3623. MAR�CA 2�016
NEDELJSKI � Datum: � 22 �. 3. 2016 � Ura: � 14�.22 � Barva: � CYMK Stran: � 36
Nova�Gorica� je�mesto� vrtnic.�Urba-nisti�ni� na�rt� je�mesto� zasnoval� kotpark,� od prvotne� parkovne zasno-ve� je� ostalo� okoli� dvesto� vrst� doma-�ih in eksoti�nih� dreves ter grmov.Nova Gorica� je prikladno izhodi�-�e� za� pristno� do�ivljanje� zanimivo-sti� in� znamenitosti� v mestu� ter� nje-govi� okolici.�Nedale�� stran� se� dvigahrib� Sabotin� z� urejenim� parkommiru,� ki� privablja� �tevilne� obisko-valce s svojo� edinstveno floro infavno ter� dedi��ino� prve� svetovnevojne.Novo� Gorico� s severovzhoda� predmrzlimi� vetrovi� branita� Trnovskain� Banj�ka� planota� – �udovit� svet,poln� ljudskega izro�ila� in naravnihznamenitosti.� �iroko� razprostrani
Trnovski gozd� vabi k pohodni�tvu,h� kolesarjenju� ali enostavno� kspro��ujo�emu oddihu.� V zeli��-nem� centru� Grgarske Ravne� bodoljubitelji rastlinstva� lahko spozna-vali� svet� zeli��.Vzhodno od Nove� Gorice se razli-va� vinorodna� in zelena� Vipavskadolina. Ponuja� �tevilne� doma�epridelke in izdelke� ter odli�no lo-kalno� kulinariko, obenem� so tu� vvseh� letnih �asih� na voljo� �tevilnemo�nosti� za� rekreacijo.
Turisti�na� zveza� TIC� Nova�GoricaDelpinova� 18� b,� 5000� Nova�GoricaTelefon:� 05/33�[email protected]�w�w.�n�o�v�a�g�o�r�i�c�a�-�t�u�r�i�z�e�m�.�c�o�m
NOVA GORICA
Mesto vrtnic
Zeleni turizem
Podzemlje Pece – TuristiËni rudnikin muzej v Meûici naöteje okoli20.000 obiskovalcev na leto in jemed najbolj obiskanimi
turistiËnimi cilji na Koroökem.
Rudnik svinca in cinka Meûica je eden zad-njih svinËevo-cinkovih rudnikov v Evropi, kije öe deloval ob koncu minulega stoletja. VveË kot tristopetdesetletnem delovanju jedajal kruh ötevilnim druûinam, moËno pa jevplival na ûivljenje zunaj rudnika na ob-moËju Meûiöke doline. Po dokonËnem za-prtju je za rudarskim delom ostala bogatatehniöka, kulturna in naravna dediöËina, kijo v turistiËnem rudniku doûivite na vsa-kem koraku na zanimiv in inovativen na-Ëin.
Do osrËja nekdanjega rudnikaDanes se lahko obiskovalci po ogledu zani-mivega rudniökega muzeja s pravim rud-niökim vlakcem odpeljejo do osrËja nekda-njega rudnika, kjer s pomoËjo razstavljeniheksponatov doûivijo »knapovski öiht«. BoljavanturistiËno naravnani se z gorskimi ko-
lesi pod vodstvom izkuöenega vodnika od-peljejo dobrih pet kilometrov skozi labirintnekdanjih rudarskih rovov pod goro Peco.Ustvarjalni turistiËni delavci obiskovalcemponudijo tudi varno voûnjo s kajakom po zvodo zalitem spodnjem delu rudnika, kjerse razkrivajo Ëarobna podzemna jezera.Pred vhodom v rudnik je öe doûivljajskipark, kjer se zlahka prestavite milijone let vpreteklost, v Ëas dinozavrov, in stoletja na-
zaj, v Ëas kralja Matjaûa, ter se dodobraspoznate z legendo o njem. V novem infor-macijskem centru je predstavljena ponud-ba Ëezmejnega UNESCO Globalnega Geo-parka Karavanke, katerega del je tudi Po-dzemlje Pece. Od tu vas napotijo na ogledötevilnih drugih zanimivosti.Vse informacije najdete na spletnistrani: www.podzemljepece.com in naötevilki 02/870-01-80
OHRANITEV DEDIä»INE RUDNIKA SVINCA IN CINKA MEéICA
Z vlakom, kajakom in kolesom polabirintih kralja Matjaûa
Irena RaËiË
Kongresna� dejavnost� velja� za� najdo-nosnej�i� turisti�ni� sektor, saj� kon-gresni� turist� v� povpre�ju� porabi� tri-krat� ve� denarja� kot prosto�asni� tu-rist, zato� so kongresni� turisti za�ele�-ni� v� vsaki� dr�avi.�Udele�enci� sre�anjnamre� s� pogostimi potovanji� v tujamesta in� dr�ave� povzro�ajo� izpusttoplogrednih plinov� v ozra�je, nasre�anjih� se porabijo� velike koli�inepapirja� in� ustvarja� velika� koli�inaodpadkov, ve�ja� je poraba naravnihvirov� itn.� Dele�niki tovrstnih� sre�a-nj,� ki so� dru�beno� zavedni,� so se� te-ga� problema� zavedali� �e pred� leti� inse zato� odlo�ili spremeniti� pristop knjihovemu� organiziranju.� Tako� so� seoblikovale� nove smernice,� ki so� pri-vedle do� tako imenovanih zelenihsre�anj,� ki� so� v� ravnanju� do� okolja� indru�be� prijaznej�e.� »Slovenijo med-narodni� organizatorji� poslovnih� sre-�anj� prepoznavajo� kot zeleno� desti-nacijo predvsem� zaradi neokrnjenenarave� in� velikega� odstotka� zelenihpovr�in,«� pravi� Miha Kova�i�,� di-rektor� zavoda Kongresnoturisti�niurad,� hkrati� pa� poudarja,� da� na� me-dnarodnem� podro�ju� ne� veljajo� zelojasni� standardi� kaj� je� zelena� destina-cija� oziroma� kaj� so� zelena� sre�anja.»Se� pa� trajnostne sestavine� vklju�u-jejo v� poslovna sre�anja,� saj smoljudje� tudi� na� splo�no� vedno� bolj� po-zorni� na� trajnostni� razvoj.«
Spodbujajo temeljnevrednoteGreen�Meeting� Industry�Council� ze-lena� sre�anja� definira� kot� »sre�anjaali dogodke,� ki vklju�ujejo� skrb zaokolje� skozi� vse faze� organizacijesre�anja, da� bi zmanj�ali� negativenvpliv� sre�anja� na� okolja.«�Raz�irjenadefinicija� pa� vklju�uje� tudi� gospo-darske (finan�ni� prihranki, dolgo-ro�ni� obstoj� gospodarstva)� in� social-ne� elemente.� Pri� slednjih� se� to� ka�e vobliki neke� vrste dobrodelnih dona-cij ali� pa se te�i� k temu, da� so sre�a-nja� koristna� za� celotno� skupnost.Zelena� sre�anja� sku�ajo z� okoljuprijaznimi� strategijami� nuditi� ve�-vrednosto� izku�njo� in hkrati spod-bujajo� dolo�ene temeljne� vrednote.Mednje prav� gotovo sodi inovacija,kjer� je� poudarek� na� ustvarjalnem� iz-kori��anju� zelene tehnologije� zave�jo� energetsko u�inkovitost� in va-rovanje� okolja.� Uporaba� naravnihvirov� in� zmanj�anje� odpadkov� jeprav tako ena� od pomembnih vred-not,� ki� jih zagovarjajo� organizatorjitovrstnih� sre�anj.�Njej� ob� bok� pa� po-stavljajo tudi� izobra�evanje,� s� kate-rim� �elijo� spodbuditi eti�no obna�a-nje� do� energije� in okolja� z� ustvarja-njem� sre�anj,� ki� nudijo� nepozabneizku�nje.
Zelena sreËanjapoveËujejo ugled podjetjaNe� glede� na� razloge,� zakaj� se� organi-zacije� poslu�ujejo� zelenih� sre�anj,� je
osnovno� vodilo� le-teh� poslovna� smi-selnost.� Tovrstna� sre�anja� so� �e� v� os-novi� u�inkovitej�a� in� tudi� stro�kov�-no� ugodnej�a. Tovrstna� sre�anjalahko� organizacijam (podjetjem)pomagajo� omiliti tveganje,� izbolj�atiugled, pove�ati� zadovoljstvo vsehvpletenih� in se� proaktivno pripravitina� prihodnje� standarde.Podjetja� v� zadnjih� letih� postajajo� vsebolj� dru�beno� odgovorna, gre zakoncept,� ki� je� vedno� bolj� pomembensegment� razvitej�ih� svetovnih inevropskih gospodarstev.� Skrb zaokolje igra pri� tem pomembno vlo-go.� Dru�beno� odgovorno podjetje� sis� svojim� prizadevanjem� po� zmanj�a-nju� negativnega vpliva� na okoljenedvomno� pove�a� svoj� ugled,� hkratipa� dokazuje,� da je� sposobno� izvestinajmodernej�e� sestanke in� pri tem�e� zmanj�ati� stro�ke.� Podjetje� seprav� gotovo� znajde v� neprijetni� si-tuaciji� in� ogrozi� svoj� ugled,� �e� na� pri-mer direktor v� svojem govoru raz-
gla�a� zavezanost zmanj�anju� vplivana� okolje, hkrati� pa� dogodek ni� bilorganiziran� po� zelenih� na�elih.
VeË pozornosti zelenimsreËanjem»V� Sloveniji� temu podro�ju� posve-�amo� premalo� pozornosti.� So� pa� ne-katere� destinacije� in ponudniki� pre-poznali� svojo� tr�no� ni�o� in� so� se� ze-lenim� sre�anjem posvetili� bolj na�r-tno.� Nadgradili� so� svojo� ponudbo� zvklju�itvijo raznih� trajnostnih sesta-vin,� obenem pa� so vklju�ili� to vsebi-no tudi v� svojo promocijo in marke-ting,« pravi Kova�i�� in dodaja, daverjame,� da� bodo� z� vztrajnim� delomin komunikacijo� uspe�ni� tudi� namednarodnim� trgu. »Tudi� na Kon-gresnem uradu,� kjer se ukvarjamopredvsem z� mednarodno promocijoSlovenije� za� poslovna sre�anja,� ko-municiramo� in� promoviramo� Slove-nijo� kot zeleno� destinacijo. Tr�imojo� kot� buti�no� destinacijo,� saj� za�ma-
sovni� turizem� ni primerna.«� Slove-nija je� glede na svoje� geografske da-nosti� kot� zelena� destinacija� primerlj-iva z mednarodnim� okoljem. �al� pane� izstopamo,� kar� bi� glede� na� danos-ti� in� prilo�nosti� lahko,� pravi� direktorKongresno� turisti�nega� urada.Skandinavske� dr�ave� so prepoznalesvojo� poslovno prilo�nost� in predkratkim� predstavile mednarodenprojekt Global� Destination Sustai-nability� Index. �elijo� vzpostavitiglobalen� index� 100� trajnostnih� dr-�av.� »Zelo� smel� projekt� in� potrudilise� bomo,� da� bo� tudi� Slovenija� mednjimi,«� pravi� Kova�i�.
Tudi v Sloveniji uspeöneprakseV primerjavi� z mednarodnim oko-ljem� je� potrebno� upo�tevati� tudi� pre-poznavnost� uveljavljenih� destinacijin�mo�� njihovih�marketin�kih� orodijin kanalov.� »Podhranjena Slovenijate�ko tekmujejo� z Dansko oziromaSkandinavijo.� Pred leti� smo razvilizelo� inovativno� in� kreativno�medna-rodno trajnostno� kampanjo z ime-nom� »BeBee«� oziroma Bodi� �ebela.Projekt� je� podprl� tako� takratni� pred-sednik� dr�ave,� kot predsednik� Vla-de� RS� in seveda� na�e� strokovnookolje.� Lani� je Kopenhagen� naredilsamo� manj�i� del� zgodbe in� �e� za� touporabil� na�e� vsebine ter� dobil� veli-ko mednarodno� publiciteto ter me-dnarodno nagrado,«� razlaga na� so�-govornik in dodaja,� da to potrjuje,da�moramo� v� svojih� promocijskih� inkomunikacijskih� projektih� biti�mak-simalno� povezani, inovativni� inkreativni� ter� vztrajni,� kar� mogo�epri� zgodbi� o� �ebelah� nismo� bili.Seveda� pa imam� v� Sloveniji tudi� ne-kaj� uspe�nih� praks� zelenih� sre�anj.Najve�� doma�ih� in� mednarodnihnadgrad� je� prejel� Bohinj� Eco� hotel,saj� velja� za� enega� najbolj� trajnostnihhotelov v� regiji. Letos� je Ljubljanapridobila naziv� Zelena prestolnicaEvrope.� Le-tega� je� dobila� na� podlagi�tevilnih� trajnostnih� ukrepov,� ki� jihje� izvedla v� preteklosti in� jih na�rtu-je v� prihodnosti. »Verjamem,� da sose� in� da� se �e� bodo� lokalni� ponudni-ki� kongresnih storitev� priklju�ili te-mu� projektu� in� ponudili� �e� bolj� zele-na sre�anja� svojim kupcev,«� �e� do-daja� Kova�i�.
KONGRESNI TURIZEM
Zeleni trendi vkongresni dejavnosti
