G E O G R A F S K I Y E S T N I K XXXVIII (1967)

SVETOZAR ILEŠIC - ŠESTDESETLETNIK

Ta številka Geografskega vestnika j e posvečena na jv idne jšemu slovenskemu geografu, dopisnemu članu Slovenske akademi je znanosti in umetnosti, p reds to jn iku Inšti tuta za geograf i jo SAZU, svetniku In-štituta za geograf i jo univerze, rednemu profesor ju Oddelka za geo-gra f i jo in, ne nazadnje , glavnemu uredniku naše revije, dr. Sveto-za r ju Ilešiču, k i j e 8. j u n i j a 1967 praznoval svoj šestdeseti ro js tni dan.

Sestdesetletnica ni pri l ika, da bi ovrednotil i celotni ž iv l j en j sk i opus jubi lanta , ker še ni končan. Je pa tak mejn ik , da se j e t reba ustaviti ob prehojeni poti, zlasti, če se v t e j poti zrcali razvoj domače geograf i je vobče.

3

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

To, ka r v seznamu Ilešičevih ob jav l jen ih del — ta j e na koncu teh uvodnih misli — n a j b o l j preseneča, ni samo številčnost objav, ampak tudi pestrost obravnavane snovi. У t e j pestrosti se odraža de-lovanje v okvir ih malega naroda, ki spričo malega števila geografov zahteva, da se vsak ude j s t vu j e na številnih področj ih svoje s t roke in izven n je . V k l j u b t e j pestrosti in čeprav se nekatere obravnavane panoge ciklično v rača jo v ospredje jubi lantovega zanimanja , moremo le ločiti v štiridesetletnem javnem ude j s tvovan ju vsa j tr i glavna raz-dobja .

Prvo j e razdobje fo rmi ran ja Ilešiča kot znanstvenika in človeka v predvojn i dobi. Nas lednjemu razdobju d a j e glavni pečat populari-zacija geograf i je v javnost i in pedagoško delo na univerzi. Za t r e t j e razdobje, v ka te rem ga j e doletela šestdesetletnica, pa j e značilno idejno u s m e r j a n j e in mentorstvo.

Od teh t reh razdobi j j e za fo rmi ran je Ilešiča kot človeka in znan-stvenika na jvažne j še prvo. Ilešič j e preživel š tudentska leta na l jub-l j ansk i univerzi (1925 do 1930) v razdobju, ko si j e mlada slovenska geograf i ja iskala nova pota razvoja pod vodstvom prof. Antona Me-lika, k i je 1. 1927 prevzel predstojništvo takra tnega geografskega in-šti tuta na univerzi. Melik j e bil sicer učenec duna j ske geografske šole, a j e predvsem iz medvojnega in povojnega nacionalnega odpora proti severnim sosedom usmer ja l svoje učence in sodelavce v druge ku l tu rne in geografske kroge. Za Ilešiča, k i j e postal 1. 1933 Melikov asistent, j e bila t aka usmeritev koris tna in pr i rodna. S a j j e bil sin znanega ilirca in univerzitetnega p rofesor ja F rana Ilešiča in j e bil tako že po družinskih vezeh čustveno vezan na jugoslovansko skup-nost in preko n j e na ostale slovanske narode, zlasti na rojs tno pokra-j ino svojega očeta, na Pomur je . Da bi kot protiutež severni usmer-jenosti ustvaril vzhodno-zahodno orientacijo, j e Melik poslal svojega asistenta 1. 1936 na enoletno š tudi jsko izpopoln jevanje v Franc i jo .

To so zgodovinski okvi r j i , ki so ob jubilantovih osebnih last-nostih, zlasti da ru za jezike, omogočili r azvo j svojstev, ki so Ilešiču lastna v vsem de lovan ju : poznavanje metod duna j ske šole in n j en ih dosežkov, ki j ih j e ustvari la pr i raz iskovanju slovenske zemlje, obe-nem pa neposredna vkl juč i tev v evropski geografski razvojni krog.

Če ocen ju jemo t r a j n e znanstvene dosežke jubi lantovega dela, mo-ramo upoštevati že omenjene omejene možnosti v okviru ma jhnega naroda. K temu se p r i d r u ž u j e še mental i teta njegovega mentor ja , da se more vsak geograf uspešno udejs tvovat i na vseh geografskih pod-ročjih. To dvoje nam pojasni priloženi seznam objav l jen ih del, v ka te rem na jdemo Ilešiča kot av to r j a agrarno-geografskih, geomor-foloških, poleogeografskih (Banja Luka), demogeografskih, gospodar-sko-geografskih in regionalno geografskih š tud i j in to že v prvem, m a n j kot dva deset le t ja dolgem razdobju . Taka širina more pr i m a j h -nem narodu ustvarit i dobro poznanega vsestranskega geografa, j e pa velika ovira za t ak poglobl jeni š tudi j , da bi pomenil doprinos k razvoju svetovne geograf i je . Če j e Ilešič v k l j u b temu tudi na tem

4

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

področju uspel — in to bo podčrtano kasne je — je to znak nekater ih njegovih odličnih znanstvenih kvali tet .

Po drugi svetovni vojn i se j e t edan j i Geografski inštitut in da-našnj i oddelek za geograf i jo F F vsestransko razmahnil , vendar bol j po vpisanih študentih kot po predavate l j ih . Ilešiču, k i j e postal 1. 1947. izredni in 1950. redni profesor, so zato pedagoške naloge občutno porasle. K temu se j e pr idruži la še zadržanost preds to jn ika inšti tuta in predsednika Geografskega društva prof. Melika, kar mu j e nala-galo mnogo javnost i malo poznanega in priznanega dela. In to v tisti ž iv l jen jsk i dobi, ko so znanstveniki navadno n a j b o l j plodni. Vk l jub vsemu temu je bilo prvo deset let je po osvoboditvi glede ob jav n a j -bol j plodno razdobje. T e d a j izda Ilešič skr ipta za predmete, ki j ih predava (kar tograf i jo ozir. matematično geografi jo, geograf i jo tal, geograf i jo ras t ja , h idrograf i jo in oceanografi jo, antropogeografi jo, zgodovino geografi je) . L. 1950 izidejo Sistemi pol j ske razdeli tve na Slovenskem in po več kot desetletnem premolku se spet loti nekater ih fizično-geografskih problemov. Če k temu dodamo še za je tno ser i jo priročnikov t u j i h zemljin, k i j e izhaja la pr i Državni založbi, uvidimo, da si j e t e d a j Ilešič naložil več dela kot ga zmore njegovo zdravje .

Po t e j p rehojen i poti stopi v ospredje Ilešičevega zanimanja vpra-šanje, k a j j e geograf i ja in ka tero mesto n a j zavzema v sklopu so-rodnih znanstvenih ved. Ta razvojna faza sovpada z naraščajočo vlogo mentorstva, ki j e dobilo konkre tno obliko v 1. 1961 nastalem Inštitutu za geografi jo univerze v L jub l jan i . Ta inšti tut brez n jegove pomoči na jb rž ne bi nastal in ne obstal. Ilešičevo poznavanje in zveze z ino-zemskimi geografskimi krogi so pripomogle, da se je Inšti tut kmalu vkl juči l v mednarodno delitev dela pr i raz iskovanju agrarne pokra-j ine (glej članek Biegajla med Razgledi te številke GV). L. 1966 se mentorstvo razširi še na Inštitut za geograf i jo SAZU, ki mu je postal predstojnik.

Po teh okvir ih se laže lotimo Ilešičevega znanstvenega dela po geografskih panogah.

P rva Ilešičeva razprava ima naslov Prvotna kmetska nasel ja v območju Velike L j u b l j a n e (GV 1929/30). V n j e j se Ilešič predstavi z nekater imi potezami, k i so značilne za ves n jegov l i terarni opus: jasno opredel jena tematika, preprost način posredovanja zakl jučkov in lahko razuml j iv jezik. Piscu gre predvsem za besedno posredo-van je spoznanj. Ne stremi za bogato i lustraci jo gradiva, ne za jezi-kovnimi efekti . Š tudi j vaškega tločrta in zemlj iške parcelaci je po franciscejskem ka tas t ru ter razvoj od t e d a j do na jnove j še dobe j e glavna metoda dela. Proučevani t e r i to r i j razširi preko meja L j u b l j a n e na vzhodno Goren jsko (GV 1953), na L jub l j ansko pol je in njegovo obrobje (GV 1934). Nato s p isanjem razprav te vrste preneha do konca druge svetovne vojne. Da ni nehalo tudi zanimanje , dokazu je obnovljena ser i ja po vojni (»Kmečka nase l ja na Primorskem«, >Oblike zemlj iške razdelitve na Koroškem«). Toda to so le drobci, k a j t i tema-tika j e medtem že dozorela za prvo samostojno monograf i jo o zemlj iški

5

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

razdelitvi na Slovenskem: 1. 1950 izidejo pri SAZU »Sistemi pol jske razdelitve na Slovenskem«. Y n jem se avtor pokaže ne samo kot teme-l j i t poznavalec slovenskih geografskih in zgodovinskih razmer (mimo-grede, na l j ub l j ansk i univerzi je Ilešič diplomiral iz zgodovine kot B-predmeta), ampak tudi dosežkov takega raz iskovanja po svetu in pereče problematike. Oba vidika, teor i ja in domače razmere, sta si navidezno enakovredna in se medsebojno dopoln ju je ta . Toda pri tem j e težnja, z dosežki lastnega dela pomagati pri razčiščevanju vprašan j o nastanku različnih sistemov zemljiške razdelitve v Evropi, tako po-udar jena , da kn j iga sili p reko slovenskega kroga. Čeprav j e Ilešič 1. 1951 sprejel za to kn j igo Prešernovo nagrado in čeprav je imela potencialno vrednost za vkl juči tev v temel je nada l jn j ega razvoja evropske agrarne geografi je , zaradi slovenskega jezika ne bi dosegla tega namena, če se n j e n avtor po vojni ne bi osebno udeleževal medna-rodnih geografskih zborovanj in na n j i h ne bi vzbudil pozornosti s svo-j imi delovnimi dosežki. Ni se čuditi, če j e zaradi vsega tega prišlo do ponatisa kn j ige (prevod in dopolnitev j e opravil avtor sam). Bolj pre-senetl j ivo pa je, da j e ponatis izšel v nemščini v Münchenu, k j e r j e pred vojno Jugovzhodni inštitut združeval znanost in šovinizem. Zaka j kot eden glavnih Ilešičevih zakl jučkov j e zahteva po zavrnitvi preti-ranih germanskih etničnih razlag za nastanek sistemov zemlj iške raz-delitve na Slovenskem in drugod. S prevodom v mednarodni jezik se j e k n j i g a (pod značilnim naslovom Die F lur formen Sloweniens im Lichte der europäischen Flurforschung. Münchner Geographische Helfe, zv. 16, 1959) kot prvo slovensko geografsko delo polnopravno vkl juči la v rast evropske (agrarne) geografi je . Kri t iki so ugodno ocenili zlasti točnejšo opredeliev prehodnih zemljiških oblik (npr. ocena H. J äge r j a v Erdkunde, zv. XV, 2, 1961). Naša dežela prehodov mu j e nudila za to opredelitev obilo gradiva. Drugo teoretsko vrednost vidi jo kr i t ik i v ugotovitvah o sp r emin j an ju sistemov po nas tanku v s rednjem veku. Z Ilešičevimi Sistemi j e slovenska geograf i ja prvič prestopila meje domovinoznanstva (mišljeno v dobrem smislu besede!) in se vkl juči la v mednarodno geografsko areno.

Y tu j in i poznajo Ilešiča predvsem po »Sistemih«, v Jugoslavij i pa tudi po številnih drugih agrarnogeografskih š tudi jah. P rav za prav so v doka j šn j i meri agrarno geografske in geografske vobče tudi tiste razprave, ki po naslovu n a k a z u j e j o samo en problem (npr. Planine ob Dolenj i Zilji GV 1931, Agrarna prenasel jenost Slovenije, 1940, Agrarna obl judenost na Koroškem, 1946 itd.). Tudi te razprave odli-k u j e široka razgledanost po svetovni geografski l i teratur i in zato ni čudno, če Ilešiča cenimo kot enega od vodilnih jugoslovanskih geo-grafov. (Glej I. Crkvenčiča članek »Ob pri l iki 60-letnice ro js tva prof. Svetozarja Ilešiča« v Zborniku r a d o \ a prvog Jugoslavenskog simpo-zija o ag ra rno j geografiji .) Postal je eden prvih zagovornikov kar t i -r a n j a izrabe tal v naši državi. To zamisel je mogel uresničiti šele novi Inštitut za geograf i jo univerze, k i mu j e Ilešič mentor, čeprav ubira samosvojo razvojno pot. Vso razgledanost po t u j i h in domačih poteh agrarne geograf i je razodeva morda še n a j b o l j jubi lantov refera t na

6

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

I. jugoslovanskem simpoziju agrarne geograf i je v Mariboru. O b j a v l j e n je v zborniku, k i j e posvečen Ilešičevi šestdesetletnici.

Če smo pri družbeni geografi j i lahko ugotovili zemljiško razde-litev kot osrednj i motiv Ilešičevega raziskovanja, ' s ka ter im je prodrl preko naših meja , vidimo pri njegovem fizično-geografskem delu, da j e bo l j razdrobljeno, brez rdeče niti in bol j priložnostno. S tem še ni ničesar rečenega o njegovi kvaliteti .

Fizično-geografske objave j e pričel s »Terasami na Gorenjski ravnini« (GV 1935), k i so še danes pogosto citirano delo. Sledi »Nekaj smernic v sodobnem morfogenetskem proučevanju« (GV 1936—1937), ki je plod enoletnega š tudi jskega b ivan ja v Parizu. Vtis j e bil, da si bo Ilešič po sugest i jah svojega mentor ja pridobil enako razgledanost po svetovni geomorfologiji kot kasne je po problemih agrarne geografi je . Toda kasne je se Ilešič ne loti več fizično-geografskega raziskovanja vse do petdesetih let, ker je njegovo zanimanje drugje , v družbeni geografi j i . Toda vsako delo, ki ga j e k d a j Ilešič moral vzeti v roke, mu prirase k srcu. Tudi geomorfologija. To dokazu je jo povojna leta. V času na jveč j e zaposlenosti in najš tevi lnejš ih ob jav po vojni n a j d e Ilešič čas in voljo, da objavi v Geografskih vestnikih 1947 do 1951 n e k a j hidrogeomorfoloških in hidrogeografskih razprav. V prvi, v »Rečnih režimih v Jugoslaviji«, se pokažeta dve na jveč j i odliki: pozna-van je problematike po svetu in pionirska obdelava domačih razmer s cil jem, napravi t i pregled. Naslednj i dve razpravi pomenita prever-j a n j e P. Jovanovića teor i je o podolžnih rečnih profilih, ki j e bila tista leta predmet d iskusi j v t u j i l i teraturi . Preizkusil jo j e na Soči in zgor-n j i Savi. Glede na vloženo delo sta dali ti dve razpravi morda od vseh ob jav n a j m a n j uspeha in odziva. Vzrok ni morda v slabši kvali tet i obdelave, temveč v sporni Jovanovićevi teor i j i sami in ker bi morali biti razpravi glede na ci l je ob jav l jen i v kak i t u j i in ne v domači revij i .

Med Ilešičevim prispevkom k razvoju regionalne geograf i je Slo-veni je in prispevkom k razvoju slovenske regionalne geograf i je so bistvene razlike. K poznavanju Slovenije j e sicer prispeval z vsemi svojimi tematskimi š tudi jami o slovenskih k r a j i h in pokra j inah . Toda takih razprav, k i bi j ih lahko označili za k r a j e v n e ali pokra j inske monograf i je (kot so npr. njegovo škof je loško hr ibovje , GV 1938, Banja Luka, GV 1939, L jub l j ana , Geografski horizont 1959) ali za regionalno-geografske, j e malo in bi j ih lahko sešteli na prste. Drobnih opisov sicer ne m a n j k a (glej Kra jevn i leksikon Dravske banovine in povojno Enciklopedijo Jugoslavije), toda vendar se vprašamo, ali mu ne leži drobno nabiralniška geograf i ja brez povezovanja s široko problematiko, ali pa j e povpraševanje po domovinoznanskih geo-grafskih opisih Slovenije in slovenskih pokra j in na slovenskem knj iž -nem trgu zadovoljeval kdo drugi.

Jubilantov doprinos k slovenski regionalni, zlasti teoretski geogra-f i j i pa j e bistveno večji . Predvsem mu gre zasluga za razčiščevanje, k a j je pok ra j i na in ka te re so metode geografske regionalizacije, ka r je zelo pereča problematika. Glede teh metod je značilno nas lednje :

7

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

čeprav j e Ilešič zagovornik enotne geografi je , le odstopa od zahtev po metodi homogene geografske regionalizacije. Na drugi s trani spet ne odobrava preveč razdrobl jenih regionalizacijskih metod, temveč se ogreva za dve bo l j kompleksni, za fiziognomsko regionalizacijo in eko-nomsko — geografsko regionalizacijo (slednjo v dveh var iantah, po metodi ekonomske homogenosti in metodi ekonomske funkcionalnosti , g l e j Zbornik radova Y. kongresa geografov FNRJ). Iz teh pozicij je izvedel regionalizacijo Slovenije (GV 1958) in Jugoslavije (GV 1961). Že p r e j pa j e po l judno opisal slovenske pok ra j i ne in opis objavi l v tisti številki Geografskega obzornika (2, 1956), po ka te r i j e bilo po izidu na jveč povpraševanja .

Ilešič j e na jg lob l j e zaoral na pol ju agrarne in regionalne geogra-f i je . Regionalni geograf ni samo zato, ker na Oddelku za geograf i jo F F predava s tarejš im študentom regionalno geograf i jo sveta in ker je , kot smo že omenili, avtor številnih razprav o slovenskih k r a j i h , temveč predvsem zaradi plodnega delovanja na področju geograf i je t u j i h dežel in kontinentov.

Yrsta regionalnih opisov se začenja z 1. 1947, ko j e pr i redi l Vitver-jevo Gospodarsko in politično geograf i jo sveta. K p r e j š n j i t rd i tv i : vsako delo, ki se ga Ilešič loti, se mu priraste k srcu, lahko pr idamo še eno: čim bo l j se Ilešič nasloni na lastne noge, tembol j j e n jegovo delo tehtno. To dokazu je jo n a d a l j n j e kn j ige o t u j i h celinah: 1952 go-spodarska geograf i ja Amerike, 1957 Afr ika , Južna Azija, Avs t ra l i ja in Oceani ja ter v številnih izda jah ponat isnjene gospodarske in poli-tične geograf i je sveta za potrebe s rednj ih šol. Te kn j ige so obogatile knj ižn ice predava te l jev geograf i je in slovenskih inteligentov vobče. Pomeni jo temel j slovenske geografske l i tera ture o tu j ih zemlj inah in se odl ikt i je jo zlasti po metodični sistematiki m po ure jenem ime-noslovju.

V prvih povojnih letih, ko so si naše znanstvene vede z geograf i jo vred iskale nove ideološke osnove, se j e začelo Ilešičevo zanimanje za teoretsko geografi jo, k i še vedno t r a ja . Y GV 1948—1949 j e izšel v Ob-zorniku GV prvi »glas« o načelni problematiki geograf i je kot odmev na diskusi jo v Sovjetski zvezi in v Franci j i . V nas lednjem le tn iku GV jubi lant že pripiše takemu »glasu« tudi svoje mnenje , ki j e zagovor enotne geografi je . Moto Uešičevega pr izadevanja pr i razčiščevanju bistva geografske vede j e : če delimo geograf i jo na fizično, družbeno, na demogeografi jo itd., s tem geograf i j i kop l jemo grob. Z a k a j geo-g ra f i j a obstoja le enotna ali pa j e ni.

Dos le j navedena dela bi lahko napisal vsak n a d a r j e n in deloven geograf brez posebnih moralnih kvali tet . Toda v Ilešičevi b ibl iograf i j i na jdemo obilo takih objav, k i j ih moramo presojat i bo l j kot dolg jub i lan ta do svojega časa in do družbe kot pa odraz njegovih znan-stvenih ambicij . V tem drobnem, a izredno obsežnem gradivu j e skr i ta jubi lantova lastnost, da se kot človek, k i živi z družbenimi dogodki doma in po svetu, in kot geografski s t rokovnjak odziva na d o g a j a n j e okoli sebe s peresom v pol judno znanstvenem in dnevnem časopisju.

8

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

Seznam teh časopisov, ki j im j e bil ali j im j e še Ilešič sotrudnik, j e precejšen in sega od Misli in dela (npr. »Osnove in cil j i geopolitike«) preko Proteusa, Planinskega vestnika do sedanj ih Naših razgledov in Dela. Seveda j e v ospredju d o g a j a n j e v geografi j i , k i mu z never je t -nim številom poročil in ocen pomembnejših del drži ogledalo že cela štiri deset let ja . Velika večina teh ocen in poročil j e našla prostor v Geografskem vestniku od 1. 1928. Ker se drži načela, da j e t reba o ude-ležbi na mednarodnih zborovanj ih doma ustno ali pismeno (ali oboje) poročati, nas jub i lan t že vrsto let s p redavan j i v Geografskem društvu ali s poročili v naši revi j i obvešča o geografskem ž iv l j en ju drugod, zlasti na Pol jskem. Tam j e bil že sedemkrat in j e spreje l za zasluge za poljsko-jugoslovansko sodelovanje častno članstvo Pol j skega geograf-skega društva.

N a j navedem še en dokaz, kako se Ilešič ni odtegoval delu, za katerega j e menil, da ga po t rebu je od n jega družba. T a k o j po zadnj i vojni, ko diplomati zač r tu j e jo slovenske državne meje , se Ilešič za-vzema za narodnostne pravice v opisih Koroške in Trsta z okolico. Ko v povojnih letih na raznih pedagoških zborovanj ih — na n j i h le malo-k d a j m a n j k a tudi Ilešič — govorimo o novih smereh geograf i je v šoli, in o tem, da nove smeri novi učbeniki ne izražajo v dovoljni meri, se jubi lant loti tudi p i san ja srednješolskih učbenikov, s k r a j a po tu j ih , potem pa povsem po svojih metodah. Po njegovih šestih izdajah »Go-spodarske in politične geograf i je sveta« j e dobilo znan je o tu j ih de-želah velik del povojne srednješolske generaci je . P rav zdaj , v letu Ilešičeve šestdesetletnice, naše šole težko čaka jo na n jegov na jnove j š i učbenik o geografi j i . To ni več stereotipen šolski učbenik, temveč j e zbir izkušenj in spoznanj štiridesetletnega obl ikovanja geografskih metod in ciljev. Preds tav l ja to, za k a r se j e jub i lan t leta in leta pote-goval s p isanjem člankov o teoretskih zasnovah geografi je .

Že omenjeno lastnost, da se ne umika potrebam časa in družbe, lastnost, ki nam jubi lan ta pr ib l ižuje tudi po človeški plati, dokazu je jo številne, vselej delovne funkci je , ki j ih je spreje l in izvrševal. N a j na k ra tko povzamemo nekatere iz njegovega ž ivl jenjepisa za povojna leta: lahko bi rekl i doživl jenjski odbornik Geografskega društva j e bil v povojnih letih tudi n jegov t a jn ik in v letih 1957 — 1960 ter 1962 — 1964 njegov predsednik; vsa povojna leta član uredniškega odbora, nato sourednik in po 1. 1959 tudi formalno glavni urednik naše rev i je Geografski vestnik; 1. 1950 dekan Prirodoslovno-matematične fakul te te , v razdobju 1950-52 prorektor univerze in v š tudi jskem letu 1953-54 ponovno dekan Prirodoslovno-matematične fakul tete . K tem se pri-k l j u č u j e j o funkc i j e v Zvezi geografskih društev Jugoslavije, v Nacio-nalnem komi te ju za geograf i jo pri zveznem svetu za koordinaci jo znanstvenega dela v Beogradu, pr i Urbanist ičnem društvu Slovenije, pri raznih komisi jah Sklada Borisa Kidriča, v Svetu za šolstvo v L j u b -l j an i v 1. 1960-63, j e bil predstojnik Oddelka za geograf i jo FF. In še in še bi lahko naštevali funkc i je , v ka ter ih j e Ilešič vlagal svoje delo in izkušnje.

9

Svetozar Ilešič — šes tdese t le tn ik

K a j imamo slovenski geografi z Ilešičem? St rokovnjaka , ki pomeni v razvoju slovenske geograf i je nov kvali tetni napredek: poglobljenost, ki j e postala v sedanj i s topnj i razvoja potrebnejša kot pa ekstenzivna širina. V n jem imamo geografa, ki se j e v svoji kar ier i hote ali nehote loteval problemov z zelo številnih geografskih področi j in ki zdaj , morda edini med nami, spreml ja razvoj slovenske geograf i je v vseh n jen ih vejah, ka r j e obenem kval i f ikac i ja za mentorstvo in koordina-cijo. Y Ilešiču imamo kolega, ki se z leti ni nehal udeleževati naših strokovnih zborovanj in ki živi z nami. Ko j e prerasel v svoji stroki slovenske meje , si j e in si še prizadeva, da bi povezal z evropsko geo-graf i jo tudi slovensko raziskovalno tvornost. Ne nazadnje pa imamo z n j im sočloveka, ki na jdemo pr i n j e m razumevanje in pomoč, če se mu le približamo človeško. Zato mu želimo, da bi našel v sebi ne samo zdrav ja , temveč tudi zaupan je vase in vero v svoje poslanstvo. To mu želimo, ker želimo dobro naši slovenski geografi j i .

Ivan Gams

10

Bibl iograf i ja p r o f e s o r j a dr . S. I lešiča do po le t j a 1967

BIBLIOGRAFIJA PROFESORJA DR. S. ILEŠIČA D O POLETJA 1967 i

I. Razprave, k n j i g e in učbenik i

Prvotna kmetska n a s e l j a v območju Velike L j u b l j a n e — GV V-YI/1929—1930 str . 154—160. P lanine ob do len j i Zi l j i — GV YII/1931 s t r . 120—149. Kmetska nase l j a na vzhodnem G o r e n j s k e m — GV IS/1933 str . 3—94. Vasi na L j u b l j a n s k e m po l j u in n jegovem obrob ju — GV X/1934 s t r . 88—102. Regjonal izm w Jugos lawj i — Ruch reg jona l i s tyezny w Ewropi I, Warszawa 1934. s t r . 356—364. Terase na G o r e n j s k i r avn in i — GV XI/1935 str . 132—167. Geografsk i pregled Slovenske K r a j i n e — Slovenska K r a j i n a , zborn ik 1919 do 1934 s t r . 5 12,

Beltinci 1935. O b r a d j e n a zeml ja u Sloveni j i — Glasnik geografskog druš tva , Beograd, sv. XXI/1935 s t r . 29—39. N e k a j smernic v sodobnem morfogenetskem proučevan ju — GV XII—XIII/1936—1937 str . 114—156. š k o f j e l o š k o h r ibov je (Geografski opis P o l j a n s k e in Selške doline) — GV XIV/1938 s t r . 48—98. Ban j a Luka — GV XV/1939 str . 36—54. Slovenska Zi l jska dol ina — Planinski ves tnik , L j u b l j a n a , XXXIX/1939 str . 149—166. Pr i ras t s tanovniš tva na p o d r u č j u Savske banovine od 1880—1931 god. Hrva t sk i Geografsk i

Glasnik, Zagreb 1939, b r . 8—9—10 str . 85—94. Gospodarska s t r u k t u r a S loveni je v luči pokl icne s ta t i s t ike in delavskega zava rovan j a . Tekst

napisa l Svetozar Ilešič. Izdal Socialno ekonomski insti tut v L j u b l j a n i . Zbirka š tud i j št 5. Izdelal Geografsk i inst i tut na Univerzi v L j u b l j a n i . L j u b l j a n a 1939 str. 9—37.

P r i r a s t ek preb iva l s tva na ozemlju Jugos lavi je v dobi 1880—1931 — GV XVI/1940 str . 3—25. Agra rna p renase l j enos t S loveni je — Tehnika in gospodars tvo. VI/1940 str . 60—70. The populat ion Deve lopment of Tr ies te and its Environs . — Publ ished b y the Research Ins t i tu te ,

Section for F ron t i e r Quest ions. L j u b l j a n a 1946 s t r . 9. — Isto j e izšlo tudi v f rancoščin i in nemščini .

Agra rna ob l judenos t na Koroškem — GV XVIII/1946 str . 22—36. Geografsk i opis Koroške — Koroški zbornik , L j u b l j a n a 1946 str . 9—42. Rečni režimi v Jugos lav i j i — GV XIX/1947 str. 1—111. Kmečka nase l j a na P r imorskem — GV XX—XXI/1948—1949 str . 217—251, Obl ike zeml j i ške razdel i tve na Koroškem — SlEtn 1/1948 str . 72—81. Naša nova zapadna m e j a — Kongres geografa Jugos lav i j e Ri jeka—Pula—Gorica 3.—8. ok tobra

1949, Zagreb 1950 s t r . 29—41. Podolžni prof i l Soče — GV XX1II/1951 str . 4,1 67. Les svs tèmes parce l l a i res des champs en Slovénie. Proceedings , VIII th Genera l Assembly —

XVII th Congress , In te rna t iona l Geographica l Union, Washington 1952 str 629—633 Podolžni prof i l zgo rn j e Save — GV XXV/1953 s t r . 27—45. Slovenske p o k r a j i n e — GeOb Ш/1956 s t r . 25—38. Sistemi po l j ske razdel i tve na Slovenskem L j u b l j a n a 1950. Dela 2 Inšt i tut za geogra f i jo

SAZU str . 119. CosDodarska in poli t ična geogra f i j a sveta. Na osnovi k n i i e e A. Vitver »Ekonomičeskaia geogra-

f i j a kapi ta l i s t ičeskih s tran« in drugih virov. L j u b l j a n a 1947 str . 420. P r iv redna i pol i t ička geogra f i j a sveta. P reveo Husein S. Brkić Svi je t los t , Sa ra j evo 1Ç49 s t r . 417. Gospodarska geogra f i j a sveta. Druga , dopo ln jena izda ja . L j u b l j a n a 1952 str . 412. Gospodarska geogra f i j a Amer ike , L j u b l j a n a 1952 s t r . 484. Problèmes géographiques la redivision adminis t ra t ive de la Yougoslavie. — La géographie

et la p lanif icat ion régionale en Yougoslavie. XVIII Congres In te rna t iona l de Géographie , Brésil 1956, Résumés des Communicat ions. Rio de Jeneiro 1956 s t r . 188, 206 (ker se avtor ni mogel udeleži t i kongresa , so bili o b j a v l j e n i le izvlečki re fera tov . ) .

Af r ika , Južna Azi ja , Avs t r a l i j a z Ocean i jo in j užn im polarnim svetom. — L j u b l j a n a DZS (T LdP) 1957, 690 + (II) s tr .

Problemi geografske r a jon i zac i j e ob p r imeru Sloveni je . — GV XXIX—XXX/1957, 1958 str . 83—140. Gospodarska in poli t ična geogra f i j a sveta. T r e t j a močno p rede lana izda ja . L j u b l j a n a DZS

(BT ) 1959. 352 s t r . Die F lu r fo rmen Sloweniens im Lichte der europäischen F lu r fo r schung . Regensburg . Im Verlag

Michael Lassieben Kal lmünz 1959. 132 str . (Münchner Geographische Hef t e 1959 Hef t 16. Mater ia len zur Agra rgeograph ie V.)

H geo ra f i j i a g r a r n e p o k r a j i n e na p r e k m u r s k e m Goričkem. — GV XXXII/1960 str . 97—110. Gospodarska in poli t ična geogra f i j a sveta Če t r t a i zda j a . L j u b l j a n a DZS (BT) 1960. 350 +

(II) s tr .

11

D . Meze ill M. L o j k

D i e j ü n g e r e n G e w a n n f l u r e n in N o r d w e s t j u g o s l a w i e n — G e o g r a f i s k a A n n a l e r XLIII/1961 št. 1—2 s t r . 130—137.

G e o g r a f s k a r e g i o n a l i z a c i j a J u g o s l a v i j e . — GV XXXIII/1961 s t r . 3—23. S k u p n o s F. C e r n e t o m : Uvod т s p o z n a v a n j e d r u ž b e . L j u b l j a n a CZ (T LdP) 1962, 480. s t r . 8°. G o s p o d a r s k a in p o l i t i č n a g e o g r a f i j a sve ta . P e t a i z d a j a . L j u b l j a n a DZS (BT) 1962. 350 — (II)

s t r . E k o n o m s k a r e g i o n a l n a g e o g r a f i j a sve ta . — I. B e o g r a d . Zavod za i z d a v a n j e u d b e n i k a SR S r b i j e .

( B e o g r a j s k i g r a f i č k i zavod) 1963. 576 s t r . G o s p o d a r s k a in po l i t i čna g e o g r a f i j a sve ta . — Ses ta i z d a j a . L j . DZS. ( C e l j s k i t i sk) 1964 350 +

(II) str . G e o g r a f s k e k a r a k t e r i s t i k e S l o v e n i j e in n j e n i h p o k r a j i n . L j . , C ik l . , 1965. 21 + (IV) s t r . 4®.

( P r e d a v a n j e n a s e m i n a r j u s l o v e n s k e g a j e z i k a , l i t e r a t u r e in k u l t u r e 30. VI.—.10. VII . 1965). G o s p o d a r s k a in po l i t i čna g e o g r a f i j a sve t a . — S e d m a i z d a j a . I . d e l : E v r o p a s S o v j e t s k o zvezo.

L j . DZS (T. J. Moškr ič) 1966. 163 + (П1) s t r .

»II. K r a j š i s t r o k o v n i p r i s p e v k i in č l a n k i

R e z u l t a t i l j u d s k e g a š t e t j a v G r č i j i z dne 15,—16. m a j a 1928 — GV IV/1928 s t r . 130. P r e b i v a l s t v o R u š i t e po š t e t j u z d n e 17. d e c e m b r a 1926 — GV IV/1928 s t r . 131—132 N o v a v a t i k a n s k a d r ž a v a — GV V—VI/1929—1950 s t r . 196. N a j v a ž n e j š e e k s p e d i c i j e v p o s l e d n j i dob i — GV VII/1931 s t r . 165—168. P l a n š a r s k e p l a n i n e n a S l o v e n s k e m — PIV XXXIV/1934 s t r . 16—22. O s n o v e in c i l j i g eopo l i t i ke — MiD V/1939 s t r . 194—210. ( P r e d a v a n j e , k i ga j e imel a v t o r 8. m a r c a

1939 n a l j u d s k i u n i v e r z i ) . Iz d a n a š n j e D o b r u d ž e — MiD V/1939 s t r . 259—264. Pogled v A l z a c i j o — L j Z LIX/1939 s t r . 377—379. K š t u d i j u d e p o p u l a c i j e v Š k o f j e l o š k e m h r i b o v j u — GV XVI/1940 s t r . 127—128. I z p o p o l n i t e v

a v t o r j e v e š t u d i j e » Š k o f j e l o š k o h r i b o v j e « z nov imi p o d a t k i . P r e g l e d S lovencev v E v r o p i in izven n j e . — K o l e d a r o b r a m b , d r u š t v a Sv. C i r i l a in Me toda ,

L j u b l j a n a 1940 s t r . 50—51. R o m u n s k i p r o b l e m i : B e s a r a b i j a — MiD VI/1940 s t r . 83—89. R o m u n s k i p r o b l e m i : T r a n s i l v a n i j a — MiD VI/1940 s t r . 124—129. S o d o b n a p o l i t i k a »pros tora« — MiD VII/1941 s t r . 39—43. D a n a š n j a R u s i j a — SSSR — V o d n i k o v a p r a t i k a 1941 s t r . 65—72. O k a r t o g r a f s k i h p r o j e k c i j a h . (Kako n a s t a n e o s n o v n a m r e ž a z e m l j e v i d a ) — P r VIII/1945—1946

št. 6—7, s t r . 129—133; št. 8—9, s t r . 174—180. N e k a j b e l e ž k o sve tovn i g e o g r a f i j i m e d v o j n o in po n j e j — GV XV111/1946, s t r . 178—186. O b -

r a v n a v a n a j e d e j a v n o s t g e o g r a f o v v ZSSR, n a P o l j s k e m , v ČSR, v F r a n c i j i in v Be lg i j i . Nova g e o g r a f i j a B o l g a r i j e — GV XIX/1947 s t r . 152—164. G e o g r a f s k e osnove za t u r i z e m v S l o v e n i j i — T u r i z e m in gos t ins tvo , L j u b l j a n a , 1/1947 s t r . 5—7. O s v o b j e n e gore — PIV IV-XLVIII/1948 št. 1 s t r . 1—10. P r i r o d a in g o s p o d a r s t v o n a K i t a j s k e m — V p r a š a n j a naš ih dni , L j u b l j a n a 1949. št . 9 s t r . 131—137. K o n t i n e n t i bodočnos t i — O b VI/1951, št . 2, s t r . 95—103. P r e d a v a n j e n a l j u d s k i u n i v e r z i . Š t e t j e v Z e d i n j e n i h d r ž a v a h A m e r i k e d n e 1. a p r i l a 1950 — GV XXHI/1951 s t r . 234—236. M e d n a r o d n a p r o u č i t e v k m e t i j s k e g a i z k o r i š č a n j a t a l — GV XXIV/1952 s t r . 204—205. Sueško v p r a š a n j e — O b VII/1952, š t . 2 s t r . 88—103. K a j j e za l ivsk i t o k — Pr XV/1952—1953 št . 9 s t r . 233—239. S po t i po A m e r i k i — 7 dni , 1П/1953 (9. j a n u a r j a ) , š t . 1. (16. j a n u a r j a ) š t . 2 in (23. j a n u a r j a ) š t . 3. G r č i j a in T u r č i j a , n a š i p r i j a t e l j s k i sosedi — O b VIII/1953 št. 2 s t r . 79—86. B r i t a n s k a G v a j a n a , m a l o z n a n a d e ž e l a p r e b u j a j o č e g a se k o l o n i a l n e g a s v e t a — O b VIII/1953

št . 8. s t r . 328—331. Med i n d u s t r i j s k o in f a r m a r s k o A m e r i k o . Vt is i iz d r ž a v e Wiscons in (ZDA) — O b VIII/1953

št . 9—10 s t r . 381—385. M e d v o j n i in p o v o j n i p r o c e s i n d u s t r i a l i z a c i j e ZDA v g e o g r a f s k i luč i — GV XXV/1953 s t r . 207—210. I n d u s t r i j a v novi K i t a j s k i — GV XXV/1953 s t r . 214—215. U r a n o v a r u d a v s v e t u — GV XXV/1953 s t r . 220—221. N o v a k r a j e v n a i m e n a v B o l g a r i j i — GV XXV/1953 s t r . 221. P r e b i v a l s t v o J u g o s l a v i j e po p r v i h r e z u l t a t i h p o p i s a z d n e 31. m a r c a 1953 — GV XXV/1953 s t r .

221—222. Ras t p r e b i v a l s t v a n a sve tu in v p r a š a n j e n j e g o v e p r e h r a n e . N R a z g l П/1953 (31. j a n u a r j ) , š t . 2

s t r . 7—8. E t i o p i j a , a f r i š k a t r d n j a v a s v o b o d e — O b IX/1954 št. 5 s t r . 186—190. Za s k u p n o s t s l o v e n s k e g a P o m u r j a l — 7 dn i , V/1953 (28. L ) , št . 4 s t r . 49—50. S p o m i n i n a n e k d a n j e in p o g l e d i n a d a n a š n j e P o m u r j e — P o m u r s k i t e d n i k . M u r s k a Sobo ta ,

V11/1955 (7. VII.) , š t . 27 s t r . 24. Za s k u p n o s t s l o v e n s k e g a P o m u r j a l — G e O b 11/1955 št . 3 s t r . 1—2. G o s p o d a r s k o g e o g r a f s k i pog led n a K o p r s k o p r i m o r j e — G e O b 11/1955 š t . 4 s t r . 1—3. Z e m l j e p i s n o i z r a z j e : P o d r o č j e — o b m o č j e — p r e d e l — p r o s t o r — p o k r a j i n a — k r a j i n a — r e g i j a — d e ž e l a —

bazen . P u š č a v a — p u s t i n j a . Mehan ično p r e p e r e v a n j e . Z e m l j i n a — c e l i n a — k o p n o . O c O b 11I/1956 št . 1 s t r . 16—19.

D o b r a č , p o d r t a g o r a n a d s l o v e n s k o z e m l j o — PIV L V I/19 >6 s t r . 56—63. P r o b l e m i P o m u r j a v g e o g r a f s k i osve t l i tv i . — Svet ob M u r i 11/1957 š t . 1 s t r . 1—26. P o l j s k i k o n t r a s t i , p o l j s k e z a g o n e t k e in p o l j s k i s m e h . — NRazg l VI/1957 (31, VII.) št . 16 in

(14 IX.) št . 17. G e o g r a f i j a n a P o l j s k e m . — GV XXIX—XXX/1956—1958 s t r . 182—189.

12

Bibl iograf i ja p r o f e s o r j a dr . S. Ilešiča do po l e t j a 1967

Glavne geografske poteze in p rob lemi P o m u r j a . — Geogra f sk i zborn ik (Murska Sobota) 1959 s t r . 5—29.

Geografsk i oris bivše občine Videm ob Sčavnici. — Geogra f sk i zborn ik (Murska Sobota) 1959 s t r . 150—158.

L j u b l j a n a — Geografsk i Horizont , Zagreb V/1959 št. 4 s t r . 1—16. Pregled r azvo ja Murske Sobote. Geografsk i zborn ik (Murska Sobota) 1959 str . 69—80. O pr inc ip ima geogra f ske r a jon i zac i j e . — Zbornik radova V. kongresa geografa FNRJ u C r n o j

Gori 1958 godine s t r . 311—321. Zadaci i zučavan ja ag ra rnog pe j s aža i ag ra rn ih s t r u k t u r a u Jugos lavi j i . — Zbornik radova

V. kongresa geogra fa FNRJ u C r n o j Gori 1958. godine, s t r , 451—453. Novi p r i spevk i k p r o u č e v a n j u geogra f i j e in zgodovine a g r a r n e p o k r a j i n e . — GV XXXI/1959

s t r . 158—166. Se o »planini« in >gori«. — PIV XVI/1960 št. 3 s t r . 105—111. Z ok tobr ske poti po Koroškem. — Slov. V — XV (1960) (9. XII.) št . 50 (16. XII.) št . 51. Z ok tobr ske poti po Koroškem. — NRazgl IX/1960 (26. XI.) št. 22 s t r . 514—515. Die j ü n g e r e n G e w a n n f l u r e n in Nordwes t jugos lawien — Geogra f i ska Anna le r XLIII/1961 št. 1—2

s t r . 130—137. Po loža j i zadaci geogra f ske n a u k e u FNRJ — Zbornik VI. kongresa geografov FLRJ 1962

str . 41—56. L ' é t a t ac tuel et les p rob lèmes des recherches su r I> ut i l isat ion du sol en Yugoslavie. Geographica l

Studies 1962, No 31 str . 181—166. L j u b l j a n a . — Opis p u t a e k s k u r z i j e VL kongresa geogra fa FNRJ 1961 s t r . 1—25. Put po L j u b l j a n s k o j kot l in i . — Opis pu ta e k s k u r z i j e VL kongresa geografa F N R J , 1961 str .

26—37. Put kroz nisko Slovensko P o d r a v j e . — Opis pu t a e k s k u r z i j e VI. kongresa geografa FNRJ 1961

s t r . 67—80. Skupno s Kolenik Emi l : Pu t p reko Sotelskog i D o n j e Sav in j ske doline. Opis pu ta e k s k u r z i j e

VI. kongresa geografa FNRJ, 1961 s t r . 80—92. S tud i j e o k m e t i j s k i i z rab i tal v t reh vaseh Jugoslavi je . Uvod. — GV XXXIV/1962 s t r . 61—12. Za t eme l j i t o p r i p r a v l j e n o p ros to r sko p l a n i r a n j e — NRazgl. ХП/1963 (9. XI.). št. 21 s t r . 426. Ekonomsko geografsk i p rob lemi socialističnih dežel. NRazgl . Х1П/1964 (5. 9.), št . 17 s t r . 331. L ' é t a t e t les méthodes des recherches sur l a régional isa t ion économique en Yugoslavie. —

Geographie Polonica, Warszawa, 4/1964 s t r . 125—128. Osnovne geografske poteze Sav in j ske Sloveni je — GeOb X1/1964 š t . 2 str . 25—27. Podrobno p r o u č e v a n j e sodobnega p reob l ikovan ja p o k r a j i n Jugos lav i je . — Večer XX/1964 (7. X.)

št. 235. Znanstveno raz iskovalno delo Fi lozofska f a k u l t e t a in nove obl ike raz iskovalnega dela. —

NRazgl XHI/1964 (11. I.) št. 1 s t r . 8 - 9 . P reos t ank i p re tek los t i v p o k r a j i n i kot e lement resn ičnega geografskega oko l j a . — GV

XXXVI/1964 s t r . 3—12. Osnovnie n a p r a v l e n i j a ekonomiko — geograf ičeskih izs ledovani j v Social is t ičeskoj F e d e r a t i v n o j Repub l ike Jugoslawii . Mater ia l ' i IV S 'ezda Geograf ičeskogo Obščes tva SSSR. Simpozi j im B.

G e o g r a f i j a social ist ičeskih s t ran , Leningrad 1965, s t r . 81—97. O p o j m u »Srednje Evrope«. — GeOb XIII/1966 št. 1 s t r . 4—7. D o s a d a š n j i p ravc i i r ezu l t a t i r ada na područ ju m e đ u n a r o d n e a g r a r n e geograf i j e . Zbornik radova

prvog jugos lavenskog s impozi ja o a g r a r n o j geogra f i j i u Mariboru od 3.—5. decembra 1964. L j u b l j a n a 1%7 s t r . 44—51.

1П. Enc ik loped i j sk i p r i spevk i

P r i s p e v k i v E n c i k l o p e d i j i J u g o s l a v i j e ( Izdanje Leks ikogra f skega za-voda FNRJ, Zagréb) .

Kn j iga 1. (MCMLV) Ajdovščina , str . 24—23; Bača, 270; Banjš ice , 357; Baš F r a n j o , 384; Baška dolina, 388—389; Baško jezero , 389; Bazovica, 399; Begun je , 411; Begunjšč ica 411: Bela K r a j i n a (geograf i ja ) , 415—416; Beneška Sloveni ja , 435—436; Bizel jsko, 613; Blegoš, 625; Boč, 629; Bohinec Val ter , 645; Bohor, 647.

K n j i g a 2 (MCMLVI) Branik , s t r . 177; Brda Gor iška (geograf i ja) , 191—192; Cerkno , 356—357; Ca težke Toplice, 546; Čedad (geograf i ja , 547; C rna prs t 611; C rn i g raben , 612; Č r n o m e l j (geograf i ja ) , 613; Devin (geograf i ja ) , 697.

Kn j iga 3 (MCMLVHI) Divača , s t r . 9; D o b e r d o b (geograf i ja ) , 20; D o b r n a , 25—26; Domžale . 55—56; D r a v i n j a , 84; Dravog rad , 84; D r e t a , 87; Geogra f i j a ( razvoj s lovenske geogra f i j e ) , 443 —444; Golica (Ka . r avanke) , 487; Golnik . 487; Golte, 487; Gorica (geograf i ja) , 495; Gor iška in Grad i ška (Gor iško—Gradiščanskoj , 497; G o r n j a Radgona, 502; Gosposvetsko po l j e (geogra f i j a ) , 509.

Kn j iga 7 (v t isku) Ravne, R a j h e n b u r g , Savica, Savnik Roman, Senovo, Slavnik, S loveni ja (nase l j a ) : Sloven-ske gorice, Soča, Središče , Sveta gora . Sv in j a .

P r i spevek »Antropogeograf i ja« v »Medicinski encik lopedi j i« (Izd. Leks ikogra f skega zavoda, Zagreb s t r . 469—473).

S e s t a v k i t K r a j e v n e m l e k s i k o n u D r a v s k e b a n o v i n e . — L j u b l j a n a 1937: L j u b l j a n a mesto (geograf i ja) s t r . 369—370; Maribor mesto (geograf i ja) s t r . 448. Geografsk i opis v »splošnem pregledu«« za s reze : Kamnik s t r . 173—177; L i t i j a s t r . 308—311; L j u b l j a n a okolica s t r . 334—336; L j u t o m e r s t r . 376—377; Maribor desni b r eg s t r . 409—411 ; P t u j s t r . 499—501.

13

D. Meze ill M. Lo jk

IV. Načelna geografska p rob lema t ika

Glasovi o načelni p rob lemat ik i geogra f i j e — GV XX—XXI/1948—1949 str . 342—346. Ekonomist i in ekonomska geogra f i j a v Sovje tsk i zvezi — GV XXII/1950 s t r . 218—221. Još o ekonomsko j geogra f i j i kao nauci — Univerzi te tski ves tnik , Beograd, 111/1950 b r . 32—35. N a d a l j e v a n j e d i skus i j e o fizični geogra f i j i v Sovje t sk i zvezi — GV XXIII/1951 s t r . 232—234. N a d a l j n j e načelne d i skus i j e o geogra f i j i — GV XXIV/1952 str . 198—204. O ekonomsko j geogra f i j i — Kongresi na geograf i te od FNRJ II. Skopje 1952 s t r . 105—119. Za a f i rmac i jo geogra f i j e v ž i v l j e n j u in v šoli. (Ob drugem kongresu slovenskih geografov v

Mariboru) . — N Razgl. III/1954 (23. o'kt.) št . 20 str . 8—9. Geogra f ska znanost in šola — Sodobna pedagogika, L j u b l j a n a 1954 str . 7—14 Za enotnost geog ra f i j e — GV XXVI/1954 str . 157—161. Geogra f ska nauka i škola. I zveš t a j o radu IV. kongresa geografa FNRJ Beograd 1956 str . 225—234. Beležke o načelni p rob lemat ik i geogra f i j e . — GV XXXI/1959 str . 149—158. Socialna »agrarna« geogra f i j a . — GV XXXII/1960 s t r . 268—272. O ž i v l j e n j s k i upravičenos t i geografske znanosti . Ob VI. kongresu geografov v FLRJ v Sloveni j i

od 27. IX. do 5. X. 1961. NRazgl. X/1961 (4. XI.) št. 21 s t r , 495—496, O p o j m u »resničnega« geografskega okol ja . GeOb IX/1962 št. 3—4 st r . 23—25. O k r e p l j e n i glasovi za enotnost geogra f i j e v socialističnih deželah. — GV XXXV/1963 s t r . 81—90. Apl ic i rana geogra f i j a ali ap l ikac i j a geograf i je? — GV XXXV/1963 str . 91—100. Nekol iko p r im jedb i na č l anak Steva Vojnovica o e k o n o m s k o j geograf i j i i » jedins tvenoj« geo .

g ra f i j i . — Ekonomski pregled XV/1964 št. 3—5 st r . 254—256. N a d a l j e v a n j e borbe m i š l j e n j o enotnost i geogra f i j e v Sovje t sk i zvezi. — GV XXXVI/1964

s t r . 81—88. Po l j sk i glas za r e in teg rac i jo geogra f i j e . — GV XXXVII/1965 str 137—139. Novi pr i spevki v smer i »aplicirane goegraf i je« . — GV XXXVII/1965 str . 161—176. Dosedan j e smeri in rezul ta t i m e d n a r o d n e ag ra rne g e o g r a f j e . — GeOb XII/1965 št. 1 s t r . 11—15.

V. Kn j i žna poroči la (ocene in pr ikazi )

F r a n Zwit ter , S t a r e j š a k r a n j s k a mesta in meščanstvo. L j u b l j a n a 1929 — GV V—VI/1929—1930 s t r . 198—199.

Stele Fr . , Politični o k r a j Kamnik. Topografsk i opis I. Sodni o k r a j Kamnik , L j u b l j a n a — GV V—VI/1929—1930 str 199.

Glasnik geografskog d ruš tva , sv. XV., Beograd 1929 — GV V—VI/1929—1930 str . 221—222. Posebna izda ja Geografskog d ruš tva , sv. 5—7., Beograd 1929 — GV V—VI/1929—1930 str'. 222. Glasnik Skopskog naučnog druš tva . Knj iga VI., Skop je 1929 — GV V—VI/1929—1930 str 223. Hrva t sk i Geografsk i Glasnik , b r o j 2, Zagreb 1930 — G V V—VI/1929—1930 str . 223. Narodna s tar ina. Časopis za povi jes t i e t nog ra f i j u južn ih S lov jena Sv. 14 17 19 — GV

V—VI/1)929—1930 s t r . 223—224. P. Vujevič , Südslawien 1913—28. izšlo v »Geogr. Jahrb .« XLIV. Band leto 1929—1930 s t r .

252—288 — GV V—VI/1929—1930 s t r . 224. Naša Slovenačka. Glasnik jugos lovenskog profesorskog druš tva , kn j i ga XI., sveska 6—8,

Beograd 1931 — GV VIM931 str . 168—169. Glavna pozornost j e posvečena č lanku F. Baš, P rometna g rav i t ac i j a Sloveni je .

D r . Henr ik Turna. Pomen in razvo j alpinizma. L j u b l j a n a 1930 — GV VII/1931 str 169—170. Jub i läums-Fes tbuch der Got tscher 600-Jahrfeier . Herausgegeben vom Fes tausschusse der Got-

tscheer 600-Jahrfcicr . Kočevje 1950 — GV VII/1951 s t r . 176—178. Kur t Kayser . Wes tmontenegro . Eine ku l tu rgeograph i sche Dars te l lung . Pencks Geographische

Abhandlungen III/4. S tu t tgar t 1931 — GV VII/1937 s t r . 184—185. H e r b e r t Louis, Morphologische Studien in Südwest-Bulgar ien. A. Pencks Geographische Ab-

handlungen III/2, S tu t tgar t 11930 — GV VII/1931 sir . 190. Glasnik Geografskog druš tva , sv. XI, Beograd 1930 — GV VII/1931 str . 200. Hrva t sk i Geografsk i Glasn ik , b r o j 3, Zagreb 1931 — GV VII/1931 s t r . 200. Heinrich Renier . Zur Siedlungsgeographie von Bosnien und der Herzegovina . Zei tschr i f t der

Gesel lschaf t f ü r E r d k u n d e zu Berl in, 1931. Nr . № — GV VITI/1932 str. 159. Fr iedr ich Papenhusen Das Vardargeb ie t . Ein Bei t rag zur Landeskunde Mazedoniens. Mitt. d.

Vereins f ü r E r d k u n d e zu Dresden , 1930 — GV VIII/1932 s t r . 159—160. I rmgard Pohl, Bei t rage zur Landes - und Volkskunde des Jan t rageb ie tes in Bulgar ien . Niede r -

ös ter re ich 1932 str . 145 — GV VIII/1932 str 171—172. Glasnik Geografskog d ruš tva , sv. VII, Beograd 1931 — GV Vm/1932 str . 172. Posebna i zdan ja Geografskog d ruš tva , sv. fi—11. Beograd 1930, 1931 — GV VIII/1932 str . 172—175. Atlas Geografskog d ruš tva , sv. 1—7 — GV Vin/1932 s t r . 175. Zbirka k a r a t a Geografskog druš tva — GV VITI/1932 str . 173. Naš alpinizem. L j u b l j a n a 1932 — GV TX/1933 str . 203. He rman Wenger t , Die S tad tan lasen in S te ie rmark . Ein Bei t rag zur Geschichte des deutschen

Städtebaues . Graz 1932 — GV IX/1933 str. 206—207. Rado Bednar ik . Gor iška in Tržaška p o k r a j i n a v besedi in podobi. Gorica 1932 — GV IX/1935

str. 208. Kur t Kavser Morphologische Studien in Wes tmontenegro T. Zei tschrif t der Gese l l schaf t f ü r

E r d k u n d e zu Berlin. 1952. Nr. 7/8. s tr . 248—279. — GV IX/1933 str . 213—214. H e n r v D e b r a v e . Autor de la Yougoslavie. Grenoble 1931 — GV IX/1933 str . 216—217. Glasnik Geografskog d ruš tva , sv. XVHT. Beograd 1932 — GV IX/1953 str. Г>0. Posebna izdanja Geocrafskotr d ruš tva , sv. 12. 1". Beograd 1932 — GV IX/1933 s t r . 220—221. Hrva t sk i Geografski Glasnik , b r . 4. Zagreb 1932 — GV IX/1433 str . 221. Ivan Vrhovnik , T rnovska ž u p n i j a v L j u b l j a n i . L j u b l j a n a 1933 — GV Х/1934 str . 188—189. Edgar Lehmann, Das Got tscheer Hochland. Grundl in ien e iner Landeskunde . Leipzig 1933

GV X/1934 str . 195—196. (Skupa j z Ivanom Simoničem.)

1 4

Bibl iograf i ja p r o f e s o r j a dr . S. I lešiča do po le t j a 1967

Ant. Lazič, Podzemne o toke i h id rogra f ske pr i l ike Daba r skog i Fa tn ičkog po l j a u Hercegovini . Speleološka i sp i t ivan ja . S rpska k r a l j e v s k a a k a d e m i j a , Spomenik LXXIII, prvi r az red , 17 Beograd

1933 — GV, X/1934 s t r . 203—204. Kurt Kayser , Morphologische Studien in Westmontenegro II. Die R u m p f t r e p p e von C e t i n j e

und der Formenscha tz der Kars tab t ragung . Zei tschr i f t der Gesel lschaf t f ü r E r d k u n d e zu Berl in, 1934, H. 1/2, Str. 26—49, H. 3/4, s tr . 81—1102 — GV X/1934, s t r . 204—205.

Bolgarske geografske pub l ikac i j e — GV X/1934 s t r . 210—212. Saar-At las . Jus tus Per thes , Gotha 1934 — GV X/1934 str . 217. Arnold Helm in Minya Gongkar , Forschungsre ise ins Hochgebirge von Chinesisch Tibet , B e r n -

Berl in 1933 — GV X/1934 str . 218—219. Glasnik Geografskog d ruš tva , sv. XIX, Beograd 1933 — CV X/1934 s t r . 2119. Osta la i z d a n j a Geografskog druš tva v Beogradu — GV X/1934, s t r . 219—220. Hrva t sk i Geografski Glasnik , br . 5, Zagreb 1934 — GV X/1934 s t r . 220. Dr . Val ter Bohinec, Geog ra f i j a sodobne Evrope. 1 snopič, L j u b l j a n a 1934 — Sloveni ja IV/1935,

št. 19, str . 3. Das Königreich ßüds lawien . Leipzig 1935 — Znanstveni ves tnik 1/1934—1935 št. 3 str . 47. Chata igneau , La Yougoslavie. Izšlo v ko lekc i j i »Geographie universel le« Tome VII Deux ième

Par t i e — Znans tveni vestnik 1/1934—1935, št. 3 s t r . 47. Josef Schmid, Siedlungsgeographie Kärntens Car in th ia , K lagenfur t , 1928 s t r . 15—74' 1929,

str . 134—153; 1934 str . 17—26; 1935, str . 246—262 — GV XI/1935 str . H95. Nikola Perš ić , Pr i ras t i k r e t a n j e gradskog s tanovniš tva s naroči t im obzirom na grad Zagreb.

Zagreb 1935 — GV XI/1935 s t r . 197. Lutovac Milisav, La Metohi ja . É tude de géographie humaine . Paris . 1935 — GV XI/1935 str . 198. Glasnik Geografskog d ruš tva , sv. XX, Beograd 1934 — GV XI/1935 str . 204—205. Posebna i zdan ja Geografskog d ruš tva (zvezek: 15, 16, 17, 18), Beograd 1934 — GV XI/1935 s t r . 205. Hrva t sk i Geografsk i Glasnik b r o j 6, Zagreb 11935 — GV XI/1935 str . 205. NaSe nove specialne k a r t e 1:100.000 — GV XI/1935 s t r . 205. Zei tschrif t f ü r Rassenkunde und ihre Nachbargebic te . Herausgegeben von Egon F r e i h e r r von

Eickstedt . S tu t tgar t 1935, 1. B., 1. H. — GV XI/1935 s t r . 205—206. Anton Melik, Sloveni ja . Geografsk i opis I. L j u b l j a n a 1935 — LjZ LVI/1936, št. 3—4 st r . 192—196,

št. 9—10, str . 497—499; št. Ill—IB s t r . 605—606. Zwit ter F ran , Prebiva ls tvo na Slovenskem od XVIII. s to le t j a do d a n a š n j i h dni . Razprave Znan-

s tvenega druš tva v L j u b l j a n i , L j u b l j a n a 1935, Historični odsek 5 — GV ХШ—XI1I/1936— 1937 str . 221—222.

Z. Dugački . M e d j i m u r j e Zeml ja i s tanovništvo. Izdal Pododbor Matice Hrva t ske u Čakovcu 1936 — GV XII—ХШ/1936—1937 str . 236.

N e k a j novih pub l ikac i j o jugos lovanskem ozemlju . (Fr. Wol lman. Severozapadni Jugos lav i ja . Kul tu rne cestopisné č r ty ze Slovinska, Chorvâ t ska a Slavonie. V Praze 1935; La Yougo-slavie d ' a u j o u r d ' h u i . Belgrade 1935; Knj iga o Balkanu I. Beograd 1936. I z d a n j e Balkanskog ins t i tu ta — GV XII—ХШ/1936—1937 s t r . 242—243.

Anoel Jacques, Manuel géographique de poli t ique européenne , tome I; l 'Eu rope cent ra le . Par is , De lag rave 1936 — GV XII—XIII/1936—1937 s t r . 248—249.

Glasnik Geografskog d ruš tva , Beograd, sv. XX1/1935, sv. XXII/1936 — GV XU—ХШ/1936—1937 str . 258—259.

Jožef Vole, Podkoren . Cr t ice iz p re tek los t i vasi in g o r e n j s k e Dol ine . L j u b l j a n a 1938 — GV XIV/1938 str . 150.

Karlovšek Jože, Umetnos tna obrt . L j u b l j a n a 1938 — GV XIV/1938 s t r . 150. Dimo Kazasov, Dnešna Jugos lav i ja . Sof i j a 1938 — GV XIV/1938 s t r . 153. Wilhelmy Herbe r t , Hochbulgar ien . I. Die länl ichen Siedlungen und die bäuer l i che Wir t schaf t .

II. Sofia, Wand lungen e iner Grosss tadt zwischen Orient und Okzident . Schr i f ten des Geogr. Ins. der Univer . Keil, Band IV/1935 s t r . 316 in Band V/1936 str . 220 — GV XIV/1938 str . 160—161.

Nova l i t e ra tura o naših na rodn ih m a n j š i n a h v inozemstvu — GV XIV/1938 s t r . 170—171. (Bibl iografi ja . )

Kočevski zbornik . Razprava o Kočevski in n j en ih l judeh — LjZ LIX/1939 št. 5—6 st r . 305—307. Vinko Möderndor fe r , Slovenska vas na Do len j skem. L j u b l j a n a 1938 — LjZ LIX/1939 št . 1—2

str . 91—94. Rus Jože, Vaške tab le in vaška imena. Iz redna pub l i kac i j a Geografskega d ruš tva 1938 s t r . 8 —

GV XV/1939 s t r . 140—141. Novi pr i spevki k p roučevan ju socialnih problemov s lovenske vasi — LjZ LIX/1939 s t r . 185—187.

Poroča o tehle del ih: Jože Kerenčič, Zemlj iški odinosi v Jeruza lemskih goricah. Maribor 1939. Iz pub l ikac i j e pod naslovom »Socialni p roblemi s lovenske vasi«. L j . 1938 pa p r ikaže te le p r i spevke : dr . Ivo (Pire, Asanac i ja na se l j a , — in P r e h r a n a preb iva l s tva ; Fr . Baš, Ž iv l j en j sk i nivo kme ta ; Fi l ip Ura tn ik , Po l jede l sko delavstvo v Sloveni j i ; H r v o j e Maister , Zaposlitev kmet skega prebivals tva .

Geogra f i j a v spominskih publ ikac i jah ob dvajse t le tn ic i Jugoslavi je . (V k n j i g i z naslovom »Ob dva jse t le tn ic i Jugoslavi je«, j u b i l e j n a š tev i lka r e v i j e Misel in delo, poroča avtor o 3 raz-p ravah : L. C e r m c l j , Bilanca našega naroda za m e j a m i ; A. Melik. Populac i j sk i problemi Jugos lav i je v dobi 1918—1938; Čr t . Nagode. Naša komun ikac i j ska mreža, n j e n razvo j in dopolnitev. Iz Spominskega zborn ika S loveni je poroča o tehle č lankih in r azp ravah : V. Bohinec, K j e smo in kako smo; S. K r a n j e c . Slovenci na potu v Jugos lav i jo — in, Slovenci v Jugoslavi j i . Razen teh pa so iz z a d n j e imenovane pub l ikac i j e omen jen i še številni drugi č lanki , ki se do t ika jo geogra f i j e — GV XV/1939 s t r . 144—145.

Pr i ročnik za planince . L j u b l j a n a 1939 — GV XV/1939 str . 145. Pe ta r S. Jovanović, Uzdužni rečni prof i l i , n j ihovi obl iki i s t v a r a n j e . Beograd 1938 — GV

XV/1939 str . 150. Bor ivoje Z. Milojevič, Visoke p lan ine u našo j k ra l j ev in i . Beograd 1937 — GV XV/1939 str .

147—149.

15

D. Meze ill M. Lo jk

Lo spopolamento montano in Italia. Indagine geografico-economico agrar ia a cura del Comitato per la geografia del Consiglio nazionale delle r icerche e del l ' lnst i tuto nazionale di economia agrar ia . O zahodnem delu Jul i j skih Alp in p r edgo r j a pišeta v V. kn j ig i A. K. Toniolo — U. Giusti, Le Alpi Giulie, Roma 1937, v VIII. kn j ig i U. Giusti, Relazione generale con una introduzione geografica del prof . A. R. Toniolo, Roma 1938 — GV XV/1959 str. 153—154.

Sbornik na IV. kongres na s lavjanski te geografi i en tnograf i v Sofi ja 1936. Sofi ja 1938 — GV XV/1939 str. 156—157.

Kra jevn i leksikon Dravske banovine. L j u b l j a n a 1937 (Splošne pripombe k stat ist ičnemu in geografskemu delu.) — GV XVI/1940 str. 129—131.'

Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statist ični podatki , upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik k r a j e v po s t an ju 1. j u l i j a 1939. L j u b l j a n a 1939 — GV XVI/1940 str. 136—138.

Karlovšek Jože, Slovenski domovi. L j u b l j a n a 1939 — GV XVI/1940 str . 140—141. Stiri nove kra jevno-zgodovinske kn j ige : Viktor Kragl , Zgodovinski drobci župni je Tržič. Tržič

1936. Jos. 2ontar , Zgodovina mesta Kran ja . L j u b l j a n a 1939; Fr. Bernik, Zgodovina f a re Domžale, druga kn j iga . 1939; Urankar , Zgodovina t rga Motnika in ok ra j a . L j u b l j a n a 1940 GV XVI/1940 s tr . 142—144.

Bibl iografi ja s lovenske kmet i j ske l i tera ture v letih 1919—1938. Sestavila dr . Janko Slebinger in inž. agr. Janez Marentič. L j u b l j a n a 1939 — GV XVI/1940 str . 145.

Aleksander Bilimovič Agrarna s t ruk tu ra Jugoslavi je in Slovenije v pr imer i z agrarno s t ruk-turo nekater ih drugih dežel. L j u b l j a n a 1939 — GV XVI/1940 s tr . 146—147.

Z. Dugački, Geografski r a z p o r e d j a j Hrvata . I zdan je »Hrvatske revije«, Zagreb 1? — GV XVI/1940 str. 148.

Pregled nove knj iževnos t i o naših mejn ih vprašan j ih — GV XVIII/1946 str . 187—195. Vsebu je seznam 54 del. Za geograf i jo važnejša dela so ob k ra tkem tudi karak te r iz i rana .

Ivan Rakovec, Razvoj poreč ja v Polhogra jsk ih dolomitih. Zbornik Prirodoslovnega društva, zv. 4, L j u b l j a n a 1946 — GV XVIII/1946 s t r . 199.

N e k a j o novih kn j igah in rev i jah iz svetovne geografske knj iževnost i — GV XIX/1947 str . 163—171. (Govora j e o Sovjetski zvezi, Pol jski , Češki, Bolgari j i in Franci j i . )

Sovje tska kn j iga o šolski metodiki ekonomske geograf i je — GV ХШ1947 str . 175—176. Knj iga o Sovjetski zvezi. — Ob III/1948 št. 10 ^tr. 426—430. Poročilo o kn j ig i : Zoian Hudales,

Sovjetska zveza. Anton Melik, Jugoslavi ja . Zemljepisni pregled. L j u b l j a n a 1948 — GV XX—XXI/1948—1949 s t r .

553—357. Branislav Bukurov, Dolina Tise u Jugoslavij i . Posebna i zdan ja Srpskog Geografskog druš tva ,

sveska 25, Beograd 1948 — GV XX—XXI/1948—1949 str . 359. D j . P. Paunković, Kra tak pregled ekonomske geograf i je sveta. (Kapitalističke zemlje ; zeml je

nove demokrac i je bez FNRJ i SSSR), Beograd 1948—1949 — GV XX—XX1/1948 str . 559—363. Boris Prikr i l , Ekonomska geograf i ja FNR Jugoslavi je i ostalih zemal ja . Zagreb 1948 — GV

XX—XXI/1948—1949 str . 363—365. J. S. Edelš te jn Osnovi geomorfologii. Kra tky kurs . Moskva—Leningad 1947 — GV XX—XXI/1948—

1949 str . 366—367. S. P. Suslov, F iz ičeska ja geograf i ja SSSR, Zapadna ja Sibir Vostočnaja Sibir D a l ' n i j Vostok,

S r e d n j a j a Azi ja . Leningrad—Moskva 1947 — GV XX—XXI/1948—1949 str. 567—368. Mar jan Mušič Obnova slovenske vasi. Založila Družba sv. Mohorja v Ce l ju 1947 — SlEtn

11/1949 str . 140—142. Melikove »Planine v Ju l i j sk ih Alpah«. (Prva publ ikac i ja Inst i tuta za geograf i jo p r i SAZU) —

Slovenski poročevalec XI (1950) (23. dec.) št. 302. Univ. prof. dr . Anton Melik j e napisal znanstveno š tudi jo o Jul i j skih Alpah — Primorski

dnevnik VI/1950 (29. dec.) št. 295. N e k a j novih kn j ig iz geomorfologije. Pr ikazane ali ocenjene so tele kn j ige : O. D. von Engeln,

Geomorphology. Sistematic and regional. New York 1942; C. A. Cotton, Landscape, as Developed by the Processes of Normal Erosion. Cambridge 1941; Paul Macar, Principes de géomorphologie normale . Étude des formes du t e r r a in des régions à climat humide. Liège, Masson & Cie 1946; K. K, Markov, Osnovnie problemi geomorfologii. Moskva 1947 — GV XXII/1950 str . 225—229.

Tr i kn j ige iz obče ekonomske geograf i je . Te so: Ellsworth Huntington, Principle of Economic Geography. New York 1947; Clarence Fielden Jones, Economic Geography. New York 1947; A. S. Beškov, Obšta ikonomičeska geograf i ja Sofi ja 1948 — GV XXII/1950 str. 230—232.

S. Vujadinovič. Nase l ja u slivu Peka. Antropogeografska ispi t ivanja . Posebna i zdan ja Srpskog Geografskog društva, sv. 27 Beograd 1949. — GV ХХП/1950 str . 234.

Borivoje Ž. Milojević, Naši predeli . Beograd 1949 — GV XXII/1950 str . 235. Dva sestavka Pierra Georgea o našem Pr imor ju . Vie ru ra le et vie mari t ime dans le Quarne r

Yugoslavie. Bulletin de l 'Asociation des geographers f rançais . No 194—1195. 1. 1948; Quelques formes kars t iques de la Croate occidentale et de la Slovénie meridionale (Yu-goslavie). Annales de Géographie, Paris 1948. No 308 — GV XXII/1S950 str. 236—237.

Miroslav Zei, Človek in ocean. L j u b l j a n a 1950. — Pr XIH/1950—1951 št. 2 str . 65—67. Anton Melik, Planine v Jul i j skih Alpah. L j u b l j a n a 1950 — GV XXIII/1951 str . 241—245. Viktor Paschinger, Landeskunde von Kärnten und Osttirol . Zweite, umgearbei te te Auflage.

Klagenfur t 1949 — GV XXIII/1951 s t r . 248—250. Nove razprave srbskih , makedonskih in črnogorskih geografov — GV ХХП1/1951 s tr . 257—258. Beneška Slovenija. Gorica 1950 — GV XXIV/1952 s tr . 215. Borivoje Z. Milo'jeviî, Durmi tor . Regionalno-geografska ispi t ivanja . SAN, Zbornik radova, k n j .

IX, Geografski inst i tut , k n j . 2, Beograd 1951 — GV XXIV/1952 str. 216. Geografski Glasnik. I zda je Geografsko društvo Hrvatske. Godina 1949—1950 b r o j 11—12, Zagreb

1950 — GV XXIV/1952 s tr . 217—219.

16

Bibl iograf i ja p r o f e s o r j a dr . S. Ilešiča do po l e t j a 1967

T r i nove razprave o naših rečnih rež imih: Ant . Lazić, Režim Mušnice. reke Catačkog po l ja . Glasnik sk rbskog geografskog druš tva , sv. XXXI/195'l, b r o j 1; Ant. Lazič. Režim Peka , Glasnik Srbskog geografskog druš tva sv. XXXI/1951 b r o j 2; D u š a n Dukić." Cns tna rečne mreže u slivu Ib r a u režim Ibra . SAN, Zbornik radova k n j . VII, Geografski inst i tut , kn i . 1, Beograd 1951 — GV XXIV/1952 s t r . 219—220.

Boris Pr ikr i l , Ekonomska geogra f i j a kapi ta l i s t ičkih zemal j a . Beograd 1950 — GV XXIV/1932 str . 225—226.

N e k a j novih pr ispevkov h geograf i j i Zil jskih Alp in Zi l iske doline. Avtor opozori m tc-le š tudi je , ki so vse izšle v r ev i j i »Carinthia II« 58—60. Celovec, december 1950: Elizabet Czermak. Probleme des Talnetzes in den öst l ichen Gai l ta ler Alpen; Rober t v. Srb ik . Die Vere le t scherung der Gai l ta le r Alpen; H e r b e r t Paschinger Alingeographisches aus dem Gail tale — GV XXIV/1952 str . 232—253.

A Blanc, Le po l j é d 'Ogu l in (Yougoslavie), Bulletin de l 'Associat ion des geographies f rança i s , No 214—215, 1951 — GV XXIV/1952 s t r . 233.

Rudolf B a d r u r a L j u d s k a geograf i j a . Terensko izrazoslovje . L j u b l j a n a 1953 — GV XXV/1953 str . 228—232.

R B a d j u r a , Izbrani izleti no G o r e n j s k e m . Gor iškem, N o t r a n j s k e m D o l e n j s k e m in Zasav ju . L j u b l j a n a 1953 — GV XXV/1953, s t r . 232.

Stane Zrimec. Gospodarsk i at las sveta. L j u b l j a n a 1952 — GV XXV/1953 str . 233—234. Borivoje Z. Milojevič, Glavne doline u Jugoslavi j i . Geografska p r o u č a v a n j a i p r o m a t r a n j a .

SAN. Posebna i zdan ja , k n i i e a CLXXXVI. ode l en j e p r i rodnomatemat ičk ih nauka , k n j i g a 5, Beograd 1951 — GV XXV/1953 str . 240—242.

Ivo Rubić Slavonski i Bosanski Brod. Studi ja o ekonomsko-geogra f sko j s t r u k t u r i g rada i oko-line. Slavonski Brod 1953 — GV XXV/1053 str . 243—244.

J. Roglič, Unsko-koranska za ravan i Pl i tvička iezera . Geomorfo loška p r o m a t r a n j a Geografsk i Glasnik. Zagreb 1951 str . 49—68 — GV XXV/1953 str . 244—245.

Ant. Lazić. Režim D r i n e . Posebna i z d a n j a Srpskog Geografskog druš tva sv. 30, Beograd 1952 — GV XXV/1953 s t r . 248.

5e neka te ra pomembne j ša dela s rbskih , hrva tsk ih in makedonsk ih geografov. Govora je o tehle del ih: Branis lav Bukurov , P r iv redno-geograNke pr i l ike i s a o b r a ć a j n e veze F ruškogorske oblasti ; Milisav Lutovac. Pr ivrodno-geografska k a r a k t e r i s t i k a sliva Jasenice: F. T r f u -novski, Kumanovsko-Preševska Crna gora : J. F. Tr i funovsk i , Porečieto na Ksdinn Reka ; M. S. Fil inovič. Rama; P. S. Jovanović. Epigenetske osobine sliva i doline Topčiderske Reke : J. Rubič, Suša na našem P r i m o r j u ; Г. Crkvenčič , O a g r a r n o j s t r u k t u r i g o r n j e g poreč ja Bedn je ; S. Radovanović. Povrdom jedno» novog pr i loga p i t a n j u o p romennma i razvi tku geografske s red ine ; S. Radovanović. P i t a n j a g o r n j e granice stalnih n a s e l j a ; nekol iko p r i m e r a iz naše zeml je ; S. Radovanović d a j e tudi b ib l iograf i io an t ropogeografsk ih del v geografskih časopisih in ostalih i zda jah geografskh druš tev FLRJ v letih 1945—1950 — GV XXV/1953 s t r . 250—252.

A. E. Moodie in Bruno Nice o Gorici in Brdih. Bruno Nice d a j e v č lanku z naslovom »T nrob-Iemi der ivat i dalla spar t iz ione della Venezia Giulia« izišlem v Rivista Geograf ica I ta l iana . 1952 št. III, šovinist ične p r ipombe na ob jek t ivn i č lanek A. Moodie- ja »Some New Boundary Problems in the Jul ian March«, ki j e izšel v Transac t ions and Papers 1930, London 1952 s t r . 83—93 — GV XXV/1953 str . 252.

C. R a t h j e n s jun . . D e r Hochkars t im Svsfem der k l imat ischen Morphologie. »Erdkunde«, Bonn, Band V. Lfg. 4, 1951 — GV XXV/1953 str . 253.

Wilhelm Lei tner , Die F lu r fo rmen der S te ie rmark . 1:300.000. Landeskundl ichen Atlas der Ste ier -mark . Wien — GV XXV/1953 str . 253.

Henr i Baulig, Essais de geomornholoeie . Pubi , de la Facu l t é des Le t t res do l 'Univ. de St rasbourg, fase. 114. Par is 1950 — GV XXV/1953 str. 253—254.

W. Lauer . R. D. Schmidt . R. Schröder und C. Trol l , Studien zur Klima und Vegetn t ionskunde der Tronen . Bonner Geogr. Abhandl . . Hef t 9. Bonn 1952 — GV XXV/1953 s t r . 254.

D a r r e l Hang Davis . The Ear th und Man. A H u m a n Geography . New York 1950 — GV XXV/1953 Str. 254—255.

P ie r re George, In t roduct ion à l ' e tude géographique de la popula t ion du monde Par i s 1951 — GV XXV/1953 Str. 255.

L. Dud ley Stamp, Land for Tomorrow. New York 1952 — GV XXV/1953 str . 255—256. Samuel Van Va lkenburg — Colber t C. Held, Europe. New York 1952 — GV XXV/1953 str . 256 George B. Cressey , Asia ' s Lands and Peoples . New York 1951 (second edition) — GV XXV/1953

s t r . 256—257. L. D u d l e y Stamp, Afr ica . New York 1953 GV XXV/1953 s t r . 257. Knj iga o s lovenskem a lpskem svetu — NRazgl. III/1954 (17. j u l i j a ) št . 14 str . 9—10. Poročilo

o kn j ig i . Anton Melik, Slovenski a lpsk i svet. Geografsk i zbornik II. SAZU. Inš t i tu t za geograf i jo . L j u b l j a n a 1954 — GV XXVI/1954 s t r . 202—203. Zemljepis FLR Jugos lav i je — za v i š j e g imnazi je . Sestavila Silvo K r a n j e c (obči del) in Vladimir

Leban (f iz ično-geografska območja) . L j u b l j a n a 1954 — GV XXVI/1954 str . 206—208. N e k a j p r i p o m b k odgovoru prof . B. Z. Milojeviča — GV XXVI/1954 s t r . 213—214. P r ipombe se

n a n a š a j o na odgovor B. Z. Milojeviča, ki j e v isti š tevi lk i Geografskega ves tn ika , k j e r odgova r j a S. Ilešiču na kr i t i čne pr ipombe k n jegov i k n j i g i z naslovom »Glavne doline u Jugoslavi j i«, ki so izšle v GV XXV/1953 s t r . 240—242.

Rude Petrovič , Ekonomska geogra f i j a Jugoslavi je . Zagreb 1954 — GV XXVI/1954 s t r . 218—230. P i e r r e Gourou. L 'Asie . Par i s 1953 — GV XXVI/1954 s t r . 225. P ie r re P i ra t — Jean Dresch , La Médi te r ranée et le Moyen Or ien t . Tome p remie r , La Médi ter-

r anée Occidentale , Pa r i s 1953 — GV XXVI/1954 s t r . 225—226. F rance Bez la j , Slovenska vodna imena. I. del . (A—L). Slovenska a k a d e m i j a znanost i in umet -

nost i . r az red za f i lološke in l i t e r a r n e vede. De la 9 Inš t i tu t za s lovenski j ez ik 6 L j . 1956. - GV XXVH-XXVIH/1955—1956 s t r . 398.

2 Geografsk i vestnik

D. Meze ill M. Lojk

P. S. Jovanović Ravnotežni profi l i saobrazhi profil . Srpska akademi ja nauka, Zbornik radova, kn j . XL ' Geografski institut k n j . 8. Beograd 1954. — GV XXVI1-XXV1I1/1955—1956 str. 400—402.

Dušan Dukič Prilog regionalnom poznavanju rečnih režima u Jugoslaviji . Glasnik Srpskog Geografskog društva sv. XXXV. hr. 5, Beograd 1955 str . 119—138 — GV XXVII-XXV1I1/ 1955—1956 str. 402—403.

B'ranislav Bukurov Geografske pri l ike Banatskog Podunavl ja . Srpska akademi ja nauka. Zbor-nik rodova k n j . XV. Geografski institut, kn j . 8 Beograd 1954 str. 1—53. — GV XXVII-XXVIII/1955—1956 str. 405.

Miroslav D. Popovič, Kraguievac i niegovo pr ivredno područje . Prilog pr ivrednoj i soci ja lnoj geograf i j i grada i okoline. Srpska akademi ja nauka Posebna izdanja, kn j iga CCXXXI'C Geografski institut, kn j . 8. Beograd 1955. — GV XXVII-XXVIII/1955—1956 str. 405—407.

E. Juillard — A. Meynier, Die Agrar landschaft in Frankre ich . Forschungsergebnisse der letzten zwanzig Jahre . Übersetzt von W. Harlko. Münchner Geographische Hef te . Heft 9. Verlag M. Lassleben Kallmünz, Regensburg 1955 — GV XXVII-XXVIII/1955—1956 str. 420—421.

Pierre Pirot — Jean Dresch. La Mediterranée et le Moven Orient . Tome second: I.q Mri! t r-ranée Orientale et le Móven Orient . »Orbis« Introduction aux Etud'es de Géographie. Collection dirigé par A. Cholley Presses Universi taires de France Paris 1956. — GV XX VII-X XVIII/1955—1956 str. 421—424.

Mieczvslaw Klimaszewski. Nowe poglady na razwoj rzezby krasowej , Przeglad Geograficzny, Warszawa, Tom XXX (№8), zeszyt 3. — GV XXXI/1959 str. 194.

Jean Corbel Les Karsts du Nord — Ouest de l 'Europe et de quelques régions de comparaison. Lyon 1957. — GV XXX71959 str. 195—196.

J. G. Sauškin, V vedeni ie v ekonomičeskuju geograf i ju . Izdajatels tvo Moskovskogo universi teta , 1958 — GV ХХХТ/1959 str . 199—200.

Emanuel H. čučkov , Elementi te što go odrrduvaat prcdmetot i naučno isDita+elniot metod пз stor,»nsknta g e r i r a f i i a . Godišnik na Ekonomskiot fakul te t vo Skopje. IV (1957). — GV ХХХТ/1959 str. 200—201.

Erich Otremba. Die deutsche Agrar landschaft . Erdkundliches Wissen für Forschung und Praxis , Heft 3, Wiesbaden 1956. — GV XXXI/1959 str. 203.

André Meynier Les oaysages agraires. Collection Armand Colin. Section Géographie. No 329, Paris 1958. - GV XXXT/1959 str. 205.

Meteorološki zbornik Društvo meteorologov Slovenije. I. snop. L jub l j ana 1957. — GV XXXI/959 str. 197.

Vladimir Klcmenčič, Pokra j ina med Snežnikom in Slavnikom. L jub l j ana 1959. — Ivan Gams, Pohorsko Podravje , L jub l j ana 1959. — GV XXXII/1960 str. 289—290.

Afr ika včera j in danes. Dušan Savnik. Zbirka »Globus« Mladinske knj ige , L j u b l j a n a 1960. — NRazgl X/1961 (11. III) št. 5 str. 107.

Vladimir R. Djur ić , Promene u nasel j ima u FNR Jugoslavij i . Srpska Akademija nauka, o^e-len je društvenih nauka. Srpski Etnografski 7bo r n i k . prvo ode l rn je : Nasel ja i poreklo stanovništva, kn j iga 56. Beograd I960. — GV XXX1II/1961 str . 183—184.

Ivan Crkvenčič P r igor j e planinskog niza Ivančice. Radovi Geografskog insti tuta Sveučilišta ч Zagrebu', sv. 1. Zagreb. 1958. — GV XXXIII/1961 str. 186.

Jura Medarič, Histori jski uvjet i razvoja sistema izkoriš tnvanja zemliišta u Požeškoj kotlini od kra ia «egregaciie (1886) do prvog svietskog rata (19141 Sveučilište u Zagrebu. Ekonomski fakul te t , Zbornik radova — knj iga VI/1959. — GV XXXIII/1961 str. 187.

Veljko Rogić. Velebitska pr imorska nadina. Prilog poznavanju evolucije krškog pejsaža . Radovi Geografskog insti tuta Sveučilišta u Zagrebu, sv. 2. Zagreb 1958. — GV XXXIII/1961 str. 177—188.

Cel j sk i zbornik 1962 Izdal Svet zn kul turo o k r a j a Cel je . Uredila Tine Orel in Gustav Gro-belnik Cel je 1962. — GV XXX1V/1962 str . 164.

Sovje tska ia geografi ja , ftoiri i zadači. Gosudarstvenoe Izdaja te l ' s tvo geograficzeskoj l i teraturi . Moskva. - GV XXXV/1963 str. 120—122.

Metodi geografičeskih issledovanij . Sbomik s ta te j . Moskovski ordenov Lenina i Tru^ovoro Krasnogo Znameni Gosudarstvenni Universitct imeni MV. Lomonosova. Geografičeski fa-kul ' t e t Gosudarstvenoe izdaja te l ' s tvo geografičeskoj l i teratur i , Moskva 1960. — GV XXXV/1963 str . 1E2—123 . .

Andrzei Wróbf l . Woiewództwo warzawskie. Studium ekonomieznej s t ruk iu rv regionalnej . Polska Akndcmija Nauk. Instytut Geografii. Prace geografiezne Nr. 24, Warszawa 1960. - GV XXXV/1963 str. 123-125.

Loszek Kosinski, Miasta wojwództwa bialostockiego. Polska Akademia Nauk, Instytut Geografu , Prace seograficzne Nr. 32, Warszawa 1962. — GV XXXV/1963 str. H25—126

Wladislaw Biegajlo, Sposoby gospodarowania w rolnictwe województwa bialostockiego. Polska Akademia Naiik, Instytut Geografii , Prace geografiezne Nr. 35, Warszawa 1962. — GV

• XXXV/1963 str. 126—127. Leszek Kosinski, Procesy ludnošciowe na ziemach odzyskanych v latach 1945—1960. Polska

Akademia Nauk, Instytut Geografii , Prace geografiezne Nr. 40. Warszawa 1965. — GV XXXV/1963 str . 127—128.

Morphogenesis of the Agrarian Cultural Landscape. Papers of the Vadstena Symposium at the XlXth Internat ional Geographical Congress. August 14—20. 1960. Edited by Staffan Helmfrid. Reprinted from C.eografiska Annaler . Vol. XLI1I, 1961. 1 - 2 . — GV XXXV/1963 str . 134—135.

Rudarska mesta v Crncm rev i r ju . — NRazgl XIII/1964 (3. X.) št. 19 str. 373. Michal Chilzcuk, Sieé osrodków wiezy spoleczno — gospodarszej wsi w Polsce. Instytut Geografii

PAN Prace Geograficne, Nr. 45, Warszawa 1963. — GV XXXVI/H964 str. 1,11 119 Silvo Kranjec , Geograf i ja v zborniku »Slovenska matica 1864—1964«. — GV XXXVII/1965

str. 190—191. Geografski zbornik VIII Insti tut za geografi jo Slovenske akademi je znanosti in umetnosti.

L jub l j ana 1963 428 s t rani . — GV ХХХ\'П/19&5 str . 191—193.

18

Bibl iograf i ja p r o f e s o r j a dr . S. Ilešiča do po l e t j a 1967

The Geography of the Region of the East — Slovakain I ronworks . — Geogra f i j a r a j ó n u vycho-dos lovensk jch železarni . . Acta Geologica et Geographica Universi ta l is Comenianae . Geo-graphica Nr. 4. Slovenske pedagod ick j nak lada te l ' s tvo . Brat is lava 1964, 42« s t rani . — G /

•• XXXVII/1965 str . 201—203. Godišn jak Geografskog druš tva SR Crne Gore. C e t i n j e 1964, 117 s t rani . - GV XXXVI1/1965

s t r . 208.

VI. Skr ip ta

(V povojnih letih večkra t p re t ipkana in c iklost i rana sk r ip ta često n i m a j o označenega ne avtor-stva in ne da tuma izda je . Ugotoviti j e bilo mogoče n a s l e d n j a Ilcšičeva skr ip ta ) : Zgodovina geogra f i j e Kar tog ra f i j a Matematična geogra f i j a H id rog ra f i j a (str. 69) Limnologica (str. 27) Glaciologija (str. 16) Fizikalna oceanograf i j a (str. 41) Geograf i j a r a s t j a ( f i togeograf i ja) (str. 108). Cikl. 1960. Splošna problemat ika an t ropogeogra f i j e (268. str .) . Geogra f i j a tal ali prs t i (pedogeograf i ja ) . Str. 108. Geogra f i j a Lat inske A m e r i k e str . 151. Afr ika , s t r . 67.

VII. Razno

Eksku rz i j a Geografskega inš t i tu ta l j u b l j a n s k e univerze na N o t r a n j s k i in D o l e n j s k i Kras — GV V—VI/1929—1930 str . 187.

+ Herman Wagner — GV V—VI/1929—1930 s t r . 196. + Wolf Luckmann — GV VII/1931 str . 156. + Emilio J. Cvetic — GV VII/1931 s t r . 156. + Fr id t jof Nansen — GV VII/1931 s t r . 164. + Slavoj Dimnik — GV VII1/1932 s t r . 148. II. zbor jugoslovanskih geografov v L j u b l j a n i — GV X/1934 s t r . 181—182. + Sten de Geer — GV X/1934 s t r . 184—185. + Dr . Henr ik Tuma — GV XI/1955 str . 189—190. + Dr . Valentin Rožič — G V XI/1935 str . 190. + Ivan Vrhovnik — GV XI/1935 str . 190. Ob osemdeset letnici prof . Fe rda Seidla — MiD 11/1936 s t r . 182—186. IV. kongres slovanskih geografov in e tnografov v Sof i j i le ta 1936 — GV XII—XIII/1936—1937

str . 206—208. P roučevan je mednarodn ih problemov pr i Francozih (Delo novega »Centre d 'É tudes de Poli-

t ique Etrangère« v Parizu) . — GV XII—XIII/1936—1937 str . 211—212. Eksku rz i j a Akademskega geografskega k luba v Bolgar i jo in Car ig rad — GV XIV/1938 str . 146. Ob petdeset le tnic i Atona Melika — LjZ LX/1940, zv. 1—2 st r . 90—92. Ob grobu Ferda Sišiča — MiD VI/1940 str . 52—53. + Ferdo Seidl (10. marca 1856 — 1. dec. 1942) — G V XVII/1945 s t r . 115—1,17. + Dr . Jože Rus (20. marca 1888 — 25. marca 1945) — GV XVII/1945 str . 118-120. + Josip Lavt ižar (12. dec. №51 — 20. nov. 1943) — GV XVII/1945 str . 126. Zbor sovje tsk ih geografov — GV XIX/1947 str . 151—152. Geografski inšt i tut l j u b l j a n s k e univerze — Slovenski poročevalec . X/1949 (22. nov.), št. 274. Slovenska geograf i j a v 30 letih l j u b l j a n s k e univerze — GV XXII/1950 str . 215—218 + lože Kosmatin — GV XX11I.1I951 str . 231—232. + F ranc Kolarič — GV XXIII/1951 sfr . 232. Ocean ni več na jg lob l j i pr i Fil ipinih — Pr XV/1952—1953 str . 226—227. N e k a j i skrenih besed ob akci i i Zveze š tudentov — NRazgl 11/1953 (26. dec.) št. 25 s t r . 9—10. XVII. mednarodn i kongres v Washingtonu — GV XXV/1953 str . 197—202. N e k a j misli ob združi tvi f i lozofske in pr i rodos lovne-matemat ične f aku l t e t e — NRazgl. III/1954

(20. nov.) št. 22 s t r . 7—8. Med generac i jami . Novoletna r a z m i š l j a n j a o mla j š i generac i j i naše intel igence — NRazgl.

IV/1955 št. 24 s t r . 590—591. Anke ta . Ob četr tem kongresu geografov Jugoslavi je . — GV XXVII—XXVIII/1955—1956 str 339—342. Vladko F a j g e l j ( + 26. j u n i j a 1956). — GV XXVII—XXVIII/1955—1956 str . 436 -437. Kul turna sramota . — NRazgl VII/1958 (4. X.) št. 19 str . 445 in 446. O slovenskem šolstvu na Ko-

roškem p iše jo : F r a n c Bevk, Svetozar Ilešič, Juš Kozak. Jože Potrč, Stanko S k e r l j : Makso Šnuder l . Josip Vidmar , F r an Zwiter , Pavla Zaucer.

Mednarodni ko lokv i j o ag ra rn i p o k r a j i n i v N a n c y j u . — GV XXIX—XXX/1957—1958 s t r . 172—175. Pet i kongres geografov Jugos lavi je v Crni gori v sep tembru 1958 — GV XXIX—XXX/1957—1958

str . 247—249. Premalo zeml je in p reveč (Ob pr i l ik i mednarodnega ko lokv i ja za ag ra rno geogra f i jo in zgo-

dovino v Nancy ju v zače tku sep tembra 1957). — NRazgl VII/1958 (11. 1.) št. 1 s t r . 4—5. O b sedemdeset le tnic i p r o f e s o r j a Antona Melika — GV XXXII/1960 str . 3—9. XX. mednarodn i kongres v Stockholmu. — GV XXXII/1960 str . 275—278. Mednarodna konfe renca za metode p r o u č e v a n j a iz rabe tal na Po l j skem. — GV XXXII/1960

str . 278—280. Mednarodni s impozi j za morfogenezo a g r a r n e p o k r a j i n e v Vadsteni na Švedskem. — GV

XXXII/1960 s t r . 280—282.

D. Meze ill M. Lojk

Akademik Anton Melik. — NRazgl IX/1%0 (9. 1.) št. 1 str . 9—10. Anketa o urbanist ičnih problemih. NRazgl. IX/1960 (5. III.) št. 5 str . 114. Odgovorili so Sve-

tozar Ilešič, Janez Perovšek, Mar jan MušTč. Z XIX, mednarodnega geografskega kongresa na Švedskem. — NRazgl IX/1960 (15. X.)

št. 19 str . 437. O študiju turizma na Filozofski fakul te t i v L jub l j an i . — Delo П1/1961 (21. VII.) št. 198 str . 6. Ob grobu prof. Iva Rubiča (1897—1961). — GV XXXIII/1961 str . 197—199. Profesor Milan Senoa (2. VII. 1869 — 18. XI. 1961). — GV XXXIII/1961 str. 199—200. Profesor Božo Ske r l j (1904—1961). — GV XXXIII/1961 str . 202. Ob šestem kongresu geografov Jugoslavije. —. GV ХХХ1П/1961 str . 203—205. Oglata miza turističnega šolstva. — Tur V X/1962 št. 2 str . 39—43. Iz jave so dali Svetozar Ilešič,

Pavel Marc. Viricene Malovrh, Vladimir Klemenčič, Janez Planina, Mar jan Žagar. Prvo zasedanje komisi je za metode ekonomske reorganizaci je mednarodne geografske un i j e

v Utrechtu leta 1961. — GV XXXIV/1962 str . 155. Ob smrti p rofesor ja Huseina Brkiča. — GV XXXIV/1962 str. 175. Obisk pri madžarskih geografih ob devetdesetletnici geografskega društva. — GV XXXV/1963

str 100—102. Ob erobu Rudolfa Bad ju re (4881—1963). — GV XXXV/1963 str. 137—138. Rezultati druirefra zasedanja mednarodne komisi je za metode ekonomske regionalizacije. —

GV XXXVI/1964 str . 110—112. Neka j člankov o Jugoslavij i izpod peresa ameriških in angleških geografov. — GV XXXVI/1964

str. 115—116. S treh geografskih kongresov v inozemstvu (I.: XX. mednarodni geografski kongres v Londonu

ju l i j a 1964, II: Četr to zborovanje sovjetskih geografov, 1П: Osmi splošnopoljski kongres Pol jskega geografskega društva v Lublinu od 13. — 16. septembra 1964). — GV XXXVI/1964 str. 101—108.

Ob grobu Nikolaja Nikolajeviča Baranskega (1881—1963) — GV XXXVI/1964 str. 121^122. Nada l jn j e delo komisi je za metode ekonomske regionalizaci je MGU. (London — 1964, Brno —

1*965). — GV XXXVII/1965 str. 180—182. H kri t iki »Znanstvene vsebine Geografskih raziskav« v »Geografskem obzorniku« — GeO

XII/1965, št. 1 str. 25—26. Staro in novo na vzhodnem in severnem Slovaškem. — GeOb XII/1965 št. 4 str . 125—131. Sedmo zborovanie slovenskih reotrrafov v Novi Gorici — GV XXXVII/1965 str. 173—'174. Ob stoletnici rojs tva Tovana Cviiiča. — GV XXXVII/1965 str . 209—211. Akademik Anton Melik, Spominske besede na žalni sej i pedagoško-znanstvenega sveta filo-

zofske fakul te te v L jub l j an i . — NRazgl XV/1966 (25. VI.) št. 12 str . 246. Anton Melik. Letopis SAZU, kn j . 17./1967 str. 37—46.

Kratice;

GeOb — Geoerafski obzornik. Časonis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izda ja Geografsko društvo Slovenije v L jub l j an i .

GV — Geografski vestnik. Časopis za geograf i jo in sorodne vede. Izdaja Geografsko društvo in Inštitut za geograf i jo univerze v L jub l j an i .

LjZ — Ljub l j ansk i zvon. Mesečna revi ja za leposlovje, knj iževnost in kr i t iko. L jub l j ana . MiD — Misel in delo. Kulturna in socialna revi ja . L j u b l j a n a . NRazgl - Naši razgledi. Št i r inajs tdnevnik za politična, ku l tu rna in gospodarska vprašan ja . Ob — Obzornik. Izdaja Prešernova družba. L j u b l j a n a . PIV — Planinski vestnik. Glasilo Planinske zveze Slovenije. L jub l j ana . Pr — Proteus. I lustr i ran časopis za pol judno prirodoznanstvo. L jub l j ana . SIEtn — Slovenski etnograf . Izdaja Etnografski muzej v L jub l j an i . Slov. V — Slovenski vestnik, izdaja zveza slovenskih organizaci j na Koroškem. Celovec. TurV — Turistični vestnik. Izdaja Turistična zveza Slovenije . L jub l j ana .

Sestavila D. Meze (do konca 1. 1956) in M. Lojk

20