Ekosistemi in naravna ravnovesja
1. Delovanje ekosistemov 2. Dejavniki rušenja ravnovesja (klimatske
spremembe) 3. Taksonomska razvrstitev rastlin in živali (ključ za
določanje in drugi pripomočki) 4. Pomembnejše rastline in živali 5. Določanje tipa fitocenoze 6. Biotska raznovrstnost in stabilnost naravnih
ravnovesji 7. Evidentiranje in predstavitev podatkov
EKOSISTEM
življenjski prostor (biotop)
življenjska združba
(biocenoza)
Delovanje ekosistemov
1. Strukture ekosistema;
2. Procesi znotraj ekosistema
3. Vrste ekosistemov
1. Struktura ekosistema
NEŽIVE SESTAVINE voda, zrak/plini, mineralne snovi
ŽIVE SESTAVINE rastline, živali, človek,
mikroorganizmi
Žive sestavine
• Producenti - primarni proizvajalci (zelene rastline, modrozelene cepljivke)
• Konzumenti (rastlinojedci, mesojedci)
• Razkrajalci – dekompozitorji (živali, mikroorg.)
Procesi znotraj ekosistema
Interakcije med sestavinami ekosistema - prikaz z različnimi modeli;
Primer:
Ekosistemski model za ponazoritev sistema in procesov znotraj ekosistema. ( Wilfing, 1993)
Ekosistemski model za ponazoritev sistema in procesov znotraj ekosistema. ( Wilfing, 1993)
Vrste ekosistemov
Razdelitev ekosistemov glede na različne kriterije:
• vir energije;
• sestavine;
• vpliv človeka;
• vodni/kopenski.
Razdelitev-vir energije
AVTOTROFNI
• Glavna sestavina primarni proizvajalci (?)
• Največji vir energije jim je sončna energija.
HETEROTROFNI
• Odvisni od že izoblikovane organske snovi; pridobljene iz avtotrofnih ekosistemov
Razdelitev – sestavine ekosistema
POPOLN
• Vsebuje vse tri temeljne skupine organizmov;
PROIZVAJALCI
PORABNIKI
RAZKROJEVALCI
NEPOPOLN
• Manjka vsaj ena temeljna skupina
Razdelitev – vpliv človeka
NARAVNI
• Človek ga ni spreminjal
gozd, gozdni rob, tropski deževni gozd, makija…
morje, jezero, mlaka…
puščava…
UMETNI ali ANTROPOGENI
• Človek ga je spremenil
Razdelitev – vodni/kopenski
VODNI
• Vodni hidrološki krog; izhlapevanje, transpiracija, kondenzacija, padavine, odtok vode, infiltracija.
• Vrste vodnih ekosistemov
• Vodni habitani tipi
KOPENSKI
• Vrste kopenskih ekositemov:
• Kopenski habitatni tip
Vrste vodnih ekosistemov
Razvijejo se v različnih življenjskih okoljih kot so:
• MORJA
• MORSKA OBREŽJA
• MOČVIRJE
• JEZERA
• REKE
• LOKE
Vodni habitatni tipi (Jogan in drugi, 2004)
OBALNI IN PRIOBALNI HABITATNI TIP
• Morski habitani tipi • Rečna ustja in območja
plimovanja v rekah • Muljasti in peščeni poloji
brez vegetacije višjih rastlin
• Obmorska slanišča s slanoljubno vegetacijo
• Obmorski klifi in skalnata obrežja
SLADKE CELINSKE VODE
• Obalne lagune
• Stoječe sladke vode
• Tekoče vode
Vrste kopenskih ekosistemov
Kopenski habitatni tipi (Jogan in drugi, 2005)
• Grmišča in travišča
• Gozdovi
• Barja in močvirja
• Goličave
• Kmetijska in kulturna pokrajina
Grmišča in travišča
• Resave in grmišča v zmernih klimatskih predelih
• Toploljubna zimzelena grmišča
• Suha travišča na silikstih
• Alpinska in subalpinska travišča
• Mokrotna ali vlažna antropogena travišča in visoko steblikovje
• Mezotrofna do evtrofna gojena travišča
Gozdovi
• Listopadni gozdovi
• Iglasti gozdovi zmernega pasu
• Logi ali močvirni gozdovi ter grmišča
• Vednozeleni listnati gozdovi zmernega pasu
Barja in močvirja
• Visoka barja
• Močvirska vegetacija obrežji
• Nizka barja, prehodna barja in izviri
Goličave
• Melišča
• Skalne stene in skalovje
• Stalna snežišča in ledeniki
• Jame
• Vulkanski in geotermalni pojavi
Kmetijska in kulturna pokrajina
• Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki
• Obdelovalne površine
• Sadovnjaki, oljčni nasadi, drevesne plantaže
• Drevoredi, mejice, gozdni otoki, podeželski mozaik
• Mestni parki in veliki vrtovi
• Pozidana območja
• Neobdelane, opuščene površine
• Opuščeni rudniški in drugi umetni podzemni rovi
• Industrijske vode