavljeni trditvi »Policija je ščitila
udeležence na nedavnih demonstracijah« odgovorili sorazmerno podobno kot pri prvi
trditvi. Na 16. trditev so pritrdilno odgovorili v srednji meri (28,6 %), v veliki meri pa
(22,4 %), in podobno so odgovorili tudi pri trditvi 25 »Policija deluje in je delovala
kot zaščitnik ljudstva«, s katero so se strinjali v veliki meri (26,1%).
Glede na rezultate analize smo hipotezo številka 1, ki se je glasila »Policija je servis
za varnost kot splošno dobrino«, potrdili.
Hipoteza številka 2 se je glasila: »Policija je orodje posameznika ali
zainteresiranih skupin v imenu obstoječe zakonodaje.«
Na podlagi opravljene raziskave in analize podatkov smo ugotovili, da je večina
anketiranih respondentov na trditev »Policija je služila kot orodje zainteresiranih
skupin« odgovorila, da se s trditvijo ne strinja (28,5 %).
Hipotezo številka 2, ki se je glasila »Policija je orodje posameznika ali
zainteresiranih skupin v imenu obstoječe zakonodaje«, smo na podlagi podatkov
zavrnili.
Hipoteza številka 3 se je glasila: »Je policija torej zaščitnik posameznikov,
ljudstva ali oboje, glede na posamezne okoliščine?«
Na podlagi analize pisnih virov ter opravljene raziskave smo ugotovili, da je policija
zaščitnik ljudstva glede na posamezne okoliščine. Pri trditvi 25 smo ugotovili, da je
večina anketirancev odgovorila, da policija ni orodje zainteresiranih skupin (28,5 %).
Hipotezo številka 3, ki se je glasila »Policija je torej zaščitnik posameznikov, ljudstva
ali oboje, glede na posamezne okoliščine«, lahko na podlagi pridobljenih rezultatov
raziskave potrdimo.
50
7 Zaključek
V diplomskem delu smo raziskovali, ali je »Slovenska policija – zaščitnik ljudstva ali
posameznikov?« v povezavi s protesti, zborovanji in demonstracijami, ki so se odvijali
v letu 2012 in se nadaljevali v prvi polovici leta 2013, ter ali bi lahko to označili kot
fenomen. Na temo demonstracij oziroma protestov je v slovenskem prostoru izredno
malo literature; kolikor je napisanega v tej smeri, smo uporabili v teoretičnem delu
naloge.
Udeležba na zborovanjih je zakonska ustavna pravica vsakega državljana, vendar
morajo biti njihove namere jasne oziroma prijavljene, sama zborovanja pa mirna. Po
zakonu je treba vse shode prijaviti ustreznim organom in z njimi sodelovati.
Zborovanja so načeloma mirna, vendar ni vedno tako in lahko prerastejo v nasilne
demonstracije. Agresivnemu načinu protestiranja smo bili priča tudi v obravnavanih
primerih. Omeniti je treba, da so ljudje, ki so se udeleževali demonstracij oziroma
protestov, tvorili večje skupine, te pa so se povezovale v večje organizirane množice.
Znano je namreč, da se v takšne množice povezujejo ljudje, ki imajo podobna
stališča okoli določene situacije, obenem pa se na takšnih mestih pojavijo tudi
naključne osebe, ki nimajo nobene povezave z demonstracijami ali protesti. Ne
moremo pa mimo tega, da se lahko na takšnih dogodkih pojavi tudi nevarna množica,
ki jo sestavlja peščica ljudi in ki si na mestu želi ustvariti anarhijo (kaos). Na
nedavnih protestih smo lahko videli kar nekaj primerov nevarne množice. Ali je bila
sila, ki jo je uporabila policija za zavarovanje stavb in varnost ljudi, pretirana? Glede
na medijski odziv in poročanje o tem bi lahko rekli, da bi morala biti uporabljena
zmerneje in v lažji obliki, toda raziskava, ki smo jo opravili, prikazuje popolnoma
drugačen rezultat pri podobnem vprašanju.
Raziskavo na omenjeni naslov smo opravili z anketiranjem preko spletnega medija
1ka.com, kjer smo uporabili Likartovo lestvico ocenjevanja od 1 do 5. Osrednje
vprašanje našega diplomskega dela je bilo, koga je ščitila policija, ali je to bilo
ljudstvo, posamezniki, zainteresirane skupine, oboje ali nič od naštetega. Zanimalo
nas je tudi mnenje anketiranih o poročanju medijev o teh dogodkih, natančneje, ali
so bili objektivni, predvsem pa smo dali poudarek na to, kako ljudje dojemajo
policijo - ali jo dojemajo kot servis za javno dobro? Z obsežno raziskavo, ki je
temeljila na 25 trditvah, smo prišli do zanimivih in nepričakovanih rezultatov. Ob
analiziranju odgovorov na anketni vprašalnik smo ugotovili, da policija po mnenju
širše javnosti ni bila pregroba pri uporabi sredstev represije, prav tako ni prekoračila
51
svojih pooblastil, četudi je bila s strani protestnikov primorana uporabiti večjo silo za
obvladovanje situacije. Splošno gledano, se zaupanje v policijo ni zmanjšalo, se je pa
zmanjšalo zaupanje v pravno državo, zlasti zaradi ekonomsko-gospodarske situacije
in ostalih dejavnikov, kot je nestrinjanje z oblastjo. Vzrokov je veliko več, kot smo
jih navedli, vendar smo izpostavili bistvene. Ali bi policija lahko vzpostavila javni red
in mir brez uporabe represije? Mislimo, da ne, kar smo ugotovili tudi z opravljeno
anketo, kljub različnim polemikam, ki smo jim bili priča. Ob vsem tem se je treba
zavedati, da mora policija ukaz, ki ga dobi, spoštovati in tudi izvesti, kot poudarja
med drugim dr. Umek.
Ugotovili smo, da je ljudstvo kljub obsežnim demonstracijam Slovensko policijo
dojemalo kot svoje zaščitnike in ne zaščitnike posameznih elit ali skupin, čeravno je
bilo kdaj tako videti. Glede na pridobljene podatke iz raziskave bi lahko rekli, da so
celotno dogajanje dodatno podžigali mediji s svojimi izjavami in napihovanji, ob tem
pa se zaupanje v Slovensko policijo ni zmanjšalo. Na podlagi ugotovljenega lahko
sklenemo, da je policija servis za javno dobro, in ljudje se tega tudi zavedajo. Ali bi
lahko demonstracije oziroma zborovanja, ki so se dogajala po slovenskih mestih
označili za fenomen? Lahko jih tako označimo, saj so obseg in druge značilnosti teh
demonstracij pustili poseben vtis ter strah pri ljudeh. Izpostaviti pa je treba, da je
šlo za izjemen, vendar kratkoročen pojav v takšnem obsegu, pri čemer ne moremo
izključevati ponovitve takšnega fenomena.
52
8 Uporabljeni viri
Canetti, E. (1994). Množica in moč. Ljubljana: Študentska založba.
Čefarin, A. (23. 12. 2012). Odzivi po petkovih protestih: Sporočilo je jasno, le
politična elita ga ni dojela. Dnevnik.si. Pridobljeno na:
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/odzivi-po-petkovih-protestih-
sporocilo-je-jasno-le-politicna-elita-ga-ni-dojela
Čelik, P. (1994). Policija demonstracije oblast. Ljubljana: Enotnost.
Drury, J. in Stott, C. (2013). Crowds in the 21 st Century. London: Academy of
social sciences.
Golob, T. in Gorenak, I. (2006). Zadovoljstvo pripadnikov posebne policijske enote s
stanjem in delom v enoti. Varstvoslovje, 06(7), 385-386.
Gorenak, S., Pagon, M., Starc, M. in Žaberl, M. (2009). Postopki policije. Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve,
policija, Generalna policijska uprava.
Kozorog Blatnik, T. (27. 11. 2012). Umek o protestih: Ne obsojam policije, a morda bi
lahko ravnala drugače. Rtvslo.si. Pridobljeno na:
http://www.rtvslo.si/slovenija/umek-o-protestih-ne-obsojam-policije-a-
morda-bi-lahko-ravnala-drugace/296747
Miller, S. L. in Hess, M. K. (2002). The police in the community: Strategies for the
21st century (3rd ed.). Belmont: Wadsworth/Thomson Learning.
Odzivi tujih medijev na proteste. (22. 12. 2012). Siol.net. Pridobljeno na:
http://www.siol.net/novice/svet/2012/12/odzivi_tujih_medijev_na_proteste
.aspx
Pečjak, V. (1994). Psihologija množice. Ljubljana: samozaložba.
Rudolf, M. (2009). Namen in uporaba posebnih vozil v specialni enoti policije.
Ljubljana: Fakulteta za upravo.
SNS: Kresalova kriva za škodo ob protestih, zato naj leti. (20. 5. 2010). Reporter.si.
Pridobljeno na: http://www.reporter.si/node/3316
Tako se je vodni top ponoči iz Maribora vrnil v Ljubljano. (7. 12. 2012). 24ur.com.
Pridobljeno na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-takole-se-je-
vodni-top-ponoci-vrnil-v-ljubljano.html
Uporaba prisilnega sredstva po ukazu policijske vodje. (2011). Pridobljeno na:
53
http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/policijska_dejavnost/berglez-
krope-zaberl.pdf
Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91).
Vujasinović, V. in Simonović, A. (1970). Priručnik za postupanje pri održavanju
Javnog reda i mira na masovnim skupovima. Beograd: Stručna biblioteka
službe javne bezbednosti.
Zakon o javnih zbiranjih. (2011). Uradni list RS, (64/2011).
Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Uradni list RS, (15/2013).
ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Zrc-sazu.si. Pridobljeno na:
http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=demonstracij
e&hs=1
Zvonarević, M. (1989). Socijalna psihologija. Zagreb: Školska knjiga.
Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za policijsko
varnostne vede.
54
Priloge
Grega Gologranc
e-naslov: [email protected]
Spoštovani,
Dovolite mi, da se Vam najprej predstavim. Sem Gregor Gologranc študent na
Fakulteti za varnostne vede in pod mentorstvom doc. dr. Teodore Ivanuše, ter
somentorstvom višjim predavateljem mag. Srečko F. Krope na Fakulteti za varnostne
vede, Univerze v Mariboru pripravljam diplomsko nalogo z naslovom: »SLOVENSKA
POLICIJA – ZAŠČITNIKI LJUDSTVA ALI POSAMEZNIKOV«. V njej nameravam proučevati
nedavna dogajanja, vezana na protestne shode v posameznih mestih v naši državi. Z
anketo bom poskušal razjasniti dvome o tem koga je ščitila Slovenska policija.
Za pripravo diplomske naloge potrebujem Vaše sodelovanje. Vprašalnik je enostaven
in za njegovo izpolnitev boste potrebovali največ 20 minut. Vaše sodelovanje v anketi
je popolnoma prostovoljno in anonimno, vaši demografski podatki pa bodo
uporabljeni zgolj v sumarni obliki.
Za Vaše sodelovanje se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem.
Grega Gologranc
Ljubljana, 15. 4. 2013
55
ANKETNI VPRAŠALNIK
V nadaljevanju Vam posredujem nekaj trditev in vprašanj. Prosim, da nanje odgovorite tako, da v kar največji meri izrazite svoje mnenje. (Na vprašanja odgovarjate tako, da označite številko pri posameznemu vprašanju, ki po Vaši oceni najbolj ustreza Vašemu mnenju. Številka 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, 5 pa, da se popolnoma strinjate.)
Štev. Trditev sploh ne
1
v manjši meri
2
v srednji meri
3
v veliki meri
4
v zelo veliki meri
5
1. Delo slovenske policije na nedavnih
protestnih zborovanjih ocenjujem kot
prekoračitev pooblastil.
1 2 3 4 5
2. Policija je bila na nedavnih protestnih
zborovanjih pregroba v smislu uporabe
prisilnih sredstev.
1 2 3 4 5
3 Policija bi lahko vzpostavila javni red in
mir brez uporabe prisilnih sredstev.
1 2 3 4 5
4. Policija bi za vzpostavitev javnega reda
in miru morala uporabiti zgolj palico
kot prisilno sredstvo.
1 2 3 4 5
5. Policija bi morala udeležence
protestnih shodov samo pozvati, naj se
razidejo, ne pa tudi uporabiti prisilna
sredstva.
1 2 3 4 5
6. Vsa zborovanja v vseh mestih so bila
legalna.
1 2 3 4 5
7. Odzivi protestnikov so bili primerni. 1 2 3 4 5
8. Slovenska policija je dobro poskrbela za
javni red in mir ter varnost.
1 2 3 4 5
9. Policija je skrbela za splošno varnost in
ne samo za posameznike.
1 2 3 4 5
10. Pri poročanju o nedavnih
demonstracijah so bili mediji premalo
objektivni.
1 2 3 4 5
56
11. Mediji so policijo prikazovali kot
potencialno grožnjo ljudem.
1 2 3 4 5
12. Slovenska policija je bila uspešna pri
obvladovanju demonstracij v vseh
mestih po Sloveniji.
1 2 3 4 5
13. Slovenska policija bi morala pri svojem
delu uporabiti večjo represijo zoper
udeležence demonstracij.
1 2 3 4 5
14. Ob prvih demonstracijah bi morala
Slovenska policija odreagirati tako, da
bi preprečila naslednje demonstracije.
1 2 3 4 5
15. Policija bi morala ob takih dogodkih,
kot so demonstracije, imeti več
pooblastil.
1 2 3 4 5
16. Policija je ščitila udeležence na
nedavnih demonstracijah.
1 2 3 4 5
17. Udeležence nedavnih demonstracij, ki
so kršili zakon, bi morala policija
kazensko preganjati.
1 2 3 4 5
18. Politika ima prevelik vpliv na Slovensko
policijo.
1 2 3 4 5
19. Zaradi dejanj policije se je zaupanje
ljudi v pravno državo zmanjšalo.
1 2 3 4 5
20. Policisti bi morali biti na nedavnih
zborovanjih (demonstracijah) med
vrstami protestnikov.
1 2 3 4 5
21. Zakon o nalogah in pooblastilih policije
daje policistom dovolj jasna
pooblastila.
1 2 3 4 5
22. Mediji so o protestih poročali
objektivno.
1 2 3 4 5
23. V veliki meri so za zborovanja oziroma
demonstracije krivi mediji.
1 2 3 4 5
24. Slovenska policija je služila kot orodje
zainteresiranih skupin.
1 2 3 4 5
25. Slovenska policija deluje in je delovala
kot zaščitnik ljudstva.
1 2 3 4 5
57
V nadaljevanju Vas prosim, da navedete še nekatere Vaše splošne podatke.
Naslednja vprašanja se nanašajo na Vaše demografske podatke in ne razkrivajo
vaše identitete. (Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom ali vpišite podatek nad
črto.)
26. Spol: a) moški b) ženski
27. Navedite svojo starost:_______ let
28. Stopnja izobrazbe: (obkrožite samo najvišjo dokončano stopnjo izobrazbe)
a) osnovna šola
b) srednja šola
c) visoka strokovna
d) univerzitetna
e) magisterij
f) doktorat
29. Zaposlitev:
a) študent
b) nezaposlen
c) samostojni podjetnik
d) javna uprava
e) upokojenec
30. Kraj bivanja:
a) predmestno okolje
b) mestno okolje
c) vas
58
31. Navedite splošne izkušnje v stiku s policijo:
a) izkušenj s policijo nimam
b) s policijo sem se srečal kot oškodovanec ali prijavitelj
c) policija me je obravnavala kot storilca prekrška v cestnem prometu itd.
d) bivši delavec policije
e) delavec policije
f) delavec MNZ