Download - GORENJSKO UČENJA J - Gorenjski glas - Arhiv
* N A 150 din - Leto X L - Š t . 49 K r a n j , petek, 26. junija
S M f c J M E I I G L A S 4 L E T
GLASILO SOCIALISTI
ČNE Z V E Z E D E L O V N E G A
L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O
*fran 9
zahrbtno prijateljstvo cigarete ttran 3
Od nekdaj lepe so L|ubl|anKe slovele, al lepše od Urš ke bilo ni nobene, nobene očem bilo bol) zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene
UČENJA J
bolje je enkrat videti kot stokrat Dišati VESELIM
a n
a n J> 23. juniju — Vladna delegacija kitajske province Sinchuan, ki jo je vodil guverner Jiang Minku-U f j , S e Je na večdnevnem obisku v Sloveniji ustavila Kranju. Tam so si kitajski gostje ogledali tovar-| 0
f eJematika in se pogovarjali z vodstvom tovarne in sozda Iskra. Beseda je tekla o možnost ih za sode-j ^ a n J a , ki se odpirajo tudi Telematiki, saj nameravajo v Čenguduju posodobiti telefonsko omrežje . Iskra j: a s kitajskimi partnerji sklenjenih že pet dolgoročnih kooperacij in tudi za naprej so izziv predvsem vi-Sr °blike gospodarskega sodelovanja s to oddaljeno in prostrano deže lo . Predsednik poslovodnega odbo-. sozda Iskra Franc Sifkovič je kitajskim gostom izročil prvi Iskrin prospekt v kitajščini in obljubil, da s '*kra prihodnje leto postavila že svojo drugo razstavo na Kitajskem. V torek popoldne so imeli naši go-Podarstveniki s kitajskimi gosti sklepne pogovore na Brdu pri Kranju. Več o tem lahko preberete na 3.
s fani . Foto: G. Sinik
b — — 1 ' C ^ j s t o s r e č a n j e k o v i n a r j e v S l o v e n i j e
Prikaz dobrega dela K
se j r a n J . 2«. junija — Včeraj v Kranju zače lo 11. sre-
H a v kovinarjev Slovenije, aik . t e r e m sodelujejo vsi
5 5 ° ^ 7 regijskih tekmo-S eJ" Gorenjsko zastopajo:
J e z e r k i č , M a r k o Mar -{U- Franc Morič , Darko Ma •• r' Cveto Kemper le , iCr n M l a k a r - Jernej Koc-S a K 1 C ' d an i lo Stare, Franc Uh2 n ' I v u n Malek , Nenad s i ^ 0 r ' Denis Ve/./.ossi, Ra-^to U m a n o v i č . J o ž e Gra cx>\r , ( V s i ž e l e z a r n a Jeseni-^ F r a n c D e ž m a n , Bojan t;u • Janko Resman (vsi r e n Begunje), Jordan M a -š i r ' Stare, M i r a n K o -b e ' L l r i l Bečan (vsi Iskra K i n e t i k a )
gralu na Jesenicah avtome-han ik i in v škof je loškem L T H kovinostrugarji in orodjar j i . S r e č a n j e , k i je posvečeno 90-letnici rojstva Franca L e s k o š k a - L u k e in poteka pod pokroviteljstvom sozdov Integral, Slovenske železarne in Iskra, se bo konča lo jutr i , ko bo v Fest ivalni dvorani na Bledu razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in razstava izdelkov. Že v ponedeljek so v avli kranjske obč in ske s k u p š č i n e odprli razstavo inovacij , v sredo je
b i la okrogla miza o inovacijsk ih dosežk ih v kovinarstvu, odprli pa so tudi razstavo l i kovnih del s lovenskih kovinarjev.
»Srečan je ni le tekmovalnega znača ja , t e m v e č je predvsem pr ikaz dobrega dela, znanja in u s p e š n e g a gospodar jenja ,« je na t iskovni konferenci pred z a č e t k o m s r e č a n j a dejal M i h a Ravnik , predsednik r e p u b l i š k e g a sveta Zveze s indikatov Slovenije.«
C. Zaplotnik
č S r y Že leznik i ) , V l a d i m i r slJv ( V , > n r M Fosce), Mi ro ma Bojič (Gradbince l O ) . .Jane/ Jamar ((iC, Kt-.. Jože ( iaspire (I)inos h j g i ) . Peter Rant (Alpetour (}>J' |U '-"ka) in Roherl F iks l H * ? T r ž » č ) . Teo re t i čn i del
t), Tonko Rant
l s k r i ' " V a " i a J e b i l včera j v t i č n i
n ' danes bu se prak ^ v j esen išk i Železarni
^Vh\T° m er i l i var i lc i , klju-
°Jni r J i in l ivar j i , v Ver ig i
Hv"l k " v ' , r | . v -ki i , v Iskri Kiberneti ° W t r u s i l c i ' v i s k r i n i š o l i
n i elek tri kurji , v
Poku kovi-
OBIŠČITE 21. RAZSTAVO CVETJA IN 18. RAZSTAVO LOVSTVA
od 2. do 5. julija 1987 v Cerkljah od 8. do 20. ure
OTVORITEV i. julija ob 19. uri POKROVITELJ Gorenjska turistična zveza
SOPOKROVITELJ Gorenjski glas Vsak dan tudi kulturne in zabavne prireditve
Sodeluje 200 razstavljalcev iz vse Slovenije Bogat srečelov
TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE
G r o z l j i v a s l ika Gorenjska kot celota, in
tudi po občinah, je v zadnjih desetih letih precej ukrotila visoke vode in naredila marsikaj, da se kakovost voda ne s labša ali morda vsaj ne tako hitro, kakor kje drugje v Sloveniji. Morda sta prav takšna ugotovitev in ocena botrovali presoji, da v spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990, sprejetega v Sloveniji pred dobrim mese
cem, ni treba vključevati Gorenjske na podlagi dodatnega združevanja sredstev.
Svet gorenjskih občin je v ponedeljek v Kranju, ko je razpravljal o stanju oziroma kakovosti voda na Gorenjskem, oceno imenoval dra
matična. To ni bilo neko sp lošno besedičenje ali na primerno valovno dolž ino ug lašeno dramatiziranje. Ugotovitev je bila strokovna, podprta s pred nedavnim posnetim slikovnim gradivom. Nanašala pa se je na Bohinjsko jezero ter na nedvoumno in resno javno opozorilo, da je treba akcijo začeti takoj, če h o č e m o Bohinjsko jezero rešiti pred eko loško katastrofo.
Glavni onesnaževa lec je centralna pralnica hotela Zlatorog v Ukancu, manjš ih pa je še veliko več. Še večji onesnaževa lec bo jutri kamp, poln turistov...
Voda v jezeru je danes umazana! To je davek premajhni skrbi za čisto okolje,
Salmonela v Bohinju'
Zbolelo več ljudi Kranj, 25. junija — Preden je bila končana redakcija da
našnje številke Gorenjskega glasa, smo iz gorenjskega centra za obveščanje v Kranju v uredništvo dobili sporočilo, da so v Bohinju oziroma na š i ršem območju Bohinjske Bistrice opazili pojave toksičnih obolenj. Vodja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je zjutraj pojasnil, da je v obratu L I P Bled v Bohinjski Bistrici zbolelo okrog 40 delavcev, hkrati pa je bilo tudi več primerov obolenj v okolici Bohinjske Bistrice, in to predvsem med šolarji.
Zdravstveni delavci so do takrat ugotovili, da gre najbrž za salmonelo, čeprav je bila hrana v obratu L I P Bled neoporečna in tudi pregledani vzorci pitne vode so bili v redu. Hkrati so tudi ugotavljali, da ne gre za klasično obolenje s salmonelo, marveč za novo obliko, ki se do zdaj še ni pojavljala. Prav zato so se odločili za kloriranje pitne vode. Primerov obolenj je bilo sicer precej, vendar intenzivno zdravstveno varstvo ni bilo potrebno. Po zadnjih podatkih (popoldne) preiskave še niso končane, obolenje pa se, kot kaže, ne širi več.
A. Ž.
Proizvodnja silicijevih jekel v novi jeklarni
kar pa je v Bohinju še posebno občutljivo. Da bi Bohinjsko jezero obvarovali, je za to potrebna celovita rešitev in skupna slovenska, ne pa zgolj gorenjska ali celo izključno radovljiška akcija. Gorenjska območna vodna skupnost je že v razpravi o spremembah in dopolnitvah temeljev plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije do leta 1990 predlagala, naj bi graditev čisti lne naprave in kanalizacije v Bohinju uvrstili v skupni republiški program. Vendar je bil predlog odločno zavrnjen. Svet gorenjskih občin zdaj vztraja, naj se problem glede Bohinjskega jezera ponovno izpostavi, sicer bo danes še grozljiva slika, jutri katastrofa.
A. Zalar
T e l e m a t i k i
b o d o
z m a n j š a l i
p r i s p e v k e
Kranj , 24. junija — Kranjski izvršni svet je skupšč inam interesnih skupnosti predlagal, naj kranjski Telematiki zaradi izgub zmanjšajo letošnje obveznosti iz dohodka za 30 odstotkov, kar omogoča zakon o sanaciji in prenehanju ozdov. Ob tem so izračunali , da bi letošnje obveznosti Telematike znašale 1.595.697 tisoč dinarjev, v letošnjih prvih mesecih so imele 9,8-odstotni delež vseh sredstev, k i so iz tega vira pritekle kranjskim sisom. Istočasno je kranjski izvršni svet predlagal, naj podobno store tudi v jeseniški in v občini Ljubljana-Siška, kjer ima Tele-matika tozde, ter republ iškemu izvršnemu svetu, naj podobne predloge pripravi za republiške
Jesenice, 25. junija — O d 28. apri la v novi j e s e n i š k i j ek la rn i delajo v š t i r ih izmenah in so maja že izdelali 11 t isoč ton jek la . Za juni jsko proizvodnjo ga nač r tu j e jo 12 t isoč ton, medtem ko naj bi bi la kasneje, ob obratovanju vseh naprav, na jveč ja proizvodnja jek l a v jek la rn i 18 t isoč ton.
Pred dnevi so namesti l i T N napravo in opravi l i prve vroče teste. Do zdaj so delali le niz-kolegirana jekla , s T N napravo pa bodo lahko začeli proizvajati s i l ici jeva j ek la . V drugi polovici ju l i ja pa bodo kupci iz jeklarne dobili že prve tone nerjavnih jekel .
Naj boj zahtevno napravo nove jeklarne, konti-l iv, bodo namesti l i ju l i ja in z n j im povečali izplen za 10 odstotkov. V jek la rn i imajo o b č a s n o nekaj te.av, med drugim tudi z od-p r a š e v a l n o napravo, saj od-p r a š e v a l n i prasni delci onemo
gočajo obratovanje ventilatorjev.
T e ž a v e so pri tako vel ik i in zahtevni naložbi običa jne . Sproti j i h odpravljajo in si prizadevajo, da bi bile vse naprave č impre j usposobljene za redno in nemoteno proizvod-
i l jubl janska b a n k a
Temeljna banka Gorenjske
njo. D. S.
O b i s k a v s t r i j s k i h
s i n d i k a l i s t o v
Kranj, 25. junija — Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se mudi zvezna delegacija sindikata kemične industrije Avstrije, ki jo vodi Erwin Holzerbauer. Prišla je na povabilo Zveznega odbora sindikatov delavcev kemične in nekovinske industrije Jugoslavije. Člani delegacije si bodo ogledali tudi nekaj tovarn: danes so se pogovarjali v kranjski tovarni Sava in časopisnem podjetju Delo v Ljubljani, jutri pa bodo krenili v Rogaško Slatino, kjer si bodo ogledali zdic>vilišče in steklarno.
@ ® I g S S v J o j J © I E I I G L A S 2. STRAN N O V I C E IN D O G O D K I PETEK, 26. JUNIJA
Z a p i s o b r o b u
Polno praznega V sklopu memoria la Franca L e s k o š k a - L u k e med 11.
de lovnim s r e č a n j e m kovinarjev Slovenije so v ponedeljek, 22. juni ja , ob 17. u r i v avl i s k u p š č i n e obč ine Kran j odprl i razstavo inovacij s lovenskih kovinarjev.
Otvoritev razstave je b i la pr ipravl jena tako, kot se za t a k š n o p r i ložnos t spodobi: ku l tu rn i program, slavnostni govornik in potem skupni ogled razstavl jenih eksponatov — mimogrede, prispelo j i h je 26 iz vse Slovenije. V M S Z S S za Gorenjsko so se skupaj z vsemi pe t imi obč insk imi s i n d i k a l n i m i organizaci jami pr i akci j i potrudi l i i n povabil i na otvoritve predstavnike vseh gorenjskih obč in sk ih s k u p š č i n , i zv r šn ih svetov in d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organizaci j . Odz iv ? Slab, lahko bi celo zapisal i n i k a k r š e n ! Tis ta pešč ica v e č i n o m a s ind ika ln ih funkcionarjev i n razred sredn ješo lcev je delovala zelo prazno. Prazno v smis lu vseh t is t ih, k i bi na t a k š n o prireditev sodili ne samo »po s lužben i dolžnost i« , t e m v e č predvsem po s t rokovni plat i . Pa naj v tem r a z m i š l j a n j u omenimo samo predstavnike i zv r šn ih svetov ozi roma nj ihovih komitejev za gospodarstvo...
So tudi tokrat zmagale besede? Vse p r e v e č k r a t je nam r e č s l i ša t i o inovacijah, novih tehnologijah, znanosti in podobnem, na mestih, kjer pa b i se do ločen i ljudje mora l i s r e č e v a t i i n tudi naredit i nekaj konkretnega, pa to nemalokrat ostaja samo zapisana žel ja . Doklej?
V i n e B e š t e r
Učenci šole na Kokrici pri Kranju so za konec šolskega leta prikazali svoje delo v okviru interesnih dejavnosti. V šolski telovadnici so skupaj z mentorji pripravili razstavo, športno društvo Ko-krica pa je prikazalo aktivnosti svojih članov, ki so sedanji ali nekdanji učenci kokriške šole. Razstava je bila odprta od ponedeljka do srede. Kljub temu da je bila to nova oblika prikaza dejavnosti šole, si jo je z zanimanjem ogledalo veliko ljudi. V knjigi vtisov je veliko pohvalnih besed. — Foto: Sinik
Rešitve za ureditev Kranja — V sredo zvečer »o v kranjski Mestni hiši razstavili strokovne variantne rešitve za ureditev centra mesta Kranja. Območje, ki ga zajemajo natečajne študije, sega do reke Kokre, pri čemer izključuje staro mestno jedro, do zahodne obvoznice, križišča Kidričeve ceste, do Oldhamske in Jezerske ceste. Nanaša pa se tudi na ožje območje pri vpadnicah v mesto. Variantne rešitve vključujejo promet in druge bistvene stvari, ki jih Kranj mora imeti. Posebej pa sta obdelani v vseh razstavljenih rešitvah avtobusna postaja in tržnica. Razstava bo odprta 14 dni, zaželene pa so tudi pripombe. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konference S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in T r ž iča
Izdaja Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, tiska Ljudsku pravica Ljubljana
Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: Boris Huvdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I,ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Ih le na Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danka Doleiu- (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direklor in glavni urednik 28-403, novinarji in odgovorna urednica 21-800 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-403, mali oglasi in naročnina 27-900. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem miMnJu 421-1/72. Naročnina za 1. polletje 1987 je 4.5(8) din
S a m o p r i s p e
v e k v
P o d b r e z j a h V nedeljo, 28. junija 1987,
bodo vsi volilci krajevne skupnosti Podbrezje prišli v svoj kulturni dom glasovat za nov samoprispevek.
Zadnji samoprispevek, k i se je končal pred dvema letoma, je omogočil asfaltiranje glavnih poti v Podbrezjah in izdelavo 1. etape kanalizacije v Srednji vasi. Več kot polovico nalog, k i so tudi bile v programu takratnega samoprispevka (2 odstotka za 5 let), pa takratno vodstvo na žalost ni uspelo uresničit i ; predvsem kulturni dom je potreben temeljite obnove. Krajani pa so posebno zameri l i pre jšnjemu svetu, da j ih je premalo obveščal o porabi sredstev iz samoprispevka.
Položaj je danes drugačen, saj dobiva vsako gospodinjstvo Podbrezij Podbreški glas, ki izhaja po potrebi in p r inaša vse zanimivosti krajevne skupnosti.
Novi samoprispevek (1,5 odstotka za 4 leta), pa ima v programu samo najnujnejše naloge, ki j ih bo mogoče izvesti le s pomočjo krajanov. Precej Podbrežanov je na zadnjem zboru krajanov sprejelo to zamisel. Naloge so: popravilo kulturnega doma, popravilo asfalta in poti v Podbrezjah, nabava zabojnika za pokopališče in pomoč pri kanalizaciji.
Vodstva organizacij S Z D L in svet K S Podbrezje upajo, da kljub težjim časom Pod-brežani , ki so se vedno izkazali, ne bodo odpovedali in da bodo kmalu ponosno gledali na svoj kulturni dom in na svoj lep kraj.
V. Jesenik
G o r e n j s k e ces te
Denarja ni niti za znake Kranj, 25. junija — Direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec je v ponedeljek na seji sve« renjskih občin poudaril, da je finančni položaj za gorenjske ceste prav katastrofalen. Po sedanjil čunih Cestno podjetje od avgusta do novembra letos nima denarja za vzdrževanje cest, niti za pr znake.
Da letošnja zima cest na Gorenjskem ni še bolj poškodovala, kot se je na primer dogajalo prejšnja leta, je pripomoglo lansko temeljitvo popravilo nekaterih odsekov. Vendar pa je še nekaj odsekov, kjer bi bila obnova in posodobitev nujni, ker je že ogrožena prometna varnost. Žal pa zdaj ni denarja niti za redno vzdrževanje.
Cestarji delajo le na odseku Trebija—Ziri, za katerega je del denarja zagotovila škofjeloška občina, gradnje pa so se lotili že lani. Začeli so obnavljati dotrajan most pri hotelu Erika na cesti na Vršič. Ce omenimo še, da je zagotovljen denar in podpisana pogodba z izvajalcem za odsek ceste hotel Toplice—Mlino na Bledu, kjer bodo začeli delati
Na seji sveta gorenjskih občin so v ponedeljek izvolili predsednika skupščine gorenjskih občin Ivana Torkar predsednika kranjske občinske skupščine. Za podpredsedi ka pa je bil izvoljen Ivan Kapel, predsednik tržiške občinsl skupščine.
jeseni, po končani turistični sezoni, je to že vse, kar bo letos novega na najpomembnejših gorenjskih cestah.
Zelo kritičnih odsekov na magistralnih in regionalnih cestah na Gorenjskem pa je še več. Seznam najnujnejših del na teh odsekih, ki so ga naredili v Cestnem podjetju, je precej dolg. Mimogrede, ureditev tega cestnega odseka, ki je črna točka, je zahteval tudi republiški prometni inšpektor.
Razen tega bi bile nujne as
faltne prenove na odsekih ce—Tabor, Kranjska gol* vje, Ljubelj —Bistrica, Loka—Zminec, Bohinjsko ro—Savica, Lesce—Bled., nje—Bohinjska Bistrica, Soteska, Koprivnik, Sov« Rudno polje in odsek skozi strano. Sedaj pa ostaja vs* paj le dolg seznam. Taks" stno-prometno sliko pa sla še nekateri mostovi, ki bi lo prav tako treba obnov posebno na cesti na Jezefj
Z a k o n i n p r a k s a se p r e c e j r a z h a j a t a
• ~.—~ ^ Veliko stavb nima dovoljenja Radovljica, 23. junija — Po zakonu o graditvi objektov je mogoče novozgrajene stanovanjske blok' še, tovarne, trgovine, kanalizacije, vodovode in druge objekte uporabljati šele od tedaj dalje, ko si nik (investitor) pridobi uporabno dovoljenje. Tako je, žal, samo po zakonu, stanje na terenu pa je P drugačno.
Ko je radovljiški gradbeni inšpektor Darko Kučina pregledal tehnično dokumentacijo in objekte, za katere je komite za urejanje prostora in varstvo okolja lani ali predlani izdal gradbeno dovoljenje oziroma (zaradi pomanjkljivosti) odločbo o prepovedi vselitve in uporabe objektov, je ugotovil, da je na tem področju precejšen nered. Od 112 družbenih objektov j ih je bilo 46 brez uporabnega dovoljenja, 26 j ih je takšno dovoljenje imelo, 30 so j ih še gradili... Na
V t r ž i š k i o b č i n i s 1. julijem d r a ž j a voda, kan a l š č i n a in odvoz smeti
N a j b o l j s e b o p o d r a ž i l a
v o d a Tržič, 23. junija — V inflacijski družbi (brez učinkovitega protiinflacijskega programa), kakršna je naša, vsakršne cene zelo hitro zastarajo. Tržiško komunalno podjetje v tem ni nobena izjema, njegove pol leta stare cene so že za staro šaro. V soglasju z izvršnim svetom in skupščino samoupravne komunalne cestne skupnosti bo povprečno za 35 odstotkov podražilo pitno vodo, kanalščino in odvoz smeti.
spisku se je znašlo š t i r inajs t organizacij kršiteljic zakona o graditvi objektov. Večina je po posredovanju gradbenega inšpektorja pridobila uporabno dovoljenje. Gradbeno podjetje Bohinj (za bloke Murka , Encijan in Planika), L IP Bled - tozd Filbo (za proizvodno dvorano), Veriga (za prizidek Sidrnih verig) in Komunalno gospodarstvo Radovljica (za kanalizacijo Mala Za-ka — Mlino) so zaprosili za do-voljnje, vendar za zdaj še niso izpolnili vseh pogojev; samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica (za dva bloka na Rečici pri Bledu in za tri v Lescah), republ iška konferenca Z S M S (za Mladinski dom v Bohinju) in gasilska društva Bled in Begunje (za gradnjo doma oziroma prizidka, ki pa ju še niso končali) pa za izdajo dovoljenja sploh še niso zaprosili. Pr i blokih na Rečici manjka eno od soglasij, pri leskih je v zadnjem nadstropju prenizek pritisk (požar
ne) vode, v Mladinskem do"1
treba odstraniti bungalove-Sicer pa je v radovlj iški 0 '
še več objektov brez upora0' dovoljenja (športna dvora? Bledu, kanalizacija Don'c
vendar so primeri že zast* tako da tudi inšpektorji v im lastnikom oziroma darjem ne morejo do živeg| podatkih komiteja za urej. prostora in varstvo okolja' do 15 odstotkov občanov z9?, za vselitveno dovoljenje; vadi le zadružniki , ki &° t akšno dovoljenje imeti P r ' janju lastniških razmerij novanjsko zadrugo.
Kako doseči, da se bo s ^ izbo l j ša lo? Predpisati z f l
brez uporabnega dovoljenj šje davke in višje zavaro^ premije, poseči po ostrih, nih? Radovljiški gradbe^ špektor , ki je doslej pr* opozarjal, bo nekaj pn f
predal javnemu tožilcu. C. Zaplof"
Najbolj se bo povečala cena za kubični meter pitne vode — za gospodinjstva s 102 na 174 dinarjev, za gospodarstvo s 191 na 320, za d ružbene dejavnosti in za obrt pa s 175 na 304 dinarje. V komunalnem podjetju zatrjujejo, da na podražitve najbolj vplivajo spremenjene obrestne mere in še enkrat višji obroki pri odplačevanju dolgoročnih posoj i l , ki so j ih najeli za vodovod in kanalizacijo, vse več okvar na dotrajanem vodovodnem omrežju ter veliki izdatki za elektr ično energijo š t i r ikrat več kot lani).
Kanalšč ina se bo podražila od štiri do osemnajst odstotkov (za gospodinjstva šestnajs t) , odvoz smeti vsem enako — za šest dinarjev. Na ta način bodo zbrali dodatnih 9,4 milijona dinarjev, kar naj bi zadoščalo za nakup smetnjakov in sedmih zabojni
kov, ki j ih nameravajo namesto smetnjakov postaviti v strnjena naselja v Bistrici pri Tržiču, najprej na Cesti 4. julija, nato na Zelenici in nazadnje še na Cesti v Loko.
V komunalnem podjetju so izračunali , da bo povprečna (štir ičlanska) družina, ki ima 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje in na leto porabi približno 160 kubikov vode, plačala po novem za pitno vodo, kanalščino za odvoz smeti (brez prispevka za nakup zabojnikov) 4751 dinarjev na mesec, kar je 1056 dinarjev več, kot je v prvi polovici leta.
Predlog novih cen mora na se ji 2. j u l i j a po t rd i l i (ali o v r e č i ) se skupščina samoupravne komunalne cestne skupnosti.
C. Zaplotnik
V Bistrici pri Tržiču praznujejo
Tržič, 23. junija — V Bistrici pri Tržiču bodo krajevni praznik proslavili z več prireditvami. Jutri , v soboto, ob desetih dopoldne bodo slovesno predali namenu novo asfaltno cesto v naselju Na I>o-gu. Od nedelje do četr tku se bodo vrstila špor tna tekmovanja. V nedeljo ob desetih dopoldne se bo na igrišču os novne šole heroja B r a c i c a za čel turnir v malem nogometu, v sredo ob 17. uri bo v gasilskem domu v Bistrici stre ljanje z zračno puško, v četrtek ob Iti. uri pa bo na bali nišču pred gasilskim domom še rekreacijsko balinanje
3-&
JaV in
Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmova«! rezultate pa bodo r a z g l a M
na proslavi, ki bo v petek, julija, ob 19. uri v osnovni li heroja Bračiča. Na pros bodo zaslužnim krajanortj družbenopoli t ičnim a-cem podelili krajevna Pri/'0
j{i nja Osvobodilne fronte -priznanja za špor tne dos ke. Domače gasilsko dru* £ se bo v krajevni pra* vključilo z. gasilsko vaj 0- ^ bo v petek, 3. julija, ° D : a
uri . Naslednji dan, 4. j 1 1 ' ^ , bo na Bistriški planini s»' ^ dicionalna proslava ob P niku dnevu borca. C- ^'
B l e j s k a s r e d n j a š o l a z a g o s t i n s t v o i n t u r i z e m se o t e p a i z g u b e
Problemom ni videti konca Radovljica, 23. junija kar pravšnji.
Za blejsko srednjo solo za gostinstvo in turizem je izraz »kup nesreče«
Stara stavba ni primerna za sodoben pouk gostinstva in turizma in je v primerjavi z drugimi šolami pri nas in v tujini slabo opremljena. (Srum me je v šolo peljuti goste ali poslovne partnerje, je dejul eden od blejskih turist ičnih delavcev.) Zaposleni v šoli imajo nizke osebne dohodke, še na ravni decembrskih in nižje kot v osnovnih šolah. Za poučevanje strokovnih predmetov težko dobijo učitelje, za splošne j ih še nekako najdejo. Vel ika razdrobljenost šole (prostorsko je namreč nu treh mestih — devet oddelkov gostinstva in turizma na Bledu, pet oddelkov ekonomske smeri v Radovljici,
internut na Bledu) dodatno po večuje izdatke poslovunju. Posebni izobruževulni skupnosti, ki zugotuvljutu denur, se strogo držita normativov. Šola je že nekaj let v težavnem gmotnem položaju, v izgubuh uli nu robu še donosnega poslovunju. Gost insko-turis t ične orgunizu cije so j i doslej že večkrut po magule — pri nakupu opreme, obnavljanju di jaškega domu...
Če bi blejsko turis t ično gospodarstvo tudi letos razpolagalo s tolikšnim deležem de viz, kot je v »zlatih časih«, izguba srednje šole za gostin stvo in turizem (ob četrtletju je je bilo 4,2 milijonu dinurjev, ob polletju, kot ocenjujejo, 6,2 mi
lijona) ne bi predstavljalu problemu in bržčus tudi ne bi pri sla na dnevn i red seje radovljiškega izvršnega svetu. Zu do-kuj reven blejski turizem je /.daj tudi ta znesek dokaj trd oreh. Kako ga streti, da sole m zaposlenih ne bo pri/.udel zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega delu — je vprašanje , ki so si ga na tor kovi seji zastavljali tudi člum radovljiškega izvršnegu svetu. Predluguli so, nuj bi 2,4 milijo nu dinurjev zugotovilu turisti čna poslovna skupnos t Bled OZifOini njene člunice, ostulo pu nuj bi »pokrilu« šolu z obra čunskimi olujšavami, ki j ih dopušča zakonodaja Vodstvo so
le bo morulo do začetka Q. ga šolskega leta pripravi^ gram ukrepov za i/.bolj^' (
poslovanja Ob začasni, - e
problema. L korofini rešitvi pr
zas tav i l K M izvršnega sveta ga je
bo v šoli, ki jt mena, pokrivah s t i n sko turis t i« ne
, , e n od : ali bodo ^
gorenjske*'
"r'ii,">' je N e d v o m n o je, da I'' " ' ^ \» svet z ukrepi, ki j i h je P*^ \e gal na torkovi seji, l " l ) b
t , r p*1
za nekaj časa odložil, s i C ^ se bo t reba d o g o v o r i " t l J č nejse, s i s t emske r e š i t v e 1
t , t i , ( enkra t zu vselej) r^Qte^ k a k š n o gos t in sko šolo . jvCr s k a potrebuje Taksne, k l u n , zanes l j ivo ne
C Zap lotn ik
SjjTEK, 26. JUNIJA 1987 GOSPODARSTVO
Delegac i ja k i t a j s k e p r o v i n c e S i n c h u a n se j e m u d i l a t u d i n a G o r e n j s k e m
Bolje je enkrat videti kot
.3. STRAN © © S M J M E U G L A S
'stokrat slišati Brdo pri Kranju, 24. junija — Na petdnevnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija kitajske province Sinchuan, k i je v sredo dopoldne Jokala tudi kranjsko Telematiko, popoldne pa je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila na Brdu sklepni pogovor z naš imi gospodar-^eniki , k i so dali veliko konkretnih predlogov za sodelovanje, izziv so predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja. Iskra ima v ^*ngduju v provinci Sinchuan sklenjenih že pet dolgoročnih proizvodnih kooperacij, možnost i se odpirajo tudi kranjski Telematiki. Med J^n j sk imi tovarnami s Kitajsko sodeluje tudi kranjski Ikos, k i je v Sinchuanu že opremil eno tovarno čevljev, za drugo pa je oprema nafta..
yT je enkrat videti kot sto-a t slišati, pravi kitajski prego-r- Izrekel ga je Jiang Minku-
t guverner kitajske province j k j n c h U a n , k i je vodil delegacijo, / jo sestavljali direktorji ali
Jmovi namestniki najpomemb-j }^s*h ministerstev pokrajine.
J a a ^ 0 , brez dolgoveznega po-n
S nJevanja je tako predstavil \ o b i s k a , konkretni so bil i 1 sd j S ^ ^ e P m pogovori naš ih go-I g g 0 c ! a r stvenikov s kitajsko dele-
!i tok''10' J e z i k o v n a ovira je bila \ So r ^ . P r a v z a P r a v prednost, saj I |j b ' l i vsi primorani govoriti i tij • J a s n o , brez ovinkarje-i k| a ' ^ a k o r J e dejal Marko Bule, 1 sk'16 ^ ° 8 ° v o r vodil, naj bi kitaj-J in h s * r a n preučila vse predloge
S Q
a o konca leta povedala, kateri j v s
U r e s r » i č l j i v i . Predlogov, po-/ l c 0
e n i konkretnih, pa je bilo veli-. ' n e ke v smislu trgovanja,
š o d i e Č t u d i v s m i s l u v i š J i n o b l i k
, a n j a, kot so kooperacije, { ; ^ e n o s tehnologije, skupna vla-r £ n j a ' U V 0 Z b l a g a skozi konsi-; y?ctjska skladišča itd.
H r a je zgled ^brega sodelovanja
p
n ^ s k r a ima na Kitajskem sklepih že pet dolgoročnih proiz
vodnih kooperacij, pravzaprav štiri kooperacije in tehnično sodelovanje za varilno tehniko. Že pred dvema letoma je dala tudi ponudbo za dolgoročno sodelovanje pri dobavi in prenosu telekomunikacijskih naprav, zato je bil obisk sinchuanske delegacije v Telematiki razumljiv. Odpirajo se namreč možnost i za sodelovanje Telematike pri posodobitvi telefonskega omrežja v Čengduju, in sicer s telefonskimi centralami Iskra 2000 in z javnimi digitalnimi telefonskimi centralami, k i j ih bodo v Telematiki začeli izdelovati.
Iskra je seveda ponudila tudi druge svoje izdelke: električno ročno orodje, naprave za krmiljenje in priciziranje, precizijske in elektronske števce, varilne naprave itd. Uvažati pa želi kable in lak žice.
I k o s j e o p r e m i l
k i t a j s k o t o v a r n o
č e v l j e v
Kranjski Ikos, k i izdeluje stroje za čevljarsko industrijo, je že leta 1985 sklenil dve pogod
bi za opremo dveh tovarn čevljev v provinci Sinchuan. Uresničena je bila ena, opremljena je bila tovarna v mestu Neijang. Drugo pogodbo so obnovili lani, njena vrednost je dobrih 50 tisoč dolarjev, kar je polovica prvotne. Opremo so v Ikosu že izdelal i in čaka na odpremo.
Kakor je dejal direktor Ikosa Jernej Vrtačnik, je možnosti za sodelovanje še dovolj, zavedajo pa se, da mora biti obojestransko. Na področju kovinske predelave so možne proizvodne kooperacije, tehnično sodelovanje in skupni razvoj; sodelovanje s tovarnami čevljev pa bi bilo prav tako lahko obojestransko — Ikos bi dobavljal stroje, kitajski partner čevlje.
G o r e n j s k i h
p r e d l o g o v j e
p r a v z a p r a v m a l o
Po sklepnih pogovorih sodeč je bilo predlogov gorenjskega gospodarstva malo, saj smo poleg Iskre in Ikosa na seznamu našli le še jeseniško Železarno, k i ponuja tehnologijo in opremo za proizvodnjo C 0 2 žice, in Tehtnico iz Železnikov, k i ponuja precizne tehtnice in laboratorijsko opremo. Dosti več j ih je iz drugih slovenskih tovarn, predvsem iz Maribora, Celja, Titovega Velenja in Ljubljane, kjer se je kitajska delegacija tudi dlje zadržala, šla pa je tudi v Luko Koper, kjer naj bi imeli konsignacijsko skladišče bombaža.
Na prostranem kitajskem tržišču se je poleg Iskre med prvimi znašla Lesnina, k i ima tam že dve tovarni, gradi pa tretjo za izdelavo pohiš tvenega okovja. Na področju inženiringa ima zelo konkretno ponudbo tudi Emona, k i bi tam postavila prašičjo farmo. Za kitajske partnerje je
Slovenski delež pri izvozu jugoslovanskega gospodarstva na Kitajsko je pribl ižno 10-odstoten, pri uvozu pa če-trtinski.
Jugoslovansko gospodarstvo je lani na Kitajsko izvozilo za 91,7 milijona dolarjev, slovenski delež je znašal 8,3 mil i jona dolarjev, kar je 9,1 odstotka jugoslovanskega iz voza na Kitajsko. Na prvem mestu je bila s 33,7 milijona dolarjev Bosna in Hercegovina, na drugem s 23,6 mili jona dolarjev Srbija, na tretjem z 20,1 milijona dolarjev Hrvaška , na čet r tem mestu Slovenija.
S Kitajske pa je lani jugoslovansko gospodarstvo uvozilo 40,3 milijona dolarjev blaga. Pr i uvozu je bila Slovenija za Srbijo na drugem mestu, slovenski delež uvoza je bi l 24-odstoten, znašal je 9,7 milijona dolarjev.
zelo zanimiv Smeltov projekt za izdelavo titanovega dioksida. Omeniti velja tudi sodelovanje med blagovnicama v Ljubljani in Čengduju, gre za vezan posel v vrednosti 500 tisoč dolarjev na leto. Še bi lahko naštevali , saj je seznam predlogov resnično dolg, največ možnosti pa vidijo gospodarstveniki na področju elektroindustrije in elektronike, kemične, lesne, tekstilne in prehrambene industrije, pa tudi v turizmu in letalskem prevozništvu.
Posebej velja omeniti še Lju-; bljansko banko, k i se prav tako vključuje; s kitajsko banko ima podpisane posebne sporazume. Obe bosta pomagali uresničevati dogovorjene gospodarske posle. Skupaj s štirimi jugoslovanskimi bankami pa bo Ljubljanska banka julija letos odprla predstavniš tvo v Pekingu.
M . Volčjak
^ t e v i n ž e t e v n a k r a n j s k i h p o l j i h
dežurstvo za preskrbo z rezervnimi deli ^e.Hni> 24. junija — Da bo žetev, ki se bo na kranjskih poljih za-
po 1. avgustu, potekala nemoteno, bodo morali poskrbeti ^edvsem za dobro oskrbo z nadomestnimi deli za kombajne.
e*ateri so namreč stari in radi se kvarijo, zato bodo v KŽK or-^ » z i r a l i dežurno s lužbo. H Na d r u ž b e n i h njivah so letos posejali 189 hektarov pšen i ce , ^ h e k t a r o v rži, 57 hektarov j e č m e n a in 111 hektarov oljne ogr-K . 1 c ° - Kmetje , k i so organizirani v Goren jsk i kmet i j sk i zadrugi,
S o s p šen ico zasejali 415 hektarov, od tega 145 pogodbeno ve-r i , n e in 270 nepogodbeno vezane. J e č m e n bo pože t na 85 hekta-Ha ° V e s n a 3 0 i n o l J n a o g r š č i n a na 2 hektar ih . P r i setvi je letos n p j a l o vreme, p š e n i č n e posevke je napadla s n e ž n a plesen^po-k*lo
°d so moral i njive preorati in j i h zasejati z j a r i m i žiti. Zati-f j ^ P a se je, ker zadruga ni mogla preskrbeti dovolj semena ja-
2lt. fe.. V KŽK Gorenjske - tozd Kmeti js tvo r ačuna jo , da bodo za-£ teti po 1. avgustu, če bo vreme lepo, bo opravljena v 14 dneh. v J e Pa se težav s kombajni , imajo j i h sedem, trije pa so stari t r kot deset let. Da bo nadomestne dele moč dobiti v vsakem ^ n u t k u in že tev ne bo ovirana, bodo organiz i ra l i d e ž u r n o služ-
Več t ežav pri nadomestnih del ih pa lahko pr ičaku je jo v kmet i j sk i zadrugi, saj imajo kmetje kombajne raz l ičn ih tipov, kar lahko zavleče odpravo okvar. Kmet je bodo želi s 43 kombajni , k i so v e č i n o m a v lasti dobro organiz i ranih strojnih skupnosti .
P šen i co s K Ž K —jevih njiv bo prevzemalo Žito Ljubljana, tudi ob nedeljah, oljno ogrščico pa tovarna olja Slovenska Bis t r i ca. J a r i i n oz imni j e č m e n pa pridelujejo za lastno meša ln i co močn ih k r m i l .
Odkup p š e n i c e z zasebnih njiv bo organiz i ran na desetih kraj ih , po posameznih temeljnih z a d r u ž n i h organizacijah. Gorenjska kmet i j ska zadruga bi glede na r e p u b l i š k e naloge morala pridelati 1.200 ton t r ž n e pšen ice , te obveznosti ne bo izpolnila, saj ima sklenjenih le za 400 ton pogodb. Glede na i zkušn je zadnjih let je moč p r i čakova t i malce večji odkup, vendar pa kmetje pravijo, da zamenjava pšen ice za koruzo dobre kakovosti v razmerju 1 proti 1,1 ni n a j u g o d n e j š a , č e p r a v j i m Žito vrne glede na kol ič ino oddane pšen ice tudi 10 odstotkov otrobove in 5 odstotkov krmi lne moke.
M . V.
Gradnja špedicijskega objekta kasni Pšenice, 24. junija — V kuravanški poslovni skupnosti se trudijo, da ni č imprej začeli graditi
_lH-'dicijski objekt pred predorom Karavanke, saj so že šest mesecev v zamudi. Feršped ne ^therava združevati sredstev za gradnjo.
Ko s o n a m inu lem pogovo-ij • ki ga je s predstavniki ^ b t e r s k i h delovnih orga p i 2 a c i J sk l ica la k a r a v a n š k a
^slovna skupnost, obravna-1 1 dosedanje priprave na
c
a d n j o objekta »operaci jski *tter mejni prehod kara-
tf k i predor« na P l a v š k e m a v n i k u na Jesenicah, so
go tov ih , da priprave nš 1)' " I " vsaj po l l e ta k a s n i j o p (
( ; spe<l i te rski o r g a n i z a c i j i , nn- ^ in J u g o s p e d , s ta skledi 1 Odstopiti od pogodbe za
. D^evanje sredstev. si J '>ektor k u r a v a n š k e po-Jjjjj1*« Skupnosti S r e č k o M l i -bit'"" P o u d a r i l , da m o r u | o '''nI, V m " b . i ' ' k t i pred predo-
tudi ob novi av toces t i
/grajeni do 1. jul i ja leta 1991, ko bo predor uradno odprt. Zdaj so se pri delu v predoru pojavil i p rece j šn j i problemi zaradi vdora vode, k i pa so j i m delavci S loven i jaces te -tehnika u s p e š n o kos in dela o b č u t n o ne kasnijo. T e ž a v pa nimajo le v predoru, t e m v e č tudi v k a r a v a n š k i poslovni skupnosti .
L a n i oktobra je devet špe-di terskih organizacij podpi
11' 11• • v >dbo o mejnem pla toju in z d r u ž e v a n j u sredstev za gradnjo objekta, vendar je Vektor prvi odstopil od po-godbe Namesto Vektorja se je vključil Š p e d t r a n s iz M a r i bora, kasneje pa sta hotela odpovedati sodelo\ mje Ker
šped in J u g o š p e d . F e r š p e d pri odpovedi vztraja in svojo odloči tev utemeljuje s tem, da se mora v sestavljeni organizacij i Ž e l e z n i š k e g a gospodarstva zaradi hudih izgub in pomanjkanja na ložbenih sredstev odpovedati gradnji pred predorom, medtem ko so se pr i J u g o š p e d u iz Beograda premis l i l i in bodo zdaj nameni l i denar za gradnjo š p e d i t e r s k e g a objekta.
Skupn i investitor je Inte-revropa, k i se trudi , da bi se dela č impre j zače la in da bi investitorji tvorno sodeloval i . Tako kot se bo z Jesenic na bodoči mejni plato presel i la car ina in tam opravljala
svoje delo, tako se morajo iz mesta preseliti tudi vse druge šped ic i j ske delovne organizacije. N a Jesenicah ne morejo več dovoli t i , da bi po mestu kjerkol i pa rk i ra l i š tev i l n i tovornjaki. Š p e d i t e r s k a in car inska dejavnost se torej mora preselit i na P lavšk i t ravnik.
Za gradnjo na P l a v š k e m t ravniku so že izdelal i idejni projekt, zdaj se ukvarjajo s p r ik l jučk i ob magis t ra lni cesti . V k a r a v a n š k i poslovni skupnosti se trudijo, da bi odslej vse š p e d i t e r s k e delovne organizacije zavzeto sodelovale, ker gradnja na mednarodnem prehodu zahteva vel iko več resnosti in odgovornosti kot so ju nekateri pokazali do zdaj.
D. Sedej
Kaj je stavka in kaj ni Kranj, 25. junija — Danes se je na kranjskem sodišču združenega dela začela obravnava, ki po svoji vsebini presega savske in kranjske razmere, saj gre v bistvu za razčiščevanje pravnih vprašanj o legitimnosti stavke.
Gre za dogodke v kranjski tovarni Sava 11. novembra lani, ko je v tovarni avtoplaščev 44 delavcev prekinilo delo, protestiralo zaradi predvidenih sprememb analitskih ocen delovnih nalog in zahtevalo razgovor z direktorjem. Po pojasnitvi, da je direktor na službenem potovanju v tujini, niso takoj nadaljevali z delom, prišlo je celo do nesmiselnih zahtev, naj gredo ponj z letalom, da o neprimernem obnašanju nekaterih delavcev ne govorimo. Zastoj v proizvodnji je seveda povzročil tudi materialno škodo, vroča kri pa se tudi v naslednjih dneh ni povsem pohladila, prišlo je do posamičnih izgredov. Dogodki so dobili epilog v disciplinskem kaznovanju petih delavcev, dva med njimi so odpustili. V Savi so nam pred dvema mesecema rekli, da so se po teh ukrepih razmere v tem okolju izboljšale, da delavci podpirajo ukrepe za boljše delo.
Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja pa s takšnim tolmačenjem dogodkov ne soglaša v celoti, njegovo pobudo so v Savi poprej že zavrnili, zdaj je predlog na sodišču. Ne izpodbija disciplinskih kazni, ki se nanašajo na nedvoumen prekrške med stavko in po njej: širjenje netočnih informacij, ki med delavci porajajo nezadovoljstvo, nesramno in žaljivo obnašanje do sodelavcev in nadrejenih, preprečevanje izvršitve zakonito spre-jega suspenza delavca in podobno. Za takšno ravnanje so delavci odgovorni v kakršnihkoli okoliščinah, pravi Mato Gostiša. Ne strinja pa se s tem, da so v Savi kot disciplinsko kršitev opredelili sodelovanje pri prekinitvi dela (v primeru enega delavca) oziroma odklanjanje dela kljub pojasnilu o odsotnosti direktorja (prav tako v enem primeru). Sodi namreč, da bi se dogodki lahko zasukali drugače, če bi sindikat hitro reagiral, kar pomeni, da bi sklical izredni zbor delavcev, na katerem bi izoblikovali zahteve. Ker takšnega zbora ni bilo, so se stvari zasukale v nesmiselno zahtevo po razgovoru z odsotnim direktorjem in vso krivdo torej ni moč pripisati delavcem, saj tudi drugi dejavniki v tovarni, predvsem sindikat, prave vloge niso odigrali.
Opravka imamo torej s praktičnim vprašanjem, kaj je in kaj ni stavka, drugače rečeno z razčiščevanjem pravnih vprašanj o legitimnosti stavke. Pravna zadrega je seveda velika, saj je naša država podpisala mednarodno konvencijo o pravici do stavke, ki pa v naši zakonodaji še ni razdelana. Ker gre za drugi primer (prvi v Luki Koper) disciplinskih kazni v zvezi s stavko, bo pravni vidik »savskega problema« neke vrste presedan, ki bo oblikoval sodno prakso za naprej, zato seveda presega savske in kranjske razmere in prav je, da odstranijo sleherno senco dvoma,ali so v Savi ravnali prav ali ne.
M. Volčjak
I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A
Vsak dan odsotnih 5 t i s o č delavcev
Lani so v Črni gori zaradi odsotnosti z dela izgubili 1.585 tisoč delovnih ur, kar pomeni, da je vsak dan na delu manjkalo 5 tisoč delavcev od skupaj 160 tisoč zaposlenih. Zaradi bolniške je bilo izgubljenih 85 odstotkov delovnih ur, za nego družinskih članov 8,5 odstotka in zaradi nesreč pri delu 5,9 odstotka. Izguba dohodka zaradi odsotnosti z dela ni nič manjša od izgub, k i j ih v Črni gori prigospodarijo s slabim izkoriščanjem delovnega časa. Nekatere analize namreč kažejo, da so leta 1985 v Črni gori bili delavci prisotni na delu le 5,5 ure. Tako skra jšan delovnik so v Črni gori zadržali tudi vnaprej, kar je mogoče sklepati tudi iz podatkov, da so v tej republiki imeli lani 17 odstotkov nižji dohodek na delavca od jugoslovanskega povprečja.
Lesninina tovarna stolov na Kitajskem
Kitajski partner in Lesnina sta podpisala končni zapisnik o prevzemu tovarne stolov v J i l inu na Kitajskem. Tovarna že dve leti obratuje poskusno, vendar s polno paro, na leto so naredili že po 150 tisoč stolov. Večina opreme tujih in jugoslovanskih izdelovalcev je v tem času obratovala brezhibno, zato sta obe strani zadovoljni, Lesnina kot prodajalec in kitajski kupec. Prvo pošiljko stolov iz nove tovarne so že prodali v Jordanijo; za Lesnino, tako je namreč dogovorjeno s pogodbo, pa bodo na Kitajskem izdelali 2.240 stolov za pivnice. Bržkone to ne bo zadnji Lesninin nakup v kitajski tovarni, saj je njihova cena zaradi cenejše surovine in delovne sile vabljivejša kot pri evropskih izdelovalcih.
I Z D E L O V N I H K 0 1 E K T I ¥ 0 V
Najboljša reklama so tečajniki sami
j Mari ja Božič je v delavski univerzi v Škof-\ j i Loki že tri leta strokovna sodelavka s \ področja splošnega izobraževanja. Vodi s organizacijo vseh tečajev, pridobiva tečaj
nike, se dogovarja s predavatelji, s kadro-viki , si izmišlja novosti, širi dejavnost delavske univerze po obeh dolinah.
»Prav imajo ljudje, ko pravijo: 'Zakaj pa mora biti vse ravno v Škofji Loki!?' In zadnji dve leti se šir imo v vse večje kraje, kjer so prostori za tečaje,« pripoveduje Marija Bo^.ič. »Organiziramo tečaje šiva
nja in kuhanja v osnovnih šolah v Gorenji vasi, Žireh in Železnikih. Tudi za vse nadaljnje tečaje se dogovarjamo tam. Ljudje povedo, kaj bi radi, prisluhnemo njihovim željam in organiziramo tak tečaj, kot bi radi in takrat, kot žele. Dobro sodelujemo tudi s kadrovskimi službami v delovnih organizacijah. Star način pridobivanja ljudi za izobraževanje, ko si poslal vabilo, objavil v časopisu ali na radiu, potem pa čakal na prijavljence, je preživet. M i skličemo informativne sestanke in se tam dogovorimo. In če je zanimanje, je lahko tečaj organiziran še tisti teden. Delamo tudi tako, da za vsako novost obvestimo ljudi, k i so se že izobraževali pri nas. Spoznali smo, da je to najboljši način obveščanja, saj nam zaupajo ljudje, ki poznajo nas, naš način dela in kvaliteto. Nekateri posamezniki so se udeležili prav vseh tečajev, ki smo j ih organizirali. Zanimivo je tudi, da prihaja k nam 40 odstotkov tečajnikov iz drugih občin. Seveda pa je treba vedno ponuditi novo kvaliteto. Tako že zdaj pripravljamo jesensko novost pri kuharskih tečajih. Razen klasičnih kuharskih tečajev bomo organizirali tudi več krajših, dva do tridnevnih tečajev o določenih posebnostih kuhanja, kot so na primer ribe, sladice, italijanska kuhinja, hladni bife in podobno. Ker bo to jeseni, bomo začeli z vkuhavanjem in zamrzovanjem sadja in zelenjave. Razmišljamo pa, da bi en kuharski tečaj pripravili samo za moške...
D. Dolenc
( ^ m m s m M G L A S 4. s t r a n GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 26. JUNIJA 1
K R A T K E P O G O R E N J S K E M
Manjša tržnica — V krajevnih skupnostih Planina, Huje in bratov Smuk si vodstva prizadevajo, da bi s skromnimi sredstvi uredila čimveč komunalnih problemov. Zdaj kaže, da bodo na tem območju dobili tudi manjšo tržnico (na sliki). Sprva je bila' na tem prostoru predvidena samopostrežna trgovina — med samskim domom na Hujah nasproti vrtca Najdihojca. Urejena tržnica bo za prebivalce tega dela Kranja precejšnja pridobitev. — A. Ž.
Gradnja v Kranjsk i gori Kranjska gora — Po zazidalnem načrtu Pišnica bodo v
Kranjski gori končno le možnosti za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Zazidalni načrt predvideva gradnjo 17 zasebnih hiš in štirih apartmajev, penzionskih objektov z največ 60 sedeži in 60 ležišči. Območje, na katerem bodo lahko gradili, sega po Borov-ški in Vršiški cesti in Pišnici.
D. S.
Izlet v G o r i š k a B r d a Kranj — Športno društvo Vodovodni stolp pripravlja 15. av
gusta izlet v Goriška Brda, kjer si bodo udeleženci ogledali zanimivosti lahko pa bodo kupili tudi breskve in dobro domačo kapljico. Že zdaj pa zbirajo prijave tudi za 14. november, ko bo martinovanje v dolenjski zidanici. Prijavite se lahko ob ponedeljkih od 16. do 18. ure v pisarni špor tnega druš tva v kletnih prostorih vrtca Janina v Kranju.
Slavnostna seja in kolesarjenje
Gorice — Osrednja prireditev za praznik krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Trstenik in Tenet iše bo slavnostna seja vseh štir ih krajevnih skupnosti, ki bo jutri, v soboto, ob 17. uri v dvorani doma družbenopoli t ičnih organizacij v Goricah. Na seji bodo podelili tudi odlikovanja, priznanja in plakete. Sicer pa bo jutri ob 8. uri najprej teniški turnir na Golniku, ob 16.30 pa bodo med-druš tvene gasilske vaje. Po slavnostni seji bo v Goricah tudi gasilska veselica, kjer bo igral ansambel Triglav. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bodo izpred doma K S v Tenet i šah krenili na tradicionalno kolesarjenje prebivalci iz vseh štir ih krajevnih skupnosti.
A . Ž. Poplav bo manj
Sebenje — V krajevni skupnosti Sebenje so ob večjih nalivih nastajale poplave v hudourn iškem kanalu iz Blat in na področju, kjer se izteka sebenjski kanal. Svet krajevne skupnosti se-je zato odločil za poglobitev in čiščenje kanalov. Prestaviti je bilo treba električni drog in položiti betonske cevi. Krajani so pri tem opravil i 144 prostovoljnih delovnih ur. Iz. občinskega rezervnega sklada pa so dobili milijon dinarjev za odpravo posledic naravnih nesreč.
Gasi lski praznik M . V.
Cerklje — Na praznovanje 95-letnice gasilskega društva se v teh dneh pripravljajo v Cerkljah. Jubilej bodo proslavili 12. julija, ko bodo odprli obnovljen gasilski dom, pri katerem so večino del opravili gasilci brezplačno. Gasilsko druš tvo Cerklje danes deluje na področju krajevnih skupnosti Cerklje, Grad, Sen tu r ška gora in Poženik. Ugotavljajo, da bi zdaj v urejen in obnovljen dom sodila tudi boljša oprema. Sicer pa bodo 12. julija po veliki gasilski paradi pripravili vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Marela iz Mengša. . „
*• .1. K.
Imate k o n j i č k a ?
Z l a t a g r a v u r a Marsikaj lepega je bilo vide
ti v nedeho na razstavi ročnih del fantov in deklet v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici, med najbolj žlahtnimi pa so bile slike oziroma stekla z vgraviranimi srebrnimi ali zlatimi motivi. Tovarišica Marija Čuden je mentorica dekle tov in fantov, ki se v šoli lotevajo teh lepih ročnih del.
Mateja Fabjan, ki je končala 7. razred, je na razstavi pokazala dve izredno lepi deli v ovalnem okvirju cvetlični motivi na steklu, z ene strani zlato, z druge strani srebrno obdelani.
»Najprej nar i šemo podlogo. Kakšne lepe z. narodnimi motivi nam včasih prinese tudi to varišica,« pripoveduje Mateja. »Potem dam podlogo pod steklo in po obrisih podloge z diamantnim svedrom r išem na steklo. Le obrise, vse drugo naredim po lastni zamisli. Senčim, dodajam malenkosti. In ko je slika gotova, jo prema žem z zlato ali srebrno pasto Šele ta da pravo podobo in žlahtnost . Včasih pa graviram z obeh strani in na eni strani n a m a ž e m s srebrno, na drugi pa z zlato pasto. Kakršno sliko pač hočeš imeti, tako jo potem obrneš . Da pride bolj do izra za, damo spodaj črn žamet ali filc. Na temni podlagi je vse še lepše.«
Mateja hodi h graverskemu krožku že vseh sedem let. To je drag konjiček, zato pridno dela v svoji pionirski zadrugi, da zasluži za aparate in svedre, za stekla, okvirje. In če naredi čez leto tri gravure na steklo, lahko eno obdrži, dve pa ostaneta šoli za prodajo, da bo spet denar za nove materiale. Tako se učenci uče gospoda riti . Mateji pa bo ta lepi konji ček ostal za vse življenje. Poti-hem že razmišlja, kako bi kas neje kupila aparat, da bi imelu svoje orodje. Graviranje na steklo je lepo, zanimivo delo in vsak izdelek je lahko dragocen spominek, po katerem bi z ves-ljem segel marsikateri domači ali tuji turist.
I) Dolenc
K r a j e v n a s k u p n o s t D u p l j e
Štiri tisoč ur do podstrehe Duplje, 25. junija — Letošnje praznovanje 5. julija v krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini bo predvsem delavno. Gasilci si prizadevajo, da bi še letos uredili spodnje prostore prizidka k domu, v katerih bo orodjarna. V nadstropju pa bodo prostori za krajevno skupnost in organizacije. Ureditev teh pa jih v krajevni skupnosti čaka prihodnje leto. Še večji problem pa je pokopal išče , ne katerem skoraj ni več prostora.
Č e p r a v so imel i v krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini , k i zajema Spodnje in Zgornje Duplje ter Zadrago, kar precej ča sa t ežave , preden so izvolil i novo vodstvo, delo pri u r e s n i č e v a n j u programa ni zastalo. Se posebno prizadevni so že nekaj č a s a č lani gasilskega d r u š t v a .
»Lani konec aprila smo pri gasilskem domu začeli graditi prizidek,« pripoveduje predsednik d r u š t v a Andrej Kuhar. »V pritličju bo oro-dišče za društvo, v nadstropju pa bodo prostori za delo krajevne skupnosti, organizacij in društev. Da
smo prizidek spravili pod streho, smo člani s pomočjo drugih krajanov naredili okrog 4000 prostovoljnih delovnih in še 150 traktorskih ur. Zaradi pomanjkanja denarja nam je zdaj malo vzelo sapo, vendar bomo kmalu nadaljevali in lahko r e č e m o delovno slavili bližajoči se krajevni praznik. Načrtujemo, da bi moralo biti orodišče gotovo do jeseni, za ureditev drugih prostorov in fasade pa bo treba še najti denar. Mislim pa, da se bomo tega dela skupno lahko lotili prihodnje leto.«
Sicer pa se v teh dneh v krajevni skupnosti pripravljajo na praznovanje 5. ju l i ja , ko se vsako leto spominjajo m n o ž i č n e g a odhoda Dupljancev v partizane. P rva prireditev — rokometni turni r generacij — bo na programu že danes, v petek, popoldne ob 17.30. P r i red i tve bodo potem nadaljevali pr ihodnj i te
den v če t r t ek , 2. jul i ja , ko bo ob 19. u r i gasi lska vaja v Zgornjih Dupljah. Osrednje prireditve pa bodo v petek, 3. ju l i ja . Najprej bo ob 18. ur i za šolo kros, ob 19.30 pa v gas i lskem domu slavnostna seja, kjer bodo med drugim podelili krajevna priznanja in diplome za š p o r t n e d o s e ž k e ter bronasta priznanja O F . Spominska slovesnost pa bo ob 20.30 pred centra lnim spomenikom pred šolo. Praznovanje bodo skleni l i v nedeljo, 5. ju l i ja , ko bo v gasi lskem domu tekmovanje v namiznem tenisu za pionirje.
»Čeprav vsega, kar bi radi, v preteklem obdobju
JF nismo naredili, se I ^ 4 1 vseeno lahko po
hvalimo, da smo pred letom v Spodnjih Dupljah urejali kanalizacijo,« ugotavlja predsednik krajevne konference
I soc ia l i s t ične zveze Miran Klančnik.
»Popravljen je tudi že podrti most čez Drago, še vedno pa je, žal, neprevozna pot iz Dupelj v Podbrezje. Tudi gozdno pot proti Zelinu in Kamenjku smo urejali.«
Vendar pa j i h v prihodnje v krajevni skupnosti č a k a še precej dela.
»Največji problem je pokopal išče , kjer skoraj ni več prostora. Nujno ga moramo razširiti in resno razmisliti tudi o mrliških vež icah. Razen tega imamo v programu gradnjo parkirišča, avtobusnih čakalnic , ureditev krajevnih in asfaltiranje nekaterih cest ter ureditev odbojnih ograj, posebno na cesti
Do jeseni nameravajo v prizidku gasilsl ga doma dokončati orodjarno
proti Zadragi. Večina teh del sodi v rer€
ni letošnji program. Za nekatere veči s
akcije, kamor bi lahko vključili tudi dbl graditev prizidka oziroma skupnih pr •} štorov in morda še kaj, pa r a z m i š l j a j tudi o morebitnem samoprispevki) Vendar se bomo morali o tem najpb? temeljito pogovoriti na zboru krafcg nov.« L
V e l i k a in tudi dolgoletna želja Dis pijancev pa je telefon. Po zdaj še nepij. polnih podatkih iz ankete, glede tegk kol iko si j i h želi telefon, imamo števif? 150. Žal do konca tega s r e d n j e r o č n e ^ ; obdobja, kot ugotavljamo, ni izgled& 0
da bi se akci ja lahko začela . Tako kot -r\ vse bolj odmika in vse manj je, kot k n
že, možnos t i , da bi v Dupljah dobili telirj, vadnico, katere gradnja je bi la že,) c
s r e d n j e r o č n e m programu od 1987. <ei 1980. leta. O d nekdanj ih prizadevabv j i m je uspelo le to, da imajo danes llj zervirano zeml j i šče zanjo. ij
»Rad pa bi ob tej priložnosti , ko m pripravljamo na praznovanje, poudari], da je društvena dejavnost na nekateri,, področjih v krajevni skupnosti precis
živahna. Trudijo se, na primer, v m š k e m pevskem zboru, ki ga vodi Jo"^ Mohar. Zbor bo kmalu slavil 60-letni1
obstoja, trenutno pa iščejo mlade ten*"" riste. Pa tudi TVD Partizan, organiza< ja Rdečega križa in predvsem gasir-zaslužijo pohvalo.«
A. Žalar
Belski gasilci praznujejo Koroška Bela, 25. junija — Prizadevni gasilci na Koroški Beli bodo slovesno prevzeli nov gasilski avtomobil in pripravili sektorsko gasilsko vajo. Vedno več je mladih, ki nadaljujejo dolgoletno tradicijo društva na Beli.
Gasilsko društvo Koroška Bela pri Jesenicah praznuje v teh dneh 90-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je gasilska zveza Slovenije podelila društvu republiško gasilsko odlikovanje, gasilsko plamenico I. stopnje.
Društvo je začelo delati leta 1897. Vas Koroška Bela ob vznožju Karavank je doživela \<u hudih naravnih nesreč, naj večjo pa leta 1917, ko so italijanska letala odvrgla nanjo 36 bomb. Tedaj je zgorelo 47 hiš, gasilci, ki so sodelovali pri gašenju, pa nesreče le z dvema ročnima brizgalnama niso mogli preprečiti.
V letih po drugi svetovni vojni je društvo nabavilo več nove opreme, leta 1967 pa je odprlo nov gasilski dom. Pri nabavi motorne brizgalne, nakupu gasilskega avtomobila in gradnji bazena v vasi so sodelovali vsi vaš čani. Še danes radi sodelujejo in vstopajo v vrste društva. Belski
gasilci so sodelovali tudi pri ustanavljanju gasilske desetine v Javorn i šk ih Rovtih in pri gradnji gasilskega orodišča v Rovtih.
Lani so kupili gasilsko traktorsko cisterno, ki je velika pridobitev za požarno varstvo na tem območju. Kot pravi predsednik druš tva Janez Zaveljci-na, namenjajo v društvu še posebno pozornost mladim in zato sodelujejo s šolskimi krožki mladi gasilec na Beli, obenem pa si prizadevajo, da hi (udi na Potokih in na Javorniku ustanovili vsaj trojko, ki hi bila sposobna takoj stopiti v akcijo.
Ob lepem jubileju bo danes, v petek, 20. junija, ob 10.30 sektorska gasilska vaja in v nedeljo, 28. junija, ob 11. uri parada gasilcev in narodnih noš ob prevzemu novega gasilskega avtomobila. Ob 15. uri pa se ho na Beli začela gasilska veselica /. bogatim srečelovom. Za ples ho igral Gornjesavski kvintet. D- S.
Nenavaden ulov — Na Ravfl nad Radovljico je v petek, junija, član lovske družine • lovica-Ribno Franc Sel1
ustrelil srnjaka z gobastim Kr govjem. To je prvi takšen pa mer v štiridesetih letih v 0» lovišču, odkar obstaja ta l»st ska družina. Da zraste takšje rogovje, je kriva poškodba modnem tkivu, oblika, ki _ zrasla temu srnjaku, pa znana pod imenom škofov' kapa. Takšno gobasto rogc)(
običajno zelo hitro raste. Up., njeni srnjak je bil star pri' žno dve leti. Za žival, ki ji t, ste gobasto rogovje, pa je z'
da živi le do tri 1 čilno, da živi le do m (op.p. — po strokovnih P<>d kih v knjigi A. Simonica * njad — biologija in gospod1 ' jenje). — Diana Lehan
11,
O S I *
Se najprej bi radi krajevni urad — V krajevni skupno sti Srednja vas v Bohinju so pred leti s samoprispevkom urejali vodovod in asfaltirali glavne krajevne ceste. Podobno so v Srednji vasi uredili tudi stavbo, v kateri so danes pošta, krajevni urad, knjižnica, prostori za krajevno skupnost ter oi-gani/arije in društva Zdaj pa nameravajo v obe i-ni krajevni urad v Srednji vasi ukiniti. Prebivalci se s taksno odločitvijo ne strinjajo. -- A. Z.
Uskladitev stanarin Trž ič — Podobno kot v drugih s lovenskih obč inuh se bodo L
ju l i ja povečale stanarine tudi v t rž i šk i občini . Pris tojni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je sk len i l , da se tokrat stanarine in hkrat i tudi najemnine povečajo za 57 odstotkov. Višje stanarine v drugi polovici leta bodo nekoliko omil i le težave , s ka ter imi so ubada samoupravna stanovanjska skupnost pri go spodarjenju z d r u ž b e n i m stanovanjskim fondom. m y
Koliko č a s a š e ? Ko sem bila sredi meseca v
Mojstrani in Dovjem, me je tako razjezil leseni most, ki vodi iz Donjega v Mojstrano, da bi najraje nekomu pripela bodečo nežo. Najbrž odgovorni čakajo, da se bo zgodila nesreča, posebno še, ker čezenj vozijo tudi kolesarji in motoristi. Sicer pa se v Mojstrani domačini precej pritožujejo tudi nad založenostjo trgovine z zelenjavo. Saj je kar smešno, da v trgovini zdaj ne dobiš solate. Morda pa bo pozimi trgovina bolje založena z zelenjavo?!
G. M.
Turizem smo ljudje llilu je sončna sobota in s
prijateljicami smo popoldne po kopanju odšle do slaščičarne Vrba v Radovljici, da bi nekaj popile. Ker nismo opazile nobene prazne mize, smo eno »zvlekle«. Ko je prišla natakarica, nam je rekla Ipa ne preveč prija.no) /a kaj ste dale narazen to mizo, ko je tamle še ena prazna?« Odgovorile smo ji, da je ni smo videle. Pa nas je precej grdo uštela in rekla, da mo ramo pospraviti, ko bomo
odšle. Postregla pa nam *o| Čez nekaj časa so [)nšli s« rejši gostje in podobno fo;t;
'me raztegnili mizo. Verwt\ jih je brez pripomb hitro /l>, stregla. Me pa smo čakal T. kakšnih 15 minut, dokh nismo naveličale. -t\
Je današnja »mularija« ' ti tako malo vredna? Ce tfig kam drugam v Had ovijah četudi greš v gostilno, si **• koj postre en brez rieprfc'd tnih pripomb. Smo torej ti ./ zem ljudje??!
Irena, Maja in Tftf i / Kadovlji
a. o«, 's, k< Kaj pa luč?
Na začetku I^rešernove Cankarjeve ulice v /tudoVUp ct je lep stanovanjski bloh?.\ stavba za pisarne Alpdoh <
% Pozabili pa so na tem kri\)\ kot kaže, na javno ruzsvcfav vo. Ko sem šla zadnjikrat z no zvečer domov, je bi 'i da tema. /Vru svetilka razsvetljave pa je šele v >* karjevi ulici pri bloku šV \ ka 2. /.daj, ko je cesta koj'Kv še nekako gre. Kaj pa bo*, zimi, ko bo sneo. poledici, l>
Marija < Radovi
:TEK. 26. JUNIJA 1987 K U L T U R A 5. STRAN 1 E S G L A S
Č r t o m i r Frelih, nagrajenec l e t o š n j e g a g r a f i č n e g a bienala K U L T U R N I K O L E D A R
NA SLEDI IZRAZNE POPOLNOSTI pomije — »Vsaka nagrada obvezuje,« komentira svoj doslej največji uspeh akad. slikar Črtomir Frelih, doma iz Bohinja. »Čim fjši jo dobiš, tem dlje in tem bolj se je treba kasneje potrjevati. »Uspeh mladega, še ne 27-letnega grafika, pa je tem bolj pomeni -
. saj pomeni, da znameniti ljubljanski grafični šoli sledijo novi mladi umetniki z novim sodobnim likovnim izrazom in tehniko.
re.-e pošlje okoli 120 jugoslo-| e ^ s k i h grafikov svoja dela na 1 •pijanski graf ični bienale, pa P r ž i n j a sprejme le pr ib l ižno
a f t i n o , da bi predstavljala v Hoslovanski graf ični izraz v IPPŽbi l ikovnih del grafikov z " a^ga sveta, je to uspeh za av-
Je izbranih del. Če so na Dstavo sprejeta vsa tri dela,
i e Pikor j i h je posamezen ume-lahko prispeval, je to po-
"v l*en uspeh. K a k o d r u g a č e i e ^ s p r e s e ž n i k o m pa je treba •dvoriti, če razstavljena grafi-n t na razstavi svetovnega po-* j n a , kot je l jubljanski biena-
t e l dob i tudi nagrado! z e Mkupna nagrada Moderne • P rije za grafiko z naslovom
v % u i e m akademskega slikar-s Č r t o m i r a PVeliha je poseb-
J z več vzrokov; pripadla je •° Plreč n a j m l a j š e m u razsta-lafjlcu n a bienalu. Vendar pa terip p 0 p 0 i n nepoznavalee slo-•^Hske grafike pomisl i l , da m
Joj— tnl
gre za neznanega ustvarjalca. Fre l ih je n a m r e č ime, k i se že nekaj let pojavlja s samostojn imi razstavami in še pogosteje s skupinsk imi , tako doma kot tudi v tujini. Prav zdaj pripravlja dve p o m e m b n e j š i samostojni razstavi — v jeseni bo razstavljal v Sivčevi hiši v Radovlj ici , še p o m e m b n e j š a pa bo samostojna razstava v prostorih Druš tva slovenskih l ikovnih umetnikov.
Morda kaže še posebej omenit i , da je Frel ihovo nagrajeno delo na g ra f i čnem bienalu izdelano v tehniki , k i je pr i nas še zelo redka. Gre za tako imenovano kolagrafijo, nov grafični izraz, k i se je razvi l iz kola-žne tehnike. V svetu se sicer že precej uporablja, predvsem v Z D A in V e l i k i Br i tan i j i . Gra f iki ugotavljajo, da je nova tehnika prav tako funkcionalna kot druge k las ične tehnike v graf iki , kot na primer akva-tinta in jedkanica.
»Klas ične tehnike so mi postale n e k a k š n a ovira za tisto, kar sem hotel l ikovno povedati . V svetu doživlja grafika ne-kc.kšno krizo, predvsem zaradi novega ekspresionizma. Težko je uskladi t i trenutno ekspresivno silo in postopke, k i j i h obdelava materiala zahteva. Nova tehnologija, pr i kateri p lošča ni kovinska, se mi zdi n a j p r i m e r n e j š a za sodoben l ikovni izraz. Hva ležen sem svojima profesorjema
en zaj isir-
T e ž a v e kranjske Pihalne godbe
lar ŠIBKI ZVOKI KRANJSKE
i; GODBE imKranj — Čeprav je zadnje dni že kazalo, da si bo Pihalna god-n pa občine Kranj že zaigrala requiem, saj je vsem t e ž a v a m za v JFOvrh še dirigent napovedal odstop, pa nekaj optimizma še a fetaja. Finančne probleme bo, kot k a ž e , š e n a j l a ž e urediti, te-akžje ho najti nove mlade godbenike, manjka predvsem pihal-Iba cev.
k i _ _ _ _ , , pa tovi ogO »ako hude krize Pihalni orkester občine Kranj prav goto-
ni doživljal že lep čas. Finančne, še bolj pa kadrovske zaga-uriT' n o i r a n J ' nesporazumi in za povrh še napovedan odstop di-ji # 8 e n i a so težave pripeljale do tam, ko se vse začne »prelivati ' jfy rob.« V svoji dolgi, skoraj devetdesetletni zgodovini kranj-
rj godba verjetno se ni bila tak blizu razpada. Mladi glasbe-immI' 1 so a napovedovali ze pred časom, k o j e zanimanje za g a r a n j e v pihalni godbi postopoma usihalo. Čeprav je menja ' pod" ' generacij v takem orkestru nekaj običajnega, vendar
pže, da je zdaj pri godbi osip vedno večji, naraščaja pa ni.
" I , e t o s spomladi so v dogovoru z glasbeno šolo sicer skuša-J spodbuditi zanimanje za pihalni orkester, Akcija po osnov-
lP>h m srednjih šolah ni bila uspešna, saj so je za učenje neka =^*nh glasbil (pod ugodnejšimi pogoji) prijavilo le sedem učen-
*V. A kaže, da tudi ti v jeseni ne bodo začeli hoditi v glasbeno
H s ' Zato ni bilo redko, da so morali godbeniki za posamezne 'O *ftstope vabiti zunanje člane, povečini nekdanje, ki igrajo Vridrueje ali so celo poklicni glasbeniki. Tudi na vajah je udele-ro fbu vse manjša Dogajajo pa se tudi tako absurdne stvari, da •0.1 sester nima denarja za avtobusni prevoz na koncert. To gle-c ' ( denarja, s katerimi pokrivajo nekatere stroške, postaja za
sanjske razmere že skoraj pravilo. Prejšnja leta je orkester Ja« 'nastopi se lahko zbral denar, da je kreditiral honorar za di-e fljigenta (dotacije namreč pridejo za ljubiteljsko dejavnost šele )i'/j»b polletju), letos pa tega niso vec /mogli. Toda financiranje si to so na razširjeni seji izvršilnega odbora v začetku tega
cprtl'dna člani in tudi dirigent nekajkrat poudarili — ni glavni tj tt^z.log /a grozeči razsul.
Najbrž bi bolj zanimiv program zadržal marsikaterega TaJodbenika in spodbudil tudi mlajše, da bi se pridružili Brez
ovl j l ( , v ' l i članov zasedba ni popolna, pa tudi kvaliteta je vpraslji u Pihalni orkester v Kranju se sicer ponaša / vrsto odličnih osežkov na glasbenih tekmovanjih, toda to očitno ni dovolj
s '" dosedanje probleme orkestra so reševali več ah mani / k< 'jami. Zdaj pa kaže, da se bo treba zadeve lotiti drugače.
0 nt »Pihalni orkester ostane,« je na sestanku zatrdil kranjski idoftipan, ki mu kot predstavniku mesta ni vseeno, če bi godba '»/ofei/.padla Končno si tudi manjša mesta m kraji, kot sta Tržič udoh (;,,, | ( , lahko privoščijo svojo godbo, kranjska občina pa 1 k^JUb /a kulturo zbranemu denarju tega baje ne zmore I{esi svet** s,. s l ( k a ž e j o razmislili naj bi o profesionalnem dirigen
samo fmanciranie godbe pa naj hi postavili na drugačno ot H)vo Tudi povezavo z glasbeno šolo, ki naj bi dejansko po ' M sola tudi za pihalni orkester, je treba se naprej iskati. ' z tega lahko godbeniki drage, pred nedavnim kupljene in
s f ^merite kar pospravijo. Morda dosedanja škoda le še ni kopovehka m se bo orkester spet lahko trdneje postavil na no-
Obljub, da bo v bodoče1 bolje, ima kar nekaj, marsikaj pa ' " ' 'dvisno tudi od godbenikov samih. i a I L M . lovi) ^ —
Borčiču in Appoloniju, da sta mi med š tud i j em grafike dopustila t a k š n o , 'krivoverstvo' in sta me podpirala pri mojem eksperimentalnem delu.«
P'relih, k i je na svoj l ikovni izraz opozoril še kot š t u d e n t l jubljanske likovne akademije in dobil tudi š t u d e n t s k o Preše rnovo nagrado za grafiko ter nagradno š t ipendi jo sklad a ' M o š e Pijadeja, se je v svojem dosedanjem s l ikarskem prizadevanju ubadal z razl ičnimi problemi l ikovnega oblikovanja. Ocenjevalec, umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguš t in , ugotavlja...« nenavadno d inamično naravnanost Frelihovega figuralnega sveta, tako v pogledu oblikovanja prostora na dvodimenzionalni slikarski ploskvi in v nič manjši meri v poglabljanju ekspresivnega izraza v sliki. Gibi teles so ustvarili iz strogo zaprtega, barvno enotnega ozadja slike prostorsko poglobljeno prizorišče, iz brezpro-storja neskončni prostor z neomejenimi možnostmi premikanja figure v katerikoli smeri. Prav pomanjkanje neke določljive prostorske stalnice v sliki je iz Frelihovih »trdnih« teles ustvarilo na videz breztežna bitja, ki so se lahkotno gibala ali lebdela v prostoru. Odmev tega obdobja so nekatere slikarjeve kola-grafske risbe... V Frelihovem Figuralnem prostoru (1984) prvikrat začut imo monumen
talni zven soočenja dveh kompozicijskih sestavin: gmote figure in prostora. Ta dinamična konfrontacija ni samo formalnega značaja, temveč skriva v sebi globlje vsebinske elemente. Ekspresionizem, ki ga poznamo iz nekaterih sli-karjevih zgodnejš ih del, je po obdobju nekaterih intenzivnih oblikovnih raziskav zopet našel rodovitna tla.«
Fre l ih , doma iz Nomnja, živi in dela v Radomljah, zaposlen pa je kot asistent za grafiko pr i Zvestu Appoloni ju na ljubl janski akademij i za l ikovno umetnost. Vendar pa se ne ukvarja zgolj z grafiko. Zdaj je dokonča l olje — tript ih o radomeljski čet i . S l i k a bo namenjena za novi prizidek k osnovni šoli v Radomljah. Razen tega pa se je ukvarjal še s scenografijo in oblikovanjem.
L . M .
KRESOVANJE NA VRSNIKU Žiri — V noči s 26. na 27. junij se bo pr i V id icu na V r s n i k u nad Z i r m i začel ob 21. u r i bogat kul turni program, k i bo vseobiskovalce uvedel v kresno noč. Gostov kresnega veče ra bo več: Svet lana Maka rov i č bo v samostojnem recitalu ob glasbi predstavila svoje pesmi, izbrana besedila bosta interpret irala igralca Nad-ja Strajnar in S a š a M i -
klavc, sodelovali bodo še t a m b u r a š k i orkester Bisernica iz Re t eč , flavtist Borut Bogataj, p iha lna godba A l -pina, Kresn ice in mošk i pevski zbor Alp ine . N a ogled bo tudi k ra tk i f i lm Kres in diapozit ivi , na sporedu pa bo tudi »ekološki blok.« N a V r s n i k bo ob 20. ur i odpeljal avtobus izpred ž i rovske cerkve.
BLEJSKA LIKOVNA SEZONA
Bled — Z razstavo dveh slikarjev — akad. slikarev Vinka Tuška in Karla Kuharja iz Kranja — se je v Festivalni dvorani na Ble
du začela letošnja likovna sezona.
Slikars tvo K a r l a Kuhar ja je zraslo iz r ea l i s t i čn ih korenin, iz tistih osjjov, iz kater ih se rojeva naravi še tako odmaknjena umetnost — tudi abstraktna. S l ika r n ikol i ni zan ika l svojega izhodišča v realnem svetu, zavrgel je le zdaj eno, zdaj drugo njegovo sestavino, prilagajal zunanjo pojavnost sveta svojih pogledom in tako prek vseh oblik, k i nam j i h leta ponuja, ustvaril bogat in samosvoj l ikovni izraz.
K a m n o l o m v dol ini Besnice je nudil s l ikar ju s svojo geološko razgibano sestavo neizčrpen vir motivov. Razvoj, k i je bi l spočet v tej fazi Kuharje-v ih s l ika r sk ih prizadevanj, se je kasneje nadaljeval z uvedbo d r u g a č n e g a gradiva. Nekdanji, s s t rukturami zapolnjen prostor se je moral umakni t i neke vrste imaginarni kra j in i , V kateri so č u d n o negibni zavladali fosili , vsajeni v raz l ično obarvane zemeljske plasti . Njihova negibanost sk r iva v ebi nekaj v e č n o s t n e g a in nes
premenljivega, vendar kl jub navidezni okamenelosti , kljub d r a m a t i č n e m u in tesnobnemu vzduš ju , ki vlada v s l i k i , zaznavamo v upodobljenih fosil ih neki neunič l j iv živl jenjski naboj. Ni nakl juč je , da v istem razstavnem prostoru vidimo
tudi dela akademskega sl ikarj a V i n k a T u š k a . Osnovni elementi njegovega sl ikarstva, temeljna gradiva, iz katerih sestavlja svoje kompozicije, prav tako vsebujejo nekaj konstantnega, podobnega črt i ali pisavi iz podob, podobna so vlogi, kot jo ima pri K a r l u K u harju kamen ali fosil. Iz te enkratne, v sl ikarjevi fantaziji zrasle znakovne pisave pa ne nastajajo le v nekem neskonč n e m prostoru lebdeče abstraktne oblike, z njeno pomočjo je mogoče graditi tudi na j r az l i čne j še krajinske, urb a n i s t i č n e in druge sestave.
K a k o uporabni in ustvarjalni so se Tuškov i l ikovni elementi izkazal i pr i s l ika r sk i gradnji vsakdanjega predmetnega sveta, nam dokazuje na blejski razstavi predstavljen izbor njegovih na jnove j š ih del, kot so cve t l ična t ihoži t ja , v a š k a naselja z njihovo značilno arhi tekturno opremo in drugo. T u se s l ikar ju odpirajo š i r o k e perspektive, tako pri sami obl ik i gradnje sl ike kot pr i izbi r i bodočih tem. P r i tem ne smemo pozabiti na slikarje-vo odl ično sodelavko, na izredno polno T u š k o v o paleto barv, k i jo je komaj še mogoče stopnjevati tako v njeni raznovrstnosti kot v njeni odsevnosti.
Cene Avguš t in
K R A N J — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja — grafike in risbe. V Mal i galeriji je na ogled izbor najnovejših slikarskih in kiparskih del iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija. J E S E N I C E — V razstavnem salonu Dohk danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik Fanči Gostiše iz Idrije.
V galeriji Kosove graščine razstavljata fotografije Oskar Dolenc iz Ljubljane in Nino Migliori iz Bologne,
Ženski pevski zbor Milko Škobrne pod vodstvom zborovodje Antona Cimpermana nastopa danes, v petek, ob 19.30 v dvorani gledališča Tone Čutar. R A D O V L J I C A — V galeriji Šivčeve hiše danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo umetniških del šestih članov družine Zelenko.
V avli radovljiške graščine danes ob 20. uri nastopa na slovesnosti ob svoji 35-letnici moški komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice. B L E D — V Festivalni dvorani razstavljata slike Vinko Tušek iz Karel Kuhar. ŠKOFJA L O K A — V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Škofja lx>k.
V galeriji Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora Primorec Tabor iz Trsta. Zbor pod vodstvom Matjaža Ščeka se bo predstavil z Johannesa Brahmsa Liebeslieder VValzer ter slovenskimi, slovaškimi in istrskimi pesmimi. TRŽlC — Danes, v petek, ob 20. uri bo v osnovni šoli heroja Graj-zerja celovečerni koncert komornega zbora Peko Tržič pod vod stvom Jožeta Močnika.
V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava del oblikovalke Lene Sajn iz Kranja. DOMŽALE — Danes ob 19. uri nastopa v baročni cerkvi v Gro-bljah Komorni orkester Domžale — Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta.
K R A N J — C A R NT U M - Center za umetnost
I Kranj prireja v ponedeljek, 29., in v torek, 30. junija, obakrat od 19. do 22. ure v Delavskem domu, vhod 6, predstavitev najboljše svetovne produkcije reklamnih filmov zadnjih let.
8 0 - L E T N I C A G O R J A N S K E G O D B E Gorje, 25. junija — Ob lepem jubileju, 80-letnici godbe na pi
hala Gorje, pripravljajo organizatorji pester in kvaliteten kulturni program. Prireditve se bodo vrstile od petka, 26. junija, do nedelje, 28. junija.
V petek, 26. junija, bo ob 20. uri slavnostni koncert godbenikov v Zgornjih Gorjah in podelitev plaket in priznanj. V soboto, 27. junija, bo ob 8.30 uri otvoritev razstave ob 80-letnici godbe v gasilskem domu v Zgornjih Gorjah, ob 19. uri pa koncerti godbe iz Innsbrucka, pevskega zbora iz Gorij in domače godbe na igrišču T V D Partizana. Po 20. uri bo veselica s plesom.
V nedeljo, 28. junija, bo ob 10. uri koncert godbe iz Innsbrucka v parku na Bledu z nastopom folklorne skupine, ob 13.30 uri bo paradna povorka godb skozi Gorje. Sodelovali bodo tudi tržiški pihalni orkester, pihalni orkester iz Kranja, mengeška godba, godba iz Lesc, ter godba instrumentalnih skupin. Vsi bodo nastopili na prireditvenem prostoru ob T V D Partizanu s skladbami Moja domovina in Gorenjska. Ob 16. uri bo veselica s plesom, kasneje samostojni koncert Alpskega kvinteta in ob 21. uri nadaljevanje veselice s srečelovom.
D. S.
V nedeljo, 28. junija, ob 20.30 bo v ž u p n i cerkvi na Bledu
M O Z A R T O V R E Q U I E M Bled, junija — Komu gre zahvala, da bomo Gorenjci lahko slišali tako čudovito glasbeno delo, kot je Mozartov Requi-em? Brez dvoma reškemu zboru in orkestru pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca, Kranjčana po rodu, ki so se lotili zelo zahtevnega glasbenega dela, in Festivalu Ljubljana, ki je prevzel pokroviteljstvo nad nedeljskim nastopom na Ble
du.
V nedeljo bomo na Bledu imeli spet priložnost slišati naši odlični solistki, sopranistko Olgo Gracelj in mezzosopranistko Sabi-ro Hajdarević.
»Mozartov Requeim spada med vrhunske stvaritve človeškega duha,« je ob reški predstavitvi Requiema zapisal dirigent Peter Škrjanc. »V kompozicijskem smislu predstavlja nekakšen rezime genijevega mojstrstva. Tu najdemo bachovski dualizem svobodne forme in dvojne fuge, genijalno invencijo v melodiji in harmoniji, poudarjeno dramatiko, k i je značilna za ves Requeim, ter liriko, ki prevladuje v solističnih stavkih. Vsebina je poudarjena tudi z instrumentacijo, ki pa je odvisna od zanimive zasedbe orkestra: klarineti, fagoti, trobente, pozavne, pavke in godala. Težišče Requiema pa obstaja na zboru. Mozart je s poudarkom ljudskega glasu želel izraziti večno vprašanje, ki si ga postavlja človek: vprašanje življenja in smrti. Zaradi tega je Mozartov Requi-em tudi ena najlepših glasbenih kontemplacij.«
Mozartov Requiem je nastajal v zadnjem letu skladateljevega življenja v zelo dramat ičnih okoliščinah. Morda je res prav to težavno naročilo, ki ga je pisal hkrati z drugimi deli, med njimi tudi z veselo Čarobno piščaljo, temu velikemu glasbeniku pobralo še zadnje življenjske moči.
Zdaj ta glasbena maša zadušnica v odlični izvedbi zbora in orkestra Opere Narodnog kazališta Ivan Zaje z Reke prihaja na Bled. Gorenjci bomo imeli edinstveno priložnost to veliko glasbeno delo poslušati v blejski župni cerkvi. V Requiemu pojejo tudi naši priznani solisti, Olga Gracelj — sopran, Sabira Hajdarević — mezzosopran, Jovo Reljin — tenor in Franjo Pe t rušanec — bas.
Vstopnice se dobe pri Generalturistu na Bledu, eno uro pred začetkom pa v cerkvi. D. Dolenc
( M M S 3 J J © I E n G L A S 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 26. JUNIJA 1987
S m e h j e v i r z d r a v j a Smejte se in svet se bo smejal z vami. Smejte se in bodite
zdravi. Smejte se in živeli boste dolgo. Zakaj nam sloveči zdravniki priporočajo smeh? Zato, ker
smo neuravnovešeni , kadar nam zaukazujejo čustva. Smeh pa prežene napetost, jo duši in spodbuja telesne žleze k boljši dejavnosti, piše v svoji knjigi Moja pot k zdravju in mladosti dr. Gayelord Hauser.
Vsa dejavnost teh žlez notranjic pa je v tem, da držijo našo notranjo klimo v ravnovesju, delujejo v skupinah: ene, na primer, pospešujejo utripanje srca, druge ga zavirajo. Ene podžigajo temeljno presnovo, druge jo dušijo, kakor pač zahteva organizem.
Dr. Jordan pravi: »Očitno so žleze notranjice — možganski privesek, nadledvične in druge — s svojimi hormonskimi izločki nadvse pomembne za pravilno telesno dejavnost.«
Glasen smeh iz vsega grla je prava dihalna gimnastika. Dober je za vse prsne organe. Še več bi moralo biti smeha, ne samo živčno trzanje smejalk, temveč vesel smeh iz vsega srca, smeh, k i človeka strese vseea do dna.
M a g n e z i j — s t a r o z d r a v i l o
Že nekaj let na zahodnoevropskom trgu prodajajo magnezij kot nekaj čudežnega. V reklamah, v izložbah, na plakatih, po radiu in televiziji zatrjujejo, da je z magnezijem mogoče pregnati tudi tesnobo, ukrotiti strah in zatreti potrtost.
Po vsem reklamnem hrupu bi lahko sklepali, da nam zelo primanjkuje magnezija. Resnica pa je nekoliko drugačna. V i deti je, da so nekatere bistre glave ugotovile, da ljudje niso leta in leta zaman zahajali v naravna zdravilišča z izvori naravne mineralne vode, k i je tako rekoč »polna magnezija«
A mineralne vode, tudi magnezijeve, se ne da izdelovati v laboratorijih. Zato so se poslovneži hitro zasukali in ponudili ljudem magnezijeve tablete. Poznali so j ih sicer že okoli leta 1900, znova pa so j ih odkrili v šes tdeset ih letih tega stoletja. Znova so j ih ponudili kot odkritje desetletja v teh naših časih.
Zanimanje za tablete je z vsakim novim zagonom mogočnega reklamnega stroja farmacevtskih tovarn raslo in kmalu potonilo v spoznanju napol ogoljufanega potrošnika, da magnezijeve tablete niso čudežno zdravilo, da ne pomagajo tam, kjer bi si želeli in da stanejo določeno vsoto denarja.
Kljub vzponom in padcem priljubljenosti tablet so ljudje vendarle brez vidnejših nihanj ali celo z vsako leto večjim zanimanjem hodili v naravna zdravilišča, tam so uživali naravno mineralno vodo. In počutili so se čudovito. Mnogi gostje se vračajo in zatrjujejo, da ima pitje mineralne vode izredne učinke za njihovo počutje, za njihovo zdravje.
Zakaj voda, zakaj ne tablete, se boste vprašali . Morda bi bila strokovna razlaga predolga. Zato se raje pobliže seznanimo z magnezijem samim in njegovim delovanjem na organizem.
Kot vsa živa bitja smo nastali na tem planetu in smo odvisni od snovi, k i so j ih naši predniki našli na tem samotnem planetu.
Skozi t isočera leta evolucije se je magnezij kar dobro vgnezdil v n a š e m telesu. V telesu odraslega človeka je približno 30 gramov magnezija. To je kar spoštljiva količina za takšen element. K a r 60 odstotkov ga je v kosteh. Preostali del je v celicah. Toda 50 odstotkov je trdno vezanega , iz kosti si lahko organizem sposodi le preostalih 10 odstotkov. Magnezij sodeluje torej pri rasti kostnih celic. Toda, kaj je z ostalim magnezijem?
O tem pa prihodnjič.
B e z e g c v e t e Bezgovo cvetje
Na birajmo ga le ob sončnem vremenu
Bezgovo cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eter ična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se prične potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki j ih vsebuje čaj, precej večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, da povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlat inki , stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi.
Cvetje bezga diši nekaterim prijetno, drugim vonj ni všeč, je pa vsekakor močnega duha. Posušeno cvetje diši mi-leje. Da ga bomo imeli tudi za zimo, si ga nasuš imo. Vendar pazimo: če ga sušimo na papirju, rado splesni, najbolje je, da cvetne kobule obesimo na vrv, ki smo jo razpotegnili v zračnem, senčnem prostoru. Posušeno cvetje hranimo v platneni ali papirni vrečici, kovinski škatli, k i se dobro zapira, ali v steklenem kozarcu, k i ga zapremo s papirjem.
Potrebujemo 1/2 1 mleka, 2 rumenjaka, sol, približno 35 dag moke, sneg iz dveh beljakov, žlico ruma ali kisa, olje za cvrtje, sladkor za posipanje, 20 lepih bezgovih cvetov.
Iz moke, rumenjakov, mleka in soli naredimo tekoče testo in nazadnje pr imešamo sneg iz beljakov in žlico ruma ali kisa. Testo je rahlejše, če nekaj časa stoji, saj škrobna zrnca nabreknejo. V tem primeru dodamo sneg, rum ali kis šele tik pred uporabo.
Bezgove cvete operemo pod rahlim curkom vode in dodobra osušimo. Cvet za cvetom pomakamo v testo in ocvremo.
Bezgovo cvrtje lahko ponudimo potreseno s sladkorjem in damo zraven kompot ali ponudimo nesladkano s solato.
Bezgov sirup
Potrebujemo 3 litre vode, 25 cvetov bezga, 3 kg sladkorja in 8 dag citronske kisline.
V velik kozarec damo vodo, vanjo namočimo 25 bezgovih cvetov (če so manjši , j ih damo več) in pustimo 24 ur. Potem vsebino kozarca precedimo skozi čisto gazo, dodamo preceje-ni vodi 3 kg sladkorja in 8 dag citronske kisline. Pustimo in od časa do časa p remešamo, da se sladkor povsem stopi, nato pa sirup vlijemo v steklenice in zamašimo — odličen in zdrav sok za vroče poletne dni je tu.
Zdravilo napravi ljudi bolne, matematika žalostne, a teologija grešne (Luther)
Moda Za črno — belo kombinacijo
so letošnje poletje ponoreli tudi mladi. »Črno je močno! Črno je plemenito! Črno je — prima!« pišejo v svojih revijah. Bela majica, č rna jakna z belimi rokavi in belo-črno čr taste hlače, bele nogavice, črni čevlji z belimi vezalkami in belo gumo — pa smo O. K .
Rdeča je, pa ne kot kri, po roki hiti, kmalu vzleti, se vrne tja, kjer je doma.
NAGRADE Za zadnje srečanje z vami v tem šolskem letu nam
je ostalo se par dolgov. Najprej glasbena uganka: odgovor je ansambel Bon Jovi, pesem Livin' on a praver, nagrado bo prejel Simon Trskan, Kranj, Jaka Platiše 3. Nagradna uganka: rokometašice Dupelj so osvojile prvo mesto v slovenski ligi, nagrado dobi Justi Križaj, Naklo, Ul. P. Mede 49. Nagradi sta kaseti, ki ju bomo poslali po pošti.
Zdaj pa še nekaj besed o našem zadnjem razpisu, ki smo ga naslovili Govorijo verzi. Pesmic se je nabralo kar nekaj, s knjigo Zadnja oaza pa bomo nagradili Monico Buhanćić iz Preddvora za pesem Hudičev raj, ki kaže na njeno izjemno zrelo čutenje tega sveta. Od srca čestita mo. Poslavljamo se na kratko: lepo se imejte med počitnicami, septembra pa se spet snidemo!
Uredništvo
T a m e s e c n a v r t u
Sadike zimske endivije bomo potrebovali proti koncu julija, zato moramo za zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno pet tednov.
V drugi polovici julija še vedno lahko sejemo listnati ohrovt. Sadike bomo za stalno razsajali proti koncu julija; pridelka bo jeseni res nekoliko manj kot pri bolj ranih saditvah, toda tako lahko dobro izkoristimo prazne grede.
Vzgoja kumar na »špalirju«, to je na ne k a k š n e m ogrodju, zahteva nekaj več dela, toda svoje prednosti pokaže posebno v deževnem poletju. Kot špalir za kumare lahko uporabimo na okvir napeto žično mrežo ali enostavno ogrodje iz lat z napeto žico ali vrvico, postavimo ga malce poševno.
Najboljši čas za sajenje pozne kolerabe je druga polovica junija. Pozne sorte kolerabic potrebujejo za razvoj do tri mesece. Krepke sadike sadimo vsaj do začetka julija v razdalji 40X40cm.
Grede z zgodnjimi kolerabicami lahko zasadimo s porom ali posejemo z belgijskim radičem, če preden pospravimo kolera-bice. Sadike pora potikamo med vrsticami kolerabice. Za setev radiča potegnemo okrog 2 cm globoke Drazde in vanje sejemo. Po vzniku rastline razredčimo na 15 cm.
Koleraba je prav primerna naslednica na gredah, kjer smo pobrali zgodnji grah. Grahovino navadno kar populimo, bolje pa storimo, če jo porežemo ali požanjemo, da ostanejo korenine v zemlji z vsemi zalogami dušika. Gredice plitko prekopljemo in že lahko sadimo kolerabo; zelo primerna za poletno sajenje je delikatesna, bela in modra, saj doraste v dveh mesecih.
Plodovi bučnic so veliki , okusni in številni samo takrat, če j ih neprestano pitamo. Izvedenci pravijo, naj bi j ih nikoli ne zalivali samo z vodo, temveč sarno s hranilnimi zalivki, a v manjš ih koncentracijah kot navadno. Na 10 litrov vode naj bi bilo dovolj 5 do 10 g mešanega gnojila.
Tudi pozna setev mangolda ali blitve da še precej pridelka. Sejemo jo na izpraznjene gredice. Blitvo, k i smo jo sejali preteklo leto, a zdaj odganja močna in razvejena cvetna stebla, odstranimo popolnoma, ker listi niso več okusni. Na njeno mesto sadimo glavnato solato, kolerabico ali celo nizki fižol.
Kdor v suši ne zaliva korenja, mora računat i s tem, da bo del korenja razpokal. Ob nagli menjavi moče in suše se zgodi namreč korenčku podobno kot kolerabi: po izdatnem dežju za sušo poči. Zato ga zalivajmo redno!
Junija sajene sadike porase bodo jeseni še tako razvile, da j ih ne smemo saditi bliže kot 25 cm vrsto od vrste.
Mesečne redkvice hitro doraščajo in j ih še vedno lahko sejemo za sproti. Seveda moramo skrbeti predvsem za to, da j im ne bi nikoli zmanjkalo vlage.
H U D I Č E V R A J P I S A T E L J
Prišel je v raj, hudičev raj, nič več se ni bal... Satana vprašal — zakaj?
Zakaj, se je spraševal, zakaj moj dom se imenuje — hudičev raj?
Ni več jedel, ni več spal, nič več se ni bal, saj to njegov je dom.
Zakaj, se je spraševal, zakaj moj dom se imenuje — hudičev raj ?
Monica Buhančič, 8. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Pisatelj je lahko skladatelj, pisatelj je lahko ravnatelj. Pisatelj piše poezije, pisatelj riše sladkarije. Pisatelj, ta res je... kod ve, kaj? Pisatelj, brž mi zgodbo daj!
Eva Serpan, 5, b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Spodaj je ozek, zgoraj širok, skozenj teče majhen tok.
Krojač Bevskač hlače pomeri tistemu le, ki se mu zameri.
Z A K A J S E V E S E L I M
P O Č I T N I C ? ...ker bom šel v hribe —Andrej V. ...ker se mi ne bo treba učiti in bom hodil na izlete — B l a ž ...ker je konec šolskega dela in grem na morje —Nina Z. ...ker bova šla z dedkom na Koroško in se bom igral s prija telji —Urban ...ker se želim odpočiti —Olivera ...ker grem v kolonijo na Stenjak in se bom spominjal sošolcev in sošolk —Andrej H . . ...ker bom lahko plavala in šla k dedku — Ana ...ker se mi ne bo treba učiti in hoditi v šolo —Nina Ž. ...ker bom šla na morje —Urška B. ...ker se bom lahko cel dan igral in bom šel na morje — Jure ...ker bi se rad spočit od šolskega dela — T o m a ž s ...ker se bom na morju lahko sončila in kopala —Breda ...ker bom lahko gledala televizijo in mi ne bo treba hoditi s torbu v šolo — Maja ...ker bom šla k stati mami —Jasmina ...ker bom šel rta morje in se kopal —Matej ...ker bom šla z mamico k babici —Jelena ...ker se bom kopal, igral in se spočil, da bom drugo leto odličnjak —Miha ...ker bom na morju nabiral školjke —Marko ...ker bom doma in mi ie bo treba v šolo —Urša H . ...ker se bom z odjem igral indijance — T o m a ž P. ...ker se bom v miru igral — T o m a ž K. ...ker bom šel na morje in se potem veselim jeseni —Kozle ...ker se ne bo treba učiti in se bom v miru igrala —Spela ...ker grem na morje in bom plavali —Mateja
Učenci 1. c r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center
1
GOVORIJO VERZI
Tiho v nočni mir stopa bled pastir, sredi črne trate pase ovčke zlate
K U R J A G A S I L C A
Poklicna gasilca za kurje požare sta tovarišica Branko in Mare vozita rdeče vozilo, ki se premika na kurje gnojilo. Namesto zvonca ima straža kar dva lonca. Ko zaneti se požar, začne stražar po zvoncih nabijati in sireno navijati. Branko in Mare začneta gasiti, a kmalu tudi vpiti: »vode, vode je zmanjkalo, prestavite cev, da ne bo kurnik pogorel.t« jure Križaj, 6. b r. OŠ Cvetka
Gola rja Škofia Loka
"/ou rc mirte ,
a l i o f the i ime .
/ou re l i t e surishine,
JooVe onlv m i n e |
H O T E L SI
\
4
\
\ \
\
\
V ŠOLO HODIM RAD, ŠE LEPŠE PA JE ZJUTRAJ SPAT.
Rok vižintin, 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj
Ni vitez, pa ima oklep, izpod oklepa gleda — rep.
Vesna Tišler, 8. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
(iz posebne izdaje Stezic v angleščini)
Hotel si poiskati dobre ljudi z nasmejanimi obrazi, z nasmejanimi očmi. Hotel si poiskati srečne ljudi, take z vriskajočim srcem, toda joj, kaj videl si. Našel si mrke obraze in videl hudobne ljudi, ki so že zdavnaj zgubili srce in so imeli zlobne oči. saj vi sploh niste ljudje! si zavpil; kam ste dali srce? in naše roke so krvave! si zavpil. Zapri si svoje oči, nisi hotel gledati, kako človek mori. Zapri si oči in si zaželel, da bi oslepel
Ajda Rooss, 7. i» r. _ in enotnost Kralj
OŠ Brats^
PETEK, 26. JUNIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN . ^ K M M E H G L A S
TV SPORED T
S O B O T A 27. junija
9 55 Poročila 10 00 Ohcet v Ljubljani 87.
prenos in posnetek 10.30 Kamniti Pigmalion —
Arhitekt Jože Plečnik, dokumentarna oddaja
1130 Ohcet v Ljubljani, prenos 1450 K Brenkova Deklica
Delfina in lisica Zvitorepka »Nedeljska cesta«
15.00 Ohcet v Ljubljani 87. prenos in posnetek
15 40 Španska državljanska vojna, dokumentarna serija
16 10 Pomladna suita 16 30 Ohcet v Ljubljani 87,
prenos 17.30 Na konici meča, mladinski
film 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Knjiga 19.26 Vreme 1930 TV dnevnik 19 50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Čez 110. ulico, ameriški
film 2150 Propagandna oddaja 21.55 Alpe-Jadran, informativno
zabavna oddaja 22.25 TV dnevnik 22 40 Aids-ne umrite zaradi
nevednosti, 1. del. 23.00 Poletna noč
Oddajniki II. TV mreže 6.45 Test '•00 Filmski maraton
13.55 Goteborg: Finale evropskega pokala v atletiki, Praga: Finale evropskega pokala v atletiki
1 7 40 Dallas, ameriška nadaljevanka
18.20 Naše malo misto, ponovitev nadaljevanke
'9.30 TV dnevnik 20.15 Bitola: Rokomet(m) - YU
: SZ, prenos (slov. kom) 2145 Poročila 21 50 Jazz 22.20 Športna sobota 22.40 Praga: Atletika Finale
pokala Evrope, skupina A
TV Zagreb I. program 8 25 Poročila 8.30 Posvet giasoena oaoaja 9.25 Španska državljanska
vojna, dokumentarna oddaja
10 20 Skrita kamera 11 10 Disko folk 11 55 Kako biti skupaj 12 25 Kekec m Mojca, otroška
predstava 13 20 Narodna glasba 13 55 Gcteborg Finale v EP v
atletiki 17 15 Poročila 17 20 TV koledar 1 7 30 Mali koncert 17 45 Sedem TV dni 18 30 T. O , dokumentarna
oddaja 19 30 TV dnevnik 20 15 Boljše življenje,
humoristična serija 21.05 Fant, ameriški film 22 30 TV dnevnik 22 45 Program plus, Poletni čas
— nočni program 00 15 Poročila
N E D E L J A 28. junija
8.55 Poročila 9.00 Živ žav 9.55 Dolga bela sled, ponovitev
8 dela češkoslovaške nadaljevanke
10.25 Tedenski zabavnik, ponovitev
12.00 Kmetijska odaja (Znanje-imanje) TV Beograd
14.00 Sin, za kmeta se boš šolal 14.20 Poročila 15 00 Poznate Jugoslavijo? —
kviz 16.30 Prisluhnimo tišini, oddaja
za slušno prizadete 17.10 Dekle s konjske dirke,
italijanski film 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Kino, Turistični
pagelj —neža 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 R. Bogdanovič: Tretje
obdobje, 1. del nadaljevanke TV Skopje
20.55 Propagandna oddaja 21.00 Aids II. — ne umrite zaradi
nevednosti 21 20 Poletna noč
TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 13.30 Kulturna dediščina: Tivat,
izobraževalna oddaia
miL i um
Druga Žikina dinastija ie domača komedija, nadaljevanje prvega filma o Žiki in njegovih Nasmejali se bomo, kot se lahko nasmejemo le zdravemu srbskemu humorju, Tudi v tem filmu nastopajo Bata Živojinovic, Ružica Sokić, Seka Sabljič, Gidra Bojanič, Marko Todorovič in drugi
Trije moški in zibelka pa je odlična francoska komedija, nagrajena s številnimi najvišjimi nagradami, med drugim tudi * oscarjem '86 za najboljši tuji film Trije prijatelji stanujejo skupaj v najetem stanovanju So zakrknjeni samci, ljubitelji svobode in sovražniki družinskega življenja, veselo se preda jajo ljubezenskim avanturam, vse dokler, dokler se pred vrati njihovega stanovanja ne znajde košek s šestmesečno deklico, hčerko ene od pozabljenih ljubimk Vsi trije razvajeni ljubimci Postanejo skrbni otroški varuhi, ki so celo ljubosumni drug na drugega Ko se mati vrne po otroka, ni hujšega, ker morajo otroka vrniti Film, ki nas bo res od srca nasmejal.
četrta nora misija je akcijski avstralsko - novozelandski Mm Z akcijo na) bi prekinili verigo kriminalnih aktivnosti med Hong Kongom in Novo Zelandijo
Naj opozorimo še na predpremiero ameriškega filma Pro '•sorji so ponoreli. V petek, 26 junija, ob 20 uri ga bodo vr '«li v kinu Zelezar na Jesenicah, v soboto, 27 junija, ob 22 uri •n v nedeljo, 28 junija, ob 15 uri v kinu Center v Kranju, v ne del|o, 28., ob 21 uri v kinu Tržič, v ponedeljek, 29 junija, ob 18 m 20 uri pa v kinu Dom Kamnik.
14 00 14 10 1500
17 05
18 55 1930 20 00
21 05
21 50 22 00 22 40 00 10
Zanimivosti Automan, serijski film Poznate Jugoslavijo -kviz Nekateri so za vroče, iz ciklusa filmov Manlvn Monroe Risana serija TV dnevnik K Klane Notranje rezerve, drama Dober večer. zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Športni preged Program plus Poročila
P O N E D E L J E K 29.junija
17 25 Poročila 17 40 Šola tenisa 17 50 Zakaj zbiramo star papir,
oddaja za otroke 18.20 Državni ansambel
gruzijske folklore 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 J. Doniol — Valecroze:
Pogrešam ga, 4., zadnji del francoske nadaljevanke
20 55 Propagandna oddaja 21.55 Poletna noč 21.00 Aktualno 21.40 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti
imam povedati, otroška oddaja
17.45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.30 Po sledeh napredka 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.20 Domači kino: Svečenik
ljubezni, angleški film 22.50 Mali koncert pianistke T.
Ognjenovič: igra Chopinovo Balado št 4.
TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Dediščina za prihodnost 9.45 Risana serija
10.10 Singapur, od našega dopisnika
11,40 Pravi divji zahod, filmski program
15.30 Poročila 15.30 Program plus 17.45 Sprehod s pesnikom,
otroška oddaja 18 00 Letos, izobraževalna
oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 N. Rončevič. Življenje v
Grobljanski ulici
21 20 Pohod Evropske civilizacije
22 10 TV dnevnik 22 40 Program plus 00 10 Poročila
T O R E K 30. junija 17 40 17 45 18 45 18 55 19 00 1925 19 30 19 55 20 05
21 20 21 25 22 05 22 20
Poročila Tedenski zabavnik, 13 oddaja TV Sarajevo Risanka Propagandna oddaja Danes Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M Kovač Zadnja pustolovščina, drama TV Sarajevo Propagandna oddaja Integrali TV dnevnik Poletna noč
Oddajniki II. TV mreže. 17 10 TV dnevnik 17 30 Mali svet, otroška oddaja 18 00 Požari pretijo Jadranu,
izobraževalna oddaja 18 30 Mostovi - Hidak 19 00 Rezerviran čas 19,30 TV dnevnik 20.00 Slikarske tehnike:
Tempera 20.30 Pihalni trio 20.45 Včeraj, danes, jutri 20.50 Starogradske pesmi na
Beograjski pomladi 21.35 Žrebanje lota 21.40 Muppet Shovv 22.05 Maksimiljan Vrhovec,
izobraževalna oddaja
TV Zagreb I. program
">>ni i . i~ i«^ , m o " , 3 r o r meseca Moje Titovo Velenje
20 40 Propagandna oddaja 20 45 Film tedna - Ciklus
švedskega filma Amoroka
22 35 TV dnevnik 22.50 Poletna noč
Oddajniki II TV mreže 18 40 Številke m črke —kviz 19 00 TV koledar 19 10 Hisanna 19.30 TV dnevnik 20 00 Glasbeni večer: Koncert
ob 100-letnici SANU 21,30 Poročila 21.35 Umetniški večer: Vasil
lljovski TV Zagreb I program
8.55 Poročila 9.00 Dediščina za prihodnost 9.45 Risana serija
10.10 Singapur, od našega dopisnika
11.40 Kantata o kavi 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.30 Pisani svet, otroška
oddaja 18.00 Požari pretijo Jadranu,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčere steklarja
Jakoba 21.00 Kontaktni magazin 22 40 TV dnevnik 23.00 Program plus 0030 Poročila
S R E D A 1. julija
18.35 Poročila 18.40 Pravljice iz lutkarskega
vozička: O divjaškem divjaku
19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja
8.55 Poročila 9 00 Dediščina za pnhodnjost:
Camil Siljaric 9 45 Risana serija
10 10 Kuala Lumpur, od našega dopisnika
1140 Disko folk 15 40 Program plus 17.10 Risanka 17 25 Poročila 17.30 Rdeča kapica, predstava
za otroke 18 00 Gozdovi umirajo, kajne?,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film 22.30 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila
Č E T R T E K 2. julija 18.35 Poročila 18.40 Kobilja jajca iz serije
Butalci 18.55 Zmajev ples, otroška oddaja 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Sedem mladih,
zabavnoglasbena oddaja TV Beograd
20.55 Propagandna oddaja 21.00 H. de Man: Naraščajoče
vode, 7. del nizozemske nadaljevanke
22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč
Oddajniki II. TV mreže
Zagreb). 2rCC" II TV mreže 8 55 9 00 945
10.10
11.40 15 30 15 40 17 10 17 25 17 30
18 00
18 30 18 40 1900 19.10 19 30 20 00 20.55 21.05
22.50 23.10
23 40
Poročila Dediščina za prihodnost Risana senja Kuala Lumpur, od našega dopisnika Videoklub Poročila Program plus Risanka Poročila Markova dekleta, otroška oddaja TV Skopje Aids, izobraževalna oddaja Risanka. Številke in črke— kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Ciklus kanadskega filma: Ann Trirser TV dnevnik Program plus: Nepričakovane zgodbe Poročila
P E T E K 3. julija
18 35 18.40
19 10 19.20 19.26 19.30 19.55 20 00
21.05 21.10
22.05 22.15 22.30
Poročila Dolga bela sled, 9. del češkoslovaške nadaljevanke za otroke Risanka Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja C. Bertolazzi: Lulu, 1. del italijanske nadaljevanke Propagandna oddaja Drugi spol, 4. del dokumentarne serije Rezerviran čas TV dnevnik Poletna noč
17 10 TV dnevnik 17 30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18 30 Premor 18 40 številke in črke-kviz 1900 Šopek domačih, 11 oddaja 19 30 TV dnevnik 20 00 Bugojno Slovesnost
revolucionarne pesmi 20 55 Poročila 21 00 Arandjelovac: Marmor in
zvoki orenos 22 05 Gospod oredsedmk.
francosti f j | m
23 35 En avtor, en film
TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Dediščina za prihodnost S 45 Risana serija
10 10 Apidjan, od našega dopisnika
1140 Humphrey Bogart, filmski program
15.30 Poročila 15.40 Program plus 17 10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Kamp sonce, otroška
oddaja 18.00 Znanstveni razgovori 18.30 SP v kajaku in kanuju na
nizkih vodah, reportaža 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cagnev in Lacey, serijski
film 21.00 Večer Pri lipi, zabavna
oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Gost urednik 23.45 Program plus: Moj kolega
mož 01.20 Poročila
r a d i o ž i r i
17.10 TV dnevnik 17.30 Markova dekleta, otroška
serija TV Skopje 18.00 Industrijsko oblikovanje,
izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bitola: Rokomet (m) —
Finale trofeje Jugoslavije, prenos
21.15 Poročila 21.20 Narodna glasba 22.05 Dokumentarni večer
Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na
UKV območju 98.2 M H z UKV območju 91,2 M H z UKV območju 96,4 M H z
Nedelja 28. junija 9.00 Napoved programa — EP — Vi nam, mi vam
10.00 Zdravstveni nasveti — Kako gledajo delavci škofjeloške občine na spremembe in dopolnitve male ustave (v živo)
11.00 Novice in dogodki — Reportažni zapis z 11. delovnega srečanja kovinarjev
12.00 Čestitke in pozdravi
Torek, 30. junija 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Otrok med domom in
vrtcem — Požarna varnost 18.00 Novice in dogodki — Za ljubitelje narodnozabavne
glasbe — Zgodba iz radijske skrinjice
Četrtek, 2. ju lija 19.30 Napoved programa — obvestila EP — Pogovor v
studiju o spomeniško zaščiteni kapucinski knjižnici v Škofji Loki
21.30 Napoved programa za nedeljo
RADIO PETEK, 26. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19 45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorš čakih - 22 30 -24 00 Iz glasbe ne skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 27. junija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program
glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanje republik in pokrajin — 12.10 —14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17- ih -18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše - 20.00 Mladi mostovi - 20.30 Slovenci po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 005.—5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 28. junija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8 07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši? — 1005 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 13 20 Za naše kmetoval ce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci -17 50 Radijska iara - 19.45
Glasbene razglednice -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK. 29. junija Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za... - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 30. junija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas
benih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba
SREDA. 1. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak že
lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert .-a besedo - šepetanje — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 2. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program
mu KRANJ CENTER
26. junija: amer komedija MLADI VOLKODLAK ob 16., 18. in 20. uri, 27. junija: amer komedija MLADI VOLKODLAK ob 16., 18. in 20 uri, 28. junija: amer komedija PROFESORJI SO PONORE Ll ob 15 uri, amer komedija MLADI VOLKODLAK ob 17. in 19. uri, premiera franc komedije TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 21 uri, 29. in 30. junija: amer akcij film HITRONOGI KOLESARJI ob 16 ,18 in 20. uri, 1. in 2. julija: ju gosi. komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 16., 18 in 20. uri
KRANJ STORŽIČ 26. junija: ame. fant. film ISKA NJE V VESOLJU ob 16, 18 in 20. uri, 27. junija: amer glasb film BEAT STREET ob 16 uri, amer akcij film ZANKA ob 18 in 20 uri, 28. junija: ital akcij film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 14 in 18. uri, amer. komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 16. uri. premiera avstral akcij filma ČETRTA NO RA MISIJA ob 20 uri. 29 in 30 junija avstral akcij film ČETR TA NORA MISIJA ob 16., 18 in
20. uri, 1. julija: amer. glasb, film BEAT STREET ob 16., 18. in 20. uri, 2. julija: amer pust film CO NAN I ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE ŽELEZAR 26. junija: amer. fant. film ELI -MINATOR ob 16. in 18. uri, pred premiera amer komedije PRO FESORJI SO PONORELI ob 20. uri, 27. junija: amer fant. film ELIMINATOR ob 16 in 18. uri, premiera jugosl. komedije DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 28. in 29. junija: jugosl komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 16., 18. in 20. uri, 30. junija: amer. akcij film ZANKA ob 18. in 20 uri, 1. julija: franc ko medija OGROŽENA SRCA ob 16., 18. in 20 uri, 2. julija: amer fant film CONAN I ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE PLAVŽ 27. junija: ital akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 18 in 20 uri, 28. junija: amer.fant. film ELIMINATOR ob 16, 18. in 20. uri, 29. junija: amer fant. film CONAN I ob 18. in 20. uri
TRŽIČ 27. junija: amer fant film ISKA NJE V VESOLJU ob 16 uri, pre miera amer filma NEVIDNI
VOZNIK ob 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma HITRONOGI KOLESARJI ob 22. uri, 28. junija: amer. glasb, film BEAT STREET ob 15. uri, amer komedija NEVIDNI VOZNIK ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije PROFESORJI SO PONORELI ob 21 uri, 29. in 30. junija: amer. komedija MLADI VOLKODLAK ob 18 in 20 uri, 2. julija: avstral. fant film PLANET ORDESSA ob 18. in 20 uri
KAMNIK 27. junija: amer. fant. film CONAN I ob 16. uri, amer. akcij, film ČRNI MESEC ob 18. in 20. uri, premiera franc. komedije TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 22 uri, 28. junija: amer. akcij film ČRNI MESIC ob 15. in 17. uri, ital. erot. film LETEČI SEKS ob 19. uri, premiera amer. akcij, film HITRONOGI KOLESARJI ob 21. uri, 29. junija: predpremiera amer komedije PROFESORJI SO PONORELI ob 18. in 20 uri, 30 junija: amer akcij, film ZAN KA ob 18. in 20 uri, 2. julija: amer fant. film ELIMINATOR ob 18 in 20 uri
DUPLICA 27. junija: avstral akcij film ČE-TRTA NORA MISIJA ob 18. in 20 uri, 28. junija: franc. komedi-
ja OGROŽENA SRCA ob 18. in 20. uri, 1. julija: ital. akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 20. uri, 2. julija: franc. erot. film LJUBEZEN V OGLE DALU ob 20. uri
RADOVUICA 26. junija in 1. julija: amer. film STAR 80 ob 20. uri, 27. junija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 18. uri, amer. film OREL PRAVICE ob 20 uri, 28. junija: amer. film OREL PRAVICE ob 18. uri, amer. film STAR 80 ob 20. uri, 29. junija: jugosl film ŠPA DIER - ENO ŽIVLJENJE ob 20. uri, 30. junija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20 uri, 2. julija: amer film OREL PRAVICE ob 20. uri
BLED
26. junija: franc. krim. film PASJA ŽEJA ob 20. uri, 27. junija: franc krim. film PASJA ŽEJA ot 18. uri amer. film RPLICIJSKA AKAD -MIJA ob 20. uri, 28. junija: an ir. film POLICIJSKA AKA-DEMLA ob 18. uri, amer. film BITI ZALJUBLJEN ob 20. uri, 29. in 30. junija: amer film STAR 80 ob 20. uri, 1. julija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20. uri, 2. julija: jugosl. film ŠPADI-ER - ENO ŽIVLJENJt oo AJ. uri
BOHINJ 27. junija: amer. film BITI ZA LJUBLJEN ob 20 uri, 28. junija: franc. krim. film PASJA ŽEJA ob 18. in 20. uri, 2. julija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20
ŠKOFJA LOKA 26. junij: amer. komedija DIPLO-MIRANEC ob 18.30 in 20.30, 27. in 28. junija: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 18.30 in 20.30, 30. junija in 1. julija: amer. erot. film MLADA LADY CHAT-TERLY ob 18.30 in 20 30, 2. julija: jugosl. vojni film DIVJI VETER ob 20.30
ŽELEZNIKI 26. junija: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 18.30 in 20.30, 27. junija: amer. glasb, film TO JE ELVVIS PRESLEY ob 20.30, 1. julija: amer. avant. film DAKO-TA HARIS ob 20.30
POLJANE 26. junija: amer. glasb, film TO JE ELVVIS PRESLEY ob 21. uri, 28. junija: amer avatn. film DA KOTA HARIS ob 18 uri, 30. juni ja: jugosl. vojni film DIVJI VETER ob 21 uri
S M K J M E I I G L A S 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 26. JUNIJA 191
\ / H l T T n i e l r f i F r * V»^ 1 ^ T v - » i
ZAHRBTNO PRIJATELJSTVO CIGARETE
Če bf kdo moral vedeti, kaj je zdravo in kaj ni, potem so to gotovo zdravniki. Najbrž verjamejo, da je kajenje škodljivo; toda zaradi tega je v Sloveniji nehalo kaditi le 18 odstotkov zdravnikov kadilcev. Druge je v to prisilila bolezen ali pa jih je pretresla posledica kajenja pri drugih. Te ugotovitve prinaša študija, ki so jo med slovenskimi zdravniki več let pripravljali na Instititu za pljučne bolezni in tuberkolozo na Golniku. Stanovskim kolegom naj bi s spoznanji pomagala, da bi opustili cigarete, še preden je prepozno, izsledki pa so seveda zanimivi tudi za druge.
293, pač pa je bila med kadilci umrljivost višja: 15 odstotkov kadilcev, nekadilcev pa le 4 odstotke. Zanimivo je tudi to, da je bilo med umrl imi tudi 8 odstotkov bivših kadilcev. Splača se pustiti cigarete, mar ne? Tudi povprečna življenjska doba med zdravniki nas sili k sklepom, da nekadilci živijo dlje — v povprečju 70 let, zdravniki kadilci so živeli povprečno 62 let.«
Ali slovenski zdravniki umirajo za drugačnimi boleznimi kot drugi ljudje?
»Sploh ne. Kadi lc i med njimi umirajo tako kot drugi kadilci. Na prvem mestu je bil vzrok pljučni rak — v devetdesetih odstotkih, na drugem mestu je srčni infarkt, slede bolezni prebavil in tako dalje. Ob tem pa smo prišli do nenavadne ugotovitve, k i pa je še ne morem komentirati: slovenske zdravnice umirajo nenavadno zgodaj, okoli petdesetega leta, dosti prej kot njihovi moški kolegi. Sicer pa je prognoza
N a Švedskem je že nekaj po- k i vsem odsvetujejo cigarete, bolezni oziroma vzrokov, zara-vsem običajnega, da ljudje v ponekod pa zdravnik celo kadi di katerih bodo tudi v prihod-zaprtih prostorih ne kadijo, ce- pred bolnikom, pri anamnezi nje zdravniki umirali : 40 odsto-lo v lastnih stanovanjih ne. neke bolezni pa niti ne vpraša , tkov zaradi bolezni srca in oži-Stopijo na balkon, popuhajo ci- c e bolnik morda kadi.« lja, od tega če t r t ina zaradi in-gareto in se vrnejo v sobo k družini . Tudi pozimi je tako, in na severu je zima dolga. V Z D A , na primer, sodi k dobremu vtisu zdravnika tudi to, da ne kadi in ne pije, poleg vsega drugega, seveda. Se bi lahko našteval i primere iz razvitejših delov sveta, kjer zavedanje o škodljivosti kajenja p r inaša nove vzorce obnašan ja med ljudmi. Pa na le to; opuščanje kajenja se je začelo kazati tudi pri rahlem upadu ene najpomembnejš ih posledic kajenja — raka na pljučih.
Kaj pa pri nas? Brez dvoma bomo v nekaj letih tudi v tem dohiteli razvitejše dežele. Toda toliko časa bo pri nas še vedno vse več mladih posegalo po cigaretah, zdravstvene statistike bodo beležile porast bronhialnih obolenj ter bolezni srca in ožilja, še posebej porast infarkta in pljučnega raka. Imamo zakon, ki prepoveduje kajenje na delovnem mestu, otroke vzgajamo že v šoli, govorimo o posledicah kajenja nosečnic in doječih mater na rast in razvoj otroka... Brez večjega uspeha. Kaže, da se bo morala krivulja števila kadilcev še povzpeti navzgor, vzporedno s tem tudi posledice, šele nato naj bi se ta epidemija sodobnega časa začela umirjati.
Kaj pa zdravniki? T i vendar največ vedo o škodljivosti cigarete. Pomisli l i bi, da niti eden zaradi tega ne kadi. '.'redvsem, da ne kadi niti en pulmolog ali medicinsko osebje v bolnišnicah za pljučne bolezni. Ob tem prof. dr. Bojan Fortič, direktor Instituta za pljučne bolezni in tuberkolozo Golnik, le zmajuje z glavo. In to z razlogom.
Na zadnjem srečanju slovenskih zdravnikov v Novi Gorici ste predstavili rezultate ankete med ljudmi, ki bi morali biti glede varovanja zdravja najbolj osveščeni — med slovenskimi zdravniki. Ste bili kot pulmolog rezultatov veseli?
»Nikakor ne, osupljivi so. Anketa, k i smo jo opravljali več let, je zajela 3600 slovenskih zdravnikov vseh starosti, od stažistov do upokojenih. Četrtina, celo nekaj več, j ih kadi. Odstotek je v primerjavi z zdravniki v zahodnih deželah ogromen. Celo pri nas, v institutu na Golniku, kadi deset odstotkov zdravnikov. Razlika je seveda v tem, da naši zdravni-
Če človek pokadi deset cigaret na dan, se v desetih letih prilepi na sluznico grla, sapnika in bronhijev okoli 1 kg katrana. Del se pa izloči, del ostane v telesu, predvsem v pljučih. Tretji del snovi pa se izloči prek ledvic, a ne docela; ledvični rak je petkrat pogostejši pri kadilcih kot pri nekadilcih.
Umrljivost med kadilci je odvisna od števi la na dan pokajenih cigaret. V starosti med 35. in 55. letom je umrljivost med hudimi kadilci dva do trikrat večja kot pri nekadilcih. Povprečna življenjska doba tridesetletnega kadilca, ki pokadi povprečno več kot 20 cigaret na dan, je kar za osem let
Ali potem zdravniki opuščajo kajenje?
»V zadnjih petnajstih letih j ih je cigarete opustila četrtina; čim starejši so, tem lažje se odločijo za ta, kadilcem tako težak korak. S starostjo začno namreč kadilske bolezni kazati svoje različne obraze. Bronhitis se začne počasi z jutranjim kašljem, nadaljuje s celodnevnim in konča z težko sapo pri na jmanjšem naporu oziroma celo z invalidnostjo, da ne govorim o arteriosklerozi, infarktu in pl jučnem raku. Vse to zdravniki vedo. Kaže pa, da je največ znanja o tem ali pa zavesti o posledicah prav na Gorenjskem — največ nekadilcev med zdravniki je prav tu, največ kadilcev pa v Prekmur-ju. Kdo bi vedel, zaka j«
Ste zdravnike, v anketi je odgovarjalo 95 odstotkov slovenskih zdravnikov, vprašali, zakaj so pustili kajenje?
»Več kot četr t ino je v to prisililo kronično obolenje dihal, bronhitis torej. Šele na drugem mestu je osveščenost , spoznanje, da je ta razvada škodljiva. Nato slede s tenokard ične težave — resno zbadanje, ki sicer še ni infarkt, a je resno opozorilo, da je srce oziroma ožilje že načeto. Deset odstotkov zdravnikov je priznalo, da so odvrgli cigareto iz strahu pred rakom. Med ljudmi, ki umro zaradi raka na pljučih, je 90 odstotkov kadilcev. Zgovo-, ren podatek. Infarkt pa je streznil k a l i h pet odstotkov zdravnikov 1 idilcev |( kajpada zelo ielo po> to ali kar prepozno.«
r.ii'brž im.i kajenje tudi vpliv na 'dolgost življenja'?
->Kc smo pregledovali podat ke o umrljivosti med zdravnik i , nas jf osjpnilo — ne to, da jih je v petnajstih letih umrlo
farkta, dobrih 30 odstotkov pa j ih bo umrlo za rakom.«
Če bi se zdravniki kot najbolj osveščen del prebivalstva odločili za življenje brez cigarete, bi bili po obolevanju, vzrokih smrti in povprečni življenjski dobi rezultati drugačni?
»Da, drugačni.« Ali te izsledke o posledicah
kajenja med zdravniki lahko primerjate z drugimi skupinami prebivalstva?
»V Sloveniji kakšne obsežnejše in pomembne j še raziskave o posledicah kajenja še nismo delali. Narejene so bile le nekatere pilotske študije. Prav zdaj pa se v Institutu pripravljamo na veliko raziskavo o kajenju na Slovenskem. Stalno bomo spremljali to razvado na reprezentativnem vzorcu prebivalstva vseh starosti in poklicev tja do leta 2000.«
Ce vemo, da kajenje škoduje, zakaj ne nehamo, zakaj zdravniki ne opuste kajenja?
»S srečanja v Novi Gorici smo pozvali slovenske zdravnike, m seveda posredno tudi vse druge, naj opuste kajenje. Toda pozivi imajo običajno kaj slabo usodo. Bolj so odmevne in učinkovite znanstvene študije o posledicah kajenja. Takrat kadilci množičneje opuščajo cigarete — za nekaj časa. Vzrokov, da kade nekateri naprej, pa je več, med njimi tudi neka vrsta avtoagresije. Sicer pa preventiva vedno zanima le s tarejše , ki že čutijo nekaj posledic, mladih pa ne. Sploh pa, koliko mladih mater ve, da se bo njen otrok do 12. leta telesno in duševno razvijal počas-neje, če v nosečnosti kadi? In koga še razen zdravnikov zanima, da v na šem institutu na Golniku zdravimo vsako leto več bolnikov s pljučnim rakom.«
L M .
i v a j d o s p o s e b n o o s n o v n o š o l o ?
KAM S PRIZADETIMI OTROKI? Jesenice, 25. junija — Ko so na Jesenicah predlagali, da bi prizadete otroke preselili v osnf£ šo lona Koroško Belo,so bili vsi proti. Ž iv i jo inde la jovneznosn ihrazmerah , san i tarna inšpekcij^ čez dve leti šo lo zaprla. Jesen ičan i nikdar niso zmogli toliko moči in denarja, da bi sto prizad otrokom pomagali vsaj z dostojno šolo in delavnicami.
Posebna osnovna šola Poldeta Stražišar ja z Jesenic je skupaj s svojimi delavnicami jeseniški šolski pastorek. Šolo so namreč dolga leta vztrajno zanemarjali in pozabljali v vseh programih občinskih samoprispevkov. Šolo, v kateri je 63 učencev (ali skupaj 98 v delavnicah in razvojnem oddelku), bo sanitarna inšpekcija 1. septembra 1989 leta zaprla, saj šolski pouk moti neznosni hrup s ceste in iz Železarne, razen tega pa so učilnice in prostori povsem neustrezni. V tej šoli so se pojavile celo podgane, tako obupne so higienske razmere.
• Preselitev na Koroško Belo
J e s e n i š k a občina se očitno zaveda hude problematike duševno prizadetih otrok, k i žive v sramotnih šolskih razmerah. Standard jeseniških osnovnih
šol je zdaj še dokaj visok, saj imajo večinoma celodnevni ali enoizmenski pouk, po drugi strani pa tako šolo za prizadete, k i se jo upravičeno lahko sramujejo.
Zato so predlagali, naj se šola preseli v staro stavbo osnovne šole na Koroški Beli , v sedanjih prostorih Stražišarjeve šole pa naj bi bile delavnice za delovno usposabljanje. Te delavnice so zdaj nad nekdanjo jeseniško le-darno v Podmežakli , kjer pa učenci kljub ogrevanju večino dni preživijo v mrazu. Če bi bile delavnice v šoli, bi lahko uvedli tudi popoldansko varstvo teh otrok. Šes t varovancev je že brez obeh s taršev in popoldne se ne morejo potikati po Jesenicah. Zanje je treba skrbeti.
• »Vedno smo bili sami...«
Predlogu, da bi se preselili na Koroško Belo, nasprotujejo domala vsi. Proti preselitvi so na Beli , proti so celo pedagogi posebne šole, razen ravnateljice, k i pravi:
»V osnovni šoli s prilagojenim programom smo bili vedno osamljeni. Otroci so iz vseh delov občine. Starši so večinoma tiho, še vedno mislijo nekako takole: tiho bom, mene je narava kaznovala... Naš glas je bil zato vedno šibak, bili smo ob strani, brez vplivnih mož krajevnih skupnosti,« pravi Tatjana Dvor-šak, ravnateljica, ki odstopa s tega delovnega mesta.
»Proti preselitvi so celo naši pedagogi, jaz pa vztrajam: preselitev na Belo je humana rešitev in ostro protestiram proti mnenjem, da naši otroci ne sodijo k zdravim. Za take besede ni opravičila, so nestrokovne in nehumane. Ko bi le vedeli, koli
ko lažje prizadetih otrok s*"1
klopeh rednih osnovnih šol-'
• »Na Koroški Beli $ proti predlogu«
V osnovni šoli Koroška ^. pravi ravnateljica n ( " V Smolej: »Naša šola je stara 4
maj dve leti in komaj tolik0^ imamo zadovoljiv standard- . enoizmenski pouk. S presoj jo Stražišarjeve šole bi A1"^ preiti na dvoizmenski po u^. je korak nazaj. Razen teg8^ niški otroci ne bi bili v učil?! » nove šole, temveč v stari, k1' i treba primerno urediti. Tel"1^ nico imamo polno zaseden*^ to bi morali hoditi v dom "jI. zana. Skratka: preselitev bj". povezana z denarnimi sti* rešitev pa bi bila le začas"*;,
Tako pedagogi kot star8', tudi krajevna skupnost so % nili predlog, da bi se šola s P p gojenim programom pi** na Belo.«
Zadnjo besedo bo imela1» noviteljica, j esen iška obe1 ^ skupščina. Poslušala b° ji mnenja, večinoma negati v° nasprotujejo preselitvi. ToJ .j izhod v si l i , saj naj bi se spet selili v stare prostore- £V pa-je z drugimi pogoji, n^j* sodijo pedagogi sami, s J>> pošteno, brez osebnih int e r > k i v tem primeru najbrž tu
so tako v ozadju.
Dejstvo, da je za S t r a ž i ^ šolo in delavnice treba n ^ i šitev, je na dlani. Ne l e . . ^ * sanitarne inšpekcije, ki j 1 A več gledala skozi prste i n + čala takšnih razmer, ten^jli radi samih otrok, k i jih }e f življenjska usoda tako ie
zadela. M D. S«*'
N j i h o v o ž i v l j e n j e j e e n s a m d e l o v n i d a n
ANICA Vsak dan v tednu drugje pospravlja stanovanje; starim, onemoglim Uu<** ! pa tudi mlajšim od nje, ki pri današnji dirki nimajo časa zase. V soboto po«*1
ga v cerkvi. Tudi za pokoj duše je treba storiti nekaj na tem svetu...
gozdarjih. Po Je lovic i , Pok i juku in Mežakl j i je lupila debla, v lekla je dolgo žago. Poz imi so kidal i pota, da so konjske vpregi- lahko priš le do skladovnic hlodov, ki so j ih tudi nakladal i . Poleti 1954. leta se je preselila k zi durjem, k i so delal i vo jašn ico na Pokl juk i . Saniokolnico so j i nakladal i kot m o š k i m . Ostrešji« se je kar zamajalo, ko je pripeljala na vrh zidu.
Tisto jesen je p r i š la v Kran j . V tovarni še vedno ni bilo dela zanjo, v gospodinj skeni biroju pa je dobila me slo perice S seboj je nosila zvežčič, kamor so ji kranjske gospe vpisovale ure. Vsak dan je l>ila do kože mokra . Majhna , drobna rjuhe ni mo-gla ovit i d r u g a č e , kot da jo je st isnila k prs im. Gospodinje SO j i dale jesti, a se je nasla tudi mesarica, ki ji je oči tala tistih nekaj koščkov kloha se... Prehudo je bilo zanjo, moči so ji začele peša t i , Po tem je le dobila delo v Iskri .
Iz Prekmur ju je doma, pet otrok je bilo pri hiš i . Fo vojni ni bilo ne zaposlitve ne zas lužka . Leta 1948 so šli kolektivno obdelovat polja v Banat. Za cel vlak j i h je bilo. Koruzo so okopaval i in žito želi, vse na roke. Le koruza je bi la na k r o ž n i k u , voda je smrdela, malar i ja je kosi la , kis so j i m meša l i v vodo, da s o j o malce razkuži l i . . .
Se tisto jesen je pr iš la na Gorenjsko. Delo je dobila pri
V tovarni je bilo vsaj malo d r u g a č e . Sprva je delal,t pri strojih. Po desetih letih j i je odiezalo mezinec na levi rok i . Stroj se ni ustavil , kot bi se moral. Potem je pakirala , dvigovala težko ška t l e . Zaprt prostor, umetna luč. Ob koncu š ih t a je bi la kot cunja. Zgodilo se ji je, da je po dvakrat grela večer jo , pa j i je vsak ič spet zmrzni la . Samo mali> se bom ulegla, si je de jala, da se pohladi... Zjutraj
se je zbudila, kot se j e
zvečer ulegla.
Leta 1983 j i je v knj i# c ' J salo, da ima dovolj l e t - . ^ p i v i la se je od sodelavk, j ' * 1 ! , gostila kot se spodobi, P° pa so b i rokratski m H 1 1 1
ugotovili , da j i manjka** dobri dve leti do polne nine. Lahko pa se tudi \ koji , le pokojnina bo u majhna, da bo morala a
vati varstveni dodatek, ^ rek l i . Takrat so jo z
o f )
spravi l i ob ž i v c e I >a °\ j dobivala varstveni d""^] nak, to pa ne! Ni j i k'1,1 drugega kot vrn i t i se na* : Dobila pa je s l abše d«' 1^. pokojnin,! je p r e s n e t o " ' ^ i na. I ,ani je znesla di »bi'4-' J , stare milijone, letos je / f ' na sedem...
Od pospravljanja * i C
nikol i ni bilo veliko malo je pa le, razmis l i ' 1 y ca. Hvala b< igu, da i m a p' ve r o k e D e l a l a je in de''1,, dokler' j i bodo le roke '-'^ Letos pred vel iko no« J pomila t o l i k o o k e n , d.« je V d e s n i rami vnel *K Zelo se je u s t r a š i l a in P^' sčila si je celo dober 1 J toplic. Zdaj je bo l je . S p ^ J haja k svojim gospodJ^j za njo pa ostaja svežin 1 1 ' | po mi lu , po c i s t e r n , i i p i ' 1 1 ' ! u m i t e m , z l ikanem. Se b ^ la la , še bo pomagalu ^ kom, k i so mladi , k i ustvarjajo d r u ž i n e . K ( ' |j je težje, veliko te/,!'1
njej... 11 pel' ' N
PETEK, 26. JUNIJA 1987 REPORTAŽA 9. STRAN @ @ M m š J ^ X 2 L A &
M i r a n Š u b i c , n o v i n a r
RAD IMAM ODZIV, NE MARAM POPULARNOSTI Kranj, junija — Miran Šubic je novinar v pravem pomenu besedu. Zaposlen pri ljubljanskem Dnevniku, sodelavec Vala 202, zadnje čase pa smo ga spoznali tudi kot voditelja nedeljske televizijske oddaje Zdravo. Trije mediji torej, pri katerih je delo sicer novinarsko, predvsem zaradi tehnike pa tudi zelo razl ično.
Ko sva se vsedla za mizo, sva sklenila: začela bova na začetku. Kaj je pogoj, da se človek odloči postati novinar? Kako si se ti odločil za to delo?
»Že v osnovni in srednji šoli sem lepo pisal spise, vmes pa pridno po Kra nju raznašal Dnevnik. Vodja poslovalnice Dnevnika v Kranju, Marija Mežek, me je nekoč vprašala , kaj bom šel študirat , in rekel sem j i , da najbrž novinarstvo. Navdušila me je, da sem pri Dnevniku zaprosil
za štipendijo. Vpisal sem se na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer sem tudi diplomiral. Zadnji dve leti studija sem že pisal za Dnevnik, najprej v športni redakciji, nato pa tudi vse drugo.«
Kako pa si se pridružil valovcem na radiju?
»Med prakso smo bili š tudentje četr tega letnika tudi dva meseca v televizijski hiši. Ravno v tistem času sem slišal, da Val 202 potrebuje sodelavce. Šel sem na mikrofonsko preizkušnjo, kjer so mi dejali, da sem primeren za delo Pred mikrofonom. Sodelavec Vala 202 sem že sest let. Pri delu na radiju so mi najbolj všeč oddaje »v živo«, kjer je novinar nenehno v stiku s poslušalcem. Seveda zahteva to delo veliko zbranosti in iznajdljivosti, saj je treba govoriti v mikrofon neposredno, predvsem pa hitro reagirati. Pri tem delu so dovoljene tudi manjše napake, ki pa j ih poslušalci hitro opazijo in se odzivajo.«
»Radijski novinarji morajo veliko govoriti, saj radio ne dovoli tišine. Ti si eden tistih novi-narjev, ki s tem nimajo težav.
»Mislim, da je ena mojih napak, da sogovornika večkrat ne pustim do besede. Ker sem sam gostobeseden, pričakujem, da je tak tudi sogovornik. Vendar pa to pogosto ni res, saj nekateri dolgo iščejo prave besede.«
V zadnjem času si se poskusil tudi pred televizijskimi kamerami. Kako se počutiš?
»Prav novinec nisem, saj sem pred leti prišel v uredništvo Tednika, kjer sem napravil nekaj prispevkov. Kasneje sem se vključil v Nedeljsko popoldne. Prav v povezavi s temi oddajami so me povabili tudi k sodelovanju v oddaji Zdravo. Pri tej oddaji smo začeli delati novinci, S a J je bila zastavljena drugače kot tisto, kar
smo bili vajeni. Seveda se v začetku pojavljajo tudi napake. Mis l im, da je pri nas televizija ljudi navadila, da je to program brez napak. Jaz pa si televizijski program predstavljam kot nekaj živega, nekaj, kar odslikava življenje, nekaj, kjer so možne tudi napake in ni nobena tragedija, če se kdaj kdo zmoti.«
Zaposlen si pri Dnevniku, sodeluješ tudi pri Radiju in Televiziji. Kako ti vse to uspeva?
»Poudariti moram, da gre, ker mi to omogočajo pri Dnevniku. Smo relativno majhen kolektiv, dobro se razumemo in marsikaj se da dogovoriti. Na Dnevnik sem zelo navezan, saj nismo le sodelavci, ampak tudi prijatelji. To pa v teh časih veliko pomeni.«
Verjetno te pri novinarskem delu marsikaj moti?
»To se je izkazalo ravno pri delu v televizijski hiši. Televizija je v Sloveniji še vedno nekaj nad vsem, prostor, kjer ljudje vidijo nekaj »nadzemeljskega«. Jaz pa ne maram popularnosti, še manj pa različne interpretacije novinarskega poklica — na primer, da so vsi novinarji pijanci ali pa da so novinarji izjemni ljudje. Novinarstvo je poklic kot vsak drugi, le da ima neko bistveno lastnost: delo je javno in zato podvrženo javni kr i t ik i in seveda tudi pohval i . Le da je slednje manj.«
Včasih v enem dnevu delaš za vse tri medije. Kako ti to uspeva?
»Največ je odvisno od tega, kako si delo organiziram. Seveda pa ne gre brez odsotnosti od doma. Vesel sem, da me žena razume, čeprav mora prevzeti marsikatero družinsko opravilo. Zelo sem navezan na družino, zlasti zadnje leto, odkar imam sina Jaka. Moram pa reči, da me marsikdo sprašuje, če dobim za svoje delo veliko denarja. Res je morda moj osebni dohodek večji od povprečne novinarske plače (ki je, na žalost, precej nizka), je pa popolnoma in vedno rezultat dela. Imel sem že probleme, ker smo bili ob različnih priložnosti na udaru tisti, ki veliko delamo. Nisem pa še zasledil primera, da bi obravnavali tiste, k i ne delajo nič.«
Ti ob vsem delu ostane kaj časa za razvedrilo?
»Precej prostega časa posvečam nogometu, veliko tudi berem. Rad pa sem tudi v družbi prijateljev, kjer ni pomembno, kaj si in kaj počneš, temveč le to, da si pravi prijatelj. Tistega, kar pa bi v življenju res rad delal, pa še nise začel.«
V . Stanovnik
Foto: G. Šinik
S l a j k a r j e v i d o m a č i j i n a d H o t a v l j a m i
Vzdržijo trmasti, na £emljo privezani k'ajka, 21. junija — V dolini hi verjetno lažje živel, vendar za-
N bi bežal tja. Nekdo mora tudi tu delati. Na Slajki sem se ro-dil " i naš rod naj bi na domačiji ostal.
aikiirjeva s Slajke, Mici in Jane/. Rihtaršič — Foto: J. Košnjek
h - **ko je odgovoril na vpraša j.. V' '-akaj vztraja na Slajki, sk<> v',1:' »00 metrov visoko nad Hota-. J<>nii, ,., .-.p, ,(|,ir na Slajkarjevi <^"' , u 'H. til) letni Jane/ Hihtar 1. j Najstarejši med petinu otTO t r J'' hil med dvema hčerama m K ( ' ' . r n ' ' 'innvi, razen tega pa naj j i ' 1 pripraven za delo na kmeti
t,,^' '"'ii'.ae, ki bi tarnal, kako •ko j e kmetovati tako visoko,
j j . a v tako ni jamrajoce narave ^''Mova / e n a M i c i Nerad govo ^ koliko truda je pi.tpelmegfl | u
, ( ' " M v.i v velik i s t r m i m obde b/1** l n r ° d n a , prav tako tudi ne • b * ' ^n J1' treba še vedno veli u S e n a znositi na ramenih, da t ) i i i ' , , ' , | a med oranjem i y da se ne zarme pregloboko fcJVjenJe. ki ga |e na Slajki Si, V ' ' ' Nekatere koserui e .so |» i I), '""' Kamenjem m skalami
s">p do Slajke je sicer mogoč
z osebnim avtom, s traktorjem ali kvečjemu manjšim tovornjakom, vendar je cesta ozka, pone kod nevarna. Ko so Slajkarji gradili nov hlev, so ves gramoz mleli doma iz kamenja, nabranega v okolici, in so iz doline pripe l ja l i le tisto, kar je bilo nujno. Stan hlev je bil tak, da si se moral pripogniti, če si hotel vanj. Na popravilo čaka hiša in nič manj ne bo garanja kot pri gradnji hleva. Skrb za cesto je v veliki meri breme in strošek Slaj karjevih. Ker so okoliški gozdovi večinoma zasebna last, ne pričakujejo pomoči gozdarjev pri vzdrževanju ceste, čeprav bi se lahko kdo drug spomnil na pomoč Slajkarjevim in drugim, nižje ležečim sosedom pri vzdrže vanju ceste
Slajkar se vedno čuti posledi ce bolezni, ki jo je prebolel pozi mi, ki ga je pognala v bolnico in
ga za nekaj časa priklenila na posteljo. A pomagajo otroci, pet jih je. Štirje so se že poženili, le hčerka je še doma.
»Čisti kmet sem,« je povedal Slajkar. »Okrog 20 glav živine imam stalno v hlevu, od teh je krav pet. Poleti mleko oddajamo, pozimi pa ga predelujemo doma, polu mimo ga pujskom in sploh s kravjo telitvijo tako uredimo, da je mleka pozimi manj. Paša je pomemben vir prehrane za živino. Kar precej pašnikov je ograjenih z električnim pastirjem. Vse zemlje imam okrog 30 hektarjev, vendar jih precej tega imena sploh ne zasluži. Škodo povzroča divjad in sejati in saditi se ne splača, razen krompirja.«
Prevladuje ročno delo. »Brez njega ne gre, vendar
stroje, sicer prirejene hribovskemu delu, prav tako potrebujemo kot ravninski kmetje. Radi bi še kaj kupili, vendar se račun ne izide. Gozda, ki marsikomu prinaša precej dohodka, pri nas ni veliko, zato je treba bolj trdo denar iskati drugje. Manjka pridnih rok, ljudi, da bi delali, se ubadali z bregom, kamenjem.«
I >aloč ste od doline. »Sedaj smo bližje, kljub slabi
cesti. Dobili smo telefon. 20 starih milijonov smo prispevali, kopali jame za drogove in prispevali le 70 delovnih ur. Marši -kalna pot v dolino nam je prikrajšana. Sicer pa pozimi v dolino pogosto sploh ne moremo. Plug nič ne opravi in do Hota-velj shodimo le zasilno gaz. Kaj hočemo; tu smo, tu smo se navadili delati in živeti, tu želimo tudi ostati.«
I Košnjek
Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo.
Uredništvo
Gorenjski glas, 29. maja 1987
N E T O Č N A
V S E B I N A Dne 29. maja 1987 je bilo v
časopisu Gorenjski glas, št. 41, objavljeno vaše obvestilo bralcem pod naslovom Sankcije za nedovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu. Ugotavljamo, da vsebina obvestila ni v skladu z veljavno zakonodajo in lahko pomeni zavajanje bralcev oziroma imetnikov tekočih računov. Iz obvestila je namreč razumeti, da vaši pravni službi v postopek predajate le tiste izdajatelje ne-kritih čekov, ki prekoračijo saldo na tekočem računu v znesku, ki presega 100.000 dinarjev. S tem v zvezi vam pošiljamo pojasnilo.
Po določilu člena 172/1 KZ SFRJ stori kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka, kdor izda nekrit ček, če je podana tudi njegova zavest o tem, da je ček nekrit. Kaznivo je torej vsako izdajanje čeka brez kritja, ne glede na višino zneska, na katerega se ček glasi. Pri tem za presojo, ali je storjeno kaznivo dejanje ali ne, tudi ni pomembno, da je izdajatelj čeka pričakoval, da bo do predložitve čeka v izplačilo zmogel vložiti potreben denar na tekoči račun. Okoliščine, ki se tičejo višine izdanih nekritih čekov ter časa, v katerem je bil poravnan negativni saldo, so le okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje ali le za prekršek. Pravico presojati, ali gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 172 KZ SFRJ ali zaradi neznatne družbene ne
varnosti iz razloga po členu 8/II KZ SFRJ za prekršek po določilih člena 26. Zakona o čeku (Ur. list SFRJ 52/73, pa ima le javi.i tožilec.
Vsako izdajanje nekritih čekov ob zavesti izdajatelja, da so nekriti, je torej kaznivo. Glede na navedeno so vaše PE dolžne izdajatelje takih čekov predati vaši pravni službi, ki bo glede na veljavno zakonodajo zoper storilca uvedla ustrezen postopek.
Javni tožilec
Andrej Polak
Gorenjski glas, 16. junija 1987
K O
T E L E F O N S K I
K A B L I M E Č E J O
S E N C O Na straneh našega časopisa
smo nedavno namenili kar precej prostora praznovanju krajevnega praznika v KS Brezje pri Tržiču. Med novimi pridobitvami v krajevni skupnosti so najbolj ponosni na telefonsko omrežje, zgrajeno v sodelovanju s krajevno skupnostjo Lese, ter na asfaltno prevleko na vpadnici v vas Brezje.
Seveda nobena stvar ne teče gladko. Če vsi še nekako razumemo težave pri zbiranju denarja, zagate z vremenom in druge objektivne zadrege pri izvajanju akcij, pa nikakor ne moremo mimo predrznosti, kakršnih so sposobni posamezniki v svojih prizadevanjih, da onemogočijo skupna prizadevanja. Nekaj ilustracij težav,
7M katere so naleteli v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču: ko so gradili sekundarno telefonsko omrežje, so za postavitev telefonskih drogov morali izkopati jame. Kar so udarniško čez dan izkopali, da bi naslednji dan v jamo postavili drog, jim je neodgovoren posameznik čez noč zasul. S tem je — ob drugih podobnih podvigih — želel dokazati krajevnim samoupravnim organom, kako se lahko maščuje, ker njegovih želja niso dovolj upoštevali. Še dobro, da so podvigov srboriteža v krajevni skupnosti že vajeni in so drogove vseeno postavili — le izkopanih jam niso več puščali čez noč.
Telefonski drogovi in kabli so lahko, kot" kaže brezjanski primer, nadležna reč. Tako se vsaj lahko sklepa iz nasprotovanj nekaterih lastnikov vikend hiš, ki niso soglašali s postavitvijo drogov v bližini svojih hišic, kajti kabli in »štange« bi jim metali senco. Ker je senca zaradi telefonskih kablov lahko res huda reč, so v gradbenem odboru tudi takšne zahteve upoštevali in vikendašem na drugačen način zagotovili priključke.
Tečnih ljudi, ki jim ni kaj dosti za skupne akcije, pa ne motijo le zračne napeljave kablov. Brezjanski graditelji so doživeli tudi primer, ko so morali prestaviti kabel, položen v zemljo, ker je lastnika parcele to zelo motilo. Seveda gre za lastnika parcele,- ki ni prebivalec v tej prizadevni krajevni skupnosti, kajti pravi Brezjani dobro vedo, kako dragocena je vsaka pridobitev in so zanjo pripravljeni ter sposobni storiti prav vse.
Našteti drobci naj bodo dokaz, da v akcijah ne škriplje vselej zaradi »nerazumevanja družbe«, temveč dobro voljo in zagnanost marsikdaj onemogočajo objestni posamezniki. Njim gre velikokrat zahvala, da entuziasti v krajevnih skupnostih tudi obupajo. Na Brezjah pri Tržiču k sreči niso in ne bodo.
M. Valjavec
U SMO V K R A N J Č E Z
D V A M O S T A
Mojo pot proti centru mesta nadaljujem z opisom naselja Planina, tam, kjer sem jo zadnjič prekinil. Takrat sem napisal, da je pri nas materialnih dobrin dovolj, le da niso pravično porazdeljene. Mislim sem na parkirne prostore. Pred vhodom v mlekarno, na drugi strani ceste, jih je kar 20, pa ne vem, komu so namenjeni, ker tam stoji samo ena hiša, za katero pa je zalogaj tega obilja prevelik. Sicer pa tam ne bi jaz nikoli parkiral. Je prenevarno. Parkirišče ni od precej prometne ceste ločeno ne z varnostnim pasom ne kako drugače. Bočno parkirati, z manevrom, bi si tam privoščil morda samo kak vsestransko kasko zavarovan optimist. Nq drugi strani ceste sem za hip pogledal še skrivljeno tablo na skrivenčenih nogah, podobno strašilu. Tabla kaže sjneri, za katere se moremo odločiti na že opisanem križišču. Očitno nikogar ne moti. V okras pa nam ni.
V naslednjem križišču sem jo ubral levo, na začetek Ceste 1. maja. Tam, na vrhu čirškega klanca, sem občudoval dve popolnoma enaki smerni tabli. Obe kažeta v Ljubljano, vendar vsaka v svojo stran. Svojevrstna pogruntavščina pač. Obrnil sem se proti moji osnovni trasi, nazaj torej. Na levi lep gozd, skoraj park, če bi ga kdo negoval. Preden seže do ceste, preide v divje parkirišče, vedno zasedeno. Na desni strani je približno enako. Stranke prodajalca kmetijske mehanizacije parkirajo na obeh straneh, kakor pač nanese. Tako si kar iz avtomobilov lahko ogledajo kvalitetno mehanizacijo, razstavljeno pod milim nebom. Kvalitetno pravim zato, ker ji vreme ne poleti ne pozimi, ne more do živega. Komunalni redar, ki na ožjem področju mesta zna kaj hitro ukrepati, sem ne zaide, ali pa je za to parkirišče imun. Pa sem spet na križišču, tam, kjer Cesta 1. maja zavije proti centru. Mahnil sem jd čez, proti
pokopališču. Pot v to smer mi je odsvetoval znanec, trdeč, da je na naslednjih 750 metrih ceste pet pravokotnih ovinkov in da je tam zadaj, na cesti proti mestu, zelo nevaren varnostni otok, past za tiste, ki se jim mudi. Mislil je na velik, zelo strokovno zgrajen otok sredi ravne ceste, katerega edini namen je jeziti šoferje in jih posebej ponoči spravljati v avtomobilsko in življenjsko nevarnost. Ob priliki naj si ga ogleda kakšna varnostna komisija. Če bo kaj koristilo.
Ubral sem jo rajši proti mestu. Na desni sem se zagledal v ponos naše stanovanjske graditve, v množico stolpičev, blokov, majhnih, večjih in največjih. Preden sem se jim podrobneje posvetil, sem skočil še skozi podhod za pešce, tam nasproti petih stolpičev. Podhod je tako uničen, da bolj ne more biti. Na vhodu napis GRADI 19, razbita neonska luč, v prehodu samem sledovi nekdanjih luči in na stenah nostalgične umetnije neznanih avtorjev. Temeljiti pa smo, tega nam ne more nobeden oporekati. Nekaj višje, gori proti mestu, pred domom upokojencev, spet naletim na parkirišče enakih kvalitet, kot sem enega že opisal. Tu včasih le parkira kakšen posameznik, vendar poredkoma.
Začel sem si ogledovati stanovanjske enote, kot jim uradno rečemo. Širokopotezna gradnja z veliko paleto raznovrstnih tipov in razporeditev. Kot nalašč primerno za barvno stran kakega sindikalnega glasila. Obmjenost proti soncu ali od njega in medse-bojno oddaljenost so si naši vrli urbanisti šli ogledat baje v sončni Split. Skrbni skrbniki so temeljito poskrbeli zato, da so prehode med bloki, kolikor se je le dalo, zaprli, razen za pešce. Postavili so trdne betonske branike, ki jim tudi tank ne more biti kos. Kdo ve zakaj je, recimo, dovoz do vrtca Najdihojca zabetoniran tako kot da gre za potencijalni Černobil. Tri betonske zapore, nad njimi še ustrezen prometni znak, preprečujejo staršem dovoz otrok do vhoda v vrtec. Naj si teh zadnjih sto ali nekaj
več metrov prislužijo s tekanjem okoli blokov ali skozi veže, če jim hišni sveti to dovoljujejo. Tako je že deset let. Vrtec stoji ob cesti Gorenjskega odreda, široki, tlakovani in asfaltirani, vendar za motoriza-cijo zaprti. Izvzeti so samo mo-pedisti, ki jim služi za poligon in ki predstavljajo s svojimi sfriziranimi igračkami nadlego prve vrste. Njim je dovoljeno vse, vsaj do zdaj se jim preganjajoči del oblasti še ni postavil po robu. Kot sem že omenil so ulice tod okoli za motorizacijo v glavnem zaprte. Zaprte so tudi za komunalce, ki so jih prizadevneži usmerili, kenkretno za domom upokojencev, na steze za pešce. In ker so *e steze komunalcem, v^~sih jim pravimo smetarji, edina razpoložljiva pot do kruha, se pravi, do smeti, pač vozijo po njih. Obračajo in zavijajo pa po zelenicah, kar sicer ni v skladu s komunalnimi pravili, vendar jim kaj drugega ne nudimo. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si o tem mislijo, o zaporah namreč, pri NNNP, CZ, TO, SZDL itd. Meni je znano samo stališče predsednika KS, ki sem ga glede te stvari obiskal nedavno, tako rekoč službeno, kot delegat hišnega sveta. Očetovsko me je razumel, se z mojimi ugotovitvami strinjal in dodal, da je res težko; tu se ne da storiti nič, ker Kranj za kakršnekoli posege v prometni red in komunalo na Planini ni pooblaščen. Nad vsem tem bedi strokovna roka nekega urbanista, ki se ga z malo sreče dobi na Vrhniki, kjer stanuje, ali pa v Ljubljani, kjer je v službi. Čuden monopol, sem pomislil. Predsednika sem ob asistenci njegovega tajnika vprašal, če se morebiti le ne moti, saj ne morem verjeti, da 'Kranj nima strokovnjaka ustreznega formata. Ker je dober človek, se je omehčal, a le toliko, da mi je obljubil osebno zavzemanje pri občinskih možeh, ki da si bodo situacijo kot komisija najbolj pristojnega ranga ogledali na licu mesta. Razumljivo je, da bom povabljen k ogledu. Pa ni bilo nikogar. Predsednika nisem nato več iskal. Tudi on mene ne.
Toliko o tej etapi. Prihodnjič pa naprej. Do centra.
Lep pozdrav! Ivan Okorn
J c I T © 3 E n G L A S 10. STRAN RAZVEDRILO P E T E K , 2 6 . J U N I J A 1 9 8 7
Kora jžna , a ob iča jno zelo resna urednica kranjskega N A P R E J A Petra Škofic se je k o n č n o zasmejala .
Zakaj? Ve , da bo avgusta z d r u ž e v a
la delo in sredstva pri nas in tako pr iš la v veder, pri jazen, dobronameren, naravnost Iju-domil kolektiv. . .
ć e verjamete, je pa lahko res.. .
• Zgovorni odstotki
65 odstotkov škof je loških delavcev dela v eni i zmeni . 36 odstotkov delovnih strojev in naprav je v pogonu manj kot 7 ur. 33 odstotkov strojev dela 7 do 10 ur. 14 odstotkov je »zaposlenih« 10 do 12 ur. 17 odstotkov vseh strojev v škof je loških tovarnah dela v e č kot 12 ur...
K J E K A J • • • i DELAJO H m
NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI
L I D I J A
Š V A R C - P O D -
V R Š Č E K
Dve odlični plavalki, tako imenovani prsačici, je imela Jugoslavija med letoma 1965 in 1973: dobitnico dveh olimpijskih kolajn Djurdjo Bjedov iz Splita in neka> let mlajšo Lidijo Svarc iz Kranja, sedaj poročeno Podvrš-ček. Lidija ni osvajala olimpijskih kolajn, bila pa je potem, ko je Bjedova odnehala, vodilna jugoslovanska plavalka prsnega sloga, še posebej na 200 metrov, večkra tna republiška, d ržavna in balkanska prvakinja, razen tega pa vzornica mnogim mlajšim plavalcem. Njena naj resnejša tekmica je bila nekaj časa klubska sotekmovalka Judita Mandeljc.
»Kaj delam, kje sem? Delam kot defektologinja v osnovni šoli s prilagojenim programom Helene Puharjeve v Kranju, k u ham in skrbim za dva otroka: 12-letno Nino, ki se razvija v dobro plavalko, in 8-letnega K l e mena, ki pa verjetno ne bo n i kdar plavalec. Ne moren brez bazena. Kada zahajam sem, počut im se kot doma, tudi v vodo se še poženem. Sploh ne morem biti pri miru. Če ne plavat i . kolesarim ali pa grem v liribe. Prav žalostna pa sem, da moramo že leta in leta uporabljati ta bazen in da v toliko letih, ob tol iko pr i ložnost ih in boljših časih kot dunes Kranj ni uspel zgraditi zimskega pokritega bazena olimpijskih velikosti,« se razjezi Lidija.
Plavanje nekoč, plavanje danes?
»Začela sem leta 1965 in moj prvi trener ni bil nihče drug kot znani strokovnjak za vaterpolo Peter Didič. Zadnjič pa sem tekmovala 22. marca leta 1973, čeprav sem bila leto prej s formo v špici in bi še lahko tekmovala, vendar bi morala več trenirati, tega pa zaradi študijskih obveznosti nisem mogla. K o sem jaz tekmovala, voda ni bila ogrevana, ni bilo kombijev za prevoze, letna sezona je bila dolga, ni b i lo toliko trenerjev, pa tudi manj intenzivna vadba je bila. Spomnim se, da sem trikrat na teden vadila v vodi, dvakrat pa v telo-vadnicl, danes pa že pionirčki trenirajo dvakrat na dan. Po dobrih 6 kilometrov preplavajo danes na enem treningu, jaz pa v svojih najboljših časih maksimalno 5200 metrov. Skratka, v plavanju se je spremenilo marsikaj.«
J . Košnjek
• Elektrogospodarstvo na prvih mestih Rast celotnega prihodka v treh mesecih najvišja (zaradi višjih
cen elektrike) v: Elektro Žirovnica in elektrarni Moste. Porabljena sredstva najbolj narasla: v elektrarni Moste za 670
odstotkov. Največja izguba: elektrarna Moste A tudi: Najvišji p o v p r e č n i m e s e č n i osebni dohodek jeseniške obči
ne: elektrarna Moste z 292.535 dinarjev!
• Živila spet zapirajo
Živila spet zapirajo trgovino, k l a s i č n o , prijazno in dobro z a l o ž e n o trgovinico v S t r a ž i š č u .
1. julija se bodo vrata trgovine neizprosno zaprla in spet bo trgovina manj!
Ostane vam le spomin — s t a r e j š i m — na dobre stare predvojne č a s e , ko trgovci sploh niso bili tako m a l o d u š n i in je bilo tudi v S t r a ž i š č u trgovin kol ikor h o č e š .
Danes se naselje p o v e č u j e , trgovine pa zapirajo.. . Narobe svet, kamorkol i p o g l e d a š !
A l / M v i i i
V I C O G O R E N J C I H
• Varčnost Gorenjec se pripelje na
bencinsko črpalko z novim avtom in naroči: - Nalijte mi liter bencina in žličko olja!
Delavec na črpalki pa ga vpraša : - A l i vam tudi pihnem v gume?
• To je pa preveč - Tine, zakaj pa si odšel od kmeta Jerneja? Mar ti ni dobro plačeval? - Oh, pravi Tone, — plačal je res dobro in nisem ga zapustil zaradi denarja. Pr i tej hiši je bila sama smola: najprej je poginila krava in smo dva meseca jedli samo govedino. Nato je poginila svinja in smo šest mesecev jedli samo
prašičje meso. Nato je pogini l konj in smo dva meseca jedli samo konjsko meso.
In zdaj, zavzdihne Tine, — si lahko zamisliš , je na smrtni poselji njegova mati...
I. Šepetavec, Kranj
• Človekov najboljši prijatelj Gorenjec in Štajerec sta
smučala . Zasul ju je snežni plaz in ko sta se že uro kopala iz snega in vpila na pomoč, je prisopihal do njiju bernar-dinec s sodčkom ruma okoli vratu.
Gorenjec srečno zavzdihne: — A h , človekov najboljši prijatelj.«
Štajerec pa: — Pa kak i lepi pes ga je prinesel!
Nataša Sirec, Kranj
. C u t JI E 1 G1SI ti J r o j a : V i n o S e s t e r = s
Resda je minilo že kar nekaj časa, odkar je ugledala luč sveta Slovenska akropola Laibacha (Skuc ROPOT), vendar plošča v tem Času ni izgubila niti malo aktualnosti. Nasprotno! Njena vsebina pridobiva vedno širši krog privržencev. Lahko bi (deloma) rekli: Laibach končno doma, s svojo Slovenijo (Krst pod Triglavom) in Cermanio (Die Liebe), ki naslavljata tematsko razdeljeno celoto.
Podpis pogodbe ljubljanskega ZKP RTV z Mute Records bi morala obetati tudi izdajo Laibachovega »hit« albuma (glej lestvico NME) Opus Dell
V založbi RTB so se potrudili in v dokaj hitrem času izdali novo veliko ploščo ameriške rockerice Su-zanne Vega. Po njenem simpatičnem prvem vinilnem izdelku (Cracking, Marlene on The X Wall...) prihaja LP Solitude Stan dlng kot naročen. Bogatejša glasba, pestrejši aranžmani, preprosta
besedila dobesedno silijo v nakup. Seveda velja kupiti ploščo, ki se trenutno proslavlja s pesmijo Luka, kar kmalu, kajti sorazmerno majhno število izvodov bo verjetno pomenilo — tako kot pri mnogih ploščah pri nas. ki niso doživele ponatisa ~~ prazne police...
Simly Red pri nas? Seveda ne v živo, vendar, če gre verjeti besedam Veljka Despota, Jugotonovega licenčnega urednika, se bodo kmalu v prodajalnah s ploščami pojavile plošče te skupine. Jugoton je namreč podpisal pogodbo z založbo VVEA, ki pod svojim okriljem skriva tudi skupino Pretenders, Chrissv Hvnde pa še celo vrsto odličnih jaz-zistov — Milesa Davisa, Ala Jerrea-ua... Čakamo!
V Zagrebškem mladinskem klubu bo v začetku julija vroče. Predvide vajo namreč nastope najvidnejših jugoslovanskih rockerjev — Leb i sol, Zabranjeno pušenje... Kdaj bomo lahko kaj podobnega zapisali za pokrajino severno od Kranja?
Harmonije citer in petja — Ansambel Mihe Dovžana že 27 let razveseljuje ljubitelje narodnozabavne glasbe. Njihova zadnja plošča je izšla z naslovom Ljubi me, ne ljubi. V duetu prepevata Marta Stare in Meta Malus skupaj z vokalnim kvintetom Gorenjci iz Naklega. Na plošči so pesmi Kadar v Savinjski dolini hmelj zor i , Tine iz Trzina, V srcu jaz te nosim in druge. Miha Dovžan namenja veliko pozornost ljudski glasbi. Zdaj snemajo ljudsko petje z vokalnim sekstetom deklet iz Bukovice, pripravljajo pa se na snemanje z opernim pevcem Rajkom Koritnikom. Posneli bodo 300 narodnih pesmi. V ansamblu so: Miha in Ivo Dovžan , J o ž e Hribar, kvintet Gorenjci ter duet Meta Malus in Marta Stare. — D. Papler
D a h n i l i s o d a :
V Škof ji Loki : Elizabeta Podobnik in Martin Jereb iz Žirov; Zlata Semen in Zlatko Stanonik iz Sv. Duha; Simona Blažič in Branko Gartner iz Leskovice; Lea Čadež in Milan Martelak iz Puštala; Veronika Terek in Janez Eržen iz Škofje Loke; Valentina Demšar in Igor Marinšek iz Škofje Loke; Rosanda Špik in Matija Podobnik iz Žirov; Breda Dolenc in Tomaž Vrhunc iz Selc; Marinka Potočnik in Boris Mesec iz Selc; Andreja Boncelj in Marko Oblak iz Sv. Duha.
V Tržiču: Alenka Koder in Jože Euchs iz Tržiča; Tatjana Romih in Štefan Blaži iz Tržiča. Na Jesenicah: Karman Čeme in Marko Štravs z Jesenic.
PRIJAZNI NASMEH S L O V E N I J A , P R I J A Z N A D E Ž E L A N A S O N Č N I S T R A N I
A L P ?
L O J Z K A O C E P E K Se vedno srečujemo po uru-
dih, gostilnah, trgovinah, poštah, na črpalkah.. . mrke, nego-stoljubne ljudi, ki vedno vstajajo z levo nogo. Zato smo toliko bolj veseli prijaznih in ustrežljivih ljudi, ki j im nikdar ni odveč reči prijazno besedo ali dve, pomagati ali prijetno presenetiti s pošteno gesto.
Tokrat je prišlo sporočilo iz Nove vasi pri Radovljici: »Obiščite trgovke v Živilih nasproti bencinske črpalke v Radovljici. Poštene in prijazne so. K o sem našel ob blagajni na tleh izgubljenih 5.000 dinarjev, sem jih dal blagajničarki , ki pa je napisala moj naslov in j ih vzela. Ko sem bil po enem mesecu spet v trgovini, mi j ih je vrnila I besedami: nihče j ih ni pogrešil, nihče se ni oglasil. Zatorej je teh 5.000 dinarjev vaših.«
»Res je bilo tako,« se smeji blagajničarka Lojzka Ocepek z Bleda, ki je dvanajst let zaposlena v tej trgovini. »Potem jih je najditelj ponujal nam /a kavo, a nismo bolele. Prav se mi zdi, da je denar njegov, saj je bil tudi on pošten, da j ih je dal na blagajno.
Vsi niso tako pošteni,« nadaljuje Lojzka, ki velja za ljubezni vo in prijazno. »Če se sama zmotim, se opravičim, čeprav pona
vadi nekateri takoj porečejo, da goljufamo. Pri neki posebno sitni stranki sem nekoč napravila preizkus: zanalašč sem se kar nekajkrat zmotila v svojo škodo. In čeprav je vsak račun petkrat p re računa la , nikol i ni prišla nazaj s preveč izplačanim denarjem.
Pored koma izgubljajo denar, največkrat so to otroci. Vedno vzamemo naslov najditelja in če se nihče ne oglasi, je denar njegov.«
Pošteni so v radovljiških Živilih, ni kaj!
Okroglo (1) P i š e : D . D o l e n c
Ne gostilne, ne trgovine
Res je na zunaj Okroglo poznano le po domu za slepe in po okrogelski jami, v kateri je v noči z 21. na 22. april 1942. leta izgubilo življenje 13 borcev. Če pa ga pogledamo podrobneje, ima ta mala vasica še marsikatero zanimivost. Ima cerkvico sv. Magdalene, ki je brez ure in brez zvonarja. Gospodarji pri zvonu se menjajo. Vsake štirinajst dni zvone iz druge hiše. To je vasica, k i nima ne gostilne, ne gasilskega doma, ne trgovine, ne avtobusne postaje, ne šole, ne špor tnega igrišča. Tudi telefonov ima komajda osem. Verjetno pa ima največ elektr ičnih stolpov, kajti na sam rob Okroglega so pred leti postavili ogromno trafo postajo in čez okrogelske njive se za novo jeseniško jeklarno vlečejo daljnovodi, ogromni^ kovinski stolpi pa kmete ovirajo pri obdelavi njiv. Tako kot mladi Martine, ki bo povsod tam, kjer stoje stolpi, za-
Anton Križaj, Mar t l nčev mladi gospodar, je ta dan s traktorjem okopaval krompir , železni stolp daljnovoda pa mu je bil pr i tem zelo napoti . Kar predstavil ho njivo, pravi, tu pa za sejal travo. — Foto: D. Dolenc
sejal travo, razmišl ja še marsikateri kmečki gospodar na Okroglem. Njive bodo zorali tam, kjer so zdaj travniki in po naključju na njih m nobenega kovinskega orjaka.
Nak, če bi danes naš veliki narodnjak Tomo Zupan gledal na Okroglo z Još ta , bi se zagotovo ne odločil, da bi tam postavil svoj gradič. Takrat pa je bil kraj prav idiličen. Deset kmetij je bi lo, prav toliko, kot j ih je še danes, nobenih delavskih hiš, nobenih kablov, le Sava je šumela spodaj v globeli in od mlina ob vodi je na drugo stran vozil čol-nič...
Tomo Zupan — velik Slovenec in prešernoslovec
Ko smo že na Okroglem, se moramo podrobneje spomniti Toma Zupana, prelata, papeževega tajnega komonuka, železo-mašnika , staroste slovenske duhovščine ter profesorja in per-fekta ljubljanskega Alojzijeviš-ča. Doma je bil iz Smokuča, 14. marca 1863. leta je /apel novo mašo v domači župni cerkvi. Zasebno je študiral slavistiko. Leta 1607 |e postal profesor verouka v Kranju, 187!) pa je bil kot pro-fesor prestavljen na ljubljansko
gimnazijo. V časih hudega nemškega pritiska je postal eden najzaslužnejših mož za slovenščino, ki jo je poučeval poleg verouka. Ko je bil predstojnik Alojzijevišča, je imel zavod velik ugled. Njegovi dijaki so se učili s taroslovenščino, glasbo, dramatiko, risanje, tuje jezike, zlasti francoščino in itali janščino. Kot pisatelj je zapisoval vse, kar se mu je /delo pomembno, posebno pri srcu pa mu je bil Prešeren . Napisal je spomine nanj, zbral je vso Prešernovo zapuščino, ker mu je je bilo dosegljive, in ko je leta 1895 na Okroglem /.gradil svoj gradič, je v njem opremil Prešernovo sobo. Prav
njemu gre zahvala, da ima kranjski Prešernov muzej danes originalno Prešernovo pohištvo in nekaj njegovih dragocenih ro kopisov.
Graščino je zapustil slepim
V svoji oporoki, umrl je 8. marca 1937. leta, je gradič na Okroglem zapustil slepim, tistim nesrečnikom, ki imajo svet lobo le v svoji notranjščini — svetlobo duha. Tomu Zupanu je namreč zadnja leta življenja ze lo opešal vid, pa je razumel tego be slepega človeka. Marsikate remu je naredil življenje vsaj malo lepsc, malo prijetnejše.
Najstarejši krajan Okroglega, Anton Križaj, Martinčev, ki j ih je že bil 86, se Toma Zupana še dobro spominja.
»Bil je prijazen, dober mož. Ko je obležal, sem hodil vsako opoldne v Graščino, da sva ga s' poklicno medicinsko sestro, ki ga je varovala, s postelje predja-la na stol, da je pri mizi kosil. Pa tudi sicer sem hodil pomagat nu graščinsko. In če sva prišla s To mom v hišo in je kuharica hotela postreči le njemu, je vselej dejal . 'Magda, a se tega nič ne spomnite?' pa je name pokazal. Dober mož je bil, dober, daleč naokrog ni bilo enakega. Tule doli ob Savi je imel svoj čoln, da so ga prepeljali čeznjo.«
Ob nagradnem preskusu znanja:
G o r e n j c i p o z n a j o G o r e n j s k o Kar prerej odgovorov je prišlo /. vseh koncev Gorenjsko
in vsi so bili pravilni: Okroglo je po/nano po domu /a slepe m po okrogelski jami, v kateri je v noči /. 21. na 22 april ll>42. leta i/.gubilo življenje 13 borcev. Vsako leto je v njihov spomin pri spomeniku v gozdu Dobrava na /gornjem koncu Okrogle ga prirejena proslava, ki se je udeleži največ mladine.
In kam gre Zorčeva knj ižna Po Prešernovih stopinjah? Kar na Okroglo, h Kokuljcvi Mari j i .
V nekdanji graščini Toma Zupana na Okroglem imajo zdaj svoj počitniški dom slepi iz vse Jugoslavije. — Foto: D. Dolenc
PETEK, 26. JUNIJA 1987 R A Z V E D R I L O 11. STRAN ( ^ I I M S v T c J J g l S S G L A S
' • H e l e n a Blagne na splitskem festivalu
Helena Blagnetova z Jesenic, znana gorenjska pevka, bo čez nekaj dni že drugič nastopila na splitskem festivalu.
Prikupna Helenca se bo predstavila z melodično pesmico Spomin in bo nastopila tudi v drugem delu festiva-
Nastopila bo v dolgi beli čipkasti obleki, k i je ni kupi
la v ekskluzivnem butiku. Sešila j i jo je njena sestra, ki je sicer na šiviljskem področju popoln samouk, a odlično šiva. • Genscherju počile hlače
Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je znan kot gurman in zato ni bil nihče presenečen, ko se je pojavil na neki gurmanski zabavi v Bonnu. A so se vsi čudili, ker je ugledni gost več ur skupaj trdno sedel na svojem stolu in se ni niti premaknil. Radovedni so bili še bolj zato, ker se je ministrica za zdravje, k i je sedela poleg njega, zvijala od smeha.
Na koncu, ko je nekdo le prinesel dolg plašč, se je stvar pojasnila: minister si ni upal vstati, ker so mu bile počile hlače.
Naša nagradna igra K d a j r a s t e g m a j n a ( g o z d ) ?
V našo nagradno igro sta se vključili dve gozdni gospodarstvi — kranjsko in blejsko.
Zakaj Zato, ker nas je nenadoma zelo zaskrbelo, kako se boste
pozimi greli. Drva so draga, pa še ne dobiš jih za prvim vogalom, in smo naprosili naše vrle gozdarje, naj vam — srečnim izžrebancem — poklonijo nekaj kubičnih metrov drv.
Gozdno gospodarstvo Kranj daje — 2 kub ična metra drv.
Gozdno gospodarstvo Bled daje — 2 kub ična metra drv.
Komu 7
Tistima dvema i z ž r e b a n i m a (vsakomur po dva metra), k i bosta duhovito odgovorila na naslednje v p r a š a nje: Kdaj raste gmajna?
Dobili smo veliko odgovorov, predvsem resnih in manj duhovitih.
Zato ponavljamo: gozdarii poznajo hecm odgovor na vprašanje, zato jih pocukajte za rokav.
Izrežite kupon 1 ali 2 (kjer bi radi drva dobili — denarne protivrednosti ni), ga nalepite na dopisnico, pripišite odgovor in ga pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Krani (nagradna igra)
Žrebali bomo v sredo, 1, julija.
K U P O N
š t . 1
K U P O N
š t . 2
**a9radna križanka Rešitve prejšnje križanke: vo
doravno: kokra, kranj, sramota, o, ja rnariska, avon, čelo, nande, na,
6 t - ail sk, š, okar, navje, tekst, [ e r r»s, rep, ikaros, titov, I, rama,
C a - eb, ic, Irig, na, ciroza, dinara, r anar, et, glen, zagl, s, tirolska, rs, 6kologi)a, brat, tanaka, erevan.
Naša Klavdija je Izžrebala: 1. Ja9.rada Marica Benedik, Skali-2 1 2 - Kranj; 2. nagrada Ivanka *bbi|j, Endliherjeva 14, Ljubljana; j n a grada Marica Pr inč ič , Moše H|Jadeja 4, Kranj.
Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev
Rešitve pošljite do srede, 1. julija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka).
CERTIFICIRANI CEK Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar ste verjetno tudi sami ugotovili, da je tekoči račun neprimeren za Plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vsotami gotovine pa je tudi vse prej kot prijetno. Zato smo se v Ljubljanski banki odločili, da ponudimo varčevalcem novo vrsto čeka, cer-bficirani ček, ki bo v prvi fazi namenjen le imetnikom žiro računov.
' V 1 r*555S55S
n« ta C«*
^ertificirani ček je povsem zanesljiv, tako za vas kot za ban *° . saj je vednos t izdvojena na posebnem računu do njego V ( ! por ,it )»• Un i f i c i r an i ček je ček, ki se glasi na poljubno visok znesek v okviru kritja na imetmkovem računu in zanj jamči banka. v ' 6 r"tificirani ček nima omenjenega roka veljavnosti ^hesek računa , ki ga p laču jemo s certificiranim čekom, se
a hko poravna z enim ali več certificiranimi čeki. ' le tn iki obveznic republiške skupnosti za ceste SR Slovenije — °Pozarjamo vas, da je kupon št 4 vročljiv še do 1 julija 1987
#0 ljubljanska banka T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e
P O P U L A R N I G O R E N J C I
D U Š A N D R A G O J E V I C - R A D I J S K I
N O V I N A R • »Politiki so gluhi«
vprašal i . Vsak inš t ruktor lahko pove, da v prometu ni absolutne prednosti, zato moraš biti previden tudi pri zeleni luči!«
• Ta oddaja je zaslovela. T i je postala kdaj breme?
»Sploh ne, rad sem jo imel. Dobil sem na kupe pisem, najmanj 12 in največ 78 na teden. Čutil sem se dolžnega, da vsem odgovorim, tudi pismeno. Dobro disko glasbo sem imel zato, ker sem veliko sodeloval z disko klubi. Še preden so posamezne skladbe, k i so j ih prinesli iz Lon; dona, predvajali v klubu, so j ih dali meni, in poslušalci so j ih najprej slišali na radijskih valovih.«
• A l i se ljudje bojijo m i krofona?
»Mislim, da. Zelo. Postanejo »utesnjeni«, tudi šolani ljudje. Radi bi spravili iz sebe vso žlahtnost misli , a se j im zatika. Gorenjci sploh.«
• Kaj pa popularnost, k i pride s takim javnim delom?
V začetku ti malo godi, potem je ne zaznaš nič več. Ni mam časa za razmišl janja, delam kot vsi. Delo kot vsako drugo delo.«
• Kaj te pri delu najbolj jezi?
»Tole: novinarji smo bolje informirani kot marsikateri občinski politik, kajti informacije znamo povezati s p/akso, z izkušnjami, vemo, kakšen bo odziv v javnosti. A so politiki za kakršnokoli našo dobronamerno pobudo gluhi. Trmoglavo se oklepajo papirjev in neživljenjskih smernic, k i nikdar ne bodo uresničene. To me pa resnično razjezi...«
t/orenjski n t c k O D B O R A o r K * A . N j
B o j z a s t a n d a r d
Dušan Dragojevič je že petnajst let novinar jeseniškega radia, po stažu najstarejši . Ze od začetka se ukvarja tudi s snemanjem oddaj, glasbo, vodenjem in urejanjem. Trikrat po šest mesecev je bil celo v.d. direktorja.
»Bilo je nezakonito, biti tri mandate v.d. direktorja. A drugače ni šlo,« se smeji simpatični Dušan, k i izhaja iz družine veterinarskega inšpektorja. Star je, kot pravi, »okoli 40 let« in živi na Jesenicah.
• V tvoji najbolj znani, poslušani in odmevni oddaji Stop, zelena luč — k i je žal ni več — te je dobro spoznalo radovljiško in jeseniško poslušalstvo. Zakaj?
»Pri oddaji sem se ravnal po treh pravilih: obravnavati probleme, k i žulijo ljudi, biti pristen in skrbeti za dobro glasbo.«
• Zakaj ta čudni naslov: Stop, zelena luč?
»To so me v enajstih letih, ko je tekla oddaja, t isočkrat
VRAŽE
Borba za povečanje družbene produktivnosti dela je toliko uspešnejša — piše poslanski kandidat Milan Kristan — kolikor so jasnejši in trajnejši kriteriji ekonomičnosti. Ker pa visoka inflacija nujno izkoreninja ekonomske kriterije, hromi borbo delovnih kolektivov za povečanje produktivnosti. Pojavi neusklajenosti v blago-vno-denarnih in tržnih odnosih ter pojavi pretirane potrošnje so značilni že dalj časa. Ukrepe ZIS torej smatrajmo kot ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Znižati moramo inflacijski pritisk, zaostriti pogoje investiranja in kreditiranja in bolj skrbeti za obratna sredstva.
Praksa nam je pokazala, da v pogojih prostih cen, zaradi verižne reakcije ni mogoče doseči zaželenih premikov v delitvi narodnega dohodka v korist surovinskih panog, niti v korist družbenega standarda...
Gorenjski glas, 1965
Lunine spremembe: danes, 26. junija, je bil ob 6.38 M L A J Po Herschlovem vremenskem ključu bo vreme S P R E M E N
LJIVO Če ne verjamete, poglejte k zvezdam na nebu: če so zvezde
redke, bo drugi dan lepo vreme, če so goste, bo naslednje jutro grdo vreme.
LJUDSKE ŠEGE
Peter polena priklada
# V nedeljo ne smemo striči nohtov
Mnogi še verjamemo v vraže, tudi v srečne in nesrečne dni v tednu. Poglejmo si, kakšna je NEDELJA.
V Žabnici so nekdaj menili, da je srečen tisti otrok, ki se rodi v nedejo. Mnogi so si edini: kdor si striže nohte v nedeljo, bo zanesljivo nesrečen ves teden.
V nedeljo se ne sme ničesar delati. Na Martinj vrhu so bili prepričani: kdor gre v nedeljo lovit ribe, bo ujel kačo. Še huje je, če gre v nedeljo na lov: po smrti se bo v temnih nočeh brez glave plazil naokoli, mi pa bomo ponoči poslušali njegovo strašno tarnanje in žvižganje.
Ob Petrovem (28. junija) se mora začeti vročina, kajti Peter »polena priklada.« Proso mora biti, pravijo okoli Škofje Loke, že tako veliko, da se lahko vrana v njem skrije. Ob tem času utihne kukavica in odleti takoj, ko zagleda na njivi rženo kopico.
V Cerkljah verujejo, da je na Petrovo kača okoli češnje ovita, zato se na drevo ne sme plezati. Šega prepoveduje plezanje po češnjah, ker se potem zanesljivo zgodi kaj hudega.
Peter je zavetnik ribičev, a tudi na Gorenjskem so se mu nekdaj zelo priporočali za srečno zadnjo uro. Kmetova skrb za letino je bilo na Petrovo predvsem vreme, saj ob tem času ne sme biti dežja: Kadar na Petrovo grmi, tisto leto l ešn ikov in orehov n i . . .
MLAJ IN PRIDELKI
Mlaj ima veliko moč na poljske pridelke. Ob mlaju, pravijo, se ne sme niti sejati niti žeti in ne trava kositi. Sploh pa ne sekati ali cepiti drevja, ker potem rado »sčrvi.«
Se krompirja se v mlaju ne sme okopati, ker potem rad gnije. Kmetje se še danes drže pregovora: Ob starem orati, tri dni po mladem sejati, pa vse dobro obrodi.
NAGRADNA KRIŽANKA i )
AB0RTIV
OTOK PRED VENEZUELO
JMET SLOG PREO
GOTIKO
DELUJ0Ć JAPONSKI VULKAN
NIKOLA TESLA
ZNAMKA ŠVIC UR
ITALU M0Š IME
JUNAK ENEIDE
KONJSKI TEK
AVTOR KRIŽANKE
R N0Ć
ŠPANSKO RUDARSKO.
MESTO
KRONIST LETO PISEC
ŽIVEC
ZDRAVILO
LANTAN
TASS0VA PASTIR
SKA IGRA
VOLUMEN
PESNICA SEIDE.
GLAVNO MESTO PERUJA
AM FILM IGRALEC ISTEVEI
DALMAT ŽEN IME
JEZERO V TIBETU
POKRAJINA V VIETNAMU
ST ČEŠKI ŠAHIST
" REDEK -
ELEMENT
ST NAČIN CERKV PETJA
AFRIŠKA DRŽAVA
VEDA 0 PRIDELAVI VIN. EN0-L0GUA
NEM MLM IGRALKA
DOR
BIVŠI U-GANDSKI DIKTATOR
AMIN
ŠPANSKI SP0LNIK
TOVARNA V KAMNIKU
DEL ROKE
STANE ROZMAN
PODPORNI STEBER V PODOBI ŽENSKE
SL PEVEC iN PEDAGOG
SOTOCNI-CA DRINE ELEKTRIN
BRAT V GR _MJL0JL._
BELA SUŽNJA V HAREMU
MESNA JED
IVO ANDRIC
STARO-SLOVAN
SKA ČRKA
IGRALKA RlNA
ST ITALU SKLADATELJ iDO-MENICOi
SREDO ZEMSKA
OKRASNA RASTLINA
BLAGO AM FILM IGRALKA LUPINO
SREDIŠČE ŠVIC
KANTONA AARGAU
MUZEJSKI DELAVEC
NRAV0-SL0VEC
SOKRATOV T0ZlLEC_
ŠARA ROPOTIJA
PREVOZ, PRENOS BLAGA IN
OSEB
RIMSKA 2
RAZSTAVNA DESKA
JADRANSKI OTOK
ANTON N0VAČAN
LESK0VAC
ITALU PISATELJ SVEV0
TURČUA
ZA BARVE SLEPA OSEBA
DALMAT ŽEN IME
HOTELSKI DELAVEC
( K Q ) S J B S S J J © I E n G L A S 1 2 . S T R A N Š P O R T I N R E K R E A C I J A PETEK. 26. JUNIJA 1987
Atletski troboj Grčije, Francije in Jugoslavije v Kranju
Ker se vse bolj približujeta datuma 4. in 5. julija, ko bomo v Kranju lahko priča velikemu atletskemu tekmovanju — troboju moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije, Grčije in Francije, je verjetno prav, da obiskovalce te velike športne prireditve seznanimo z nastopajočimi reprezentancami. Ker rok za poimenske prijave še ni potekel, za obe gostujoči reprezentanci še ni moč z gotovostjo navesti seznama nastopajočih. Za jugoslovansko reprezentanco pa to že lahko storimo — zlasti glede na zadnje nastope najboljših preteklo soboto in nedeljo v Sarajevu v okviru tekmovanj za atletski pokal Jugoslavije, k i so bila seveda tudi izbirna za sestavo reprezentance. Tako lahko v Kranju računamo z nastopom naslednjih reprezentantov:
100 m — Rudež in Petaković (event. Kolar), 200 m — Knapič in Aras, 400 m — Knapič in Popovič (event. Mačev), 800 m — Po-povič in Stojilovič (event. Melnjak), 1.500 m — Zorko in Devic, 5.000 m — Sekulič in Devic, 10.000 m — Vindiš in Paunovič, 110 m ovire — Kolar in Kabič, 400 m ovire — Kopitar in Karavlič, 3.000 m ovire — Crnokrak in Maričevič, višina — Apostolovski in Fižuleto, daljava — Stekič in Petrovič, troskok — Kožul in Vel i -mirovič, palica — Šarčevič in Kranjc (event. Georgijevski), krogla — Saračevič in Lazarevič, disk — D. Mustapič in Peric, kopje — Krdalič in I. Mustapič, kladivo — Pavlinič in Hađić, 4 x 400 m — Knapič, Pavlovič, Mačev, Popovič.
ŽENSKE: 100 in 200 m — Šinkovič in Ištvanovič, 400 m — Čolovič in Domine, 800 m — Čolovič in Bajer, 1.500 in 3.000 m — Pajkič in Rožič, 100 m ovire — Papič in Jošič, 400 m ovire — Domine in Rakita, skok v višino — Tanovič in Petrovič (event. L ih -teneger) daljava — Dančetovič in Sušič, krogla in disk — Nagy in Golubovič, kopje — Jazbinšek , Pire, 4 x 400 m — Rakita, Bačnik, Domine, Colovič, 4 x 100 m — Suzič, Filipovič, Ištvanovič, Šinkovič.
Aduta naše reprezentance sta nesporno med moškimi metalec kopja Sead Krdalič, med ženskami pa Slobodanka Čolovič, k i ima letos v teku na 800 m še vedno najboljši rezultat na svetu. Od domačinov sta v reprezentanci Goran Kabič v teku na 110 m z ovirami in Simon Rudež v teku na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Kabič svoj najboljši rezultat v tej disciplini izboljšuje tako rekoč iz tekme v tekmo, (zdaj že 14,67), Rudež pa, ki je pred kratkim izboljšal slovenski rekord (10,51), se bo verjetno skušal pred domačim občinstvom rehabilitirati za diskvalifikacijo na finalu atletskega pokala Jugoslavije v Sarajevu.
Prav zadnja tekmovanja v Sarajevu in začetek letošnje sezone kažejo, da so številni naši reprezentanti dobro pripravljeni, tako da bomo ob primernih vremenskih razmerah lahko priče vrhunskim rezultatom. M . Sagadin
V padalstvu se poskušajo tudi ženske
Enakopravnost v zraku
I^esce, 23. junija — Alpski letalski center Lesce-Bled je tudi letos organiziral pudulski tečaj. Prijavilo so jo tridoset kandidatov iz vseh gorenjskih občin in tudi od drugod, največ iz Radovljice in okolice. Skoraj polovica tečajnikov je obupala že med učenjem vremenoslovja, teorije in tehnike skoka, padalskih predpisov, zgodovine padalstva, poznavanja padal in padalske opreme. Zdaj j ih vztraja še sedemnajst — trinajst fantov in štiri dekleta, dve iz Nove vasi pri Radovljici in po ena iz Kranja in z Golnika. Vsi so prejšnji petek uspešno prestali padalski krst — prvič v življenju so z varnimi, avtomatskimi padali na hrbtu poskakali iz letala v osemsto metrov globoko zračno brezno.
Je bdo mlade padalce in padalke (večina je stara od šestnajst do osemnajst let) kaj strah? »Seveda j ih je bilo in j ih še bo vse do stotega, dvestotega skoka. Tudi mene je bilo,« je dejal izkušen padalec Dušan Intihar, ki skupaj z vodjem tečaja Dragom Bunčičem, Srečom Medvenom, Darkom Svetino in Janezom Ša-faričem uči fante in dekleta padalskih /nanj in spretnosti. »Najpomembnejše je zlaganje padal. Začetnikom je treba vseskozi gledati pod prste, j im biti za petami. Ničesar nočemo prepustiti naključju. Napake so lahko usodne, odgovornost za nesreče prevelika,« je dejal Dušan Intihar.
Mladi padalci so do torka, ko smo se mudili na leškem letališču, skočili že petkrat, do konca tedna bodo še osemkrat do desetkrat, vedno z varnostnim, avtomatskim padalom. Po petnajstem skoku bodo začeli sami odpirati padala, najbolj vztrajni pa si bodo do jeseni »nabrali« že po petdeset skokov, kar je pogoj za opravljanje izpita za špor tnega padalca.
»Doslej so se še vsi skoki končali srečno, brez poškodb,« je dejal Dušan Intihar. »Pri začetnikih, ki še znajo krmarit i s padalom in pristajajo tudi zunaj označenega kroga, je še posebej nevarno, da si poškodujejo noge. Posebni visoki čevlji s trdimi podplati ublažijo pristanek, ne morejo pa nadomestiti izkušenj . Letos smo vse skoke snemali z video napravami, si j ih skupaj s tečajniki ogledali in ocenili posamezne faze skoka.«
Spodbudno je, da se v padalstvu poskušajo tudi ženske. Vsako leto se j ih sicer nekaj prijavi na tečaj , vendar se j ih večina premisli že pred prvim skokom. Irena Avbelj (iz lanske generacije) je prva, ki je doslej opravila tudi izpit za špor tnega padalca. Se j i bodo letos pridružile še druge? »Osip je vsako leto zelo velik,« pravi Dušan Intihar. »Iz vsake skupine tečajnikov ostane v centru in se posveti špor tnemu padalstvu le dvojica ali trojica.«
C. Zaplotnik
Jutri rallv Loka
Na startu vsi najboljši Skofju I .oka, 25. junija — HO posadk je prijavljenih za letoš
nji rallv Loka, ki bo štel za republiško in državno prvenstvo. Na startu bodo vsi najboljši: Kiizmič —Banič, brata Pirjevec, Zrnec— Nartnik, pa znane loške posadke Flego —Luznar, Oblak — Prosen, Mlakar —Mlinar, Furlan —Damjan in Dolenc—Potočnik.
»Start rallvja bo jutri , 27. junija, ob osmih zjutraj pred športno dvorano na Podnu,« pravi sekretar prireditve Ivan Križaj. »Posebno mikavne bodo hitrostne preizkušnje Lubnik, Dražgoše, Rovtarica in ponovno Dražgoše. Prvi del rallvja bo končan približno opoldne, drugi del, v katerem bodo hitrostne preizkušnje ponovljene, pa se bo začel ob 13. uri. Rallv bo končan predvidoma ob pol šestih, slovesna razglasitev rezultatov pa bo ob 20. uri v športni dvorani na Podnu. Izredno smo hvaležni škofje
loškemu združenemu delu, k i nam je izdatno pomagalo pri orga nizaciji prireditve, prav tako pa tudi krajevnim skupnostim, kjer bo potekalo tekmovanje. Pozivamo gledalce, naj bodo disciplinirani, saj ima Škofja Loka bogato tradicijo motociklist ičmh priro-ditev, pa tudi v prihodnje jih še namerava organizirati « j K.
Za jubilej nogometašev Nakla kakovosten turnir — Nogometni klub Naklo slavi letos pol stoletja delovanja. Razen preteklih uspehov, ko je bila naklanska ekipa tudi finalist pokala marša la Tita v Sloveniji, je letos izredno uspešno nastopala v zahodni članski območni slovenski nogometni l i gi. Naklo je po treh letih nastopanja osvojilo doslej najboljše sedmo mesto. Pomlad je bila še posebej uspešna , saj na petih gostovanjih Naklo ni bilo poraženo . V počasti tev jubileja bo v nedeljo popoldne v Naklem kakovosten turnir. Razen domačinov bosta igrala še Rudar iz Trbovelj in moštvo S A K iz Celovca, moštvo Slovencev, k i je v vrhu koroškega nogometa. Začetek turnirja bo ob 13,45. Ob 14. ur i bo tekma Naklo : S A K , ob 15,45 S A K : Zidar in ob 17,30 Naklo : Rudar Trbovlje. Na s l ik i moštvo Nakla. Stojijo (od leve proti desni) Dane Jošt, vodja kluba, M i r k o Anko, Janez Križaj, Jani Bohinc, Boris Križaj (kapetan), C i r i l Žontar , Said Mehič, Darjan Jošt in trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar, čepijo pa (od leve) Tomaž Jelovčan, Robert Lunar, Andrej Jošt , Roman Zaplotnik, Franc Fuks, Marjan Mihelič, Borut Ažman in Marko Golič. (D. Jošt) — Foto: F. Perdan
P o š t a r j i p l a n i n c i v K r m i
Srečanje športnikov Železne Kaple in Kranja
V e č i n a z m a g v
K r a n j
Železna Kapla , 22. jur — Letošnja tradicione srečanje predstavnikov bratenih in sosednjih občin Kranja in Železne Kaple j e | bilo preteklo soboto in nede ho. V soboto zvečer je bilo 1
Železni Kapl i srečanje delH gacij obeh mest oziroma ob* I čin, kjer so ocenili dosedanja sodelovanje in se dogov orili za delo v prihodnje, v nedelj0] pa so imeli glavno bese športniki . Na Koroško so šli kranjski tenisači, igra namiznega tenisa, šal strelci oziroma lovci ter gometaši . Večino zmag so ] brali Kranjčani , le v st skem tekmovanju lovcev bili gostitelji boljši.
Naslednje srečanje bo pr1' hodnje leto v Kranju.
Kranj , 14. junija — Na občnem zboru pri Kovinarski koči v K r m i se je v prelepem vremenu zbralo nad 100 članov planinskega druš tva kranjskega Podjetja za ptt promet. Za dobra dva avtobusa j ih je bilo, od Kra nja do Jesenic. Za uvod občnega zbora je zapel pevski zbor, nato pa je planince nagovoril predsednik Bavdek. Prebral je poro-
Tudi letošnjo zimo
čilo o delu. Organizirana je bila cela vrsta izletov, k i so se j ih udeleževale manjše skupine planincev, dva pohoda pa sta bila množičnejša: tradicionalna hoja na Triglav in pohod Po stezah partizanske Jelovice. Precej članov društva pa je samohodcev in se ne udeležujejo množičnej-ših pohodov v gore. Sledil je kulturni program, v katerem so so
delovali harmonikar Albin , pevci, klarinetist Borut, Angelca iz Gorij , pa najmlajši ter duet god- I g r a l k e cev na orglice in perilnik. Prijetno je bilo družabno srečanje, nekateri pa so krenili do snežišč na bližnjih pobočij. Kranjski poštarji planinci načrtujejo letos spet vzpon na Triglav, prvi izlet, šli bodo na Blegoš, pa bo že v nedeljo, 28. junija. I. Korošec
S k r b z a m l a d e
Kranjska gora, Bohinj in Planica Kranj, 17. junija — Na kole
darski konferenci Mednarodne smučarske zveze FIS, k i je bila v Saalbachu v Avstriji , so sprejeli koledar na jpomembnejš ih smučarsk ih tekmovanj v tej sezoni. Jugoslaviji so ponovno dodelili že tradicionalne prireditve. V Kranjski gori bo 19. in 20. decembra moška tekma za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu, enaka tekma za ženske pa bo 30. in 31. janunria na Pohorju. Planica je spet dobila f i nale tekmovanja za svetovni pokal v smuča r sk ih skokih. Finale bo 26. in 27. marca prihodnje leto. Med organizatorji vel ikih
tekmovanj ostaja tudi Bohinj. Tam bo 16. decembra tekma svetovnega tekaškega pokala za ženske na 10 kilometrov v prosti tehniki.
Razen teh velikih smučarskih tekmovanj bodo pri nas še tekme FIS, tekmovanja za evropski in alpski pokal ter druge lovorike, kar pomeni, da nam FIS zaupa. Med drugim smo konec maja izredno dobro organizirali zasedanje predsedstva FIS v Dubrovniku. Predsedstvo FIS se bo ponovno sestalo jeseni in upamo, da bo ostalo zvesto svoji odločitvi z majskega zase
danja, da 191 metrov ni več omejitev pri poletih na smučkah in da planiške velikanke ne bo treba zmanjšat i , kot zahtevajo nekateri nasprotniki poletov. Fisa je to zahtevo enkrat že zavrnila, vendar pa terja izredno stroga merila za delo žirije in organizatorja tekmovanja v poletih.
J . K .
Kranj , 21. junija - Pr i koš*r
karskem klubu Sava Commen* katerega članice igrajo v II. zni ligi, skrbi za podmladek r kl icni trener Anton Erlah. .
Kadetinje so bile na močrtf mednarodnem turnirju v FraJ^ j i in zmagale med vrstnicam 1
Z R N , Poljske in Francije. Ig'* tudi v gorenjski ligi in vse kaz. da se bodo uvrstile na rep11, ško prvenstvo. So četr te v d*** vi , igralka Simona Čufer p* |J članica slovenske reprezenta ce. Tudi pionirke računajo /* uvrstitev v polfinale slovens* ga prvenstva, igralke Elizab?' Troha, Lenka Podrekar, Gol*3
ka Žnidar, L i l i Fojkar in Ve 5 ^ Gerbajs pa se bodo udeležile s ' venskega pionirskega koša r i^ skega tabora. Trener Anton lah se bo avgusta udeležil sp^ alnega šolanja v Belorusiji- '
D. H-
Špor tne igiv slovenskih uvtoprevoznikov - Konec minulega tedna so bile v Kranju tretje špor tne igre slovenskih avtopre-vo/nikov, k i j ih je organiziral Alpetourov tozd Potniški promet. Šoferji so tekmovali v streljanju, spretnostlti vožnji, šahu, kegljanju, balinanju, nogometu, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. V Kranju so se dogovorili, tla bodo prihodnje igre v Novem mestu, organizirali pa j ih bodo Gorjanci. V streljanju je zmagal Izletnik i / Celja, v spretnostni vožnji Alpetour, v saltu ( ci tus i / Maribora, v kegljanju Certus iz Maribora, v balinanju Alpetour Kranj, v nogometu Avtoprevoz Murska Sobota, v namiznem tenisu Gorjanci iz Novegu mesta in v vlečenju vrvi Alpetour iz Kranja. V generalni uvrstitvi je /manal Alpetour, ki je zbral Ki to« k. Drugi je bil Certus iz Maribora, tretji Izletnik iz Celja, ce l i lo mesto delita Gorjanci Novo mesto in Komunalno podjetje Ptuj, seslo mesto pa je MVOJU a\(opromet i / Murske Sobote. Športno srečanje so združili tudi s pogovorom predstavnikov podjetij o računa ln i škem vodenju potniškega prometa. (J. K.) — Foto: G. Sinik
V a b i l a ,
o b v e s t i l a ,
p r i r e d i t v e Turnir na Kokri« i — NogO
metna sekcija Športnega društva na Kokrici prireja jutri in v nedeljo turnir v malem nogometu. Sodelovalo bo tudi moštvo državne reprezentance v smučarskih skokih in žensko moštvo, ki bo igralo v nedeljo ob Iti. uri. Oba večera bo veseli večer ob Ćukovi jami Za razve dnlo bo l^ral Alpski kvintet Triglav.
Nogometaši v Zulo^u — V počastitev dneva borca bo v Za Ionu pri Cerkljah turnir v mu lem nogometu, Prijave sprejemajo do 1. julija, ko bo žrebanje. Prijave sprejema Marko Markova, telefon 41! ,r)7'2. Številu ekip je omejeno.
Kros Staneta Žagarja — Športno društvo Srednja Dobrava prireja v soboto, 27. junija, tradicionalni kros Staneta Žagarja. Start bo ob 1H. uri pred nasil.skim (lomom na Srednji Dobravi. Prosta bo dol-na 7 kilometrov. Startnimi |e ')(!() dinarjev. 1'njave sprejema Janko .lese, Spodnja Dobrava 9, Kropa, prijaviti pa se ho mu I;IHT se pol med pred startom
Kronoiiietei \ Mrastjo - Š|) ,Jakob Štucin H rastje Prebace v 1i prti eja \ nedelji >, liti. junija, ob 9. uri sedmi medkluhski kolesarski kronometer. Proga bo dolga 9 kilometrov. Prijave sprejemaj«) pol ure pred st.u toni Pokrovitelja prireditve sta A^iomehanika Kranj in Zvezda Kranj.
Notni turnir v malem nogo metu — Jutri organizira \ ' K Stripi i/. Sv. Duha turnir v ma leni nogometu Zat «'l se bo oh Iti. uri in trajal do noči. Prijavnimi je 5,000 dinarjev. Turnir bo na igrišču v (iorajtah.
S p l a n i n c i p o
K o b a n s k e m
Kranj , 22. junija - II m 1 1
sko društvo Kranj organiz'f v soboto in v nedeljo, 27. 1
28. junija, dvodnevni plan1'1
ski izlet po Kobanskem. | z ' v
tniki bodo odšli iz Kranja^ soboto z vlakom ob 5,43-Ljubljani bodo prestopil' 1 1
pospešeni vlak do Maribor 3/ od koder bodo do Mute p o t j vali z avtobusom po do 1» . Drave. Izletniki bodo P r
f
dan pešačili do Pernice, kj bodo prenočili, drugi dan P. bodo prek Košenjaka krer>w do Dravograda, od koder bodo prek Maribora in W l bljane vrni l i v Kranj . Vs&. izletnik mora kupiti P ° v r . * 0
no železniško vozovn l C U
Kranj Maribor-Kranj. V*})* vite se nu Planinsko d r U Š £ L
idi rezervacij«« prenočiš v Pernicah. Oba dneva bo r>u
je za okrog 12 ur, izlet p a bosta vodiki Igor lan Šinkovec.
Kloar in
J . K.
M1
S k a k a l c i n a G o r e n j 1
S a v i i n v S t r a ž i š č u
Kranj, 23. juniju — Smu£*2ff skakalni klub Iskru Delta * glav iz Krunju prireju J 1 1 ^ 1 , ^ ! 1
nedeljo dve tekmi smuča1" ^ i -skakulcev nu plastičnih s^^f nicuh v okviru 12. tednu sm11
0t skih skokov v Krunju. J u t ' " s K i l
16. uri bodo na 12 metrski .0-kaline i na Gorenji Savi ** Ool> vali pionirji do 9 let, v nede'J^l 10. uri pa na 15 metrski *k* j t nit i v Stražišču pionirji do 1» „* Zaradi obnove letos tok«?«". 35 in 55 metrski skaka ln i ' bo.
Kokr i sk i ocen« i tudi odlični športniki — Ob koncu šolskeR* leta so v osnovni soli na Kokric i pripravili i a/stavo o interesnih dejavnostih v soli in uresničevanju učnega programu. Z* popestritev ru/stuve so poskrbeli člani smuča r ske sekcij* športnega društva na Kokri« i . nekdanji in sedanji u««-n< i s , )
I«', ki razstavljajo svoj«- špor tne trofeje: pokale, kolujnc dttina pri/nanju. Kokrišku smuča r ska sekcija iiiiu 42 kuteg"' n / i i u n i h tekačev. o«l katerih jih j«- <» v i epi «•/«-ntun« nil i sch'k' cijuh. Zu uspehe imajo veliko /uslug tudi starši tektnovuU'** tei trenerji Vinko (»rasi«, Ludvik lepimi, Jože Vavpoti« i " Andi« i ( V i n i . (.1. K.) — l'oto: I'. IVnlan
K. 26. JUNIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 1 3 . S T R A N ( ^ i m i l ^ l E S G L A S
Zaradi preselitve v novo skladišče SPC KOKRA KRANJ in prenove prodajalne Tekstil organiziramo po sklepu DS TOZD Maloprodaja
K r a n j
29. junija 1987 od 10. do t?, ure v skladišču K O K R E v KŽK Hrastje
K u p l j e n o b l a g o i n o p r e m o s o k u p c i dolžni p r e v z e t i i n o d p e l j a t i t a k o j p r i n a k u p u .
»UGODNO« »UGODNO« »UGODNO« »UGODNO«
r I Z B R A L I S O Z M f l S
V MERKURJEVI prodajalni BARVE LAKI ŠKOFJA LOKA na Mestnem trgu 2 8 so dobro založeni s sredstvi za beljenje JUPOL J U B K O l O R in drugim. Imajo tudi dobro izbiro barv in lakov za avtomobile, les in kovino, imajo tudi pribor za avtomobilsko nego ter druga čistilna in pralna sredstva.
Iskra J S K R A K I B E R N E T I K A Industrija merilno-regulacijske >n stikalne tehnike K R A N J , n. sol. o. Delavski svet TOZD INŽENIRING razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: J- V O D J A R A Z V O J N O - T E H N O L O S K E G A S E K T O R J A 2 - V O D J A P R O J E K T I V E P R O C E S N E IN TEHNOLOŠKE O P R E M E 3 - V O D J A P R O J E K T I V E M E R I L N O - R E G U L A C I J S K I H SISTEMOV J- V O D J A P R O J E K T I V E A V T O M A T I K E 5 - VODJA P L A N S K E G A S E K T O R J A J- V O D J A G O S P O D A R S K E G A S E K T O R J A
V O D J A P R O I Z V O D N E G A S E K T O R J A 8 - V O D J A K O N T R O L E K A K O V O S T I Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, zahtevamo še naslednje: ~~ v>soka izobrazba e lektrotehniške (pod zap. št. 1), ekonom
ske (pod zap. št. 6), oziroma ustrezne tehniške ali organizacijske smeri r.ti ostale delokroge
~~ 5 let ustreznih delovnih izkušenj "~ znanje tujega jezika j— pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju
kadrovske politike v občini Kranj. Delavci bodo imenovani za 4 leta in so lahko po končanem n^artdatu ponovno imenovani. Komisija za delovna razmerja D E L O V N E S K U P N O S T I objavlja prosta dela in naloge: J. S O D E L A V E C v službi kvalitete ZA R E K L A M A C I J E GOTOV I H I Z D E L K O V 2 T E H N I K - K O N T R O L O R v vhodni kontroli 3 - V O Z N I K T O V O R N E G A A V T O M O B I L A v področju komerciale
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: P°d 1:4 letna srednješolska izobrazba elektrotehnične ali
strojne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj P°d 2:4-letna srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri
— šibki tok, lahko tudi pripravnik P°d 3.:3-letna srednješolska izobrazba avtomehanske smeri z
izpitom B in C kategorije, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z® razpisana dela od tč. 1 do 8 pošljejo v 15 dneh po razpisu, n a objavljena dela od tč. 1 do 3 pa v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 84<)()0 Kranj .
M L A D I N S K I SERVI
Str i t ar j e v a 5 KRANJ
KRANJ
T e C A J I RAČUNALNIŠTVA
CpLOSNl <UVOPNV> TCCAJ RAČUNALNIŠTVA IN 1 NI ORNATI K l »< ur, ,»r,* 100.000 -1in na ,>s»t>n
WM JI v m Hl* IUIP1L NORD STAR . <--#r»« 120,000 Ur, n«
P*'l ) .'A UPRAVLJANJI POPATKOVN1N1 PAJ01LKAN1 4BASC 111 4 M/ , :rn« / J*.. 000 'Ur, r> * .'.»•*>.•
1J ti L JO NAKOCN1KA URO AN 1.' I RANO NASLOVNI 11HC Ti ČAJI V *ATlHl PO tOCI NAROČNIK.
*4<N'UJC M0 APLIKATIVNO PROORAHJ.KO OPRI HO NA OSCBHIH UH*tNl,iH 1BN PC KT/AT IN ISKRA DELTA PARTHIR.
*CLJ1 NAKOCN1KA VRLINO OLIVI l AVI NA t A 1 N III RAČUN Al N 1 K 1 H .
DODATNI INIOANACIJl PO T L L t F ONU 064/26 398 IN 26-397
U P R A V A INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA G O R E N J S K O K R A N J
objavlja prosta dela in naloge 1. E L E K T R O E N E R G E T S K I I N S P E K T O R Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja 2. G O Z D A R S K I I N S P E K T O R Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti — smer gozdar
stvo — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja 3. I N S P E K T O R P A R N I H K O T L O V Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti — strojna smer — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja
4. S A N I T A R N I I N S P E K T O R Pogoji: — višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti — sanitarne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja Za vsa dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Strokovni izpit iz delovnega področja se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj — splošne službe, Trg revolucije 1, Kranj . Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
i z k o r i s t i t e u g o d n o s t i
š e p r e d d o p u s t i . . .
Od 10. do 30. junija
t O / p o p u s t
za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR
Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km.
AIs t rJJ I Blagovnica 1
sjjr Kra nj l o a r b a r
O b n a k u p u p o v p r a š a j t e š e z a d r u g e u g o d n o s t i
SOZD Petrol DO Gostinstvo TOZD Gostinski obrati Ljubljana Titova 66, 61000 Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas za PE Snack bar Voklo
1. K U H A R - več delavcev Pogoj: poklicna gostinska šola 2. TOCAJ — več delavcev Pogoji: poklicna gostinska šola, 1 tuji jezik aktivno, 2 pasivno i O B R A T N I BIJVGAJNIK - več delavcev Pogoji: poklicna gostinska ali trgovska šola, 1 tuji jezik akti
vno, 2 pasivno 4. SNAŽILKA - ena delavka Pcgoj: osnovna šola
Poskusno delo pod točkami 1, 2 in 3 traja 3 mesece, pod 4 pa 2 meseca. 1 'i iseben p< i)>o|
-veljaven živilski pregled Prijav«' sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po koncu prijavnega roka.
ALPETOUR
TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
OBVESTILO Potnike v mestnem prometu na področju Kranja in Škofje Loke obveščamo, da bodo od 1. julija 1987 v uporabi novi žetoni.
Stari žetoni so veljavni do vključno 30. junija 1987. Če se bo spremenila cena, jih bo z doplačilom možno zamenjati, a le v upravi tozda Potniški promet — Kontrola trženja od 29. junija do vključno 31. julija 1987 v času od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure.
Po 31. juliju 1987 starih žetonov ne bo več možno zamenjati. Novi žetoni bodo v predprodaji od 29. junija dalje na običajnih predprodajnih mestih. Za potrebe prevozov 29. in 30. junija bo stare žetone mogoče kupiti samo na avtobusnih postajah v Kranju in Skofji Loki.
^ = z a v a r o v a l n a s k u p n o s t tr iglav
n.sol.o. Ljubljana G O R E N J S K A OBMOČNA S K U P N O S T n.sol.o. Odbor za medsebojna delovna razmerja v delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
CENITEV S K O D IZ A V T O M O B I L S K E IN SPLOŠNE O D G O VORNOSTI IN Z A S T O P A N J E P R E D S O D l S C l NA OBMOČJ U J U G O S L A V I J E Za opravljanje teh del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri — da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima pravosodni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 90 dni. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisano prošnjo pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj , Old-hamski- 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka.
mira stavbno in pohištveno mizarstvo, Radovljica, Šercerjeva 22
Delavski svet razpisuje
IPO - D I R E K T O R J A D E L O V N E O R G A N I Z A C I J E
Za to delo je lahko imenovan kandidat, k i poleg splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: — da ima najmanj V. ali VI . stopnjo strokovne izobrazbe eko
nomske, organizacijske ali lesne smeri — da ima s V. stopnjo 5 let, s VI . stopnjo pa 4 leta delovnih iz
kušenj v poklicu — da ima pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — da ob kandidiranju predloži zamisel o realizaciji razvojne
ga programa delovne organizacije — da ima pozitivni odnos do samoupravljanja
Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj pisne \Jloge z dokazili pošljejo na naslov: M i r a Radovljica, Šercerjeva 22, s pripisom vloga na razpis, najkasneje 8 dni po objavi. Kandidati bodo oizidu razpisa obveščeni najkasneje 30 dni po izteku prijavnega roka.
( ^ I I M S g c J © 3 E S G L A S 1 4 . S T R A N . MALI O G L A S I , O G L A S I , O B V E S T I L A
P E T E K , 2 6 . J U N I J A 1 9 8 7 ,
M A U O G L A S I
tel.:27-960
t o i l l a Prodam VOLVO 343 DL s plinsko
napeljavo. Predoslje 1 10362 Prodam 2 novi GUMI semperit 155 x
13 in 2 malo rabljeni semperit. Tel.: 57-197 10364
Prodam MZ 250 Logonder, Strahinj 51 10368
Ugodno prodam OPEL KADET 1200 C, starejši letnik. Zg Bitnje 206, od 18. do 20 ure 10369
Prodam otroško KOLO BMX in trim TV č r n o - b e l i . Te l : 77-325 10370
Prodam KOMBI, letnik 1980, prevoženih 37000 km. Tel.: 74-544, informacije vsak dan popoldne 20001
V W 1200, zelo ohranjen, letnik 1974, prodam za 135 S M Jože Ivanin, Gol-nik67 10002
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984 Ogled popoldan. Gorice 33, Golnik
10003
Z 750, letnik 1977, prodam za 65 S M . registriran vse leto Asim Sabič, Ravne 17, Tržič 10006
ŠKODO, letnik 1976, ugodno prodam. Letence 20, Golnik 10007
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Matija Kapler, Planina 60, Kranj 10008
Prodam J U G O 55 Tel : 27 871 10014
KOMBI tranzit ford, letnik 1979, do-bro ohranjen, prodam. Ivan Sršen, Loka Trzinska 25, Mengeš 10015
126 P, letnik 1984, 22 000 km, prodam. Tel.: 80-575 10016
Prodam Z 750, letnik 1982 Ivan Štu-lar, Mlaka, Golniška c. 98, Kranj, tel.: 25-369 10017
Z 101 super, letnik 1980, ohranjen, obnovljen, registriran do 17. julija 1988, prodam Luže 63 10018
Prodam R 4, obnovljen, letnik 1978 Tel.: 47-536, od 16. do 20 ure 10021
Prodam Z 1300. Zupan, Breg ob Savi 85, tel.:40-314 10022
Prodam dobro ohranjeno Z 101 con-fort, letnik november 1979 Gaberk 16, Škofja Loka 10023
Prodam Z 101, letnik 1978 Ogled po 15. uri Bntof 114 10025
Z 750, starejši letnik, obnovljena karoserija in motor, ugodno prodam Boris Žnidaršič, Kladje 10, Gor vas, tel.: 69-923, popoldan 10027
CITROEN GS, starejši letnik, ohra-njen, ugodno prodam. Tel : 70 015
10028
Poceni prodam VVARTBURG, letnik 1976, celega ah po delih Tel.: 28-657
10031
Ugodno prodam T O M O S A V T O M A TIK in APN 6. Zg. Bitnie 228 pri puškar ni 10033
Prodam FORD 17 M, letnik 1970, registriran za eno leto Podgoršek, Vele sovska 24, Šenčur 10036
R 5, letnik 1976, prodam ali menjam Tel.: 43 167 10043
Z 101, letnik 1978, ugodno prodam Džaferovič, Frankovo naselje 69, škof ja Loka 10047
Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1978 Alo|Z Bračič, Kumerdeieva 16, Bled 10055
Ugodno prodam starejšo, vendar vozno in registrirano Z 101 Alpska 3, Bled, stan 31 10062
Prodam SPAČKA, letnik 1975 Tene tiže 42 10066
Prodam FIAT 126, letnik 1981 Tel 80 641 10068
i n o v o ; E X P R E S S ŠIVILJSKA P O P R A V I L A
Na Planini v Ulici V. Vlahoviča 5 je odprt lokal z express šiviljskimi popravili. HITRO IN SOLIDNO vam opravimo storitve, kot so menjava zadrge, krajšanje, ožanje hlač in kril, krpanje, zarobljenje, šivanje gumbov itd.
ODPRTO: V S A K DAN od 12. do 16. ure
sobota in nedelja zaprto! P R I P O R O Č A M O SE ZA OBISK!
N 0 V 0 P
MAZDO 1200 prodam Vidic, Grad-nikova 71, Radovljica, tel.: 74-990
10069
Prodam 7 let staro LADO 1600. Tel.: 22-577 93_H
Prodam FIAT 132 2000, letnik 1980, in BALDAHIN, zimsko - letni, za prikolico adria. Tavčar, Virmaše 70, Škofja Loka 10072
Prodam Z 101, letnik 1981. Jungič, Alpska 15, Bled 10075
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1977. Porenta, Podlubnik 7, Škofja Loka 10076
Prodam KATRCO, letnik 1977, registrirano do maja 1988. Tel.: 69-779
10080
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, registrirana za celo leto. Vilfan, Zg. Bitnje 61A 10081
CX, kot nov, (karavan original) školjko za jugo, spredaj delno karambolira-no, in otroški VOZIČEK za dvojčka ( italijanski). Sebenje 5/a, Križe 10086
FIAT 126, letnik 1983, prodam. Tel : 77-945 10087
Prodam avto S U N B E A M 1250, rdeč, odlično ohranjen Franc Sire, Cesta na Klanec 8/b, Kranj, tel.: 25-879 10088
Prodam OPEL KADET 13 S, letnik 1983 Janez Globočnik, Voklo 72/C, Šenčur 10092
Prodam LADO 1500, letnik 1979. no-vember Ogled popoldan po 15. uri. Gregorič, Tomšičeva 70/e, Jesenice
10093
Prodam sprednje BLATNIKE, praga za LADO 1200. letnik 1976, za Z 750 streho, pokrova, stekla in platneno po krivalo ter kombinirani otroški VOZI ČEK peg. Visoko 118/b, Šenčur, Mu gerli, tel.: 45 015, dopoldan 10099
Z 101 special, letnik 79, spredaj zale teno. prodam Bobnar, Breg pri Pred-dvoru, tel.: 35 008 10100
Prodam GOLF, letnik 1982, Z 101 in Z 750, oba letnik 1978, vsi registrirani do maja 1988. Rozman, Križe 72 10101
R 4 G T i , star 2 leti, prodam. Tel : 39 632 10102
Prodam pet novih savskih G U M 165 R 13 S, druga vrsta Koporec, Juleta Gabrovška 21, Kran) 10103
GOLF JL, letnik 1982, bel, prodam Tel : 21 579 10105
Prodam GOLF L (nemški) 75, obnovljen, za 170 S M Tel.: 74 368 Lesce
10109
Prodam FIAT 128 sport Iztok Istinič, Zg Bitnje 175 pr puškami 10110
Prodam avto ŠKODA in MOTOR pri ma, oba registrirana Dolinar, Ul 1 av gusta 3, Zlato polje 10115
U S L U G A
podjetje obrtnih storitev P 0
Delavska cesta 2/b objavlja J A V N O LICITACIJO, ki bo 2. julija 1987 ob 12. uri v prostorih podjetja. V prodaji bosta:
Izklicna cena/din
400.000
600.000
1. pralni stroj Primat PS, 25 kg, PV, letnik 1980 2. likalni stroj Primet L E 141, ZP, letnik 1980
Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 2. julija 1987 od 10. do 11. ure. Varščina 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva, ki se plača eno uro pred licitacijo, je vračljiva takoj po končani licitacij i , sicerzapude. Prometni davek od osnovnega sredstva plača kupec. I/licitirani predmeti morajo biti plačani m odpeljani s kraja licitacije v enem tednu.
DEŽURNI VETERINARJI OD UK. JUNIJA
DO 3. JULIJA 1«»S7
Živinorejsko - veterinarski zavod Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer v zahodu v Kranju oz. po telefonu št. 22 781 ah 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj pa sprejemajo:
za občino Kranj : Dušan Likosar, dipl vet , Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 za občino škof ju I .oka: Davorin Vodopivec, dipl.vet., Gorenja vas 188, tel.: 68-590 za občini Radovljica in Jesenice: Dominik Hupntk, dipl vet., Jesenice, M . Tita 45 za občino Tržič: Borut Sajovic. dipl vet , Naklo, V Kejca 1, tel : 47 063 ah 79 I).).)
Prodam karambolirano R4 TLS, letnik 1979, poškodovana desna sprednja stran Ogled od 16. do 20 ure. Jurij Ružicki, Golnik 46, samski dom 255
10117
Prodam V W hrošč. Tel. večernih urah
25-903, v 10120
Prodam motorno KOLO MZ 250 TS, letnik 1980. Jože Vrhovnik, Jama 17, Mavčiče, tel : 40-368 10121
Prodam Z 101, letnik 1978. Grad 12, Cerklje, tel.:42-253 10124
Prodam Z 750 LE, letnik 1981. Kržiš-nik, Andrej nad Zmincem 22, Škofja Loka 10127
126 P, letnik 77, registriran do novembra 1987, poškodovana leva stran, vozen, z radiom, prodam za 250.000 din. Mirjana Šifrar, C. talcev 2, Škofja Loka, tel : 60-721 10128
Prodam APN 4 in APN 5 ter betonski MEŠALEC. Bogdan Kovač, Gorenja vas 61, Gorenja vas 10129
Prodam MZ 250 TS, Z 101 in PEGU-OT 404 po delih. Trata 22, Škofja Loka
10133
Prodam Z 750, letnik 1976. Albin Je-roše, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 10137
Prodam Z 101, letnik 1977. Dvorje 11, Cerklje 10140
Prodam MOTOR kros suzuki, 125 kubični, letnik 1981, za 30 S M . Ogled v soboto ali nedeljo popoldan. Marjan Kodorovič, Križe 7, Križe 10142
Prodam nov MOPED APN 6 in osebni avto Z 750, letnik november 1976 Čop, Studenčice 4/a, Lesce 10143
VVARTBURG s pomično streho, ga-ražiran, 60.000 km, prodam za 120 S M . Vinko Erat, Grajska c. 2, Bled 10144
GOLF, nemški, letnik 1977, odlično ohranjen, prodam. Zakovšek, Finžgar-jeva 8, Lesce 10148
Prodam NSU 1200 C, letnik 1973, re-gistriran, dobro ohranjen, cena 25 S M . Stane Nograšek, Predoslje 134 10149
Prodam DIANO 6, letnik 1977, obnovljena. Eržen, Poljane 63 nad Škofjo Loko 10215
Prodam Z 128, letnik 1985, registriran do februarja 1988. Tel.: 38-529
10219 Prodam GOLF, letnik 1982. Informa-
cije po 14. uri, tel.: 81-136 10220
Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Mežek, Kidričeva 36, Kranj 10223
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Sa-jovic, Hudo 14, Tržič 10224
Prodam ali menujam za večji avto FIAT 128 3P šport, letnik 1977. Feger, Cankarjeva 31/a, Radovljica 10225
Prodam FIAT 127, letnik 1973. Špa-rovec, Cankarjeva 22, Tržič 10228
VVARTBURG, oktober 1978, ohranjen, obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 27-738 10230
Prodam V W 1200, črne barve. Mar-jan Jesenovec ml., Puštal 59, Škofja Loka 10231
Prodam tovorni KOMBI Z 850 AF, letnik 1982, registriran do julija 1988. Grohar, Vincarje 16, Škofja Loka 10232
' Prodam 126 P, letnik 1978, motor DKV, letnik 1957, in dele za 126 P. Mar-jan Kralj, Puštal 26, Škofja Loka 10233
Prodam Z 750, letnik 1976. Polančec, Golnik 67, popoldan 10237
Ugodno prodam ZASTAVO 101 s plinsko napravo, letnik 1977, zelo dobro ohranjen in registriran do januarja 1988. Milan Likozar, Jesenice, Cesta talcev 7/b, tel: 83-359 10241
Prodam 126 P, letnik 1978. Za žago 8, Bled 10242
Prodam ŠKODO 110 R cupe, letnik 1976, registrirano do marca 1988 ali zamenjam za Z 101, letnik 1975 ali 1974. Tel.: 39-793 10243
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, ga-ražiran, prodam. Tel.: 26-121 10244
Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Janez Dežman, Savska 17, Ribno 10245
D R U Ž B E N I IN P R I V A T N I S E K
T O R , P O Z O R ! 1 V primeru, da vaša sept ična jama (greznica) ne funkcionira (ne absorbira — upija fekalne vode) se obrnite na poob laščeno podjetje B A L K A N , ki garantira preprečevanje nadaljnjega polnjenja. 2. Gradimo nove sep t ične jame (greznice) s pomoč jo specialnega materiala - 30 % ceneje od klasične gradnje z dol goletno garancijo. 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni ali privatni sektor.
Č e vas n a š e us luge zanimajo , dobi te informaci je po tele fonu: 061/317 313 ali 226 513 vsak dan od 7. do 20. ure.
Prodam PLATIŠČA 185 X 13 z rablje mmi gumami. Te l : 70-549 10150
Prodam KADETA Rogelj, Kranjska c. 23, Šenčur 10153
MAZDO 1500 poceni prodam No vak, Tomšičeva 42, Kranj 10165
Prodam tomos avtomatik, prevoze nih 1200 km, cena 34 S M . Zupan, Na klo, Pavle Medetove 55 10167
MATRA SIMCA TARGA, športni dvosed, registriran, cena 350 S M , pro dam Tel.: 26-984 10170
Prodam OPEL KADET, letnik 1973 Tel 27-933 10173
Ugodno prodam karamboliran avto CITROEN GS Dobnikar, Zg Brnik 132, tel : 42 733 10174
Prodam 126 P, letnik 1980, 42.000 km Tel 50 856 10175
Poceni prodam ŠKODO 100, starejši letnik, registrirano do 20 julija 1987, v voznem stanju in z veliko rezervnimi deli Ogled vsak dan popoldan Pod lubnik 321, Škofja Loka, Sorič 10176
Prodam obnovljeno in z dodatno opremo Z 750, letnik 1974 Rakovec, Tuga Vidmarja S, v petek in soboto od 18 do 20 ure 10177
Prodam Z 126 P, letnik 1979. Rogelj, Tomažičeva 8, Kranj 10181
Prodam Z 750, letnik 1978, za 40 S M . Ul 26 julija 12, Naklo 10182
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, pre voženih 20 000 km, garažiran, registra cija marec 1988, prodam Dušica Bunc, Tekstilna 4, Kranj, tel 22 430, popoldan 10183
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avtomobil Ogled po 15 url Miran Zupanec, Drulovka 43/d, Kranuj
10184
Poceni prodam dobro ohranjen VVARTBURG. letnik 1979 Pavlin. Sen. čno 34, Golnik 10116
Prodam dele za BMW, serna 3, m blatnika za FORD ESCORT. letnik 1972 Tel 79 972 10189
Zelo ugodno prodam M O P f 1) znamke rog tip poni ekspres, in mo ped. znamke tomos, štiri prestave Struževo 21 Krani. tel 27 940 10192
Prodam FIAT 126 P, letnik IttO. VIN Planine, Olsevek 39. Preddvor 10114
Ugodno prodam dobro ohranjen ZAPOROŽEC. letnik 1979 prevoženih 62 000 km m rabl|en MEŠALEC za be ton Tel 62 027 med 6 in 14 uro ob sobotah in nedeljah 62 323 101 *)'>
U g o d n o p rodan i nov AVTOMATIK v garanciji, izdelan za izvoz Kunčič. Lancovo 11, Radovljica 10198
Prodam Uri P letnik 1978 doda tno opremljen, dobro ohranjen, cena po dogovoru Rekar Titova 41. Jesenice, popoldan 10203
Prodam / 7l)<) letnik 1979 registrira no za eno leto Kuhar Župančičeva 25, Kranj - Kuje 10204
Prodam, Z 101 GT 55, letnik novem ber 1984 Tel 45 066 Prebačevo 36
10205
=3\
V S E Z A M O R J E IN D O P U S T
b o g a t a i z b i r a # kopalk 0 kopa/ni h plaščev in brisač oblačil za popoldanske in večerne sprehode ob morju # slamnikov, bižuterije, rut in drugih modnih dodatkov
3. julija od 10. do 17. ure svetuje strokovnjak iz Krke o kolekciji za sončenje SUNMIX na oddelku s kozmetiko
V e l e b l a g o v n i c a nama Š K O F J A L O K A
Prodam motorno KOLO tomos 15 SLC. letnik 1982 Podboršek Struževo 1 Kranj 10212
Prodam MOTOR tomos 14 M, letnik 1983. Tel : 74 801, popoldan 10246
Prodam otroško KOLO Tel 33 929, zvečer 10249
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik december 1976, registriran do aprila 1988 Janez Ravnik, Slap 6, Tržič 10250
Prodam CITROEN DS 19, letnik 1970, potreben manišega popravila Tel : 22-085 10253
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno Ogled petek od 14 do 18 ure. Dolenc, Jelendol 9, Tržič
10254
Prodam registrirano Z 750, celo, ali menjam za staro pohištvo Tel 36 661
10255
Prodam Z 101 confort, letnik 1982, november, garažirana Podlubnik 330, Škofja Loka 10257
R IH TLJ nov poškodovan, prodam Žepič, Praše 34, mavčiče, tel 40 002
10262
Prodam Z 750. letnik 1979 november. Brence, Hrače 17/a,Lesce 10264
Prodam 126 P. letnik 1979, registri ran marca. Tel 74 090 dopoldan ali 74 596 popoldan 10265
Z 101, letnik december 1979, pro dam Jesenice, tel 83 660 10266
Prodam FIAT 132 GLS, petstopenj ski menjalnik, registracija do aprila 1988, cena 200 S M Tel 79-811 10267
MZ ETZ 250, letnik 1984, prodam ali menjam za osebni avto Galetova 7, Kokrica 10273
Prodam FORD ESKORT, letnik 1983 Marjan Pušar, Pungert 4. škofja Loka
10274
R 4 TLS, zelo lepo ohranjen, pro dam Tel 26 255 10275
Prodam CiOl r letnik 1!)//, general noobnovlien Tel 4ti r>24 10277
Prodam ugodno T O M O S A V T O M A TIK A 3 MS. nov, nevozen Tel 39 353
10280
Prodam J U G O 45 letnik 1984 togi striran do 18 junija 1988 Brane Dimič, Begunjska 9, Vodovodni stolp 10282
Prodam dobro ohranjen R 10 regi striran do maja 1988 Vevar, Golnik 79, tel 46 416 10283
GOLF diesel, letnik 1980. ugodno prodam Rebolj, Vodtška 58 10286
Prodam Z 75o LE, letnik 1H2 (ml Urh, Bodeiče 18. Bled 10289
Prodam GILERA NGR 250, letnik ju lil 1986 Tel 70 202 10290
Prodam MOTOR tomos (.ros |unior 9o cem Stane Papler. Mlaka 3 Begu nje 10292
Slovemjales, Lesna industrija n sol o Idrija 65280 Idrija tel
065/71 855
Ugodno prodam VESPO PX 200 E. Tel.: 21-894 10300
Prodam ELEKTRONIC 90 do 40 S M , in nov preonji levi blatnik za z 101, stari tip, 1,6 S M . Gale, C. 26. julija 58, Naklo 10303
Prodam FIAT 750, letnik 1974, prva registracija 1976, in VESPO, letnik 1984. Tel : 21-418 10306
MOPED BT 50, nov, prodam za 83 S M . Tel : 79-806 10310
Prodam GOLF, letnik 1981, 48.000 km. Te l : 47-341 10311
Prodam moško KOLO senior na 10 prestav in žensko KOLO na 5 prestav, brezhibno. Tel.: 33 244 10212
Prodam prva BLATNIKA za B M W 202 Tel.: 35-944 10313
Prodam R 4, letnik 1978. Dore Blatnik, Industrijska 2, Jesenice 10314
Prodam DIANO, letnik 1978. Ogled v soboto popoldan. Cimerman, J.Puhar-ja 8, Kranj 10315
R 4, letnik 1979, in FIAT 850 special šport prodam Tel 82 441 10316
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Virje 16, Tržič 10317
Prodam CITROEN RS club ali me-njam za manjši avto in avtopnkolico. Suha 24, Kranj 10319
Prodam LADO SL in nekaj delov za njo Lotrič, Dražgoše 48, tel 66 324, v soboto popoldan 10322
Prodam otroško KOLO junior. 5 prestav, za Z 750 prednje blatnike in masko ter za FIAT 1300 prednje zgornje blatnike, nove Tel 26 581, Nartnikova 2, Kranj 10324
Prodam FORD ESCORT po ugodni ceni in štedilnik na trda goriva plamen colex, še v garanciji Cvetkov, Tomši čeva 19, Kranj 10326
Prodam AVTOMATIK A 3 srebrne metalne barve Tel 25 741 10327
GOLF GTI, letnik 1981, dodatno opremljen, prodam ali zamenjam za drug avto. Tel : 25-741 10328
Ugodno prodam ALFA SUD. letnik 1980 Tel : 75-066 10329
726 P, letnik 1977. vozen, neregistriran, nujno in ugodno prodam Franci Koselj, Alpska 5, Ribno 10330
Prodam karambolirano Z 101 Cot man, Mlakarjeva 16, Šenčur 10331
HPOSREDNIK Kokrica
sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 - 4 6 2
Prodam dobro ohranjeno, garažira no Z 101. letnik 1977. registrirana do februarji 1988 Žibert. Suha 19, Kranj
10332
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. re gistnran do aprila 1988 Koleno, Preba ćevo 73, Kranj 10334
Prodam Z 760. letnik 1980 Stanonik, Virmaše 95 10335
GOLF JL. rumene barve letnik 1980 prodam /a 290 S M Tel 88 4/0 10336
Nujno prodam GOLF JGL. letnik 1982 bencin prevoženih 54 000 km odlično ohranjen, registriran do maja 1988 /a 4 1 M i o Tel 61 339 10337
Prodam MOPED pony ekspres pueti, letnik 1981 Anton Hafnar, Sr Bitnje 100, Žabnica 10840
Prodam M / 150 letnik 1980 / e l o ohranjen •;. 10141
Prodam Z 101 letnik 1978, nujno BenedikovaJ H) 343
Prodam DIANO 6. letnik 1977, vo zno. neregistrirano, ali menjam za APN 6 .Jošt Krakovo 3, Naklo 10345
Prodam zadrga leva VRATA / a / 1(11 in peta vrata za R 4 Tel 81 790. od
.8.30 do 14, ure 10346
Prodam ŠKODO 106 1982 tei 68 163
L letnik 10348
Prodam Z 750 letnik 1974, kleparsko obnovlion tel «8 644 10349
A V T O M A T I K nov /e lo ugodno pro d t l t ) Tel 26 889 10360
Prodam FIAT 1300 L delu«, registri ran do aprila 1988 letnik 1975 Tel tih 46/ '<)(',.<
GOLF, letnik 80, 65.000 km, prodan1
ugodno Ogled v petek popoldan. SP. Brnik 31
Ugodno prodam nov TOMOS a*® matik s števcem. Te l : 26-683 jOjž*
Prodam Z 101, letnik 1974, obnovljen, registriran do maja 1988, z r e ' zervnimi deli, ugodno prodam. T8'« 75-789 ^
a p a r a l i , i f i o l l ^ Poceni prodam dobro ohrani8''
pralni STROJ obodin. Tel.: 3 7 - 2 1
Prodam hidravlično STISKALNIC^ 40 t Tel.: 27-210 1?j2
Prodam STROJ za navijanje tURj auman.Tel.: 37-261 1 0 ^
Prodam č r n o - b e l TV jasna, star leti, zibelko z vso potrebno opremo' nova vhodna vrata lip bled, dimen*1! 200 x 90. Velič, Križe 18 57-260
Prodam STROJ za izdelavo'be«!?, skih kvadrov. Kožuh, Voklo 12 WM
Tržič. mJ;
Prodam dobro ohranjeno KOSIL^'. CO BCS Tel.: 36-741 ' 10*£
Prodam TRAKTOR torpedo, nov, n ' vsa štiri kolesa, 55 TX. Bojan Hrvat»n' Ročevnica 53, Tržič ™*>
Prodam VIDEOREKORDFR |C>nv
ima vgrajen trimer Emil Grašič, ^ ska 10/c, Krani -28 364
Stražišče, ioz»:
navolj Prodam ročni elektični STROJ za cevi amigo, pol cole do JC cole Silvo Potočnik, Sv Duh 74, W 60 581
son» Prodam VIDEOREKORDER so mec VHS, cena 70 S M . Tel.: 51 839^
Prodam kasetni avtoradio, 4 i* n^'' equlaizer, kompletno s štirimi zv' ki 20 S M gale. C. 26. julija 58. Mjgjjl
Prodam mizarsko tračno BR^-g" KO Dežman, Lahovče 92, tel 4 2 318
TECHNICS ojačevalec SU 500, in deklariran, ugodno prodam »Bj 34 324 J j £ >
Prodam A M S T R A D CPC 464 i l j * J mm monitorjem, deklariran, z 9 a r 8 -«ci jo Te l : 21 842 3^
Prodam novo motorno ZAGO, 'JLj 45, huaguarna. Tel.: 75-731
A .-..i vrhunski dvojni kasi TOr AD WX 220. technics o j a č a v a j W U - V 60 kasetofon RS B405, črnka pioneer 2 x 150 W ter digi' 8^ avtoradio kasetofon ugodno P r 0 „ » t j Tel 28 436 ^
Ugodno prodam nerabljeno belo prenosno TV |asna ir otroški VOZIČEK tribuna Tel
Prodan, nov SIOI P /namke TEČ.' omarico Vodnik, Prebačevo 28 ' l
Prodam TRAKTOR TV 730, kon moči. 1100 delovnih ur, vitlo. *
13, Z i -1 mo ir
(ior|c 9 Jan, Višelmca ' 'gJfO
Pr,nI ,mi 4 l e t a s ta r b a r v n i ' V , s
4 - S S azur Zaplotnik tel 39 9112
J Puharja
KOSILNICO goldani S 80 z r*°$ iem acme, širina 110 cm, prodam .«9 60 966 J^ff
Prodam malo rabljeno motorno £ , GO husqarna 770 in rotacijsko r<0^ NICO Žirovnica 59/a ] £ <
Prodam rezkaln. STROJ RG 12*$ vomajska Tel 75 869 ^
Poceni prodam ČB TV trim, ^,j£d leto in pol Tel 42 134 J £ >
Prodam TRAKTOR TV 420. »t»rA,« ta, in motorno ZAGO stihi 0,70 r'' Urh. Ribno, Gorenjska 16, tel 77 3^,
TRAKTOR deutz 40 06 in M i 1 N ? mletje kamna kladivar p r o d a m ^cj5\tj3 Golo brdo 2, Medvode
Prodam rabljen barvni TV "'""'j',.. • ,•1 V lIllIllIMll '.t,lll|.l III [HM .M.I b"'S ,1 I U M N I H 114 m' Mlekarska I Cirče J r
Prodam 4 leta stai barvni IV azur Tel 21 104
i k u p , u p r o d a m sten KASETAR tehmchs RSM 226 * po ugodni ceni 17 S M Salko M« n
ag^' M o l a Pijade 5 Krani. tel 28 5 3 3 ^ "
Pi rim STRO i super gorenie bon mari|4ega popravila, ugodno IjI
. i l d a n A l , , , . - ' 'V« 1 ' ; Kontno 69. Bled
PETEK, 26. JUNIJA 1987 MALI O G L A S I , OGLASI , OBVESTILA, O S M R T N I C E .15. STRAN © © I M l K f o I J g l E S G L A S
Prodam motorno ZAGO stihi o,48 Hlebce 10 10073
Prodam COMODORE 64 s kasetami in literaturo. Ogled možen vsak dan od 17 do 19 ure Tomšičeva 50, Jese niče 10090
Prodam nov barvni TV sansunjr dia gonala 37 cm Andrej Pišljar, Cirče, Smledniška c 37 10094
Ugodno prodam OJAČEVALEC JVC ( 2 x 55 W sin) in studio - audio sistem z zvočniki ali menjam za avtoma-tik. Tel : 24-604 10096
Prodam TRAKTOR zetor, 70 kon moči, m S A M O N A K L A D A L N O prikolic o - 19 m 3 Golob, Polica 2, Naklo
10106
Prodam VIDEO VHS sistem Rudi Hebrle, Lesce, Alpska c. 88 10107
Prodam traktorsko PRIKOLICO, enoosno, kiper, in enoosno za les Tel 74-368 Lesce 10113
Prodam eno leto star č r n o - b e l i TELEVIZOR gorenje. Tel : 25-687 10116
Ugodno prodam barvni TV gorenje Jel.: 26-955 10122
Prodam barvni TV, star 8 let, gore nje. Tel.: 75 024 10138
Prodam TELEVIZIJO, č r n o - b e l o iskra 5044, ekran 44, garancija do 30. novembra, cena 150 000 din Mencinger, Titova 96. Jesenice, po 15. uri
10141
MIZARSKO PORAVNALKO, 40 cm, z raznimi priključki trofaznim motorjem ali brez, in STROJ za brušenje parketa prodam Vinko Erat, Grajska c. 2J_Bled 10145
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56. Tel 37 293 10146
STRUŽNICO maximat V 10 P prodam, v zelo dobrem stanju. Franc Jereb, Podjelovo brdo, Sovodenj, tel.: 6jM)50 10155
Prodam barvni TV čajevec 822, ekran 67 star 5 let, za 20 SM Belehar jeva 47, Šenčur 10171
TV kapsch, barvni, ekran 67, star eno leto in pol, ugodno prodam Tel.: KJ-590 10172
~~Prodam TRAKTOR zetor 7011. Jezerska c 92, Kranj 10179
SAMSUI 300 W z zvočniki prodam. Primeren tudi za manjšo diskoteko J e L 51 923 10201
Prodam nov CIRKULAR z motorjem standard osijek po znižani ceni in novo kopalno BANJO 170, svetlo modro frantar, Poženik 13, Cerklje 10202
Prodam nov OBRAČALNIK pajk sip 220a Tel : 42 072 10206
Prodam deklariran prenosni dvojni KASETOFON 2 x 50 W z equlaiserjem , n hitrim presnemavanjem ter glasbe n i stolp 2 x 40 W z dvoinim kasetofo n o m in 5 - stopenjskim equlaiserjem •n zvočniki, deklariran. Tel : 50 615
10209
Prodam barvni TV iskra, star 2 leti in P°J_Tel.. 39-313 10210
Prodam pralni STROJ gorenje. Ogled popoldan Bojan Hafner, Sr Bitnje 100 10217
SMO ZA VAS
V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA
Krila iz svetlega jeansa v klasičnih in večjih številkah po 9.786 din do 17.475 din — odvisno od modela, prodajajo v tovarniški trgovini Oblačila NOVOST. V trgovini so založeni tudi z drugimi
oblačili za vroče poletne dni.
Prodam gumijasti ČOLN maestral 9, cena 15 SM Zasip, Pod hribom 5, Bled, tel 77 140 10307
Prodam AKUMULATOR in zlato za zobe. Naslov v ogl. oddelku 10320
Prodam MOPED APN 4, vezi tyrolia 260 s smučmi unimer 42 in nekaj delov za vauxhal vivo. Bistrica 13 pri Podbrezjah, tel : 70-073 10338
Prodam BUTARE. Dvorje 26 10357
Nujno in ugodno prodam nov ŠOTOR, moped in garažo. Tel : 25-967
10009
Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK tribuna. Hrastje 20, Kranj 10019
Prodam PRIKOLICO adria 305, ra-bljeno tri sezone. Rudolf Teran, Pristava 69, Tržič 10040
Prodam več umetniških SLIK, oljne barve Marija Potočnik, Na Kresu 18, Železniki (samski dom) 10048
Prodam skif PRIKOLICO z baldahi-nom za 50 SM Tel 61-128 10050
Ugodno prodam avtomatik A 3 NL, zelo dobro ohranjen, z dodatno opremo, za 40 SM, 2 mladi KOZI in tri GO-SKE Tel 60-217 10054
Ugodno prodam dvojna notranja vrata, 1000 kovinskih vijakov za kombi plošče, hidrotermometer, nosilce za radiatorje in bele kopalniške elemente kolpa, vse novo. Te l : 57-146 10070
Družin ski ŠOTOR za 4 do 6 oseb ugodno prodam Gorenjska 30, Radovljica 10074
Prodam brako PRIKOLICO, zelo dobro ohranjeno Tel : 45-554 10084
Prodam PRIKOLICO brako, staro 4 leta, rabljeno dva meseca Tel : 83-228
10089
Prodam SENO (košnjo) Krvavška c. 24, Cerklje 10108
Ugodno prodam 16-colski gumi VOZ, skoraj nov Pipanova 40, Šenčur
10114
Prodam gumijasti ČOLN lahor 3 in prenosni TV kamp črno - bel Cene po dogovoru Tel ; 61 795 10130
Ugodno prodam žensko poročno OBLEKO Tel : 22 546, od 19 ure dalje
10132
Štiri nove GUME TIGER 145 SR 13 prodam Tel.: 23 841
W J E L O V I C A Š K O F J A L O K A
I Z R E D N O U G O D N A P O N U D B A
• žamanje za kurjavo lahko dobite takoj po izredno ugodni ceni, 23.000 din za vez (4 pr.
metre) • franko proizvodni obrat žaganega lesa • v Škoffji Loki, Kidričeva 58, ali na Sovodnju v Poljanski dolini
Pohitite, dokler je še zaloga!
r a s n o p r o d a m ž i v a l i Prodam več|0 količino GAJBIC za
"Ompir ali jabolka Posavec 64, Pod ^rt__ 10151
Prodam počitniško PRIKOLICO (zlo Hj'va hišica) Lebar, Moša Pijade 17,
po 19. uri 10162
Ugodno prodam žensko in otroško K O L O ter otroško posteljico s postelj H^Tel.: 24 008 10186
Novo diatonično 3 vrstno HARMO-N | K O B, S, AS, prodam Tel (061) (48-148 10190
J A D R A L N O DESKO DZ s tujo opre prodam za 15 S M Tel 24 432 _ 10199
Prodam suha, trda DRVA Tel.: 11&23 v večernih urah 10213
Prodam otroški globok VOZIČEK,
julijanski Tel 33 773 10214 w Prodam brako PRIKOLICO Gojko ^ k e l j c , Sp Besnica 37 10218
^ 2elo ugodno prodam STEKLENA * R A T A , dim 250x 110 cm Tel ^ 0 9 2 2000
, Ugodno prodam dobro ohranjen *°"ibiniran otroški VOZIČEK tribuna 2 m a n j t e otroiko kolo Benedik, De
C ^ « _ c 38. tel : 24-418 10229 P r o d a m ŠOTOR z dvema spalnica-
2!£Te|.: 33 148, po 14 ur. 10252 , , P r < » i ,
Prodam KRAVO po telitvi, dobra mlekarica Kunčič, Lancovo 11, Rado vljica 10259
spet st Prodam PRAŠIČA. 50 kg tež kega, in špindel (os) za cirkular Poze nik 8, Cerklje, tel : 42 065 10261
Prodam 2 mladi KOBILI Zgoša 5/a, Begunje 10268
Prodam 2 TELETA simentalca. Grilc, Trata 2, CERKLJE 10271
Prodam 14 dni staro TELIČKO Ru par. Žabnica 33 10293
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni Koren, Tatinec 5, Preddvor
10296
Prodam 10 dni starega č r n o - b e l e ga BIKCA Zadrega 17 10302
Prodam KRAVO po izbiri Visoko 39 10305
Prodam 30 do 50 kg težke PRAŠIČ KE, so mesnate pasme in cepljeni Stanonik. Log 9. škofja Loka 10333
Prodam nemike boksarje mladiče. Tel.: 22-221. int. 26 32 10005
Prodam 3 tedne staro TELIČKO si mentalko Sr vas 36, Šenčur 10034
hr.iko PRIKOLICO Tel 10256
, P r o d a m J A D R A L N O DESKO F2 bu • I l^mput . T»mnitka 28, Naklo 10272
P r ° d a m novo tovorno PRIKOLICO •n f0""*"" a v t ° . električno kitare IRIS w ' 0 , ° a p a r a t zenit s priborom Veleso !gJM:>rkli« 10284
4 o
P «)~nTiki ceni prodam SALONITKO bi * 60, vijeka krovce, žlebove - ra-
' e n ° 1 kubik neobdelanega zelene ei«L M N A I N Š T E D I L N I K gorenje ( 2 «1 L r , k o - 4 P | , n ) , e r ŠTEDILNIK 4
0 k « " k a S Žagarja 7, Radovljica 10288
Prodam mlade sanske KOZICE in KOZLIČKE, stare 3 mesece. Janez Pin-tar, Zasip Stagne 29 10035
Prodam KRAVO tik pred drugo telitvi jo. Letence 12, Golnik 10045
Prodam 7 tednov staro TELICO Babm vrt 7, Golnik 10057
Prodam PRAŠIČE težke od 40 do 100 kg, in rjave PISKE. Posavc 123, Podnart 9791
Prodam 2 TELICI iz A kontrole, črn o - b e l a breja 8 mesecev, simentalka 6 mesecev. Roblek, Bašelj 20, Preddvor 10077
Prodam 5-letnega zdravega LIPICANCA s papirji v garanciji, za vožnjo in jahanje. Alpska 41, Lesce 10083
Prodam KOZO, staro 2 leti Štefan Smolej, C. 4,julija 71, Tržič, tel.: 50-903
10091
ŠARPLANINCE z rodovnikom, stare 10 tednov, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/b, Šenčur 10112
Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali po izbiri. Pečnik, Bodovlje 1, Škofja Loka 10126
Mlado KRAVO s teletom ali brez prodam. Aleš Kern, Jezerškova 5, Komenda 10147
Prodam PUJSKE, težke 40 kg, in pujske, stare 8 tednov, domače reje. Sp. Brnik 60 10163
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni Okroglo 13, Naklo 10166
Prodam KRAVO po teletu. Olševek 50 10180
Oddam nemškega OVČARJA, stare-
?a eno leto, in prodam novo grundfus RPALKO za centralno ogrevanje.
Te l : 80-020 10187
ZAJČNICO, novo, devetdelno, pro-dam. Te l : 42-121 10191
g r a d b e n i m a l Ugodno prodam 220 m^ črnega
ETERNITA za francosko kritje ter PVC drenažne CEVI0 12 in0 8. Rant, Smledniška 6, Kranj 10221
Prod am LETVE za streho 4 x 5 po 850 din kos. Milan Habjan, Brode 5, Škofja Loka 10234
GORILNIK za centralno kurjavo CTC, nov, garažna vrata Jelovica, nova, in 3 rabljene okenske podboje s krili ugodno prodam. Te l : 21-805 10238
Prodam dobro ohranjena zasteklena okenska KRILA za sedem oken in 10 m železne balkonske ograje Kranj, tel.: 26 365 10269
Prodam lesen ODER za fasado v stoječem stanju. Te l : 39-353 10278
Prodam betonsko ŽELEZO različnih dimenzij. Tel.: 50-904, po 15. uri 10285
Ugodno prodam montažne elemente, primerne za gradbeno uto, manjši vikend, čebelnjak itd Informacije vsak dan od 20 ure dalje na tel. 62 304
10299
Umetni kamen (cokl) ugodno prodam Tel (061) 612 932. popoldan
10301
Prodam DIMNIK kip s tuljavo 0 20 cm, talno pluto 2o m 2 in roleto za okno 220 x 180cmTel 47 181. po 15 uri
t »• 10325 • Prodam betonski MEŠALEC, 500 kg
fasadnega peska zreče, furniran podboj levi, širina 70 cm, dve zimski gumi za Z 750 in novejšo SPALNICO Bobo bek 2, Kranj 10347
Troje VRAT lužen hrast in dvoje oken nujno prodam Tel : 75-832 10355
Prodam strešno kritino eternit 40 x 40, sive barva. 2000 kosov Markič, Mlakarjeva 1, tel.: 40 385 10361
Prodam 4 m 3 borovih plohov Tel. 79 687 10365
Ugodno prodam kompletno TUŠ KABINO, 8 plošč bakra in trojno ter-mopan okno 80 x 120 Tel 57 089
10012
Prodam 5 strešnih OKEN mira rado vljica, dim 75 x 140 cm Tel 28 649
10013
Prodam 90 kosov rdeče silikatne OPEKE za dimnik po ugodni ceni Rov te 12, Podnart 10032
Prodam kompletna okna: eno 70 x 140 kletno, eno 100 x 150 z roleto Ma tija Nadižar, Oprešnikova 45, Kranj 10037 Prodam steklena vrata dim 250 x 110 cm Telefon 36-092 10037
Poceni, brez davka, prodam 2 kubi ka bele MIVKE Tel 23-074 10052
Prodam 6 m 3 prvovrstnih suhih smrekovih PLOHOV in DESK colaric lol J 1214 v večern ih urah 10079
Prodam termopan OKNO 100x140 cm, termopan VRATA 230x80 cm in navadno dvojno okno 165 x 180 cm, ra bljeno, v odličnem stanju Tel 75 612
10085
Prodam betonske in opečne ZIDA KE strešnike (špičak) in JADRALNO DESKO D 2 Zupan, Pangerščica 3, Golnik, tel 26 180 10104
Vrata in okna poceni prodam. Franc Merlak. Gregorčičeva 13. Kranj 10118
Prodam vezana okna, malo rabljena, 2 okni 180 x 130 in 5 oken 70 x 80 z ro letami, 1000 kosov POROLITA 8 cm in 300 kosov betonskega KVADRA Vo glje 118 10123
Prodam 9 m 3 lamelnega PARKETA jesen Hafnarjeva 4/b, Stražišče 10196
Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča. Tel.: 64-103 10136
Prodam rabljeno strešno OPEKO ki-kmda in balkonsko OGRAJO 13 m Pe-trič, Zupanova 6, Šenčur 10152
Prodam 2 m 3 suhih smrekovih PLO-HOV. Repnje 38, Vodice 10169
Prodam suhe macesnove PLOHE 50, 25, 20 in otroški športni VOZIČEK. Drago Obradovič, Dolenjčeva pot 16, Kranj 10207
Prodam 700 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec, nove late 3x5,60 kosov m PIPO za kopalno banjo Tel.: 24-425 10208
Prodam 300 kosov MODELARCA. Tel : 70-590 10211
l i a n . o p r e m a Prodam ŠTEDILNIK 4 + 2, ŠTEVEC
HI/2 in stikalno uro. Tel.: 24-708 10222
Ugodno prodam 20 odstotkov ceneje usnjeno sedežno GARNITURO. Tel.: 24-369 10226
Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJO z jogijem. Pegan, Hotemaže 49, tel: 45-554 10247
Prodam trajnožarečo PEČ emo 5 in ŠTEDILNIK gorenje (4 plin in 2 elektrika). Te l : 23-524 10281
Prodam kuhinjsko POHIŠTVO s šte-dilnikom (2 plin, 4 elektrika) ter hladilnik, kavč, mizo in 2 fotelja. Naklo, tel.: 47-235 10283
Prodam malo rabljen KAVČ in dva fotelja. Kolenc, Prebačevo 73, Kranj
10339 Prodam kompletno KUHINJO in
klubsko mizico. Te l : 36-640 10342 Prodam HLADILNIK gorenje. Kon-
dič, Šorlijeva 31, Kranj _ 10360
Prodam kombinirano PEČ za kopal-nico in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW Zelnik, Podreča 77, tel.: 40-046
10011
Prodam sedežno GARNITURO, staro 2 leti (trosed in 2 fotelja). Tel.: 35-301 10026
Prodam pralni STROJ super avtomatik obodin. Milan Obradovič, Zlato polje 3c, Kranj 10030
Zelo ugodno prodam malo rabljeno CTC PEČ za centralno kurjavo 20.000 kal in dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo (2,10x3,10 m). Tel.: 77-466 10039
Starejše pohištvo - spalnico iz trdega lesa, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kranj, Tomšičeva 2. Ogled 29. in 30. junija od 16. do 19. ure. Informacije tudi po telefonu št. : 78-110 med 12 in 16. uro ter 21. in 22. uro. 10058
Prodam leto dni staro sedežno GARNITURO in omare. Tel : 45-066
10060 Prodam KAVČ in dva fotelja. Ul. na
Jošt 16 10061
Prodam novo PEČ za etažno central-no ITPP kuppersbusch in TV jasna iskra Korošec, Valjavčeva 9 10064
Prodam MIZO in 6 stolov ter ležišče brez jogija. Golnik, tel.: 46-554 popoldan 10065
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem za 35.000, otroško KOLO do 6 let starosti za 15.000 in lepo tapiserijo za 50 000. Pševska c 3, Stražišče 10067
Prodam otroško POSTELJICO Jože Mrak, Cesta na Rupo 5, Kranj 10078
Po ugodni ceni prodam PEČ za cen-tralno ogrevanje TVT stadler 35 KW. Zasip, Blejska c. 11, tel.: 77-608 10125
Prodam HLADILNIK, dobro ohra njen, 180 litrski. Rozman, Groharjevo naselje 6, Škofja Loka 10134
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in odejo, zelo dobro ohranjeno, za 50 000 din. Ogled od 18. ure dalje. Martelak, Novi svet 14, Škofja Loka
— 10135 KAVČ, 2 fotelja dobro ohranjeno,
prodam Tel 74-029 10158
Prodam etažno centralno PEČ emo 23, nerabljeno, cena ugodna Tel : 24 977 dopoldan 10160
GOSTINCI, prodam novo komplet no opremo za gostilno Tel 22 718, od 14 ure dalje 10178
Ugodno prodam PEČ kuppers buseh, rjave barve, na trdo gorivo Tel : (061) 611 282 popoldan 10200
Vgradni ŠTEDILNIK gorenje (2 4- 2) še nerabljen, ugodno prodam Tel.: 61 096 10218
rtanotanja Najamem garsonjero v Kranju Ši
fra: Začasno 10196
Zamenjam trisobno družbeno sta novanje v Kranju, Stritarjeva 4 pri kinu Center, tel 35 780, sobota od 12 do 16. ure 10248
Kranjčana, par, iščeta garsonjero ali manjše stanovanje v Kranju ali okoli co Mesečni obrok plačila 8 S M Tel.: v službi do 15 ure 22-471, od 16 ure da Ije pa 27 014 10020
Zamenjam trisobno stanovanje za dvenosobni. Šifra: Nujno 10059
Inženir najame samsko stanovanje v Škofji Loki za eno leto Šifra Reden plačnik 10082
Zelo nujno potrebujem sobo za bivšega moža, v Kranju, šifra Zares nuj no 10095
Na območju Vodovodnega stolpa zamenjam družbeno dvosobno stano vanje I.A večje Nudim lepo nagrado Tel 26 232 10119
Oddam sobo zakonskemu paru brez otrok, pogoi je predplačilo, tel 25 928 zvečer 10159
Pošteno dekle išče, garsonjero ah sobo s souporabo kopalnice v Kranju, redna plačnica Kličite petek popol dan, sobota in nedelja ves dan Tel 38 124 10188
Na Jesenicah zelo ugodno prodam večje stanovanje v starejši hiši z vr tom šifra Tudi kredit 10193
Prodam dvosobno stanovanje v Škofji Loki, Podlubnik. Naslov v ogl oddelku 10227
Opremljeno SOBO oddam dekletu. Naslov v oglasnem oddelku 10236
l a p o i l l l r e ~
Delo na domu prešivalke ali šivilje za šivanje usnja in blaga z lastnim strojem ali našim nudimo Šifra Usnje, blago 10235
Lep zaslužek nudimo vsem, ki so za-mteresiarni za akvizitersko delo in imajo lasten prevoz. Šifra: 66 S M
10291
Iščem pridno in vestno žensko za čiščenje gostinskih prostorov za 10 ur tedensko. Honorarno zaposlim KV kuharja, honorarno zaposlim žensko za pomoč v kuhinji. Gostilna PRAPROT, Regmčeva 4, Kranj 10321
Iščem redno zaposlitev pri privatniku v okolici Kranja za voznika B kategorije. Šifra: Šoferka 10366
Zastopnike za prodajo knjig za otroke iščemo. Šifra: Komunikativni 9673
Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. Samsko stanovanje zagotovljeno. OD od 20 do 30 S M . Tel.: 23-143 9990
Gostilna BENEDIK Kranj, Benediko-va 21, tel.: 28-030, takoj sprejme NATAKARICO v redno delovno razmerje. Nedelja in ponedeljek prosto. 9991
Gostilna MANGART, Kolodvorska 2, Bled, tel.: 77-132, takoj sprejme dve natakarici v redno delovno razmerje, eno za določen čas in drugo za nedoločen čas. OD po dogovoru 10097
Kranj Prodam VIKEND v začetni III. fazi,
na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Dostop do vikenda možen z avtom Tel.: 62-508, od 17. do 19. ure 1016«
O S T A L O
k u p i m Kupim TELIČKO, staro 7 do 10 dni,
rjavo lisaste pasme, simentalko. Tel.: 42-839, zvečer 10323
Kupim KOSILNICO BCS. Peter Rogelj, Lenart 1, Cerklje, tel.: 42-883
10098
Kupim TELE, do 10 dni starega simentalca. Tel.: 68-094 10131
Iščem stari US willy svveep (terenski), tip MB (militarv) ali MC militarv 38, letnik od 1941 do 1952. Iščem tudi vse dele, menjalnik, sedeže, motor, diferencialno kolesje, na splošno — vsak del je zelo dobrodošel, ne glede na ceno. Prosim vas, oglasite se na naslov: Marjeta in Karel Breitmoser, 8182 Bad VViessee Sud. Rmgbergstra-se 47, tel.: 08022/81289 10157
Iščem upokojenca za vzdrževanje starejše hiše. Šifra: Mojster za vse
101bi
P H I H E D I T V E
KS Zalog pri Cerkljah organizira veliki veselici 27. in 28. junija v Zalogu. Za zabavo bo poleg bogatega srečelo-va in keglanja poskrbel ansambel Lipa. Vabijo krajani Zaloga 10260
Gasilsko društvo Šenčur vas vabi v soboto, 27. junija ob 19. uri na kresno noč. Igra ansamblel G U - G U . V nedeljo bo vrtna veselica s pričetkom ob 17. uri. Igra ansambel MARELA. Prireditvi bosta pred gasilskim domom v Šenčurju. Keglanje za kolo, v nedeljo pa še bogat srečelov. Vstopnine ni — ples prost. VABLJENI! 10156
O B V E S T I L A
p o s e l i l
Prodam TRAVNIK vsaj 3000 m. NUJNO! Tel.: 42-010 10279
Polovico starejše hiše v Kranju zamenjam za manjše dvosobno stanova-nje v bloku. Šifra: Takoj 10308
Prodam manjšo kmetijo s hišo, bifejem, telefonom in zazidljivo parcelo v Selcah. Te l : 66-423 10042
Vzamem v najem ali kupim garažo v okolici Vodovodnega stolpa. Tel.: 25-816 10139
Na Gorenjskem prodam obrt z loka lom v najemu, stroji in delno s poslom. Ponudbe pod šifro: Gotovina - kredit
10154
Prevzamem notranje omete in fasade vseh vrst. Šifra: Neznana skupina
10276
V Pungartu št. 6 je odprta nova m&-hanična delavnica za popravilo vseh vrst avtomobilov. Tel.: 62-810, v popoldanskem času 10295
Opravljam vsa zidarska dela hitro in kvalitetno. Obrtnik Sula Bitiči, Reševa 13, Kranj 10044
Vsa gradbena dela izvaja obrtnik. Naslov v oglasnem oddelku 10046
ROLETE IN ŽALUZIJE! Popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradmko va 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 5766
Konc Alojz, Predelava mesa Naklo, tel.: 47-613, obveščam cenjene stranke, da bo trgovina zaprta od 6. julija 1987 do 4. avgusta 1987 zaradi letnega dopusta 9179
ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in
tašče
M A R I J E T O M A Ž I N se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravnikoma, dr. Možganu in dr. Habjanu, duhovnikoma iz Selc in Bukov-ščice, govorniku za poslovilne besede, pa tudi vsem drugim, ki
ste jo obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI
Bukovščica, 18. junija 1987
ZAHVALA
Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi!
Ob boleč i izgubi dragega m o ž a
M I H A
A R N E Ž A se iskreno zahvaljujem za i z r e č e n e besede sožalja, lepo cvetje in š t ev i lno spremstvo na njegovi zadnji
poti.
Ž e n a Ivanka
Kranj, 19. junija 1987
V S P O M I N
Minilo je dve leti, odkar ti je nehalo biti srce. Tako hitro si moral oditi, da se nisi mogel posloviti. Ni korakov, ne besed, ne smeha, ni v e č tvojih pridnih rok,predragi ata
J A N K O R O P R E T 24. junija 1985 si zu vedno odše l od nas, n a š dragi ata. Zapustil si nas v veliki žalost i in hudo nam je pri srcu, ko rosijo n a š e grenke solze tvoj grob. Vsem in vsakemu posebej, ki obstoji pri njegovem grobu, na j l epša
hvala.
VSI NJEGOVI] Ztf. Senica, Bizovik, Cleveland
N O V I C E IN D O G O D K I
Zdravstvo večno varčuje
Te mesece, ko je treba skrajno varčevati tudi v zdravstvu, so na Gorenjskem znova uveljavili sicer že zdavnaj sprejete in nekajkrat uporabljene varčevalne ukrepe. Bodo sploh učinkoviti? Sicer pa bo treba kar počakati na samoplačništvo tudi v zdravstvu, na kar se počasi in med zadnjimi zdaj pripravlja tudi Slovenija — gre za samoplačniške zobne ambulante in za uvedbo privatne zobozdravstvene prakse.
Seveda vsak lahko izbira, ali si bo dal. recimo, izrezati slepič v domači, to je jeseniški bolnišnici, ali pa v Univerzitetnem kliničnem centru. Tam so te vrste usluge — oziroma sploh vse vrste zdravstvenih uslug — dva - do trikrat dražje kot v regijski bolnišnici. Vprašanje, kje zdraviti in kakšne vrste bolezni, je bilo že pred časom med gorenjskim zdravstvom in kliničnim centrom urejeno s samoupravnim sporazumom. Vendar pa, kot se pogosto dogaja, tak sporazum docela velja le v časih, kot so se zdaj pojavili v zdravstvu. To pa pomeni, da bodo gorenjske zdravstvene skupnosti izredno težko plačevale ljubljanskim bolnišnicam račune, ki za posamezen primer niso skoraj nikoli manjši od milijona dinarjev, niso pa redki primeri zdravljenja, ki presegajo 10 milijonov dinarjev, novih seveda.
Zato ne bo poslej nič nenavadnega, če bo bolnik, ki se bo hotel zdraviti v Ljubljani, pa čeprav bi lahko enake usluge dobil v domači regiji, moral pokriti razliko v ceni zdravljenja iz lastnega žepa. Tudi to je v sporazumu, torej nič novega, le da na Gorenjskem vsa ta določila znova stopajo v veljavo. Ob ukrepih, ki omejujejo sredstva za zdravstveno varstvo, je pač treba poseči tudi po teh, nič kaj simpatičnih, a vsekakor potrebnih ukrepih. Pri tem ni nobene izjeme za katero od kategorij prebivalstva.
Ko je gorenjski medicinski svet, primoran potegniti iz predalov stare, že pre izkušene varčevalne ukrepe, pri omejevanju zdraviliškega zdravljenja pravzaprav ni imel kaj omejevati, saj je gorenjski pravilnik zelo selektiven — kadar ga upoštevajo v celoti.
Med načini za varčevanje pa so bolj sveži ukrepi, ki tudi ne posegajo v pravice prebivalstva do zdravstvenega varstva, gre za letos občutno in nenavadno povečevanje števila ortopedskih pripomočkov — od očal, čevljev in podobnega. Za sedaj so ugotovili le, da so občani pogosteje uporabljali pravico do ortopedskega pripomočka, kot je sicer veljavna — na primer dvakrat na leto namesto enkrat. Odslej bodo recepte za te pripomočke potrjevali na občinskih zdravstvenih skupnostih, kjer imajo tudi evidenco o dodeljenih ortopedskih pripomočkih.
Seveda pa to še ni vse, kar lahko na Gorenjskem narede zdaj, ko se za zdravstveno varstvo namenja premalo denarja. Spremljanje predpisovanja zdravil, kontrola napotnic za specialiste in v bolnišnice sta prav tako klasična varčevalni ' ukrepa. Vprašanje pa je, koliko f inančnega učinka l i hko prinesejo.
Huje pa je, ker je skoraj povsem zmanjkalo denarja za opremo, tako za novo kot za nadomestno, za vzdrževanje stavb. Gorenjsko zdravstvo si še ni opomoglo od prejšnjih, ko je znova zapadlo v — kot kaže — še hujšo investicijsko sušo z dolgotrajnimi posledicami. j J^J
Petnajst let vala 202
Ljubljana, 27. junija — Val 202. ki je po številu poslušalcev najbolj poslušan radijski pro gram v Sloverij i , praznuje letos svoj petnajsti rojstni dan. Valov ci, njihovi sodelavci in poslušal ci, ga bodo proslavljali v sobote v Plečnikovih Kr ižankah v Lju bljani.
Program se bo začel ob osmih zjutraj in končal, kot vsak dan. ob devetnajstih. V Križanke se bo preselil tudi valovski studio z voditelji in sodelavci. Valovci pa bodo pred mikrofon povabili številne goste, igralce, umetnike, svetovne popotnike, glasbenike, športnike, svoje stojnice pa bodo imeli tudi strokovnjaki, ki se na valu 202 pojavljajo z nasveti. Hkrati bo v Kr ižankah tudi dražba slik znanih slovenskih slikarjev, katerih dobiček bo namenjen skladu Z znanjem proti aidsu, katerega pobudniki so valovski novinarji. Prireditelji obljubljajo, da bo program zanimiv za tiste, k i ga bodo spremljali prek radia, prav tako pa se bodo zabavali vsi, k i bodo šli v Križanke.
V. Stanovnik
H u d o neur je n a
Ž i r o v s k e m Ne le na Dolgih njivah nad
Lučinami, kot smo že poročal i , vihar je pretekli teden pustošil tudi v Gorenjem Za-vratcu na kmetiji Rada Gantarja. Podrl mu je nov kozolec inpoškodoval kmetijsko mehanizacijo. Škodo ocenjujejo na več kot šest milijonov. Isti vetrovni val je poškodoval tud. Anžonovo kmetijo v Račevi pri Žireh, podiral pa je kozolce, strehe hiš in hlevov in rušil drevje po vsej okolici. Na Žirovskem je pustošila tudi toča, k i je uničila velik del vrtnin, druge kmetijske kulture pa težko poškodovala.
Ivan Reven
^ Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
« T O Z D A G R O M E H A N I K A Kranj — Hrastje 52/a Prodaja kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov: Centrala 064/23-059. 28-273, 28-274, 27-285, 24-372, 24-778 Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije: Kranj, Koroška 25, tel.: 064/23-485,24-786
K M E T O V A L C I ! P o s e b n o u g o d n o ! Traktorji T O M O VINKOVIĆ, Bjelovar tip 420 in tip 523:
za omenjena traktorja nudimo:
13 % popust (prihranek 33 do 35 starih milijonov) ali brezobrestni kredit do 6 mesecev
To ugodnost lahko izkoristite do 30. junija 1987
Količine so omejene
• V prodaji so tudi stroji iz proizvodne ga programa IMT Beoyrad in iz lastne proizvodnje • Za takojšnjo dobavo nudimo vseh vrst priključkov iz programov IMT, To mo Vinković ter vse vrste škropilnic in atomizerjev iz proizvodnje A G R O M E HANIKE • Izkoristite ugoden nakup avtomobilskih prikolic • Sprejemamo tudi vplačila za traktor je IMT 539 in traktorje TV 732
V sredo se je začela prva letna šola iz naravoslovja
Tovarne bi se morale za te učence stepsti Tržič, 24. junija — Slikovita Dolžan ova soteska, v katere tisočletno kamenje so vtisnjene podobe pradavnih morskih prebivalcev, vsakoletna razstava mineralov in fosilov s seminarji za učitelje naravoslovce — predvsem to je vodilo prireditelje prve letne šole iz naravoslovja v Tržič. V šoli, ki se je začela danes in bo trajala do 3. julija, sodeluje pod vodstvom najboljših mentorjev naravoslovcev 26 gorenjskih osnovnošolcev, cvet bodočih razvojnikov, raziskovalcev in znanstvenikov, za katere bi se že danes morale tovarne stepsti.
Medaljo za rojstvo prve letne šole iz nara- sedem, učencev prihaja iz osnovne šole Petra voslovja, ki bo gotovo prevzela tradicionalno Kavčiča v Škofji Loki. Občinske raziskovalne obliko in sčasoma morda še bogatejšo vsebino, bi morali pripeti trem s taršem: gibanju Znanost mladini pri republiški zvezi organizacij za tehnično kulturo, kranjski enoti Zavoda za šolstvo in raziskovalnim skupnostim gorenjskih občin. Šola bo trajala deset dni. V tem času bodo učenci izmenjajo se v biološki, fizikalni, geološki in kemijski skupini raziskovali t ržiška tla, vodo in zrak. Prostore za delo in počitek j im je gostoljubno odstopila osnovna šola heroja Bračiča.
Slavnostna govornica ob otvoritvi prve letne šole iz naravoslovja je bila Aleksandra Korn-hauser, ki je poudarila, da se raziskovalec oblikuje že v otroških letih, ne šele v podiplomskem študiju. »Prihaja čas, ko bo vse manj trdega dela za roke, pa več za možgane. Znanje in pamet
bosta usmerjala svet, stroje, najuspešnejša bosta v iskanju novih virov energije, hrane, zdravil pa tudi v boju proti nepravilni rabi znanja, znanosti, proti jedrskim in drugim vojnam.«
Vodja prve letne šole Ela Teran je povedala: »Pobuda je prišla iz spoznanja, da imamo v šolah premalo naravoslovja in da me amo naravoslovci sami nekaj napraviti, da bo 'lačna' gorenjska industrija dobila več teh kadrov. Petletna analiza s tekmovanj v okviru gibanja
Znanost mladini je pokazala, da imajo naši šolarji odlično znanje. Med desetimi vodilnimi slovenskimi šolami so tri gorenjske: Simona Jenka in Franceta Prešerna iz Kranja ter bratov Žvan iz Gorij. l.etna šola je zbir najboljših učencev in tudi najboljših mentorjev, je hkrati ogledalo kakovosti dela učiteljev. Največ, kar
skupnosti so ob prijavi raziskovalne naloge Biološke in kemijske meritve onesnaženosti Tržiške Bistrice in geološke raziskave Dolža-nove soteske želele dobiti tudi uporabne podatke, medtem ko smo mi izpostavili vzgojne cilje. V iskanju načina, zadregi, koliko so rezultati naših šolarjev lahko točni, smo se odločili za natančne meritve onesnaženosti Tržiške Bistrice.«
Alen Šest iz osnovne šole Toneta Čufarja na Jesenicah je končal sedmi razred. »Obiskoval sem dodatni pouk fizike pri Majdi Berce. Letos smo si zadali raziskovalno nalogo; z modelom in obsežnim pisnim gradivom smo predstavili refleksni gib pri človeku, ki bi bil lahko pripo
moček pri pouku biologije ali fizike. V začetku junija smo kot edini osnovnošolci sodelovali tudi na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. V letni šoli sodelujeva s sošolcem, ker sva bila na gorenjskem tekmovanju v fiziki tretja in je to najina nagrada.«
Simon Gabrijelčič, sed-mošolec iz osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki : »Pri dodatnem pouku kemije pri učiteljici Ljudmili Križnarje-vi smo se letos pripravljali predvsem na tekmovanje. Učiteljica je na osnovi rezultatov z občinskega tekmovanja potem izbrala dva za
letno šolo iz naravoslovja. Zanimata me kemija, matematika, raziskovalno delo, za katerega v šoli ni dovolj časa.«
Dva najboljša izmed učencev letne šole bosta sodelovala tudi na uglednem mednarodnem taboru v okviru gibanja Znanost mladini in Unescovega centra, ki bo od 4. do 11. julija.
H . Jelovčan
Plače — izpisnica iz sindikata in ZK'
Učiteljem smo nekaj obljubili Kranj, 25. junija — V Sloveniji smo lani strokovno in polit ično ocenili, da brez dobrega dela ljud»> zaposlenih v družbenih dejavnostih, tudi že lenih premikov v gospodarstvu ne bo. Nedohranjer» e
plače šolnikov, zdravnikov, vzgojiteljic in drugih smo konec minulega leta za silo uravnali in sl*>" vesno obljubili, da bodo poslej sproti lovile gospodarstvo.
A glej ga, spaka, vmes ti po-seže zvezna zakonodaja, ki ne s p r a š u j e , al i bo kdo dvigni l sa-moupruvljalsko roko ali ne, ampak postavi d r u ž b e n e dejavnosti spet v varno razdaljo. Na drugi strani, začudu, pušča
V treh dneh trije požari
O g e n j u n i č u j e
imet je • Visoko, 2'.i. junija Požar, ki je izbruhnil v torek četrt pred deseto /.večer na gospodarskimi poslopju Antona K o n c a na V i.so kem, je upepelil dvajset ton sena, nekaj sto kilogramov koruze in povzročil po nestrokovni oceni za 4 milijone dinarjev škode. Komisija U N Z Kranj je ugotovi la, da je požar nastal zaradi pre gretja žarnice.
• Šemur, 21i junija V nede ljo dopoldne je zagorelo v dne vni sobi stanovanjske hiše Aloj za 1 .ogarja v Šenčurju. Požar sta povzročila otroka, stara tri in šest let, ki sta se med gledanjem televizijskega programa igrala / vžigalicami. Vnela se je sede/na garnitura, ognjeni zublji pa so poškodovali tudi le .ono oblogo na stropu. Škode je za 800 tisoč dinarjev. • Praprotim polita. 22. junija — Miro Jerovsek i / I . a h o v č j e v ponedel jek popoldne pel jal av to mobil k Jožetu Š p e n k u v Pra-protno polico, da bi mu z varil nim aparatom zavaril izpušno cev avtomobila. Med delom se j i ma je avto vžgal, potegnila sta ga i / , delav niče, ga gasila z ročnim gasilnim aparatom, na po m o č so jima priskočili se sosed|e in poklicni gasilci iz Kranja, vendar je avto kljub temu pogorel. Škodo je za dva pulijona di narjev.
proste roke poskočn i inflaciji, V takih razmerah k rmar i t i tako, da bo volk sit in koza cela, je m a t e m a t i č n i problem, k i mu nit i Ju r i j Vega in Josip Plemelj ne bi b i la kos.
Učitelji , zd ravn ik i in vzgojiteljice niso pozabil i , kaj smo obljubi l i , kaj smo dolžni . Že res, da morajo deli t i usodo z gospodarstvom, a zakaj s slab im gospodarstvom! Zakaj m o r a j o biti učitelji kaznovani, če njihova na jveč ja tovarna v občini namesto dohodka daje v skupno vročo izgubo 7 V sos e d n j i občini , kjer je gospodarstvo t r d n e j š e , je tudi učiteljski kruh bolj bel. Noben b ranžn i sporazum ne bo pre prečil vse večjih razlik v pla t a l i / a enako delo.
D o l g a le ta so bil i učitelji ti ho, tudi tedaj, ko so j im nove naloge s k r a j š e v a l e place ( /daj nm ne podoben način skic... mo naprtiti prenovo srednje šo lsk ih programov). A oči tno
ne bodo več molčal i . Š t ra jk v
kranjski g imnazi j i pred slabi' ma dvema letoma je bil ne' kakšna prelomnica v miselnosti in o b n a š a n j u gorenjski«) šo ln ikov, odzvonil je njihOl! ponižnos t i , k a č u r s k e m u ide a ' l i zmu, od katerega kru l i po Z e ' lodcu, »hvala pa se pod miz° vala«. Po š o l a h spet, ozirorn* se viklno, vre, čeprav na dru-gačen način. Učitelji (primer je znan iz Škofje Loke) opozarjajo na svoj neobetavni P a ' s torkin položaj , na revščU* šols tva in s tem nase skupi"1 1
prihodnosti , celo s pobudam* za izstop iz s indikata i n / K
N a k o p i č e n a v p r a š a n j a bi O1' lo s e v e d a najbolj preprosto Z a
k l o n i t i v p o č i t n i š k i preda'-Preprosto, a tudi neodgovorno-Najkasneje č e z dva m e s e C * '
ko se bodo šo lska vrata ^ l ) ( " odprla, bo m o r ala j e d kuhai»* čakal i na mizi, sicer Lahko v
loncu prekipi 11 Je lovčan
P r e h i t r o v p r e p o v e d a n o s m e r
Kad*.vljica, 21. junija Mladoletni voznik kolesa / motorjem, I. T. i / . Radovljice, je ca Linhartovem trgu v Radovljici zbil 11 letnega efana Sinkoviča iz Radovljice. Za nesrečo je kriv • mopedist«, ki je prehitro vozil po trgu, po katerem je že cilj«? (asa prepovedan promet. Otrok se je v nesreči huje runil in so ga odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnico