Prav gotovo ve~inaslovenskih zdravnikov zelodobro pozna bogatostrokovno, raziskovalno inpedago{ko delo starosteslovenske in tudi svetovnecitopatologije prof. dr. MarijeUs-Kra{ovec. Profesorica jeve~ desetletij po`rtvovalno inuspe{no delovala naOnkolo{kem in{titutu vLjubljani in tako je preddesetimi leti na njenopobudo in pod okriljemOnkolo{kega in{tituta, pri~elizhajati strokovni ~asopisOnkologija. Ob desetletnici~asopisa `elimo v pogovoru sprofesorico obuditi spominna zgodovinoizobra`evalnega dela vonkologiji, seveda pa smoprofesorico zaprosili tudi za nekaj koristnih nasvetov za vprihodnje. V stroki in znanosti ni ve~jega bogastva, kot staznanje in izku{nje, tega pa ima moja sogovornica prof. dr.Marija Us-Kra{ovec v izobilju.

Onkolo{ki in{titut v Ljubljani je imel v zadnjih desetletjihprav gotovo pomembno vlogo pri izobra`evanju slovenskihzdravnikov. Kako vi vidite njegovo vlogo pri tem?

Izobra`evanju je Onkolo{ki in{titut od nekdaj posve~alveliko pozornost, tako razvoju specialisti~nih strok, ki sopotrebne pri zdravljenju onkolo{kih bolnikov, kot {irjenju inpoglabljanju znanja o etiopatogenezi, simptomih,diagnostiki in zdravljenju malignih bolezni. Gonilna sila prina~rtovanju in izvajanju izobra`evanja je bila prof. Bo`enaRavnihar, dolgoletna direktorica in{tituta. Vedenje opomembnosti tega podro~ja je sku{ala prenesti na vsezaposlene v In{titutu in nas vklju~iti v to dejavnost. Samo nakratko bi spomnila, kako smo delali in kaj smo naredili. Napobudo prof. Ravniharjeve je bila pri Medicinski fakultetileta 1947 ustanovljena katedra za onkologijo inradioterapijo, na kateri je `e naslednje leto stekelorganiziran pedago{ki proces. V za~etku leta 1950 je bilapriznana specializacija iz onkologije in radioterapije, odleta 1976 pa je bilo v program specializacije ve~ineklini~nih strok vklju~eno 1- do3-mese~no kro`enje naOnkolo{kem in{titutu. Sodelovali smo tudi nadodiplomskem {tudiju na drugih fakultetah, visokih in

srednjih {olah, pa tudi napodiplomskem, magistrskemin doktorskem {tudiju na MF.

Onkolo{ki in{titut je skrbel,da so se z novimi spoznanji oraku seznanili vsi aktivnisplo{ni zdravniki inspecialisti drugih podro~ij.Ta vedenja smo posredovalina razli~ne na~ine.Obiskovali smo zdravstvenedomove, bolni{nice in drugeustanove v Sloveniji, kjer smopredavali ali z zbranimirazpravljali o njihovihproblemih in odgovarjali nanjihova vpra{anja. Leta 1957smo ustanovili kancerolo{kosekcijo, ki je skrbela za rednoizobra`evanje zdravnikov.Objavljali smo bro{ure indrugo pisno gradivo. Leta

1972 smo s finan~no pomo~jo doma~e farmacevtske dru`beKrka izdali knji`ico z naslovom »Kaj mora zdravstvenidelavec vedeti o raku«, ki je bila barvno ilustrirana in bi bilaposodobljena verjetno uporabna {e danes.

Kako je potekalo izobra`evanje v citopatologiji, o`jempolju va{ega delovanja?

Ob podpori Onkolo{kega in{tituta in sekcije za patologijo jesekciji za citologijo in citodiagnostiko, ki je imela sede` naOnkolo{kem in{titutu, uspelo, da je bila leta 1973 priznanaspecializacija za citopatologe v okviru specializacije izpatologije (Ur. list 22/73). Od leta 1978 na in{titutu prirejamoredne mese~ne »slide« seminarje za patologe in citopatologe.Ideja, da tako kolegom iz drugih laboratorijev posredujemo~im ve~ znanja in jim omogo~imo ~im ve~ izku{enj spodro~ja tumorske patologije, se je porodila trem patologom,dr. Rastku Golouhu, dr. Janezu Lamovcu in meni, ob razpravio diagnosti~nih problemih na na{em podro~ju med pitjem~aja. Z napredkom znanja o biologiji tumorjev inlaboratorijske tehnologije so se spremenili na~ini zdravljenjamaligne bolezni. Zavedali smo se, da brez dobrega znanja obiologiji tumorjev in dobre diagnostike na tem podro~junapredek v zdravljenju pri nas ne bo mogo~. Sodobnozdravljenje, pogosto individualno na~rtovano, zahtevanatan~no opredelitev tumorja in njegovih lastnosti. Nain{titutu smo imeli bolj{o mo`nost priti do potrebnegaznanja, saj smo imeli bogato knji`nico, mednarodne

ONKOLOGIJA / v `ari{~u

leto X / {t. 1 / junij 2006

Tanja ^ufer

Intervju s prof. dr. Marijo Us-Kra{ovec,strokovnjakinjo, znanstvenico in pedagoginjo, idejno materjo ~asopisa Onkologija

4

Slika 1. Prof. dr. Marija-Us Kra{ovec

1_2006_prelom.qxd 5/30/06 4:48 PM Page 4

ONKOLOGIJA / v `ari{~u

leto X / {t. 1 / junij 2006

5

povezave in ve~jo koncentracijo tumorske patologije. Naseminarjih so se poleg strokovnega izpopolnjevanja mladispecialisti in specializanti u~ili nastopati, predstavitidiagnosti~ni primer in o njem razpravljati tudi v angle{kemjeziku, saj so se seminarja udele`evali tudi kolegi iz sosednjihdr`av.

Prav gotovo ste dokaj{njo mero pozornosti namenili tudiizobra`evanju drugih medicinskih delavcev ter sodelavcemin lai~ne javnosti.

Seveda pri izobra`evanju nismo pozabili na druge kadre, kerje na{e delo timsko in brez dobrega strokovnega dela insodelovanja srednjega in vi{jega kadra ne moremo u~inkovitodelati. Za na{e, pa tudi delavce iz drugih zdravstvenihustanov, smo prirejali predavanja, seminarje in te~aje.

S sporo~ili prek vseh sredstev javnega obve{~anja,poljudnih knjig, bro{ur, zlo`enk smo sku{ali detabuiziratibolezen rak (zmanj{ati strah pred rakom) in pou~iti ljudi,kaj lahko posameznik stori za svoje zdravje. S temnamenom smo leta l970 ustanovili tudi Dru{tvo za boj protiraku Slovenije in sodelovali pri ustanovitvi Dru{tvaonkolo{kih bolnikov.

Vsekakor je zgodovina izobra`evalnega dela naOnkolo{kem in{titutu zelo plodna in pou~na, vsi bi selahko iz nje veliko nau~ili. Ali hranimo dokumente inizro~ila o tem?

Pisani dokumenti o tej aktivnosti Onkolo{kega in{tituta sozgolj fragmentarni. Prav bi bilo, da bi sedanje vodstvoin{tituta poskrbelo, da se za ta segment zgodovine najdein zbere ~im ve~ podatkov v obse`nem arhivu pokojneprof. Ravnihar. Leta te~ejo, marsikaj se zavr`e in kmalulahko ugotovimo, da smo izgubili pomembno dedi{~ino.

Prof. Ravniharjeva je menila, da to ne bi bilo sprejemljivo,ker bi tudi druge specialisti~ne stroke zahtevale enakorubriko.

V za~etku devetdesetih let je bilo ~utiti potrebo po novemzagonu, ker so in{titutske aktivnosti na tem podro~ju malozastale. Po drugi strani pa je pospe{en razvoj znanja vonkologiji z obilico skoraj vsakodnevnih informacij v{tevilnih oblikah zahteval druga~no, bolj strukturirano instalno komunikacijo z zdravni{ko srenjo. Vpra{ala sem se,kak{ne mo`nosti imamo danes, kaj narediti? O tem je bilpotreben tehten premislek, zato sem na »~ajanko« k sebidomov povabila takratnega direktorja in{tituta prof.Zvonimirja Rudolfa, strokovno direktorico prof. Tanjo ^ufer,vodjo radioterapevtske slu`be doc. Hotimirja Le{ni~arja invodjo patomorfolo{ke enote prof. Rastka Golouha, da biposku{ali skupaj najti ustrezno re{itev. Po razpravah na ve~»~ajankah« smo se odlo~ili, da poskusimo v okviruOnkolo{kega in{tituta izdajati strokovni ~asopis, ki je dobilime Onkologije.

Kdo vam je pomagal pri izvedbi te ideje?

Pri nastanku in oblikovanju prve {tevilke so pomagali vsi~lani prvega uredni{kega odbora, ki so po`rtvovalno inbrez kakr{nega koli pla~ila prevzeli nase ne le bremeurednikovanja, ampak tudi priprave ve~ine prispevkov zaprve {tevilke ~asopisa. Za glavnega in odgovornegaurednika sem predlagala prof. Rastka Golouha in doc.Mateja Bra~ka, ker sem oba dobro poznala in ker semvedela, kako strokovno podkovana, natan~na in uigrana sta.Pomembno pa je bilo tudi, da imata izostren ob~utek zaslovenski jezik ter da znata biti zelo vztrajna in zoprna, ~eje potrebno, kar je pri izdaji ~asopisa, ki zahteva na miziurednikov urejene in pripravljene prispevke ob natan~nodolo~enem ~asu, izredno pomembno. Urednika sta opravilanajve~ dela in prav njima gre vsa zahvala, da se je ~asopisuveljavil. Vodstvo in{tituta, konkretno vi, pa je uspelopridobiti potrebna sponzorska sredstva in je poskrbelo zadruge organizacijske zahteve.

Slika 2. Sodelavci citopatolo{kega laboratorija v 60. letih (od leveproti desni sedijo: J. [krk, M. Us-Kra{ovec, S. Ne~ak).

Slika 3. Nekatera od {tevilnih strokovnih del, ki so nastala napobudo in s sodelovanjem prof. dr. Marije-Us Kra{ovec.

Kako je v devetdesetih letih dozorela va{a ideja oslovenskem strokovnem ~asopisu Onkologija?

S prof. Ravniharjevo sva se {e za ~asa njenega direktorovanjapogovarjali o novih pristopih v izobra`evanju, npr. omo`nosti, da bi in{titut v Zdravni{kem vestniku imel svojostalno rubriko iz onkologije, kjer bi objavljali novaspoznanja, ~lanke ali primere bolnikov t. i. »case reporte«.

1_2006_prelom.qxd 5/30/06 4:48 PM Page 5

Zakaj ste menili, da je ob vsej poplavi strokovne literature,predvsem v angle{kem jeziku, strokovni ~asopis vsloven{~ini pomemben?

Odgovor na to vpra{anje najdete v uvodniku prve {tevilkeOnkologije – da omogo~imo vsem kolegom ~im preprostej{idostop do izbranih, najpomembnej{ih novosti z na{egapodro~ja, in to v prijaznem, doma~em jeziku. ^asopis imatudi rubriko vpra{anja in odgovori, tako da lahko bralcipostavijo vpra{anja, na katera naletijo pri svojem vsakodnev-nem delu z bolniki z rakom, kar je zelo pomembno. Ustreznovpra{anje in odgovor nanj lahko koristi {tevilnim bolnikom.[koda, da rubrika {e ni dovolj izkori{~ena.

Kako bi lahko po va{em ~asopis {e izbolj{ali in pove~alinjegovo branost? Kaj predlagate urednikom za vprihodnje?

Po mnenju, ki smo ga posamezni ~lani uredni{kega odboradobili v razgovoru s kolegi drugih medicinskih strok, je~asopis dobro sprejet. Verjetno pa bi bilo dobro, ~e bi podesetih letih izhajanja ~asopisa o tem z anketo pridobilimnenje {ir{ega kroga zdravstvenih delavcev. Za odgovor,kak{na je branost ~asopisa in kako ga izbolj{ati, bi prav takozaprosila njegove bralce.

Kaj delate sedaj, ko ste v pokoju? Kot vas poznam, vamprav gotovo ni dolg~as.

Imate prav, da za dolg~as {e nisem imela ~asa. Doupokojitve na koncu 1997. leta nisem uspela kon~ati vsega

mentorskega, raziskovalnega, pedago{kega in drugegastrokovnega dela. Tako sem v naslednjih letih kon~alamentorsko delo pri {tirih magistrskih in petih doktorskihnalogah, eni {tudentski Pre{ernovi nalogi, napisala ali vsoavtorstvu pripravila ve~ ~lankov, kongresnih referatov indrugih strokovnih prispevkov. @al se v novih prostorihoddelka za citopatologijo in patologijo, kamor so sepreselili lani, ni ve~ na{el prostor, kjer bi lahko delala, insem morala svoje aktivnosti nekoliko zmanj{ati,odpovedati sem morala dve mentorstvi in izstopiti izuredni{kega odbora Onkologije. Doma sem, z ob~asnimobiskom laboratorija in s pomo~jo prej{njih sodelavcev,dokon~ala ~lanek o rezultatih svoje zadnje raziskovalnenaloge. Odzivi na ta ~lanek so bili dobri, saj so nas izuredni{tva dveh priznanih mednarodnih revij povabili, najdodatne izsledke objavimo pri njih. Imam {e dve kon~anianalizi iz citopatologije, ki ju moramo objaviti, pripravitipa moram tudi predavanje na strokovnem sre~anjukitajskih citologov, kamor so me letos povabili. Tako mitrenutno ostaja malo ~asa za u`ivanje narave in razli~nihkulturnih dobrin.

■

ONKOLOGIJA / v `ari{~u

leto X / {t. 1 / junij 2006

6

1_2006_prelom.qxd 5/30/06 4:48 PM Page 6