Janez Bečaj

ŠOLSKA KULTURA IN SODELOVANJE

POSVET IN USPOSABLJANJE RAVNATELJEV IN VODIJ PUZ-ov

Podčetrtek, 15. 10. 2010.

Janez Bečaj

ZA KAKŠEN SVET PRIPRAVLJAMO UČENCE?

• Povečati aktivno vlogo učencev

• Razvijati sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja.

• Spodbujati skladen telesni in duševni razvoj.

• Jih motivirati za vseživljensko učenje (naučiti se učiti).

Janez Bečaj

ORGANIZACIJSKA KULTURA

Kulturo predstavljajo temeljna in splošno sprejeta prepričanja (assumption), ki so se med zaposlenimi uveljavila in utrdila v preteklosti. Določajo način dela in ravnanja, ki je primeren, dober, smiseln, pravilen, … Novi člani se mu morajo prilagoditi in se ga naučiti. E. H. SCHEIN

PREPRIČANJA so enote védenja. To so teorije oz. eksplicitno izražene trditve o nečem. Gre za mešanico znanstveno potrjenih resnic, subjektivnih teorij, stereotipov, različnih predstav in tudi predsodkov.

VREDNOTE so cilji z različno intenziteto, h katerim stremimo in po katerih uravnavamo svoje življenje (Schwartz, Sagiv 1995). Povezane so z večino naših stališč in mnenj.

Janez Bečaj

TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA

Visoka pričakovanja, delavnost, disciplina, red, tekmovalnost, spoštovanje avtoritete.

PER ASPERA AD ASTRA

KULTURA DOBRE SKUPNOSTI

Prijaznost, dobri odnosi,strpnost, medsebojnapodpora.

SPOŠTOVANJE, SKRB, ZAUPANJE

ANOMIČNA KULTURA

Nizka morala, izgorelost,slab nadzor, vandalizem,težave z disciplino.

PREŽIVETI

KULTURA TOPLE GREDE

Visoka pričakovanja,uživanje, velika predanost.

UŽIVAJ, ZABAVAJ SE INBODI ZGODBA O USPEHU!

PODOBNA PREPRIČANJA SE ZDRUŽUJEJO IN SESTAVLJAJO SPECIFIČNO KULTURO

Janez Bečaj

RAVNI ŠOLSKE KULTURE

TUDI NAJBOLJŠI UČITELJI NE MOREJO MOTIVIRATI PRAV VSAKEGA UČENCA IN NIMAJO LE USPEŠNIH UČENCEV.

VARNOSTNIK, KAMERE, UREDITEV UČILNIC, …

UREJENOST SPLETNIH STRANI.

PRI DOBRIH UČITELJIH SO UČENCI MOTIVIRANI IN ZNAJO.

ŽELIMO ODKRITI SPOSOBNOSTI VSAKEGA UČENCA IN JIH S SVOJIM OSEBNIM ZGLEDOM RAZVITI - V OKOLJU, KI JE SPODBUDNO, ZABAVNO IN SPROŠČENO.

ARTEFAKTIArhitektura, oprema, napisi, obleka, ...

IZPOSTAVLJENE - DEKLARIRANEVREDNOTE

TEMELJNA PREPRIČANJA“ideologija”pogosto nezavedno

NEKATERE POSEBNOSTI ORGANIZACIJSKE – ŠOLSKE KULTURE

Janez Bečaj

PRAVILNOSTI PREPRIČANJ, KI SE NANAŠAJO NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE POGOSTO NI MOGOČE OBJEKTIVNO DOKAZATI.

NEKATERIH PREPRIČANJ, KI DOLOČAJO NAŠE VEDENJE, SE VČASIH NE ZAVEDAMO IN TAKO LAHKO MED DEKLARIRANIMI VREDNOTAMI IN RESNIČNIM VEDENJEM NASTANEJO POMEMBNE RAZLIKE.

DO TEMELJNIH PREPRIČANJ (IDEOLOGIJE) JE TEŽKO PRITI. VPRAŠALNIKI SO NEZANESLJIVI. E. SCHEIN ZATO PRIPOROČA “KLINIČNO METODO”.

ORGANIZACIJSKA – ŠOLSKA KULTURA JE STABILNA, POMEMBNO POVEZANA Z VODENJEM IN JE SKUPINSKI POJAV.

Janez Bečaj

TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA

PER ASPERA AD ASTRA SPOŠTOVANJE, SKRB, ZAUPANJE

ZADOVOLJEN UČENEC JE TUDI USPEŠEN UČENEC.

USPEŠEN UČENEC JE TUDI ZADOVOLJEN UČENEC.

KULTURA DOBRE SKUPNOSTI

Učitelj je odgovoren, da so učenci motivirani in da znajo.

Učitelj mora imeti situacijo pod nadzorom.

Vsak bi lahko bil uspešen, če bi le …

Učenec je odgovoren za svoj del “pogodbe”.

Učenci imajo pravico do slabih ocen in do tega, da ne delajo nalog.

Učitelj je odgovoren, da dobro dela (ustvari pogoje, v katerih je lahko uspešnih največ učencev).

DOBRO ZNANJE V OBEH KULTURAH ZAHTEVA ENAKO DOBRO DELO

Aktivnost, samostojnost, ustvarjalnost, kritičnost, veselje do učenja.

Janez Bečaj

KAKŠEN JE UČITELJ-ICA?

Je izgorel-a, z občutkom nemoči (Slivar, …).

Prevladujejo razlaga in utrjevanje definicij, pojmov in rutinskega reševanja nalog (Šteh Kure, 2000; doktorska disertacija).

Ima sodobno predstavo o znanju, ne pa tudi o učenju in poučevanju (A. Polak, 1996, doktorska disertacija; Šteh, Kalin, 2007: Sodobna pedagogika, 5/2007, 30 – 47).

Ne razume dobro nekaterih temeljih pomov, kot na primer ciljno naravnan pouk (Šteh Kure, 2000, doktorska disertacija).

Ocene uporablja kot motivacijsko sredstvo (Šarić, 2008, magistrska naloga).

Ravnatelji učiteljev ne uvajajo primerno v njihovo delo, ne dajejo jim podpore, so rezervirani do starejših, suverenih učiteljev (najboljših). Petra Javrh, Fazni model razvoja kariere slovenskih učiteljev, Sodobna pedagogika, 2007

Visoka delavnost, prizadevnost in visoka pričakovanja.

Janez Bečaj

KAKŠEN JE UČENEC?

Učitelji imajo do njih precej kritičen odnos: so brezbrižni, nezreli, brez delovnih navad, kampanjski (Šarić, 2008, magistrska naloga).

Dosežki slovenskih učencev v naravoslovju so nad povprečjem OECD. Enako velja tudi za dosežke bralne in matematične pismenosti, čeprav so glede na naravoslovje ti dosežki nekoliko nižji (Pisa, 2006).

Učenci pomembnost šole in izobraževanja povezujejo predvsem z načelom ekonomske uspešnosti (izobrazba je pot do službe in uspeha; pogoj za boljšo prihodnost, brez nje težko uspeš, če nisi izobražen ne prideš daleč). (Štampar, magistrska naloga, 2008).

Šolska uspešnost je določena predvsem z dejavniki, povezanimi z družino (Andragoški center RS, 2002; Marjanovič Umek, Sočan, Bajc, 2006; Pisa, 2006; Zavod RS za šolstvo, 2009;

Dobro obvlada rutinske operacije, ima pa težave z znajdenjem v novih situacijah, s kritičnostjo in samostojnim načinom dela (Nacionalno preverjanje znanja, 2007, 2008, 2009, 2010).

Janez Bečaj

INDIVIDUALISTIČNA KULTURA

Izolirano poučevanje; vsak je usmerjen le v svoj predmet oziroma svoje učence (predmetno področje?).

SODELOVALNA KULTURA

Spontano povezovanje in sodelovanje; izmenjava idej, pripomočkov, … medsebojna pomoč, …

BALKANSKA KULTURA

Manjše skupine, med katerimi obstajajo napetosti in tudi odkrita nasprotovanja.

IZZVANO (PRISILNO) SODELOVANJE

Formalno izpeljane oblike sodelovanja brez resnične motivacije.

KULTURA V ŠOLSKI ZBORNICI

Janez Bečaj

TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA

KULTURA DOBRE SKUPNOSTI

• JASNA HIERARHIJA (pripadnost določeni skupini, starost – izkušnje, ...).

• POSAMEZNIKI SO DOKAJ IZOLIRANI. VSAK SE BRIGA PREDVSEM ZA SVOJ PREDMET, RAZRED, UČENCE.

• V ZBORNICI SE SPONTANO ZELO REDKO RAZPRAVLJA O TEM, KAKŠNI NAČINI DELA SO DOBRI.

• PREVLADUJE RUTINSKO DELO. DO SPREMEMB PRIHAJA PREDVSEM NA POBUDO ALI ZAHTEVO VODSTVA.

• HIERARHIJA NI POMEMBNA, VSAK IMA ENAKE MOŽNOSTI ZA UVELJAVLJANJE.

• MOČAN KOLEKTIVNI DUH, VELIKO SODELOVANJA IN VELIKO SPONTANEGA RAZPRAVLJANJA O TEM, KAKŠNI NAČINI DELA SO DOBRI.

• MEDSEBOJNA POMOČ, ISKANJE NASVETOV, KOLEGIALNA HOSPITACIJA.

• SPODBUDE ZA UVAJANJE NOVOSTI PRIHAJAJO PREDVSEM IZ KOLEKTIVA.

INDIVIDUALISTIČNA KULTURA

SODELOVALNA KULTURA

BALKANSKA KULTURA IZZVANO

(PRISILNO) SODELOVANJE

CILJI KURIKULARNE PRENOVE ZAHTEVAJO SODELOVALNO KULTURO.

Janez Bečaj

Aktivnost, samostojnost, ustvarjalnost, kritičnost, veselje do učenja. Sodelovalna kultura je možna, če se zaposleni zavedajo medsebojne odvisnost

UČITELJE V SODELOVALNI KULTURI POVEZUJE:

• ZAVEDANJE SOODVISNOSTI

• KOORDINATIVNO VODENJE

• PRIPRAVLJENOST ZA RAZPRAVLJANJE O NAČINU DELA

• S SOGLASJEM OBLIKOVAN KONCEPT DELA

KAJ VSEBUJE KONCEPT – DOKTRINA DELA?

Kateri so NAŠI glavni cilji, ki veljajo za vse učitelje in šolo v celoti? s katerimi vrednotami so podprti katere poti vodijo do njih?

Katero ravnanje je s temi cilji skladno in katero ne? Za kaj smo in za kaj nismo odgovorni? Kaj pomeni “dobro delo”? Kaj je to kritičnost in kako se jo podpira? Kako upoštevamo značilnosti starosti? Kako motiviramo in kako se motivacija ohranja?

Kaj pomeni samostojnost in kako jo podpiramo? V čem je razlika med kritičnostjo in nesramnostjo? Kakšen poudarek dajemo posameznim taksonomskim stopnjam in

kako jih dosegamo? Kako se oblikuje doktrina in kako se spreminja? In podobno.

KAKO VEMO, KDAJ SO CILJI DOSEŽENI V ZADOSTNI MERI? KAJ SO KAZALNIKI DOBREGA DELA?

Janez Bečaj

DO UPORABNEGA KONCEPTA LAHKO PRIDEMO ZGOLJ Z POGOVARJANJEM IN USKLAJEVANJEM.

Janez Bečaj

TE

ŽA

VN

OS

T O

BL

IKO

VA

NJ

A M

ED

SE

BO

JN

IH O

DN

OS

OV

JASNOST ODNOSOV (ODGOVORNOST, POD-NADREJENOST, …)

DEMOKRACIJA

KAOSVODENJE Z AVTORITETOAVTOKRACIJA

ZA OBLIKOVANJE ORGANIZACIJSKE KULTURE SO POMEMBNI KLJUČNI LJUDJE – ODLOČILNI VPLIV IMA FORMALNI VODJA.

Učeča se skupnost

Individualistična / balkanska kultura

Sodelovalna kultura

Usklajevanje

Upoštevanje različnih mnenj

Dogovarjanje, oblikovanje soglasja

Prepuščanje in sprejemanje

odgovornosti.

VODJA JE ODGOVOREN ZA DOBRO DELOVANJE KOLEKTIVA MODERATORSKA FUNKCIJA

VODJA JE ODGOVOREN ZA PRAVILNE ODLOČITVE IN UČINEK. VODJA JE GLAVNI MOTOR, ZAPOSLENI PA PREDVSEM IZVAJALCI.

HVALA ZA POZORNOST!

Janez Bečaj